Nit sina platnu* v gotovini. STEV. 225. V LJUBLJANI, sreda, S. oktobra 1927 LKTO IV. Posamezna številka Din 1,- 7. J ‘ Iihaj* vsak H«t> opoldne, izvzem ši nedelje in praznike naročnina• V Ljubljani in po pošti! Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvlsan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UfRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa« Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu Štev. 13.833. Dva nainoveiša prijatelja. G. St! Radič je prišel v Beograd in senzacije so se pričele. Prva in največja senzacija pa je bil Radičev obisk v es-deesarskem klubu. Razširjenih rok je stopil, kakor poroča esdeesarski tisk, k g. Pribičeviču in ga pozdravil: »Dobar dan, Svetozare.Šta radiš?« G. Pribičevič je smeje položil g. Radiču roko na ramo in mu odvrnil: »A, kako ti, Stepane.« Tako se je vršila po avtentičnem poročilu esdeesarskega tiska historična scena, ko sta se dva velikana jugoslovanske politike zopet sestala v blagor našega milega naroda. Takoj nato pa se je odprl ventil Radičeve zgovornosti. Mnogo je povedal g. ®adič, toda najboljše, kar je povedal, je bilo to, da sta se sestala on in Pribiče-yic kot stara prijatelja in sodelavca. Bili so sicer časi, ko se je moral g. Radič pred svojim prijateljem in sodelavcem presneto skrivati, ko si je v svoji palači napravil kar posebno rupo, da se je mogel dosti dobro skriti. Zgodilo se je, da g. Radiču vse to skrivanje ni nič pomagalo, temveč ga je njegov »stari prijatelj« našel v rupi in ga iz nje izvlekel. Na glas so se hrohotali tedaj gospodje esdeesarji g. Radiču in njemu ni nič drugega preostalo, kakor da je še bolj glasno udrihal po batinaših. Pa pravijo, da stara ljubezen ne zarjavi in tako sta se našla končno tudi oba >stara prijatelja.« Tisti, ki je drugega zapiral in tisti, ki je drugega psoval. Sedaj pa eta oba srečno združena in se pripravljata, da zapojeta veliko opero o svojem sporazumu. In verni pristaši SDS in HSS so do solz ginjeni, ko vidijo, kako se njih dosledni voditelji objemajo. Da, dosledna esdeesarska in dosledna radičevska politika premosti vsa nasprotja, če to zahteva blagor milega naroda. Nekoč je seveda bilo dnigače. Gorje tistemu, ki bi le na lahko pripomnil, da morda vendar ni Radič tako črn, kakor izgleda. Obznana bi ga takoj poučila, da ni slajše Ln višje dolžnosti za domovino, ko preganjati radičevce. In gorje tistemu, ki bi dejal g. Radiču, da morda ima tudi g. Svetozar kako dobro plat. Mogočen anatema predsednika mirotvome republike bi vsakogar preklel v dno zemlje, ki bi se upal govriti v prilog teh najbolj patentiranih batinašev. Pa to je bilo in danes se pričenja nova muzika in gospod iz rupe ko tudi gospod Obznane sta si podala roko, da v blagor milega naroda preganjata demokracijo. In kakor so drveli pristaši HSS za Radičem, ko jih je klical ta v boj proti ba-tinašem in kakor so drveli pristaši SDS za _ Pribičevičem, ko jih je ta klical v t>oj proti separatistom in izdajalcem, ta-ko drve sedaj v boj proti radikalom, s katerimi sta se svoje dni i Radič i Pribičevič tako rada zvezala. Resnično! Politika doslednosti trium-lira in samo še zavednost volilcev jo presega. Vendar pa bi si dovolili skromno vprašanje: Če sta se mogla >stara prijatelja« sedaj, ko sta v sili, tako lepo sporazumeti, kako to, da se nista mogla že preje in obvarovati Jugoslavijo pred bojem, ki ji je donesel samo škodo in nepotrebne žrtve? In če sta se smela sporazumeti sedaj oba »stara prijatelja«, zakaj se niso smeli sporazumeti tudi njih pristaši? Dva" »stara prijatelja« sta se sestala, da rešujeta demokracijo v Jugoslaviji. Katero demokracijo? Ali ono iz Obznane ali ono iz Moskve? Zakaj ne povesta oba »stara prijatelja« svojim vernikom, za katero demokracijo se morajo navduševati? Radikalni klub konstituiran. Beograd, 5. okt. Vukičevič je otvoril j sejo radikalnega kluba ob pol 4. popoldne in naznanil, da je na dnevnem redu ; konstituiranje kluba. Izvoliti je treba tri podpredsednike in dva tajnika. Po eno podpredsedniško in tajniško mesto se rezervira za člane SLS. Vukičevič je po-vdaril, da bi po njegovem mnenju te kandidature in kandidaturo za začasnega predsednika narodne skupščine moral izvršiti poseben kandidacijski odbor. V ta odbor je predlagal Joco Seliča, Mihajla Rankoviča, dr. Gero Popoviča, Čedo. Radoviča, Sretena iSretenoviča, Dimitrija Popadiča, Tomo Popoviča, dr. Milana Svetiča, Gjoko Popoviča in Vasilija Tr-biča. Ta odbor je bil izvoljen z vzklikom. Vukičevič je nato prekinil sejo za pol ure. • Kandidacijski odbor je po zaključku svojega posvetovanja predlagal za podpredsednike kluba Stevana Jankoviča, Jooo Laloševiča in Bogoljuba Kujundži-ča, za tajnike Boro Jovčiča in Stanka Nikoliča, za blagajnika pa Ljubo Hadžipa- trnogiča. Ta predlog je bil istatako sprejet z vzklikom sprejeta: Nato se je prejet z vzklikom. — Za začasnega predsednika narodne skupščine je bil kandidiran dr. Ninko Perič in je bila tudi ta kandidatura z vzklikom sprejeta: Nato se je prečitala lista kandidatov ■ za verifikac. odbor, ki je bila prav tako brez glasovanja spreejta. Kandidatje za ta odbor so. dr. Vasa Jovanovič, dr. Niko Subotič, Mi-hajlo Ramkovič, Joca Laloševič, Vasilije Trbič, Bogdan Milašinovič, Čeda Radovič, dr. Todor Jeremič, Milan Kostič, Stjepan Kobasica, Gjoka Popovič, Stoja-din Pavlovič, Žika Dimitrijevič, Aran-gjel Nikodijevič, Branko Lazič, Toma Popovič. Bora Jovoič, Ilija Vukovič, Milan Popadič, Imre Varady in Bela Strilič. V tem odboru je samo en pašičevec in sicer dr. Niko Subotič. Vukičevič je nato zaključil sejo. Danes dopoldne se bo vršila samo konferenca radikalnih poslancev, ki bo v zvezi z bližnjim delom narodne skupščine. Vukičevič zahteva, da se razmere v demokratskem klubu razčistijo. Beograd, 5. oktobra. Pri dr. Voji 'Marinkoviču je bila sinoči seja demokratskih ministrov. Govorili so o političnem položaju v zvezi z nastopanjem radikalnih ministrov v vladi. Vršil se je tudi sestanek med Vukiče-vičem in Marinkovičem. Vukičevič je zahteval, da se mora položaj v demokratskem klubu razčistiti. On smatra za nelojalno, biti v vladi in hkrati ustvarjati nekak blok proti vladi. Takega na-ziranja so vsi radikalski ministri in radikalni klub. V tem smislu bo tudi Marinkovič započel akcijo, da se položaj med demokrati razčisti. O vsem razpletu situacije pristaši dr. Voje Marinkoviča niso hoteli dati nobenih izjav. Tudi se ne ve za njih naziranje. Toda misli se, da so tudi oni za to, da se osnuje demokratski blok. Demokratski ministri, ki so imeli konferenco pri dr. Marinkoviču, istotako niso hoteli dati no- bene izjave. Tudi Marinkovič je (bil rezerviran. Rekel je samo toliko, da je pričakoval, da se bo radikalni klub pokazal tako kompakten, kakor se je res pokazal. Vukičevič čaka, kako se bo položaj glede na snovanje demokratskega bloka razvil. Po konferenci demokratskih ministrov sta v političnih krogih krožili v glavnem dve verziji. Po eni verziji je dr. Marinkovič pripravljen sprejeti Davidovičev blok, po drugi verziji pa se namerava Marinkovič upreti bloku s Pribičevičem in Radičem. Vukičevič je pri odhodu iz svojega kabineta ob pol 10. zvečer na sporočilo, da je blok Davidovič-Pribičevič-Radič že ustanovljen, dejal: »Ne verjamem v ta blok. Za blok je treba mnogo. .Treba je mnogo delati, predno se taka reč izvede. To ni tako lahko. Jaz ostanem še naprej optimist. SEJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. Beograd, 5. okt. Včeraj je bila seja Jugoslovanskega klubft, to je kluba poslancev SLS in HPS. Za predsednika je bil izvoljen dr. Anton Korošec, za podpredsednika Stjepan Barič in dr. Sušnik, za tajnika pa dr. Hodžar in Škulj. Nato se je dr. Korošec za izvolitev z lepimi besedami zahvalil. Pozdravil je hrvatske poslance, zlasti podpredsednika* Stepana Bariča. Dalje se je zahvalil vsem poslancem za njihovo delo med volilno borbo. Pozval jih je končno na vztrajnost pri delu v korist kralja, naroda in domovine. Dr. Korošec je nato govoril Še o političnem položaju in je podal natančno sliko o razvoju političnega življenja, zlasti glede na blejski sporazum in takozva-ni pakt prijateljstva med radikalno in Slovensko ljudsko stranko. Opozoril je na podrobnosti vsebine blejskega sporazuma in posebno razjasnil one dele Veselje je danes v esdeesarekem klubu, ker g. Radič je objel Pribičeviča in veselje je v radičevskem klubu, ker so sedaj varni pred rupo. Dva »stara prijatelja« sta se sestala, naša politika pa je bogatejša za historičen primer politične doslednosti. Morda pa bodo sedaj tudi volilci spoznali, za kako prazno stvar so se razburjali, ko so se vsled »starih prajeteljev« tako divje preganjali. sporazuma, ki se morajo sedaj izvesti. Po seji se je dr. Korošec sestal z Vuki-čevičem in se je dolgo z njim posvetoval. Danes ob 9. se seja Jugoslovanskega kluba nadaljuje. IZJAVA ST. RADIČA. Beograd, 5. oktobra. Sinoči je Rude 'Bačinič sporočil novinarjem izjavo Štefana Radiča o njegovih sestankih. Radič je dejal: »Politični položaj obeležuje sedaj dejstvo, da so vse one velike stranke, ki so po svojem programu in po svojem delu demokratične in nad katerimi se je pri volitvah vršil nečuven pritisk oblasti, doživele strahovite falzifikate med volitvami in doživljajo še sedaj strahovito osveto od strani predstavnikov državne oblasti. Moji dosedanji razgovori z Davi-dovičem in Pribičevičem so me uverili, da je parlamentarna unija demokracije sedaj že gotova stvar.« REVOLUCIJA V MEHIKI. Newyork, 5 oktobra. Manjkajo še vesti o najnovejši revoluciji v Mehiki, ker so prekinjene vse brzojavne in telefonske proge. Izvedelo se je edino to, da je predsednik Calle v Mehiki proglasil obsedno stanje. Vstaši neprestano napredujejo proti Pueblu, toda aeroplani jih preganjajo in bombardirajo. Železniški promet med Meiico City in Veracru-zom je ustavljen. Marinkovič proti vstopu SDS v vlado« Beograd, 5. okt. Včerajšnji dan je potekel v snovanju dveh blokov. Na eni strani dela Vukičevič na izvršitvi tako-zvanega blejskega sporazuma, na drugi strani pa vse opozicionalne skupine, zlasti HSS, SDS in Davidovič delajo na ustvaritvi takozvanega demokratskega bloka. Kar se tiče blejskega sporazuma, so včeraj v dobro obveščenih krogih trdili, da se bo sporazum med Vukičevičem in Korošcem v najkrajšem času, to je v enem dnevu ali v dveh izvršil. Zanimivo je, da so člani SLS glede tega precej re-servirani in bolj malo poučeni. Oni po-vdarjajo, da je ustanovitev skupnega kluba z radikali samo formalna stvar in da ostaneta Se naprej dve stranki. V radikalnih vrstah pa naglašajo, da gre za popolno spojitev SLS z radikalno stranko. Novi klub naj bi se imenoval klub narodne radikalne in slovenske ljudske stranke. Radikali trde, da ta združitev radikalov in SLS pomeni poplno likvidacijo SLS. SLS bo imela svoje klubske seje samo iz tehničnih razlogov, da bo svoje slovenske stvari lahko obravnavala posebej v svoji sredini, v narodni skupščini in pred javnostjo pa bo nastopala enotno z radikali. Z druge strani pa so se poslanci SLS včeraj trudili, da ublaže te trditve radikalov. Da je radikalni klub pustil po eno prazno mesto podpredsednika in tajnika za SLS je samo znak pozornosti s strani g. Vukičeviča. Danes ali najkesneje jutri pride do sestanka med Vukičevičem in dr. Korošcem in radikali trde, da bo na tem sestanku končno likvidirano to vprašanje. Politični krogi pojmujejo delo opozicije za ustvaritev bloka z demokratsko stranko kot željo te grupacije, da prevzame sama oblast v roke. S tem v zvezi , je bilo govorjeno o depolitizaciji uradni-štva, o potrebi, da se čim prej sklene zakon o izenačenju davkov, o reviziji zakona o oblastnih samoupravah itd. Blok demokracije pa ne bo prišel še tako hitro do vlade, kakor se je mislilo. Tudi ne bodo mogli samostojni demokratje vstopiti v demokratsko stranko. Temu se razen Voje Marinkoviča upira tudi Voja Veljkovič. Na ta način bi vse tri skupine ostale tudi še naprej ločene. Delalo se bo na to, da se razlike med njimi izravnajo, in šele potem bo prišlo do ustanovitve enotne organizacije. STIPICA UPA NA PAŠICEVCE. Beograd, 5. okt. Najzanimivejše v tem momentu je postopanje pašičevcev. Na-stas Petrovič je reserviran. Opozicija posebno HSS misli, da bi bil moral Petrovič postaviti svojo listo za verifikacijski odbor, kajti radikali hočejo nekatere mandate pašičevcev. razveljaviti, posebno dva mandata Ante Radojeviča v ča-čanskem okrožju. Danes se bo videlo, kako se bodo pašičevci držali in kaj bodo sklenili. DR. SPAHO PROTI PODALJŠANJU STANOVANJSKEGA ZAKONA. Beograd, 5. oktobra. Dr. Spaho se je o stanovanjskem zakonu izjavil, da on ni za podaljšanje stanovanjskega zakona v sedanji obliki. On’je za prehodno stanje, v katerem bi se z zakonom zaščitili mali najemniki. Stanovanjske razmere naj bi se tako uredile, da bi se maksimirala stanarina po položaju in po velikosti hiše. O stanovanjskem vprašanju bo razpravljal ministrski svet, ki bo skušal zaščititi obojestranske interese in najti kako srednjo pot. Nova senzadlonelna odkritja univ. prof. dr. Siager-a. PREDNO SE JE PRIČELA SVETOVNA VOJNA. V »Prager Tagblattu« nadaljuje prof. Singer svoja senaacionelna odkritja o vzrokih in povzročiteljih svetovne vojne. Njegova odkritja pomenijo težko obdolžitev Franca Jožefa in VVilhelma ter postavljajo nadvojvodo Franca Ferdinanda v Čisto novo luč. Kmalu po obisku VVilhelma na Dunaju (spomladi 1. 1909), ko je prišel Wilhelm po zahvalo za svojo nibelnuško zvestobo, se je sestal prof. Singer z Andr»ssyjem, ki je tedaj ravnokar odstopit kot madjarski notranji minister. Ob tej priliki je Andrassy povedal, da je imel po dvornem banketu zanimiv razgovor z VVilhelmom. Zahvalil se je VVilhel-mu za nastop nemškega poslanika Pourta-lesa v Petrogradu in njegova zahvala je VVilhelma zelo zadovoljila. V nadaljnem pogovoru je dejal Andrassy: »Sedaj imamo Rusijo za smrtnega sovražnika in naša naloga je, da se sporazumemo * Anglijo, kajti imeti za sovražnika Rusijo in s tem tudi Francijo, nato pa še Anglijo za sovražnika je vendarle preveč za naše sile. Tedaj pa je obrnil VVilhelm Andrassj-ju lirbet in ni pet let dolgo več sprejel Andra-ssyja, s katerim je sicer redno občeval. Tako silno je bil razžaljen Wilhelm, da kdo dvomi v Njegovo Vsemogočnost. Wilhelm je slepo zaupal Italiji. Dne 28. marca 1914 je prišel \Vilhelm v Miramare na obisk k nadvojvodi Francu Ferdinandu. Na lunch je bil povabljen tudi tržaški namestnik princ Konrad Hohenlohe. Ko je stopil na teraso, ga je pozdravil VVilhelm z besedami: »Ti Konrad, s Tvojo italijansko politiko pa si ustrelil velikega kozla!« Hohenlohe na ta očitek ni molčal, temveč je v nadvse uljudnem, energičnem tonu zagovarjal svojo politiko. Dejal je, da po državnih osnovnih zakonih ne morejo biti uradniki italijainski državljani. Tudi je mnenja, da prevelika ustrežljivost napram Italiji ne bo povečala njene zavezniške zvestobe. Sploh po njegovem mnenju ne pomeni zavezništvo z Italijo nobene varnosti za mir, temveč preje vojno nevarnost, ker nas zavaja v napačen kalkil. Nato VVilhelm: »Vendar ne misliš, da se Italija v slučaju vojne ne bi borila na naši strani, temveč ostala nevtralna?« Hohenlohe je nato odvrnil, da Italija ne bo ostala nevtralna, temveč vstopila v vojno in sicer na strani zaveznikov. Po VVilhelmovem odhodu je dejal Franc Ferdinand Hohenlohu, da se čisto strinja z njegovimi nazori. VVilhelm je vedno bolj za vojno in hoče tudi njega pridobiti za to misel. Njegov sedanji obisk je tudi imel samo ta namen, še to poletje naj bi vstopila Avstrija z vsemi svojimi silami na strani Nemčije v vojno. Vzrokov za vojno je povsod zadosti. Sonnino in Luzatti sta VVilhelma prepričala, da bo Italija na strani Nemčije. Na vprašanje iprinca Hohenloha, kaj da je VVilhelm odgovoril, je dejal Franc Ferdinand, da sta on in njegova žena Zofija odločno za mir in da je on opozoril VVilhelma na morsko premoč Anglije, ki bo mogla preprečiti centralnim državam vsak dovoz hrane, surovin in industrijskih izdelkov. Nato je dejal VVilhelm: »O tem smeš biti čisto miren. V kratkem Ti moram poslati Tirpitza (prvega nemškega admirala), ki Te bo prepričal, da bo angleško brodovje 14 dni po izbruhu vojne odpravljeno. Nadalje je dejal Franc Ferdinand, da bo privedel s seboj v TConopište admirala Tirpitza in sicer pod pretvezo, da si ogleda znamenite rože na tej graščini. »Nesreča je«, je nadaljeval Ferdinand, »da se je pričel VVilhelm bati prestolonaslednika, ki je bil čisto pod vplivom vojne stranke. Druga priča, da je hotel VVilhelm vojno, je Veruon VVarner, znameniti pianist. Ko je na povabilo vojvodkinje Zofije koncertiral v Mi-ramaru, mu je vojvodkinja zaupala, da je Wilhelm ob priliki svojega bivanja v Mira-maru na vsak način hotel Avstrijo pognati v vojno. Na dan sarajevskega atentata. Prof. Singer je bil ravno prišel z dopusta na Dunaj, ko je bil poklican k telefonu. Te-lefonistkinja mu je sporočila, da je razglašena pri telefonu polna pripravljenost in da morajo zato vse ostati tudi po dovršenih uradnih urah v uradu. Od redakcije »Zeit« bi silno rada izvedela, zakaj ta pripravljenost. Singer je nato pozval poštnega direktorja Hoheisla, ki pa se je skliceval na uradno tajnost. Dr Singer je nato poklical skupnega finančnega ministra Bilinskega. Mesto njega se je oglasil šef tiskovnega oddelka Plandrah je dejal, da Bilinski ravno dešifrira nad vse važne depeše. »Torej je vendar nekaj resnice na tem.« — »Da, grozno je!« Singer vpraša: »Oba?« — »Da. Toda ne naredite me nesrečnega, ker pred pol treh, ko izide uradno obvestilo, ne sme nihče nič vedeti.« Tako je izvedel dr. Singer poldrugo uro preje ko oficielni dunajski svet za katastrofo v Sarajevu. Ob pel treh pa je že izšla '>Zeit< v posebni izdaji ter sporočila vest o atentatu. Prof. Singer konstatira nato, da ni vest o. atentatu napravila na Dunaju nobenega uti- ša. Nihče ni bil žalosten, ker nikjer ni užival Franc Ferdinand nobenih simpatij. PO ATENTATU. iBilinski je dejal drugi dan, da njega ne zadene niti najmanja odgovornost, ker nadvojvodova pot v Bosno je zadevala le vojaške krcife. Dejal je, da atentat ne bo imel političnih posledic, pač pa bo sedaj razpoloženje v Šchonbrunnu (rezidenci cesarja), mnogo bolje. Ker je »Zeit« odločno piMila proti vojni, je poklical general Auffenberg prof. Singer-a k telefonu in ga prosil, da vsaj sedaj ne meša njih računov. Ko je Singer vprašal, kaj pravzaprav hočejo, je odgovoril Auffenberg, da se bo poslala v Srbijo kazenska ekspedicija, da kaznuje sarajevski atentat. »Ali je sokrivda srbske vlade dokazana,« je vprašal Singer. — Tisto ne, toda proti iredentistom je nastopala premalo odločno. »Zakaj pa potem takoj kazenska ekspedicija?« — Da naš omajani vojaški prestiž zopet dvignemo. »Ali hočete Srbijo anektirati?« — To ne, temveč po vkoraku naše vojske in pošteni lekciji bo avstrijska vojska zopet zapustila vso Srbijo. Prof. Singer je nato pripomnil, da velesila v boju z malo državo pač ne more popraviti svojega vojaškega prestiža. Če pa bo vojska zopet zapustila Srbijo, bo ves svet dejal, da je to zahteval car. Prestiž Avstrije bo potem še zlasti padel. Pa tudi brez ozira na vse to, bo pomenila demarša vojno, v kateri bodo vse ententine države, Italija, Rumunija in tudi Japonska proti nam. Ko je omenil prof Singer Japonsko, je dejal Auffenberg: »Med Nemčijo in Japonsko obstoje vendar najboljši odnošaji. Cesar VVilhelm je vendar pri vsaki priliki, kakor pozitivno vem, dejal: NA MOJE JAPONCE SE LAHKO ZANESEM. Nato omenja Singer, kako je bil glava vojne stranke v Avstriji Conrad v. Hotzondorf in ga označuje kot ne ravno posebno sposob-nega generala. Hotel je priti z njim skupaj, pa ni mogel, ker je Conrad tedaj že odpotoval v Berlin. Pri tej priliki je Singer prvič zvedel, da se je vršil dne 5. julija pod predsedstvom VVilhelma v Postdamu takozvani Postdamski kronski svet, ki so se ga udeležili izključno samo neški in avstrijski generali. Na tem kronskem svetu je bila vojna sklenjena. VOJNI NASPROTI. Kljub najvestnejšemu trudu ni mogel prof. Singer opaziti nobenih vojaških priprav Avstrije, v sled česar ni smatral od zunanjega ministrstva povzročeno časopisno hujskarijo proti Srbiji za resno. Tudi vse izjave ministrov, tako Bilinskega in Tisze, so bile vseskozi miroljubne. Nakrat pa je Singer izvedel za tajno potovanje Bilinskega iz Ischla na Dunaj. Tedaj je postal pozoren in je odšel k Bilinskemu, ki pa mu je zatrjeval, C’6tait plus fort que moi!« (Bilo je preko moje moči). »Kako je vendar mogel 84-letni starec, (Franc Jožef), ki je o svoji smoli tako zelo prepričan, narediti tako usodepolen sklep?« Bilinski: »Potem pa slabo poznate psihologijo starega gospoda. OD 28. JUNIJA DALJE (ko je bil Ferdi-nad ubit, op. ured.) MISLI, DA JE ZA VEDNO KONEC NJEGOVE SMOLE. Tako se vede, kakor da bi se težka mora zvalila z njegovih prs, čuti se za desetletja pomlajenega in je čisto oduševljen od borbenosti.« »Kako pa je mogla pristati na to noto Nemčija, ki je bila vedno nasprotna protisrbski politiki?« — Nemčija, ha ha, se je smejal Bilinski in je obenem začel telica ti: ks! ks!, da bi s tem označil, kako je Nemčija ščuvala na vojno. Bilinski je nato še dejal, da 'bi naredila Srbija debelo črto čez vse njihove račune, če bi sprejela vse avstrijske zahteve. Bilinski je bil tudi prepričan, da bi imeli opraviti z Rusijo. Kot Poljak je zato tem lažje pristal na vojno s Srbijo. Prof. Singerju je kasneje tudi dr. Barn-reither potrdil, da je Nemčija na vsak način hotela vojno. Dejal je, da je Nemčija za vsako ceno hotela preventivno vojno z Rusijo, dokler niso bile še gotove ruske zapadne železnice. iBarnreither je tudi potrdil, da gospodje v nemškem zunanjem ministrstvu sploh niso nič znali o nemških vojnih pripravah, ki so bile izključno delo vojaške klike. Ko pa je ta s svojo zahtevo nastopila, so vsi nemški ministri, državni podtajniki in sam kancelar padli na kolena in izpolnili vsa povelja, ko najbolj poslušni podoficirji. In svetovna vojna se je pričela... Gospod Adolf Ribnikar se zahvaljuje. Novi gospod Poslevodeči je stopil v akcijo in kot svoj prvi javen akt je izdal krepko zahvalo esdeesarekim organizacijam, starešinam, čuvarjem, agitatorjem in zaupnikom. Kakor rečeno, krepka je ta zahvala, ki zato zasluži, da tudi naši bralci čujejo, kako se zna zahvaljevati novi poslovodeči. Samo čujte: n »S pomočjo zavednosti in discipline vo-tu- ' cev Naprednega bloka smo izvojevali v nedeljo odločilno zmago nad lažnjivim in golju-tivim klerikalizmom, ki je zlorabljal v boju proti nam državni, samoupravni in cerkveni aparat,-poleg tega pa razpolagal z ogromno množino denarja...« Vidi se, da so pri gospodu Poslovodečemu besede izredno poceni. G. Poslevodeči pravi, da so zavedni voiUci že izvojevali odločilno zmago. Upati torej smemo, da je klerikalizem sedaj potolčen do kraja, da je bila pojedina lintverna v Kazini sijajna in da so tudi g. Poslevodečega pošteno »nosili po luft«. Ampak zakaj vendar kliče g. Adolf še po odločilni zmagi svoje vernike še vedno v boj. A ne samo odločilna, tudi junaška je bila zmaga. Samo pomislite: državni, oblastni, cerkveni aparat je deloval proti preganjani SDS in vrhu tega je imela SLS še polne kaše. A kljub vsemu je bila izvojevana odločilna zmaga. Pa zakaj ne pove g. Poslevodeči, kje je bilo opaziti to zlorabo vseh treh aparatov, zakaj ne navede konkretna dejstva, da bi še bolj navdušil svoje avtomobilske vožnje ljubeče volilce? Smo namreč tega skromnega mnenja, da ni dopustno, če Poslevodeči velike in zmagovite stranke kar tako na lepem dolži državne in samoupravne oblasti, da so zlorabljali svojo moč in ne navede za svoje obdol-žitve prav nobenega dokaza. Kaikor se vidi, je novi g. Poslovodeči čisto krenil po poti g. Žerjava, ki je tudi nmogo govoričil o volilnih nasiljih, a še danes ostal odgovora dolžan na vprašanje, kdo in kdaj so se izvršila ta nasilja! Toda najlepše v zahvali g. Poslevodečega je ton njegove zahvale: »Lažnjivi in goljufivi klerikalizem.« Kar vidimo, kako poskakujejo inteligenti iz SDS, ker govori njih voditelj tako 'krepke besede! Vseeno pa upamo, da se morda najde med.njimi kaka bela vrana, ki bo dejala, da diše take zahvale preveč po predmestju. Pa to je postranska stvar. Glavno je, da imamo pred seboj prvi javni akt novega g. Poslevodečega In da vsi vemo, da je sedaj za krepkost izrazov poskrbljeno. Politične vestL = Prvo razočaranje. Radikalni klub je skoraj soglasno izvolil g. Vukičeviča za predsednika radikalnega kluba. Proti je glasoval iz načelnih, ne osebnih ozirov, edino Nastas Petrovič. Ni še dolgo od tega, ko je zlasti esdeesarski tisk na vse pretega povdarjal, kako nima g. Vukičevič niti desetine radikalnega kluba za sebe. In kaj vse so pisali o dalekosežnih akcijah, 'ki da jih pripravljajo pašičevci in kako da bodo celo ti podprli demokratski blok. Danes so vse te vesti in liade docela pokopane in radikalni klub je izvolil g. Vukičeviča za predsednika s soglasnostjo, kakor da sploh ne bi bilo v radikalni 'stranki nikdar nobenih nesoglasij. Naša trditev, da bo ostala po volitvah radikalna stranka enotna, se je torej popolnoma uresničila. In jasno je, da bo radikalni klub tem enotnejši, čimbolj bo skušala opozicija iztrgati radikalom vlado iz rok. Z enotnostjo radikalnega kluba pa je tudi jasno dokazano, da ostane situacija v rokah radikalov, ker je pač nemogoče stvoriti vlado proti najmočnejši srbski stranki. — Izvolitev g. Vu-kičeviča je prvo razočaranje za opozicijo in drugo razočaranje Ibo seja verifikacijskega odseka, pa čeprav so navidezno pogajanja za ustanovitev demokratskega bloka tako rožnato lepa. ~ Kdo bo župan v Ljubljani? V prvem hipu, ko se je izvedelo za rezultat volitev, je vse mislilo, da je SDS že določila dr. Puca za župana Ljubljane. Sedaj pa prihajajo na dan vesti, ki gevore nekaj čisto drugega. Tako se govori, da misli SDS na zahtevo ta-kozvanih socialistov kndidirati za ljubljanskega župana dr. Bohinjca, ki je znan kot socialnopolitičen delavec in bi se zato mogli socialisti z njegovo izvolitvijo sprijazniti. Na drugi strani pa igrajo pri tem še veliko vlogo nekateri drugi vzroki, o katerih pa kasneje. Vendar pa ti vzroki zgovorno 'pojasnjujejo vesti, o kandidaturi dr. Bohinjca na župansko mesto. Seveda je predpogoj vsem tem ugibanjem ta, da so socialisti pripravljeni omogočiti izvolitev esdeesarskega župana. Po naših informacijah ta pripravljenost obstoja. Sicer se bo pa v kratkem pokazalo, kako umevajo naši socialistični občinski svetovalci razredno borbo. — Starostni predsednik narodne skupščine bo po vesteh sarajevskih listov hrvatski pisatelj in poslanec Jugoslovanske muslimanske organizacije Ahmed Mulabdič. On je najstarejši poslanec v skupščini in šteje danes 65 let. = Obisk bolgarskega kralja v Rimu. — Agencija »Stefani« je objavila naslednji službeni komunike: »Nj. Vel. kralj Boris, ki se nahaja v Italiji že od 23. septembra, je po-setil 25. septembra Nj. Vel. kralja Viktorija Emanuela v njegovi letni prestolici v San Rossore. Italijanski kralj je zadržal gosta pri zajutrjku in kosilu. Nato je kralj Boris odpotoval v Neapelj, odkoder se je 30. septembra vrnil v Rim. V nedeljo popoldne ga je obiskal v hotelu »Rusija«, kjer se je nastanil visoki gost, predsednik italijanske vlade Mussolini in je trajal njun razgovor eno uro. Zvečer okrog 6. ure je kralj Boris vrnil obisk Mussoliniju v vili Torlania, ki je priredil njemu na čast intimno čajanko.« = Rakovski bo moral oditi. Kakor službeno poročajo iz Pariza je poslal zunanji minister Briand po petkovi seji ministrskega sveta francoskemu poslaniku v Moskvi, Herbette-ju, 'brzojavne instrukcije, na podlagi katerih je obiskal v soboto Herbette ljudskega komisarja za zunanje zadeve Či-čerina in z njim dalje časa konferiral. Francoski iposlanik je pri tem zopet iznova poudarjal, da bi mogle nastati zdaj, ko se ravno dela na otvoritvi francosko-sovjetskih pogajanj radi dolčitve medsebojnega proti-ofenzivnega pakta, razne težkoče, £e bi P“: stila sovjetska unija po kratki polemi , se je razvila radi njegovega “a ‘ nem komunističnem manifestu, slanika Bakovskega ^ Tlem mestu v Parizu. Cičenn bo porocai o ujui razgovoru tudi ostalim član0® sveta ljudskih komisarjev. Dozdaj ni prinesla sovjetska vlada o stvari še nobenega zaključka. _ jfemški nacijonalisti za razširjenje predsedniške oblasti. Agencija »Havasi po- roča iz Berlina, da je državni kancelar-dr. Marx priredil ministrom in politikom večerjo in imel ob tej priliki daljši govor, v katerem je naglašal velike Hindenburgove zasluge, nakar so vsi ministri zapeli znano pesem »Deutsohland iiber alles«. Grof VVest-arp je v nekem svojem govoru zahteval, da naj se Hindenburgu kot predsedniku republike prizna pravica, da more imenovati državne kancelarje in ministre. = Angleška delavska stranka proti konservativni vladi. V ponedeljek se je pričela v Blackpoclu 27. letna konferenca angleške delavske stranke, ki bo trajala štiri dni. Član parlamenta Roberts, ki letos predseduje konferenci, je v svojem otvoritvenem govoru ostro napadal konservativno stranko in njeno vlado iz izrekel uničujočo kritiko o zunanji in notranji politiki današnjega kabineta, pri čemur je naglašal škodljivo politiko vlade napram sovjetski Rusiji in P? negativno politiko Chamberlaina v Ženeva katera vzbuja skrb, da bi mogla postati Zveza nairodov premočna. Kakor je pojasnil govornik, je vlada ženevski protokol zavrgla. Ona se tudi brani priznati načelp razsodbe v vseh mednarodnih sporih in je zavrgla predloge Švedske, Švice, Nizozemske in Španije, zadevajoče odločitev obojestranskih dogovorov glede poravnave sporov in nespo-razumljenj in se celo brani podpisati fakultativno klavzulo o stalnem mednarodnem razsodišču. Ta politika slabi in zmanjšuje iz* glede razorožitvene konference. Je to pač težka obtožba, da je odlični konservativec lord Cecil radi osnovnih vprašanj vzpostavitve in ohranitve miru pretrgal svoje zveze s kabinetom. Potem se je predsednik zborovanja lotil še notranje politike vlade in opozarjal k previdnim pripravam za bližnji volilni iboj. = Sovjetsko - perzijski garancijski pakt. Kakor poročajo službeno iz Moskve, je bil tam v nedeljo podpisan garancijski pakt med Sovjetsko Rusijo in Perzijo. Istočasno je bilo podpisanih tudi nekaj gospodarskih in trgovskih konvencij in neki dogovor o izkoriščanju ribolova na južni obali Kaspijskega morja. Garancijski pakt sta podpisala v imenu sovjetske vlade komisar za zunanje za* deve Čičerin in podkomisar Karahan, Perzijo je pa podpisal- zunaji minister Alij® Šoli Kan. Ostale dogovore in konvencije sta podpisala samo Karahan in perzijski zunanji minister. Z garancijskim paktom se določa recipročna obveznost obeh dogovarjajočih se držav, da se med seboj ne bosta napadali in da se ne bosta vmešavali v notranje razmere druga druge in da ne bosta sklepali nobenih zvez in političnih pogodb ali pa vodili bojkota in ekonomske blokade druga proti drugi. Konvencije o ureditvi trgovskih in gospodarskih odnošajev določajo način, kako naj se razvija trgovski promet med obema državama in poenostavljajo proceduro pri uvozu perzijskega blaga v Sovjetsko Rusijo. Carinska konvencija določa tarife na bazi največjih olajšav. Izkoriščanje ribolova na južnih obalah Kaspijskega morja se daje v zakup nekemu sovjetsko - perzijskem« konzorciju za dobo 25 let. SOVJETI IN INDIJA. Ugleden angleški konservativni list »Alor-ning Post« piše o sovjetski politiki in invaziji v Indijo in trdi med drugim: Znano je načelo boljševiške politike, da napadajo avo je nasprotnike radi akcij, katere sami nameravajo podvzeti. Tako napadajo sovjeti v svojih instrukcijah angleški komunistični stranki angleško vlado, da snuje protisovjetski blok. A boš današnja ruska politika gre za tem, da obkoli Indijo. Nedavni dogodki na .Kitajskem na Javi in Sumatri so premišljeno delo te politike obkoljevanja Indije. Na Kitajskem so se ponekod njihove namere povsem izjalovile. Sedaj pa jadikuje komunistična internacionala, da tudi revolucionarni poiskusi na Javi in Sumatri niso bili dobro organizirani, ker so doživeli sovjeti tudi tu neuspeh. Če bi bili ti prevratni poskusi dobro organizirani, bi se od tod razširilo revolucionarno gibanje po vsem palj-nem Vzhodu. Pred enim mesecem pa so se sovjeti spravili nad Afganistan. Prevzeli so državno in tudi politično upravo Afganistana v svoje roke. Afganistanske zračne sile, ki jih vodijo oficirji rdeče armade, imajo svojo bazo v Ua-bulu. Nahajajo se torej v neposredni bližini severne indijske meje. Nedavno jim je afganistanski emir izdal odlok, da morajo do konca tega leta zapustiti Afganistan. In Rusi so odgovorili na ta način, da so napravili razdor med domačimi plemeni, katere ščuvajo na boj za njihovo samoodločbo, ter so taikoj pričeli z vojaškimi pripravami. To jesen so pričeli tudi graditi železnico ob rusko-afganistanski meji. — Sovjeti nameravajo zgraditi zračno brodovje 3000 vojaških letal, ki jih bržkone ne bodo rabili ne za Poljsko, ne za Nemčijo, a Kitajska jim je gotovo predaleč. Svoje oboroževanje pa opravičujejo pred ruskim narodom in pred angleškimi komunisti s tem, ker baje Angleži pripravJjf l« iz Indije bazo za napad na sovjetsko«usjjo. Sovjeti pa niso aktivni samo. "j1 zapadn; meji Indije, nego oni pripravJ^ tlJd' drugod. Tudi v Burmi ™Cosk' Indo' Kini delajo boljševild s polno paro Franoo-ska vlada je celo ugotovila, da Je tudi provinca Yunnan preplavljena s sovjetsko mu-ničijo in orožjem. V samo Indijo pa pošiljajo boljševiki svoje agente, ki propagirajo bojkot proti Angliji m hujskajo Indijce na boj aa »nacionalno« svobodo. Tja so poslali tudi Sahlatvalo, znanega komunističnega poslanca v angleškem parlamentu in še več drugih delavskih voditeljev. Svoja aktivnost pa posvečajo sovjeti predvsem tudi Perziji. Teheran je postal agentura za komunistično propagando proti kitajski Indiji. Komunistična internacionala uiti ne taji svoje želje »a zrušitev britanskega imperija, ki je največja zapreka za svetovno revolucijo. Zato so pogledi sovjetov obrnjeaii sedaj na Indijo, ki naj bo ona točka, kjer se naj hi pričel razpad britanskega imperija. Dnevne vesfi; — Skupen grob in spomenik na Koroškem padlim. V Dravogradu leži v Mirih grol>ovih pokopanih 20 Slovencev, padlih v bojih na Koroškem. Sedaj jih bodo izkopali ter jih pokopali v skupnem grobu in jim postavili dostojen spomenik. Slavnostno odkritje bo dne 30. t. m. Odkritja se udeležita med drugim tudi veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach ,in general Maister. — Svečana otvoritev higijenskega zavoda v Zagrebu. V nedeljo je bil v Zagrebu svečano otvorjen higijenski zavod, ki je zgrajen s pomočjo Rockfellerjeve ustanove. Otvoritve so se udeležili zastopniki oblasti in korporacij, predstavniki raznih evropskih držav, udeleženci mednarodne higiijenske konference, ki so prispeli ta dan iz iBudim-peste, da nadaljujejo svoje delo v Zagrebu in delegati higijenske sekcije Zveze naro-^i°V' * 2as^°Pnik kralja je prisostvoval otvoritvi general Uzun-Mirkovič. Slavnost se je prižela s slavnostnim govorom ministra za narodno zdravje dr. Saviča. Razven ministra dr. Saviča so govorili general Uzun-Mirkovič, beograjski univerzitetni profesor dr. Jovanovič-Batut, predsednik oblastne skupščine Štefan Radič, podpredsednik Rockefellerjeve fundacije Vunn in za generalni sekretarijat Zveze narodov pa Reichsmann. Ob 2. popoldne je priredil minister za narodno zdravje na čast gostom v hotelu »Esplanade« svečan banket. Popoldne se ije nadaljevala internacionalna konferenca higijenske sekcije Zveze narodov, zvečer je bil v Gradskem podrumu banket. — Komercializacija železnic. Dne 15. t. m. s?v v.r^ 7 Beogradu konferenca vseh železniških direkcij ,in zastopnikov raznih gospodarskih korporacij an organizacij, na kateri se bo pretresal načrt prometnega ministrstva glede komercializacije državnih železnic. Konferenco je sklicalo prometno ministrstvo. — Državni strokovni izpiti. Finančni minister je odobril nove dopolnilne določbe in izpremembe v pravilniku za polaganje državnih strokovnih izpitov. Šolski zdravniki. Pristojni ministrstvi sta izdali naredbo, s katero se razrešujejo J’si šolski zdravniki v krajih, kjer obstoje šolske poliklinike, dolžnosti. Službo šolskih zdravnikov v takih krajih bodo opravljali v bodoče zdravniki šolskih poliklinik. — Ustanovitev geometerske zbornice. Centralni odbor saveza geometrov je izdal načrt za ustanovitev geometerskih zbornic. Načrt se pošlje vsem sekcijam v proučevanje. Na podlagi izjav sekcij izdela glavna uprava udruženja definitivni načrt. — Velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda« se vrši v Mariboru dne 9. oktobra t. 1. Vsem udeležencem velike skupščine je dovoljena polovična vožnja i. s. od 8. do zaključno 11. oktobra. Na vstopni postaji se kupi celo vozno karto, na katero je zahtevati “a^^.žig. S potrdilom o udeležbi velike skupščine, ki se dobi pri zborovanju, velja rsta vozna karta tudi za nazaj. Vabimo k ninogobrojni udeležbi. — Odhod nemških novinarjev iz Beograda v Sofijo. Nemški novinarji, ki so prispeli, kot smo poročali, v petek v Beograd, kjer jim je hil prirejen svečan sprejem, so odpotovali v nedeljo v Sofijo. Z meje so poslali zunanjemu ministru dr. Marinkoviču in beograjski sekciji novinarskega udruže-nja brzojavke. V brzojavki, poslani zunanje-do n a -U’ ,1.^?vliaii0i da upajo, da se bo-ir> no k* med 'Nemčijo in Jugoslavi- ;fan|r°,nada!jevali, temveč tudi inten-nHi>i ■* brzojavki, poslani novinarskemu uzenju, se zahvaljujejo nemški novinarji za prisrčen sprejem ter prosijo, da sporoči beograjska sekcija novinarskega udruženja kolegom v Zagrebu, Novem Sadu in Mariboru ponovno njihove najlepše pozdrave. V eliki župan dr. Fr. Vodopivec od 5. t. ni-ualje do nadaljnega radi odsotnosti ne sprejema. — Podpornemu društvn slepih, Ljubljana, Woliova 12, so darovali: v počaščenje spomina umrlega g. Otona Fettich-Frankheima g. Matija Dolničar 100 Din, Keglaški klub »Sloga« v .počaščenje umrlega tovariša g. Kovačeviča mesto venca 200 Din. Vsem plemenitim darovalcem se v imenu odbora kar najprisrčneje zahvaljuje društveni predsednik. — Prvi absolventi vojne administrativne šole. V soboto so izšli iz vojne administrativne šole v Beogradu prvi absolventi. Med 44 absolventi so sledeči Slovenci: Slavko Ogrizek in Adolf Zupančič, oba iz Ljubljane, Mirko • Kinauer iz Maribora, Ciril iPodbev- W Novega mesta, Josip Pirc iz Kranja, Albm Držan Jz Stor pri .Kranju in Viktor Žerjav \z Središča pri Ptuju, z absolvira-njem vojne administrativne šole so bili imenovani gojenci za administrativne podporočnike. Vojna administrativna šola je bila ustanovljena po francoskem vzorcu 1. 1904. Prvi gojenci so bili sprejeti dne 1. junija 1925. Poprejšnji naraščaj se je šolal v Franciji. ■—Mednarodni kongres mest. V dneh od 4' do 9. oktobra se vrši v Španiji IV. mednarodni kongres mest. Na kongresu bo zastopana tudi naša država. — Prepoved hazardnih iger na Ogrskem. Ogrski notranji minister je izdal ukaz, s katerim se ukinejo vsa ona zabavišča, kjer se je gojila hazardna igra. Vodilo se bo najstrožje nadzorstvo nad raznimi lokali. — Število brezposelnih na Dunaju znatno Padlo. Po uradni statistiki je število brezposelnih na Dunaju v drugi polovici meseca septembra znatno padlo. Znižalo se je namreč za 4204 na 66.190. Stalež je napram lanskoletnemu za 11.548 nižji. —‘ TurSko-tartarski kulturni kongres. Kot Poročajo je bil otvorjen v Moskvi te dni kulturni kongres turško-tartarskih narodov. Kongresa so se udeležili zlasti delegati iz srednjega Urala, Sibirije in severnega Kavkaza. — Ne nabiraj gob, če jih ne poznaš dobro. V nedeljo so prepeljali z rešilnim vozom v mariborsko bolnico Ano Vesjak, njenega sina Vilibalda in Germanijo Miklavčič, ki so kazali znake težkega zastrupljenja. Izkazalo se je, da so se zastrupili ponesrečenci z gobami. — Trebušni legar v Vojvodini se še vedno širi ter grasira posebno med otroci. Ministrstvo za narodno zdravje je ukrenilo vse potrebno, da se epidemija omeji in zai.re. — Poizkusen samomor reduciranega uradnika. 'Neki uradnik v enem .od' državnih uradov v Sarajevu je prejel dne 1. t. m. mesto mesečne plače brzojavno obvestilo, da je reduciran. To ga je tako razburilo, da je odšel na stranišče ter se obesil. Neka strojepiska je obvestila pravočasno njegove kolege, ki so ga rešili. — Misterijozen uboj pri Zaprešiču. V .Kupljenu pri Zaprešiču se je odigral v soboto zvečer žalosten dogodek. Andjo, ženo Štefana iKorobaca, so našli na polju blizu hiše težko ranjeno. Vaščani, ki so čuli klice, so prihiteli na pomoč ter odnesli težko poškodovano, 36'letno Andjo v ‘ stanovanje. Pred smrtjo je izpovedala žena, da je šla z možem na polje, da se je on razburjen podal na doni, vzel puško ter sprožil na njo. Korobača zatrjuje, da je nedolžen; vaščani pa izjavljajo, da je bil Štefan zelo ljubosumen, da je dejanje gotovo vzrok njegovega ljubosumja. Orožniki, ki so bili pozvani, so odvedli Korobača, po kratkem zasliševanju, v Zagreb, kjer so ga oddali v'zapor tamkajšnjega sodišča. — Velike vremenske katastrofe v Angliji. Te dni so besnele po vsej Angliji katastrofalne nevihte, ki so povzročile ogromno škodo. V Londonu je šest ljudi ubitih. V Ca-stellu je padlo veliko drevo na dva otroka, ki sta obležala mrtva. Veliki kompleksi polja v raiznih krajih Anglije so poplavljeni. Okoli 30 telefonskih prog je porušenih. Železniški promet je na mnogih mestih prekinjen. — Velika vročina v N'ewyorku. V Ne\v-vorku vlada že par dni vročina, kakršne ni bilo v začetku meseca oktobra že od leta 1871. V nedeljo je kazal toplomer že ob 6. zjutraj v senci 32 stopinj Celzija. Več ljudi je obolelo za solnčarico. — Roparski napad na avtomobil. Iz Sofije poročajo: Na cesti, ki vodi iz Petriša v Novi vrat so napadli razbojniki avtomobil, v katerem je sedelo 8 trgovcev, ki so se vračali s sejma v Solunu. Razbojniki so trgovce oropali, nato pa zvezali ter jih pustili na cesti. ‘Njihov plen je znašal poldrugi milijon levov. Trgovce je našla čez dalje časa neka orožniška patrulja. Orožniki so jeli roparje takoj zasledovati ter so dobili tri od njih kmalu v pest, dočim se je posrečilo ostalima dvema z denarjem pobegniti. — Zanimiv proces na Dunaju. Te dni se vrši na IDunaju kazenska obravnava zoper Frančiško Koudisch, recte Vasiljko Kosier, ki je obdolžena, in je na Silvestrov večer v njenem stanovanju umorila in oropala mlekarico Lu.stig-ovo. Plen je znašal 300 šilingov (2400 Din). Po izvršenem zločinu je odšla morilka na sestanek v kavarno, kjer je vso noč plesala, dasi je imela desno roko od kozarca, s katerim je svojo žrtev ubi- / la, rajneno. Kosierova trdovratno taji. Zoper njo govore zgolj indicije. — Mlada Parižanka — vztrajna jahalka. Kot poroča berlinski » Ach t-Uhr-Ab endblat t « je jahala te dni mlada Parižanka Dorauge iz pariškega Bois de Boulogne v berlinski Tiergarten. Na dan je napravila pot 70 km. Deklica ostane sedaj deset dni v Berlinu, nakar se vrne v Pariš zopet na konju. Ljubljana. 1— Jan Kubelik, brez dvoma eden najslavnejših sodobnih vijolinskih virtuozov, ki si je s svojo izredno občuteno in tehnično do največje popolnosti izrazito .igro osvojil ves glasbeni svet, bo koncertiral v Ljubljani v petek, dne 14. oktobra v veliki Unionski dvorani. Podrobni spored objavimo v prihodnjih dneh, danes opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki se vrši v Matični knjigami. 1— Otvoritev gledališke sezone v ljubljanskem Narodnem gledališču. Ljubljanska drama otvori gledališko sezono 1927-28 v soboto, dne 8. oktobra v dramskem gledališču z vpri-zoritvijo Shakespearejeve komedije »Kako jo je ukrotil«, katero je prevedel na naš jezik dramaturg g. Oton Župančič. V komediji nastoipi skoro ves dramski ansambl, režijo vodi višji režiser profesor g. Osip šest. Opera začne z rednimi predstavami par dni pozneje. V nedeljo pa se vprizori kot izven predstava Gounodova opera »Faust« v kateri bo gostovala ga Slatin - Davidova, poleg nje nastopijo pa še ga Medvedova in ga. Poličeva ter gg. Banovec, Holodkov in Rumpelj v glavnih vlogah. Režijo te opere ima kapelnik g. Balatka, ki delo tudi dirigira. Vstopnice se 'bodo prodajale od petka dalje pri dnevni blagajni v operi. 1— Prijatelje našega gledališča opozarjamo, da gprejma gledališka uprava še vedno priglase za razpisane abonmaje in sicer tako za premierski abonma kakor tudi za redne abonmaje A, B, C, in D. Blagajna posluje za prijavo abonentov dnevno od 9. — 2. in od 3. — 5. v dramskem gledališču. 1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek 5. t. m. ob 18.30 v glasbeni sobi moškega učiteljišča. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje pisatelja br. Cerkvenika: »Socijalistične stranke in naš pokret.« Vstop je dovoljen slehernemu. 1— Plesna šola železničarjev. Prireditveni odsek UJNŽB otvori tudi letos plesne vaje in to v četrtek dne 6. oktobra t. 1. v salonu kolodvorske restavracije Ljubljana gl. kol. Pričetek točno ob 20. uri. Prijave sprejtema pisarna Oblastnega odbora UJNžB, Praža-kova ulica (Ljubljanski dvor) med uradnimi urami. Vstop bo dovoljen strogo proti vabilu. — Esperantsk* razstava na ljubljanskem velesejmu. Esperantska razstava na letošnjem ljubljanskem velesejmu je bila posebnost nove vrste, ki je zadovoljila vse kroge, ki so se interesirali za mednarodno esperant-sko gibanje. Niudila je lep pregled esperant-skih revij in publikacij, ki jih izdajajo esperantisti po vseh državah. Pozornost .pa so vzbudile tudi originalne eaperantske knjige poleg mnogobrojnih prevodov svetovnih literatur. Iz vseh razstavljenih predmetov bi se dalo sklepati, da je esperantsko gibanje že zelo razširjeno po svetu in da znatno napreduje tudi v naši ožji domovini. Ljubljanski esperantisti, ki so s svojimi močmi uredili esperantsko razstavo so gotovo zadovoljni na uspehih. O esperantu pa bomo še govorili. Maribor. 111— Svečana proslava krstne slave rez. oficirjev in bojevnikov, pododbora mariborskega. Ta proslava se vrši v soboto dne 8. X. t. I. ob pol 21. v kazinski dvorani. Pokroviteljstvo je prevzel komandant mesta Maribora gen. g. Dim. V. Spasič. Pri proslavi sodeluje tudi tukajšnja vojaška godba. Naglasiti pa je posebno, da je to prva večja prireditev društva rezervnih oficirjev in bojevnikov mariborskega pododbora, ki se krepko razvija in .vidno narašča in napreduje. Njihovi nastopi pri letošnjih voj. spominskih slavnostih nam to izpričujejo. Zato mora naš slovenski Maribor dati tej proslavi značaj prave manifestacije pobratimstva med vsemi Jugoslovani in čisto obiležje narodne zavesti in narodnega ponosa. Vabila za proslavo so že razposlana. Tem potom pa se naprošajo vse one osebe, ki žele udeležiti se proslave, a pamo-tcrna niso prejele vabila, da se zglasijo pri predsedniku društva g. Jakobu Perhavcu v trgovini v Gosposki ulici 19, kjer se jim isto izroči. m— Rezervni oficirji in bojevniki — poziv k proslavi krstne slave. Pozivajo se vsi rezervni oficirji in bojevniki v Mariboru, da se proslave krstne slave v soboto dne 8. t. m. v kazinski dvorani ob pol 21. sigurno udeleže, brezizjemno in obvezno v svoji obični vojni uniformi (bluza, čakšire in gamaše). Celje. c— Ljudsko vseučilišče v Celju si je izbralo na obč. zboru sledeči odbor: predsednik vi. svetnik E. Lilek; podpredsednik ravn. J. černej, tajnica E. Debeljak; blagajnik Srebotnik; knjižničar Fr. Cilenšek; odborniki gg.: dr. Dereani, dr. Rajšp, prof. Orožen, Ko-'mavli, dr. Rebernik, ravn. Sancin, ravn. Gruden, upr. Prekoršek in V. Rom. Namestniki: gg. upr. Voglar, pref Lavrenčič, dr. Steirifel-ser, prof. dr. Zelenik, Žabkar. Preglednika računov: gg. Jerin in Turnšek. Predavanja se pričnejo meseca oktobra. c— Dne 6. t. m. se otvori nova sezona Mestnega gledališča s Cankarjevo dramo »Hlapci« v režiji Val. Bratine. Oder je preurejen in bo igra v insceneriji g. Bratine nudila obilo užitka. Predprodaja vstopnic je v knjigami Goričar in Leskovšek. c— Da protestirajo proti ukinitvi carinarnice v Celju, so se odpeljali v Beograd odposlanci mestnega in okliškega gremija trgovcev, odposlanci mestnega magistrata, carinski posrednik in zastopnik tovarne We-sten. c— Danes koncertira v dvorani mestnega kina svetovnoznani bolgarski vijolinist, prof. Saša Popoff. Umetnika bo na klavirju spremljal Fred G rane, ki bo izvajal tudi samostal-ne ljlavirske točke. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Flore Lager - Neckerinann. c— Brv, ki vodi v park, kateri so valovi pri zadnji povodnji odtrgali srednjo podporo in upognili gornji železni del, je sedaj po-pravlejna. IN NA TA »ŠVEFEL« SO ŠE PONOSNI! Esdeesarski tisk ponatiskuje sebe, ker pač drugod ne more ujeti priznanja za svoja velika dejanja. Taiko s slastjo ponatiskuje esdeesarski popoldnevnik, kar je Večernik »Jutra« napisal o ljubljanskih volitvnh. Takole se glasi ta mogočna fanfara kristaliziranega »švefla«. »Bela napredna Ljubljana slavi danes že svojo tretjo letošnjo zmago. Po letih zablod in težkih preizkušenj, ko je vihrala nad njo zastava reakcije, se je letos vzdramila in v treh mogočnih sunkih vrgla raz sebe dušeči jarem reakcije, nasilja in politične gnusobe.« ... Samo še čakamo, da bodo napisali esde-esarji, da so pokopali njihovi nasprotniki Slavensko in Jadransko banko, uganjali nasilja in uvajali reakcijo, ker niso že leta 1918 z enim samim mogočnim sunkom vrgli es-desarsko gospodo nazaj v ono pozabljivost, v kateri so bili do tedaj. Potem bi nam bil vsaj prihranjen tak neverjeten »švefel« in vsa-ona politična gnusoba, ki se je razpasla po njih zaslugi po Sloveniji. SLOVENCEM NA DUNAJU. Pred vojno smo imeli Slovenci na Dunaju razna društva: akademska, kulturna in podporna, kjer so se naši rojaki zbirali, medsebojno spoznavali, zabavali, po potrebah in razmerah podpirali. Po vojni pa smo Slovenci morda edina kolonija na Dunaju, ki je ostala brez take organizacije in životarimo kakor razkropljena čeda plahih ovčic brez pastirja; — pogubile so so sleherne vezi med nami, ne vemo več, ikoliko nas je tu, odkod smo prišli v to veliko mesto, kaj nas tukaj veže, kakošna bo naša prihodnjost sredi tega velikomestnega vrvenja. — Na te naše neprilike je gotovo vplivala okolnost, ker smo Slovenci .na Dunaju — iz treh držav, kar je za mnoge rojake naše jako umljiv razlog, ako_ se ne (pridružijo raznim društvom, ki so sicer namenjena tudi za Slovence. • Vsi pomisleki in zadržki pa morajo odpasti, ako imamo Slovenci na Dunaju svoje društvo brez sleherne politiške smeri, edino v ta nameni, da združuje Slovence brez ozira na državljanstvo v trden krožek, kjer se ibo-1110 medsebojno spoznavali, zabavali, poučevali, podpirali. Ne odločujemo se s tem iz občestva drugih bratskih narodov, marveč hočemo, da bomo tudi Slovenci toliko krepkeje in častneje sodelovali in nastopali povsod tam, kjer bodo na nas bratski računali. Z ozirom na to že dolgo naglašano pot reto o je bil ustanovljen pred časom pripravljalni odbor, ki naj izvrši vse predpriprave, da se tako slovensko društvo čim prej ustanovi. Danes moremo Slovencem sporočiti veselo vest, da je ustanovljeno društvo: »Slovenski krožek na Dunaju.« in sklizujemo obenem ustanovni občni zbor na dan nedelje 9. oktobra t. I. ob 7. uri zvečer v dvorani »Slovanske Besede« v češkem Narodnem domu — hotel Pošta — vi. okraju, Pleischmarkt št. 24. — vhod iz stranske ulice okrog ogla v Drachengasse, zadnja vrata, drugo nadstropje, z naslednjim dnevnim redom: 1. Nagovor t. č. predsednika. 2. Poročilo t. č. tajnika, čitanje in sprejetje pravil. 3. Vpisovanje v društvo po sprejetih pravilih. 4. Volitev odbora, in sicer: predsednika in dveh namestnikov — potem 12 odbornikov, ki si v prvi seji porazdele društvene posle, — volitev 3. revizorjev. Po dokončanem zboru bo — prosta zabava ob sodelovanju tamburaškega zbora bratskega »Hrvatskega društva Prosvjeta«. Rojaki! Prridte vse, ki želite dobro sebi in svojim bratom in sestram v tem velikem mestu, da bomo s skupnim vstrajnim delom tudi v tujini dalje negovali podedovane svetinje: svoj lepi slovenski jezik in trdno vero v bodočnost.... Povabite seboj na ustanovni zbor tudi svoje slovenske znance in prijatelje. Na Dunaju, 28. septembra 1927. Pripravljalni odbor. Gospodarstvo. Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v IV. četrtletju 1927. (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I. Stanovanjski izkazi. j Do dne 30. novembra t. 1. morajo vsi po-: sestniki hiš v ljubljanski in mariborski ob-j lasti vložiti sami ali po svojih namestnikih pri .pristojnih davčnih oblastvih hišne in stanovanjske izkaze, če so hiše oddane v najem, za v najem neoddana poslopja pa zaznamek prebivalcev takih poslopij. Tiskovine se dobe brezplačno pri vseh davčnih oblastvih in uradih. II. Davek na poslovni promet. Davčni zavezanci, ki so dolžni voditi za davek na poslovni promet knjigo opravljene-nega prometa, so dolžni odpremiti davek za III. četrtletje 1927 do 30. oktobra 1927 in hkratu predložiti prijavo. Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene in rednostnih glob. Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe. III. Davek na zaslužek telesnih delavcev. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami, so dolžni odpremiti pobrane zneske in predložiti sezname do 14. vsakega meseca, delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske s četrtletnimi izkazi, pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja, to je do dne 14. oktobra 1927. IV. Davek na službene prejemke privatnih nameščencev. Za plačilo tega davka, uvedenega s členom 79, točka VI. finančnega zakona za 1927-1928, jamčijo felužbodajailci, ki smejo davek odtezati od prejemkov pri izplačevanju. Pobrane vsote morajo oddati s posebnim pregledom v dveh izvodih pristojnemu davčnemu uradu v 14 dneh po preteku VBa-kega četrtletja, za III. četrtletje 1927, torej do dne 14. oktobra 1927. V. Dospelost direktnih davkov. Dne 1. novembra 1927 dospo v plačilo vsi direktni davki za IV. četrtletje 1927. Davčni uradi so upravičeni, da jih prisilno izterjajo, ako niso plačani v 14 dneh po dospelosti. Pri prepoznih plačilih smejo zaračunati poleg 8 J odstotnih zamudnih obresti še stroške za opomin 1 p od vsakega dinarja dolžnega državnega davka. VI. Dopolnilna prenosna taksa. Od dopolnilne prenosne takse v letnem i*-nosu preko 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega dne <6. oktobra .1927. .Kdor ne položi predpisane vsote v določenem roku, od tega jo izterja pristojno finaa-čno oblastvo eksekutivno. X K razstavi plemenskih konj v Ljubljani dne 25. IX. 1987. Na razstavi je bilo razstavljenih skupno 97 najizbranejših živali it mariborske in ljubljanske oblasti. Konji so bili razedlje