ile len je
Sp Do 35 LIST
1995 e
352(497.4 Šoštanj) 9000622.1
(_
ss
5 * "fi fi "
C n
COSI SS 0
LIST OBČINE ŠOŠTANJ
1ST jé tukaj. Prva ali bolje “ničta” številka seje rojevala vzporedno z vrsto drugih opravil, ki v tem času potekajo v občini Šoštanj, da bi čimprej dosegli njeno opravilno sposobnost. Zato bo morda za koga v podtonu naše prve številke časopisa še preveč “politike”. Toda kljub temu, da je LIST v osnovi uradno glasilo občine Šoštanj, ki ga je ustanovila in ga izdaja občina, je LIST tudi javno glasilo, lokalnega pomena in namenjeno predvsem boljši obveščenosti občanov občine Šoštanj o dogodkih v naših krajih in komentarjih k njim. Skupina sodelavcev, ki jo je župan občine Šoštanj imenoval za uredniški odbor LISTA, je kar se da različna, z bolj ali manj bogatimi izkušnjami pri podobnih projektih, nihče pa se še ni ukvarjal z izdajanjem časopisa. To je seveda slabost. Lahko pa je tudi prednost, saj vsi dobro vemo, kaj si s časopisom želimo. Izdajati nameravamo vsebinsko bogat in aktualen mesečnik, ki bo med drugim odgrinjal tudi prezrte, pozabljene in zamolčane dogodke, povezane z našo ožjo okolico. Poročali bomo o pomembnejših dogodkih na vseh področjih našega javnega življenja v občini Šoštanj za pretekli mesec ter vas nenazadnje obveščali z uradnimi obvestili in odločitvami, pomembnimi in nujnimi za normalno delo in življenje občine Šoštanj.
Čimboljša informiranost občanov in nadzor javnosti pri vodenju občine sta gotovo pomembnejša dejavnika pri razvoju demokracije v našem okolju. To v preteklosti sicer ni bilo v navadi, saj marsikdo ni vedel niti lega, kaj in kako odločajo sveli krajevnih skupnosti o zadevah, ki se neposredno dotikajo slehernega krajana.
Prepričani smo, da bo kar precej očitkov in poizkusov diskvalificiranja tega projekta. Poleg tega je treba iskreno povedati, da smo na prvih sejah uredništva člani ugotovili, da imamo skoraj vsi odklonilen odnos do načina obveščanja lokalne javnosti, ki ga vsa ta leta opravlja tednik Naš čas. Nezadovoljstvo nad velenjskim tednikom pa nikakor ni motiv za izdajanje novega časopisa, še zlasti ne, ker mo ne želimo in zaradi amaterizma niti ne moremo konkurirali. Posredno pa želimo z rubriko “Vaš čas” v našem LISTU vplivati na način poročanja Našega časa o tedenskih dogodkih v naši občini. Treba je reči, da vrsta dogodkov in “napak” v tedniku Naš čas pred volitvami in po njih nikakor ne ponuja objektivne slike tistega, kar se pri nas v resnici dogaja. Menimo, da je prostora za vse dovolj, še posebej, ker LIST v prvi vrsti nima komercialnih namenov, ampak vzpostavlja predvsem možnost korektnejšega obveščanja občanov Šoštanja. Za bralce LIST tudi nikoli ne bo predrag.
Povsem možno pa je, da lahko naš časopisni projekt zaradi objektivnih razlogov tudi docela in kaj kmalu propade. To pa je bolj kot od ustvarjalcev časopisa odvisno od vas, bralcev, predvidoma v pretežni meri občanov občine Šoštanj. Zato naše vabilo za sodelovanje ni zgolj oguljena fraza uredništva, pač pa resen poziv vsem aktivnim društvom, skupinam, organizacijam in posameznikom, ki delujejo v naši občini, da spodbudijo k sodelovanju vse zainteresirane in nam pošljejo v objavo poročila o svojem delovanju, vsebinske predloge itd. Pogosto se namreč niti ne zavedamo, kako bogato življenje pravzaprav živimo in vrsta dogodkov nam uide ravno zato, ker se nam preprosto ne ljubi zapisati stavka ali dveh o tem ali onem. Naš časopis bo le tako postal tudi vaš, torej spontani dialog med nami. Še posebej pa vabimo k sodelovanju novinarske in podobne krožke na obeh osnovnih šolah v Šoštanju, kar bo imelo najmanj dvojno korist. Mladi, nadebudni pisci-dopisniki bodo v LISTU imeli možnost za svoje uveljavljanje, ostali pa se bomo lahko iz tega tudi kaj naučili ter pobliže spoznavali hotenja naših naslednikov!
Ničta številka LISTA je nastala takorekoč udarniško. Ker pa je vsak delavec vreden svojega plačila, bomo LIST odprli tudi za komercialne objave in oglaševanje, kar naj bi bila v bodoče osnova za honoriranje vaših prispevkov.
LIST bo tiskan v 3000 izvodih. Poskrbeli pa bomo, da bodo ti izvodi zanesljivo prišli med ljudi, kar ni nepomembno z oglaševalskega vidika. Zato že sedaj vabimo vse komercialne organizacije, podjetja, trgovine itd., ki se želijo predstaviti rednim naročnikom in bralcem ter s tem pomagati življenju našega časopisa, da izkoristijo priložnost, ki jim jo nudijo oglaševanju namenjene strani LISTA. Najbolj pa bomo seveda veseli tistih, ki bodo že sedaj - v pričakovanju naslednje, druge številke LISTA - izpolnili in poslali na naš naslov naročilnico, ki jo najdete na zadnji strani časopisa. To bodo najzaneslivejši in trajni viri, ki bodo omogočali redno izhajanje LISTA, uredništvu in sodelavcem pa izkazali vaše zaupanje za življenje matičnega časopisa.
Vsake nove pobude bomo veseli. Želimo si odkritih in seveda tudi kritičnih besed. Kritičnost je bila zmeraj gibalo napredka. Še posebej pa, ne le kot časopis, ampak tudi kot občina, potrebujemo vašo podporo v trenutnem prehodnem, obdobju, ki je skoraj usodno za bodoči razvoj zahodnega dela Šaleške doline. Če bomo kljub mnogim polenom, ki letijo iz Velenja in tudi iz domačih logov, letošnje leto uspešno spravili pod streho, kakor smo si ga s številnimi nalogami začrtali, to pa je v prvi vrsti t.i. opravilna sposobnost občine Šoštanj, si bomo ob novem letu imeli k čemu nazdraviti. Od vas, dragi bralci, pričakujemo čimveč predlogov, pobud, informacij in ... podpore, kot smo je bili deležni na volitvah. Zavedamo se, daje za zaupanje nujno, da si informacije, vesti, predvsem pa kritične misli izmenjamo. Marsikaj od tega lahko uresničimo v našem LISTU OBČINE ŠOŠTANJ. Vabljeni k sodelovanju!
Uredništvo
Cenjene občanke, cenjeni občani!
Po dobrih treh mesecih drugačne organiziranosti lokalne uprave smo dobili svoj lasten časopis. Upam, da boste naš novi LIST občine Šoštanj radi vzeli v roke, saj Vam bo nudil odgovore na mnoga vprašanja, ki se pojavljajo v današnjem zapletenem političnem življenju.
Obljubil sem pošteno delo in odkrit odnos, vendar se pred nas postavlja problem medsebojne obveščenosti.
Drugi o nas že veliko pišejo, a te vesti so pogosto pristranske, škodoželjne, celo lažnjive. Z objektivnim informiranjem o delu občine Šoštanj se bomo z LISTOM bolje povezali in lahko res čutili, da smo somišljeniki, ki si pomagajo.
Iskreno upam, da bo z Vašim sodelovanjem naše glasilo zaživelo.
Vaš župjpn dr. Bogdan Menih
13. APRIL I»	ŠOŠTANJ
» n i	i i' i, i	č \ i in v o n
lüiiiiiiiiiil
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z o o.
<U
>
O
>-i
E—i >m
ivljenje brez praznikov bi bilo pusto. Nekateri prazniki pa nas še posebej prevzamejo. Velika noč je že takšen praznik.
Najprej gre za spomin na dogodek izpred 3200 let, ko je svetopisemski oče Mojzes izpeljal Izraelce iz egiptovske sužnosti. To spominjanje je bilo vsebina praznovanja velike noči do Jezusove smrti.
Z usmrtitvijo Jezusa na sam predvečer velikonočnega praznika in doživetjem Jezusovega vstajenja od mrtvih na prvi dan po prazniku je za kristjane velika noč dobila nov pomen. Z Mojzesom je bilo premagano suženjstvo, z Jezusom je bila premagana smrt.
Velikonočne pesmi opevajo zmago življenja nad smrtjo. Jezusovo vstajenje od mrtvih navdihuje praznično bogoslužje, ki ga Cerkev obhaja od velikega četrtka do velike nedelje.
-	Veliki četrtek je ustanovni dan svete maše pri zadnji večerji. Tega dne se kristjani zbiramo v večernih urah po župnijskih cerkvah.
-	Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja, smrti in pokopa. V poznih popoldanskih urah so v župnijskih cerkvah obredi v čast Jezusovemu trpljenju.
-	Velika sobota je dan priprave na velikonočno praznovanje:
a)	skozi ves dan je čaščenje Jezusa v božjem grobu;
b)	v zgodnjih jutranjih urah je blagoslov ognja, ki ga verniki ponesejo na svoje domove. Ogenj je znmenje minljivosti, je znamenje spremenjenja in je znamenje razsvetljenja;
c)	čez dan blagoslavljamo jedila, ki jih bomo zaužili na Veliko noč. Blagoslovljena jedila poživijo praznično vzdušje.
Na veliko soboto zvečer se začenja praznovanje velike noči.
Večerno bogoslužje v župnijski cerkvi se imenuje “velikonočna vigilija”. Po slovensko bi temu rekli “noč bedenjav. Trikratni spev “Aleluja” naznanja največji čudež sveta - Jezusovo vstajenje od mrtvih.
Večernemu bogoslužju sledi jutranje bogoslužje z vstajenjsko procesijo in slovesno prazniško mašo.
Vsem, ki boste brali te vrstice in obhajali veliko noč, želim lepo doživeto praznovanje! Podelimo prazniško veselje z vsemi, ki jih te dni srečujemo!
dekan
Jože Pribožič
Blagoslovljene velikonočne praznike.
Uredništvo
Foto: Peter Marinšek
O Šoštanju in občini Šoštanj se ponovno govori vse tja do bele Ljubljane. Tokrat ne zgolj kot o kraju, ki je obsojen na smrt zaradi odkopavanja premoga ali zastrupljanja z žveplom, ampak kot o kraju, skozi katerega je zapihal svež veter in razgalil marsikateri osušen grm ter zamajal prenekatero trhlo drevo.
Poleg političnega zasuka na desno se v našem okolju dogajajo tudi druge pomembne stvari. V mislih imam uspešen pričetek delovanja čistilne naprave na IV. bloku šoštanjske termoelektrarne. Mimo tega pač ne moremo. Seme, ki je bilo zasejano 8. novembra 1987 v Zavodnjah, je resno vzklilo. Pred nami pa je še ena bitka, in sicer za čistilno napravo na TE-ševi petici, za kar bodo morali biti prebivalci naše doline še enkrat složni, vztrajni, sitni in preteči. 0 tem bo seveda še tekla beseda in prav nobena ne bo odveč.
V teh predprazničnih dneh, ko se srečujem z meščani Šoštanja in drugimi občani, se mi zdi, da so bolj vedri, bolj sproščeni in v resnem pričakovanju, koliko predvolilnih obljub se jim bo v (zaupanem nam) štiriletnem obdobju dejansko izpolnilo. Prepričan sem, da takšnemu vzdušju ne botruje samo zagon čistilne naprave, pomlad in velikonočni prazniki. Marsikoga je razveselila osamosvojitev občine Šoštanj ter politični zasuk, ki na samo dogajanje v lokalni skupnosti naj ne bi imel vpliva, posredno pa seveda zagotavlja drugačne temelje za nadaljnje delo.
Vsaka tekma ima poražence in zmagovalce. Tudi volilna. Ker je že v tem časopisu obilo vesti, kaj je doslej delala izvoljena večina, poglejmo še, kaj so v tem času počeli tisti, ki niso dobili zadostnega zaupanja volivcev v občini Šoštanj.
Po prvem presenečenju zaradi nepričakovanega poraza Združene liste v decembru 1994 šok ni trajal dolgo. Ob izdatni pomoči občinskih uradnikov v Velenju seje hitro aktivirala še obstoječa mreža aktivistov v krajevnih skupnostih, ki je bila v preteklosti ustanovljena predvsem za uresničevanje političnih ciljev socialstičnega samoupravljanja (če je komu že ušlo iz spomina, zasnoval gaje tov. Edvard Kardelj za celotno SFRJ, ki gaje leta 1974 tudi ustavno uzakonila).
Ce natančneje analiziramo zahteve predstavnikov krajevnih skupnosti, ki so obravnavali teze za statut nove občine Šoštanj, moramo ugotoviti, da gre za znani poizkus potvarjanja rezultatov volitev, saj zahteva po krajevnih skupnostih kot pravnih osebah ni nič drugega kot negiranje občine, ki ima po lokalni reformi povsem drugačne pristojnosti, kot sojih imele prejšnje občine (po ustavi SFRJ). Druga, enolua zahetva po neposrednih in tajnih volitvah novih vodstev krajevnih skupnosti pa je neposredna negacija pravkar opravljenih lokalnih volitev.
Tako se je ob vrsti očitkov iz vrst predstavnikov krajevnih skupnosti začel ples statutov, češ da novoizvoljeni funkcionarji ne razumejo pomena krajevnih skupnosti inda si hoče nova občina Šoštanj prisvojiti rezultate udarniškega dela in referendumov iz preteklosti itd. Sprva je celo kazalo, da so tovrstna mnenja iskrena in upravičena, analiza pripomb na teze statuta pa je pokazala, da gre za organiziran pristop ter da so pripombe in zahteve nekaterih predstavnikov krajevnih skupnosti na las podobne tistim, ki jih je pred funkcionarje občine Šoštanj postavljal mestni župan Velenja.
Kljub temu še vedno izhajamo iz predpostavke, da so pripombe dobronamerne in v korist občini Šoštanj. Zato smo pri pisanju osnutka statuta želeli vnesti v občinski statuì tudi stvari, ki so zapisane v še vedno veljavnih statutih krajevnih skupnosti v občini Šoštanj. Še posebej smo pričakovali, da bomo dobili zgledne dokumente, kajti nekateri predsedniki svetov krajevnih skupnosti so o svojih zahtevah za vsebino statuta občine Šoštanj razpravljali tako zavzeto, daje bilo pričakovanje upravičeno. Toda žal smo od osmih dobili na vpogled samo tri in bilo bi bolje, da bi še tiste skrili, kajti razočaranje je bilo neizmerno. Seveda nihče ni pričakoval, da bi krajevne skupnosti od ustanovitve občine Šoštanj pa do marca 1995 svoje statute spremenile glede na novo loklano samoupravo, čeprav tudi to ne bi zahetvalo prevelikega umskega napora. Grozljivo pa je, da nihče izmed danes tako anagažiranih predsednikov krajevnih skupnosti, ki se borijo za nadaljevanje socialistične mreže, od leta 1990 dalje ni čutil potrebe, da bi svoj statut kot temeljni akt krajevne skupnosti in pravne osebe prilagodil ter spremenil glede na dejansko stanje. V mislih imam osamosvojitev Slovenije in ukinitev enopartijskega sistema! Toda v njihovih statutih, ki še veljajo, kar mrgoli peterokrakih zvezd, “samoupravnega socilazma”, “bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov”, “SZDL” in “SFRJ” ter seveda že davno z oblasti samosestopljene Zveze komunistov Jugoslavije in Slovenije!
Za ilustracijo naj citiram samo en člen, ki je bil zapisan v vseh treh prispelih statutih krajevnih skupnosti (saj ni bistveno katerih, kajti prepričan sem, da piše enako tudi v preostalih petih);
XX člen:
“Člani in organizaciju Zveze komunistov v krajevni skupnosti so s svojim usmerjevalnim idejnim in političnim delom glavni pobudnik in nosilec politične dejavnosti za varstvo in nadaljnji razvoj socialistične revolucije in socialističnih samoupravnih odnosov, posebej za razvijanje in krepitev socialistične in demokratične družbene zavesti za uresničevanje solidarnosti delovnih ljudi in občanov ter za razvijanje bratstva in enotnosti.”
Ljudje, ki v letu 1995 svoje krajevne skupnosti še vedno vodijo na podlagi takšnih določb v svojih statutih, nimajo te moralne pravice, da bi novo vodstvo občine Šoštanj učili, kaj in kako mora biti zapisano v Statutu občine Šoštanj! Očitno je, da se jim o naravi statutov niti sanja ne, ne zavedajo se pa niti tega, kaj pomeni voditi pravno osebo ter da kazensko in materialno odgovarjajo za vsak tolar, ki se prelije preko žiro računa krajevne skupnosti, ki jo vodijo. Pripomnimo na tem mestu, da sta g. Milan Knežević in g. 'Fone Brodnik, oba visoka uradnika mestne občine Velenje, še 28. 2. 1995 podpisovala ves plačilni promet krajevnih skupnosti v občini Šoštanj, čeprav je šoštanjski župan že 20.12.1994 pozval predsednike krajevnih skupnosti, da s to prakso prekinejo. Pa niso in je to moral storiti župan, medtem ko prenekateri predsednik krajevne skupnosti v občini Šoštanj še naprej hodi po svoje mnenje na Titov trg 1 v Velenje.
V Velenju pa, namesto da bi tamkajšnji uradniki delali za vse tri občine in do 28. 2.1995 (kot veleva zakon) pripravili premoženjsko bilanco, se raje ukvarjajo s tem, kaj piše v naših statutarnih sklepih in kaj da bi moralo pisati v našem statutu. Skratka, utrujajo nas z enim samim namenom... - obdržati stanje, kot je bilo poprej, za kar se trudijo že vse od referenduma sem in to ne za karsibodi. Razumljivo, v igri je 230 milijonov SIT gotovine! Toliko namreč po dosedanjih razrezih pripade v proračun občine Šoštanj. Ta denar si seveda želijo še nadalje nadzorovati v Velenju! Zato ne delajo tistega, kar bi po zakonu morali, marveč predvsem preko utečenih poti in povezav želijo zavrteti kolo časa nazaj, pri čemer jim nekateri “utrjeni" kadri po krajevnih skupnostih še naprej zvesto služijo! To stanje bo možno hitro presekati samo s slogo v občini Šoštanj. Na zboru krajanov, dne 21. marca 1995 v Šoštanju, ko se je g. Matjažu Natku sesipal domnevni scenarij puntanja Šoštanjčanov proti sedanjemu županu, je g. Szabo lepo dejal: “Ne utrujajmo se s cinizmom in razprtijami med sabo, ampak držimo skupaj, da bomo uspeli Šoštanj postaviti nazaj na svoje noge.”
Lepa misel za lepe čase, ko nas čaka še marsikatera past, ki jo nastavlja leva stran, poraženka na loklanih volitvah decembra 1994 v občini Šoštanj.
Peter Rezman
mm, ie. april 1995
REFERENDUM - VOLITVE 1994
O B
š o š
Prvi korak k lokalnim volitvam je bil referendum za oblikovanje novih občin. Ta je bil maja 1994. Referendumu mnogi oporekajo verodostojnost, saj je bil mno-gokje izpeljan tako, da na njem ni sodelovalo več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev. V občini Šoštanj ni bilo tako, saj se je referenduma udeležila dobra polovica volivcev, ti pa so glasovali za občino Šoštanj skoraj šestdesetodstotno.
Ob dejstvu, da je v času pred referendumom potekala usmerjena kampanja za ohranitev občine Velenje, je ta odstotek še toliko dragocenejši. Protikampanja za občino Šoštanj je bila izvedena samo v krajevni skupnosti Gaberke, kjer je pred referendumom krožil letak s predstavitvijo o koristnosti nove občine Šoštanj. Kampanja za ohranitev občine Velenje je potekala iz takratne občine Velenje, kar je popolnoma razumljivo. Tako je bil 24. februarja izdan dokument Lokalna samouprava, sestavljen na Sekretariatu za občo upravo in Sekretariatu za finance občine Velenje, podpisala pa ga je ga. Milena Pečovnik, takratna podpredsednica Izvršnega sveta občine Velenje. Ta dokument naj bi bil osnovni pripomoček občinskim funkcionarjem, ki so v tistem obdobju po zborih
krajanov pojasnjevali pomen lokalne reforme. Dokument je bil precej tendenciozen in usmerjen v ohranitev občine Velenje. V 111. poglavju - Predlogu sklepov za določanje na zborih občanov - je zapisano:
“Na podlagi ugotovitev in izračunov po I. in II. točki tega gradiva se da zaključiti, da bi bilo smotrno in racionalno zadržati v tem trenutku čimveč teritorija sedanje občine v občini, če bi se seveda občani za takšen način organiziranosti odločili na referendumu.
Ker je možno v skladu s 15. členom vsakokrat z referendumom nekega območja doseči razdelitev obstoječe občine, in torej ne gre za enkratno dejanje, je glede na veliko neznank, ki so vezane predvsem na finančno plat oz. sprejetje predpisov s finančnega področja in organizacijsko plat bodoče občine, smiselno vsaj za neko obdobje zadržati obstoječe stanje.”
Temu je sledilo načrtno obdelovanje dveh za Šoštanjem največjih krajevnih skupnosti, in .sicer Topolšice in Raven. V Topolšici so se takrat širile vesti, češ da je izgradnja toplovoda možna le v primeru, če bosta ostala proračun in investicija pod okriljem takšne občine Velenje, kot je bila poprej. Da je ta investicija kokoš, ki Velenjčanom nese zlata jajca, je danes več kot očitno, saj je kljub večjim zahtevam nočejo prepustiti
občini Šoštanj, kar se da razumeti, tako, da je mestna občina Velenje pravni naslednik investicij v Topolšici...?
Raven pa so se lotili z obljubami in izjemno bogatim proračunskim vložkom v to krajevno skupnost leta 1994 (seveda v primerjavi z drugimi krajevnimi skupnostmi izven Velenja!). Pa se predsednik krajevne skupnosti Ravne, g. Viktor Potočnik, še danes rad pohvali z izjavo, kako požrtvovalen da je bil takratni predsednik Izvršnega sveta g. Srečko Meh: njega, predsednika KS Ravne, je sprejel ob deveti uri zvečer na razgovor! Pri tem mu seveda ni kanilo, da je moral, siromak, kot učenec k ravnatelju ob devetih zvečer iz Raven v Velenje, namesto da bi opravila, kar sta pač že imela za opraviti, v normalnem delovnem času, npr. ob devetih zjutraj... Zelja po ohranitvi prejšnje občine Velenje je bila tako močna, da mnogi (razumljivo!) delitev občine Velenje razumejo kot tragedijo oz. izjemno negativno dejanje. Simptomatična je izjava g. Toneta Brodnika, prejšnjega in sedanjega sekretarja za javne gospodarske
zadeve občine Velenje, ko je pri spreje-. manju zaključnega računa na Svetu občine Šmartno ob Paki izjavil: “Vedeti morate, da ste se odločili za svojo občino, sedaj pa morate sprejeti na svoja ramena tudi posledice.”
REFERENDUM ZA OBČINO ŠOŠTANJ Izidi skupaj
No, kakorkoli že. V vseh krajevnih skupnostih, razen omenjenih Topolšice in Raven, je bil izid referenduma pozitiven. Daleč najboljši rezultat pa je bil dosežen v Šoštanju, kjer je za občino Šoštanj glasovalo 77 % udeleženih volivcev, kar predstavlja 52 % vseh volilnih upravičencev. V Šoš(anju je bilo tako zbranih 784 glasov več ZA kot PROTI in tako niti Ravne, kjer je bil izid referenduma z vidika občine Šoštanj katastrofalen (101 glas več PROTI kot ZA), niso mogle bistveno vplivati na izid referenduma. Ocenjujemo, da je referendumski izid v današnji občini Šoštanj kljub večdesetletnemu razvojnemu blokiranju tega dela Šaleške doline dokaz o visoki želji in hotenjih za bolj pravično gospodarjenje in enakomernejši razvoj vseh delov občine, kot je bilo to doseženo v prejšnji občini Velenje. Predvsem tega se mora zavedati novoizvoljeno vodstvo občine Šoštanj.
Uredništvo
Na lokalnih volitvah, ki so bile 4. decembra 1994, se je v občini Šoštanj za 20 mest v svetu občine potegovalo na devetih listah 155 kandidatov. To so bile liste (po vrstnem redu, kakor so bile izžrebane): Socialdemokratska stranka Slovenije (SDSS), nosilec liste dr. Bogdan Menih, Združena lista sociulnih demokratov (ZL), nosilka liste Milojka Plamberger, Zeleni, nosilec liste Peter Rezihan, Slovenska ljudska stranka (SLS), nosilec liste Zdravko Ročnik, Demokratična stranka upokojencev (DeSUS), nosilec liste Rudolf Satler, Liberalna demokracija Slovenije (LDS), nosilec liste Jaroslav Vrtačnik, Lista strankarsko neopredeljenih za razvoj mesta in vasi (LSN), nosilec liste Marijan Vrtačnik, Slovenski krščanski demokrati (SKD), nosilec liste Anton Skornšek in Lista za razvoj podeželja (LRP), nosilec liste Viki Drev. Za izide volitev je pomembno dejstvo, da so stranke slovenske pomladi (SSP), in sicer SDSS, SKD, SLS in Zeleni pred volitvämi podpisali sporazum ter kot koalicija nastopili s skupnim programom in skupnim kandidatom za župana pred volitvami. Te so s tem zagotovile zmago tako za svet kot svojemu kandidatu za župana.
Na volitvah sta se daleč.najbolje izkazali SDSS s 708 glasovi in SKD s 694 glasovi. Tako imata ti dve stranki v svetu občine Šoštanj vsaka po štiri svetnike. To so dr. Bogdan Menih, Franc Pečovnik, Rajko Zaleznik in Štefan Plaskan z liste SDSS ter Anton Skornšek, Silvester Mežnar, Anton Ocvirk in Franc Brglez iz SKD.
Približno enakomerno so se izkazale SLS s 460 glasovi, LDS 456 glasovi, LRP 440 glasovi, Zeleni 428 glasovi in ZL s 423 glasovi. Vse te liste imajo po dva predstavnika v svetu občine Šoštanj. To so Zdravko Ročnik in Maks Jelenko iz SLS, Jaroslav Vrtačnik in Milan Kopušar iz LDS, Viki Drev in Marijan Jakob iz LRP, Peter Rezman in Edi Vučina z liste Zelenih ter Milojka Plamberger in Branko Valič iz ZL. DeSUS je z 277 glasovi zagotovila mesto v svetu g. Rudolfu Satlerju, Marijan Vrtačnik (Cigler) pa je član sveta, saj je LSN pridobila 215 glasov. Združene stranke slovenske pomladi so si tako v svetu občine Šoštanj z 12 svetniki zagotovile absolutno večino.
Svet krajevne skupnosti Šoštanj, ki z vrsto svojih dejanj od volitev pa do danes jasno kaže, da ne priznava rezultatov volitev in si skuša zagotoviti občino v občini, tudi po izidu volitev samo v mestu Šoštanj nima moralnih pravic za svoje zadnje aktivnosti.
Večina predstavnikov Sveta KS Šoštanj je kandidirala na listi ZL, le-ta pa je v Šoštanju pobrala manj kot četrtino glasov (kot najmočnejša skupina so tudi v Šoštanju SSP dobile skoraj polovico zbarnih glasov).
Kot zanimivost povejmo še to, da je največ glasov na enem volišču dobila ZL, in sicer v Šoštanju (266 glasov). Ta lista ima hkrati tudi rekord z najmanj pridobljenih glasov na volišču, in sicer v Zavodnjah, kjer je pridobila samo en glas.
Zanimivost zadnjih volitev je tudi dejstvo, da je nekdanja Kmečka zveza nastopila pravzaprav z dvema listama; njeni kandidati so bili na listah SLS in LRP. To je gotovo eno večjih razočaranj, saj je danes že jasno, da bi enotna Kmečka zveza na minulih volitvah prav gotovo zbrala največ glasov. LRP in SLS sta skupaj zbrali 900 glasov!
Novost zadnjih volitev so bili tudi t.i. preferenčni glasovi. Vsak volivec je namreč
imel možnost, dati glas enemu z liste, za katerega je menil, da je po njegovem mnenju “najboljši”. Teoretično bi s temi glasovi lahko volivci izbrali katerega izmed kandidatov direktno za člana sveta, praktično pa je to skoraj nemogoče. Zato se resnejše stranke temu niso veliko posvečale. Ali pa tudi!? Čeprav iz števila preferenčnih glasov ni možno delati kakšnih posebnih zaključkov, predstavljamo po tem kriteriju poimensko deset najuspešnejših
kandidatov. To so: Viktor Potočnik z LRP z 52 glasovi, dr. Bogdan Menih (SDSS) s 40 glasovi, Viki Drev z LRP z 32 glasovi, Peter Rezman (Zeleni) z 29 glasovi, Milojka Plambereger (ZL) in Anton Skornšek (SKD) s po 19 glasovi, Polde Kušar (LRP) s 17 glasovi ter Milan Kopušar (LDS) s 16 glasovi. Po 13 preferenčnih glasov so dobili Štefan Plaskan (SDSS), Milena Čerina (SKD) in Edi Vučina na listi Zelenih.
Uredništvo
LOKALNE VOLITVE 1994
Izidi v mutu Šoštanj
LRP (1.20%J I
Na volitvah za župana občine Šoštanj je 4. decembra 1994 nastopilo pet kandidatov, in sicer trije strankarski ter dva s podporo 50-ih volivcev.
Združena lista je stavila na predsednika KS Šoštanj, g. Matjaža Natka. LDS je nastopila z malo znanim g. Milanom Kopušarjem. Stranke slovenske pomladi (SDSS, SKD, SLS in Zeleni) so skupno podprle člana SDSS g. dr. Bogdana Meniha. G. Marijan Vrtačnik (Cigler) in g. Drago Kotnik s Pristave sta nastopila kot nestrankarska kandidata.
Danes je že znano, da je z veliko večino in v veliko presenečenje njegovih protikandidatov dr. Bogdan Menih zmagal že v .prvem krogu, kar je bilo drugod po Sloveniji v prvem krogu precej redko; zbral pa je kar 2243 glasov ali 52 % glasov vseh, ki so prišli na volišče. Glasovalo je 4468 volivcev, kar znaša 73. % vseh volilnih upravičencev v občini Šoštanj.
Od županovih protikandidatov je bil najboljši g. Matjaž Natek z 29 % ali 1286 glasovi. G. Milan Kopušar je zbral 415 glasov, g. Marijan Vrtačnik 226 glasov in g. Drago Kotnik 140 glasov, s čimer nihče od slednjih treh njih ni presegel 10 % glasov. Tako niso dosegli meje, ki bi jim omogočila delno povrnitev stroškov volilne kampanje.
Za mnoge je bilo presenetljivo, da nesojeni župan občine Šoštanj, g. Matjaž Natek, ni zbral niti tretjine glasov in je edinole v
LOKALNE VOLITVE 1 994
Prlmerjnvn ŠoStnnJ
mestu Šoštanj premagal dr. Bogdana Meniha, pa še tu le za borih 129 glasov. Drži, da je doma najteže zmagati, vendar tudi primerjava volilnih izidov v Šoštanju in Topolšici kaže na absolutno premoč dr. Meniha. Tako je dr. Bogdan Menih zbral v primerjavi z g. Matjažem Natkom v Šoštanju kar 44 % glasov, medtem ko jih je g. Natek odtegnil dr. Menihu v Topolšici komajda nekaj več kot 12 %.
Volitve za župana v občini Šoštanj v praksi potrjujejo teorijo, da na večinskih volitvah lahko računa na uspeh samo tisti kandidat, ki ga podpira več strank. Zmaga strank slovenske pomladi v občini Šoštanj in njihov poraz v Velenju kar se tiče volitev župana kaže na pravilno zastavljeno predvolilno delo v Šoštanju. Združene stranke in en kandidat so pri volivcih vzbudile več zaupanja kot množica kandidatov za župana iz strank slovenske pomladi v Velenju. Temu v prid govori tudi analiza predvolilne javnomnenjske raziskave, v kateri so bili volivcem v občini Šoštanj predstavljeni štirje fiktivni kandidati SSP. Ti so po raziskavi sodeč komajda zbrali nekaj glasov več kot npr. g. Matjaž Natek sam. Volilni štab strank slovenske pomladi
LOKALNE VOLITVE 1994
Primerjava Topolšica
je v občini Šoštanj, zahvaljujoč slogi in treznemu premisleku, zastavil pravo strategijo, in tako so SSP prevzele vso odgovornost za razvoj občine Šoštanj - z absolut-
		LOKALNE VOLITEV 1994	
■~rü		i	
H	1	I	
H	I	L.	
	t::		
no večino v Svetu občine in z županom dr. Bogdanom Menihom na čelu.
Uredništvo
SVET OBČINE ŠOŠTANJ
ČETRTEK, 13. APRII, 1995
STRAN
KAKO JE CVETEL IN UMIRAL ŠOŠTANJ (I)
v
IV aj pr e j o kulturni podobi Šoštanja zelo osebno
N
IA TEM SVETU so menda od nekdaj dežele, kraji in mesta, ki so v zavdanem jim I trenutku kulturno obmolčali. Zmeraj so navzven in navznoter umolknili zaradi ne docela jasnih pogubnih situacij, ki si jih prepogosto napačno tolmačimo bodisi s političnimi ali gospodarskimi zlomi -kot razlogi za stanje, da imamo Slovenci nasplošno po mnogih naših krajih zavidljivo bogato kulturno dediščino, sodobnega umetniškega utripa pa (z izjemo štirih večjih mest) komajda kaj ali sramotno nič.
V kontekstu kulturne podobe Šoštanja si za to mestece radi prikličemo v zgodovinski spomin pozno 18.' Stoletje pa razgibano 19. Stoletje in čas do II. Svetovne vojne, ko svet tu zares ni bil anonimen s posamezniki. Nasprotno, navkljub periferni razsežnosti lahko za tisti čas rečemo, da je tu rasla trdna zavest pripadnosti k narodnokulturni skupnosti; da delež tega okoliša v razvoju slovenske kulture s posamezniki ni tako mikrostruktUren in celo več, da so se na tem delu slovenske zemlje
zgodila tudi pomembnejša kulturna dejanja in da so tu živeli ter delovalu nekateri pomembnejši humanisti, politiki in agilni industrialci-gospo-darstveniki, zlasti pa umetniki (I. Napotnik, M. Kurnik idr.) in pisatelji (P. Musi, J. Vošnjak, A. Fekonja, A. Medved, K. Destovnik, J. Žmavc, K. Klančnik, D. Ravljen, A. Lane, N. Mlakar in številni drugi), katerih premalo znana dela se po snovnih motivih dotikajo tega ozemlja.
Novodobnim Šoštanjčanom se torej, vsaj kar se kulture tiče, nalaga velika peza časa, če ne kar dobra priložnost, da svoj kraj povzdignejo iz totalne kulturne anemičnosti v živi interes do ohranjanja lastne kulturne preteklosti in mu pridajajo na novo odkrite ustvarjalne vrednote. Brez kulture bo namreč tudi vzpostavljanje nove identitete težje.
A Šoštanju in Šoštanjčanom za hitro in kultivirano kulturno rast grozovito primanjkuje ljudi. Zato je groba ocena, da lahko občina Šoštanj prej razvije komercialni andorski sidrom kot obudi staro kulturno podobo Šoštanja, morda povsem na mestu. Pa tudi vse preveč
političnega kljubovanja je na tej in oni strani, ko čas že tako ali drugače ni naklonjen kulturi...
V Šoštanju bo treba prenehati živeti z jezo, da je kulturni sesutosti tega kraja pet desetletij botrovalo načrtno degradacijsko kljubovanje sosednjega Velenja ipd. Nekako bo že treba ohranjati ustvarjalno vez (vse)šaleštva; vsaj za kulturo, zgodovinopisje in drštveno življenje, kar je tudi v bližnji preteklosti živelo brez meja. C ne bo tako, bo pač spet utrpela zgolj kultura, njena vloga in (kljub zmeraj novi danosti s posamezniku tudi v Šoštanju ter njegovi okolici) njeno že dolgo ne več polnokrvno življenje. ŠKoda bi bilo tek krajev za kakršnokoli drugačno manipulacijo. Spoštujemo vsaj nekoliko bolj predvidljive odločitve za vnovični kulturni in turistični razvoj Šoštanja. To mesto in ljudje v okoliških krajih to potrebujejo. In sčasoma bo marsikaj spet vzcvetelo in dozorelo.
(Prihodnjič priloga: Šoštanj skozi zapise Petra Musija, Josipa Vošnjaka, Andreja Fekonja, Janka Sernca idr.)
Ivo Stropnik
Osmofebruarska akademija -
8. februar
RAZMIŠLJANJE 0 KULTURI
Kultura nekega kraja... Takšne besede sprožijo človeku plaz misli in vprašanj ter različnih primerjav o svojem kraju, kjer preživlja večino svojega življenja. Zato v njem išče različne oblike razvedrila, zanimivosti in tako imenovane hrane za dušo. Ponekod je vsega tega veliko več, drugje spet manj. Kako pa je 5 kulturo pri nas? Cez celo leto se komajda zvrsti kakšna likovna razstava, ob pomembnejših praznikih smo lahko navzoči na proslavah oziroma kulturni akademiji, ki prepleta v program več zvrsti in kulturno-umetniških skupin ali posameznikov. Prisluhnemo lahko ubranim glasovom godbe na pihala, ki pogosto najde priložnost za igranje. Občasni koncerti pevskega zbora Svoboda, otroci in starejši pokažejo starejšim, kaj znajo. Tu pa se naša kultura tudi počasi konča. Če hočemo kaj več, moramo odrajžati v kakšen sosednji kraj ali občino. In če dobro premislimo, imamo bore malo možnosti plemenititi našo dušo, ki pa si kulture včasih le zaželi.
Če bi iskali razloge za ubožno kulturno stanje v zgodovinsko tako bogatem kraju, bi jih težko našli. Pa vendarle ... Prične se že v šolah. Mladi ljudje imajo izredne sposobnosti sprejemanja znanj in vedenj, ki jim. jih nudijo šole. Tudi na kulturno-umetniški ravni. Vendar je za prenos vsega tega navzven potrebna tudi volja in pripadnost kraju iz vrst učiteljic in učiteljev. To je seveda nekoliko težje, če aktivno učiteljstvo tukaj zgolj opravlja svoje delo oziroma hodi v službo, s krajem pa ne živi. Vsaj večina zaposlenih na obeh tukajšnjih osnovnih šolah bi s krajem morala živeti z roko v roki.
Druga stvar za oživitev kulture je razumevanje izvoljenih predstavnikov kraja in domačinov na drugih vplivnejših položajih, ki naj bi na različne načine spodbujali ljudi, ki so voljni delati za kulturno rast svojega kraja. To je lahko tako v obliki finančne pomoči kot njihovi navzočnosti na prireditvah, s pomočjo pri prostorskih ureditvah itd.
H kulturi sodijo tudi muzeji. V Šoštanju bi ga lahko imeli, če bi bil zanj posluh. Do sedaj tega ni bilo. Mesto z dolgoletno tradicijo usnjarstva, elektroenergetike, raznih cehovskih zvrsti itd. je dragocene eksponate takorekoč razprodalo in porazgubilo. Vendar sem prepričan, da je še vedno ostalo nekaj možnosti za ohranitev obstoječega.
In kaj je še kultura? Vsekakor podoba našega kraja, način življenja v njem ter ohranjanje tradicij, ki v tem kraju živijo. Začne pa se s srečanjem sokrajana na ulici.
Peter Radoja
VOLKOVI
Skoz'viharja tulijo gromkega volkov krdela, mrka noč, kot bi zajela jih, ko za plen se pulijo.
Oprezno njihovih oči pogledi v temno noč čujo, počasi, kos za kosom Iro v viharja metežu sami.
Prihuljeni v črno noč, divje trgajo z zobmi, a vsak se vsakega boji
in vsakemu, kot smrtni dah v kosteh mrazi in večni strah se le v krdelu zlije v moč.
Peter Radoja
TLAKOVANA ULICA
0 mestni sij, mn ulic, tlakov hlad, v vrvež prepleteni dah ljudi in vonj kavarn, megla in soj luči, obzidje in šrkipanje grajskih vrat.
Odkrit pozdrav, klobuk in tih odgrnr, prek dice razposajeni, vriše otrok, mnjenje ur pod mestni slavolok, sosedi z okna si hite v pogovor.
Minem z dneva v dan življenja čas, ostajajo na drago mesto mi spomini, a neutrudno konec bliža se strmini,
ko ugasnem v hiši svojo zadnjo luč in zaprem za sabo in zasučem ključ, ter porečem: “zgogom, jaz zapuščam vas”.
Peter Radoja
tevilni obiskovalci Kulturne akademije, ki so se v soboto,
4.	sušca zvečer, zbrali v šoštanjskem kulturnem domu, tega zagotovo niso obžalovali. Bogat program so pričeli najmlajši glasbeniki, nadaljeval ga je orkester trobil. Po glasbi so nam učenci Osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha pripravili recital pesmi, ki jih je napisal pesnik, po katerem se njihova šola imenuje. Pripravili so nam Karla Destovnika ne le kot pesnika revolucije in boja, kakršnega vsi poznamo, ampak kot pesnika
hrepenenja, ljubezni in pomladi, ki prihaja v deželo ter polnega mladostnih upov za prihodnost. Med recitalom je pel Mešani pevski zbor Svoboda. Zupan dr Bogdan Menih je pozdravnem nagovoru obudil spomin na pomembne Šoštanjčane, ki so ustvarjali in ohranjali kulturno dediščino in vse pomembnejše mejnike, ki so sooblikovali tukajšnji kulturni zaklad. Rekel je, daje tudi danes ljubiteljska kultura izrazito prisotna in predstavlja jedro umetniške kreativnosti. Prav kultura lahko prispeva k temu, da se bomo Slovenci med sabo bolje razumeli.
Z igro, pesmijo in recitalom učencev Osnovne šole Bibe Roecka srno se srečali z veselo platjo največjega pesnika Franceta Prešerna. Vesel in razgiban recital so pripravili na šoli za kulturni praznik in škoda bi bilo, če ga ne bi videli tudi mi.
Za zaključek akademije so nam na ogled Napotnikove galerije popeljale mlade plesalke iz osnovne šole
KDK.
Jubileji so za to, da obudimo tisto, česar ne bi smeli zanemariti. Bodite v bodoče poleg nas tudi Vi.
MeM ä
VOLJA JE, SNEGA PA IVI
Franjo Vodovnik - stoletnik
IT zimskem času nam na poti proti 1/ Zavodnjam, pred prihodom v sre-I dišče kraja, pogled uide na levo, kjer običajno sameva smučarska vlečnica. Bele lise snega na travnati podlagi povedo vse. Tako se dogaja iz ene sezone v drugo. Trud skupine zagnancev iz Zavodenj, ki skrbijo za vlečnico in njeno redno vzdrževanje preko celega leta, ni skoraj nikoli poplačan s smučarskimi užitki, še manj pa finančno. Smučanje je v vsaki sezoni možno le nekaj dni, nato sneg izgine skupaj s prvo odjugo. Veliko
vlogo pri tem problemu gotovo igra tudi nadmorska višina smučišča, ki je okrog 600 m. Velikokrat,še posebej proti koncu zime, pa se zgodi, da je meja sneženja na nadmorski višini okrog 800 m in lahko Zavodenjčani gledajo sneg le na okoliškem višje ležečem hribovju. Rešitvi sta dve: prestavitev vležnice na višje ležeče novo smučišče ali pa umetno dosneževanje. Nasplošnogledano je boljša rešitev dosneževanje smučišča z umetnim snegom. Vsekakor pa gre za precejšnje stroške, ki jih poščica ljudi nisposobna premagati. V naši občini se
bomo morali zavedati tudi tega, da je to naše najbližje in najlažje dostopno smučišče, kjer smo mnogi naredili prve zavoje na snegu, kjer so za otroke potekale šole v naravi, smučarski tečaji... Navedeno je pomenilo tudi najcenejšo možnost smučanja in uživanja zimskih radosti na snegu. V prihodnosti bomo verjetno morali ugrizniti v to kislo jabolko in poiskali rešitev za skupno zadovoljstvo.
Peter Turinek
Prvega marca 1995 smo se v sončnem dopoldnevu znašli pri Mahnelovih v Gaberkah, kjer sedaj živi Franjo Vodovnik, rojen I. marca 1895 v Podvrhu pri Braslovčah. Domačini ga poznajo pod imenom g. Žerjav, večna pa se ga spominja po njegovem vztrajnem pešačenju, naj bo v petek ali svetek, po dežju ali soncu.
Na njegov stoti rojstni dan se je pri njem zbrala skromna družbica. Župan Šoštanja, dr. Bogdan Menih, dekan g. Jože Pribožič in predsednik RK Gaberke g. Rafko Blatnik. Z
so
f /'(žčf/e f/rm srn Stemmet/
f rr-i
Milan Krede
dobrimi željami in skromnim darilom razvedrili še vedno iskrivega in dobrovoljnega g. Vodovnika, ki je mimogrede potožil županu, da ima že štirideset let težave z želodcem in je zato samo okusil zdravico. Zakaj bi si ravno za stoti rojstni dan pokvaril zdravje? Skromno darilo -knjigo Dvajseto stoletje bo še vedno lahko prelistaval, saj kljub častitljivi starosti še vedno rad kaj prebere; sicer pa v knjigi zanj ne bo kakšnih posebnih novosti, saj je ves ta čas preživel.
Ob svojem stotem rojstnem dnevu je g. Franjo Vodovnik izdal majhno podobico, kot smo rekli včasih, in se na njej zahvalil Bogu za stoti rojstni dan. Na drugi strani pa je zapisana misel Karla Heinricha Waggerla: “Obstaja samo eno zdravilo zoper velike skrbi: drobne radosti!” Poslušajmo nasvet stoletnika. On že ve!
Peter Rezman
Župan dr. Bogdan Menih v pogovoru s Franjom Vodovnikom
TRG IN PROMET
/upiranje in odpiranje prometa na Trgu bratov
j	v
Mravljakov v Šoštanju
Zadnji dogodki v zvezi z urejanjem prometa skozi Trg bratov Mravljakov v Šoštanju si zaslužijo svoj komentar, ne glede na to, da so se reakcije že umirile.
Župan občine Šoštanj je z začasno uredbo (objavljena je v prilogi časopisa; Uradni list št. 1/95) prekinil niz nezakonitih posegov v prometno ureditev trga. Nezakonito v tem primeru pomeni, da za vgradnjo kovinskih cevi, namestitev korit in spremembo prometnega režima v križišču ni pravne podlage v sklepih ali odlokih prejšnje lokalne oblasti (občine Velenje). Začasno uredbo o prometni ureditvi gre razumeti tudi kot reakcijo na poziv Sveta občine s prve seje (v decembru 1994). da se naj na takrat še na pol odprtem trgu vzpostavi zakonito stanje. Nato je nekdo spet postavil korita - brez ustreznih sklepov oz. dovoljenj.
Da bi prišli do vzrokov današnjih zapletov, ki jih poskuša začasna uredba reševati, je treba pogled usmeriti nazaj v leto 1990, ko seje potrjeval UREDITVENI NAČRT ŠOŠTANJA (odlok objavljen v Ur. vestniku občine Velenje, št. 7/90).
Obsežen načrt ureditve starega dela Šoštanja, pri katerem sem kot arhitekt, ki je diplomiral prav iz ureditve tega trga. sam sodeloval, namreč predvideva posebno ureditev trga brez motornega prometa. Sestavni del istega ureditvenega načrta pa je tudi etapnost izvajanja oz. vrstni red posegov predvidenih ureditev (glej 16. člen odloka o UN Šoštanj in s tem v zvezi grafično prilogo št. 21 ).
Prav v lem pu se skriva jedro problema, ki se danes preko izjav v lokalnem časopisu poskuša banalizirali na nivo lokalnih političnih nasprotij v stilu "mi gradimo, oni rušijo". Treba je vedeti, da je v ureditvenem načrtu predvidenih sedemnajst (17) etap, od katerih je kot zadnja (sedemnajsta) predvidena ureditev Trga bratov Mravljakov s postavitvijo stalne (kipa) sv. Marije.
Seveda so za zaprtje trga potrebni določeni predpogoji, ki pa niso zgolj izvedba parkirnih mest na področju Tovarne usnja Vrhnika (prej TUŠ), ampak tudi ureditev lokalov v pritličjih posameznih stavb, izgradnja novih stanovanj, predvsem pa prenova celotne infrastrukture (kanalizacija, vodovod, toplovod, elektrika, telefon, CATV...). Sele gostota lokalov in stanovanj skupaj z prometom (v najširšem pomenu besede) je predpogoj za zaprtje trga. Ce se trg zapre predčasno, do izpolnitve teh predpogojev sploh ne more priti, saj nam po neusmiljenih ekonomskih pravilih začne kapital bežati drugam - na prometno dostopnejše lokacije.Tega pa nekateri v vodstvu KS Šoštanj očitno nočejo razumeti, kar ocenjujem iz izjav g. Zacirkovnika, ki bi svari rad reševal celo z referendumom (Naš čas 1995, št. 7, str. 3). Milo rečeno, nekorekten je tudi izgovor. češ da kot arhitekt spreminjam stališče, saj moje mnenje o predčasnem zapiranju trga nikogar ni zanimalo, zato mojih stališč g. Zacirkovnik (ki se z mano o tej temi sicer nikoli ni pogovarjal ) ne more poznati.
Prav v razumevanju lega dela ureditvenega načrta se je vodstvo KS ujelo v past. ko je v lovu za cenene efekte predvolilnega boja spregledalo pomembno dejstvo. Da z ureditvijo trga prejšnja lokalna oblast (naj bo to občina ali pa KS) ni mislila resno, dokazuje dejstvo, da za trg ne obstaja niti geodetski posnetek obstoječega stanja, kaj šele izvedbeni pro- • jekt ureditve z načrtom komunalnih vodov.
Ureditveni načrt je le vizija (dogovor) razvoja nekega prostora in s tem pravna podlaga za izdelavo konkretnih izvedbenih načrtov. Če bi le-ti obstajali, ne bi prišlo do sistemsko neorganizirane gradnje vodovoda, ki je potekala lansko jesen. Uresničitev sleherne vizije pa predstavlja niz ukrepov in posameznih izvedbenih projektov. Danes se postavlja vprašanje, če je zastavljeno vizijo sploh še možno uresničiti, saj zato zadolžena institucija (Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje) očitno v letih po sprejetju ureditvenega načrta ni ustvarila pogojev za izvajanje le-tega. Tu mislim predvsem na odkup in komunalno opremo gradbenih parcel.
Bivša TUS postaja z lastninjenjem zasebno podjetje v pretežni lasti zaposlenih v IUV in ostalih anonimnih delničarjev, kar predstavlja veliko težavo za pridobitev zemljišč. S,tem je ogrožena celotna vizija ureditvenega načrta, vključno z odpravo motornega prometa na trgu. To pa pomeni, da se predlagana rešitev iz UN odmika v daljno prihodnost,
Ker se čakanje na lepšo prihodnost ponavadi ne obnese, podpiram idejo, da se Trg bratov Mravljakov uredi na način, da bo prometno prehoden (vendar ne za tranzitni promet) in bo na njem prostor tudi za pešče.
Današnja ureditev enosmernega prometa predstavlja korak v to smer. V bistvu omejuje tranzitni promet v jutranjih urah, ki poteka iz okoliških naselij (Topolšica, Ravne...) proti Velenju ter razbremenjuje dnevni promet pri avtobusni postaji, ko se taisti ljudje vračajo iz Velenja domov. Seveda, manjkajo še ustrezne talne označbe in boljša postavitev prometnih znakov. Res je tudi, da vsi ne spoštujejo novega prometnega režima, vendar je to stvar kulture udeležencev v prometu in sistema kaznovanja tistih, ki se reda ne držijo. Vendar sodi to že v drugo zgodbo.
Edi Vučina dia.
N \ R » f I \, \ I f j j
NAROČAM MESEČNIK LIST OBČINE ŠOŠTANJ
IME______PRIIMEK__________NASLOV_________________ j
LETNA NAROČNINA: 1000 SIT
NASLOV: LIST OBČINE ŠOŠTANJ, p.p. 4, 63325 Šoštanj
ČETRTEK, 13. APRIL 1995
ZGODOVINA ŠOŠTANJA
Zakaj bi bilo koristno ponatisniti
Hribernikovo “zgodovino mesta Šoštanj” ali
o dveh zgodovinah Šoštanja
rva ugotovitev, do katere se proučevalec preteklosti Šaleške doline prikoplje, je ta, da mesto Šoštanj ima svojo zgodovino. A ta, na prvi pogled samoumevna trditev v kontekstu šaleštva vendarle ni povsem takšna. Zelo na kratko bi to želel razložiti.
Po drugi svetovni vojni oz. natančneje po izvedeni “revoluciji” v petdestih letih je bila zgodovina na lokalni ravni (to nikakor ne velja za fakultetno raven slovenskega zgodovinopisja!) posekana na iskanje revolucionarnih korenin. Nekoliko pretirano bi lahko rekli, da so lokalni mogotci skresali zgodovino na čas od ustanovitve KP pa do konca druge svetovne vojne, kar je imelo dve posledici. Prva je bila dolgoletna nezmožnost proučevanja sodobne, to je povojne zgodovine v Sloveniji in druga zavestno alieniranje od starejše zgodovine, kolikor ni bila prikladna za razlaganje revolucionarnih korenin slovenskega malega človeka (kmečki upori, marčna revolucija leta 1848 itd.). Eno glavnih gibal je bilo tudi izrazito proti-nemŠlvo. To se je reflektiralo celo v obdobja, ko je o narodih in narodnostnih zavestih v današnjem pomenu besede nemogoče govoriti (“slovenska Karantanija” in “nemška Koroška”). Tendence, ki se na globalni (“fakultetni”) ravni nikoli niso mogle zares prijeti, so imele toliko večje rezultate na lokalnem nivoju. Eden najbolj tipičnih in v oči bijočih primerov je ravno naša dolina. Saj ne, da bi želeli ponavljati in pogrevati že velikokrat izrečene misli in dejstva, zapišimo le, daje od petdesetih let dalje “socialistično” Velenje popolnoma prekrilo “zgodovinski” Šoštanj. Tragično pri tem je to, da je na ta način “socialistično Velenje” prekrilo tudi svojo starejšo zgodovino, ki je vse prej kot “kro-tendorferska”. Izguba zgodovinskega spomina - katere tako posledica kot vzrok sta med drugim tudi izselitev velikega števila starih Šoštanjčanov in priselitev mnogih priseljeniških družin, dostikrat iz samega socialnega obrobja-, je rdeča nit povojne usode Šoštanja.
Toda Šoštanj je imel svojo zgodovino in še več kot to, imel je tudi svoje zgodovinopisce, na katere pa se je kar poza-
bilo. Prvo zgodovinopisno pero Šoštanja v preteklosti je bil brez dvoma Franc. Hribernik, dolgoletni ravnatelj meščanske šole v Šoštanju. Preden se vrnem k temu pomembnemu Šoštanjčanu, bi želel obuditi spomin na skorajda povsem nepoznanega zgodovinarja”, ki je bil pomemben Hribernikov vir.
Ta zgodovinar je bil Laurentius Vo-šnjak, velenjski rojak in šoštanjski kaplanv obdobju 1868-1872, kije v teh štirih letih začel pisati kroniko župnije sv. Mihaela v Šoštanju. Njegov del kronike obsega 419 strani silno lepo in čitljivo zapisane kronike, ki se ne omejuje samo na cerkveno zgodovino, temveč v njej obdela tudi gradove, ki ležijo (so ležali) na področju župnije; popisal je šolsko zgodovino, zgodovino trga, zgodovino šoštanjskega spitala; zabeležil je, kolikor mu je takrat sploh bilo mogoče natančno, kroniko dogodkov od leta 1348 dalje etc. Njegovo delo je razdeljeno na devet razdelkov: 1. Župnija, 2. Župna cerkev, 3. Filialne cerkve, 4. Dušna skrb, 5. Stanje duš, 6. Dobrodelne ustanove, 7. Šola, 8, Topografija (gradovi) in 9. Kronika. Poleg tekočega in za tisti čas (1868-1872) zgodovinsko zelo natančnega besedila pa so mogoče osrednja pozitivna lastnost Vošnjakovega teksta njegove zelo dobre risbe cerkva in gradov. Tako je npr. risba Gutenpihla v šoštanjski župnijski kroniki zadnja poznana risba stavbe, kakršna je bila pred veliko prenovo, ki so jo izvedli njßni novi lastniki Vošnjaki. Risbe so tudi zelo natančne, kar jim daje veliko dokumentarno vrednost.
Zapisal sem že, da je bila Vošnjakova kronika pomemben vir za Hribernikovo zgodovino. Toda Hribernik bi ne bil tako vesten strokovnjak, če bi se zadovoljil le s prepisovanjem. Podatke, ki jih je dobil v Vošnjakovi kroniki in ki so služili za podlago njegovemu besedilu, je dopolnil z vsemi takrat razpoložljivimi novimi podatki, ki jih je znal tudi sorazmerno kritično ovrednotiti. Svojo zgodovino mesta Šoštanj je izdal v dveh zvezkih. Prvi je izšel leta 1930 z naslovom Mesto Šoštanj, zgodovinski opis in podnaslovoma Župnija sv. Mihaela; Šole. Pri izdaji prvega zvezka mu je pomagala mestna občina Šoštanj. Drugi zvezek z istim naslovom in podnaslovi: Geološki uvod;
Odmevi zunanjih dogodkov; Grad Katzenstein; Grad Forhtenek; Šoštanjski gradovi; Marovški grad; Razni zemljiški gospodje pa je leta 1932 že moral izdati v samozaložbi. Ker je očitno mestna občina Šoštanj izgubila(l?) interes za svojo lastno zgodovino, je tretji zvezek Šoštanj in okolica ostal v rokopisu (tipkopis 1948).
Kot že podnaslovi obeh izdanih knjižic povedo, je drugi zvezek po vsebini pravzaprav prvi, saj v njem najdemo uvodna poglavja, prvi zvezek pa se smiselno nadaljuje za drugim. Obe zvez-kovni enoti skupaj predstavljata izvrstno ter še danes v marsikaterem poglavju ne. preseženo skico preteklosti zahodne polovice Šaleške doline. Delo, ki ga ima le malokatero mesto v Sloveniji, Glavna vrednost Hribernikovega dela so njegova poglavja, ki obravnavajo čas druge polovice 19. stoletja in predvsem poglavje o šolstvu v Šoštanju, saj je za to področje primarni vir, brez katerega se danes takorekoč ne da delati. O Hriberniku, njegovem delu in siceršnjem pomenu bi seveda lahko še mnogo pisali, vendar to ni namen pričujočega zapisa. Vsi zainteresirani bralci lahko preberfo osnovne podatke o tem pomembnem Šoštanjčanu v 11. številki Šaleških razgledov, kjer je Ivo Stropnik zbral in objavil kratko Hribernikovo biografijo.
Zapisal sem že, da je Hriberrukova zgodovina mesta Šoštanj delo, ki ga premore le redkokatero slovensko mesto! Toda koliko Šoštanjčanov sploh pozna to delo? Koliko jih je pravzaprav sploh
slišalo za velikega rojaka Hribernika? Knjižici sta izšli pred več kot šestdeset leti v skromni nakladi (drugi zvezek celo v samozaložbi) ter sta bili že ob izidu redki in sorazmerno slabo odmevni. Ob porajajočem se ponovnem samozavedanju Šoštanja in Šoštanjčanov pa bi ponatis obeh knjižic (in dodatek iz l. 1948) s strokovnim aparatom opomb in temeljito sodobno spremno študijo pomenil pomemben kamen v mozaiku oblikovanja nove podobe občine Šoštanj. Nujni aparat opomb k morebitnemu ponatisu bi seveda moral vključiti,številne nove podatke in izsledke današnjega poznavanja zgodovine Šoštanja in okolice. Vedenje o preteklosti Šaleške doline je namreč v zadnjih letih zelo napredovalo, tako da goli ponatis Hriber-nikove zgodovine Šoštanja brez spremne študije ne bi doprinesel veliko niti k zgodovinski stroki niti k dragocenemu uporabnemu viru, saj je na podlagi novih izsledkov nujno potrebno korigirati številne “zastarele” podatke.
Moje osebno mnenje je, da bi tako zasnovan ponatis Hribernikovega dela lahko bila ena od prednostnih nalog novoustanovljene občine Šoštanj. Zavedati se je namreč treba, da je glavni “krivec” za to, da je Šoštanj obdržal svojo identiteto tudi v najbolj kriznih časih, njegova zgodovina. Bogato in popisano zgodovino pa je imel Šoštanj zmeraj ravno zato, ker je imel in ima svoje zgodovinopisce.
Tone Ravnikar
Šoštanj v začetku stoletja
Občina Šoštanj je z aprilom 1995 pričela postopek dejanske opravilne sposobnosti, ki se bo realizirala po sprejetju Statuta občine Šoštanj.
Sedež občine je na Trgu svobode 12 v Šoštanju, 1. nadstropje. (V tej zgradbi so še PTT, HKS, KZ Šaleška dolina idr.)
Zupan dr. Bogdan Menili bo do nadaljnjega opravljal svojo funkcijo nepoklicno, in sicer bo na sedežu občine prisoten praviloma ob torkih in četrtkih od 8. do 12. ure. Predsednik Sveta občine Šoštanj Franc Pečovnik bo na sedežu občine prisoten in dostopen za stranke vsak petek od 11. do 15. ure.
V rednem delovnem času bo na sedežu občine prisoten sekretar Sveta občine Šoštanj Peter Rezman. Za stranke praviloma vsak dan, razen ob petkih, od 9. do 13. ure, ob sredah pa za stranke tudi v popoldanskem času, in sicer od 13. do 17. ure. Računovodkinja ga. Marija Stancar bo na sedežu občine opravljala svoje delo vsako sredo in petek. Ob sredah od 10. do 17. ure bo praviloma opravljala delo za krajevne skupnosti v občini Šoštanj.
Naslov:
Občina Šoštanj, Trg svobode 12, 63325
Šoštanj, p.p. 4
Telefoni:
Občina Šoštanj n.c.: 063/881-267 Župan: 063/881-269 Fax/(sekretar) 063/881-396
POSTPUST1995
£
ima je počasi prešla v pomlad in za nami je tudi najbolj “zakrinkano” obdobje v letu I pust. V naših krajih nam je natrosil obilo razvedrila in paše za oči; nekaterim zadovoljstva, drugim nekaj turobnih spoznanj, neutrudnim turističnim delavcem pa precej dela, ki ga za naš Šoštanj radi opravljajmo. Tudi letos smo pustno praznovanje organizirali po naših najboljših močeh, navkljub pomanjkanju lepega vremena... in finančnih sredstev. Teh pa tako ni nikjer na pretek. Vendar lahko pustni karneval nas-
tane samo tam, kjer ima občina za to namenska sredstva ali pa tam, kjer znajo iz nič narediti čudo. V slednjem primeru je lahko “pustno obiranje” toliko bolj dosledno. Zato smo bili za pusta šoštanjske občine priče obiranju do kosti... Pust je razglasil kaos pri prometni ureditvi, lastninski nered, nesmisle osebne kulture,
S poulično onesnaževanje mesta ter seveda željo po razvoju in polep-ševanju občine. In v vsej spektakularnosti ni manjkalo ponazorjevanja; bodisi da je šlo za vprašanja komunalnih delitev sedaj ' sosednjih občin ali problematiko z vodooskr-bo, ki jo lahko, kot smo bili priče z netočnim odstrelom, kdorkoli spravi iz pravega reda.
Turistično društvo Šoštanj se zahvaljuje vsem občanom Šoštanja za sponzorstva, s
katerimi je bilo mogoče izvesti karneval, ter pustnim ekipam Mozirja, Pustnega komiteja Gaberk, Skornega, Lajš. Raven, Topolšice, anonimni komunalni ekipi, gasilcem Šoštanja, godbi Zarja, še posebej pa prisrčnim mažoretkam, ki so v kraj vnesle svežino kulturno-turističnega življenja. Zahvaljujemo se tudi občinskim strukturam, tokrat za razumevanje, v prihodnje pa računamo na “otipljivejšo pomoč”.
Svojih članov seveda ne bomo hvalili; slišati pa je bilo obljube, da se bo ob odobravanju našega dela v Šoštanju veliko podobnega še postorilo. Hvala tudi šolam in vrtcem, še posebej pa Termoelektrarni Šoštanj za najrazličnejšo pomoč, ki smo je bili deležni.
Turistično društvo Šoštanj
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ Trg svobode 12, p.p. 4,63325 Šoštanj Odgovorni urednik: PETER REZMAN Urednik fotografije: PETER MARINŠEK Oblikovanje: MARKO MARINŠEK Lektoriranje: IVO STROPNIK Tisk: TISKARNA MARGINALIJA Naklada: 3000 izvodov
Po mnenju Urada vlade RS za informiranje št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka.
U »R*A«D»N *I
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ
Svet občine Šoštanj je na svoji 3. seji sprejel
SKLEP
Seje sveta občine Šoštanj se morajo snemati na magnetofonski trak.
O sejah se vodi skrajšan zapisni, ki mora poleg obveznih podatkov pri vsebini vsebovati imena diskutantov ter kratke povzetke
bistvenih delov diskusij in sprejete sklepe v celoti.
0 spornih delih zapisnika lahko svetniki zahtevajo izdelavo magnetograma na podlagi posnetega gradiva, ki se trajno hrani v arhivi
občine Šoštanj..
7. marec 1995 št.: FP-01067-1/95
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ
Svet občine Šoštanj je na svoji 3. seji sprejel
SKLEP
1.
Odloži se sklepanje o višini točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Šoštanj, dokler:
1.
ne bodo zadovoljivo ažurirane evidence zavezancev za plačilo nadomestila s posebnim poudarkom na zavezancu RLV;
2.
Upravni odbor sklada stavbinh zemljišč občine Velenje ne revidira programa nalog, ke se financirajo iz sredstev nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letu 1995, ki je bil posredovan na IS SO Velenje dne 25.10.1994, s poudarkom na programih, ki se bodo
izvajali v občini Šoštanj.
II.
Pozove še Republiško upravo za javne prihodke, Izpostavo VelenjefRa zavezancem občine Šoštanj ne pošilja odločb o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, vse do rešitve gornjih vprašanj .
7. marec 1995 št.: FP-01067-2/95
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ
Svet občine Šoštanj je na svoji 3. seji sprejel
SKLEP
Svet občine Šoštanj ugodi prošnji RD Paka Šoštanj in ji brezplačno prenese v last 13 a in 28 m2 zemljišč za potrebe legalizacije obstoječe ribiške koče v Šoštanju in sicer parcele št. 1333/1,1333/2,1337/3 in 1379/2, k.o. Gaberke ter parcela 976/2 v k.o. Šoštanj,
ki so sedaj v lasti občine Šoštanj.
RD Paka Šoštanj mora na svoje stroške opraviti cenitev navedenih nepremičnin ter jih posredovati Svetu občine Šoštanj. Vsi stroški
prenosa bremenijo RD Paka Šoštanj.
RD Paka se zavezuje, da bo kot dober gospodar skrbela za okolico ribiškega doma in za čimboljše stanje voda.
RD Paka mora za nadaljni postopek legalizacije ribiškega doma v sodelovanju z občino Šoštanj naročiti prostorski izvedbeni akt za ureditev celotnega območja jezera ob domu in v aktu opredeliti namembnost doma, ki mora v prvi vrsti služiti osnovni dejavnosti RD
Paka Šoštanj.
7. marec 1995 št.: FP-01067-3/95
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ
Svet občine Šoštanj je na svoji 3. seji sprejel
SKLEP
1.	Pripravi in predloži se specifikacija najnujnejše opreme za novo glasbeno šolo.
2.	Šolsko leto 1994/95 se zaključi na stari lokaciji, trg Svobode 5, Šoštanj, novo šolsko leto pa se prične v novih prostorih glasbene
šole, za kar pa se v proračunu predvidijo ustrezna sredstva.
3.	Imenuje se komisija, ki bo na osnovi danega predračuna s strani glasbene šole, pripravila predlog za obravnavo na Svetu. Za člane
komisije se imenujejo: Branko Škruba, mag. Ivan Marin, Milan Kopušar in Rajko Zaleznik.
7. marec 1995 št.: FP-01067-4/95
Predsednik Sveta občine Šoštanj
Franc Pečovnik, dipl. str. ing.
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ
NEURADNI ČISTOPIS STATUTARNEGA SKLEPA SVETA OBČINE ŠOŠTANJ
(Uradni list Republike Slovenije št.7/95 in Uradni list občine Šoštanj št.3/95)
STATUTARNI SKLEP
I.
Svet občine Šoštanj (v nadaljevanju svet) s tem statutarnim sklepom začasno določa:
1.	splošne določbe o občini Šoštanj,
2.	naloge občine,
>
3.	organe občine,
4.	občinsko upravo,
5.	premoženje in financiranje občine,
6.	splošne in posamične akte občine,
7.	prehodne in končne določbe.
1.	SPLOŠNE DOLOČBE 0 OBČINI ŠOŠTANJ
II.
Območje^občine Šoštanj določa Zakon o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni IF! RS Šra 60/94).
Meja med občino Šoštanj in mestno občino Velenje, ki teče po rušnem območju Rudnika lignita Velenje je specifična in se dokončno določi po usklajevalnem postopku med občino Šoštanj in mestno občino Velenje.
Začasni sedež občine Šoštanj je v Šoštanju, Trg svobode št. 12.
Občina je pravna oseba.
Pečat občine Šoštanj je v obliki kroga, ki ima v zgornji krožnici napis OBČINA ŠOŠTANJ, v sredini grb občine Šoštanj, spodnjem delu krožnice pa napis ŠOŠTANJ. Oblika in raba grba se določi z odlokom.
Krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov novih skupnosti skladno'
s statutom občine.
Za finančno poslovanje krajevnih skupnosti in upravljanjem z občinskimpremoženjem na področju krajevnih skupffišti, skrbi skladno
z zakonom, občina Šoštanj.
2.	NALOGE OBČINE ŠOŠTANJ
IV.
Naloge občine Šoštanj so določene v 21. in 24. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS Št.;„72/93, 6/94 ter odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije št.: 45/94 in 57/94),
Navedene določbe se do uveljavitve statuta uporabljajo neposredno, vendar postopno glede na potrebe in možnosti. Obveznosti in odgovornosti do primopredaje vseh nalog občine, izhajajo iz aktov, sprejetih na podlagi tega statutarnega sklepa.
3.	ORGANI OBČINE ŠOŠTANJ	:
V.
Občina Šoštanj ima naslednje organe:
-	župana,
- podžupana,
-	občinski svet,	..
-	občinski odbori,
-	komisije.
VL
Pristojnosti organov občine določa Zakon o lokalni samoupravi, (Uradni list RS Št.: 72/93, 6/94 ter odločb Ustavnega sodišča
Republike Slovenije št.: 45/94 in 57/94),
komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Sveta občine Šoštanj ureja vsa pogodbena razmerja za funkcionarje in začasno
zaposlene v občini Šoštanj.
VII.
Zupan predstavlja in zastopa občino, kot odredbodajalec je odgovoren za zakonito uporabo sredstev proračuna.
4.	OBČINSKA UPRAVA
VIII.
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana.
IX.
Občinski svet določa načrt delovnih mest v občinski upravi na predlog župana.
Položaj zaposlenih v občinski upravi ureja zakon.
O popolnitvi delovnih mest na podlagi načrta delovnih mest odloča župan.
Višje upravne delavce imenuje Svet občine Šoštanj na predlog župana.
5.	PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
X.
Do sprejetja statuta občine in drugih občinskih predpisov se za odločanje o vprašanjih premoženja in njenega finaciranja neposredno
uporabljajo zakonske določbe.
Vse pravice in nepremičine, ki se nahajajo na področju občine Šoštanj in so bile do 1.1.1995 v posesti ali lasti občine Velenje in vseh pravnih oseb, ustanovljenih na podlagi Sprememb in dopolnitev statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje Št: 13/91), zlasti javnih zavodov v občini Velenje, javnih podjetij občine Velenje, Sklada stavbnih zemljišč občine Velenje, Stanovanjskega sklada občine Velenje, Sklada za okolje občine Velenje in Sekretariata za javne gospodarske zadeve občine Velenje, preidejo,po zakonu v
last občine Šoštanj.
Po pričetku veljavnosti tega statutarnega sklepa se prične postopek za vpis v zemljiško knjigo za vso lastnino, ki po zakonu pripada
občini Šoštanj.
XI.
Do sprejetja proračuna občine Šoštanj za leto 1995, se po zakonu financiranje izvaja po dvanajstinah glede na sprejeti odlok_o^
proračunu Skupščine občine Velenje za leto 1994.
Sredstva kupnin in najemnin po pogodbah, sklenjenih za občinsko lastnino občine Šoštanj pred 1.1.1995 se od 1.1.1995 zbirajo na skupnem računu občine Šoštanj in se naprej porabljajo namensko, za kar se zbirajo oz. je to določeno v pogodbah.
6.	SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
XII.
Občinski svet sprejema:
-	statut občine,
- poslovnik za svoje delo,
- odloki, odredbe, pravilnike in navodila,
- prostorske in druge plane občine,
-	proračun občine,
-	zaključni račun.
XIII.
Za postopke sprejemanja splošnih in posamičnih aktov občine se do uveljavitve statuta občine in poslovnika sveta smisleno uporabljajo določbe Sprememb in dopolnitev statuta občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje Št.: 13/91) in Poslovnik Skupščine občine
Velenje (Uradni vestnik občine Velenje, št.: 5/92).
XIV.
Statut, odloki in drugi akti občine morajo biti objavljeni v Uradnem vestniku občine Šoštanj. Do registracije Uradnega vestnika občine Šoštanj, ki je lahko priloga drugega registriranega časopisa, se statut, odloki in drugi akti občine objavljajo v Uradnem listu
Republike Slovenije.
Statut, odloki in drugi akti občine začnejo veljati 15. dan po objavi, če v njih ni drugače določeno.
7.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
XV.
Občinski [fredpisi, ki so veljavni na območju prejšnje občine Velenje, ostanejo v veljavi na območju občine Šoštanj do sprejema statuta občine Šoštanj oziroma do sprememb predpisov, ki jih sprejme Svet občine Šoštanj, ali župan občine Šoštanj z izjemo tistih, ki jih
razveljavlja ta statutarni sklep.
XVI.
Ta statutarni sklep začne veljati s 16.1.1995 in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
18. 1.1995 št.: FP-01001/95;
9.3.1995 št.: FP-01052/95
predsednik Sveta občine Šoštanj Franc Pečovnik dipl.str.ing.
***
Uradni list občine Šoštanj 1/95, datum: 18.2.1995
OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN
Na podlagi 9. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS št.: 5/82, 40/84, 29/86 in 1/91) ter na podlagi XV. točke statutarnega sklepa Občine Šoštanj, (Uradni list Republike Slovenije 7/95),
ZAČASNO ODREJAM
prometno ureditev na Trgu bratov Mravljakov. Prešernovem trgu in Trgu svobode v Šoštanju.
1.	člen
S to začasno odredbo se odstrani nezakonita zapora ceste na Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju.
2.	člen
Trg bratov Mravljakov od križišča z Levstikovo in Primorsko cesto se odpre za enosmerni promet do križišča z odcepom za Trg svobode in sicer v smeri od križišča z Levstikovo in Primorsko cesto, proti odcepu za Trg svobode.
Na desni strani v smeri vožnje prečno na vozišče, se izvedejo in vrišejo parkirišča tako, da se s fizičnimi preprekami (konfini), zagotovi ustrezen odmik parkirišča od objektov Trg bratov Mravljakov 7, 9,11, 13 in 15.
Na levi strani trga v smeri vožnje se izvedejo in vrišejo
parkirišča za bočno parkiranje tako. da se to parkirišče prične na križišču Trga bratov Mravljakov z Levstikovo in Primorsko cesto s fizično zaporo, na kateri se namesti varnostno ogledalo. Bočna parkirišča ne smejo ovirati dovoznih poti na dvorišča objektov Trg bratov Mravljakov 6, 8, 10 in 12.
3.	člen
Del Prešernovega trga od križišča z Aškerčevo cesto in povezavo ob robu Trga svobode, do Trga bratov Mravlajkov, se uporablja za
dvosmerni promet.	'
4.	člen
Del Prešernovega trga od križišča z Aškerčevo cesto, do Levstikove ceste se odpre za enosmerni promet iz smeri križišča z Aškerčevo cesto proti križišču z Levstikovo cesto. Na tem delu ceste se prepove promet s tovornimi vozili.
5.	člen	j
Odredba o začasnem urejanju prometa se izvede v dveh fazah.
Prva faza je določena v 2. in 3. členu te začasne odredbe in se izvede takoj.
Druga faza je določena v 4. členu te začasne odredbe in se opravi po analizi prometa po izvedeni prvi fazi.
6.	člen
Grafični prikaz prometne ureditve je sestavni del te začasne uredbe.
7.	člen
Po izpolnitvi pogojev za izvedbo UN Šoštanj in opravljeni analizi prometa se izvede trajna ureditev prometa na območju iz 1. člena te
odredbe.
8.	člen
Ta začasna uredba prične veljati 24. februarja 1995 in se objavi v Uradnem listu občine Šoštanj.
št.: BM-01021/95 18. 2.1995
ŽUPAN
dr. Bogdan MENIH l.r.
***
Uradni list občine Šoštanj 2/95, datum: 6.3.1995
OBČINA ŠOŠTANJ ŽUPAN
Na podlagi 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS št.: 80/94) ter na podlagi III., VII. in XV. točke statutarnega sklepa
Občine Šoštanj, (Uradni list Republike Slovenije 7/95),
ODREJAM
prenos finančnega poslovanja krajevnih skupnosti Bele Vode, Gaberke. Lokovica. Ravne, Skomo-Florjan, Šoštanj, Topolšica in
Zavodnje-Šentvid, v občino Šoštanj.
L
S to odredbo se opravi prenos finančnega poslovanja računov krajevnih skupnosti občine Šoštanj iz mestne občine Velenje v občino
Šoštanj.
2.
Preklicujem veljavnost pooblastil za polnoveljavno podpisovanje in razpolaganje sredstev dosedanjih pooblaščenih oseb in uporabo dosedanjih štampiljk, za razpolaganje z denarnimi sredstvi na žiro računih krajevnih skupnosti Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skomo-Florjan, Šoštanj. Topolšica in Zavodnje-Sentvid, v občini Šoštanj.
3.
Z denarnimi sredstvi na računih krajevnih skupnosti Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skomo-Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje-Šentvid, v občini Šoštanj, razpolagajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti in župan občine Šoštanj in sicer kolektivno, ob
uporabi štampiljke občine Šoštanj. 4
4.
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti in župan lahko pooblastijo za podpisnike listin računov krajevnih skupnosti Bele \ ode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skomo-Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje-Šentvid, v občini Šoštanj, drugo odgovorno osebo.
Predsedniki krajevnih skupnosti oziroma dosedanje pooblaščene osebe morajo predati vso dokumentacijo računov krajevnih skupnosti Bele Vode. Gaberke, Lokovica, Ravne, Skorno-Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje-Šentvid, v občini Šoštanj, za leto 1995, nak sedež občine Šoštanj, najkasneje do 15. marca 1995. Za prevzem dokumentov in nemoteno poslovanje v obdobju prenosa računov, je s
strani občine Šoštanj zadolžen sekretar sveta občine Šoštanj.	gj . M
6.
Sekretar sveta občine Šoštanj je pooblaščen za vse potrebne operativne naloge za prenos poslovanja, vključno za naloge.'ki jih je | potrebno opraviti na Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Velenje. Obvestila Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje Velenje o plačilnem prometu na računih krajevnih skupnosti Bele Vode, Gaberke, Lokovica, Ravne, Skomo-Florjan, Šoštanj, Topolšica in Zavodnje-Šentvid, v občini Šoštanj, se po tej odredbi pošiljajo na naslov: Občina Šoštanj. Trg svobode 12, p.p. 4, 63 325 Šoštanj.
Vse naloge po tej uredbi morajo biti izvedene v osmih dneh po veljavnosti te uredbe. Za izvedbo nalog odgovarja sekretar sv
Šoštanj.
Ta uredba se objavi v Uradnem listu občine Šoštanj in prične veljati z dnem objave v Uradnem listu občine Šošl
št.: BM-01022/95 2. 3.1995
ŽUPAN
dr. Bogdan MENIH
Uradni list občine Šoštanj 3/95, datum: 13.3.1995
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ
Na podlagi 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS 18/84 in 33/89) in XV. točke Statutarnega sklepa Sveta občine Šoštanj (uradni list RS 7/95), je Svet občine Šoštanj na svoji 3. seji dne 7. 3.1995, sprejel
ODLOK
o dopolnitvi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
1.	člen
S tem odlokom se dopolni Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, (Uradni vestnik občine Velenje št.:'2/87).
2.	člen
Sprememba Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, velja za stavbna zemljišča na področju občine Šoštanj.
3.	člen
Na koncu 13. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč, Uradni vestnik občine Velenje štu 2/87 srnnda odstavek, ki
se glasi:	.v.<™.-v
Javni zavodi, katerih ustanoviteljske pravice ima občina Šoštanj in ki delujejo na področju občine Šoštanjjn druge neprofitne pravne osebe, ki se financirajo ali sofinancirajo iz proračuna občine Šoštanj, ne plačujejo nadomestil za upormmlstavbnih zetnljišč.
4.	člen	■
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu občine Šoštanj.

št.: FP-01054/95 datum: 9. 3. 1995
Predsednik Sveta občine Šoštanj
Franc Pečovnik, dipl. str. ing.
m

□
OBČINA ŠOŠTANJ SVET OBČINE ŠOŠTANJ
Svet občine Šoštanj je na podlagi 32. in 34. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št.: 12/92) in na podlagi XII. točke statutarnega sklepa občine Šoštanj (Uradni list RS 7/95), na svoji 3. redni seji dne 7.3.1995, sprejel
ODLOK
o spremembi Odloka o ustanovitvi javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok.
1. člen
S tem odlokom se spremeni Odlok o ustanovitvi javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok.
Uradni vestnik občine Velenje št.: 8/92 in 10/94.
~	2. člen
. Sprememba Odloka o ustanovitvi javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje ter vzgojo in varstvo predšolskih otrok, Uradni vestnik občine Velenje št.: 8/92 in 10/94 velja za javne zavode, ki so bili ustanovljeni s sedežem na področju občine Šoštanj Jnsicer za:
- Vzgojnovarstveni zavod Šoštanj, ■
- Osnovno šolo Bibe Roecka Šoštanj,
- Osnovno šolo Karla Destovnika Kajuha Šoštanj.
3.	člen
Spremeni se zadnji odstavek 8. člena Odloka o ustanovitvi javnih zavodov za vzgojo in izobraževanje ter vzgojo in varstvo prejdšolskih
• I ft > •	■	L*'	«7.	ln/rvi :------1~:.
otrok, Uradni vestnik občine Velenje št.: 8/92 in 10/94 in se glasi:


Ravnatelja imenuje in razrešuje Svet občine Šoštanj na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
4 člen
Z uveljavitvijo tega odloka zavodi navedeni v 2. členu tega odloka uskladijo svoje akte in poslovanje skladno s tem odlokom najkasneje v roku trideset dni od njegove uveljavitve.
Ravnatelji zavodov navedenih v 2. členu tega odloka morajo v roku trideset dni od uveljavitve tega odloka obvestiti predsednika
Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja Sveta občine Šoštanj o vseh zadevah, ki so v pristojnosti navedenekomif’w
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu občine Šoštanj.
št.: FP-01053/95 datum: 9. 3. 1995
Predsednik Sveta občine Šoštanj
Franc Pečovnik, dipl. str. ing.
KOLOFON:
URADNI LIST OBČINE ŠOŠTANJ izhaja samostojno ali kot priloga Lista občine Šoštanj. Po mnenju Urada vlad št.: 4/3-12-177/94-23/36 spada List občine Šoštanj med proizvode iz 13. točke tarifne.številke 3 prometnega dav!
sveta