30. številka. Ljubljana, v sredo 6. febrnvarja 1895 XXVIII. leto SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan mve*er, izhnfii nedelo ia praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 1 f> gld., za pol leta 8 slcL, za četrt lota 4 irld., za jeden mesec 1 gld. 4u Icr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom xn vse loto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 j^ld. IU kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pi.Stnina znaša. Za oznanile plačuje se od Štiristo p ne petit-vrute po S kr., če se oznanlo jedenkrut tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p i t kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole frank i rat i. — Ho kop i si se ne vračajo. — O radništvo ju npravnistvo je na KongreillttE trgu št. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacje, oznanila, t. j. vse administraiivne stvari. „Slovenec" proti notarijatu. (Dopis.) Interpelacija, ki se je stavila v deželnem zboru zavolj neosnovanih napadov „Slovenca" na naše notarje, je tega precej pogrela tako, da je spustil v odgovor za vrstjo dva uvodna članka. Pri vsem tem pa spet ne ve nič stvarnega odgovoriti, ampak se po navadi vseh takih, ki nimajo stvarnih razlogov, zaletava v osebe, ter obira in zmerja poslance, ki so interpelacijo podpisali. Po svoji že znani metodi zavija spet po svoje, kar je ta ali oni kdaj rekel, in podtika kaj tacega, kar bodo kaplan »-agitatorji na deželi na kakem prihodnjem politično-katoliškem shodu ali pri volilnih agitacijah lahko porabili. Mahnil je pa pri tem spet prav mogočno po notarijatu in izrekel krepki stavek, da naklada kmetskemu stanu neznosno breme. Čeravno je „ Slovenec" že večkrat dejansko dokazal, da o pravnih razmerah kmetskega stanu in zlasti o notarijatu nima velicega pojma in torej njegovo modrovanje ne more imeti posebne veljave, vender, ker vemo, da ima biti to tudi jedno agitacij -sko sredstvo za prihodnje deželnozborske volitve, hočemo o tem neznosnem bremenu nekoliko obširneje izpregovoriti. Pri tem ne bomo razkladali tega, da je no tarijat v pravnem življenji vsacega nekoliko bolj gospodarsko razvitega naroda, naj si ima že to, ali drugačno ime, neobhodno potreben in da kolikor večji je kakega naroda gospodarski napredek, toliko trdnejši in veljavnejši je pri njem tudi notarijat; ampak hočemo samo z ozirom na naše razmere pojasniti, da se pisma in listine tudi v prejšnjih dobah niso delale zastonj in da so tudi tedaj prizadevale kmetskim in drugim strankam stroške. Še, ko je bil naš kmet v oblasti fevdalne gospode, so posvetni, pa tudi duhovni gospodje, ki so imeli kmete, pobirali takso za pisma, ki so se delala po grajskih pisarnah ali župniščih za podložne kmete, in tudi tedaj se kmetom ni prizanašalo; o tem bi naši stari očanci marsikatero vedeli povedati. Ko so potem po dogodbah 1848. leta nehale fevdalne gosposke, pokazala se je precej potreba, osnovati notari jut, kar je storil tedanji justični minister Schmerling, ki je pa hotel imeti ob jed nem tudi dober notarijat. Zato je on v dotičnem zakonu od I. 1850 določil notarjem gotov izključni delokrog. Toda nastal je tudi takrat hud upor proti temu delokrogu; zakaj preveč je bilo še takrat drugih ljudij. ki so imeli prej lep zaslužek od pisem, in res ga je tedanja reakcijska vlada z novim zakonom a 1. 1854 preklicala. Notarijat je bil s tem uničen, m zdaj je nastopila zlata doba zakotnega pisaštva. Da se tudi v ti dobi niso delala pisma zastonj, tega menda ni treba praviti. Vrh tega so c. kr. državna pravdništva konstatovala, da se je v desetih letih te dobe v naši državni polovici obravnavalo 10.000 kazenskih prinuerljejev zavolj goljulije, storjene s ponarejanjem podpisov. Pristavljalo se je pa še, da je tncih slučajev še veliko več, ki se pa iz rodbinskih in drugih ozirov prikrivajo javnosti. Da je pa vrh tega vsled slabih pisem bilo tudi obilo civilnih pravd in da so nastale škode, ki jih nekatere še dandanašnji čuti kmet, o tem bi vedeli možje, katerim so v resnici znane kmetske pravne razmere, marsikaj povedati. Da bi se tem neprilikam prišlo v okom, uvela seje z novim zemljeknjižnim zakonom h 1871. tista zloglasna legalizacija za zemljeknjižna pisma, katera je nekaterim tako hud trn v peti. Ob jed nem se je pa preosnoval notarijat, kateremu se je, da bi bil mogoč, odkazalo zopet nekoliko lastnega delokroga. Ampak posebno veliko ne. Ako izvzamemo ženitna pisma ter pobotnice o dotah, potem kupna in dolžna pisma mej zakonskimi in prav redke slučaje, tičoče se daritev brez dejanske izročitve, in pisem za slepe in gluhoneme, je za vsa druga pisma prosta konkurenca in vsakateri, ki zna, si lahko sam naredi potrebna pisma in jih gre samo legalizovat k notarju ali pa k sodišču, kamor ga je volja. Tako tudi mnogoteri res delajo, tudi župniki, ki posojajo cerkvene ali ustanovne denarje, delajo mnogi sami dolžna pisma in pobotnice, ter jih pridejo s priložnostjo samo legalizovat. Tako morajo skoraj le ženini pri notarja delati pisma; ali je pomisliti, da ne delajo pisem vsi, ampak le premožnejši in tudi n« vsake kvatre, ampak večinoma le jedenkrat v svojem življenji. Zato pač ni treba, da bi zavolj teh stroškov kmetski stan propadal. Pristavljamo pa, da oil ženitev ne jemlje samo notar pristojbe, ampak tudi duhovnik. Treba je plaćati oklice, mašo, poroko, rojstne, mrtvaške in poročne liste itd Kdor se torej spodtika ob iedni pristojbi, lahko zadene tudi nb drugo. Omenjamo še zapuščinske obravnave. Te imajo sodišča v rokah in jih dajo na deželi notarju izdelovat, ali pa tudi ne, in če jih dajo, odmerjajo vselej notarju'pristojbo po velikosti dela in nekoliko tudi z ozirom na premoženje, od zapuščin pod 100 gl. pa nič. Kdor bi pa hotel pregledati zapuščinske akte, videl bi, da so pogrebni stroški, zlasti za cerkvena opravila prav mnogokrat veliko večji od notarjeve pristojbe. Tega pa ne pripovedujemo zato, da bi hoteli kaj duhovnikom očitati, saj je to, kar vzamejo, njih zakoniti zaslužek, — le to hočemo reči, da je breme vselej breme, naj ga naklada jeden, ali drugi in če jedno res tako strašno boli, boli gotovo tudi drugo. Zdaj pa še nekaj o podržavljenju notarijata. Čuditi se moramo, da to zahteva „Slovenec", ki vendar drugač o vsaki priliki kriči proti državni omnipotenci, da se ta že v vse reči vtiče in zatira avtonomijo. Svetovali bi mi malo več previdnosti. Kaj pa, ko bi prišli drugi kmetski prijatelji >n zahtevali, naj se podržavi tudi cerkev in nje premoženje, kakor se je to že zdavnaj zgodilo v prote-stantovskih državah na Nemškem, ter pozneje na Francoskem in v novejšem času tudi na Laškem? Zato mislimo, da ni dobro preveč govoriti o podržavljenju. Slednjič pa Še nekaj o politiški svobodi, katero misli „Slovenec", da jo je interpelacija spravila v nevarnost. Spet se moramo čuditi, kako pride Savel „Slovenec" mej proroke in zagovornike po-litiške svobode? On, ki v jednomer udriha ne samo po lažnjivem, temveč tudi po pravem liberalizmu, ki nam je prinesel politično svobodo, kar je imamo; on, kateremu je uzor srednjeveška fevdalna država, ki je le plemenitašem in duhovnikom dajala svobodo, vse druge pa držala v trdih fevdalnih sponah, zlasti tudi kmeta, ki jo bil nemškim grofom, škofom in samostanom itd. ne samo s tlako in desetino, ampak tudi s svojim životom suženj. Nekoliko več doslednosti bi „Slovencu" vendar le želeli. Pa morebiti se godi čudež, ter on in njegova stranka postane še prvoboriteljica za politično svobodo. Zato radostno kličemo: Živel naš liberalni „Slovenec!" Deželni zbori. Hraii|Mle.l. { X seja dne 5. febrnvarja 1 8 9 5. ) (Konec.) Posl. K lun poroča o vlogi upravništva Glavarjeve bolnice v Komendi za nakup zemljišča za ondotno bolnico. Fin. odsek predlaga: Slavni deželni zbor naj sklen": a) Da dogovorno z vlado iz Glavarjevega zaklada nakupi hišico z vrtom tik Glavarjevega poslopja v Komendi za eventttvalno zgradbo stanovanja zdravnikovega in bolnišničnih strežnikov; b) tla preiskuje, ali bi se ne dalo sedanje zdravnikovo stanovanje prirediti kot bolnišnica z 12 do 14 posteljami za revne domače bolnike, ki imajo pravico do Glavarjeve ustanove, v katerem slučaji naj daruje nekaj hišne oprave iz stare deželne bolnice; c) da o vsem tem, kakor tudi o nastavi lastnega zdravnika poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. S tem je rešena tudi prva marginalna številka § 9. deželno-odborovega letnega poročila. Vladni zastopnik marki Gozzzani želi do-stavek „dogovorno z vlado" v prvem odstavku. Posl. Krsni k onenja, da se vsa ta stvar vleče kakor polž, ki je sedem let lezel čez plot, birokratična coklja ovira to stvar, deželni odbor res temeljito „studira" vprašanje in vsled tega ne pride do nobenega sklepa. Predlaga: a) Zgradba stanovanja za stalnega zdravnika na Glavarjevem zavodu v Komendi se ima letos izvršiti. b) Mesto stalnega zdravnika na Glavarjevi bolnici v Komendi naj se takoj z letno plačo 1000 gld. razpiše. PobK dr. Schaffer zagovarja deželni odbor glede svojega postopanja. Poročevalec K 1 u n se ne more strinjati s predlogom posl. Krsni ka, tudi ker se mu zdi plača zdravnika previsoka in vzdržuj" predloge fin. odseka. Pri glasovanju se vzpivjrne predlog poslanca K t s n i k a. Posl. dr. Žitnik poroča o prošnji J. Krajca za popravo božjeg i groba pri Grmu. Deželni odbor se pooblašča, da sme dovoliti podporo do 200 gld., ako se preveri o potrebi. Posl. K lun poroča o vpeljavi deželne naklade na pivo. Ta predlog je morda najvažnejši tega zasedanja, ker je treba skrbeti zi nove dohodke deželnemu zakladu, kateri bode izgubil izdatne dohodke, ki jih je dozdaj imel iz zemljiško-odveznega zaklada. Nastane resno vprašanje, kako naj dežela pokriva svoje redne potrebščine. Povišati deželne naklade ne kaže. Deželni odbor je izvršujoč sklep deželnega zbora z 1. 18(J4 preiskaval vprašanje glede vpeljave tleželrif naklade na pivo. Iz obširnih podatkov, katere navaja, jo razvidno, da se taka naklada že pobira v raznih deželah. Deželni odbor torej misli, da bi se tudi na Kranjskem lahko vpeljala naklada 1 gld od hektolitra piva, ki bi dajala dohodka okolu 100.000 gld. To doklado bode lahko brez posebnih stroškov pobiralo osobje, ki sedaj pobira samostojno deželno naklado na porabo žganih opojnih tekočin. Deželni odbor je torej izdelal načrt zakona, ki določuje, da je deželni zbor upravičen, naložiti in pobirati samostojno deželno naklado na porabo piva, da pripravi za deželne namene potrebna sredstva. Visokost te deželne naklade, kakor tudi način, kako jo jo pobirati, določi so po po- sebnem sklepu, kateri potrebuje ravno tako cesarskega potrdila, kakor njega eventualna prememba. Dalje obsega zakon nekatere določbe glede pobit anja tega davka in kazni. Proti tej nameravani nakladi na pivo so vložili pivovarji na Kranjskem in pa gostilničarska zadruga v Ljubljani prošnji, da se ta naklada ne vpelje. Prvi poudarjajo, da se bode manj piva konzumiralo, ako se pivo podraži. Ta bojazen je prazna. To se je videlo, ko so se podražile smodke, to se vidi pri porabi žganja navzlif velikim deželnim nakladam. Gostilničarji pa bodo gotovo naklado zvalil1 na konsumente, torej ne bodo imeli ooi škode. Tudi to ni res, da bi najrevnejši ljudje bili prizadeti po tej nakladi, ker ravno ti pij d bolj žganje nego pa pivo. Fin. odsek torej predlaga, da se vzprejme omenjeni načrt zakona, kakor ga je predložil dež. odbor. Posl. dr. Schaffer poudarja, da je sicer treba varovati našo mlado pivovarnko obrt in ne ovirati razširjevanja pitja pive, a na drugi strani ni moči izogniti se nakladi. Vender naj bi se delala razlika mej glavnim mestom in mej deželo glede visokosti naklade, akopram se je vladni zastopnik izrekel proti temu. Predlaga za mesto Ljubljansko 70 kr. in za deželo 1 gld. naklade od hektolitra. Tudi na štajerskem je taka razlika. Posl. Hribar obžaluje, da se je v visoki zbornici razvil neki konverzacijski zavod, kateri zavira poslancem, ki se zanimajo za kako poročilo, slediti pazno razpravam. (Dobro!) Poročilo je bilo jako zanimivo. CJovori proti indirektnim davkom in se čudi, da je ravno vodja stranke, ki skuša pridobiti zase delavce in celo delavke, se mogel ogreti 2u tak davek. Kes je sicer, da bode skoro neizogibno potrebno, glasovati za tako naklad , a davek naj plačajo isti, ki imajo že itak dovolj dobička, nikakor pa ne konsumenti. Čudi se, tla je poročevalec kar naravnost namignil, naj se ta tlavek odvali na konsumente. Mnenje vladnega zastopnika, da ni opravičena razlika mej mestom in deželo, ni umestna, ker take razlike nahajamo tudi drugod. Mestni gostilničarji že itak plačujejo mnogo višji cesarski tlavek od piva nego oni na deželi in imajo tudi večjo režijo. Zato podpira predlog dr. SchatVerja. Posl. L u c k m a u n pravi, da bi se morda dala naklada na žganje še povikšati, ker se navzlic visokemu davku še vedno preveč žganja popije pri nas. Pivo pa naj bi se ne obdačilo, ker narodnogospodarski razlogi govore proti temn. Morda se vender najdejo druga sredstva za povikšanje dohodkov. Predlaga, naj se preko tega predloga za zdaj prestopi na dnevni red. Posl. Hribar predlaga, naj se glede na vse, kar de je govorilo, ta točka oziroma nadaljevauje o njej, stavi na dnevni red jedne bodočih sej. Dež. predsednik baron H e i n razjasnjuje svoje subjektivno stališče, katero zavzema o tem vprašanji. V tin. odseku se je predlagala naklada 1 gl. 50 kr. za deželo in 1 gld. za mesto, proti tej je on ugovarjal, ker ravno na deželi je še bolj treba nasprotovati žganjopitju s tem, da se pivo ne podraži. Razloček v nakladi bi bil le na korist mestnim gostilničarjem. Na Štajerskem so bili drugi razlogi merodajni za tako razliko. Posl. vit. dr. li I e i w e i s se ne more ogrevati za ta davek, ker bi oškodoval tri faktorje, a menda vender ne donašal toliko dohodka. Ce se pa sploh vzprejme ta novi davek, naj se vzprejme predlog dr. SchatVerja. Posl. S u k 1 j e poudarja to, kar je že izrekel poročevalec, da je to najvažnejši predlog tega zasedanja, zato naj iin. odsek no poroča samo ust-meno, nego naj naredi pismeno poročilo, kakor je primemo važnosti predmeta. Marsikatera beseda bi bila poročevalcu ostala v peresu, katero je danes izgovoril. Njegove besede o indirektnih davkih so grozno nazadnjaške in v protislovji z izjavami glasila stranke, katero vodja je poročevalec, ki se je postavil na stališče najbolj omejenega kapitalizma. Dohodek od naklade na pivo gotovo ne bode na kvar gostilničarjem ne.o konsumetitoin. Pivo je že tako pri nas na Kranjskem predrago. Konsum se bode torej zmanjšal. Dežela ima interes, da ne propade pivovarska obrt. Nobena dežela ne pobira toliko indirektnih davkov kakor Kranjska. Navaja nekatere številke, kako pokriti primanjkljaj 800 tisoč gold., ki naj se skoro več nego za polovico pokrije z indirektnimi davki. To se mu ne zdi dostojno, tudi ne varno v času socialističnega, gibanja. Stavlja torej predlog, naj se doklađa na pivo določi a 5 0 k r. na hektoliter, ako pa ta predlog pade, glasoval bode za predlog dr. Schafferja. Posl. P a k i ž se čudi, da se nekateri tako boje primerno ne velike naklade 1 gld. na hektoliter piva in podpira predloge tin. odseka. Poročevalec K 1 u n odgovarja na predloga posl. Luckmanna in Hribarja, ker pa prvi ni imenoval nobenega sredstva, se ne more nikakor pridružiti predloga posl. Hribarja, ker se je stvar v fin. odseka temeljito pretresala. Ne zdi se mu potreba, da bi se točka odlagala, ker je treba ustvariti podlago za deželni proračun. Očitanje nazadnjaških načel ga ne boli. Naklada na žganje se ne more več povikšati. Donesek iz zemljiško-od vez-nega zaklada poneha že z letošnjim letom, skrbeti je torej, kako ga nadomestiti. Predlogu poslanca S u k I j e j a ne more pritrditi in tudi ne dr. S c h a f fer j a, vzdržuje torej predloge tin. odseka. Posl. Hribar se oglasi v taktičen popravek. On ni mislil, da bi ne smel kak poslanec seči drugemu v besedo z opazko, ker je to običajno. Pač j« proti glasnemu pogovarjanju poslancev mej saboj mej razpravo. Pri glasovanji se odkloni predlog posl. Luckmanna, istotako predloga posl. Hribarja in Š u k 1 j e j a. Predlog posl. dr. S c h a f f e r j a se vzprejme z 16 proti 14 glasom. Potem se je vzprejel dotični načrt zakona, katerega bistvena določila so omenjena zgoraj. S tem sta rešeni tudi peticiji pivovarjev in gostilničarjev. Posl. Šuklje predlaga konec seje. Predlog se vzprejme in seja zaključi ob 3. uri. Prihodnja seja bode v petek dne 8. t. m. V 1,1 it 1*1 jani. 6. februvarja. Drugi deželni jezik v srednjih šolah. Moravski deželni zbor je jednoglasno sklenil, da se vpelje drogi deželni jezik kot obvezni predmet na realkah in ob jednem sklenil resolucijo, da naj se tudi na gimnazijah drugi deželni jezik obvezno poučuje. Ta sklep pa ni po godu židovski „N. Freie Presse", češ, da se pri tem ni oziralo na član XIX. drž. osnovnih zakonov. Tukaj je dunajskemu "asni-karskemu Židu toliko na srcu ustava, a kadar gre za uredbo šol po Slovenskem, se pa nanjo prav nič ne ozira. Če bi res bilo kaj na ustavi „N. Freie Presse", gotovo bi ne priobčevala tako strupenih in zvitih dopisov proti osnovi slovenske gimnazije v Celji, in bi bila tudi že kako besedo spregovorila za slovenske šole v Gorici in v Trstu. Dr. Rieger in punktacije. Ko so liberalci ogledali bolje, kaj je dr. Rieger govoril utemeljujoč svoj predlog o volilni reformi, jih je pa minolo prvo veselje. Dr. Rieger se je izrekel za narodne kurije, a poprej se pa mora pravično premeniti deželno-zborski volilni red, da Čehi ne bodo v volilni pravici prikrajšani. V tem so pa vsi nemški liberalci jedini, da v tako premembo volilnega reda nikakor Nemci privoliti ne morejo. Nemci s tem pač najbolje dokazujejo, da jim ni za spravo s Cehi, temveč le za njih predpravice. Pri taci h razmerah mora vsekako nasprotje mej Čehi in Nemci biti vedno večje. Plener — kandidat na Dunaju Nemški Liberaloi so v veliki zadregi, kje bi dobili kacega kandidata za državnozborski mandat v III. Dunajskem okraji, izpraznjen po smrti barona Sommaruge. Kandidatov jim pač ne manjka, a tacih ni, da bi ž njimi bilo moč zmagati. Zaradi tega so prišli na misel, da bi postavili finančnega ministra pl. Ple-nerja. Njega bi volili mno^i uradniki, ker ima potem nekoliko več upanja, da se zanje ugodno resi vprašanje o urejenju uradniških plač. Seveda se bode Imam'm minister dvakrat premislil, preduo bode vsprejel to kandidaturo, ker je vsekako mogoče, da bi še propal. Poljaki v Sleziji so blizu v jednakih razmerah kakor Slovenci na Koroškem. Te dni je deželni zbor sklenil, da se na dveh gimnazijah v Sleziji vpeljejo za poljske učence pripravljalni razredi, kakeršni so na gimnaziji v Celji. Poljski učenci bodo torej morali jedno leto dalje obiskavati gimnazijo, nego nemški, za kazen, da jih je rodila slovanska mati. Poslanec dr. Micbejda je zahteval, da naj se v Šleziji osnuje vsaj jedna poljaka nižja gimnazija in da naj se naučiteljišči v Tešinu vsaj jeden predmet predava v poljščini. Pravicoljubni Nemci so seveda te predloge odklonili. Najlepše je pa, da poljski poslano! Nemce tako zvesto podpirajo v državnem zbora, dasi v Š lezi j i baš ti Nemci popolnoma prezirajo poljsko narodnost. Narodna in liberalna stranka na Oger-skem Znano je, da je nova ogerska vlada se skušala sporazumeti z nekaterimi člani narodne stranke, da bi pristopili vladni stranki. Prvi poskus se v tem obzira ni bil obnesel. Vlada pa ni obupala in je nadaljevala svoja pogajanja. Neko novejše poročilo trdi, da je večina članov narodne stranke že pripravljena spojiti se tudi proti volji grofa Appo-nyija z vladno stranko, če je to resnica, misliti ai moramo, da je tukaj močno nplivala osnova ljudske stranke. Narodna stranka se boji, da bi ljudska stranka tudi njej škodovala in zato se bode z vladno zvezala za skupni boj proti njej. Izpovedbe bivšega predsednika francosko republike. Caaimir Perier je proti nekemu časnikarju se izjavil, da je odstopil popolnoma prostovoljno. Spoznal je, da to mesto ni za njegovo sposobnost in za njegov značaj. Ministerstvo mu je delalo vse mogoče neprijetnosti. Vsak minister je po svoje postopal in drugim nasprotoval, samo gledal, kako bi škodoval svojim tovarišem. Slednji minister je hrepenel le po osebnih uspehih, ne pa po skupnih zmagah. Posredovanja pa ministri niso nobenega pustili mej njimi. Hoteli so, da bi proti določbam ustave vse le ravnodušno gledal, naj delajo, kar koli hočejo. Zahteval je, da se mu vsaj vse stvari sporoče, a se mu niso. Minister unanjih stvarij mu je prikrival diplomatične spise celo v stvareh, katere je predsednik republike sam še kot minister unanjih stvarij pričel. Tudi naučni minister je v njegovem imenu predložil budget, ne da bi bil on za to poprej kaj vedel. Uradni list je objavil odlikovanja oseb, katerih on ni nikdar podpisal. Imenovali so se prefekti tudi brez njegove vednosti. Nevoljen je bil Časi mir Perier tudi zaradi tega, ker so ga hoteli narediti za reakcijonarca. Posebno neki škof v nekem zapadnem departementu mu je zagotavljal svojo udanost, in neki konservativen pleme-nitaš se je povsod ponašal, da je ž njim v političnem prijateljstvu. Vse to mu je pa škodovalo v očeh republikancev. Veseli Periera, daje Faure njegov naslednik, jako hudo bi mu bilo, ko bi bil Brisson. Dopisi. % <*or«»iiJNltegM. (Katoliški shod na Bledu.) Gospod urednik, dovolite, da Vam nekoliko opišem shod katoliškega političnega društva za Radovljico, zlasti pa jednega govornika-korenjaka. V začetku govorili so gg. posl. Povše, kaplan Pibar in župnik Kačar dobro in stvarno, držeči se gospo« darskega polja. „Ko želje bi veljale kaj!* Gospodje, ne pozabite prehitro, kar ste govorili in izpeljite vse tu v prid našemu kmetu-živinorejcu I — Ko se je razgubilo ploskanje, sledeče zadnjemu govoru po 1'etranovi dvorani, nastala je grobna tišina. Vsi poslušalci, zlasti navzoči nbrezverci" slutili so menda, tla zdaj mora priti nekaj posebnega, veličastnega. In tedaj se dvigne izmej predsednika VVurnika in posl. Povšeta mogočna postava doktorja Š. Zmagonosno pogleda po dvorani. Nekaj časa molči. Potem pa se mu izvije iz prsi mogočni glas: „Vrli gorenjski možje I* To apostrofiranje se nam je zdelo jako všeč In sedaj bi morali slišati Vi, gospod urednik, kako lepo in jasno so govorili g doktor o presvežem bohinjskem siru, o ženskih oblekah, o Balohovem Jožu in dr. Tavčarju — kako si ta dva roke podajata in se poljubujeta —, o ljubljanskem barji in o tem, kako „liberalcem" slovenski kmet „smrdi", o posl. Hribarju in o tem, kako se na ljubljanskem ,rotovžiu „neumni" volilni mečejo po stopnjicah itd. Slišali so se po dvorani tihi glasovi: „Oh, kako so ta-le gospod „špasni" in glejte, skoraj nič človeka, pa taka „štima!u Kakor mogočna reka vedno bolj narašča, tako je postajal govor vedno močneji in čim dalje bolj vroč, tako, tla so pravili da se ledena skorja na jezeru topi. in da so prišle tudi ribce poslišat in čudit se. Nekateri sentimentalci so pa rekli, da je ravno tako, kakor bi Črtomir navduševal svoje vojake na obrežji blejskega jezera. Koncem govora pa se gospod doktor v svoji gorečnosti ni mogel več premagovati in začel je robencati po Petranovi mizi, tla je bilo veselje gledati tega čvrstega „Gorenjca*. Tik njega sedeči predsednik ga je že plaho pogledoval in v svoji duši Boga hvalil, da ni „liberalec". — Gospod dr. Š.! Ko bi Vi živeli mej našim ljudstvom in spoznavali ter spoznali njegovo pnroieno duhovitost in dar za ironijo, pač bi se ne spuščali v take čudne ekspektoracije, pač bi ne mislili, da bombastično vedenje in govorjenje imponuje našim Gorenjcem, temveč, da se jim to jako smešno zdi. Ker ste nam Vi dali dober svet, češ, ker je bohinjski sir presvež, premlad, gledamo naj, da se ustanovi, ne moremo si kaj, da bi Vam tuli mi ne dali ravno tistega sveta, samo da v omenjenem stavku ni subjekt »bohinjski si r", ampak — Vi, gospod doktor! Več poslušalcev ^brezvercev'. Priloga „SloTenskemn Naroda" 5t 30, dne 6. febrnvarja 1895. Dnevne vesti. j V Ljubljani, 6. februvarja. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri v četrtek dne 7. t. m. ponavljala se ho dobro uspela Šubertova drama „ Jan Vvrava" pri z n i • žanih cenah. — (Slovensko gledališče.) »Jan Vvrava" je najzanimivejša i z mej resnih iger slovanskega re-pertoirja, kar jih je prišlo došle na slovenski oder — ob jeduein tudi najtežja. Za nje uprizoritev je bilo treba izvenrednih naporov, ki so se glede prvih ulog popolnoma, glede manjših ulog večinoma in glede ensembla deloma posrečili. Igra sama je s svojo novo snovjo in s pretreaujočimi dramatičnimi efekti napravila na obilno zbrano inteligentno občinstvo globok u ti s, ki ga je izrazilo z burnim izzivanjem sodelavcev po vsakem dejanji. Impozanten uspeh je imel g. Inemann kot Jan Vvrava Več o tč zanimivi igri jutri na drugem mestu. — (Občni zbor „Muzejskoga društva") bode v sredo, dne 20. februvarja, zvečer ob šestih v muzeju. Na dnevnem redu so navadna poročila in volitev jednega odbornika. — (,,Jour-fixe") je danes zvečer ob 1/a8. uri „pri Slonu". — (Bolniško in podporno društvo pomoćnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko) imelo bo v nedeljo dne 10. februvarja ob 2. uri popoludne v steklenem salonu gostilne pri „Avstrijskem cesarji" na Sv. Petra cesti št. 6. svoj redni občni zbor. — („Slovensko planinsko društvo") je na podstavi § 3. svojih pravil ustanovilo društveni list, nazvan „Planinski vest ni k*. Ta časopis bode izhajal 25. dan vsakega meseca, ter ga bodo vsi drnštveniki (ustanovniki, pravi in častni Člani) dobivali brezplačno, nečlani pa po 2 gld. na leto. Prva številka, ki se je zakasnela vsled preobilega dela v tiskarni, izide še ta teden. Ta novi mesečnik bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovno spise in slike. Oziral se bode tudi na promet in donašal različne društvene vesti, ter domače in tuje turistične in planinoslovne novice. Priobčeval bode tudi životopise znamenitih slovenskih hribolazcev iz prejšnjih časov, tako na pr. o prvaku slovenskih turistov Valentinu Staniču, kateremu gre prvo mesto ne le mej Slovenci, temveč tudi mej drugimi narodi. Slovenci smo do sedanjega časa premalo gojili t mistiko, in krasote naših dežel so bile tujcem b Ij znane nego domačinom. Tujci so se navduševali za prirodne lepote naših pokrajin, a mi nismo poznali biserov, kateri dičijo slovensko zemljo. Namen „Planinskomu vestniku" pa je baš, da bi Slovenci bolje spoznali prirodno lepoto svoje širne domovine, nje krasne gore in planine ter čudoviti kraški svet in potem toliko iskreneje ljubili dom svoj. Srčno želimo, da bi se oglasilo veliko pisateljev s potopisi, ki niso le sabavno, ampak tudi jako poučno berilo, ter najprimernejši slovenski ukaželjni mladini. List bodi priporočen vsem Slovencem v obilno gmotno in duševno podporo! Vse spise, dopise, naročila in naročnino je pošiljati ^Slovenskemu planinskemu društvu v Ljubljani". — (Premestitev obratnega ravnateljstva beljaškega.) Omenili smo že, da namerava generalno vodstvo drž. Železnic premestiti obratno ravnateljstvo iz Beljaka v Gradec. Beljačani se seveda na vse mogoče načine trudijo izposlovati, da se ravnateljstvo ne premesti, župan beljaški iu posl. Ghon pa sta izdala oklic na meščane-posestnike, naj odpravijo uzroke, radi katerih so se uradniki vedno pritoževali. Vrli beljaški purgarji so najbrž uradnike prav pošteno — drli. Gradec se spet v svojo korist na vso moč trudi doseči, da bi se obratno ravnateljstvo premestilo tja, Pri celi stvari je interesovana tudi Ljubljana. V dež. zboru kranjskem se je že storil prvi korak, da se pozornost merodajnih krogov obrne na naše mesto, a oglasiti se morajo tudi drugi faktorji. Ljubljana je središče več prog, katere so ali državna last ali pa vodi drž. železnic ravnateljstvo na njih ves obrat in zato bi bilo že iz praktičnih razlogov in v mte fesu drž. železnic uprave, da se ustanovi v Ljubljani posebno obratno ravnateljstvo. Kolik dobiček bi to bil, ni treba še posebe povdarjati, prav zato pa je treba, da se energično potegnemo za stvar. Vlada nam itak ničesar rada ne da, če bomo pa •* sami roke križem držali, ne dobimo nič. — (Promet na južni železnici) je bil vsled burje in žametov poslednjih dni zopet pretrgan. Dunajski vlaki so morali obstati v Št. Petru. Tržaški brzovlak pa v Divači, ker mej to postajo in mej Ležečami ni bilo moči odpraviti zavir. — (Litija v nevarnosti.) Piše se nam iz Litije 5. t. m.: Sinoči proti G uri vznemirilo je prebivalce litijskega trga nenavadno šumenje in bobnenje, prihajajoče raz hrib „Sitarjevec", ob katerem leži trg; na mah pridere voda z velikansko silo, noseča in valeča sneg, zemljo in kamenje. Hrib „Sitarjevec" je namreč ves prerit, ker so tam mnogo let kopali rudo ; sedaj je vse opuščeno in iz starega rova drla je po strmem hribu voda, polneč prostore bližnjih hiš. V veliki nevarnosti bili sta dve koči in po sreči obrnila se je voda pri drugem navalu nekoliko mimo teh dveh koč. Raz-drsi plote navalila je voda na vrtove in dvorišča za več sto voz zemlje in kamenja. Ljudje so bili v početku v velikem strahu, ne vedoč kaj se bode še zgodilo, zlasti ko je voda v drugo prihrula; strah je bil tem verji, ker se je to dogodilo zvečer ter je tema otežavala delo. Posebne pohvale zasluži tukajšnji Btražmeštet g. llaslinger. Mož že v letih in boleiien je bil prvi na mestu, delal, ukazoval in svetoval z nenavadno vztrajnostjo, ter ne glede na svoje zdravje, hodil kacih pet ur po vodi in po hribu, da se mu je vsakdo čudil. Voda je napravila veliko škodo Najbrže se je v rovu kaj podrlo, odtok se je zasul in voda je naraščala, dokler ni njena sila oviro predrla in potem drvila v trg. — (Uboj ) V nedeljo popoludne sta se fanta Janez Kraljic in Janez Stare iz Velikih Lipljen v gostilni Franceta Pečnika v Malih Lipljenah sprla z domačimi fanti, ki so napadli Janeza Starca. Janez Kraljic je hotel hraniti svojega tovariša, je v naglici dobil v roke keinbelj tehtnice, ki je visela ob peči, ter ž njo vdaril Janeza Šmuca, posestni-kovega sina iz Malih Lipljen s tako močjo po glavi, da se je koj n-zavesten zgrudil in kmalo umrl. — (Fiat justitia — pereat mundus) Te dni je stal pred c. kr okrožnim sodiščem v Celju kot zatoženec c. kr. vladni komisar Pavel baron Uoterricliler. znan širšemu občinstvu izza časa, ko se je prav intimno seznanil s pasjim bičem. Povod pravdi je bilo postopanje c. kr komisarja Unter-richterja pri nekem zborovanju na Bregu pri Ptuji. Prišedši v zborovaluo sobo v gostilno Franca Hena zapazil je c. kr komisar, da je jeden navzočnikov pokrit z navadno hišno kapico. Ko je izvedel, da je to krčmar, stopil je k njemu, mu vzel kapo raz glavo in ga vprašal, če ne ve, kako se ima obnašati pred c. kr. komisarjem. Krčmar je odgovoril, da ga je pozdravil, ko je prišel v sobo, da pa ne more biti odkrit, ker ima revmatizem v glavi, sicer pa da je v svoji gostilni. Oštir zapusti potem sobo in gre v predsobo, a komisar gre za njim, ga zopet vpraša, če ne ve, kako se ima pred c. kr. komisarjem obmšati in mu zbije kapo raz glavo. Oštir odide na dvorišče, c. kr. komisar gre za njim ter ga zopet nadleguje, naposled pa gre po orožnike, ki hočeta odpeljati oštirja v zapor. Ko sta bila orožnika z oštirjein že v lopi, pokliče jih komisar nazaj, postavi oštirja pred se, na vsako stran jednega orožnika ter reče: Da boste vedeli, kako se imate vesti pred c kr. komisarjem, se boste na moj komando odkrili in pokrili. Na to komandira: kapo doli, kapo gori — trikrat zapored je moral oštir storiti kakor mu je komisar velel To je laktum, radi kateiega je c. kr. komisar Pavel baron II n-terrichter stal pred tiodiščem. C kr. okrožno sodišče v Celju je zatoženca oprostilo. Ne rečemo nič, želimo pa, da bi 'e o stvari govorilo tam, kjer je dovoljena kritiki, v državnem zboru. — (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi s prijaznim sodelovanjem akadem. društva „Triglava" due 10. februvarja 1895 v prostorih „Gauibrinushalle" veselico s plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člane »Slovanske čitalnice" jo 50 kr. za osebo, za nečlane 1 gld., za obitelj do treh oseb za člane 1 gld., za nečlane 1 gld. 50 k r. — (V Vojniku pri Celji) imelo bo v nedeljo dne" 10. februvarja ob 4. uri popoludne pri „starem Vrečerji" društvo „Kdinost" svoj letni zbor, pri katerem se bo volil nov odbor za 1. 18*.»5 ter bo govoril vč. g. I. M. K e r ž i š n i k. Konečno predstavljali bodo vojniški diletanti igri „Brati ne zna" in „Gluh mora biti". — (Posojilnica v Brežicah) je imela v prvem mesecu svojega poslovanja 12.680 gld. prometa. — (Goriški deželni zbor) že od torka ni bil sklican na sejo in tudi odseki se niso sklicali. Glavarjevo posredovanje mej slovenskimi in laškimi poslanci ni imelo uspeha. Glavar grof Fran Coronini je poklical na pomoč namestnika Rinaldinija, pa tudi ta ni, kakor se nam javlja, prav nič dosegel. Situvacija je sedaj taka, da postane kriza vsak dan lahko akutna. — (Volilski shod ) V nedeljo je bil v Ka-rojbi pri Motovunu volilski shod, na kateri se je zbralo blizu 500 volilcev. Posl. dr. Laginja, s katerim je bil prišel tudi posl. Spinčič, je poročal o dogodbah v deželnem zboru in priporočal volilcem slogo, da bi pri bližajočih se volitvah zmagala hrvatska stranka. — (Hrv. akad. literarno-zabavno društvo „Hrvatska" v Gradcu) je na občnem zboru dna 1. t. m. volila ta-le odbor: Predsednik: stud. phil. Josip Barac; podpredsednik: stud. med. Artur Lang; tajnik: .stud. med. Luka Dražč; beležnik: stud. med. Dušan Begovič; blagajn.k: stud. med Vlaho Arneri ; knjižničar: stud. jur. Ivan Pizzoli ; gospodar: stud. med. Petar Selem; namestnika: stud. med. Frano Korseno in stud med. Mate Dubo-kovic; revizorji: stud. med. Ante Šant'ć, stud med. Vlaho Poljanu- in stud. med. Ante Grgin. — (Slovenski klub na Dunaju) bo imel v soboto 9. februvarja t. 1. v tej sezoni četrti večer v dvorani L Mitzkove restavracije „zum alten Sohottenthor", I Sohottengasse 7. Na dnevnem redu je berilo z demonstracijami o Pompejih gosp. c. kr profesorja dra. Antona Primožiča. Začetek ob osmih zvečer. Pristop imajo samo povabljenci. — (Hrv. akad. društvo „Zastava" v Za grebu) priredi 11. t. m. v proslavo petdesetletnice umetniškega delovanja Iv. pl. Zajca v prostorih „Hrvatskega doma" koncert s plesom. Pri koncertu bode sodelovala gčna. Marija Glivareč, operna pevka, društveni pevski zbor in tamburaški zbor ter popolni orkester pešpolka št. 58. Vstopnina za osebo 1 gld , za obitelj 2 gld. 52 kr., sedež na galeriji 1 gld. o() kr. — (Politični boj v Medjimurju.) £e dolgo let ni bilo mej ogerskimi Slovenci in Hrvati tako živahnega političnega gibanja, kakor prav te dni. Povod temu je državnozborska volitev. Doslej je č.ikovski okraj na Ogerskem drž. zboru zastopal dr. Julij VVlassits (Vlašič). Pred dvema letoma je zmagal brez težav, ker ga je podpirala duhovščina, dasi je po mišljenju Madjar. A ker jo bil v drž. zboru referent O civilnem zakonu, odvrnila se je duhovščina od njega. Vlašič ;e postal v Banffvje vem kabinetu naučni minister in se mora vsled tega podvreči novi volit vi. Katoliška stranka kan-diduje proti njemu dr. Majora in unel se je živahen volilni boj. Obe stranki agitujeta silno. Kor-teši so vozijo sem in tam in kamor pridejo, tam je veselo, zakaj z vinom ne štedijo, Seveda so iz dali obe stranki tudi svoje oklice na volilce. In glej ! Hkrati znata obe stranki prav dobro slovenski. Vlašičeva stranka je izdala oklic, iz katerega razvidimo kako spekulira mož ^amo na nevednost, siromaškoga ljudstva. Že uvod je klasičen: „Velika i prevelika sreća nas je dostigla dragi naši dobri prijatelji i domorodci Medjimurcil Našega dičnoga i plemenitoga ablegata Dr. VVlassits Gyulu, naše slavno varinegjije pravoga sina je Njegovo Veličan-tsvo kralj za svojega ministra imenoval. Celi orsag more jalen biti na nas, da je izmedju stotinah i stotinah ablegatov našega zmožnoga i visoko zvu-čenoga ablegata, kakti dobroga krščenika za onoga ministra imenuval, koj ima m< č kakti minister cirkve i škole zidati i postavljati, pak koj hišknpe, kanonike i plebanuše zbog imenuvanja pred tronuš Njegovoga Veličanstva predstavlja. Još nigdar nije Medjimurje ministra imal za ablegata ! Srečno Med-jimurje, i srečen puk, da takvoga zmožnoga človeka ima za patrona !a Ko je potem oklic zagotovil Vasica, da Medjmuici ne bodo nikogar drugega volili, kakor njega, nadaljuje: „Nejde to prez nika-kovoga truda! Gospodin Bog hoće na probu postaviti svoj medjimurski puk, da vidi, jeli smo vrčdni, da nam hude i na dalje takav preštimani i vreden muž za ablegata, kak je dr. VVlassits? Nemremo ga jednoglasno postaviti za ablegata, kak bi celo Medjimurje hotelo, ar — kak to vu evangeliutnu stoji — poslal je gospodin po nekim jednoga človeka, koj se zove Major, da nas ztenta i nas odvrne od našega dobroga otet VVlassicsa, ablegata. Nigdar i nigdar nije znal taj gospon Major, jel je na tem okroglem svetu naše lepo Medjimurje! Nepozna nas, niti naše tuge i nevolje, niti nežna, kaj nas boli, kaj nam fali! Nije bil nikdar pri nas; nežna, nit nemra znati, kak su krasni naši medjimurski bregi, klanjoi i šume naše; nežna kak je Ičpo po našoj dolnoj inedjimurskoj ravnici ; nežna kak bistro teče naša Mura i Drava! Nije nigdar čul, kak naše đevojke i dečaki lepo popevaju naše starinske pes me, nije čul, kak naši slavički fućkaju, naši pastiri žveglaju! Nije čul nigdar naše zvone zvoniti, kad nas vu cirkvu zoveju, gde se skrušeno molimo gospodinu H »gu da nas oslobodi od sva zla, amenl A ipak se je podufal proti našemu dičnomu ablegatu, proti naše varni« gjijo i naše okolice vrčdnomu sinu se kandidirati dati ! I pozabili su nekoji, da budu zbantuvali Njegovoga Veličanstva kralja oni, koji proti zakonih korte šuju, pak nečeju potvrditi onoga našega ablegata, koga je kralj ime-nuval za svojega ministra! Siromaki naši Medji-murci ! Nigdar i nigdar neste vu takovom skuša-vanju bili. kak ste vezda! Kaj bu iz nas, ako bu minister VVlassics prepal?!" Konča se pa oklic: „Bog.je znami! Sveta naša vera jez nami! I pravica je znanu ! Pak onda gdo proti nami? 1 Delano za obče dobra Medjimurje I Inedajmose ztentah ! Živil naš dični ablegati naš dober patron Dr.VVlassics Gvulaminister!" Po sebi je umevno, da je tudi nasprotna stranka izdala oklic. Pisan je dostojno, a mej narodom se razširja tudi neka pesem, zložena v slavo katoliškemu kandidatu. V tej pesmi se mej drugim bere: „Svetu voru vsi poštujmo, božji zakon tak vuči. Pak na izbor vsi putujmo, Major Ferenc naj živi. Nedajmo se vkanjuvati, domorodci moji vsi. Nit za vino vol um dati, Vlašičevoj stranki mi. Vlašič Gjula nas ne ljubi, on prijatelj nije naš, Bolje da on votum zgubi, nebu dobil aldomaš. Eljen anda zakričimo, Major Ferenc bude naš. Koga srca vsi ljubimo, neg on pije aldomaš. Sbogom m ji izbirači, ovoj pesmi j» konec kraj, Za Majora vsi skriknimo: daj nam Bog taj večni raj. — Složil: Klekar Lnkac iz Nedelišća". — Katera stranka bo zmagala, je težko uganiti. Duhovniki agitujejo marljivo proti VlaSieu in ker je ljudstvo nasprotno civilnemu zakonu, bi morda mogel zmagati IVIajor. Da ljudstvo re« ne mara civilne poroke, se vidi iz tega slučaja: /upnik M v S. je pri neki priliki povedal, da se bodo ljudje čez leto morali civilno poročati, kdor se torej m i« I i ženiti, naj to brž stori. Drugo nedelje je oklica! 04 parov, mnogo nevest je bilo starih po 15 let. — (Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski Soli v Hrenovicah drugo učiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razreda. Prošnje do dne 21. t. m. okrajnemu šolskemu svetu v Poatojini. — V moški kaznilnici v Ljubljani mesto jetniškega paznika 1. razreda z letno plačo 300 gld , 25°/o aktivitetno piiklado in drugimi emolumenti, potem mesto začasnega paznika II. razreda s plačo 2b*0 gold., 2.r>0/(, aktivitetno priklado in emolumenti. Prošnje do dne 5. marca drž. pravdništvu v Ljubljani. — Pri okrajnem glavarstvu v Radoljici se vzprejme pisar z mesečno plačo 30 gold. Prošnje do dne 20. t. m. istofja. * (Prepovedani ljudski shodi.) V raznih krajih Dalmacije so bdi v poslednjih dneh napovedani javni shodi, na katerih bi se razpravljalo vprašanje zjedinjenja Dalmacije s Hrvatsko. Vlada je prepovedala vse take shode. Vložila se je pritožba proti tej odredbi. * (Znamenite tatove) je zasačila ogerska policija. Tri je vjela v Budimpešti, jednega v Su-botici. Tatovi so si navzdeli klasična imena grška namreč, pa so menda sami židje. Predno so se preselili na Ogersko, so se dlje časa mudili na Dunaju, poprej pa v raznih drugih mestih. Jeden tatov, izredno le p mož, se je na Dunaji utihotapil v rodbino sila bogatega turškega Žida in se zaročil e hčerjo. Poroka bi se bila imela v kratkem vršiti. Turški žid je svoji hčeri obljubil odšteti za doto 200.000 gld. Pri tatovih je policija dobila nebroj odpira če v in drugih tatinskih instrumentov, potem večjo svoto denarja, pa sam nikelj in mnogo kolkov in znamk. Zadnje leto so se zgodile v razn h mestih nekatere tatvine, katerih storilci so najbrž zasačeni tatovi. Tako se je v času, ko so bili ti tatovi na Dunaji, zgodilo tam devet velikih tatvin, v Pešti so v nekaterih dneh z vršili štiri tatvine, sluti se pa tudi, da so ti tatje lani oplenili graško glavno trafiko. * (Rumunsk princ morilec in samomorilec) Sin rumunskega senatorja kneza Sturdze, jednega prvih boljarov, 24letni princ Sturdza je te dni ustrelil svojo ljubimko in samega sebe. Mladi princ se je bil pred nekaj leti seznanil z neko izredno lepo šiviljo, hčerjo siromaškega čevljarja. To razmerje ni ostalo brez posledic. Prinčeva rodbina se je močno upirala zvezi ljubavne dvojice in končno pregovorila princo, dediča mnogih milijonov, da s.i je poročil pred tremi tedni s princesinjo Cantacuzene. Svoje ljubice pa romantični princ ni mogel pozabiti. V petek je sestavil spis, s katerim jej zagotavlja letno rento in 20.000 frankov. Ta spis je pozabil na svoji mizi Ko je prišel ponj, ga ni bilo. Princ je slutil, da je prišel spis njegovi ženi v roke. To ga je ženiralo. Na večer tega dne je šel k svoji ljubimki. Ko je prišel v njeno sobo, je dekle že spala. Princ se je nagnil nanjo in jo ustrelil v prsa, potem pa samega sebe v srce. Krogla je šla dekletu skozi telo in obtičala v prsih. Princ Sturdza je bil obče čislan, jako izobražen in izredno dobrodelen mož. * (Petelina s tremi nogami) so dobili iz okolice mostarski frančiškani, ter ga hranijo kot posebno redkost. * Belgijski kralj Leopold) ni še nikdar potrdil nobene obsodbe na smrt in odkar on vlada, ni bil v Belgiji se nihče usmrčon. Iz tega se sklepa, da pomilosti tudi gospo Joniaux, na sinit obsojeno zavdajalko. * (Tragičen poskus samomora.) V veliki Kikintli silila je neka mati svojo dvajsetletno hčer, da vzame v zakon moža, katerega ni ljubila. Ker mati nikakor ni hotela odnehati, oblekla je hči svatbeno krilo, je polila s petroljem in zažgala Nesrečno dekle so grozno opečeno m na smrt ranjeno prenesli v bolnico, a ni nade, da bi okrevala. * (Ruska rapBodinja ) V Peteibuigu vzbuja splošno pozornost 70letna kmetica Jrina Andrejevim Fedorova iz oloneške gubeinije, ki ne zna niti pisati niti čitati, a vzhc temu recituje i.a pamet 19 000 pesem in narodnih pravljic. Po njenih |>o-vestih sta napisala Barsov in Vinogradov že cele zvezke narodnih pravljic in junaških pesmij. Starka pesmi deloma govori, deloma pa jih poje z jednoličnim! napevi. Jezik njen h povestij in pesnij je slikovit in jako poetičen. Občinstvo, ki je poslušalo starko, je bnrno aplavdiralo. jr —---^ Slovenci in Slovenke 1 ne z&bite družbe sv. Cirila ln Metoda! k..... ■......_____________...........________<< Davila s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospodična Malči ls t e u i č v Postojni 7 kron 20 vin., nabrala v veseli družbi v gostilni „Gaspari". — Živela nabiralka in rodoljubni darovalci in njih nasledniki ! Književnost. — . Jugoslavjanski Stenograf i „Glasnik". Izdaja prof A. Bezenšek Iznenadil nas je ta list po svoji elegintni obliki in finem tisku. Posebno pa so slike vse izvirue, jako lepo izdelane ter naj-cisteje tiskane. Pri vseh teh izbornih lastnostih je pa sploh ta list prvi svoje vrste, kakoršnega še dosedaj na slovanskem jugu ni bilo, ter se mora že na prvi pogled vsakemu prikupiti; a zanimal bode po sebno prijatelje jugo-slovanske vzajemnosti, ker je pisan v vseh štirih razrečjih slovanskega juga, in priobčuje vse važnejše vesti na kulturno-zgodovinskem polji iz Slovenije, Hrvatske, Bolgarske in Srbije; vsaka vest je pisana v onem jeziku, katerega plemena se v prvi vrsti tiče. ilustracije so izdelane po izvirnikih prof. Mrkvičke v Sofiji, prof. Angelova v Plovdivu, akad. slikarja Grilca v Ljubljani; a fotografije po proizvodih amateur-fotografa Srečka Magoliča v Celji, potem po fotografijah dvorskih fotografov Jovanoviča v Belemgradu in Karastojanova v Sofiji. A stenografičen del je Jito-graliran v Draždanih tako čisto in pravilno, da se more meriti s prvimi strokovnimi listi na svetu. Kakšna velika razlika je mej prvimi petimi tečaji tega lista in sedanjim šestim. Tukaj se vidi napredek v stroki, a vidi se tudi, da uredništvo razpolaga z izdatnimi duševnimi in gmotnimi sredstvi, da daje listu tak obilen zadržaj in tako krasno obliko, pri vsem tem da je cena nizka (2 gld. 50 kr. na celo leto.) Urednik gosp. Bezenšek je razpisal v prvi vrsti se posebno nngrado 400 kron za štiri najboljše kulturno-zgodovinske članke pisane v slovenskem, hrvatskem, srbskem in bolgarskem jeziku. Kakor smo zvedei, prinese „Jugoslovanski Glasilk" v prvem poletji kot prilogo še nekatere glasbene novosti našega umetnika Davorina Jenka. Tudi slike prvih umetnikov in umetnic pisateljev in pisateljic na slovanskem jugu bodo prišle na red. Krasna slika gdč. Nigrinijeve v vlogi „Oi'elije" je že izdelana v Pragi ter pripravljena za 3. štev. Razne narodne noše s slovanskega juga bodo videti v vsaki številki ; sploh ga bodo krasile le izvirne slike, vzet« iz narodnega življenja Jugoslovanov. A tudi slike najlepših pokrajin in mest bode prinašal: v prihodnji številki pridejo slike iz postoji uske jame, ketere je pri električni razsvetljavi posnel postojinski fotograf Šeber. Tako bode list dostojen svojega imena „Jugoslovanski Glasnik", in mi ga ne le etenogrnfom, ampak tudi vsem prijateljem slovanske književnosti naj topleje priporočamo. Naroča se list pri gosp. izdavatelji prof. Ant. Bežen-šeku v Plovdivu ali pa tudi pri Drag. Hribarji v Celji. Naslovni list je jako ukusen: narisal ga je akad. slikar Grilc v Ljubljani. — „Učiteljski tovariš" ima v št. 8, naslednjo VHebino: Andreju Praprotniku; — Jos. Ciperle: Narodna VZgOJa; — Val. Biirmk: Kako je risati zemljevid šolske občine; — Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani; — Listek; — Književnost; — Naši dopisi; — Društveni vestnik ; — Vestnik; — Uradni razpis učiteljske službe. — „ Kmetovalec" ima v št. 2. to-Ie vsebino : Vzreja zgodnjih sadik v sobi; — O lovu in polje delstvu; — Kako se je varovati pred nakupom sleparskega deteljnega semena? — Kako je treba vzgajati zeljne sadike? — Kmetijska in vrtnarska družba za Trst in okolico v Trstu; — Iz podružnic; — Vprašanja in odgovori; — Gospodarske novice; — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; — Listnica uredništva; — Tržne cene. — Mrtvoj majci posvetio Rikard Ka tali-n ič - J e re to V. Zagreb 1895. Vlastitom nakladom, str. 58. Cena 1 krona. Pred kratkim smo naznanili prvo izdanje teh lepih pesmij nadarjenega lirika Katalina: i. Našo ugodno sodbo, katero smo takrat izrekli in katero ponavljamo danes, potrjuje okolnost, da se je prva izdaja v jako kratkem času povsem razprodala in je izšla sedaj že druga. Mtj jugoslovanskimi narodi se to le redkokedaj in le izvrstnim delom primeri. — „Vienao" ima v št. 5. to-Ie vsebino: A. M. S.: Uvelo cvijiče; Shakespeare: San ljetne n« č ; Bolest gdjco Anke; Manzoni - Vjerenici; Tajne; Filozofija umjetnosti; Hrvatski misal; Iz češke književnosti; Listak Ilustraciji: FebxFaure; Češka sabornica. — „Sport" ima v št. 3. to-Ie vsebino: Amatersko pitanje; Koturaško društvo na R'jeci; Utrka na ledu ; Pbtvčka jezera; Društvene vijesti ; Domače vijesti; Različite vijesti Gorica 6. februvarja. Vzlic posredovanju namestnika Riiialdinija se mej slovenskimi in laškimi poslanci še ni doseglo pora zum ljenje. Položaj je kritičen. Govori se, da misli vlada razpustiti deželni zbor, če se ne dose/e porazumljenje do jutrišnje seje. Dunaj 6. februvarja. Današnja „\Vi*ner Zeitung" javlja: Cesar je vladnemu svetniku in okrajnemu glavarju Ivanu Mahkotn v Ljubljani o priliki njegovega umirovljenja podelil red železne krone tretje vrste. Okr. sodnik v Marenbregu Jakob M u n d a je imenovan de-želnosodnim svetnikom in predstojnikom sodišča v Marenbregu. Premeščeni so okrajni sodniki: Ferdinand Stare iz Kranja v Mokronog, dr. Adolf Pfefferer iz Mokronoga v Liški trg in Adolf £ 1 s n e r z Vrhnike v Kranj. Budimpešta 6 februvarja. Ministarski predsednik Banffv je bil voljen soglasno državnim poslancem, minister Perczel z veliko večino. Beligrad 6. februvarja. Znameniti pesnik Ljuba Ncnadović je umrl. Pokopal se bo na drž. troške. Kralj Aleksander in razktalj Milan sta rodbini kondolirala. Pariz G. februvarja. Bivši predsednik (lasimir Perier se mudi sedaj v Nizzi, kjer je prebivalstvo uprizorilo proti njemu demonstracijo. Culi so se klici: Begun! Perier je moral bežati v svojo vilo. Bero lin 6. februvarja. Odsek za pre-membo opravilnlka je odklonil vsj predloge, naj se opravilnik poostri in določil kot poročevalca pristaša svobodomiselne stranke Tra-gerja. Odstop predsednika Lev7etzowA je vsled tega neizogiben. Avstrijska apooljallteta. Na žtdodcu bolehajo«im ljudem priporočati je porabo pristnega „M
,„>t\t,tn*> oaehni Tlak t Trhla, Pontabel, Beljak Celovec, Kranzonafeito, Ii.iubno, Selatlial, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. pitpoluttn* oaebnl Tlak t Trblt, Beljak, (lt ra, l'ariaa, donove, Ouriha, RragalM, Inomotta, /.ella na jeaerti, Ijeiiu-daatelna, LJubuuga, Ooluvca, Lianaa, "uutAhla, Trhiia. O* H. uri ,TJ min. ftopoluttnr moaanl vlak la Kocovja, Novnga rnnata iH> 4. uri 4H »i(n. popetvtaftM MSbnl vlak a Dunaja, Iijtihiiega, Melathala Boljaka, Oolovca, l*nUIHnsfNt«, Pontabla, TrbUa Ob 9. uri V.l min. tvrrer metanj vlak ia Kočevja, Novoga Moata. Ob V. uri '.'f min. tw>r*r oaulmi vlak a Dunaja preko Amatettena Ir hjiii.nok.., ('.•l.-o.», Cnlovoa, Pontabla, Trblaa. Odhod lz LJubljane (dr*, kolj ut, 7. ut-4 -J:t min *)utr>\) v Kamulk. n S. „ OS n /> it Inr „ , „ O. „ BO a li'Wrr . , Prihod v LJubljano drž. kol.). Ob n uri HO min. zjutraj it Kamnika 9 ti. . tli „ (filtio/iir/if , ,, ,. O ,, HO ,, tvt-cfr ,, ,, Ji 30 Prostovoljno prodam v celoti ali pa po kosili lepo posestvo v Postojini li. *t. IT, obstojft-h iz gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, gozda itd. Andrej Mauer, (66—K) posestnik v %tiK<»rfi pri Su* i. ♦♦♦vV*v*f»TTTT,»*TTT»V*«TTMT«T**TT* J Na najnovejši in nuj boljši način * ii 111«» in« (1180—88) I zobe im abaY|a | • Ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo« ♦ J vhiiJh in VN solin«* operacije, — odstranjuje ^ 0 sobne boleeiue z usim-tenjcm živca •> 1 zobozdravnik A. Paichel | 9 poleg čevljarskega notttL v K(>hlerjevi hiši, 1. nadstr. J \'8t'in, ki /(de kupiti ia proriajaliiico in gostilno prikladno posestvo, se nudi izredno agodua prilika. Lepa hiša z zemljišči Bredi vasi Mmnrliio pri I^lilji. blizu cerkve, v kateri hiši s.- nahaja prodajatnica z mešanim blagom, ki obstoji že čez 50 let in katero posestvo je cenjeno na .tl-IO t;-«! . prodajala se bode pri c. kr. sodišču v Litiji, in sicer dne 15. f@t>r-u.Tra.rja. 1895 in dne 15. marca 1895 vselej ob 11. uri dopoludne. Natančni pogoji so na vpogled pri c. kr. notarju g. l.n I«, i iS\ «-1«-ii in pri c. kr. okr. sodišču v Litiji. (166—1) gžŽelodčne kapljice^ [ koje p. n. občinstvo navadno zalituva pod imenom J Marijinceljske kapljice. \ Te kapljico bo -£elc\ pro-Hpefine (proviročnjejo ■laat do jela, raztitvarjajo »liz, bo pomirljivo in ulajAujoAe, ustavljajo krft in krtipćajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapedenoatl, preobloienem želodol s Jedili in pijačami i. t. d. Steklenloa % rabllnlm navbdotn volja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tuoate ■amo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani, (toio-ai) Pošiljajo so vsak dan po pošti proti povzetji. i občnemu zboru zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, skuharjev in žganjetočnikov kateri bode v četrtek. «lu6 7. felimvarjn 1 H115 in ako hi zbor takrat nc bil sklepčen v četrtek dne 14. iVbruviirju IHOiS vsakokrat ob 2. uri po pol mine v vrtnem salonu „Pri zvezdi" (Ferlinz). Vzpored razprav: Čitanje zapisnika občnega zbora od 23. janu-varja 1894. Poročilo o delovanju zadružnega starešinstva 1. 1894. Čitanja računa za leto 1894. Volitev načelnika, njega namestnika in tretjine izstopivših odbornikov v zadružno starešinstvo. Posamezni predlogi zadružnih članov. V Ljubljani, dne 31. januvarja 1895. Za zadružno starešinstvo: Fran«'. Ferlinz. načelnik. 3. 4. (155J Prodaja hiše. IIihi% Nt. 14 > 1'ttrnih ulieult, v dobrem stanju, z velikim f rloiii. m<> |troclit i/, proste roUe. Več o tem sc poizve pri A. Aiibelnu iim Sv. I*etrta cenil li. nt. 7. (150— 1) Komi in praktikant se vzprejmeta v špecerijsko trgovino JI. lter«ln|Nti %' TI ari boru. (168—1) |r^aa g-M. St -katoliki ter zmožni slovenskega ali kakega drugega stovanskega jezika in pripravljeni, imeti lastno hišni lekarno. Dotične prošnje naj se vlože liH. «lnv lebrii » a i-j i4 l.**1ir». Od sanitet, distriktnega odbora Mozirje dne 31. januvarja 1895. (141—2) Predsednik: Fran Goričar. Naznanjam, da sem začel točiti nekdaj tako priljubljeno ^ Bizeljsko vino (sedaj z amerik&nskimi trtami cepljenih trt). P. n. občinstvo prijazno vabim k obilnim pokuŠnjam. (13ti—3) Spoštovanjem L. Fantini gostilničar „Pri I*ipi" 51^8 7Y 40 priporoča J. Soklič. P, Z naj razno vrstnejšimi, štirikrat lin lian svežimi, ukusnimi, zdravimi in slastnimi, v slaščičarski in pekovski obrt spadajoč itn i izdelki postreza točno tvrdka Stari tr^ • - (^) Tu je dobiti vsak dan domaio potvico, -vseli, vrst 3cr-va.li. na •v-a-g-o, r±ex- Icrvil- ix_ prepečen.«© (•,yawnille-Z-wle"ba,cJc). Zalog-a manufakturnega blaga Ljobljana Pred škofijo St. 2. ^^n^m^l Cenik vin vipavske in istrske vinarske zadruge. („Pri Virantu") na Sv. J"stlcoloa. trgrvL. Podpisanec se priporočam al. občin-stvu /h obilen obisk moje kavarne ter zagotavljani dobre pijače ter točno postrežbo, r, , A vel ospoStovH njem UVrtlo Ud tal lotil« (9U jkavarnar. V skladišču v Šiški it 9 nad 56 litrov -97) Vipavsko belo, staro . . . - H • Vipavski Kulandec, desert „ Rizling, a Kraljevina......... Istrski ter«n, stari. . . . n n novi . . . . „ R foftkat, desert. , RefoBko, in i buteljk hektoliter po gld. 21*— . „ 22-50—23'— . „ 20---22 — 16'— 18.— Bo*—- lastnega izdelka za ilmun, goapode in otroku ju vedno na izhuro, Vsakerftiia naročila izvršujejo se točno in po nitki ceni. Vse mere so sbranju-jejo in zaznmuenu jejo. 1'ri zunanjih na-ročilili blagovoli naj ae vzorec vposlati. a^wwtf¥TfW'fwwwwwwwwwwwwwww» -aSj ^nfck k'«1- samo stane pri meni fin H modro«? ur* peri« ili (Fetler- JB_^a_J^ iiiHtnitzr) iz najboljšega blaga solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot naib Ij^i znanih modrocev z onimi, kot j h n. pr. tuk Jftnji siizarji nepopolnoma izvršene p nujajo. Žliuiitee od 1 i do 3" gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (100 dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija v Ljubljani, Selenburgove ulice Št. I. i wmm i1 f" Josip Roioh^l £ Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 Z I priporoča čast. občinstvu dobro urejeno ■ ♦ kemično spiralnico ♦ m v kateri su razparano in nerazparane j umske in ženske obleko lepti očedijo. ■ Pregrinjala v«pr« jmo m« za pranju in ■ ■ cieni v pnharvanje. V barvanji vspre- m j jeiua se eVilnato, bombažno in Uesano j I blago. Barva su v najnovejših modah, m Fr.Kaiser puškar v IJubijani, Šel en lm r po?« ulice II. 6 m) [»riporofia svojo veliko zalogo oroija za o v in ošabno varnost, streljiva in potrebščin ca lovce. Spsoljalitete v ekspresnih puškah in pticaricah, ki jih sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavni Restavracija „Pri Zvezdi cesarja Josipa trg Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno nbedovanje. F. Feilinc, restavrater. IVAN JAX v L ubijani. Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto. mrmrmrmrmrmif Ćast mi ie iiMSOsnJatl da Mtn prevzela po smrti mojega iuožh Frana Toni KoviihUo obrt katero bodem nadaljevala« t*'r so priporočam m vt*a v t«» strt,ko spttd joča dela po in/kili c n>.h, zlasti za nove iiodknvu. Dobro delo in točna postrelba. Z \e'«rtpostoVHnjem (10*)) Ivanka Toni v Vudmatu flt. 4. iOetOitOtlOlC TS J. J. NAGLAS 1847. tovarna pohištva ▼ LJubljani, Turjaški trg It. 7 in Gospodske ulloo (Knežji dvoreo). Zaloga jediiostavnu^ii in najfiimjega lesenega in oblMziiijeneKa pohiatva, zrcal, striigarskuga in poz tatarskega blaga, po-biatveitu robo, zaves, odej, preprog, zastirat na valjeib, polknov (žaluzij). Otro-7g ški vo/.ički, železna iti vrtin« oprava, ne-<» prodornu blagajnice. (109) ^ i Srata Sborl | ^ Ljubljana, Frančiškanske ulic« 4. i i « j Slikarja napisov, C itavblnaka ln pohištvena pleskarja. ^ Tovarna za oljnate barve lak * in pokosi. (t06) r Glavni dih' *p Rartlioli^Jeveire or|. ** KlimlueuA ht«rl»osR8t Hpnfiiice v Zagorji pri Savi. ^ HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za Šivilje. (K 9) ANTON KOŠIR : v LJubljani, v Kolodvorski k nll- O oah Št. 24, poleg; Jat. kolodvora £ priporoča .svojo zalogo (110) ♦ izvrstnih jermenov za stroje : po najnižjih cen h. ravno tako $. jermena za šivati ii vezati. 1 Na pismena vprafianja se takoj odgovarja. ^ -c.3T^-««r> Mehanik l*n> Ivan Škerl ^ Opekarska cesta št. 16 v Ljubljani pr porofia se p. n. občinstva za isvrie-Vanje vseh v njegovo stroko ipadajodih del in popravkov, kakor mivmIiiiIi h« rojev. voioot|»edov i, t. d. po najniijih conah. Vnanja naro«'-ila ne točnu izvršujejo. & ra^ --ras ^ —•. G. Tdnnies i i v Lmbijam. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-ilvnlca. !/■!■■ in--- kot poMbnoni vso vrste strojev za leeoreznloe ln iage. (112) frAv/amv četo tiupravo iu oakrtiuji! |>ti ruKl roj «• in Uolle pa ci..jti(ilJ4i ,t ivi, ilucHiim f ur h i ne iu vodna Itnlesu BSSSSSSBSas«B«sB8lSir ■Alojzij Erjavec j. zi Zor EnvjSfcA&l *| Prej ti J. Zor * (115) čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 k pri poroda t>c preAast. duhovftAini in slav. ^ ,,j občinstvu za ob !n<> mn-oćcvanjo r.-zno- ^* ^5 vrstnih i»t>u i >>1, katera isvrlnje ceno, p gj pošteno in t/, aanesljivo trpefnega nanjs m > Oroslav Dolencu | >: trgovina / voSConino m medom * & l.; u l> I i min, 4. leUuliMli*- iiliee I it. Maksimilijan Patat-ova naslednika F. *■<*■•«Ia **• Boiicm lm g v Ljubljani, sv. Patra ossta it. 32, * uli pa sv. Petra nasip Št 27 priporočita ho p. n. oSe:ii-tvn /h Renske in uio^ko obleke, rasparane in cele, >ste se lepo 4>ei*l»Uvr \ it o j e. kakor tudi sv i Inat*'i bomo« »iio in nu-Aano blat'o vHt b barv, Obleka se. efatl, pere in tinrvit hitro, tb bro in po nhtki ceni J. Kunčić priporoča p. n oheitmtvu SVOJO izflelovalnicfi soila-vals Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 (Bl*n avHtrijskeui e»;^iirju") z op«'!!)'jo, da rkbl vodo li mestnega vodovoda, »i v avuj) rabi vodo is tekočega studenca uail cesto proti Bled ti, (117) Zunanja naročila izvrše Ne točno. -q]>*<>*<> J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta st. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrrttmi rt«Mitivr»cija l %'flilto tma centi uzoicilt in po najnižjih conah solidno in M \ najhitreje izg.»tovljajo. lliB)fJ IKE. KUNC krojaško obrtovanj<* Gaspnrl'ki u!ino St. 7 v Ljubljani priporočit u /borne f/.tlelkc olvllnlh m anlforuaakih oblačil po meri. Hodala izbor ti bro^u mod tega blaga je vedno v ralngi; v sprejemajo so p t tudi naročila n pr dejanim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo m ceno postrežbo jmnči obče znana zmožnost in Gt+*žx* X_ij-u.loljGtn.aL, Stari trgr stav. Prva in najstarejša zaloga (120; šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor Mlainorexiilcc, mlatilulvc i. t. d. Ceniki zastonj in poitnlno prosto. Fotografična povjemnica E Ljubljana W Marije Terezije cesta 6t. 5. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne-. 33 10