Št. 56. V Gorici, v torek dne 12. julija 1904. Letnik VI. _i Izhaja vsa' torek insobotoob 11. in i preilpoldne za mesto ter oL H. uri pop. za deželo. Ako pail« na la dnova praznik izide dan prej ob r. Stane po poäti prejernun ali v Gorici na dorn poäiljan cflolctno 8 '\, pollctno i K in četrtletno 2 K. lJrodajast^ v Gorici v to- bakarnan S c h w ar z v Solskih uliea.h, Jellersitz v Nunskih ulicali in Lu- ban na Verdijevetn tekaližču po 8 vin. eORICA (tjutrmuj* izdanje.) HreilniNtvo in upraviiiätvo Be naltajala v «N urodni ti»karni>, nlica Vetturini h. St. 9. Dopise je naslovitt na uredniätvo, oglase in naroenino pa na upravništvo »Goric«'«. Oglasi se računijo po petit- vrstali in siccr ako se tiakajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako se veökrat tiskajo, r&iu- nijo a« po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tlskarna" (odgov. J. Marušič). Vojna na daljnem vztohu in tflsopisjE. Pod tem naslovom je prinesla celjska „Domovina" ta le članek: Vse oči so obrnjene na daljni vztok, kjer bije prva evropska velesila krut boj. Zanimanje za to vojsko, ki je ena naj- interesantnejših a tudi ena najpomemb- nejäih, je sploäno. Vse sledi boju z na- peto po2ornostjo, ne sarno oni smeäni upokojeni gospodje, ki posedajo po ka- varnah in gostilnah in tam renoinirajo prorokujoč, koliko Rusov bode padlo, in se strastno napajajoč in navdnSujoč ob japonskih zmagah. Res, Skoda, da so ti gospodje že upokojeni, koliko bi zalegli v naši armadi! Najstrastnejäi boj pa bije časni- karntvo, še strastnojäi kakor je boj na daljnem vztoku sam. Nikdar š e ni nemško Č a s o- pisje na tako ostuden način pokazalo svojega nizkega stran- karskega nivoja. Nemško časopisje — in za njim stoji vsa nemška inteli- genca —popolnoma pozablja, da so Rnsi Evropejci, da se bije tam v Mandžuriji boj med erropako kulturo in prodirajočimi Azijati, ki hočejo to, kar so se naučili od Evropejcev, aedaj porabiti proti njim, da je to boj proti tisti „Gelbe Gefahr", o koji je prvi govoril sam cesar Viljem II. Pri tem pa ti naši Evropejci ne mi- slijo tako daleč, da bi se jim, ako bi se jim uresničila želja, in bi Japonci res premagali Rusko, zgodilo po nemStti pri- slovici „Heute mir, morgen dir!" Mar bi se Japonci zadovoljili s tem, da so se otresli Rusov, Angležem in Nemcem pa dobrovoljno odprli vrata in okna. Smešno a tudi žalostno je, kako se vede nemško časopisje. Strastno veselje zavlada nad vaakim potopljenim raskim čolnom, nad vsakim od Japoncev za- plenjenim topom, dočim o ruskih zmagah in japonskih izgubah previdno molče ali pa jih omenjajo kar tako mimogrede. Šle- vilke ruBkih ranjencev in mrtvih se mul- tiplicirajo in z radostnim veseljem se pričakuje zavzetje Port Arlura. A ne samo to. Vai nemäki časopisi prinaäajo članke o Rusih in Rusiji in slikajo ruske raz- mere v kolikor mogoče najslabÄi luči. Rnsi sploh niso civiliziran narod, ampak na pol divji, v ruskih uradih in v ruski armadi vlada strašna korupcija, ruski vojaki so bojazljivi in brez ljubezni do domovine, ruski generali ali nič ne ra- zumejo ali pa so izdajalci. Japonska pa je najbolje organizirana država sveta, ja- ponski vojak največji junak in pri tem najbolj viteäki in najblažji nasprotnik, japon^ki topovi najboljäi, japonske ladjf nepotopljive, in sploh Japonci samo bra nijo svojo posest — na tajih tleh!! To hvalisanje in neutemeljeno, pretirano povzdigovanje Japoncev je ostudno in nizkotno in zopet nov dokaz za ute- meljivost Heinejevih besed : „Es fehlt dem Deutschen zum Hunde nur ein richtiger Schweif zu Wedeln!' Če čitaš samo nemSko časopisje, moraS misliti, da je ruska država nabolj korumpirana, da je tam vse gnilo, da je ruski narod že po svojih intelektuelnih zmožnostih prede- stiniran za propad, in da so vse evropske države zaman trepetale stoletja pred Rasijo. Spričo vseh teh zlaganih in iz- miäljenih vesti navajam tu mne je o Rusiji in Rnsih, katero je izrazil eden naj- slavnejäih svobodnih pisateljev, ki je te- meljit poznavalec človeške nature in po- sebno severnih narodov. BjoernBterne Bjoernson se je namrec" izrazil o Rusih sledeče: „Rusi so dobrovoljen, prijazen narod; kdor dvomi, naj jih opazuje, kadar ob- hajajo kak vesel dan, kdor dvomi, naj jih posJuäa pojoče in k pesmi plesoče, stare in mlade vae vprek. Eden vselej naprej poje, doöim ga drugi v zboru spremljajo, in to včasih jako spretno. Takoj poznaä, da so te pesmi stare sto- letja in stoletja in da so la čas živele v narodovem srcu, kajti vse te pesmi pojo brez vsake dresare, pesmi, ki imajo po petdeset kitic, kakor bi jih zajemal iz stu- denca v svesti si, da jih je tam notri äe vedno več. Pravili so nam, da se poje v vseh teh pesmah o ljubezni; a i m e R u- sije in carjevo se nahaja vedno v vseh teh pesmih: ljubezen do domovine preveva vse rusko petje. Ali je to tako čudno ? Kako bedasto je bilo vendar misliti, da so Rusi četa na pol divjih ljudi, katere vodiš v vojno, kakor konje, in ki živijo, se bojujejo in umro brez miali in öustev zgolj na car- jevo povelje. Ali je mogoče, da bi živali in Bužnji izvajali tako velike öine? [Rusi so si ohranili skozi stoletja nacijonalno čustvo izza onih velikih časov boja in vojne, iz kalerih so izöle pravljice in pesmi. V veri in pesmi izražujoče se hrepenenje je bilo ono, kar je posadilo c~rja Petra na prestol, kar je spremljalo in dovedlo Suvarova k zmagi, branilo Ni- kolaja in zanj umrlo in vdahnilo Alek- «?andru plemeniti zakon proslosti. Zato so bili Rusi tako straäni, ko so korakali z živim Bogom v srcu in z živo domo- vinsko zgodovino v pesmi, čegar je ravno nedostajalo njihovim „civiliziranim" na- sprotnikom. Sedaj razumete njih disci- plino, ki je užgala Moskvo, potopila ladje v Sebastopolskem pristaniäöu in položila stotisoče Rusov na vsa evropska bojiäca". Tako se izraža ta slavni pisatelj o Rusih, in pred vsem ima ta sodba prednost pred vsemi drugimi že zategadel, ker je povsem nepristranska. Slavno občinstvo pa iz tega lahko spozna, da je povsem neresnično in izmiäljeno, kar pišejo nemäki časopisi o razmerah na Ruskem. In zakaj Nemec tako črti Rusa, zakaj vzklikajo prvi nemäki öasopisi strastnega veselja, če zvedo o kaki japonski zmagi? Rer je Rus Slovan, in ker Nemec Slo- vane sovraži, tako sovraži, da paktira in simpatizira z napol divjim Azijatom. In zakaj ga sovraži? Ker se ga boji. Nemec instinktivno sluti, da je konec njegovega gospodarstva, da se svita tam v vzhodn, v slovanskem vzhodu nova luä, ki zasveti skoro po vsej Evropi, ker prihodnje sto- letje je slovansko stoletje. Silni slovanski duh, kojega so priznavali brez pridržka tudi Nemci, proglasujoč Tolstega, DoBto- jevskega, Turgenjeva in Gogolja prvimi pisatelji, ki so vplivali na vbo svetovno moderno literaturo. Vojna na daljnem vztoku pa se sedaj šele začenja, in ko bo končana, bode rusko orožje venčano z novo silno zmago, in ona Evropa, ki sedaj zre ško- deželjno na daljni vztok, bode zatrepetala pred silnim slovanskim duhom. Rusija pa bode silnejäa nego prej, kajti pogled v zgodovino kaže, da so v Rusiji dosedaj vedno veljale Heraklitove besede: nokenog nui>)s) /ntviiovl Do pi si. Iz gorlftke okulice, 30. junija 1904. Predragi p rijatelj! Danes se pomudiva zopet pri „Šolskem Domu'1 in steer pri njega uči- teljskem osebji. Da uživa učiteljstvo .Šol. Domau v mestu in pri nas na de- želi jako dobro ime, to ti je znano; njega učno sposobnost svedoči tudi dejstvo, da poäiljajo v to šolo svoje otroke slovenski stariäi, stanujoöi na de- želi daleč proč od Gorice. Pa o tej spo- sobnosti govoriti, nisva midva poklicana. Midva imava le konstantirati, ali je res to učiteljstvo tako „ultraklerikalno", kakor bi dal tl rad v „Soči" domnevati našim ljudem na deželi; ali zadeva tvoja tožba, da je vzgoja äoleko-domske mla- dine „klerikalna", tudi šolako-domsko učiteljstvo ? Pisal sem že zadnjič, da je to uči- teljstvo po svojih sedmih osminah žen- skega spola. To konstatujem zopet danes, ker menim, da bi me pri normalnem človeku že ta zatrdba oproščala vsega dokaiovanja. Meni vsaj se zdi največja bedarija trditev, da je ta ženska „libe- ralka", ona „klerikalka" itd. Naäe žene in dekleta imajo pač pametnejših poslov, nego baviti se z eksotičnim „libera- lizmom" in „klerikalizmom", za kar imajo toliko pojma, kot zajec na boben. Sicer se jim pa tega. tudi ni treba sra- movati; kajti toliko kot one, razume o politiki tudi marsikateri mož. Priznavam sicer, da so v naäi okolici nekatere mlajse gospice učiteljice rade ponaäajo s svojim „naprednjaätvomu, ali jaz sem trdno nverjen, da se to godi le zarad „lepšega", da se nekoliko bolje priku- pijo mladim fantom. Vkljub temu smatram za občno resnico, da je ženska za po- litiko kot „čič za barko". Ker bi pa naäe Ijudstvo na deieli, oplašeno po tvojih strahovih v „Soči" o groznem „klerikalizmu v „Šolskem Doma", sivendar utegnilo domiäljati, Bog ve, kake Bklerikalneu furije so gospodične uči- teljice v „ŠoUkem Domu", zato se mi vidi potrebno, da izpregovorim besedo tudi o njih velikih „zaslugah" za šolsko- domski „klerikalizem". Ali tu pritatelj se mi godi nekaj človeškega; jaz nimam namreč öasti teh gospodičen osebno po- znati, in zato sem bil primoran, obrniti LISTEK. Zavodna vzgojenka. Maloruaki: Marija E. Markoviö. 36. NaroČili so iz mesla nekega mas- hala (Veliko rusa). Ali je bil to čuden č|ovek I Ko je skuhal gospöski obed, je ohedovai tudi sam, in potera je legel na kloP, pa je žvižgal, žvižgal — tenko, **°nko' Pa knburikal kot petelin. NaSa 8aemomA|ebila mal° mar- Vpra8al Je stavil- 8 • d8° Vas leP1J dane8? Pft d0" Blužba! e ni m°80če, toje vaša Nazar že ni k-i tadi on je post! , ' Več oni kot P°P^J, je Se äalil- Da b °bOn- ali vendar 8® poslužil, apominjaJ T** ** ™ d&n kd° Gospajezelöhvam T2mer0mI" l»ko je priden - pravi _ ga kuharJa' Bpoätuje! - Kadar je8ta/netakol.eP° »« je mahoma vzravnal kv^f^ gOSpo' r°ke ter zrl v njo in «akal S Pa 8pU8til n In gospa mu Je g'ovo n? ^ — feamo glej, da se ne pohujäas med mojimi vol- kači!" „Ne, tega ne amem, vaäe visoko- blagorodje!" In poklonil se jej je nizko, na desno in levo, podrsal z nogami, pa äel iz hiäe, legel na klop in iz nova žvižgal. „Da bi vas!" rečem, „kdaj jenjate s tem žvižganjem. Tu je gorju, živa muka, a vi pa le vedno tako — u „Ne srdi se, dekle, ne srdi se! To je služba za te. Glej, koliko zob mi je ostalo!.... Izgubil sem jih v službi! — Pri nas je bil kapitan— uh!" Samo vzdihnil je. rA «kaj pa misliš? Kako težko je — živeti na svetu? kako hudo služiti? Tepö te in te mučijo, a ti stoj in ne äugnil... I, Bog varuj!" Ko je bil izrekel to, je jel iznova Žvižgati! A Prokop vrže lulo na zemljo : „Še voli v jarmu mukajo,a krščanska duSa, da bi trpela vsako sramotenje in krivico in se niti ne oglasila", zagrmi nad moskalom. In zdaj je ta vendar pre- stal žvižgati. Gledal ga je kot tele nova vrata. „Jaz pa ne mislim tako", reöe Prokop, „nego tako, ali reäi Be, ali pa poginil" Jaz pa menim tako: „Weci!" do- stavi Nazar. „Ujamejo te",vzklikne moskal, „uja- '»ejo te in izgubljen si!" Toliko smo imeli na srcu, ali ipak Bino se zasmejali. „Ni vsak kapitan nagel!" reöe Nazar! nekdo zbeži, a nekdo se spodtakne! — 36. Za leto dnl je umrla stara gospa. Ni hotela umirati dalje! Brali so je vse molitve in sveto pismo, naroöila je, da so opravljali molitve v cerkvi, in pred slikami svetcev so gorele sveče. Čle služ- kinja ni gledala na to ter je sveöa ugasnila, velela jo je pretepsti: „Ti greä- nica — pravi — zadržujefi še moje zve- ličanje !___" 37. Naša gospa je dolgo žalovala in plakala za staro. M0h, zdaj sem ostala sama na svetu, zdaj me okradejo, kakor to lipo! Moje oko ne more vsega nad- zirati, a na te se ne raorem zanaäati!" rekla je gospodu. Ti ne skrbiS za me, 8e to raznaäaä, kar imamo. Ne pomisliš, da bo treba kmalu kuma. Pa za dete skrbi, — ko ti ni za me. Gospodari, pazi na vse, a prva reč, ne razvajaj mi ljuili !u wKaj to govoriä, ljubka? Bog s teboj! Glej spet se vznemirjaä za vsako reč t No, saj storim vse, kar hočeš, vse!" In potolažila se je. Nekega dne jo je hotel razveseliti. „Nikar ne skrbi toliko, čuj kaj ti povein: dobil se že kuma 1M „Koga pa si naprosil?* prekine ga gospa. „Svojega tovariäa. To je tak ime- niten mož, doberl" WO moj Bog! — saj sem vedela takoj!.... zaprosil si kako siromafitvo... Ali jaz noöeni niti sliäati tega! To ne bo — ne!M In zopet se spasti v jok. (Dalje pride.) se na naš klub v Gorico po informacije. Te so mi tudi doäle v obliki obširnega pisma, iz katerega si pa usojam prepisati le nekatere odlomke, ki posebno dra- stično razsvitljujejo tvoje neresnične tr- ditve v „Soči". PriČniva ! Vaš prijatelj je v „Soči" jako kle- petav, nobena zasebna podrobnost tnn ni preneslana, če si miali ž njo obladiti svojo vročo maščevalnost nad neljubo osebo; ali ko si izmišljuje stvari, katerih ni, lakrat so ma podrobnosti malenkosti, ogiblje se jih kot hudič križa, in ker mu je v takem položaju težko zadoščati svoji gostobesedno8ti, ponavlja Bvoje spložne izmišljene trditve kar zaporedoma v vsaki „Soči", upajoč: nekaj se vendar prime. Tako se vede ludi pri svojem najnovejšem naskoka na „Šolski Domw. Ako bi bil poäten bojevnik, bi navedel pač djanja kot dokaze za svoje trditve, bi pobrobno ocenil delovanje vsaj onih faktorjev „Šol. Doma", ki so pri „Šol. Doma" zakrivili kaj „klerikalno'-strankarakega. Iz kratka: krenil bi na pot, katero hodite — seveda z nasprotnim nspehom — Vi. Ker tega ne more, ponavlja le svoje pavšalne iz- miäljotine. Vi hoöete pa vkljnb tema pri- četo pot nadaljevati in prosite naš klub sporočila o velikih „klerikalnih" pre- grehah Solsko - domskega učiteljskega osebja. To sporočilo je pač lahka naloga. Šolsko-domatto učiteljstvo se briga za ves GabrSčekov „liberalizem" in „kle- rikalizem", kolikor za lanski sneg. Ono deloje v Soli prav v istem zmialu, kakor morajo delovati vsi ljudski ačitelji in vse ljndske učiteljice v deželi, naj jih gati že GabrSček v svoj „liberalni" ali „kle- rikalni" žakelj. Zu naj Sole so pa g.čne šolsko- domske učiteljice prav tako proste kakor vse učiteljice na deželi. Družbe in ob- čevalne kroge si volijo prav po svoji prosti volji, kakor se jim ljubi. Nektere ae gibljejo le v krogih naäih somišljenikov, druge zahajajo v vse Blovenske mestne kroge, dobi se pa tudi take, ki se drže" le krogov naäih n esomiäljenikov ter se dosledno ogibljejo naäe družbe in naäih druätev iz družinskih razlogov. Ta trditev je tako gola resnica, da bi jo mogli vsak čas podpreti z imeni. Ali pojdimo Se daljet Šolsko-domske ačiteljice oživajo zunaj Sole tako prostost, da katera izmed njih je prav z mirno vestjo sodelovala le pri veselicah naäih bivših aomiäljenikov, dä, zgodilo 8e je celö, da je Vaäega pri- jatelja razkolni so drug pri- redil s svojim pevskim druätvom demonstrativen izlet iz mesta ravno isti hip, ko seje vräil v mestu dobrodelni koncert za „Šol. Dom"*) in da je prl tem de- inoiistnttlviK'in Izletu sodelovala tudi katera šolsko-domska učiteljlca, d o- čim so se njene koleginje tru- dile pri šolsko-domskem kon- cert u. Ali zadela je pa todi to demon- strantinjo huda „kazen" : šolsko-domsko predsedniätvo je to demonstracijo kar ignoriralo in ni čisto nič premenilo svo- jega vedenja nasproti njej, niti gledč na- vadnih nagrad.**) Toliko za danes iz tega informa- cijskega piama. To, prijatelj moj, ti inen da zadostnje v neovržni dokaz, kako grdo neresnico si zapisal v „SoÖi" ät. 48. z besedami:......„krenili pa so na kle- rikalno pot poleg drngega tadi v tem, da n. pr. učno osebje ne sme sodelovati pri naprednih društvih, celo stroga prepoved se je izdala svoj čas.... " 0 ti neBrečni človek! Ali te že res ni ničesar več sramü — A. K. Politični pregled. Skllcanje deželnlh zborov. Govori se, da bodo dež. zbori skli- cani 19. septembra. Madjarski Jezlk prl vojnlh todlščlh. „Lidove Noviny" javljajo, da je med vojnim ministrom in grofom Tiszom priälo do sporazamljenja v jezikovnem vpra- ¦) En izgled Gabrščekove »pasiTiie na- Sprotnosti« proti »Šol. Domu«! — A. K. **) Pomislimo le, kaj bi »e bilo agodilo, ako bi si bil kateri Gabrščekor ali njegovega pobratima odvisnik (ali kakšna pevka) kaj ta- kega dovolil. — Starec. šanja glede novega vojnega kazenskega zakona. Grot Tisza je dovolil v deset- letni rok, dokler ne bo dovoljno število avditorjev, ki bodo zuali madjarsko, a potem so pa uvede v notranjem in zu- nanjem poslovanju s polki madjarski jezik. Dasi ta vest ceäkega lista ni äe uradno potrjena, vendar je gotovo, da dovole Madjarom tudi glede vojaäkih aodišČ važne konceaije. Spravna pogajanja med Moravcl, Čehl In Nemcl. Iz Brna poročajo listu „Information", da akliče predsednik moravske ceäke nemške sporaaumne komisije grof Her- berstein na dan 31. t. m, stalni spravni odbor k seji in to na zahtevanje mo- ravskih Staročehov, Mladočehov in ka- toliäko-narodhih Čehov. V ti seji pride na dnevni red posvetovanje o deželno- zborski volilni reformi. Ako bi ae po- srečilo, da bi se moravski Čehi in Nemci v ti točki 8porazumeli, pristavlja „Infor- mation", bi to gotovo ugodno uplivalo tudi na spravne poskuse med Nemci in Čehi na Ceäkem. „Information" pravi nadalje, da bi vlada prav rada videla, da bi priälo v tem pogledu do kakega 8porazumljenja in da je zaradi tega tudi že vplivala na nemške veleposestnike, da se tega posvetovanja udeleže ter tarn tudi to akcijo krepko podpirajo. Ogerskl parlament. V ogerskem državnem zboru je bila te dni sploäna razprava o državnem pro- računu dokončana. V soboto pa se je bavila zbornica s poviäanjem civilne liste. Proti temu poviäanju je opozicija od- ločno nastopila in se je celo bati, da ne prične zaradi tega v ogerBkem državnem zboru zopet obstrnkcija. Madjari zahte- vajo, da se zgradi v Budimpesti poseben kraljevi dvor, in da se kralj zaveže z vsem svojim dvorom bivati na Ogerskem vsaj pol leta vsako leto. Demonstraolja proti baronu Banffyjublvsemu oger- skemu mlnlster&kemu predsednlku. V Zagrebu se je zbralo nekaj lam bivajočih častnih občanov mestne občine Zagreb, ki so sklenili pozvati na shod äe druge častne občane mestne občine Za- greb, ter predlagati na shodu, da odlo- žijo to cast vsi od kraja, ker se jim zdi pod častjo imeti za tovariäa barona Ban- ffyja, ki je tako krvayo Žalil v ogerskem državnem zboru Hrvate. Izdanl Italljantkl moblllzaoljskl načrtl. Po italijanakih in po drugih časo- piöih se Se vedno mnogo piše o italijan- skih načrtih, katere je prodal stotnik Er- colessi neki drugi državi. Iz začetka je bilo reöeno, da so bili načrti prodani fran- coski državi. Zdaj se pa govori, da bi bila iste kupila naäa država. Sicer pa ni Se nisi gotovega v tem pogledu. Dejstvo je le, da so naäli, ko so preiskovali sta- novanje Ercolessija, pri njem avstrijske in francoHke bankovce. Glede posledic, katere bi znala imeti ta afera, bile bi iste po mnenju nekaterih političnih kro- gov manjega pornena, ako bi bila Av- strija dotiöne načrte kupila, nego pa ako jih je kupila Francija. Med Avstrijo in Italijo so žo tako skoro vsaki dan na dnevnem rodu dogodbioe, ki pač kažejo, da ni posebnega zaupanja med tema dvema državama. Vse drugače pa je s Francijo. Italija se je namreč toliko tru- pila, da bi se s Francijo zopet spravila. Vga trud pa bi šel zdaj po vodi, ako bi se dokazalo, da je Francija celo v najnovejšem času take reči kupovala od Italije. ItaUjanske vojaške vaje proti avstrljskl stranl na kopnem In na morju. To leto so ae imele vršiti proti av- striJ8ki meji na kopnem in na morju ve- like italijanske vojaSke vaje, in so to vest prinesli že razni časopisi. Zdaj pa se od italijanske strani uradno zatrjuje, da takih vaj letos ne bode. Av8trlj«kl ogleduhl v Italljl. V Benetkah se govori, da so bili aretirani trije avstrijski ogleduhi, ki so fotograiirali utrdbe pri sv. Andreju na Lidu in sosedne utrdbe. NlkolaJ Nlkolajevlč Obruöev umrl. Te dni je umrl na Francoskem v mestu Perigueux slavni ruski general Ni- kolaj Nikolajevič Obručev. Rojen je bil 1. 1829, in se je poaebno v turäko-ruski vojaki 1. 1877 odlikoval s svojimi vojnimi načrti, ko je bil prideljen ruskemu ge- neralnemu ätahu v Kavkazu.Ruska zmaga v bitki pri trdnjavi Aladja Dagh je bila izkljuöno njegova zasluga. Bil jo tudi iz- vrsten vojaški pisatelj in navduäen Slovan. Rusko-japonska vojska. Angleäki listi poroöajo zopet o neki bitki blizu Honanga, kjer se je baje na- hajal ruski general Keller a 4000 vojaki. Japonci bi bili Kellerja pregnali iz avojih pozicij, in on bi bil izgubil 350 mož. odplula iz pri8taniäöa, in sicer v smeri proti Haiaupiutaua. ¦ ¦ „Lokal Anzeiger" prinaša vest, ki se äiri v Tokiju, da so Ruai zopet po- greznili v morje jedno japonsko tran- sportno ladijo po imenu „Seymaru". ¦ * ¦ Iz Port Artura je doSlo v Petro- grad uradno poročilo, ki potrjuje, da so Rusi dne 2. t. m. pogreznili v morje dve japonski torpedovki in jedno pa moöno poäkodovali, ko so te hotele pripluti v portartursko pristanišče. ¦ Pismo nekega ruskega pol- kovnika o položaju Ruaov v Mandžuriji. — Varšavski dnevnik priobčuje te dni pismo nekega ruakega polkovnika, katero je pisai svoji ženi, ki stanuje v Varäavi, in aicer iz Liaojanga. Polkovnik piäe: V Liaojangu se nam ni bati ničesar. Po mnenju vojaških tehni- kov Liaojanga ni mogoče vzeti, ako ne šele po äeatem ali sedmein napadu, to je takrat, ko bode velikanski rov, kate- rega smo skopali okolo mesta, in ki je ves oäpikan z minami, popolnoma na- polnjen s trupli naäih vojakov, čez ka- tere bodo lahko Japonci hodili kakor čez kak most. Mi smo tudi gotovi, da vzdrv:i Port Artur sovražnikove napade do po- lovice meseca avgusta. Do takrat, tako nas zatrjuje general Kuropatkin, se bo pomnožilo število naših vojakov za 200.000 mož. Port Artur ima dovelj ži- veža za celo to leto, sicer se mu pa ži- vež äe vedno dovaža, ker ni nikakor tako obkoljen od sovražnika, da bi se to ne moglo zgoditi. Naši vojaki se prav dobro počutijo. Navdušeni ao vai brez izjeme. Moji vojaki, ki so se udeležili bitke pri Valankovu, držali so se čudo- vito hrabro. Videl sem sam ono bitko, v kateri je padlo mnogo naših vojakov, a gotovo pa tudi dvakrat toliko Japoncev. Neki kozaäki eskadron napadel je a svo- jimi divjimi konji eden aovražni eska- dron, od katerega so ostali živi samo tri vojaki. Bilo je strašno. Sploh so pa naše izgube razmeroma majhne, ker ima mo tako povelje, da naj ne izpostavljamo preveč svojih vojakov nevarnosti, ako ni- mamo od takega nastopanja pričakovati gotovih koristi. AngleSki liati so posebno bogati s svojimi poročili, ali veruj mi, da sta dve tretjini teh poročil popolnoma izmišljeni, dočim te pa zagotavljam, da ao naša poročila popolnoma retmična, ker mi nočemo ničesar prikrivati. Le o gibanju naSih čet je prepovedano kaj poročati. Tu Živimo nekako kakor da bi bili vsi jedna družina. Mesto je grdo in ne nudi človeku nobenih ugodnosti. Zato pa moramo potrpeti, dokler ne pridemD v Tokijo. Tam se nahaja baje mnogo lopih reči in so tudi prav po ceni. ¦ ¦ „Berliner Tagblatt" poroča dne 9. t. m., da je portarturska eskadra zopet Iz Tokija je doälo poročilo: General Oku je sporočil: Druga armada je pri- cela dne 6. t. m. operacije, da zasede Kaiping. Potem ko smo Ruse polagoma pregnali iz njihovih pozicij, smo dne 9. t in. zaaedli Raiping in bližnje višine. * Nemäki ce8ar je poalal poveljniku viboržkega polka brzojavko, v kateri je čestital svojemu polku na možnosti, da bo stal v vojni nasproti aovražniku. — Cesar jo ponosen, da je njegov polk dole- tela Cast, da se zamore bojevati za carja, domovino in zu alavo ruake armade. * * * X 0 boju pri Kaipin^a so se apo- ročili : Š<; le po trdem boju in obupnih naskokih, proti katerim so se Rusi trdo- vratno branili, ae je posrečilo generalu Oku vzcli v soboto opoludne Kaiping tor prisiliti Rase, da so se umabnili proti Haičengu. Rusi so rnočno utrdili višine v polukrogu. Nad 30000 mož je bilo tu zbranih. Domače in razne jiovice. Za „Solski Dom14 prejolo uprav- ništvo „Gorice" : Zina Kokole, hčerka višjega davč. nadzornika Fr. Kokole v p. o zapuatu „Šolskega Doma" iz hvaležnoati 10 K. — Srčna hvala! Veselica mladine „Šolskega Do ma". — Tudi letoe, kakor nekaj let za- p^redoma, priakrbela nam je mladina ,.Solskega Doma1' pod vodatvom avojih u^iteljic in učiteljev ob koncu šolakega leta par prav lepih uric. Tudi letoa bila je namreč v soboto ob 5 in pol uri po- p^ludne veselica te mladine na dvorifi^u „Šolakega Doma", ki se je ponovila v nedeljo popoludne ob isti uri in z istim vsporedom! Petje, deklamacije in igra, vse to je letos pokaaalo, da naäa mla- dina v „Šolskera Domu" vedno bolj na- preduje ne le v koristnom, ampak tudi v lepem, Pesem „Pobratimija', katero so peli dečki dvoglasno, potem pa pesmi „Nazaj v planinaki raj", „Vpraaaš č'mu da sem Slovenka" in „Vsakemu svoje", katere so pele iatotako dvoglasno go- jenke viäjih razredov „Š. D." pele ao 8e tako dobro in tako ubrano, da ao se morale na občo željo poalušalcev neka- tere celoponoviti. Vaa cast g. pevovodju učitelju Žirci, ki je a svojim pouče- vanjem dosegel tako lep vspeh, kakor tudi pevkam in pevcern, ki so avojo na- logo tako častno izvräili. Prav dobro sta rešila avojo nalogo učenec III. razreda ljudske sole Komel France iz Kreda in pa učenka III. razreda Urh Ljudmila iz Gorice, ki ata prednaäala dvogovor „Otrok in rožica". Deklamacija Gregor- čičeve pesmi „Blagovestnikom", katero je deklamirala g.čna Ter. Peräiö, učenka dru- gega letnika pripravljalnice, vaprejeta je bila od po-laaalcev 8 takim navduäenjem, da ae je morala ponoviti. Je >!3 de- klamovalka tudi izvrstno pogou.^* «^^e one čute vznešenega rod^ljubja in Iju- bezni do naäega milega j z,ika, katere je naä slavni peflnik izlil v to trasno pe- aem. Mlada deklamovalka je pokazala, da ima v sebi vae one lastnosti, ki so ne- obhodno potrebne dobri deklamovalki. Neizrečeno je ugajal občinstvu deklama- tor „Vojaka Radovana", uöenec III. raz- reda, Abram Franco iz HruŠeince pri Štanjelu. Naatopil je a svojim čakom in a avojo, ako ae ne motimo, leseno puško in aabljo tako pogumno in tako odločno, da je napravil na poslu^alce najboljäi utis, posebno pa, ker je tudi izvratno deklamiral. Zipovedoval je zdaj, kakor ie sam rekel, lesenim vojakom, a že aedaj s tako odločnostjo, kai pa šele tedaj, ko vzraste in bo zapovedoval pravim voja- kom, po katerih žilah se bo pretakala vroča kri ! Igra „Secesija", v kateri ae prav na primeren način äiba sedanja moderna ženska vzgoja, ki hoče napra- viti iz žen^ke vse drugo, le tega ne, za kar je Bog žensko uslvaril, ko jo je namenil možu za družabnico, bila je lepa igra, tudi äe precej tožka. To pa ni naäe igralke prav čisto nič motilo, in prema- gale ao vae težkoče to igre tako spretno in tako imenitno, da so popolnoma za* služile pohvalo, katero so žele po do- končani predstavi. Vae so bile na avojem meatu. lzvratno ata reäili svoji nalogi seatri, g.čni Lavoslava in Zora Abram ; prva predstavljala je slikarico, a druga konservatorico, ki sta znali prav dobro slikati in gosti, a nič ne kuhnti. Iatotako ao svoje naloge v oböo zadovolinoat re- äile g.čne Bratina Mil«na, inati, Zark Ka- tinka, prijateljica, Cigoj Dragica, g>jonka zavoda in Volarič Bogumila, dekla, vse učenke drugega letnika pripravljalnice. Da ao se pa vse deklamacije tako dobro de- klarniralo in da se je igra tako izvrstno sponesla, gre aeveda hvala in Öaat g.öni L. Koršič, učiteljici „Šol. Doma". Po- učevanje v deklamacijah in v igri bilo je namreč njeno delo, kar jo je atalo go- tovo prav mnogo truda. Vapeh pa, ka- U'rega je dosegla s svojim poučevanjem, nam je zopet pokazal, da je g.čna Koraič povaod na svojem mesta, ter da vedno rrSi na občo zadovoljnost vsako nalogo, katero je prevzela, naj jo stane to äe to- liko truda in časa. Udeležba je bila obakrat prav dobra in iz vseh alojev, kar je najboljäi dokaz, da znajd* goriäki Slovenci ceniti preveliko važnost zavodov „Šolskega Doma", na katerega ao z vso pravico lahko ponoani. Počaatili so veselico med drugimi odlič- nimi gospodi tudi c. kr. dvorni avetnik grof Attema, äolaki avetnik Štefan Križnič, okrajni nadzornik Finžgar. Tudi gmotni vspeh te veselice bil je jako povoljen. Martin Bernhard. — Oni d(3set- nik Martin Bernhard, ki je, kakor je bilo že večkrat omenjenr tako grdo ravnal z neko tovarniäko oeiavko Meotti na So- činem mostu med Podgoro in Stračicami, da je valed tega grdega ravnanja umrla, ni bil, kakor je zdaj dognano, nikdar ob- aojen zaradi tega na 12-letno ječo, kakor ao to poročali razni liati, ter ae ni proti njomu kazenaka razprava sploh nikdar izvedla. Pač pa je bil apoznan od voja- ških zdravnikov za zblaxnelega, in se na- haja zdaj na Dunaju v vojaSki nori^nici. Kakor ae je pozneje dognalo, bil je Bern- hard äe predno je bil potrjen v vojake dvakrat na opazovanju v noriänici. Konj ubil vojaka. — V petek je neki konj vojaka Mihaela Kozaakega, ki je bil prideljen tretji bateriji pri tuk. topničarjih, tako ailno udaril z zadnjo nogo v trebuh, d» je revež valed tega äe isti večer izdahnil avojo dušo v vojaški bolniänici. Neroden kolesar. — V soboto je neki kolesar G. najprej podrl na tla neko Marijo Gerzetič in koj potem pa nekega Antona Tersiča. Škode sicer ni bilo ve- Hko in je ostalo le pri strahu, vendar pa naj bi taki nerodni kolesarji se ne vo- zili po mestu. — Sicer pa zasluži gotovo äe bolj, da se ga nauči „manir oni pi- sar 6., ki se je na Gorisöekn s kolesom vozil na prepovedani poli, ki je name- njena le za pešce, in se je grdo zaleta- val v mestnega stražnika, ko ga je ta opomnil, da je prepovedano voziti se po omenjeni poti in ga je zaradi tega tudi ustavil. Neprljeteu ribji lov. — V nedeljo predpoludne ata blizu Sovodenj lovila v Soči dva Furlana, najbrže doma iz Loč- nika, ribo s pomo^jo dinamita, kur je najstrožje prepovedano. Ko so orožniki to zapazili, äli so na lice mesta, da bi Furlana prijeli. Ali Furlana odnesla sta pete, pa ne prav sredno, kajti jeden je zbežal v srajci, drugi pa popolnoma nag, a orožniki polastili so se njane obleke. Ni nam znano, kaj se je dalje zgodilo z ribiöama. NtariiiHke freske v župnijskj cerkvl sv. Petra pri (ioricl. — Te dni so popravljali nekaj v cerkvišempeterski pri Gorici. Pri ti priliki so hoteli prebar- vati presbiterij. V ta namen je bilo po- trebno odstraniti nekaj ometa, ki je bil dva prsta debel. In glej, ko so to storili, zapazili so pod ometom kranne slikarije, baje nad 400 let stare freske. 0 tern so takoj obvestili konservatorja grofa Žiga Attemsa, ki se je takoj podal na lice mesta in odredil, da se delo uatavi toliko časa, dokler ne pride kak izvedenec z Dunaja. Prepeljall so v nedeljo popoludne iz kanalskih v tuk. zapore 9 oseb, ki so bile zapletene v pretepe med italijanskimi železniškimi delavci in domačini v Plaveh. Sest je bilo Italijanov in trije domačini. Prerezatl si je hotel vrat 56-letni Cigoj Vid iz Gojač. Sprla sta se baje s sinom pri delu na polja, in tu se je Ci- goj tako razburil, da je potegnil „fovč" iz žepa in si hotel prerezati vrat. Ranil se je še precej. Prepeljali so ga v tuk. bolniänico. Gradnja bohinjske železnice. — C. kr. okrajno glavarslvo v Gorici raz- glaša, da je operat, tičoč se naprav v varnost pred ognjem v katastralnih ob- činah Avče, Bodrež, GoronjavaB, Avhovo in Plave ob delni progi Podbrdo-Gorica, razpoložen v uradih omenjenih občin ob navadnih uradnih urah od 7. do vštetega 20 julija. V tern času more vsakdo vpo- gledati v rečeni operat. Eventuvelne pri- govore proti namerovanim napravam je priglasiti pismeno ali ustmeno na c. k. okrajnemu glavarstvu v Gorici v gori označenem času. Vročina. — Že nekaj dni začela je pritiskati pri nas buda vročina, tako, da kaže toplomer celo v sobah do 25° R. Pa tudi od drugod dohajajo vesti o hudi vročini. Na Dnnaju kazal je to- plomer te dni celo v senci do 30° R. Protest. — Tudi naši rae3tni očetje so včeraj v stareäinstveni seji protestirali proti izgredom, naperjenim v Inomoatu proti italijan8kim visokoäolcem. Duhovne vaje za slovenske uči- teljice, katere se bodo vräile naSv. Gori, začnejo dne 23. avgusta ob 5. uri popo- ladne. Stroški za osebo 6 kron. M. H. W. Romarje na Barban k sloves- nosti za Slovence in Hrvate 18. t. m. opozarjamo, naj si dobro ogledajo v prih. „Prim. Listu" od 14. t. m. urnik rednih m za teden od 17.—24. t. m. izvanrednih parnikov, ki bodo vsi vozili od Ogleja do Gradeža in dalje do Barbana za 1 K tje in nazaj. Vožnja s parnikom bo hi- treja in ceneja kakor z ladijo čez Bel- vedere. — Volilna pravica učiteljlc. — Te dm je upravno sodišče razsodilo,da imaio ncitelj.ee pri občinskih volitvah aktivno volilno pravico, in sicer v onih občinah, ki nimajo posebnega Statuta, ki bi tako volilno pravico izključeval. Demonstrate v Trstu. — Včeraj zvečer priredili so tržaški Italijani za- tov .dogodkov v Inomostu večje irreden- tJiK • poulične demonstrate, pri ka- nn J6 bilo aretiranih 30 oseb. ««ko&^^111 ^itupjentom in vi- bi ae obr T ~~ Ko Premišljajete, kam Stndijah V p0 dovräenih srednjeäolskih visokošolcia8 hpčemo tndi mi, slovenski mičnem drult *'' združeni v akade" nekatera dek» "IlirjJa" opozoroti na odločitev. pri ' kl bi vplivala na Vašo posvetiti vaeurvK?äanJu' ali se hočete ae obrniti kam d äludijam, ali pa mnogo odlocevaj11^111' pač ne morem0 * prvi vrsti na Va8 u-ato 8e obračamo daljevati avoje štnHr nameravate na- •H tehniki. dlJe na kaki univerzi Razmere na nemä,., *>* od nekdaj niso odgovari», V8en«»'«ih P^ebam, Jetos pa Lpo ^ «'ovenskim univerza kot taka, torej uradno postavila s svojim javnim razglasom na to skrajno nepravičeno staliače. Dala si je s tein pečat nižjeavstrijskega vseučilišča, dasi ima biti osrednje vseučilišče cele države (kar tudi je — po vzdrževanju !). Pa ne samo visoke Sole same, ampak tudi mestno prebivalstvo je slo- venskemu dijaku po svojem mišljenju tuje in nasprotno in ga kot tako ne more podpirati v njegovem strernljenju po vsestranski izobrazbi in omiki. Z ozirom na ta neovrgljiva dejstva smemo s polnim pravom trditi, da so za zdaj, ko še nimamo svojih lastnih šol, za slovenskega dijaka edino pripravne visoke Sole — ČeSko vseučilišče oziroma tehnika v zlati, slovanski Pragi. V Pragi, v središča kulture češkega naroda, spozna slovenski dijak pravo slovansko življenje ter preide po naj- krajšem potu od idealnega navduäenja k resnemu, realnemu delu za kulturni, gos- podarski in političen napredek avojega naroda. Razun našega društva in „Češko- slovenskega akad. krožka Slov. Plan, društva" najde slovenaki dijak tukaj akademična, sokolska, pevska, znan- stvena, dražabna in dr. čeaka družtva, ki ga vse z največjo prijaznostjo sprej- mejo v svojo sr^do. Pa tudi vse pre- bivalstvo kraljevske Präge, da celo mesto s svojimi javnimi knjižnicami, čitalnicami, muzeji, razstavami, neštevilnimi znan- stvenimi in političnimi predavanji ga kot Slovenca v njegovem stremljenju pri- jateljsko podpira. Tudi življenje je v Pragi cenojše nego morda v kakem drugem vseučiliSkem mestu, kar je za slovenskega dijaka dokaj odločilno in važno. — Iz teh kratkih podatkov je raz- vidno, da imajo praäko visoke Sole pre- mnogo prednosti pred nemäkimi na Du- naja in Gradcu. Zato apeliramo na Vas, slovenake abiturjente, pa tudi na vse slovenske visokoäolce in Vas utemeljeno in popolnoma upravičeno pozivljamo : Proč od Dunaja, proč od Gradca I Pri- dite kar najštevilnejše sem gori v zlato Prago. To bo najboljši odgovor na bur- ševska izzivanja ! „Odbor si ovenskega akademičnega društva „llirija" v Pragi". NB. Natančnenjše podatke podaje : Zvonimir Bernot modrosl., Ljubljana, Poljanska cesta 10. — Julijan Paviiček, pravnik, Bovoc (Goriäko.) — Milos Meža, pravnik, Velenje (Stajersko). C. k.drž. višjagininazija v Pazinu. — Na c. k. drž. vižji gimnaziji v Pa- zinu s hrvatskim ucnirn jezikom se bo vräilo vpisovanje za bodoče äolsko Ieto tako-le: Za prvi razred dne 16. julija in dne 16. in 17. septembra t. I. Vsprejemni izpiti pa se bodo vršili dne 16. julija in početkom novega šolskega leta dne 17. septembra. Kdor boče biti vsprejet, mora se prijaviti od 8.—12. ure predpoludne na gimnazijskem ravnateljstvu v spremstvu 8tarišev ali njihovih nutnestnikov ter pri- nesti seboj krstni lnt (kolekovan), s ka- terim dokaže, da je dovräil deseto Ieto ali da je dovršil do 31. decembra t. I. Ako je zahajal v ljudöko äolo, ima pred- ložiti spričevalo, predpisano z minister- jalno naredbo od 7. aprila 1878 štev. 5140. — Na vsprejemnem izpitu za prvi razred se zahteva: a) iz veronauka toliko, kolikor je predpisano za ätiri šolska leta ljudakih šol ; — . .. , , b) iz hrvatskega jezika spretnost v čitanju in pisanju, poznavanje pravilnih oblik, sposobnost, za razlagovanje prost.b in razäirjenih stavkov, najglavneje o pravopisju in c) iz računstva ätiri glavne vrsto računanja s celimi ätevilkami, pismeno in ustmeno. Vsaki priglaäenec mora plaöati na vpisovanju 4 K 20 stot. vpisnine in 2 K kakor prinos za učila. Poziv slovensklm umetnikom! — Dijaäko umetnižko društvo „Vesna" na Dunaju je vsprejelo na svojem petein rednem občnem zboru enoglasno nalogo prirediti, kot edino poslujoče slovensko umetniäko druätvo slovenski oddelek ja- goslovanske razstave v Belembradu. Ta oddelek bo ločen v en del, kjer bodo dela slov. upodabljajočih umetnikov sploh, in v drug, kjer bodo izložena le dela „Vesne". — Odbor druätva „Vesne" je že zacel razpoäiljati natančna pojasnila posameznim umetnikom. Ker pa mu niso znani vsi naslovi, prosi tein potom vse one gg. umetnike (slikarje, kiparje, arhi- tekte in umetn. obrtnike), kateri niso äe dobili nikakega poziva, naj ga blagovo- lijo Daročiti z dopisnico pod naslovom: ,VesnaM Danaj HI/1. Thongasse 10. Odbor draätva „Vesne" na Dunaju. Nemskutnrijrt na Bledu. — Z Bleda piäejo ,.Slovencu": Strah in groza, da se tako širi nemškutarija na Bledu in okolici. V neki slovenski gostilni, kjer so bili zbrani izletniki, se nad vratmi äopiri nemäki napis. Slovenski gostje so glasno izražali svojo nevoljo in naznanili last- niku; da se bodo ogibali njegovih pro- storov, dokler bode nemški napis izzival slovensko narodnost. Saj vendar äe nismo v Prusiji. Biser slovenske zemlje v kratkih letih dobi nemSki Inačaj, ako so ne zdra- rr.ijo domačini. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Mi Slovenci smo sami krivi, ker imamo preveč ozirov do tujcev. Toroj spoštujmo svoj jezik vsaj na svoji zemlji in v svoji hiši. llmrl je v petek g. Josip Pohar, biväi bogofllovec v Ameriki. Pogreb je bil v nedeljo ob 4. uri popoludne v Bo- gunjab na Gorenjskom. Priäel je v do- movino, kjer ga je dohitela smrt. N. v m. p.! Strela ubila profesorja. — Pro- fesor na c. kr. strokovni obrtni šoli v Beljakn Emil Scholtenhaml je napravil v nedeljo dne 3. t. m. z večjo družbo izlet na Dobrač. Prišedši na vrh gore je nastala nevihta. Ko je' profesor äel iz iz hiše pogledat, da-li se kmalu zvedri, udarila je strela in profesor je obležal mrtev na mestu. Več drugih oseb je strela omamila. Truplo profesorja so pre nesli v Beljak. Svinja umorlla otroka. — Iz Slo- venske Bistrice poročajo „Slovencu'1 : Dne 6. t. m. je pustila posestnikova hčerka Ar.tonijo Sorko po domače Dusej, svoja ätiri meseco stara dvojčka v zibeli v sobi, ter je šla na vrt delat. Med njeno od- sotnostjo je prišla v sobo svinja, prevrnila zibelko in odžrla enemu otroku pol glave, druzega otroka je pa pustila nepoško- dovanega poleg. Ko je rnati na upitjo pri- letela v sobo, je bil otrok že mrtev. Letina v Dalmaciji. — To Ieto urode vinogradi, ako ne bo toče, krasen plod. Radi velike suäe stoje jedino vi- nogradi v Dalmaciji dobro, dočim je žito na pol propalo, ludi oljk bo malo. Stekli psi na Reki. — Na Reki je te dni stekel neki pes. ki je ogriznil več oseb Psa so ubili ter poslali nje- govo glavo v Budimpešto, kjer so jo preiskali in se prepričali, da je bil pes v resnici stekel. Zdaj pa prihajajo vesti z Reke, ki pripovedujejo, da je tam steklo te dni več psov. To so lepe razmere. — V Peöuhu na Ogerakem je domobramska kadetna Sola. V nji se letos nabaja kakih 30 hr- vatskih gojencev. Postopa se pa ž njimi tako grdo, da so sklenili baje Jetos vsi izstopiti iz te Sole. Madjarski častniki in zapovednik te dole bi hoteli po vsi sili vcepiti v Brca teh hrvatskih rnladeničev madjarski duh. A ker to ne gre z lepa, poskasili so te dni z grda. Najprej so hoteli prisiliti nekega hrvatskega gojenca, da deklamira pesem „Madjar sem, Madjar sem" itd. A ker se je gojenec temu bra- nil, začeli so ž njim grdo ravnati. Dne 2. t. m. pa so peli v soli gojenci vseh letnikov. Tu se je zaöelo peti tudi mad- jarska himna. Hrvatski gojenci so pa med pevanjem te pesmi rnolčali. To je pa navzočega madjarskega častnika tako razsrdilo, da je zaukazal hrvatskim go- jencem, naj izstopijo iz vrst ostalih go- jencev in naj sami pojejo madjarsko himno. Madjarski tovariäi pa so jih med tern hudo psovali. Ker se niso hoteli hr- vatski gojenci vsejedno udati, pustili so jih oni veöer brez večerje. Neki častnik pa jim je očital, da jim madjarski golaž, za katerega nič ne dajo, di8i, da pa le- pih madjarskih pesmi noöejo peti. Vsled takega ravnanja so se hrvatski gojenci baje odločili, da izstopijo iz Sole. To so r©s lepe razmere v vojaSkišoli. HrvatRki listi prinašajo o teh razmerah jako rozke članke, in zahtevajo odločno, da se v Zagrebu ustanovi posebna domobranska kadetna Sola. Kava in zdravje. — Dokaj pre- porno vprasanje, ali je kavina pijača res nezdrava, so večinoma družine že raa- rešile tako, da zrnato kavo, dražečo živce, pijo samo s primesjo Kathreiner- j©ve Kneippove sladne kave. S svojim okusom zrnate kave napravlja Kathrei- nerjeva Kneippova sladna kava kavino pijačo milo in ljubko; poleg tega je za- radi znanih sladovnih dobrodejnih lest- nosti koristna zdravju. Zato se izkazuje povsod, kjer je zdravnik docela prepo- vedal zrnato kavo, za edini primerni nadomestek ; saj je okusna, lahko pre- bavna, redilna in krvotvorna. Kathrei- nerjevo Kneippovo sladno kavo je pri- poročati prav posebno otrokom, bolnikom in slabotnim osebam: pijo pa naj jo čisto. — Narodno gospodarstvo. (Z (iorjanskega.) Unkreno-apnena zmes, ftotov pripo- mo^ek /oper peronosporo. (Dalje.) Ko se vsa ta zmes skupaj spravi, vzemi tisto množino na novo dobro uga- ženega apna, sicer nekaj več kakor vi- trijola. Apno se z vodo tako razredči, da je podobno tnloku, ter.se jiotem vlije skozi kako redko platno ali sito v kado, kjer je raztopljena galica. (Precajanje ima ta namen, da se bolj äcisti, da se škropilnice potem ne maäijo). Vse to se dobro pomeša s kako leseno palico; z železnimi predmeti pa naj tekočina ne pride mnogo v dotiko, ker železo galico razkraja in jo dela nesposobno ter celo škodljivo za naše namene. Napačno je torej rabiti, kakor sem sam veökrat vi- del, železne Ionen za zajemanje teko- Čine. Do mnenja, da nima galica, raz- topljena v vroči vodi take moči, kakor oria raztopljena v mrzli vodi, priüili so nekateri vinogradniki najbrže vsled tega, ker so rabili za raztopljenje galice kako železno posodo, ki ni bila pocinjena in je vsled tega galica v nji izgubila mnogo svoje moči. Kdor je torej n. pr. radi tega, ker bi rad mešanico takoj rabil, napravil tako vodo, naj zavre in potem s kako le- seno posodo naj zajema in polije vitrijol. Zelo važno, da, skoraj najvažnejše pri pripravljanju bakreno-apnene zmesi je to, da se doda prava množina apna. Ako ga denemo premalo, utegne se pri- petiti, da škropivo liglje prežiga in mar- sikdo si je na ta način že škodoval. Najbolje znamenje, je li dovolj apna ali ne, je rdeči lokmusov papir, katerega dobite po ceni, n. pr. za par novcev, v vsaki lekarni. Kadar postane ta papir, pomočen v škropivo, moder ali plav, je äkropivo dobro narejeno; ako ostane pa- pir takšen, kakoršen je, moramo dodati še apna. Še drugo tudi zanesljivo znamenje je, po katorem so prepričaš, je li meša- nica za škropljenje pripravna ali ne. Pusti pripravljeno tekočino nekoliko časa mirno slati, da se gošča zasede ; ako je voda nad oborino še modra, tedaj je še malo apna; če je pa skoraj brezbarvna, tedaj ga je dovolj. Najložje se o tem prepriöamo, ako držimo s äkropivom na- polnjeno kupico proti svetlobi. Rekel sem prej, naj se dene 1 hi vode 1V> klg. ga- lice. — (Dalje pride.) Loterijske številke. 9. julija. Trst......21 82 35 28 59 Line......44 90 84 68 4 I li Rojahi! Hupujte narodni holek! liiie se FR9KTIKÜNT (PICCOLO) za havarno „Central". Vešč mora biti sloveiiskega, laškega in deloma nemškega jezika. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. občinstvu Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 4V2% polumesečDo; ne- vadignene o brestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- öuje posojünica sama. Posojila ndom na osebui kredit po [ 6% in na Tknjižbo po 67» /0 \ „CentraIna posojünica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. ---------------------------Jt___— ¦-' " ¦ " '¦.—r*--------------------------- C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dan od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne. Uvrxan oku« k»v« do»«i«t« s pnm»«ar>|»m Uyripowe žitne kawe ^POSKUSITEl «*- V/oi»k drnovoiino. Wn Polls». 6 k( poMIfca 4 K 60 h Ir.nco. p;,DOMACI PRIJATELJ" Napodno tisharno u Gorici pripopofa razne posetnice ndjpozličnejših oblihoh. Prosiva sahtevati listke! Najvežja trgovina z železjem Konjedic & Zajec Gorica, pred oailšMjo štev. 5 in poflroloica v li „Monta". Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hlšnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. mmmmämms^m Edina zaloga H 1 I I stavbenih nositeljev b^^^^«^ v Gorlol. " w Pocinkana &ica aa vinograde po jako atti&anih cenah! Pozor! Eno kreno uagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove iimerlkanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Poeor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Samo enkrat,..., naj vsakdo kupiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, k in nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, j llepšega in kakovosti primerno cenega blaga, j ß kakor se tu dobi. ' l Došle so uže zadnje novosti modnega btaga za poinladno in letno wezono v nedo8eg;1jivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne oyratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. ßotel „UNION" Gorica Gledališka ulica st. 10 Vsako sredo KonceRč cele vojaške godbe v prostornem in lepem vrtu, ki je električno razsvetljen. Toči se plzensko in puntigamsko pivo. Kuhinja do- bra. Domača in tuja vina. — Hotel razpo- laga čez 30 moderno urejenih sob. Cene zmerne. Poleg vrta je tudi lepo kegljišče, ki je po dnevu vedno na razpolago, zvečer pa v soboto, nedeljo in pondeljek. Serafm Joos, Iastnik. ^ ^^ ^^ ^^ *m ** ^m ^^ ^^ ^* ^ Ivan Bednarik priporofia svojo knjigoveznico v («orici ulica Vetturini št. 3. Anton Fon, I klobuöar in gostilničar, ] Semeniška ulica St. 6, | ima bogato zalogo ntznovrstnih < klobukov I i ter toči v svoji krčmi ] pristna do mac a vina j in postreže tudi z jako ukusnimi J jedili. ] i Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črtiih mn ia lastnih in drugih priana- nih vinogradov. DuNtaylja na do in in razpo- sUja po /el»/.ii<*i na vse kraje avstro-oKernke nioiiarnijc vho- dih od 56 1 naprej, \« /ahtevo pošilja tudi uzorce. Zaloga piva „DelniŠke drtihbe udnikenih pivovaren Žalec-Lački Trg in plaenjskega piva „pra- zilroj" iz sloveče češko „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, kuteroga ho od- daja lo na debclo <>«! 100 kg. luipcj. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. ^ Fr. Obrdank^fc [Vpriporota svoje ^-JT[ \ \^fone in Pokall"^(fe^j - "Xb, ce po nizkijj^ggi I '*\ ceni. J^M^M^l po 4°|0 Pmortizacijsho posojilo j.ASj.^m^tSS&tSfh zavodov iz Budimpešte in inozemstva do bu eenilne vrednosti proti vknjižbi na I. in II. mesto. ficohtii btTDrlltl Duhovnikom, častnikom, državnim in zaseb- UjlUIII niuUII! nim uradnikom, trgoveem, obrtnikom s po- rokom ali brez poroka na t do 15-letno odplačevanje. Izvrftuje se hitro, kulantno in diskretno. Konvorzija baii^nlli In prlvatnllt tlolgov Meiler Lajos 6s Tärsai, bančni zavod Budimpi'sta, VI. David-utza 15. (Protokolir;iu;i tvnlka.) (i'rosi sc inarko za odgovor.)