si. številka. Trst, v jMmnlrljrk 2)5. maja I (Večerno l/.danje) Tečaj XXIII. EDINOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon »tv. 870. Stene 4 nrč. j edinosti Je moč! Oglaei se rani naj o po vrstah v petitu. Z a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana. osmrtnice in javne zalivale, tv. II, II. mulstr. _____ ... Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Novejše vesti. .Madrid 21. »Agcnzia Kalmi« javlja iz (_\>-run« (sevorozapadna pokrajina Španijo): Sinoči je dospela tu-sem povsem nenadno ladija za prevažanje pošto in oseb »Montserrat«. Presenečenje je bilo splošno. Na obrežju se jo zbrala velika množica, ki jo prirejal« srčnih ovaeij možtvu te Indijo. Ta Indiju je (»stavila dne <>. t. in. Cienfitgos na Kubi. Premerjnln je po 1K milj. I*«> toj naglici jo soditi, da je ladija imela posebno nalogo. Prodrla jo amerikansko blokado trikrat, kar priča, da blokada ni popolna. Ta vrla Indija pa ni bila samo v pristanišču Cienfuogos, ampak jo bila tudi v Santingo in Havana, kamor je dovela živil za špansko vojaštvo, ter je plula ob vsej obali Kube, srečno izogibajo »o neprestani kanonadi z amerikanskih ladij. Admiral (Jamam so povrne v Kadiks, kjer prevzame poveljstvo rezervne oskadro, katera odpotuje zapečatenimi povelji. Havana 21. V zaliv jo došlo vee amerikanskih ladij, toda iste so drže v veliki daljavi od pristanišča. Dve amerikanski ladiji sti včeraj ob-strcljnvali pristanišče Buentnlnmn, no da bi bili napravili kuj škodo. riiattaiioirn (/jedinjene države) 21. Vlak, ki je vozil prvi polk pehote iz Missouri v Chiekaniangn, je trčil skupaj z nekim zasebnim vlakom. Ob tej nezgodi je bilo ubitih f> vojakov in 12 ranjenih. London 21. Iz \Vashingtonu došle vesti menijo, da jo v 4H urah pričakovati velevaž-nih dogodkov na bojišču. Admiral Sampson jo doposlal vladi jako važnih brzojavk, o katerih pa se varuje stroga tajnost. Madrid 21. Iz Londona javljajo, da je jako verjetno, da so ustaši na Kubi pogode z Španci. Madrid 21. Za slučaj, da Ameriknni pretr-žejo kabel pri Kubi, so odločeni Španci, odgovoriti z roprosalijami ter porušiti kabel pri Cnlve-stonu, ki sestavlja zvezo s kabli v Tihem oceanu. Brzojavka generala Blanco pravi, da je pred pristanišče mosta Bucntalama došlo amerikanskih ladij pod špansko zastavo, da bi s tem pre- POD LIS T E K. 94 PREDNJA STRAŽA. ROMAN. Poljski spisal Bolesla? Prus. Poslov. Podravski. V mirnem času bilo bi to Androjčkovo vasovanje nemara obrnilo nase pozornost njegovih sta risov, toda sedaj so imeli drugi opravek. Z vsakim dnevom so bili bolj prepričani, da imajo premalo krme, krav pa preveč... Niso sicer govorili, pač pa vsi mislili o tem. Mislila je gospodinjit, videča činidalje manj mleka v golidi; mislila Magdalena, katera, sluteča nezgodo, je vsaki dan božala krave; mislil je tudi Ovčar, ki je celo konjem pritrgaval kako perišče sena, da ga je dal kravam. Toda največ je bržkone mislil na to sam Polž, kajti večkrat je obstal prod hlevom ter vzdihal. Tako je dozorevala nadloga sredi splošne tišino, katero je nehotč pretrgal sam Polž. Neko noč je brez vsega vzroka skočil po koncu v postelji ter sedel na ležišče. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". varili posadko. Poslednja pa je takoj spoznala sovražnika. Y pokrajinah Havana in Mantanzas so bili tropi ustanov topeni. Več upornikov jo mrtvih. O tem, kje da j«' Špansko brodovjo, se širijo razne vesti, ki nasprotujejo jedna dragi. To pa se trdi sploh, da jo general Cevora že ostavi! Santiago do Cuba. Vlada se drži rezervirano. Za bližnjo bodočnost se pričakuje vest, jako ugodna za Španijo. Kurzi na borzi rasejo zopet. lVtrograd 22. »Journal de Kt. Petorsboitrg« pravi v članku o špansko-anierikanski vojni, tla s početka Ameriknni niso imeli pravega pojma o tež kočah te vojne. Mase so menilo, da je zmaga gotova in da bode lahka. Naravno, tla so težave, ki se pojavljajo sedaj proti zaseden j u Ivubo, jako neprijetno presenetile javno menenje v Ameriki in tla utegne v kratkem nastopiti sprememba v tem javnem menenju. Oni, ki so bili že prej proti vojni, postajajo sedaj tem glnsneji. Washingtoii 22. Oddelek mornarnico izjavlja, da so neutemeljene vesti, ki so se bile razširile ovoliki pomorski bitki pri Haiti, v kateri naj bi so bilo li> španskih ladij pogreznilo na, dno. Orodcc 21. Novoimenovani predsednik višemu deželnemu sodišču, grof Gleispaeh, je došel v Gradec v soboto ob H. uri in 510 minut zvečer. Ker se je bilo bati izgredov, so ukrenile oblasti vse potrebno, tla se preprečijo isti. Vojaki so bili kon-signiruni in ljudstvo ni smelo na kolodvor. Na resolucijo odvetniške zbornice (glej večerno izdanje od minole sobote!) je odgovorilo predsedništvo višega deželnega sodišča, da obžaluje to resolucijo, ki more skaliti dobro razmerje, ki jo vludal<» do sedaj mod odvetniki in sodniki in ki škoduje dostojanstvu odvetnikov. Budimpešta 21. Cesar sije t »gledal danes tukajšnje vojaštvo. Isto se je začelo razvrščati ob S. uri zjutraj. Ob '.). uri so oznanjevnin znamenju iz rogov, tla prihaja Njegovo Veličanstvo v spremstvu nadvojvodu Frana Ferdinanda. Po dovršenem ogledovanju jo cesar izrazil svoje zadovoljstvo na lepeni izgledan j u in vedenju vojakov. »Kaj ti jo, »Jožef?« ga je vprašala žena. »Oj!... Sanjah) so mi je, da nam je povsem zmanjkalo krmo tor nam počepala vsa živina.« »V imenu Očeta in Sina... Da bi ne bil izrekel tega v budi uri«. »Da za pet repov ne bomo imeti dovolj krme, to je res«, je rekel kmet. »1'gihum sicer na vso strani, toda brez vspoha«. »Nu, kaj storiš torej?« »Kaj jaz vem, nesrečnež?« »Nemara bi...« »Prodali vsaj jedno kravo ?...« je završil kmet. Beseda je padla. Dva dni pozneje je Polž, odšodši po žganjieo v krčmo, zinil nekoliko .lozolnu o kravi in takoj v ponedeljek stn prišla k hiši tlva mesarja iz trga. Polževa ni hotela niti govoriti ž njima, a Magdalena je jela iliteti. Polž je šel na dvorišče. Nit, vi gospodar!« je začel jeden, »ali hočete res prodati kravo?« »Še sam ne vem, kuko bi naredil... »Katera je, pokažite jo.« Polž je molčal, tla se je moral oglasiti Ovčar: »Ako jih že prodajate, prodajte Lisko...« Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Praga 21. V Karolinovem je umrla danes gospa Tereza Kaizl, mati finančnega ministra tiru. Kai/.la. Beril 21. Socijalisti švicarski so priredili poseben vlak, ki prevede italijanske socijaliste, prihi-tevšo v kanton Tcšin, v notranjost Švice, ker v rečenom kantonu bi lahko prišli v spor z švicarskimi oblastmi. Kcroltu 21. Tli so zaprli socijalista in državnega poslanca Vogtherrn. (>bdolžcn je rnzžn-ljenja Njeg. Veličanstva. (»radee 21. Ko je danes jedcu oddelek bosanskega polka korakal mimo nekoga stavbišča, jelo se jo usuvati kamenje na vojake. Več njih je poškodovanih. Redarstvo, ki je takoj poseglo vmes, ni moglo zaslediti napadalcev. Lvov 21. Danes so se pričele svečanosti v proslavo stoletnice rojstva pesnika Mickictvicza. Svečanosti so se pričelo slavnostnim zborovanjem. Govori o tem, koli važno mesto jo dokazano temu pesniku v zgodovini Poljakov, so bili vsprejeti velikim navdušenjem. Kalkuta 21. Kuga razsaja močno. Ljudstvo se jo jelo »pirati zdravnikom. V predmestju Bo-vanipur je prišlo do izgredov. Napadli so nekega zdravnika, ko je iskal primernega prostora za izoliranje bolnikov. Zdravnik, videči, da je v nevarnosti, je potegnil samokres, usmrtivši jedno in ranivši dve osebi. Na to se je množica zbrala preti zdravstvenem uradom v pristanišču, zahtevajoča, naj se jej izroči dotični zdravnik. Se le vojaštvu se je posrečilo, da so razgrnili množico. Bllliaj 21. Danes popoluduc smo imeli tu hudo uro, točo, in vihar. Dež jo lil grozno. Po mnogih hišah so se napolnile kleti z vodo. Tudi zaloga vojaških postelj je bila pod votlo po velikem delu. Občevanje po telefonu je bilo pretrgano. .'121etni voznik Srečk*» Surtori se je bil zatekel pod Klizabctin most. Votla pa jo tako razinočila tla, tla se je zemlja, kjer je stal Sartori, odtrgala in žnjo je zginil v reko tudi nesrečnež. Priženite jo vftne, je silil mesar. Matija jo šel v hlev ter če/, malo časa prignal nesrečno kravo. Zdelo se ti jo, da jo močno začudena, ker jo gonijo na dvorišče ob nenavadnem času. Mesarja sta ogledala Lisko ter sta, nekaj pogovorivši se meti seboj, vprašala po ceni. »Kaj jaz veni?« je odvrnil Polž. ■ ('emu tlolgo govoriti. Sami vidite, kako slabo je to živinče. Dava vam zanje petnajst rubljev . Polž je molčal znovič, zato je Ovčar moral, barantuti namesto njega. Zida sta kričala na vse grlo, se rotila, vlačila kravo na vse strani ter naposled, sprši se med seboj, dala osemnajst rubljev. Jeden je zadrgnil živali vrv na roge, drugi jo udrihnil s palico po hrbtu in hajde od tod... Krava, ki je očevidno vohala kri, se ni hotela iz početka ganiti z mesta. Naj poprej se jo zaletela proti hlevu, toda mesarja sta jo odvlekla na cesto; na to je zamukula takti otožno, da je Ovčar kar obledel, potem se je uprla z vsemi štirimi v zemljo, gledajoča Polža z izbuljenimi očmi, v katerih se je kazala žalost in strah. (Pride še) Pozdrav od bregov Adrije! Razprtimi rokami, odprtim naročjem iti odprtimi uro i je vsprejelo stolno mesto Kranjsko in kulturno središče naroda slovenskima svojega novega višega pastirja knezoškofa dr. Jegliča. Za Ljubljano j«- bil ta ilan pra/nik. Na tem prazniku pa se udeležuje vsa Slovenija: divne besede, ki so se govorile o vsprejemu knezoškofa ljubljanskega, odmevajo danes v tisočih iu tisočih slovenskih sreili. Kranjska je dobila naj 11 zornoj«'ga dušnega pastirja in ker je Kranjska sree vsega naroda, dobil jo narod slovenski žnjim svojega — očeta! Pozdravljen bodi torej, o mili vladika in zvesti sin svojega naroda, tudi od tu, od brega Adrije; verjetni, da tudi tu vsa slovenska srea radostjo pozdravljajo Tvoj prihod v slovenske dežele. Blagoslovljen bodi na besedah, ki si jih spregovoril svojemu narodu trpinu, čim si stopil na draga tla domača: na besedah vzpodluije — hvala Ti, iskrena hvala na plemenitem pojavu, došleni Ti i/ srea slovenskega, katerim si v bolnih sreih naroda zasadil hlagodi-šečega cvetja — vere v svojo lastno bodočnost, katerim si v naša srea kanil kupijo nadobudnega balzama! Lepo Te je pozdravil dični župan bele Ljubljane, gospod Ivan Hribar, rekši med drugim: »Borna koča je bila, v kateri ste zagledali luč sveta; knežje časti postali Ste deležni sedaj. A ko bi živela predraga Vam mati, ne zametavali bi je: o, s kolikim ponosom bi jo iz bornega njenega bivališča sproveli v svetle dvorane knežje rezidencije Svoje! Ako pa niste, ne morete in ne pozabite nje, torej bode plemenito Vašo srce gorelo tudi v e d ti o za rod iste krvi in istega jezi k a. Bela Ljubljana, ki je glava iti sree tega rodu, prepričana je torej, da boste vedno in proti vsakomur neustrašljivo branili pravice Svojega naroda iu Svojega materinega jezika: da boste z vsemi svojimi silami poleg dela za dušni skrbeli tudi za gmotni blagor tega naroda. In ker je prepričana 0 tem, zato Vam je pripravila sprejem, kakoršnega pred Vami težko da je bila pripravila škofu na stolici sv. Maksima. Jasni knez in škof! Mej množico, ki Vam prinaša svoja srea nasproti, vozili se boste v Svojo rezidencijo. Naj bi blagoslov, kateri jej boste delili, bil začetek blagoslovljenega in Bogu dopadljivoga razmerja mej njo in mej Vami. Mi, ki smo v imenu bele Ljubljane prinesli Vam j »ozdrave takoj ob ustopu na sveta domača tla, želimo pa od srca, da hi tako razmerje potrajalo do skrajne mejo človeškega življenja v čast in slavo božjo in v blagor slovenskemu narodu. Bog torej blagoslovi Vaše apostolsko delovanje. Slava! slava! slava!« In Ti si odgovoril tem divnim besedam kakor more odgovoriti le pravi dušni pastir, kakor more odgovoriti le plemenit človek, kakor govori skrben oče svojim sinovom, kakor govori mož, ki je ohranil svoje srce — svojemu narodu! Rekli ste mod drugim: »Ljubljana, srce in središče slovenskega naroda, naj je vselej v tem pogledu drugim Slovencem v lep izgled 1 n v r a v n i 1 o. Tukaj sem; med vami sem — ves Vaš! Z Vami hočem se veseliti, z vami delati, z vami trpeti, za Vas, ako treba, tudi umreti. Boga pa prosim, naj blagoslovi naše skupno delo v p robu j o k r š č a n s k e g a ž i v 1 j e n j a i n v blag o r n n-šega dragega naroda.« In zvečer, o bakljadi, ki so Ti jo priredila na toni blagovestju vzradošoena srca, si spregovoril narodu z okna doli: »Prva velika ideja jc ideja krščanska, katera je globoko vkoreninjena v moj mili narod. To idejo moram iu hočem neprestano gojiti kakor vaš škof, za katerega sta me potrdila Njegova Svetost iu njegovo apostolsko Veličanstvo. Druga ideja pa je mila slovenska narodnost. Tudi tu se niste varali. Kakor vaš rojak, kakor sin slovenske matere hočem vsikdar ostati zvest tej drugi svetinji milega mi narodu. Posvetiti h o-e e m u a r o dni s t v a r i, mili si o venski d o-movini, vse svoje moči. Živel slovenski rod, živela slovenska domovina, živela slovenska Ljubljana! Živel tudi za naš mili narod toli potrebni zavod, za katerega ne posebnu v poslednjem času potegujete toli vneto, živelo slovensko vseučilišče !« Pozdravljen Ijodi torej mož, ki si stopil med narod svoj besedami blagovestja udanosti do vere in ljubezni do svojo krvi — ki si nam, stopivši mod nas, razvil zastavo, okolo katere se bodo mogli zbirati vsi sinovi tega naroda našega. V tem hipu, ko Ti — knezu cerkve, rodoljubja in medsebojnega miru — pošiljamo svoje pozdrave od obal sinje Adrije, nam preveja duš«) našo le jedna jedina želja — želja, da so nam skoro skoro približa bodočnost, kakor so nam ista zrcali v zlatih besedah Tvojih, ko Tvoj program, kakor si nam ga razodel o svojem prihodu, postane program vsem slojem našega naroda, ker to je zares — slovenski program! Prosimo Te torej : vsprojmi milostno tudi te iskrene pozdrave, katere Ti pošiljajo sinovi naroda slovensko-hrvatskegu, trpečega in borečega se za svoja sveta prava na obalili sinje Adrije! Razstava dunajske secesije. (I/.virno [»oročilo i. Dunaja.) (Dalje.) Na razstavi so zastopani poleg avstrijskih Nemcev j »osebno še češki in poljski umetniki, od Jugoslovanov je razstavil samo Hrvat Vlaho B u-kovac dve sliki. Ostali narodi so seveda zastopani vsi. Kakor vsi skromni ljudje govore najprej o — sebi, spregovoriti hočem tudi jaz najprej o slovanskih umetnikih. Vlaho Bukovac je na glasu kakor protre-tist. Kakor tak je dobil pred leti častno nalogo naslikati, ako se ne motim, za novo palačo kr. zemaljske vlade v Zagrebu portret Nj. Vel. Frana Josipa 1. Pred par leti je bil zato tukaj na Dunaju in cesar ga je nekolik »krati posetil v njegovem atelieru v ta namen. Izvršil je to častno nalogo v popolno zadovoljstvo Nj. Veličanstva ter se skazal tudi v tem slučaju pravega umetnika v portreto-vanju. Bukovac je po svoji tehniki popolnoma modem umetnik. Njegovi portreti niso tako skrbno zlizani in zaglajeni, kakor je bila navada do nedavno še pri vseh umetnikih; zdi se marveč, kakor bi bil umetnik v širokih potezah, z genijalno smelostjo vrgel te slike na platno. In vendar te na debelo nanesene barve napravljajo v primerni oddaljenosti na gledalca popolen efekt prave, pristne realnosti. Zdi se ti, da vidiš pred seboj živega človeka, ne pa zmes barv, kakor se ti je zdelo s početka, ko si stal preblizo slike. Na portretu je pa to glavna stvar, tla napravlja na gledalca u ti s pristnega življenja, ne po mehanične reprodukcije danih potez ter barvnih in svetelnih efektov. V tem tiči prava umetnost in zagonetka portretovanja. Poleg jednega portreta jc razstavil Bukovac večo sliko: Kl i ti a. Velika ženska podoba kleči na zemlji ter je vsklo-njena vznak proti grmu mogočnih solčnie, katere se vidijo, kakor bi rasle iz njenih bujnih, v mogočnih pramenih od zemljo zopet kvišku kipečih rumenih las. Solnčnice in ženska podoba se ti zde jedno samo bitje; ženska predstavlja dušo, životno silo in lepoto teh cvetlic. Tako nekako je uplivala ta Hlika na-me. Tudi ta je slikana v posebni (ako sc ne motim v pointilistiški) tehniki. Barve so tudi tukaj na debelo nanesene ter upliva slika na gledalca le iz primerjene daljave. Od čeških slikarjev, ki so razstavili v secesiji, omeniti moram pred vsem Beneša K n ii p-ferja: Radost valov. To je jako važna, duhovita in z neizmerno spretnostjo izvedena idila. Dve krasni morski vili; jedna leži na delfinu, ki kakor opojen (»d krasote solnčnoga dne z vidno radostjo nosi sladko breme svoje skozi rahlo razburkane, kristalno čiste valove sinjega morja, njena družica jc pa v tej igri zdrknila z vernega nosilca svojega ter plava urno za njim. Že ga je dohitela ter se ga oprijela z jedno roko in koj bode zopet na njegovem hrbtu. To razkošno igro valov in bajno krasoto morja, morskega zraka in sinjega neba je naslikal Kniipfer v tej sliki zares*, mojsterski. (Pride še,) Politični pregled. K položaju. Ta teden bodo plenarne seje delegacij, in sicer vsaki dan, tako, da bode v petek zadnja «eja. Iz krogov nemške ojMizicije prihajajo vesti, da bodo te seje jako burne, ker h<»če opozicija spraviti v razpravo toliko naknadni kredit .'tO milijonov, kolikor tudi kaznovanje onih 37 rezervnih častnikov v Gradcu. Pa tudi vedenje ogerske delegacijo, sovražno interesom avstrijske industrije, da pride v razgovor. Ni dvomiti sicer, da opozicija no doseže nikaeoga pozitivnega vspeha, ali ako pride ros do burnih razprav v delegacijah, potom ni dvomiti, da bodo te razprave v delegacijah metale svojo senco na bližajoče se zasedanje zbornice poslancev. Imenovanje grofa Gleispacha predsednikom višega deželnega sodišča v Gradcu, pa dekret finančne direkcije za Češko, s katerim so Gautschove jezikovne naredbe stopile v veljavo na finančnih oblastih, služita še posebej obstrukcijskim strankam v pretvezo, da se kažejo užaljene in zapostavljeno. Ako so bile torej nade do kakega vspeha predstojećega zasedanja drž. zbora že dosedaj blizu ničle, so pa sedaj pod ničlo in inštrument za vladanje ostane tudi odslej 14. Odgovornost za to žalostno dejstvo pa naj nosijo vsi oni brez izjeme, ki so pomagali — direktno ali indirektno— netiti nemški šovinizem. Gl&dstone. Erbert Gladstonc, sin slavnega pokojnika, je priobčil vladi, da njegova rodbina nima nič proti temu, da sc ustreže želji naroda in se pokojnik v opatiji \vestminsterski položi k večnemu počitku. Rodbini Gladstono-vi so došli nadaljnji izrazi sožalja od cesarioe-udove Nemške, od vseh členov kraljeve hiše angleške, od minister-skega predsednika Srbije itd. Jako prisrčno pismo je pisal knez Nikolaj Crnogorski, ki pravi: »Oni, ki jc umrl sedaj, je bil bližen in odkrit prijatelj moje dežele. Crnogorski narod, prešinjen čutom hvaležnosti, blagoslovlja po meni neizbrisni spomin njegov«. Istotako iskreno sc spominja slavnega pokojnika vse slovansko časopisje Evrope; isto soglaša v menenju, da je Slovanstvo zgubilo svojega največega zagovornika med neslovanskim svetom. »Obzor« pravi, da je bil Gladstconc klasičen pojav: kristijan in liberalec. Veroval jc kakor kri-stijan, nadejal sc kakor kristijan, ljubil kakor kristijan! Ravno zato, ker je bil pravi kristijan, je bil propovednik načel svobode; ker je bil kristijan, ni klonil duhom, ko ga je doletel kak poraz. Iz krščanskega čutstvovanja je zajemal prepričanje, da pravica mora zmagati. In tako je ta velikan, ta moralni orjak, najbolji odgovor onim pritlikavcem, ki menijo, da se krščanstvo in svoboda izključujeta. »Grobu takega moža — tako zaključuje »Obzor« — ki je jedna največih prikazni vseh vekov, branitelju malih, slabih in tlačenih; apostolu prava, pravice in svobode; prijatelju in sp<»štovatelju našega Srossmaverja, v katerem je videl tovariša v obrambi najvzvišenejih človeških idejalov, tudi mi Hrvatje pošiljamo ganjenim srcem primeren pozdrav. Slava Gladstonu !« »Agramer Tagblatt« pravi: Ptuja in obso-vražljena so mu bila načela kramarske politike Angležev, ki gazi nogami prava narodov in žrtvuje hekatombe ljudij svojim trgovskim koristim. Kar je storil pokojnik v (»Otih in 70tih letih za samostojnost balkanskih narodov in pozneje v veliki meri za armenske mučenike — tega ne treba omenjati. Žalujoči sodobniki se ozirajo zastonj po božjem izvoljencu, ki bi popolnil praznino, nastalo po smrti Glndstone-a v vrstah velikih mož toga stoletja«. »Politik« piše: »Tudi njega nasprotniki — uvaživši njegove velike zasluge — poreko ob njegovi krsti z francozkim kritikom: »Kako naj bi videl pogreškov, ko mi solze slopč oči!« Za velikim mrtvecem ne žaluje samo Angleška, ampak tudi genij človekoljubja, kateremu j«1 bil Gladstone neustrašen apostol, poveša svojo glavo v svojem žalovanju. Tudi Gladstone-a je primerjati svetilki, kakoršno sedaj pa sedaj prižiga Božja previdnost v blagor človeštva v tej črni noči........« Ruski »Praviteljstveni vestnik« vsklika: »Velika Britanija je zgubila žnjim moža, ki je jeden največih pojavov tega stoletja. Svet, in sosebno slovanski svet, je zgubil velikega zaščitnika človekoljubja«. Protidinastiska struja v Srbiji. — Zastonj bi bilo, ako bi hoteli tajiti to: ta struja deluje v Srbiji in se tudi širi, a na roko jej gredo oni, proti katerim je naperjena! Povspešujejo pa jo s tem, da jej iščejo vzrokov tam, kjer jih — ni !! Od tod i prihajajo tendenoni politiški procesi in proganjanja odličnoj ih politiških oseh. To pa ozlo-volja in ogorea. Najviši krogi, sledeči nesrečnim nasvetom od poznane žalostne strani, si ustvarjajo tako sami nasprotnikov. Tak tendenčni prooes je hil tudi oni, ki naj hi udušil kakor veleizdajalea oha najodličneja voditelja radikalne stranke 1'asiča in Tajsiea. Ves proces je seveda ostal breivspešcn in škodo hodo imeli le oni, na katerih željo se je hilo uvelo proganjanje, kajti ne treba praviti, da taki dogodki ne utrjajo dinastičnega čutstva. Neka brošura, ki je izšla ravnokar |*>d naslovom „Anti-dinastiške tendence in radikalna stranka v Srbiji", pravi povsem pravo: „Milan naj ne dela danes ni radikalne stranke, ni nje voditelja Pašiča odgovornima za protidinastiške tendence v deželi — izzval je iste sam, svojim vedenjem; marveč naj bi bil hvaležen glavnemu odboru radikalne stranke, nje dobri organizaciji sami, da je mogel do danes voditi vlado se svojim sinom". Brošura obžaluje iskreno, da se mladi kralj nc more odtegniti usodnemu vplivu svojega očeta. Domače vesti. Doktorom lilnzollljo jc bil promoviran dne 21. maja IHtIK. na dunajskem vseučilišču gospod Ivan Orel. Illiciiovniljc. Bivši viši državni pravdnik v Trstu, g. A. Gertseher, je imenovan predsednikom dež. sodišča v Zadru. Imenovanje. — C. kr. trgovinsko minister-stvo je imenovalo poštnega vežbenika d.ra A ntona S c h m i d t - a p 1. O h e g v v Gradcu poštnim kon-eeptnim vežbenikom v Trstu. Vmeščeiije kiiezonadSkofu Goriškega se je vršilo včeraj najsijajneje. Knezonadškofa so sproveli v dolgom sprevodu v stolno cerkev. Po slovesni maši se je vršil čin intronizaeije v nadškofijski palači. Banketa so sc udeležili med drugimi: škofa Sterk in Glavina, namestnik grof Goess, dež. glavar grof Coronini, okr. glavar Bosizio in mnogo druzih oseb duhovskega in posvetnega stanu. Knezonadškof je napil papežu in cesarju. Odzdravil je namestnik Goess. Tem povodom jo došlo v Gorico mnogo tujcev. Umeščen Je knezoškofa ljubljanskega se je vršilo včeraj najsijajneje ob navzočnosti civilnih, vojaških, deželnih in mostnih oblasti. Ob 2. pop. je bil sijajen obed, na kateri je bilo povabljenih 200 oseb. Knezoškof Jeglič je nazdravil papežu in cesarju. Njemu pa so napivali proč. gosp. prošt, deželni predsednik in župan Hribar. O podrobnostih tega slavja spregovorimo še. Omejitev službenih ur %a brzojavni promet. — C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam naznanja: Visoko e. kr. trgovinsko ministerstvo je odredilo, da bodo poštni iu brzojavni uradi Gorica 2, Trst 5, Rudolfovo in brzojavni urad Trst 4, na katerih je bila uvedena doslej za brzojavni promet polna dnevna služba, imeli ob nedeljah, počenši s 15. majem t. L, le omejeno dnevno službo. Nova pridobitev za Istro. — Požrtvovalni, podjetni in skozi in skozi narodni naš rodoljub gospod Andrej Gabršček, lastnik Goriške tiskarne v Gorici, si je priboril, po mnogem trudu in velikih zaprekah, katere so mu delali lahončiči, koncesijo za podružno tiskarno v Pulji. Istranom priporočamo to novo podjetje, ki bode urejeno tako, da bode ne samo odgovarjalo vsem potrebam, ampak bode moglo konkurirati z vsako drugo italijansko tiskarno in v vsakem pogledu. Tiskarna prične poslovati v par mesecih. Neopravičene pritožbe. Običajno se vsi davkoplačevalci pritožujejo, da morajo čakati po cele ure, prodno morejo priti na vrsto in plačati davke na tukajšujem magistratu. To je bilo obžalovanja vredno, dokler ni pošta uvedla tiskovin za vplačevanje davkov itd. Sedaj pa imamo tiskovim po 5 (pet) uovčičev, s katerimi se odpošilja denar in na katere odpošiljatve mora davkarija dostaviti pobotnice. l)a nam ne bode treba gubiti časa iu se prepirati z ljudmi, ki nočejo znati našega jezika, kupujmo si v to določene tiskovine (ncmško-slo-venske), kakoršne mora imeti vsaka tohakarna, prodajajoča poštne stvari. Toliko v pouk! Zopet M pogoreli. — GosjhmI Ivan Tence v sv. Križu jo prejel nastopni odlok : Gospodu Ivanu Tence Sv. Križ: 196. Tržaški mostni magistrat Vas jo obsodil z kazensko raszodbo 12. velik, travna 1H97 Broj: 642J19 e* 18% na temelju ces. naredbe 20. mal. travna 1854 drž. zak. broj: 1M» na globo o goldinarjev oziroma na 24 ur zapora, ker ste razpeli slovensko narodno trobojnieo previdjeno z černim-rumonom trakom. Reševaje Vaš utok zoper to razsodbo je visoko c. kr. namestništvo odlokom H. t. m. broj : 914H isto razveljavilo kot neutemeljeno v zakonu oproščaje Vas kazni in to iz uzroka, ker je — ne gled?1 na to, da se v tem slučaju ni izdala prepoved v zmislu ij 7 navedene ces. naredbe in je tedaj nedostajala zakonita podstava za kazensko uredovanje — stvar zastarela, Razvidno je namreč iz spisov, da sc Vam je dostavil prvi poziv v času, ko je uže potekla doba, v katerej po $ 4 minist. naredbe mal. travna lHfjf) drž. zak. broj : 01 bi se moralo zoper Vas kazensko postopati. V Trstu, dnč 13. vel. travna 1H9H. NamestniStveni Poverjenik v tržaški okolici : Fabrizzi. I/ Podgrada nam pišejo dne 21. maja: »Edinost« jc poročala v št. 1H. od 10. febr. t. I. o konstituiranju tukajšnjega okrajnega cestnega odbora iu je izrazila nado, da sc bode v tej čisto gospodarski korporaciji složno delovalo za napredek in blagostanje naroda. To nado je izrazila z obzirom na dejstvo, da je bil enoglasno izbran predsednikom mož, ki je bil svoječasno od protivnikov naših proglašen kakor »slab administrator«, a sta sedaj glasovala zanj tudi oba zastopnika deželnega odbora istrskega. Toda deželni odbor istrski nc miruje in zabija po vsej sili zagozdo narodnostnega prepira tudi v taka čisto gospodarska zastopstva. Rečeni deželni odbor je zahteval, naj sc mu zapisnik o konstituiranju cestnega odbora doposlje v italijanskem prevodu! O tem se jc razpravljalo v današnji seji. Zastopnik deželnega odbora, Hrvat F a u s ti no Pete h, je prolagal, naj italijanske prevode izvršuje tajnik in naj bo mu za to določi posebna rc-muncracija. Po odločnih izjavah zastopnikov tega čisto slovensko-hrvatskega okraja je obmolknil in ni glasoval — za svoj predlog. A glasoval je zanj drugi zastopnik deželnega odbora — Hrvat Franeeseo Marotti, edini ined devetimi odborniki. Kdo izziva ?! Komentarja ne treba! Tržaški kolesarji In varnostne odredbe. Pišejo nam: Ncrcdkokrat je čitati, kako je ta ali oni neprevidni kolesar povozil tega ali onega meščana. Naša slavna policija je izdala neki vozni red, po katerem bi se kolesarji morali ravnati. Med ulice, ki so zabranjene kolesarjem, spadata tudi ves trg sv. Ivana iu — ako se ne motim — ulica »Cordajuoli« ? Ni je pa uliee v Trstu, ki bi bila bolj obljudena, osobito o poludne, nego je omenjena. S trgom sv. Ivana je istotako. Kolesarjev pa je toliko na omenjenih dveh mestih, da je uprav čudo, ako se še ni pripetila kaka nesreča. Kaj je torej s policijskim voznim redom ? ! Strahopetne/,. Velika narodna slavnost deset let nlee pevskega društva »Hajdiih« na Prošeku, spojena z blagoslovljen jem društvene zastave, se bode slavila prvo nedeljo avgusta t. 1. Ker bode ta slavnost veliko važnosti ne le za naše društvo, ampak tudi za vsa pevska društva v mestu in po okolici, kakor tudi zunaj okolice, obračamo se do slavnih teh društev s prošnjo, da blagovolijo vzeti to na znanje ter da blagovole tako razporediti svoje veselice, da ne bode ovirana ta velika narodna slavnost. Tržaške novice. (Obdolžcna) je bila Justina Zogovich, bivajoča v ulici Scuole Nuovo št. 8, da njeno, minolo soboto umrlo t)-meso6no dete, ni umrlo naravne smrti. Radi tega jc policija storila potrebne korake. Zdravnik, ki je preiskal dete, pa je potrdil, da je dete moralo umreti radi božjasti, kakor je povedala mati. —(Prepovedana ljubezen.) lo-lctni K. jc prepovedal svoji sestri Fi-lomeni ljubkovati z nekim Ernestom M. V petek zvečer pa ju jo dobil zopet, ko st* so pogovarjala skupaj in to ga jo razjezilo tako, da je zapretil Ernestn, da ga ubije. Vročekrvnega Franceta je aretirala policija. (Brezsrčna mati.) Neka Ivanka N. ima sedaj .'Metno nezakonsko dete Olivieru. Predvčeraj sti so srečali z 0H-letno Ano (tleh, pri kateri jo bilo dete prej že delj časa. hote jo hotelo zopet k starki, kar je mater razsrdilo tako, da je položila doto na tla ter je sunila. Ko so nekatero druge ženske videle to početje, so začele zmirjati brezsrčno mater ter bi jo bile tudi natopio najbrže, da ni zbežala. Policija že pouči Ivanko, da tako ne smejo ravnati matere so svojimi otroci. — (Padel z dužega n ad s t ropj a.) 5-letni deček Fran Kozler je padel v soboto ob 1. uri potmludne z okna druzega nadstropja v ulici Bonomo štev. 1. Deček sc je poškodoval jako nevarno posebno na glavi. Misliti je bilo celo, da je mrtev. Prenošen je je bil v bolnišnico. Zalivala. Prišedša iz zaporov, kjer sem prebila 3-mesečno kazen radi izgredov povodom volitev lansko leto, zahvaljujem se iskreno tia poklonjenom mi daru v pripoznnnje mojih skromnih zaslug za pevsko društvo „Danica" na K o nt o vel ju. Ta dokaz naklonjenosti mojih sovaščanov mi h( > v vspodbujo, da hodom tem vočo vnemo delovala v prospeh tega milega mi narodnega društva. Hvala še enkrat vsem ! Na Kontovelju, dne 20. maja 1HSIH. Josipina Guštin. Ne dihajte otrokom orožja v roko! 121etni Lco T., učenec IV. r. nemške ljudske šole, bivajoči v ulici Seussa št. it., jo hotel včeraj zjutraj svojim tovarišem Henrikom T., stanujočim v ulici Giulia, iti na hrib Spaceato in tam streljati Flobartovim samokresom, ki ga je dobil v dar od lastne matere. Mej potoma je hotel pokazati, kako se baše samokres, a pri tem se je vel tako nerodno, da se je samokres sprožil in je kroglja zadela Henrika nad levo stegno. Kroglja je šla skoraj skozi in skozi. Z zdravniške postaje prihitevši zdravnik jo izvlekel obstreljeuemu dečku krogljo iz stegna. Ranjenca so sproveli na njega dom, samokres in krogljo pa je konfiseirila policija. Polieljske vesti. Aretiran je bil včeraj oh 0. uri zjutraj na senem trgu: JJ1 letni Josip Zimona, težak iz Trsta, pristojen v Gradiško, že večkrat izgnan iz Trsta radi tatvine. Aretiral ga jc pol. agent Titz, sin g. ofieijala Titza. Iz istoga uzroka je isti agent aretiral Josipa Zonta in sicer včeraj ob 6. uri zjutraj tudi na senčnem trgu Zonta je pristojen na Vrhniko in je težak v ;J7. letu svoje dobe. Koledar: Danes v ponedeljek 2.'J. maja: Deziderij, ftkof; Andrej, Bob Jutri v torek 24. maja : ti, Marija Dev. poni. kristjanov. Sol tirni: I Lunin: Izhod oh >'{. uri .r>.r> min. Izhod oh .'). uri 34 min. Zahod „ 7. „ M „ j Zahod „ 10. „ &ft „ Ta je 22. teden. Danea je 142. dan tega leUi, imamo torej še 22!J dni. Najnoveja trgovinska vest. New-York (Izvirni brzojav.) Pšenica 11 »<>l/a (včeraj lf><>), koruza 4U1/* (včeraj 40), mast (»77 (včeraj tonolat oglja in |tM» tonolat živil. (■ihraltar L'.'!. <»ovori so. da odpluje hrodovje, ki jo sedaj v Kaudiji, proti Kuhi. London i'.'J. Times-ii poročajo iz Kov\ve-sta, da jo kal>el mod Ciontuegos in Santiago do Cuha zopet popravljen in je s tem zo|M*t zvezana Kvro|m z Kavano. Madrid 21. Senator 1'lanas jo prdložit senatu zakon, po katerem naj hi se izplačevali kuponi državnega dolga v pesetah (pesota j., jednaka fran-ooskemn franku) davki pa v drugih vrednotah. Kdo postane minister za vnnnje stvari ni še gotovo. Kandidatov je več med njimi Groiznrd, Navarro in Hodrigo. Madrid 22. ('astillo, španski poslanik v Parizu, je imel daljšo konfereneo z ministerskim predsednikom Sagasta. O tem pogovoru so varuje najstrožja tajnost. Danes hode imelo sejo ministerstvo. Madrid 28. Iz Havane poročajo brzojavno: Dve amerikanski topnjači sti skušali forsirati ulio,I v pristanišče L« Isahella, hiti sti pa odpodjeni od vojaštva nameščenega oh ohrežju. Madrid 22. Ta vlada veliko ogorčenje radi dejstva, da so amerikansko ladijo razobešalo špansko zastavo, Listi povdarjajo, da so Amerikani — ki uverjajo, da se vojn jejo le v človekoljubne namene, pregrošajo proti najolomentarnojim načelom mej-narodnega prava. Celo Marokanei so v svojem sporu ho Španei spoštovali to pravo. Uradoc 22. Prizadevanja, da bi radi degra-daeije 37 rezervnih častnikov tudi ostali taki častniki odložili svojo čast, so ostala dosedaj brez-vspešna. Pariz 2H. Dosedaj je poznanih 177 vspehov ožjih volitev. Izvoljenih je <5(5 liberalnih progre-sist<>v, <11 rndikaleev, ttH soeijalistov in 10 mo-narhistov. TRŽNE CENE. (lene se razumejo na debel« In s carino vred). Domači pridelki. fižoi: Koks..........lm ,I;.ri,r- Mandoloui . . I I I I I I I ^'Z Hvetloriuleči....... ' " <<,_ - temnoruuecM. " U'50 kanarček ...... bohinjski .... .... „ i.eii veliki !!.!;:;:; " .. mali..... ' " .... zeleni dolgi . . * | " okrogli..... meSani hrvatski . ...... " "177. ■■ štajerski . . . . . ' " J™ 7'.7B .Maslo fino štajersko . . " _ .Ječmen, A t v. 10 . ...............~ (, • • • . „ u- 13*— " ...................13-50 13*75 Zelje, kranjsko ' " 15'75 Kepa, ...... ' " — Krompir, štajerski " Proso, kranjsko . . ' ' " J?1" Leča, kranjska . . ..........10'~ Špeli..... ..............—'— — Mast..... ..... " M'— K a vii, Mocca. . ............." 'j4'- 65' " Cejlon Plant. fina " 1'ortoricco ... ' ' ' " ]lr'~ (iuatemala .............." j!1®'"" ]r>4'— San Doiningo ............." , J0?'- Snntos najfineji " " Hri*dnjefini. . . . ! " im_ J,] L srednji................, * * Sajitos navadni . . ' Sladkor, Centrifugal I. vrste ' ' „ Centrifugal II. vrste . " a«._ jLg ( oneasse ... *: ~ v Klavah . . . . . . ' ' '»J? razkosani...... ..........| * ''' Itiž, italijanski fini ....'.* ' " t JI] £ italijanski srednji......" o?.7f. ■lupan, fini......... Kungoon, extra . . " 7,-.— ... . ....... „ lo-<;> 11»'— ........... 14*75 15*— Petrolej ruski, v sodih '. ..........H/^ v zalmjih 0.1 29 klg. . j . ; * " _._ °U4S italijansko najfinee. ' 7*i._ 7».„ italijansko srednjelino . . ' " bombažno amerik. . . ' !!,,._ ..._ Mala ga ..... ' ' ' " T{' Limoni mesinski ..........1 • « , Pomaranče mcsinsice:.....Zab°J .t" Mundeljnl dalmatinski . ' * ' * ,(K'i K Pinjoli . B"ri......' ' • ' M- Hi- Rožiči dalmatinski............H0;~* pulješki . .........* ' Smokve puljeske ' " 1 . t- . RrSke v vencih . ..... u'.^ Sultaiiine . . • • « l'»*75 le— Vam peri i . ........ » 54'— 57 — Olbebe . . . ........ » 35-— mi'— Polenovke, srednje' velikosti '. " n velike . . . male . . . Mimiki v velikih sodih . v V,- •• „ . Žveplo najtinejc. , . Modra iralica . . . rt-lMI '22-50 Kava. Xnš trg je stalen, vendar nekoliko p«e-pustljiveji, ker so brazilijansko oene nekoliko padle zopet v toni tednu. Nova letina v llraziliji - ki both- jako dobra glasom došlih poročil pride tam na razprodajo v prvi polovici junija. Sladkor. Kartel je zopet stavil 7°/0 od kontingenta na razprodajo. Za centrifugal zahtevajo nekatere tovarne »/„ ' '/, gold. več, druge vrsti nespremenjeno. (oneasse: A 7, nima robe, Z K Z samo mešane vagone s polovico Melis, eesar pa noče nikdo. Kdina tovarna ( akovee ((1 Z R) jo stavila naraz-prodajo nekoliko vagonov prav lepe robe, ki so se tudi prodali takoj. KIŽ. Angložke vrsti so vedno dražje, laške nespremenjeno, jako stalno. <> drugih pridelkih ni poročati nič posebnega. Trgovinske vesti. Budimpešta. Pšenic« za maj-jnni 1JI-58- l.'1-liO. PSenica za september lO'.'ta d«i 10-37. Oves za spomlad —•—•—. Kž za september 7-.S1 do 7^3. Koruza za mai-juni 1H!)H. 5-114 do 5'lilj. Pšenica: ponudbe in povpraševanja slaba — Prodaja 5-(HKl meterskih stotov. Vreme: lepo. II a vre. Kava San t os good, average za maj 3<>-— za september Hli-26 frankov za 50 klg. Ilambiit-tr. Santos good average za mesec maj 20.75 za juli —.— za september 30-— za december 30.50. 9 9 Edinost (i so razprodaja v Trstu jk» tobukarinih v toh-lo ulicah in trgih: Pla/./a Cascrma št. — Via Molili pieeolo it. S. Vin della Pesa št. ."». Pontc della Fabra. Via Biro št. ( ampo Mar/Io. Via del le l»oMe iinovc št. I. — Via Cascrma št. |:t. Via Itolvcdoro št. 21. Via Oliega št. 2. Volt! di Chlo/za št. I. —Via Stadion št. 1. — Via Acqiicdotto. Via Infltuto št. IS. Pia/./a Barriera. — Via S. Mlcholc št. 7. Via S. Lncla. Pia/./a (Huscppina. — V okolici ae prodaja: Nii (»roti pri g. Pogorolou, v Skednju pri g. Ant. Sanein (Drejač) in pri sv. Ivanu pri g. Ani vdovi Gašporšič. — Izven Trsta prodaje se Kdinost« na željezniški postaji v Nabrežini in v Gorici v toba-karni g. Josipa Sch\varz v Šolski ulici. Danajska borza 23. maja 1808. Državni dolg papirju . i, ,, v srebru Avstrijska renta v zlatu . .. „v kronah Kreditne akcije . . . . London 10 Lsr . . . . Napoleoni...... 20 mark...... 100 i tal. lir . . . prcilvrtTal 101-05 101*80 12115 101-76 8fi6'16 190*66 9*04 11-78 44-30 iliinr« 101-00 101-HO 121-10 101-45 868*811 190*60 11-53 11*7« 44-27 Javna zahvala. Podpisano se tem potem prav srčno zahvaljuje spoštovanima bratoma Zupan, izdolovateljema orgelj v Kamnigoriei, na (Jorenjskcm, za po vsem solidni i, vestno, pošteno in izborno delo novih orgelj. Orgije morajo ugajati vsakemu, glas je lop, čist in mogočen, delo pa po najnovejšem 'ukroju intonacije in izdelave. Delo in eenu hvalita in ju priporočata vsestransko; zatrt se podpisano zahvaljuje in prav toplo priporoča ista slavnemu občinstvu in častitim cerkvenim predstojništvom. Predstojnico župue cerkve sv, Antona pri Kopru dne 1(5. maja 1H11H. Turko Jožef, Jakomin Jožef, cerkvena ključarja. Pivan Ivan, župnik. Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu! Kdor želi omisliti si v resnici W kolo najboljše vrste od sloveče originalne znamke H Styria" Gradcu, — naj se obrne do — li. Colobig* v Trstu, ulica Commeroi&le št. 1, telefon it. 341. Glavni zastopnik za: Trst, Primorsko lat Onlinacljo. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi „planinski zeliščni sok" iz „Deželne lekarne pri Mariji Po umiraj" M. Leusteka v LJubljani. Cena 1 steklenice 50 novč. Razpošilja se z obratno poŠto najmanj 2 steklenici. II Motori na par z nerazpočljivim kotlom od 1 do 50 kolskih moči, najpriprosteji in najeenoji od kateregakoli drugega zistema ter o0°/0 prihrambe. Prosti so koncesije v vsaki delavnic*!. w Ekonomični mlini „IDEIl" m roko in na Dar z nopokvarljivim kamenom, prepotroben za vsakega posestnika, 40"/y prihrambe moči, melje v vsaki meri od najfineje tlo debele moke za žgance, zmelje v 1 uri 4f)0 do 470 kilogramov, ne da bi so moka segrela. Via Molin pieeolo Stv. 2 GESSI & PAOLINI V TRSTU, Via Molin piccolo Stv. 2 (ienendni zastopniki c. kr. priv. tvornice strojev in motorjev na par: C. H. Hoffmeister — Dunaj. TISKARNA GUTE1BEE0 --> filijalka ces. kralj, u ni versitetne tiskarne ,,STYRIA" i-- Sackstrasse 151 (* KADEČ f^ackstrasrtc lil Tovarna za obrtne in Conto - knjige. (Sistcti ,.Patent Workmann Chicago") Raztrirui zavod in knjigoveznica. Priporoča se za prijazne naročbe s zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. IZDELOVALNICA VSEH TISKOVIN, časnikov, roKotvorov v vsakem obsežju, tirošor, plakatov, cenikov, račtmov, inemorandov, okrožnic, papirja za liste in zavitkov z napisom, nasiovuili listkov, jedilnih list, vadil itd, — Bogata zaloga glavnih-, Conto-Uorrent-kujig, Saldi-iMi, Fakture, Debitoren, Ureditorsn, Cassa-knlig, strazza, Memoriale, lonrnaiov, Priina-note, odpravnin, nieujićnih, ćaso-zapadlih in knjig za kopiranje, vseh pomožnih kmig, raztrirnega (črtanega) papirja, svilenega papirja za kopiranje, listkov iz kavčeka za kopiranje, skledic za kopiranje itd. Zu naročbe in nadaljna pojasnila obrniti se je do glavnega zastopnika: ARNOLOO COEN v TRSTU, v ulici delle Acque štv. 5. O-M-O-OII