241. številka. Ljubljana, soboto 22. oktobra. XIV. Uto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Lhaja vsak dan, izvzeniši poredeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati za a \ h 11 o • o ger afea dežele /a celo leto 16 «1., za pol leta 8 g\.t ih četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa celo leto 18 gW. sa detrt leta .'J xl0 kr., po pošti prejemati za ćetrt leta 3 golil. — Za oznanila ne plačajo od četiristopne petit-vrste H kr., će se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., te se dvakrat, in l kr., 6e se trikrat ali večkrat tiuka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vrurajo. — LrertnisM <. !o v Ljubljani v Prano Kolmanovj hiSi .gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj ne blagovolijo poAiljati naročnine, reklamacije, o/.imrila. t. j. ailini? istrativno stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hifli. Slovenski jezik rehabilitiran! Gotovo je še vsem narodnjakom v spominu določba c. kr. najvišjega sodnijskega dvora na I Mina ji od 16. februvarja t. 1., broj lf>97, v katerej se je v tožbi Petra Kebra zoper Jo sipa Mazoviča in Andreja Jančigaja zaradi motenja v m imej posesti pri c. kr. okrajnej sod-niji v Kamniku razsodilo, daje v smislu §.13 o. s. r. pri kranjskih sodnijah sodnijski jezik jedino le nemški. Ravno tako dobro je tudi še vsem v spominu, da je gospod \Vaser z okrožnico od 2. marca t. 1., broj 3005, to odločbo vsem sodnijam naznanil, in da so se vsled te okrožnice pri slovenskih sodnijah slovenske uloge nerešene vračale strankam s tem nazaj, da nijso pisane po §. 13 o. s. r. v sodnijskem, to je, v nemškem jeziku. Ravno tisti gospod Waser, ki je razposlal prvo okrožnico, moral je pa zdaj razposlati drugo okrožnico, ki se tako-le glasi: Glede na ukaz visokega c. kr. justičnega ministerstva od 6. oktobra 1881, št. 15.537, kateri je tu sem došel s prezidi jalno noto od 8. oktobra 1881, št. 7827, objavi se c. kr. .... sodniji v imenu justičnega ministerstva naslednje: C. kr. justičnega ministerstva se je vsled preiskave, vršeče se pri jednej okrajnej sodniji na Kranjskem, polastila skrb, da ta ... . sodnija določbi c. kr. najvišjega sodišča od 16. februvarja 1881, št. 1697, katera določba se je tej .... sodniji vsled sklepa c. kr. niul-sodnije v Gradci od 2. marca 1881, št. 30U5, objavila, glede uporabljenja zakonitih zapoved, katere veljajo o rabi deželnega jezika pred sodnijami, prilaga veziven pomen. Faust. (Spisal Ivan Turgenjev, preložil M. Malovrh.) Entbehren solist du, solist entbchren. Faust, I. Theil. (Dalje.) Tretje pismo. (Isti istemu.) M . . . . 16. junija 1850. Dragi prijatelj! Jaz sem jo obiskal in jo videl. Najprej moram Ti nekaj reči, kar se Ti bode čudno dozdevalo. Veruj ali ne veruj, Vera se gotovo čisto nič izpremenila nij. Ko je pred menoj stala, komaj sem se zdržal, da svojega začudenja nijsem izrazil. Ali kako da bi se ne, videč pred seboj mlado devojko sedemnajstih let, ravno kakor nekdaj! Samo otročjih očij nijma več, ali da se prav izrazim: ona nij nikdar otročjih očij imela; bile so pre- i ognjene. Inače je povsem ista, ko nekdaj: j Justično ministerstvo pa je čutilo potrebo,! to ... . sod nij o tako poučiti, da ome njen ji' naj viljega sodišč a določba s tem, da seje vsled oad sodnijskega sklepa objavila sodnijam, svojega z n a č a j d , to je, značaja v speciielnem slučaji izdane določbe, kratko nikar izgubila nij, da ta določba vsled omenjenega sklepa tudi nij dobila pomenu, ki bi stv.nl rz 12 obč. drž. zak., tako da se ima .... sodnija tudi v prihodnje pri uporabljanji zavoljo jezika rabe odločilnih zakonov in uaredeb v posameznih slučajih ravnati po določilih justično-minister-Bkega ukaza od 16. marca 1862, št. 865; od 20. oktobra 1866, St. 1861 in od 5. septembra 1867. št. 8636. V Gradci, dne 12. oktobra 1881. "VVaser m.,/p. Od ces. kr. nadsodnije : Strassnigg m./p. Kaj določujejo navedeni justičnega ministerstva ukazi, mislimo, da je našim čitateljem popolnem znano. Določujejo, v kratkem rečeno, da se imajo slovenske uloge, bodi-si v kazen sk'h, bodi-si v civilnih zadevah, sprejemati, da se imajo v ravno tistem jeziku reševati, da se imajo zapisniki s slovenskimi strankami pi sati ijlovenski itd. Z jedno besedo, slovenski naš jezik je z a d o b i 1 zopet tisto veljavo pri sodnijah, katera mu po vsej pravici gre. Gospod VVaser pa je dobil nekaj, kar in u tudi po vsej pravici gre in kar mu prav iz najglobokejšega srca privoščimo. H a j d i, n a r o d n j a k i, z d a j na noge! Zahtevajte povsod pri sodnijah odločno, da se vam pišejo zapisniki slovenski, ulagajte sloven- ista mirnost v držati ji in obnašanji, isti glas, i isto gladko čelo. Kakor da je ves čas kje pod J snegom ležala! Zdaj pak šteje osemindvajset; let, ter je uže troje otrok rodila ... To je | neumevno! Ne misli, da sem vesel vsega tega !' Meni se ta „neizpremenje.iost" kar nič ne dopada. Ženi in majki osemindvajsetih let ne treba, da izgleda kakor mlada deklica, kajti zanjo nij več, da živi tja v beli dan. Vera vzprejela me je jako lepo, u mož jej nij mogel mesta najti od velike radosti. Hiša jima je lepa in prostorna. Odelo Verino bilo je kakor v devojkah. Na sebi imela je belo obleko s plavim pasom, a okolo vratu lepo, tanko zlato verižico. Hčerka je mila, a bolj premajki podobna nego njej. Slika njene matere visi v dvorani nad zofo. Koj, ko sem vstopil, pala mi je na oči. Videlo se mi je, kakor da ma strogo in . pazljivo gleda. lake uloge in zahtevajte strogo, da j se vam tudi v slovenščini rešujejo! Postava velja uže od leta 1862. in nobeden sodnik na Kranjskem, spodnjem Stajarskem in spodnjem Koroškem se ne more s tem izgovarjati, da nij slo v en čine zmožen. Če j*- nij zmožen, gre naj široko po svetu, pri nas pa nij sposoben službovati! Narodne naši' duhovnike in učitelje pa prosimo, da tO razsodbo pravnega ministerstva raztolmačijo priprostomu ljudstvu. Še smo gospodarji na lastne) zemlji in ne bodemo več podlaga tujčevoj peti. Gospodu ministru dr. Pnižaku, Ki je ven-derjedenkrat nekaj napravil, pa kličemo slavo! Iz kranjskega deželnega zbora. X. seja 19. oktobra 1881. Deželni predsednik g. VVinkler ki je zopet ozdravel, je navzočem Poslancu g. Pfeiferju se dovoli 8 dnevni, poslancu g. Šavniku 8 dnevni 0 Ipust. Raron Apfaltrern poroča v imenu odseka, kako bi naj kranjska dežela drugo leto primerno pratOOVala 600 letnico, odkar je zvezana s h so habsburško in nasvi-tujo, naj bi šla deputacija z deželnim glavarjem in dvema deželnima poslancema Nj. veličanstvu cesarju se poklonit, da se z zidanjem muzeja Rudolfi šča. za katero je darovala hranilnica 100.000 gl., dežela pa naj bi darovala družili 100.000 gl., takoj drugo leto prične. Na dalje daruje dežela 50.000 gld. za doželno hiralnico in tako dolgo, da se nabere potrebni kapital za zidanje, obrnejo se obresti teh 50.000 gld. za to, da dobe hiralci podpore na leto po 50 gld. Na dulje so deželnemu odboru naroča da se stavi program za slavnost 600 letnice in naj Vera sela je na svoje obično mesto, na ; počivalnik pod sliko. Njej nasproti vsedel sem i se jaz, in ko smo se o prošlosti menili, moral ! sem, hotel ali nehotel, pogledati mračno sliko t njene matere. Misliti si moreš moje začudenje, ko sem čul, da Vera po svetu svoje majke, še dosdaj nij čitala ni romana ni pesniškega, ali kakor ona veli, izmišljenega dela. Mene ta ravnodušnost proti najplemenitejfiemu duševnemu uživanju jezi. To se nikakor ne more oprostiti toliko razboritoj, in kakor mislim, plemenitih čuvstev poloej ženi, kakor je Vera. — Vi ste se torej obvezali, nobenega ta-cega dela čitati? — Ne, ali ne utegnem. — Ne utegnete! To je čudno! Ali zakaj nijste Vi Prijmkov svojej ženi čitanja omilili ? — To bi bil rad storil, — odgovori mi on, ali . . . Vera mu besedo ustavi: — Ne delaj se vendar tacega. Saj ti sam ne ljubil verzov. se v ta namen pogovori z deželno vlado, mestnim magistratom ljubljanskim, in pokliče, ako je treba, de druge osobe v slavnostni odbor. Stroški za slavnost se uže naprej odobre. Poslanec G r a s s e 11 i „ Slavni zbor! Z navdušenjem je kranjski deželni zastop jednoglasno pritrdil nasvetu, da pojavi kranjska dežela svojo udanost do presvitlega prestola o priliki 600 letnice združenja kranjske dežele s slavno habsburško dinastijo. Preverjen sem, da bodo vse občine po vsej našej domovini tekmovale v proslavljenji tega zgodovinskega dneva, da se bode vse prebivalstvo kranjske dežele trudilo, da izkaže svojo udanost habs-burškej dinastiji in našemu presvitlemu cesarju. Patrijotične besede, katere je izjavil g. poročevalec baron Apfaltrern, bodo našle v celej deželi pritrjenje in odobravanje in nij ga človeka v celej deželi, ki bi se ne trudil, da dokaže udanost presvitlemu vladarju. Tudi naša stranka goji živo željo, da se na dostojen način praznuje ta dan, r.o načinu proslavljanja je narodna stranka, v katerej imenu jaz govorim, drugih mislij, nego gospod poročevalec odborov. Mi mislimo, da muzej po zdanjej uredbi popolnem zadostuje svojej nalogi kot učni pripomoček in več mu dozdaj nij treba biti. Z veliko hvaležnostjo pripozna narodna stranka tudi, požrtvovalnost istega deželnega zavoda (kranjske hranilnice), kateri je kazal svojo dobrotljivost zmirom napram deželi in držuvi, in kateri je v znamenje svoje lojalnosti umogoč'1 z velikodušnim darom, da se bode mogel zidati deželni muzej Rudolfišče. A z oziram ua druge jako nujne deželne potrebe je po našem mnenji žrtva prevelika, katero bi mi prinašali na jedenkrat. Isto tako bi mi z veseljem odobravali nasvet o oskrbi hiral-cev, ko bi imela dežela dovolj denarja na razpolaganje v to, a v prvej ,vrsti je za te nesrečneže skrbeti dolžnost občin. Mi nečemo kratiti deželi pravice, da dela dobro, a mi mislimo, da je njej v prvej vrsti skrbeti za nujnejie potrebe. Mi smo tega mnenja, da ima dežela kranjska druge dosta nujnejše potrebe, katerim ustreči je naš prvi nalog. Go-Bpod poročevalec baron Apfaltrern je omenil veselih in žalostnih dnij, katere je pretrpelo prebivalstvo kranjske kronovine. A vprašam, gospoda, kdo pa je pod bičem obilih ne-Breč največ trpel? Nij ga stanu v deželi, katerega bila nesreča bolj trla, nego kmetski stan. Našej stranki se zdi torej primerno, da naj bi o priliki 000 letnice ukrenili in sto rili kaj koristnega za kmetski stan, nekaj, kar bi ta dan ohranilo v blagem spominu pri našem kmetskem prebivalstvu še v poznih letih. Da povem misel, katera nam godi in ki bi godila in z veseljem pozdravljena bila v celej deželi je ta, da osnujemo v spomin tega ve-levažnega dogodka kmetijsko šolo za vso deželo v Ljubljani. O koristi mojega nasveta nij treba dosti govoriti. Vsaka dežela v Avstriji ima uže svojo kmetijsko šolo, nekatere celo po dve in več. Mala Goriška je ravnokar sklenila, da razdeli svojo kmetijsko šolo v slovenski in italijanski oddelek, kar jo bode stalo 25.000 gl. Narodna stranka ne bode posebnega nasveta stavila, nego misli, naj bi se izročda naprava kmetijske šole v Ljubljani deželnemu odboru. Naš predlog bode gotovo ustrezal deželnim in državnim inteneijam, sosebno pa Nj. veličau-svu presvitlemu cesarju, kateri pri vsakej priliki poudarja, da je pospeševati kmetski stan." — Ko je gospod govornik končal govor, na stalo je gromovito odobrava uje od strani poslancev in občiustva. Potem je govoril poslanec dr. Vošnjak: „Gospod poročevalec je apeliral na jedinost. Jedini smo vsi v zvestobi in udunosti do habsburške monarhije, jedini v požrtvovalnosti v v prid avstrijskej državi za miru iu vojne. Ko so naši vojaci prelivali kri za Avstrije krono, marljivo je delal kmetovalec doma, da kaj pridela, da bode mogel davke plačati, za časa vojne toliko večje plačati. Jedini smo tudi vsi v hvaležnosti do cesarske rodovine, katera podaje kranj^kej deželi toliko dobrot, kakor morebiti nobenej druge j deželi. Če so sovražni elementi pokončali imenje kmetu ali meščanu, presvitli cesar je vsikdar prvi velikodušne darove delil nesrečnežem, in zato mu je naš naj narod rudi s celim srcem hvaležen in udan. Gospoda, jaz mislim da bolj požrtvovalnega, bolj zvestega ljudstva v našej dinastiji habsburškej nij, nego v Kranjskej. Ako pa nijsmo jedini v načinu proslavljanja 600 letne zveze kranjske dežele s habsburško dinastijo, je to uzrok, da mi gledamo na finan-cijelne moči dežele in na to, ali bi se svečanost bolje proslavljala po načinu g. barona Apfaltrerna, ali po istem, katerega nasvetujemo mi. G. referent pravi, da z muzejem skrbimo za to, da se našej mladini pripravi lepo šatorišče za vedo in umetnost, na drugem kraji pa se hoče skrbeti za hirajoče deželane. Muzej bode v prvej vrsti za olepšavo mesta in za vedo, če bode vedoieljnih mladeničev. Ali, gospoda, moje in mojih aodrugor misli so, da nam je najprej ohraniti moško moč našega naroda. Če ista ne bode mogla ohraniti se in napredovati, potem bode tudi manjkalo ukaželjnih mladeničev, kajti nobeden kmet ne bode mogel pošiljati svojih otrok v srednje in višje šole. Na jedenkrat naj bi darovali za muzej in za hiralce ogromno svoto 150.000 goldinarjev? Res, čudom se bode čudil svet in vprašal, ali je kranjska dežela postala Čez noč tako bogata, da zamore darovati res tako ogromne svote! Čudil bi se tudi naš presvitli cesar, ko bi cul, da tako revna dežela hoče potrošiti toliko svoto, katero potrošati moreio le bogate dežele. Rajši bi gotovo naš presvitli cesar slišal, da mi darujemo svoto, katero lehko zmoremo za od vse dežele zaželjeno kmetijsko šolo, ne pa velikansko svoto za jedno stvar, katera nij tako silno potrebna, svoto tako ogromno, katero ne deruje ni cesarska obitelj ni cesar sam. Jaz se moram jako čuditi, kako se vrže Rudolfišče zdaj v zbor. Rudolfišče se je uprav hotelo zidati v spomin cesarjeviča prestolnika poroke. Zdaj se pa ta stvar veže s 60O letnico, kakor da bi se hotel delati nekak pritisk na našo stranko, da moramo pod plaščem lojalnosti vsi glasovati za ta predlog. Čemu pa je treba tako velikanskega poslopja za muzej, čigar stroški bodo nalagali davkoplačevalcu y3 krajcarja na goldinar več davka, kajti muzealni zaklad se bode zazidal in treba bode številnejše osobje plačevati le iz deželnega zaklada. Kar se tiče svote za hiralce, se čudim gosp. poročevalcu, ki je o priliki, ko je deželni zbor sklenil, da naj dežela plača polovico stroškov za iste hiralce, ki so iz revnih občin, tako ostro v svojem govoru varoval pravice dežele, da ona nij dolžna plačevati za hiralce, nego občine, zdaj pa nasvetuje tako ogromno svoto iz deželnega zaklada, ko je prej vender ugovarjal manjšim stroškom. Gospoda, vem da boste sklenili po svojej volji, ker imate večino, a o zvestobi in udanosti do naše presvitle cesarske rodovine smo jedini, nejedini pa ostanemo o sredstvih, kako pomagati slovenskemu narodu in ga varovati prevelicih stroškov. (Burna pohvala in odo-bra vanje.)_ (Konec pri h.) Po lihe ni razgled. lolran c <1«»Ž€^1«». V Ljubljani 21. oktobra. In zopet je stopil pred volilce svoje ustavo-veren mož baron %% altcralkl rdicu, posla- delo druzega pisalca. Ali ste nemški jezik po-zabiii ? Nijsem. — Govori ga, kakor rojena Nemka — doda Prijmkov. — Tako je tudi treba. E, preverili se boste sami, da je delo, katero Vam donesem, res divno. — Dobro, dobro. Ali zdaj pojdimo na vrt : moja Nataša neče mirovati. Po teh besedah dene Vera okrogel slamnik na glavo, prav otročji klobuk, samo nekoliko večji od onega svoje hčerke. Jaz sem šel poleg nje. V hladu visocih lip, v mirnem zraku videlo se mi je nje lice mnogo lepše, osobito, kadar je glavo malo pri/dignila, da me je videti mogla. Da nij za nama Prijmkov stopal, a malo dekletce pred nama skakalo, bil bi si gotovo mislil, da sem še vedno dvaindvajset let star, a ne petintrideset, in da nameravam v Berolin potovati. Ona doba bila mi je jako živo pred očmi in to tem živejše, — Da, verzov ne maram, to je istina, reče Prijmkov, ali romane na priliko . . . — Kaj delate na večer, vprašal sem jaz. Ali kartate? — Časih. Ali tudi za večer se vedno kakšen posel naide. Pri priliki tudi čitamo. Saj razen pesniških del je še mnogo družili dobrih knjig. — Ali kaj imate ravno proti pesniškim delom? — Nič, ali od male mladosti nijsem teh izmišljenih stvarij čitala. Tako je to moja majka hotela, a kolikor sem starejša, tem bolj se preverujem, da je vse ono sveta resnica, kar je majka govorila ali delala. , — To je vse lepo, ali jaz ne morem tega odobriti. Po mojih mislih nijmate nobenega razloga odrekati, se tako lepemu in vzvišenemu uživanju. Ako nijste protivni glasbi in slikarstvu, zakaj ravno pesništvo te sreče nijma? — Protivna nijsem niti pesništvu, samo prilika se ž njim spoznati me ni doletela. — Po tem tacom dopustite mi, da bode to moja skrb. Vaša gospa mati Vam menda vender nij za večne čase prepovedala se z lepo književnostjo upoznati ? — Nikakor ne! Ko sem se omožila, preklicala je vse prepovedi. Ali i mene same nij nikdar želja obšla, da čitam — kako ste uže rekli — te Vaše romane. To se mi je jako čudno videlo, tem čud-neje, ker se te«a nijsem nadejal. Vera gle-gledala je pri tem v me, tako mirno, kakor ptica, ki se uičesa ne boji. — Donesel Vam bodem knjigo za čitanje in ta Vas bode gotovo zanimala. (Pal mi je na pamet „Faust", ki. sem ga nedavno pre-čital.) Vera vzdihne tiho in reče kakor bi se bala. — Knjigo! ... A vender ne kakšnega dela George Sanda? — Tedaj ste vender o tej pisateljici slišali? E, pa kaj bi škodilo, da je to delo i ravno od nje same? Ali ne, jaz Vam donesem nee iz Štajartke. Ta mož pa ima tisto lepo lastnost, kakor otroci in pijanci, da vse, kar ve, do zadnje pičice oznani svetu najivno in brez ovinkov. Lansko leto je uže ta mož jedenkrat govoril pred svojimi volilci in prav odkrito pokazal razpor in onemoglost mej usta-voverno stranko in zdaj pa nam je zopet mož odkritosrčno odkril namere in program nemškega kluba. On ima sicer malo upanja, da bi v zdanjem času mogel nemški klub pognati močne korenine, a če bi ga hoteli vender-le vsaditi, v zemljo nemško - nacijonalno ga moramo, vskliknil je gospod baron. In ua dalje je gospod baron prav prostodušno dejal, da bi Be nemški klub malo brigal za to, kar basni moči in blagru Avstrije, on bi gledal le na svojo korist. Kar se tiče Galicije, je dejal gospod baron, ima mteres na njej Avstrija, ona si jo mora obraniti, da si ohrani moč, nemški klub se ne briga za-njo, tu nij nemški klub interesirali, ravno tako je z južnimi Ti-rolami. Po mislih gospoda barona naj se le razkosa Avstrija: Galicijo naj si vzame makar i Rusija, južne Tirole naj pogoltne Italija, in 6e se jednako zgodi s Trstom in Dalmacijo, pravi gospod baron, je to čisto jedno nemškemu klubu, to so interesi Avstrije, ne pa nemškega kluba in za interese Avstrije se ne briga nemški klub. Ali nij to izdajstvo? Nij njihov evangelij izdajalski? In ti možje hote biti prvi svetovalci vladarjevi, taki elementi hote dajati Avstriji zakone? V češkom deželnem zboru je bila jako burna deb»ta pri obravnavi deželnega budgeta. Poslanec Plenner je napadal vlado in jej očital, da ne more nobenega uspeha pokazati, ki bi ga bila dosegla s svojo politiko, ker si zdaj narodnostne stranke še bolj strastno nasproti stoje, kot prej. Ilieger je ugovarjal Plennerju in opravičeval vlado, ki se ima boriti s toli-kimf težavami in naposled nagovarjal Nemce k spravi. Deželni namestnik Kraus je odgovarjal Plennerju, da je in bode vlada vt.dno jednako pravična obema strankama. V moravjikem deželnem zboru so v zadnjej seji interpelirali narodni poslanci deželnega glavarja, zakaj se nastavljajo v Mo-ravskej zdravniki, ki ne umejo češki in odločno so „protestirali proti barbu ričnemu zanemarjanju češčine v bolnicah". Razpravljala se je tudi vladna predloga o upravnej reformi. Poslanec Šrom je izvrstno govoril proti predlogu večine in priporočal, naj se ustanove okrajni odbori. Vladni zastopnik mestu umrlega deželnega namestnika, VVinkler, je v imenu vlade izjavil, da vlada ne misli deželne avtonomije zožiti. Predlog, naj se vladna predloga odbije, se je sprejel. V Kali»kena deželnem zboru se je v jednej zadnjih sej sklenilo, da se ustanovi deželni kreditni zavod. S tem bode v mnogem oziru pomagano ekonomičnemu položaju Galicije, ker bodo kmetje lehko dobivali hitro in ceno denar; do zdaj so tam gospodarili oderuhi in imeli kmeta popolnem v svojih rokah. ker je tudi vrt onemu gospe Eljčeve jako podoben. Nijsem se mogel zdržati: govoril sem Veri o teh svojih občutkih. — Vsi reko, da sem se po vnanjesti jako malo izpremenila. Ali tudi po notranjesti sem ona ista ostala. Približevali smo se kitajskemu paviljonu. — Takšne hišice nijsmo v Osinovci imeli — reče Vera. Nikari ne glejte na to, da je vnanja stran nekoliko zanemarjena, znotraj je lepa in hladno je v njej. Stopili smo čez prag. Jaz se ozrem. ■— Veste kaj — rekel sem Veri, ukažite, da se prinese semkaj miza in nekoliko stolov. Tu je res divno. Tu Vam bom Čital Goethe-jevega „Fausta". — Da tu nij muh, dostavi ona najivno. A kdaj pridete zopet? — Pojutranjem. — Dobro — odgovori Vera, vse bode pripravljeno. V tem hipu pribiti mala Nata, ki je z Vuttn)«- države. V Italiji je članek „Diritta", vladuega lista, zbudil veliko pozornost, ker se v njem govori, da misli vojni minister zahtevati povečanje vojske in sicer od 300.000 na 410.000 vojnikov. V Španiji je kraljevi ukaz sklical odbor, sestavljen iz generalov, ki imajo nalog, revidirati deželno-brambeni zistem. Oni se bodo posveta vali, kako bi bilo možno španski zistem zahtevam modernega vojevanja primerno pre-narediti. V senatu »evoro-amerikanskih /jed i nj en i h državah sta dve stranki, demokratična in republikanska in vsaka hoče imeti iz svoje srede predsednika senatu. Dopisi. Iz Trsta 19. oktobra. [Izv. dop.] (Tržaška raztava. Trst in Reka. Zmes.) Zadnjič sem poročal, da je družba južne že-lezuice dovolila 5000 foriutov za bodočo razstavo v Trstu. Dotični zaklad se je bil s tem namnožil na 102.000 forintov; zdaj je poskočil za 40.000 forintov, katere je naša kupčijska in obrtna zbornica dotičnemu razstavnemu odboru privolila. Pri tej priliki mi je znova se uri vala ona misel v starej Pressi, ki se norčuje o „taschenkunststtickchen" naših paten* tiranih patrijotov. Predsednik in tajnik in skoro da ne vsi odborniki so isti možje pri kup-čijskej zbornici in pri odboru za razstavo. A pustimo to stvar, katero je od smešne strani pojasnil „Triester Tagblatt" v članku „Sie schreibt an sich selbst". Izmej dotične obravnave naj tu omenim le dve točki, ki bi imeli zanimati ves tržaški svet. Odbornik dr. Vi-centini. ki je tudi kuj spretni in skrbni pred sednik obrtnej družbi tržaškej, je pri dotičnem predlogu v zbornici kupčijskej nasvetoval, naj se privoli razstavnemu odboru onih 40.000 forintov, a s pogojeni, da bode jedno poslopje za razstavo zidano tako trdno, da se bode po razstavi lehko ohranilo in v njem ustanovila stalna razstava obrtnih izdelkov v Trstu. To je prvi siluo va>en 'nasvet, katerega bi se imeli z navdušenjem poprijeti vsi tržaški kupci in obrtniki. A podoba je, da me-rodajni krogi nij majo še pravega pojma o prevelikoj važnosti rečenega nasveta; zato je kupčijska zbornica promenila besedo pogoj s praznim „p r i poroč i lom". Druga točka v Vicentinijevem govoru se zadeva posebne, toliko potrebne železnice — podaljška cesarjevič Rudolfove železnice iz Loke do Trsta. Kupčijska zbornica rada žr- nama ob jednem vstopila, bleda kot zid in drhteča od strahu. — Kaj ti je? — vpraša jo Vera Niko-lajevna. — Ah, sladka mamaša, poglej samo to strašno zver, — poviče dete ter pokaže grdega, po zidu lezočega pajka. — Zakaj se ga bojiš, — vprašala je Vera, saj ti ničesa ne stori. In prej nego sem jej braniti mogel, vzame pajka, ga pusti, da jej je malo po roki lazil, ter ga potem na polje vrže. — Oho! Vi ste res junakinja. — Junakinja. Saj to nij strupen pajek. — Kakor vidim, ste učeni prirodosiovja. Jaz bi te grde stvari ne vzel v roko. — A zakaj se plašite? — vpraša Vera. Nata naju oba debelo gleda in se jame smijati. — Čudno! kako je to dete Vašej materi podobno, — rekel sem jaz. — Res? — reče Vera Nikolajevna ra- tvuje onih 40.000 forintov za razstavo, a pričakuje tndi od vlade, da bode zgradila novo samostalno železnico — podaljšek Rudolfove železnice do Trsta. Zadnjič sem uže omenil, kateri duh vlada v zastopnikih naše kupčijske zbornice. Kdor razmere pozna, čudil se pač nij, da se zbornica nij precej poprijela tega pre-imenitnega nasveta, ki se popolnoma sklada z nasvetom tržaškega deželnega zbora. A upajmo, da se kij u bu visoke) mržnji uresničijo naše želje. — Večkrat sem uže poudarjal, kako nam Reka jemlje veliko kupčijo zlasti z nekaterimi blagi. Nekdaj smo mi skoro izključno kupčeva h z dogami za sode ter jih na leto prodali 70—90 milijonov. Za to prevažanje je bilo treba premnogo ladij — še čez 400 — a zdaj je veliki del te kupčije Reka potegnila k sebi. Prav naravno, saj doge prihajajo iz hrvatskih in slavonskih hrastnikov. Drugo pre-imenitno blago pa je žito, zlasti moka. Minuli mesec september je prišlo v Trst komaj 90 vagonov moke ali po natančuih poročilih 788.000 kilogramov, v Reko pa je prišlo 3,904.000 kil. |rr». Itm DEPrs-tt-© ima s©,x3tlo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajske j cesti; lekarna Josip Svoboda, na PreŠirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna J o a. Borgmann. V Po-s toj ni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de G ir on col i. V Ajdovščini: lekarna Mich. G ugli elino. Cel j o: lekar J. Kupfer-schmied; Kranj: lekar Drag. Šav ni k; K v in ni k: lekar .losi p Močnik. Ker se v zadnjem času naš Izdelek posneinljc in ponareja, zato prosimo, naj se kupnje santo v zgoraj navedeni!) zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v oklenieo vtisnene besede: Eclite Maria- zeller MagentroptV.n — Brady & Dpatal — Apo- theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu /.a rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utis-ueuo sodnijsko spravljeno vari*tvt*no kih»-uieiije m zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim »namenjeni. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemajo teb znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj su nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodu jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—8) Tulci 20. oktobra: Pri Mloou : Kos iž Maribora. — pl. Kasteltzkv z Dunaja. — Pri 9fallui * pl. Fichtenau iz Novega mesta. — Konigstein z Dunaja. Kopstein iz Siofoka. — Deutsch z Dunaja. m* i t Preiiieuiba prodajaliiice. Jemljem si čast p. n. občinstvu javljati, da sem preložil svojo prodajalnico z Glavnega trga št. 11 v Šelenburgovo ulico št. 6. Ob jednem se priporočam za izdelavanje obutnla za gospode, gospe in otroke. — Čestitim naročevaleem se zahvaljujoč za dozdaj mi izkazovano zaupanje, prosim, naj bi me Se na dalje z naročili počestili. S spoštovanjem (589=3) KcirOl HllbIUa.yT, čevljar, Šelenburgo ve ulice št. 6. j V 23. dan t. m. pride sem % oEiUu «vctiioziiaiia Kreutzbergova MENAŽERIJA in se bode vstavila v Lattermannovem drevoredu nasproti Koli-zeju, kjer bode s svojimi redkimi živahni, kakor tudi s svojimi velikimi predstavami čestitomu občinstvu ljubljanskemu in iz okolice podajala vkusne zabave. Mej drugimi specijalnostmi ima etablissement tudi leteče pse ali vampirje (volkodlake, netopirje) iz vzhodnje Indije. Podrobno naznanijo plakati, na katere si. občinstvo opozarja spoštljivo (582—2) lastnik menažerije. Izdatelj in odgovorni urfduik Makse A r m i č. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne'