ST. 78. V CELJU, CETRTEK 24. JULIJA I9S9 LETO I, tehaia vsak torak, öetrtak in aobofto. - Cona i Za celo Icto 36 K, M pol Seta 18 kron, za četrt Iela 9 K, m. 1 mesec 3 krone. Potameina •tevilka »tan« 40 vinarjov. Na plsmene naroČbe brea pošiljatve denarja »• a* moramo oziratf. Naročniki naj pošlljajo naročnlno po postal nakaznici. Reklanmcije glede Ilsta so poštnine proste. Ne- franklrani doplsl sc ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa »e ne ozira. JHBfc mem ^lfrik taro ttxv mmi avna^. .dSBk. -.^^, 0Mbb ' ^K ^^R ^^M ¦¦! byAbybT byb flaa "" byb 4S mbb ¦Y¦ arfl ^tbYa. ia^H ^at ¦ ^afl ^K aV ftfiaV aV ^H ¦ flH ^H ^H ^m ^H aV ^B Urednlatva In upravnlfttvo se nahaja v Zvezni tlskarni v Cellu, Btroasmajerjeva ulioadt. &. Oglasi se računajo po porabljenetn prostoru in sicer: za navadne oglase po SO « od 1 mm, za poslana, na- «nanila občnih zborov, naznanlla o •mrti, zahvale itd 50 v od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K« Pri večkratnih objavah popust Rokopisi se ne vračajo. Telefon St. 66. IZDAJA IM TB8KA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Bus ODGOVORNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Socijalisticni šfrajk. Pravzaprav skoro nima smisla, iz- gubljati bcscdc o stvari, ki je cioxivcla polom, zakaj po stnrem pregovoru so pokale gore, rodlla pa se je miska Da vlada razun preventiviiih varnostnih odredb ni storila drugcga koraka protl strajkn, smatrauio za pravilno; /akaj vcliki načrti so sc sesuli sami v .v.be, na drugi strani pa nihee ne more govo- riti o prcganjanju in o mučenikih. Vočigled tem uejstvoni sanio livkaj besed o dvadnevnem splošnem štrajku. Mi smo gotovo zadnji, ki bi socijalistom odrekali pravico do štrajkov, toda do- voliti si smemo tndi, povedati svoje miK-- nje, ali je štrajk časovno in gledc :ia- ir.ena na rnestmali ne. »Da slovesuo ma- nifcstirajo mednarodno solidaruost sve- tovnega proletarijata, da protestirajo zo- per krivični inir 'n da protestirajo zoper intervencije v sovjetskih republikah« — dobro! Kakšni j)oseben vzrok pa ima jugoslovanski proletaree, da manifesMra za solidarnost, če tega ne stori nisi in-n- coski, niti angleški, niti italijanski prole- tary, kjer povsod je stavka rzostala, ali pa žalosten polom doživela? Edino v Nemeiji in Nemški Av.striji se jc «;tavka kolikortoliko posrečila, to pa edino iz ob- upa nad žalostnimi dejstvi pariškega irii- ru, ki' nalaga Nemcem trdo, pa pravično kazen za vse krivice, s katerimi so si pred in med vojno obremenili «. est na- pram nenemškim, posebej slovanskim narodom. In dejstvo, da so nemški soci- jalisti s svojo politiko med vojno dobo pomagali zavlačevati jo, dejstva, da so neniški socijalisti z iiajhujšimi naüjonal- ci vred trdno upali na zmago uemštva v svetovni vojni, tega dejstva tudi naši jugoslovanski socijalisti ne bodo s sveta spravili. Oni so torej s svojim Urajkom le podkrcpili nemštvo v njegovem obup- iicjn odporu zoper obsodbo, katero je iz- rekla nad njim pariska konferenca zaradi nečuvenih krivlc in Iopovstev med voi- no. To je prvi dejanski moment te »med- narodne solidarnosti«: Nemcem v prid! Italijanski socijalisti niso nič manjši imperijalisti ko Orlando in Tittoni: tudi oni zahtevajo Trst, Oorico, Reko za Ita- lijo. »Mednarodna solidarnost« naših ju- goslovanskih socijalistov je torej tudi v tern slučaju podprla tuje aspiracije. Prekü tega dejstva ne pomagajo vsi ob- liži, katcre so nam naši socijalisti hoteli natveziti s tern, da so na svojih shodih grnieli zoper Lahe in se delali, kakor da bi kar hoteli »marširati«. Tako izgleda v dejanski luči socija- listieni protest zoper »krivični« mir. In kakšen interes ma končno jugo- slovanski proletarec se zavzemati za Beia Kuna, ki je s svojo rdečo armado opustosil velik del Slovaške in uničil na tisoče in dcsettisoče slovaškega prebi- valstva, za onega Bela Kuna, katerega 'rcleče garde so izvršile nečiiveiia nasilja nad našimi prekmurskimi brati ¦¦•- o tern naj sodijo trezni Slovenci sami. Pribiti nam je samo še sledeča dej- stva: štrajk bi bil do/.ivel še večji po- lom, kakor ga je (že samo s tern, da so 'zelezničarji po veeini delali!), da ni bilo ncčuvenega terorja, o katerem se nam poroča od vseh strani. terorja ne samo napram socijalistom, ampak posebej tudi proti pristašem drugih strank. Teror so izvajali socijalisti na železnicali, v tovar- naji, celo v zasebnih obratih; s terorjein so po mnogili krajih prisilili trgovce, da so imeli 21. tm. lokale zaprte; nesocija- liste, ki so delali, so psovali s stavkokazi in jiin grozili s posledicami, pravtako, kakor bi bil to kak stanovski in ue stro- go straukarsko-politični strajk. Da so svoje pristašc, katerih mnogi bi sicer tudi radi bili dclali, prisilili k štrajku, nič ne rečemo: strankina disciplina to za- hteva. Zahtcvati pa od dnigačemisle- čega, od nesocijalista, da štrajka zraven, to je omejevanje oscbne svobodc, to je nasilje, to je tcrorizem. Ne postavili bi te trditve tako odločno, ko bi ne bili do- živeli vsega tega sami in slišali in videli dogajati se enake dogodke. Ce si čcstiti sodrugi vse to štejejo v cast — svobod- no jim, razumni, trezno misleči, od stran- karske strasti nc prožeti svet si bo vedel napraviti svojo sodbo. Agrarna reforma inJugo- slovanska demokratska stranka. (Poročuo poslanca dr. V. Kukovca na zboru zaupnikov JDS v Ljubljani). II. V adresnem odgovoru prestolona- slednika Narodnemu predstavništvu je zopet videti nov državniški čin pri- znanja potrebe zakonite ureditve zem- ljiške posesti v državi. Padec ministra Vitomira Korača in postavitev me- ščanskega politika dr. Poljaka kot mi- nistra agrarne reforme letos ob Veliki noči ni imela pomeniti odstavitve pred- meta z dnevnega rcda, ampak je stala vlada in Narodno predstavništvo takrat po veliki večini trdno na stališču od- ločne volje, reformo izvesti celo radi- !ca!no. Dr. Poljak se je res izkazal kot mož na svojem mestu, v katerega je večina Narodnega predstavništva trdno zaupala, da k dobri voiji korača pri- druži praktično sposobnost in zaupanje in podporo meščanske drnžbe v vpra- Sanju agranie reforme. Nobenemu dru- gemu predmetu ni posvetilo narodno predstavništvo v neštevilnih klubskih sejah zadnjih niesecev, v parlamen- tlmem agrarnem odseku, v mnogo- ätevilnih ministrskih sejah, v narodnih skupščinah širom dežele in slednjič v enketi prizadetih kmetovalcev iz cele države sredi preteklega meseca toliko pozornosti kakor baš agrarnemu vpra- Sanju, ki bi se naj-bilo, ce bi bila naša volja obveljala, na vsak način temeljno r^šllo še pred počitnicami. Ko smo namreč videli napore na- sprotnikov pravične razdelitve zenilje, bila je demokratska zöjednica trdno odločena iz takojžnjega obravnavanja reforme v predstavniätvu napraviti od- ločilno politično vprašanje. Ne moremo sicer odreči trenutriemu meddržavnemu financijskemu položaju v Parizu usodne važnosti prve vrste. Nočemo tudi trditi, da je pot polovice našega kabineta v Pariz v tern času beg pred agramo reformo. Dejstvo je pa, da parlament v zadnjern hipu, ki je za zdaj prišel v poštev za rešitev agrarne reforme, ni prmesel odlocitve in da bode prišla žetev m prišla tudi jesenska setev, ne da bi dejanjske razmere v žemljiški posesti bile zakonifo urejene ali da bi se bila dala za tako nreditev razven ministrske začasne naredbe doseči od- ločitev s sklepom večine Narodnega predstavništva. Ustanovljena je pač organizacija tega velevažnega miiii- strstva, ki bi imela agramo refcrmo izvesti seveda §ele tekom let, ker nikdo ne dvomi, da podobna izvrSitev ne more priti od danes na jutri. Če razmotrivamo stališče demo- kratske zajednice proti agrarni reformi, Nande Roš: Beg iz Italije. (Dalje.) Bilo je dve zjutraj in pričeli smo pe- šati. Priganjali smo drug drugega, saj eno, mogoče pol ure pred nami morajo že biti prvi Slovenci! Pridemo zopet do par his. Konec je, ne moremo več naprej. V eni hiši je luč, nad vrati smrekova veja, znamenje go- stilne. Miha premišljuje svoje grešno živ- Ijt'nje in ue pripravlja na smrt, toda s pridržkom, da če že mora med Italijani umreti, hoče to vsaj v gostilni. Vrže pe- sek v okno in s strahom pričakujemo, kaj bo. In odpre se okno, nam pa nebo — saj smo zaslišali prvi slovenski be- sedi: Kdo je? Pol ure pozneje smo sedeli na ognjišču in se sušili, zraven jcdli, Jedli . . . In briško vino! To ti je kapljica! 2elim dobremu gostilničarju, da bi se mu uresničile njegove najsrčnejše že- lje, da bi bili briški hribi jugoslovanski! In pravil nam jc: Trije gospodarji pod njim so še Slovenci, dalje so že Lahi. To smo sc oddaihnili! Pravil jc tudi, kako Brici od srca sovražijo Italijane. In naj- hujši so otroci! Ko je prišel prvi dan laški učitelj v šolo, so trenutno vsi vstaji in zbežali ven. Nihče jih ne spravi več v šolo. Laški vojaki, če hodijo sami o- krog, imajo navado, da izginejo . . . Možakarju so se oči svetile, ko nam je pravil vse to. In prvič mi je bilo takrat lahko pri srcu: Lahoni, teh Ijudi ne boste potujčili! Svetoval nam je poteni nekega kmeta, kajti k njemu so prihajali čez dan orožniki. Šli smo torej četrt ure da- ije in prišli do premožnega kmeta. Skril nas je v nirvo in sladko smo spali tisti dan, prvič po mnogili mesecih na — če- tudi danes podjarmljeni — slovenski zemlji. Oospodinja nam je nosila jesti in ves dan smo spali in jedli in jedli in spali. Gospodarjeva mati je šla k župniku da bi bral mašo za našo srečno rešitev, zvečer nam je pa prinesla stare suknje, zelo stare seveda, a bili smo zopet ci- vilisti. Bog ti povrni, stara majka, sto- rila si nam vcč, kot bi nam rodna mati! Gospodarjev brat nas je še zvečer precej časa spremljal. Bilo je to v okolici Sv. Martin v Bricih. Sli smo dalje do Soče in smo jo pri Plaveh srečno prcko- račili. Miha je bil ginjen. Oledal jo je nckdaj s Svete gore in tiho kakor v mi- slih je zapel »Soča voda . . .« Sli smo čez Britof na Desklo. Vsi ti kraji so popolnoma razbiti, Ijudje stanu- jejo v barakah. Popravilo se ni še po- polnoma ničesar, in kar je čudno. Ifudje niti ne mislijo na to. So kakor otrpli, po- stali so popolni iatalisti, sovra^ijo Lahe in nočejo delati niti zase. Cudovitö je, kako se popotnikov duJi izpreminja. Do sedaj ve'dno miren, nie je popadel ta dan strašen nemir. Bai sem se vsake sence, bal, da nas ujameio po tolikih dnevih Irpljcnja in napora. PrišH smo v Deskle; kup razvalin. vnies pa postavljene barake. Miha hoče sklicati in iskati vodnika v Ravne. Jaz sem imel neverjetcn strah, da borno rav- no vsled tega zajeti. Ta dan je bil Miha daleko močnejši: »Spucal« me je tako temeljito, kot ne napravi nikdar s svojo zarjavelo lovsko pnško in šel k mali ba- rakici in pričel klicati. Oglasila s^ je že- nica, stara kakih 40 let, in bila takoj pripravljena, Ja .ias povede ponoct ob 11 uri čez vsa ta stara bojišča. Ccz nc- stete strelske jarke nas je vodila, mimo grobov skozi žico, mimo treh tujih mož o polnočni uri. — 2ena. bila si velika junakinja! »Bohloni« je dovolj — je de- jala in vsiliti smo ji morali nekaj denarja. Da, twkaj je bil pa Miha doma! — Olej, tarn to podrtino, tarn sem več ve- čerov spal, pa bogec me ima rad, zato sem sei ravno trsti vecer drugarn. ko jc granata vam'o treščila. In tarn, vidiš ono kaverno? Tarn sem moral dva dni čakati na te pr . . . Taljanc, da so končno vendarle prišli do menc. — Oh, jaz no- rec . . . Nemo sem prikimal. Da, norci smo bili ... — Vidiš, in tarn hiša, kjer so o<*ali Üudje ves eas vojne doma. O- stala je cela. Poznali me bödo. (Konec prihodnjič.) je jasno, da zahtevamo pred vsem rcšitev v Bosni in stari Srbiji obsto- ječega kmetskega vprašanja in sicer v obliki brezplačne osvoboditve kir.eta od age kot prejemnika tretjine pri- delkov. Fevdalno dosedajno razmerje mora biti za večno pokopanc. OdSkod- nina za ago se načelno ne priznava od n«iSe stranke, ker aga ne more uve- Ijaviti zasebno-pravnih temeljev svojih dosedanjih dohodkov, tozadevna poli- tična podlaga iz pretekle dobe mora se pa smatrati vsled naSe narodne osvoboditve kot večno izbrisana. Z upoStevanjem socijalne potrebe, tudi onemu delu naroda, ki je bil doslej v ulogi begov in ag, omogočiti vendar obstanek, hose dem. stranka iz okolice zemlje, ki je na razpolago, dati po sploSnih načelih tudi tem primeren delež, toda iz socijalnih rszlogov in ne kot pravico ali odSkodnino. Za re- šitev tega dela agrarne reforme je go- tovo danes v Narodnem predstavništvu zanesljiva večina, akoravno hočejo ra- zun nas in socijalnih demokratov vse stranke dajati glede odškodnine manjSe ali večje koncesije, v katerem vpra- §anju bi pa na§a stranka mogla biti k večjemu preglasovana, ne da dela kak kompromis. Toda motijo se oni, ki mi- slijo, da se bode naša stranka s to delno reSitvijo v predstavništvu mo- rebiti zadovoljila. Če ostale stranke več nego to nočejo, ni se nam treba za njih pritrditev v sami ti točki pir liti, saj je dejanski kmet že prost, če pa aga misli, da je boljSe vprašanje uzadovoljitve njegovih teienj po od- Skodnini odprto pustiti, prfpiše naj sebi in ne strankarn, te ne bode sploh nič dobil. Demokratska stranka na noben način ne odneha od zahteve, da se tudi izven Bosne zemlja deli med narod in vzame ba5 tarn, kjer je je največ: v Slavoniji in Vojvodini. Ne- odpustno bi bilo pred grofi in vlaste- lini in njih krivfčno pridobljenimi ve- leposestvi, ki jih je kmet itak že de- loma dejanjski v posest vzel, ustaviti se. Tudi tu ne more biti govora vs*j o kaki polni odškodnini, ampak o od- Skodnini po degresivni lestvici, vsled česar bi preostalo dovolj finančnih sredstev za financiranje agrarne re- forme same po sebi brez obremenitve države. Pripomogla bi v tem smislu tudi progresivno se stopnjujoča kup- nina zemfje Čez gotov minimum, kate- rega bi poljedelec brezplačno dobival. Tudi na ti stopnji bi naSi stranki men- da 5e ne bilo težko dobiti podpore pri meščanskih strankah, tako da bi re- šitev agrarne reforme bila tudi v tem obsegu dosegljiva. Toda delovni program demokrat- ske zajednice gre za znaten korak dalje, hočemo razdelitev tudi zasebno- pravnim potom pridobljene velepo- sesti, četudi proti primerni od§kodnini. Nočemo pa priznati v nikaki obliki agrarnega kapitalizma, kar tvori pro- gramatično staliSče, ki nas precej ostro loci od staliSča dmgih meščanskih strank. Tu gremo pač načelno $e skupaj s slovensko ljudsko stranko, ki se ne bode upala iti proti nam, toda nismo prepričani, da ji je baš na tem leZeče, da se načelo boja zoper vsak agrarni kapitaiizem dosledno izvaja. Ni pa nikakega dvoma, da se v ti točki nahajamo že v boju s hrvaško Sissa & *H 0 V X DOB Ä* Stev. 78 stranko StarČevičancev oz. narodnega kluba in srbske radikalne stranke, ki po izjavi ministerskega predsednika Protiča sploh noCe nič vedeti o delitvi z zasebno - pravnimi posli ali vsled dednega nasledstva pridobljene zem- {jiške posesti, niti ne proti odškodnini. Ker bi to stališče danes v odkritem boju v parlamentu ne bilo vzdržljivo, boji se stranka dnevnega reda o agrarni reformi in tak dnevni red preprečuje, ne da bi se ji druge stranke dcvolj upirale in izrablja v to svrho slabost predstavništva, ki ni redno z glasovnico v roki voljeno, izrablja, kakor je videti, celo naš zunanji položaj, vse pa, da ščiti maloštevilne mogočnike in s tem svojo politično moč in merodajni vpliv na vlado. Baš v tem oziru pa ni mo- goče izogniti se prej ali slej krizi, ki bode odločila ali poraz ali zmago agrarne reforme in v zvezi tudi demo- kratske zajednice. Konec prih. Obiskujte v počitnicah naše Savinjskc planine! — Krasni izpreliodi, izleti in planinske ture! — Povsod dobra in udobna zavetišča Stov. plan, društva! POUTIČNE VESTI. Dr. Korošec in Gostinčar ostaneta. Tako se poroča iz Belgrada. Cela stvar ima bolj /naeaj komedije nego resnega politicnega koraka. Reka in vzhodna Istra naši? Sara- jevski »Glas uaroda« prinaša sledečo brzojavko iz Beograda: Od ugledne ose- be izvcm, da se izza >biska naših ininr- strov v Parizu sme smatrati kot goto- vo, da pripadc mesto in Inka Rekc ob- enem z vsem vzhodnini istrskim ozem- liem do Raše našemu kraljcstvu. Ideja o osnovanju posebnc rcškc države ni našla odziva v svetu pctorice. Italija bo zahtcvala kompenzacije. Premikanjc laških čet. Javljajo, da se na "demarkacijski erti na Kranjskcm vrši veliko premikanje laških čet. Mirov na pogodba z Nemško Av- strijo je bihi 20. tm. izročcna ncmško- avstriiski delegaeiji. Dovoljuju se ji 10- dnevni rok za predložitev njenih pri- pomb. Med vojaškimi določbami najde- mo točko, da nemško-avstrijska armada ne bo smela obsegati nad 30.00Q mož s častniki vred. Države na ozemlju bivšc Avstrije bo do morale prevzeti del av- strijskega dolga iz predvojnih easov, ne pa tudi vojnih dolgov. Ugovorc nemško- avstrijske dclegacijc glede mej na Šta- ierskcm jc mirovna konferenca odV;lo- nila. Ostane meia, ki odgovarja scdajni demarkacijski črti. Na Koroškcm sta sc določili dve coni za ljudsko glasovanjc z mejami, o katcrih smo'ze svoj čas po- ročali. Meja južiie cone gre po grebenu Karavank. Obc coni lbči črta od Rožeka po sredi Vrbskega jezera, po Jezernici (Qlanfnrt), Olini in Krki. Gelovec ostane za 1 km severno te črte. V vsakcm delu posebna komisija, v kateri bo polcg za- stopnikov velesil v južnem delu jugoslo- vanski. v severnem. nemško-avstrijski zastopnik. Tri mcsccc potem, ko stopi pogodba v veljavo, se bo glasovalo v južnem delu po okrajih. Cc izpade glaso- vanje v korist Nerriški Avstriji, odpade glasovanjc v severnem delu. Beljak in Ziljska dolina bi bila po tem izgubiiena. Prehrana Nemške Avstrije. Hoover je ,predlagal vrhovnemu svetu zavez- nikov, naj sc nadaljuje preskrbovanje Nemške Avstrije z živili do meseca oktobra t. 1. Za Kolčaka — proti LJeninu. Boj, protiboljšcviških elementov proti Ljeni- Movi strahovladi raste od dnc do due. Sedaj so sc glasom lista »Oolos Rosije« zdrnžile tri najmočnejše ruskc skupinc v »Zvezo za prcporod Rusije«. V pod- zemskih tiskarnali se tiskajo letaki in brošure, v katcrih se neusmiljcno raz- krinkava boljševištvo. Vstaje v tovar- nah in na kmetih so na dnevnem rcdu. Kolčakov upliv raste tudi med dclav- stvotry. Nemci perejo Vlljema. V Nemčiji pri- hajaio na dasi kakor gobe po dcžju spisi, s katerimi se skuša dokazati, da je bivsi wemski cesar Viljem do zadnjega odsvc- toval od vojske s Srbijo. §ef ncmškega generalnega štaba Moltke je izdal spo- mine, kjer trdi isto. Strah pred Vilje- movo obsodbo je očividno velik. IZ K0R0TANA. Iz Guštanja. Tudi v našem krasnem Korotanu se je začelo probujati slovcn- sko ljudstvo. Marsikateri čuti, da ga je rodila mati Slovcnkn. In ravno v našem Guštanju, ki jc postal znamenit po našem padlem junaku Malgaju, se vidijo slcdo- vi, kako hitro naprcdujemo v narodnem oziru. Ustanovila se je že čitalnica zdru- žena s pevskim drustvom in Sokol. Pa tudi na našega M:ilgaja nismo pozabili in že nabrali prav lepo svoto za njegov spomenik. Poscbno sc je skazal na* mladi poštar Milošič, ki ste ga videli oh prostem casu s polo v roki hoditi od liiše do hiše. Prav lepo smo tudi praznovali rojstni dan našega prvega jugoslovan- skega kralja Petra. Pri tcj slavnosti sc je najbolj pokazalo nase mlado pevsko društvo pod izbornim vodstvom našega pevovodjc Dolinšcka. Srce nain jc bilo veselo, ko smo glcdali hiše, katcre so bile okrašene z našimi trobojnicami. Po- scbno lepo jc bil okrašen kr. poštni urad, na katercm jc blestel napis »Zivel naš vladar!« Pa tudi na naše invalide nismo pozabili. Naše vrle gospice ačitc- Ijicc so prav pridno pobirale darovc in nabralc prav lepo svoto. MARIBORSKE NOVICE Marlborski incstni občini je dovo- Ijeno, v svrho nakupa živil razpolagati s kreditom 3 milijonov kron pri podruž- nici Ljubljanskc kreditne bankc v Mari- boru. Ravnateljem inestnega gledališča v Mariboru je imenovan Hinko Nnčič, do- scdaj clan narodnega glcdališča v Ljub- Ijani. Mariborski trgovski gremij jc imel v soboto občni zbor, na katcrem jc prodrla kompromisna kandidatna lista Slovcnccv in trcznih Nemccv z 61 glasovi proti nemškonacijonalni listi, ki je dobila 51 glasov. Predscdnik grcmija jc Slovcncc V. Weixl. V odboru imajo vcčiuo Sio- venci. CELJSKE NOVICE. Trgovci in štraik. Iz truovskih kro- gov smo sprcjcli: Splošno ogorčenje jc vladalo med ecljskim trgovstvom v pon- deljck zaradi okrožnice magistrata, v ka- teri se je priporočalo, trgovinc zaprcti, da nc bo nepotrebnih incidentov. 2a- lostno bi bilo, da bi nc imcla vlada moči dovolj, preprcčiti take incidente, in cud- no jc, da prepušča vlado socijalistom. Kako pridemo mi trgovci do tega, da moramo — kadar se Marnu in konsor- tom zljubi — trgovine zaprcti?! Kaj ni- mamo že dovolj skrajšanih dclovnih ur med tcdnom, dovolj nedclj, cerkvenih in drngili praznikov? Ali bodo morda soci- jalisti — ali pa mestni urad — za nas itak silno zvišanc davkc plačali? V so- boto že in tudi v pondeljek je hodila o- krog neka socijalistična deputacija in za- htcvala, da sc morajo v pondeljek trgo- vine zapreti. V ponovnem slučaju se naj da taka deputacija zapreti in »komedje« bo konec. Kaksna je pa to demokratska država, da človck^ki ni socialist, ne bi smel dclati, čc se socijalistom ravno zlju- bi štrajkati?! Vpijemo o draginji. Manj pa ko sc bo ciclalo, manj se bo pridclalo in tim manjša bo ponudba blaga, vslcd tega tudi tem večja njcgova draginja. Vcč delati in manj praznovati, pa bo kmaiu bolje. Še enkrat incident v hotelu dc I' Eu- rope. SocijalLsti so na svojem pondcij- kovem zborovanju tudi to nfero djali na velik boben in govorilo se jc celo o srb- skih lopovstvih in srbskih morilcih. Dc- janjc kot ktakb gotovo tudi mi odlocnö obsojamo; toda riapraviti iz njega kar celo strankino afero. je — milo rcčeno — ncumnost. Dcjanje, kakor je ncprc- misljeno in nesreeno, pa. ima svoj izvor v razmerah, ki vladajo v navedenem hotelu in o kateri/h smo že neštetokrat pisali. Dejstvo je, da je hotel gnezdo nemškc zagrizenosti in arogancc tcr huj- skarije. Že enkrat je dal podoben slučaj naši politični oblasti povod za represalije napram hqtelirki; opomnimo sedajnega sefa političnc oblasti v Celju na dejstvo, da je takratni šef za slučaj ponovitve slu- cajevt kakor se ,ie zgodil svoj čas mari- borskim gostom, zagrozil z odtegnitvo koncesije. Ta slučaj je scdaj brezdvoma nastopil. V pokrepitcv te trditve objav- Ijamo dopis Hioža, katerega ime je vsak čas na razpolago: »Dne 21. tm. sem pri- šel z dvema francoskima častnikoma kot gost v hotel de 1' Europe. Imel sem smo- lo, da mi jc stregla ista natakarica kakor podpolkovnika N. Zahteval sem svalčice v slovcnskem jeziku, ona pa mi izzivaT- no odvrne: »ich verstehe nicht slovc- niscli«. Scveda svalčic niscm dobil. Ču- dim se, da se v Celju trpijo clcmenti, ki izzivajo naše občinstvo. Potrcbna bi bila železna metla. Obžalujem Ic, da jc ravno podpolkovnik N. moral oostati žrtcv hi- stcričnc švabskc krcaturc.« — Zahte- vanio v soglasju z vso našo javnostjo, &<>, nolitična oblast izvaja končno napram navedenemu Iiotelu najstrožje konsc- kvence. Hujskaških švabskih gnezd v naši sredi ne bomo trpcli. Jz šolskc službc. Namcstni učitelj na ecljski državni gimnaziji g. Mirko Kmet je imenovan za pravega učitelja v IX. čin. razrcdu. »Mladost«, lepo Halbejevo dramo, igrajo 23. tm. ob 8. nri celjski dijaki v mestnem glcdališču. Koncert Rijavec — Primožič. V so- boto 26. tin. ob 8. nri zvečer priredita v mestnern glcdališču v Celju umetniški konccrt člana zagrcbškc operc, opcrni tenorist Rijavcc in baritonist Primožič. Rijavcc nam jc šc od zadnjega konccrta v prijetnem spominu. Razmere v naših mestnih podjetüili. Iz krogov ecljskega občinstvu smo sprc- jcli: Motel sem te dni v nujni zadevi go- voriti telcfonično z mestno plinarno. O- pozoriti sem hotel na ncko pomanjkljivo ccv, iz katcre je v veliki meri uhajal plin. Na mojc slovcnsko vprasanjc se mi je — siccr uljudno — odgovorilo, da ob- žalujcjo, da pa v plinarni slovensko ne razumejo. Zahtcva uašcga slovenskega prcbivalstva je, da — če je žc poslovodja nenadomcstljiv in sc morda trcnutno ne da dobiti drugega! — sc nastavi tarn tudi slovenska uradniška moč. ki jc .— kakor nam je znano — itak potrcbna. Sploh pa čujemo, da so v plinarni napram delav- cem se danes psovke »windische Kerle« itd. na dnevnem rcdu. Tega absolutno ne bomo trpcli — in čc je to res, se mora napraviti v tem oziru tcmeljita rcme- dura. — Ne mnogo boljše so razmere v naši mestni clcktrarni. ?>el sem 1e dni javit ncko potrebno popravilo. Sprejme me gospod, seveda ncmško govorcč, ter pravi, naj mn pustim, kar imam napi- sano, tarn, da bo dal od gospodične na nein&1(0 prestaviti, ker on da slovenski ne razume. Ali ni imel že dovolj časa, sc slovensko naučiti? Ce pa ne mara, po- tcm upam, da bo imel naš mestni urad vzroka'in prilike dovolj, da ga odslovi in postavi tja dobrega slovenskega urad- nika. da se nc bo dclo vsled potrebc pre- stavljanja v nemščino za g. Tausch- manna in narobc njcgovih spisov v slo- vcnščino zavlačevalo in tako tratil de- lovni čas, ki ga moramo davkoplačevalci plačevati! Nc govori tu le narodni. am- pak tudi in poscbno gospodarski mo- ment. Zato upam, da sc bo mestni urad — pa tudi mestni sosvet — zavedcl svoje dolžnosti napram nam davkoplačcval- cem. Nepoboljšliivi! Pišejo nam: Ncver- jetno čudno upliva na človeka, čc sliši na ulici, kako slovenski politični iirad- nik s svojo rodbino in so povrh z aktiv- nim SHS častnikom pridno švabčari. E- nako neprijetno dime, če slišim, kako slovenski eastnik na ulici prav »spod- budno s svojo zaročenko dosljdno švab- čari. Kako naj to upüva na naše ljudi, osobito na one iz nižjih slojev?! To ni vcč samo želczna srajca stare navade, to prdiaja že v drzno izzivanjc za vse one, ki hočcjo in zahtevajo, da se otre- simo vs.ega, kar nas spominja na dncve naSc sužnosti. Dovolili mi bodete, go- spod ¦urcdnik, da prihodnjič, če se mi to šc kedaj pripeti, doticne oscbe javno na pranger postavim! Hlapčevstvo v nasili ših dušah mora izginiti — ali pa ljudje, ki sc tej zahtcvi ne nklonijo! Krono svojemu socijalističneinii pre- pričanju jc postavil tisti socijalistični vo- ditelj, recimo v Celju, ki je sicer dal ne- socijalistc terorizirati k štrajku, ki je pa svojo heerko ^— scveda tudi socijalistko — mirno pustil opravljati službo v n- radu. ObČni zbor »Jugoslovanske dijaške zveze v Celju«. 17., iS. in 19. avg. 1919 skličc odbor »Jugoslov. dij. zveze« v Ljubljani svoj občni zbor v Celje z nn- menom, da se organizacija razširi na vse jugoslovansko dijaštvo. Ker jugoslovan- ska dijaSka zveza zastopa svobodo prc- pričarrja. so vabljeni na ta tabor vsi vi- soko- in srednješolci, ki so teh nazorov. Potrebno je, da se tudi dijastvo cclc Ju- goslavijc združi in spozna in Celjani smo lahko ponosni, da sc vrši tabor ravno v Celju, nedavno še nemškcm gnezdu. Pri- šlo bo okoli 1000 dijakov in ostali bodo v Celju 3 dni. Scveda zahteva sprejem naših bratov iz Srbijc, Hrvatskc in Slo- venije ogromne stroške, katerih celjsko dijaštvo samo nc bo moglo kriti, če nm ne priskočijo rodoljubi na pomoč. Na- tančnejšc sc šc objavi. Podružnica državnc posredovalnice za delo za Celje in okol. se jc otvorila 21. tm. na Olavneni trgu za okr. glavarstvo Celje, Prežicc, Konjicc in Slov. Gradec. Pobolišanje glede pijančevanja se jc pokazalo v Celju. Zato je mestni urad sklcnil, poskusoma dovoliti. da sc do pre- klica smejo p« gostilnah in kavarnah to- čiti alkoholnc pijače tudi pred cnajsto nro. Štrajk v celjskih odvetniških in no- tarskih pisarnah sc nadaljuje. Sefi. ki so se po inicijativi dr. Kukovca dne 22. tm. popoldnc sestali, da se posvetujejo o zahtcvah -uradništva, so prišli do skle- pov, ki uradništva niso zadovoljili. Dru- štvo slovenskih odvetniških in.notarskih uradnikov je šc isti popoldan sklicalo vse štrajkujoče k posvetovanju, na katcrem pa so se ponudbc scfov kot nesprfejem- ljivc soglasno odklonile, ker bi se z isti- mi mestoma celo scdajni položaj poslab- šal, ter sc jc sklcnilo štrajk nadaljčvati s poostrcnimi s'jedstvi. Uradništvo se je odločilo za nadaljevanjc boja, ker ne vidi druge poti iz sedajnega bedncga polo- žaja in v prepričanju, da ima moralno zaslombo v vscj pravicoljubni javnosti. — Društvo slov. odv. in not. uradnikov V Ccljil. Opozarjamo ponovno na sestanek slovenskih obrtnikov v četrtek 24. julija pri Plcvčaku v Gaberju. Na scstanku predava g. Janko Lešničar o zelo aktual- ncm carinskcm vprašanju. Začetek ob S. uri zvcčcr. Pridite v velikem števihi. — Občcslovensk.o obrtno društvo v Celju. Trgovec g. Jakowitsch je bil pomo- toma imenovan med onimi, o katerih smo pjsali, da so demonstrntivno kazali sovraštvo napram naši državi na Petrov dan. G. Jakowitsch je okrasll vsa 4 okna svojega stanovanja, se obnaša mirno in zagotavlja, da hocc biti zvest jugoslo- vanski državljan. Za naše invalide so vposlali rudniški uradniki v Velenju po g. Mišku Dvornikn na naše uredništvo 130 K. Rusinje v Celju. Gospa Valujeva, ki na nedcljskcm (27. tm.) umetniskcm ve- čeru v Narodnem domu v Celju (ob 8. uri zvečer) proizvaja pevske točke, je vnukinja bivšega liberalnega ministra pod ruskim carjem Aleksandroni, gospa Potapenko, ki proizvaja plesnc točkc, pa jc hči znanega ruskega pisatelja Po- tapenka. Umctnici stc nastopali dosedaj žc v ßcogradu, Zagrebu in Ljubljani z lepim vspchom. LumpacSi^nf?^^unci,splošno priljubljena veseioigra Nestroyeva, je dosegla pri predstavah v torek in v sredo popoln uspeh. Predstavija se še samo danes v četrtek. Obenem opo- zarjamo na program petka in sobote; predstavija se Fedora, slovito delo francoskega dramatika Sardou-a, ki je že vcdno največja privlačnost vseh sve- tovnih gledižč. Dejanje Fedore r,e od- igrava na ruskih tleh, v onem nemir- nem ozračju, radi katerih je ta drama povsod dosegla največjeuspphe. Vglav- ni vlogi Lili Bcrky. Kaj se bo^i rcpenčil, ubogi Inter- nacijonalec! V »Napreju« St. 160 neki kameleon r.apada, sicer ne po imenu, mojo osebo; ker pa nima.nihče drngi posla z izkaznicami za sladkor, zato dajem sledeče pojasnilo: Več kot eno izkaznico na osebo ne dobi nikdo in četudi jo soc. demokrat. Članom njih konzunia. nakazan je sladkor istotom, a ne na dveh straneh, kakor bi neka- teri hoteli« Kar se pa tičc opazke glede konzunia, pa bodite prepričani, da me prav malo briga Vaše poslovanje, ker • vem, da taka drevesa ne rastejo do nebes. Na poti mu je tudi moje narod- niaštvo; zadostuje nai, da sem bil za- četkom vojne kotzaveden narodnjakin osnmljen Srbofilstva interniran, potem vtaknjen v voj. suknjo, pozneje sem bil na Ruskem vjet in od tarn sem pobegnil k prostov. srbski legiji. Tak- St?v. 78 > '' v.<-*r» i. šno je bilo moje narodnjaštvo in tudi naprej ostane tako. Jaz Se nisem do sedaj barve spreminjal, kot jo je na vse mogoče načine znani hujskač, ki me napada v »Napreju«. Fran Virant, magistr. uradnik. ONEVNE NOVICE. Zahteve železničarjev po dra- glnjski dokladi je vlada v Beogradu odobrila. Srb o Bledu. V beogradskem listu »Cpoha« poroča v St. 174 z dne 16. tm. neki srbski letoviščar na Bledu zelo simpatično o lepoti Bleda, o roman- tičnem položaju, o moderni uredbi, o cenem življenju, zabavali ter posebej o gostoljubnosti Slovencev. Pravi: »Do- dajte k tcmu §e bratsko prijaznost bratov Slovencev, posebej naprain nam Srbijancem, pa bote razumeli, da osta- nem tu dalj nego sem nameraval. V tern času, upam, da pričakam še mnogo čitateljev ,Epohe'«. Zavarovalnlca za govejo živino za Slovenijo se ustanovi in prične po- slovati Ljanuarja 1920. S kmetijske Sole v Sv. Jurju ob juž. žel. Inž. Jos. Zidanšek, strokovni uČitelj, je imenovan za referenta za živinorejo pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Za strokovnega učitelja na imenovani soli je imenovan tajniški pristav slov. kmet. družbe Franc Kro- pivšek. Enoletna kmetijska gospodinjska sola za kmetska dekleta se ustanovi na zavodu usmiljenk v Kočevju. Teletonska centrala z javno go- vorilnico se je otvorila 15. tm. v Tr- bovljah. Kranjska hranllnica v Ljubljani je minoli petek preSla. v slovenske roke. Ima slovenskega predsednika, slovenski kuratorij in slovensko večino v ravnateljstvu. Padla je zadnja po- stojanka nemSke propagande v Ljub- ljani. Dogodek z veseljem be!ežimo in pozdravljamo. Iz jugoslay. dem. tfwte Na zbor zaupnik&v JDS iz celjskega okrožja dne 27. tm. ob 1/2 9. uri dop; v veliki dvoranl Na- rodnega doma še enkrat opozarjamo vse naše cenj. somišljenike. Kdor bi po pomoti ne dobil vabila, naj se pred zborom javi pri vhodu v veliko dvo- rano. Kdor hoče v soboto ali nedeljo v Celju prenočiti, naj to javi naSemu uredništvu. V nedeljo popoldne po zborovanju bo prijateljski družabni se- stanek. Na zbor prideta kot zastop- nika načelstva JDS gg. dr. Gregor Žerjav, podpredsednik dezeine vlade, In poslanec Adolf Ribnikar. Opozar- jamo še posebej na koncerte, ki se vršijo v soboto in nedeljo zvečer v Celju. Vsem kraj. org. JDS v marlbor- skem okrožju. V smislu sklepa shoda zaupnikov v Ljubljani se otvori v Ma- riboru posebna kmečka pisarna, kjer bo dajal poseben kmečki strokovnjak brczplačna pojasnila o vseh kmečkih zadevah članom JDS. Tajniška pisarna daje pojasnila o vseh organizatoričnih in politiČnih vprašanjih. Istotam se otvori tudi insormacijska pisarna, kjer dobijo vsi čiani brezplačne pravne na- svete v vseh zadevah, nasvete o šol- skih, stanovanjskih, službenih zadevah itd. Pisarna začne poslovati takoj po ustanovitvi okrožne organizacije v Ma- riboru na shodu zaupnikov celega okro- 2 ja začetkom avgusta. Zaupnike, ki jih bodo posamezne kraj. org. tekom julija izvolilc, je treba prijaviti stran- kinemu načelstvu v Ljubljano in poslan- cu Voglarju v Maribor, ki bo vse pri- javljene zaupnike začetkom avgusta sklical v Maribor. Do takrat se dajejo vsa potrebna pojasnila čiarom pismeno. DQPISI. Gasllno društvo v Arjivasi pri- redi 10. avg. ob 3. uri pop. veliko vrtno veselico na vrtu g. M. Razborška. So- sedna druStva prosimo, da se na to ozirajo. Žalec. Prošnia do »Lovskega kluba«. V našem prijaznem trgu so se vgnezdile srake ter se — kakor je videti — prav dobro počutijo. Kdor se hoče o tern prepričati, naj se zjutraj na vse zgodaj potrudi v naš drevored in videl bode, kako stare in mlade srake preletavajo od drevesa na drevo in ukončavajo mladi zarod naših ljubkih ptic-pevk, ali pa odnašajo pri belem dnevu piščeta in mlade race iz dvorišč. To dejstvo vzbudi v človeku največje ogorčenje. »Proč s srakami!« — to bi naj bila naloga naših vrlih nimrodov, kateri kaj radi poletijo vrh Kolečnika jn Oozdnika, da love srnjake, lisjake, jelene in drugo plemenito in neplemenito divjačino mo- škega spola. Lov vobče se je pa pri- ljubil tudi naSim lovskim psom, katerih imamo vse polno v našem trgu, le-ti gredo kar na lastno pest na lov in se zjutraj vračajo utrujeni, pa — siti domov. Polzela. Na rojstni dan kralja Petra je nabrala v prid invalidom učeča se ženska mladina (Ijudskošolska in dijaš- ka) na Polzeli 917 K. Gasilno društvo v Grajski vasi iuut dne 7. septembra blagoslovljcnje nove brizgalne. zclruženo z Ijudsko vesclico. Opozarjajo sc vsa sosednja društva, naj tn dan ne prirejajo svojih prircditcv. Št. Jur ob Taboru. Utonil jc v na- rastli Kojnšci 3 leten sinčck mlinarja Ju- rija Podlesnika. Iz gornjegrajskega okraja smo pre- jeli slcdcčc pojasnilo: Na naslov politič- ne ekspozitnrc v Mozirju jc došel eden vagon soli, katera razdclitcv sc jc mcni povcrila in so prcjeli vsi narodni trgovci cclega okraja kakor sledi: Anton Turn- šek 20, Kmctijsko društvo 10 vrcč (oba na Rečici), Makso Turnšek v Nazarjih 10 vreč, Josip Praznik 5, Partl 5, Cer- nevšek 5, Štrukl 5 (vsi v Kokarjih), Fr. Štiglic 10, Marija Kovšak v Bcčni 10. Fratic Rcmic v Šinartnem 10, Josip Prl- slan 10, Ignac Rup 4, Fran Šarb 3, Anto- nija Božič 3 (v Gornjemgradii), Zofija Roter v Novištifti 10, "Franc Petek 10, Jakob Sem 10 (na Ljubncm), Rajinunil Bratanie 10, Kmetijsko društvo 10 (v Lu čah), Podružniea Petek 10 v Solčavi, Pc vec Rudolf 10, Suster 5, Gabrijela De Negro 5, Franc Žuža 5, Pavla Tribiič 5 (v Mozirju), skupaj 200 vreč, kar odgo varja vsebini odposlancga vagona. 2\ zabojev žvcplcnk dojde v kratkem, ka- tere prejnrejo vsi zgoraj navedeni tr- govci celega okraja. Gospod dopisnik naj meni sporoči, čc se mil dela krivics in katcri jc dotieni narodni trgovec. — Rudolf Pevec, Mozirje. Gornjigrad. V št. 28. »Slov. üosp.« sc je nekdo ofcregnil tudi ob posojilnico ki jo imcnnjc magnatsko, češ da ji jc 150 meterskih stotov krompirja segnilo, kar pa ni res, ker je dopisnik pozabil vprašati, koliko krompirja sc jc prodalo. Posojilnica jc naročila cn vagon krom- pirja 7. marca, a vsled znanih korupt- nih železniških razmer na Hrvaškcm in v Slavoniji jc krompir dospcl še le 7. inaja. Posojilnica jc pri naročilu prcvzc- la viclik riziko in jc le liotcla zbolj^ati takratne slabe aprovizaeijske razincre. Ako jo zdaj nasprotnik posojilnice radi ztfubc zasmehuje, je to njegova stvar, ki ni prav nie okusna. Svctujcmo. naj sc briga tudi za farovško posojilnico, katerej gnijc nad 100.000 krön vojnega posojiJa. , V Starem trgu pri Slov. Gradcu je umrl v noči^od sobote na nedeljo kanonik Anton Slander. »Sokol« v Slov. Bistrici priredi v soboto, dne 26. tm. ob 20 (8) uri zvečer in v nedeljo dne 27. tm. ob pol 16 (pol 4) uri pop. veselo igro »Čital- nica pri Branjevki«. Po igri pa nasto- pijo prvič slovenjbistriške Sokolice, kar je za Slov. Bistrico gotovo tako vesel in pomemben dogodek, da ga ne bo nihče zamudil. Slov. Blstrica. (Čedni ljudje.) Naša poročila bi radi nekateri prizadeti na tej in na t)ni strani označili kot osebne napade, vendar pa vsak razsoden bra- lec prizna, da so bili še vsi »napadi« ne samo opravičeni, ampak potrebni.. Vse javno življenje v nemČurski Bi- strici, katero so predsiavljale ravno bivše vodilne osebe, je bilo sknijno korumpirano, zato pa je gospodarstvo občine, okrajne hranilnice in okrajnega zastopa pred konkurzom. Vso to ne- popravljivoogromnogospodarskoSkodo, nad katero bomo še strmeli, ko pride dan plačila, pa so nam prizadjali brez- vestni bogataši, ki so samimedvojno vsi neverjetno obogateli z raznimi ne- čednimi mahinacijami, njim zaupana javna gospodarstva pa so nam po- polnoma uničili. Če se ti ljudje sedaj delajo prijazne in lojalne Jugoslovane, — ali more to kdo verjeti? ali ne mislijo pri tern samo na svoj žep in našo škodo? Ali mislite, da nam ne bi zopet pri prvi priliki skočili za vrat? Odgovorimo na ta vprašanja s suhim dejstvom iz najnovejših dni: Znano je v celi okolici, da je zdravnik dr. Mur- majer, prejšni župan, po prevratu le- pega dne za dalj Časa pobrisal vGra- dec iskat nemške sreče, ne da bi to komu javil, ali prosil dopusta kot di- striktni zdravnik. Vsa njegova dela je moral prevzeti naš dr. Lebar, pa tudi ko je bil še v Bistrici, dr. Murmajer ni hotel vršiti svoje službe kot distriktni zdravnik, ampak je reveže kratkomalo pošiljal k Slovencu dr. Lebarju, samo koze cepit je še! parkrat. Kljub temu pa je bil sedaj dr. Murmajer toliko predrzen, da je zahteval od naše vlade popolno plačo, kot bi ves čas vestno vržil svojo službo. — So se torej bivši nemškutarski voditelji spremenili? Nič — in se nikdar ne bodo! Zato pa jih svarimo: glejte, da pravočasno zginete iz naše hiše, ki jo hočemo imeti čisto. Poštenjake, ki hočejo med narpi ži- veti v miru od svojega dela, pa va- binio v naš krog; dobrodošli ste nam vsi, če tudi ste imeli prej radi vlada- jočih razmer morda nemške napise, otroke v nemški šoli ali celo z Nemci volili, — nikdar pa se ne bomo spri- jaznili s kapitalističnimi nemškimi ali slovensko pobarvanimi pijavkami! Da, Ijubši nam je pošten nemški ju- goslovanski državljan kot pa slab Slo- venec, ki mu je mar samo njegov tre- buh in denarnica. Konjlce. Uganka: Lavrič-Lauritsch -Laurich. Govorim bolj slabo nemški, a sem zato ,hudo' nemškega mišljenja. Bil sem z Ornigom pri cesarju Korlnu. Kaj sem? Mtqn>|SUi9M Konjicc. Da tukajšnja pošta niina slov. pecata niti slovenske table, ni kriv- da poštarja, katerega so po časnikih zato napada. Narodnost omenjenega je nad vsak dvom zvišena. Krivda bo menda prej pri mcrodajnith činiteljih v Ljubljani, ki so morda bili mnenja, da si bodo vod- je poštnih uradov nabavili pečatc in na- pise na lastne stroškc. Konjice. Pri nas je trgovee Deti- tscheg, ki misli, da za njega ne veljajo občinskc odrcdbc glede napisov. Kcr jc Ci'stokrven Slovcncc, ima v matrikah vpisano imc slovensko: Detičck. Da sc ga pa na prvi pogled spozna, da je srbo- rit nenrškutar, je prosil deželno vlado, naj inn dovoli sc zanaprej pisati De- titscheg. Najboljsi odj^ovor vlade bi bila obČMitna globa. Nc venio, ali so naši ncm- škutarji tako zabiti ali delajo slabe »vi- ce«? Menda oboje. Konjice. Različni Hansi (!?) so po- zabili na svojih tablah označiti svojo obrt. Upamo, da občina ne bode trpela tega izzivanja in jih izdatno kaznovala, da jili bode rninilo veselje se iz naših naredb delati norca. Šmarle prl Jelšah. Bil sem ne- davno v Konjicah in po drugih svoj čas strupeno zagrizenih nemčurskih krajih, pa povsod imaio najhujši bivši renegati sedaj že lepe slovenske napise, celo »Josip.Mahorič« v Poljčanah. Kako da naše županstvo ne more raznih Löschniggov v smislu obrtnega reda pripraviti do tega, da napravijo pošten slovenski napis, mi je uganka. Rogatec. Pne 13. tm. vršila se jc tu pri nas prva jugoslovancka vc^clLa. Nad 600 ljudi od vsch krajev r-a^ega okraja zbralo sc je na ZupanCevem vrtu. Osobito nas je raeveselil poset Srbov in Hrvatov iz Slatine. Prislo jili jc nad 100, dokaz, kako jih zanima naše politično in kulturno življenje in kako jim ngaja naša narodna pescm, ki so jo teden poprcj slišali v slatinski dvo- rani o priliki poseta celjskega pevskega društva. Naš šc le pred kratkim usta- novljen pevski zbor pod sprctnim vod- stvom naducitelja Ccnčiča je predna§al med živahnim odobravanjem občinstva vse pevske točkc precizno in fino. Naj- bolj je ugajala koroška narodna »Ribce po murjici pvavajo«, ki se jc morala ponoviti. Po petju je nastopil kot go- vornik pisatelj dr. Ivan Lah, ki je v je- drnatih bescdah očrtal jimaške.činc na- Sega balkanskega sokola kralja Petra n njegove srbske armade. Na koucu se e igrala dr. Krekova »Tri sestre«. Naši diletanti, izmed katerih so bili nektcri ?rvikrat na odru, so bili svojim vlogam popolnoma kos. Najbolj jc igra ngajala )riprostemu Ijudstvu, kar nam pove, da so take prireditve untestne in za po- vzdigo kultiirc nasega Ijudstva prepo- trebne. Vsa prireditev bi se bila gotovo razvila v pravo narodno veselico, za- kaj svirali so nam tamburaši iz Hrvat- ske in je dalo ravnatcljstvo iz Slatine svojo vojaško godbo na razpolago, toda po končani igri je ploha razkropila ob- činstvo na vse strani. Prirediteljcm (Čcnčiču, Stefancio/i in Velikonji) in vscm pevcem ter dile- tantom prav srčna hvala za njihov trud, za kateri so imeli že gotovo tudi s tern pravo zadoščenjc, ko so videli, koliko občinstva sc je zbralo okoli njihovega odra. Želeti bi bilo, da bi se to započeto narodno in politično clelo smotreno na- daljevalo. Pragersko. Naše ncmčursko gnez'do dobiva polagoma res slovensko lice. Trafiko na kolodvoru je dobila Slovenka Brenčič in sc torcj ni več bati, da bi vas sprcjeli z ncinškim pozdravom, če si ho- čctc kupiti slovenske časopise v trafiki. Pretekli teden pa se je ustanovila na ini- cijativo vedno delavnega narodnjaka, gospoda Vivoda podružnica Zveze ju- goslovariskih žekzničarjev. Pričakujemo od novega društva krepkega dela na Pragcrskem in tudi v okolici, saj ima v odboru dovolj zinožnih mož. Za vzgled mu naj bo socijaldemokratična organi- zacija, ki skrajno pridno deluje, čeprav jo vodijo delavci-samouki. Spretnemu vodstvu pa sc bo gotovo tudi posrečilo, da obe organizaciji od slučaja do slučaja v skupnih narodnih zadevah enotno de- lujcta. Saj nam jc vscm predvsem mar korist našega Ijudstva. Na ta način se bo tudi najlažje izločilo zlobnc nemčurske kričačc, ki samo zmerjajo nad Jugosla- vijo. Roscgcrjcva sola jc dobila s pri- spevki šolskih otrok lep slovenski napis. Bres pri Ptuju. Kaj ko bi naSe oblasti pripomogle nasamu vojnemu dobičkarju Windischu, da čiin prej more odpotovati v Nemško Avstrijo, kamor ga po lastni izjavi vleče sree, ker mu naš jugoslovanski režim ne ugaja in ker hoče otroke pošiljati samo v nem- Ške sole?! Žalor>tno je tudi, da tak-le bogataS nima srea za ubogega nemaniča, ki je bil ves čas vojne na fronti, in mu odtrgtre obljubljeni zaslužek pri vinskih kupčijah, sklenjenih po njegovem na- ročihi! Iz ormoškega okraja. V minolem tednu bile so tukaj hude ncvihte. Tre- žčilo je na 6 mestih, poRorela niso samo poslopja, ampak tudi živina. Seveda ni bilo tudi brcz toče. Od Ormoža do Sre- dišča uničila je deloma vso poljščino. V goricah je ni bilo, pa vendar žalostno izgledajo. Bledica je napadla trte, za- roda je malo in ta je še komaj sedaj odevel; moral bi biti zelo lep čas, eta dobimo pitno kapljico. Ozimina še ni dozorela, ajda, ki se seje na strnišče, bo pozna in ce bo rani mraz, nič prida Nek (hrvatski kmet naročil si je v Med- jimurju nov voz, katerega si je dal v Sre- dišču okovati. Pa ti pride tc dni v Sre- diščc, plaea kovaču delo in pove v go- stilni, da ide v St., plačat kolarja. Zunaj Središča pridruži sc mu tihotapec Rus- jak iz Mcdjimurja, kateri je v gostilni sli- šal kmeta, da ide plačat kolarja. Med potjo na samoti napade Rušjak kmeta, ga onesvesti, mu vzame denar ter ga še parkrat s kamnom po glavi udari — in zginc. Kmet sc zave, vrnc se v Središče, pove tam svojo nezgodo in orožniki so liitro uganili krivca ter ga še tisti dan vjeli. — Naše šolsko poslopje je tako za- pnščeno, da kriči po popravilu. Popravki so preračunjciii na 25.000 K, pa občine se stroškov branijo. Možjc! Med vojno je mladina brez zdatnega poduka bila, ho- čcte še to nadaljevati? Kak bo zarod vr- lih Bolfenčanov v prihodnjie? V Gornji RadgonI je 14. tm. umrl bivši biblijotekar dunajske vseučiliške knjižnice dr. F. Simonič; rojen je bil 2. okt. 1874 v Ivanjkovcih pri Sveti- njah. Bil je vedno odločen Slovan, vrl prijatelj na5e visokošolske mladine in odličen kulturni delavec. Zadnja poročiBa Baranja naša. LDU. Pečuh, 23. jul. Veliki žu- pan Baranje dr. Pandurovič je prišel iz Pariza ter javlja, da so ugotovljene meje za Baranjo: preko Mohača, Vi- lany in Barcsa. Bares ne ostane v Ju- goslaviji. Siklos je obsežen v naših mejah. Glede Mohača bo odločila po- sebna amerikanska komisija, ali je Strati 4. »N OVA D O B A* Stev. 78 JLASTNI DOM* reglstrovana lire- 'WT tf* B? V ff Y spretema h-antlne vloge iu ditna in stavbena w ^^LU0&ffl^S Ills obresluje po /«T2fel| 01 \ zadruga z om. aav. Prešeraova ullca It. 15. *r* in pol od «to I*» |2 |o/ KiifoI vxunic» Prešernova ulica št. 15. Zaloga tu- in inozemskega manufakturnega blaga. jugoslovanski ali ne. V tern slučuju bo plebiscit iijubljanski knezoškof v avdijenci prl regeniu. MDU. Beograd, 24. jul. Regent Aleksander je sprejel Ijubljanskegakne- zoškofa Jegliča v avdijenco, ki je tra- jala 20 minut. Ostre odredbe proti zakotni in verižni trgovini — v Bosni. LDU. Sarajevo, 53. jul. Zemaljska vlada je izdala ostre naredbe zoper zakotno in verižno trgovino. Čičerin dementira. LDU. Moskva, 23. jul. Poverje- nik sovjetske vlade Čičerin zanika vest, da bi bila sovjetska vlada Ru- muniji ponudila mir in Besarabijo. Člčerin protestlra. LDU. Moskva, 23. jul. Poverje- nik Čičerin ugovarja proti nameri en- tente, da bo izročila generalu Denjikinu 250.000 niskih ujetnikov, ki so v Nemčiji. Stavka v Ameriki. LDU. Dunaj, 23. jul. Iz Washing- tona porofajo, da je v Zedinjenih dr- žavah izbruhnila obsežna stavka. V Newyorku leži 500-ladij, v sošednih 700 brez delavcev, ki zahtevajo večjo plačo. Na obrežju so cele gore naku- pičenega blaga. Velike zaloge se kva- rijo. V Čikagu stavka v zidarski obrti 80.000, v Bostonu nastavljenci cestnih železnic, razun tega 100.000 tobačnih delavcev. RAZNE VE3TI. S kroglo v srcu — živ. Neki francoski vojak je bil 1.1915 pri Dar- danelah ranjen v srce, kamor se mu je krogla zadrla tako, da operacija ni bila mogoča. Vojak se počuti zdravega in se ne pusti operirati. Radi suma goljufije so zaprli v Zagrebu veletrgovca z vinom Reisnerja. Velik gozdni požar divja v toulon- ski okolici na Francoskem v ondotnih gozdovih. Veter pospežuje širjenje. Kljub vsem naporom ga še niso mogli ome- jiti. Notranji deli gozdov so že popol- noma izgoreli. Drag hotel. V New-Yorku je hotel Biltmore, ki ima 26 nadstropij in je stal krog 40 milijonov krön. Lisfnica ureduldtva. Alojz T, invalid; Z Vašo prošnjo se obrnite do »Zveze invalidov v Celju, Ozka ul. 3*. — Oplotnica: Namen do- pisa v st. 75. „N. D." gotovo ni bil, hvalisati morda čez mero politično de- lovanje monsignora B, ki je s svojo trmoglavostjo marsikaterega pregnal v nemški tabor. Pribiti pa smo hoteli nepošteno delo orožnika Letonje, ki je iz golega spvraätva do vsega, kar je -ilovensko in jugoslovansko, nioža de- nunciral kot Slovenca in ga spravil v ječo. Za pravico in politično p&Steiiost ¦se boriti je moje trdno in neomajno načelo in ne morem se pri tem niti najmanj ozirati na to, ali se enemu ali drugemu kakšen — s tega stališča pisan in objavljen — dopis ne dopade. Vrlo naprej! Zdravi! — Sv. Jurlj — Korotan: Danes ža) ni več Slo. Pride! livala in zdravi 1 — Mozirje, Maribor, Šmarje. Laško, Ormož: Enakol Kctar ste pri najmanjšem prehla- ienju kašlja, mu bo posebno dobro itorilo vsakodnevno izpiranje ust in :;rla s Fellerjevim »Elsa fluidom«. Isti oživi kroženje krvi po nežnih celicah rrla in vratu in jih tako naredi odpor- iejše proti vplivom mraza. — Fellerjev rastlinski Elsa fluid nadalje antiseptično ičinkuje in uniči bolezenske kali, ki >ri dihanju dospo v grlo. — Izpiranje ratu in grlas Fellerjevim »Elsafluidom« o tedaj nujno priporočati ljudem, ki litro dobe kašelj. Med več ko 100.- 000 zahvalnimi pismi jih je jakomnogo, ki hvalijo odličen učinek tega izbornega zdravila pri pokašljevanju in podobnem zlu. — 6 dvojnatih ali 2 specijalni ste- klenici »»Elsa-FIuida« stane samo 24 kron. Naroča naj se naravnost pri le- karnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 356 (Hrvatska). Istotam se naro- čajo t^di tek vzbujajoče, nnlahno od- vajajajoče Fellerjeve rabarbara »Elsa- kroglice«, 6 žkatlic stane samo 12K. — Odvajalno sredstvo, katero tako žen- ske kakor tudi moški in otroci brez pomisleka lahko zauživajo; ne dražijo čreves, učunek je vedno zanesljiv in je vsakdo zadovoljen, kdorkoli jih le enkrat poizkusi. — Oboje gori pripo- ročanih domačih zdravil naj bi bilo v vsaki hiši vedno pri rokah. Zavojnina in poštnina se računa posebe, vendar naj- ceneje, zato pa, več ko se naroči, več se prihrani. Ä1R L_-.. GABEHIE. Samo 2 dni! petek 25 Samo 2 dni! Sobota 26. ¦ hbh wuw 'sijtfP n ml n Po sloviti drami francoskega drama- tika Sa^dou-a. Na repertvarju !! vseh evropskih giedišč. !! 1 Svetovna znamenitost! :: V glavn! ulogi :: „ . . Nedelja 27., /amenjani pondeijek 28. Yeseloigra. pOVrŠnik. in torek 29. Najtežja uSoga Krasna pretresljlva drama v štirih ogronin.h dejaniih. Pozorl Izgubila se je v nedeljo, dne 20. julija popoldne na poti Letnberg-Dobrna arebrna dozn xa svalcice z uiezanim imenom. Poštenjak jo naj odda proti dobri nagradi pri fotografu ft. Perissichu, Celjc. 1 Glg, skoraj nov, na prodaj. Kramar, davka- rija v Celju. 69 1 Stenografa in strojepisca oziroma žensko moč išče notar Ba5 v Celju. Vstop takoj. _________74 3-1 Proda bo ena krava, voz za težo 20 q in gramofon. Naslov se Izve v upravnižtvu. 070 1 Di strophe goičiii išče v trajno delo prcti dobri plači in hrani Ivan Gliha, strojar v Kostanjevici, Kranisko. 1073 3-1 Sprejmeta se 2 pridna hrana in stanovanje v hiši; plača po dogovoru. Anton Orač, čevljarski moj- 1072 ^ster, Laško. 4—1 Ppodam vinopd s sloi» Isti ima lepo lego, trta je ame- rikanska, le najboljše vrste (gutedel, rizling, muskat), kaže jako lepo, ter se je nadejati 20 — 25 hl vina. Pismene ponudbe pod: 1075 Kozje št. 9194. 3-1 lšče se meblovana soba v bližini kolo- dvora. Naslov v upravništvu 1055 3—2 Prod.3 »e dobro ohranjqn giasovir. Can- karjeva ul. 7. 1057 2-2 Sprejme se u6eneo v manufakturno in modno trgovino Jos. Weren, Gelje. 1058 2-2 Išče se mebSovana aoba za dvc osebi v bližini kolodvora. Naslov v upravništvu. 10-14 3-2 za eksport kupuje »Balkan« trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljub- ljana, Dunajska c. 33. Prosi se natan- 1065 čne pismene ponudbe. 8—2 Naznaniioi Radi preselitve se proda pn nizki ceni več pohištva in kuhinjske posode pri gostilničarju v Narodnem Domu v Celju. tN^j^iv^^ Hi 1044 -3 8 metrov dolga, z jeklenim vzmetom zavarovana gurnijeva cev za vino, me- dena sesalka za pivo, 4 metre dolga napisna deska in popolnnina nov pi- salni pult s stekleno o. : ajo. — Kje pove upravništvo. 10*3 —3 Nervlizne boJezr.i, navale krvi, lesnosti, migreno, prenapetost, miglanje pred očmi, sla- bost oči, šum v ušesih utavlje Fcllerov (Td'vojnatih ali 2 specijalni steklenici 24 K. Staro preiskuSeno odvajajoče, brezokusnost in začepljenost odstran- jajoüe sredstvo so Fclleiove rabarbarne ElsnnaUke. 6 škatljic 12 K. - Edino prave pri lekarnarju Ev- genu V. Feller, Stnbica, Elzatrg 356,Hrv.Zagorje. Zavoj in poštnina se pri- računa posebej, ali naj- ceneje, kolikor več se torej obenem naroči, tem- več se prihrani. V Sedlarska in tape» f^rska äelüvniea jm A$ 245 104-56 I š\\§ Samostanska %%IJ%j uiica štev 16. ČE^LJARSKA DELAVräiCA Kocenova (Špitalska) uL štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—54 H^riürao rnioeralgo Yodo rsispečava f ^^dka 167 104-71 O@1J© trgoviffta! s špecerij&Scifn b8a§otn3 baryami in de- Bpecspijsho blegofsr nsskoorstne barve za pbleHe, s kote- piml si lahhQ nsoliäo bains isa'rfourstno blago sam. 242 104-53 QOStlbnfl" »BRfiniBOR priporoča ceaj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuh njo. Za obilni obisk se priporoča 244104-48 A. Robek.