Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo tn uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—-. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p»-litna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu«t, Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 102. Sreda, 21. decembra 1932. Leto VII. Padec francoske vlade so povzročili socialisti. — Novo vlado je sestavil Paul Boncour. Eduard Bernstein Iz Berlina javljajo, da je umrl v nedeljo, dne 18. t. m. socialno-demo-kratični teoretičar Eduard Bernstein, ki so ga imenovali revizionista. Star je bil 83 let. Rojen je bil Bernstein dne 6. januarja 1850 v Berlinu. Stranki je pristopil leta 1872. Sodeloval je pri Kautskyjevi reviji »Neue Zeit« ter je bil tudi sicer jako plodovit socialistični pisatelj. Državni poslanec je bil od leta 1902 do 1908. Socialno-demokratična stranka, zlasti pa strokovne organizacije so vedno jako cenile njegovo sodelovanje. Dalje časa pred letom 1901 se je Bernstein mudil v Londonu, kjer se je navzel ta-kozvane angleške taktike. Z revizionizmom k zmagi. In v Nemčiji je postal potem voditelj revizionistične smeri v socialno-demokratični stran- I ki. Urejeval je potem dolgo let »'So-' zialistische Monatshefte«, v katerih ie objavil mnogo, mnogo razprav k aktualnim vprašanjem in pa nekaj časa »Dokumente des Sozialismus«, v katerih je objavljal vsebino vseh važnejših socialno-političnih publikacij do vsem svetu. Bernstein ;e bii revizionist. Tako pravimo. Hvaležni pa. mnrnmo biti njegovemu duhovitemu razpravljanju o vseh političnih problemih, ker so te njegove razprave silno velikega pomena za socialistično gibanje po vseh onih deželah, kjer socialisti politično že odločajo. Njegove teoretične razprave so bile nauk desetletja. Kljub temu pa je Bernstein priznaval socialistična. načela in jim je ostal zvest. Nemška socialna demokracija je z njim izgubila moža, ki je desetletja kresal pojme. Svojo moč, svojo zavest in spoznanje ima zahvaliti tudi njemu! Nemški kancler je govoril. V četrtek je govoril kancler Schleicher po radiju svoj programni govor. Njegov govor je bil pomirljiv, ne žaljiv. V svojih izvajanjih se je dotaknil vseh perečih vprašanj ter izjavil, da noče prinašati meča, ampak le mir. Odklanjal je dogmatičnost ter naglašal politično realnost; dati hoče parlamentu, kar mu gre, toda tudi parlament mora. dati njemu in državi, kar potrebuje. Najpomembnejša je njegova izjava glede mladine. To je treba privesti nazaj k državi, kar pomeni toliko, kakor duh nemške skupnosti, .ki je preveval Nemčijo leta 1914, General Schleicher želi vzgojiti uniformirano Nemčijo, kar popolnoma odgovarja njegovemu poklicu in vlogi v dosedanji politiki. Govor nemškega kanclerja je bi! miroljuben, poln koncesij z eno zahtevo, da dvigne duh nemštva in — militarizma. Koncept, ki ga je v tem govoru razvil general Scheicher, ni nov, ker se je pripravljal nanj. Naredbe zoper teror in proti časopisju je nemška vlada dne 17. t. m. sklenila razveljaviti s pridržkom, da se ne ponove več teroristične akcije. Obenem bo vlada izdala novo nared-bo, ki bo vlado opravičevala, da na-redbi zopet izvaja. V veljavi pa ostanejo kazenske določbe glede obrekovanja, zmerjanja in napadov na državnega predsednika, glede žalitve državne oblike, državnih barv in obrambne sile. Tudi društvena svoboda se olajša. Herriotova vlada je bila manjšinska ter je računala na indirektno pomoč drugih strank, tako tudi socialistične stranke. V vprašanju, kakor so vojni dolgovi, pa socialisti ne morejo popuščati, ker so načelno proti plačevanju vojnih dolgov. Nezaupnica vladi z odklonitvijo vladnega predloga, da se decemberski obrok plača Ameriki, torej ni pravzaprav nezaupnica Herriotu, marveč socialistično načelno stališče in protest proti nepopustljivosti v Washingtonu, da si bodo nacionalisti vprašanje eksploa-tirali v svoje nacionalno-šovinistične namene. Francija se je s tem podala na pot izolacije. Glasovanje pa je pokazalo, da zbornica ne odobrava stališča vlade. Proti vladi je glasovalo 402 poslanca, za vlado pa le 180. V sredo zjutraj ob 6. uri je vlada podala ostavko. Herriot ie nastopil predsedništvo vlade šele meseca junija letos. Nova francoska vlar»a. Paul Boncour je sestavil dne 18. j decembra novo francosko vlado. V ; vladi so: Predsednik vlade in zunanji minister j Paul Boncour; podpredsednik vlade in pravosodje Abel Gardey; notranje ministrstvo CSvautemps; finančno ministrstvo Cheron; mornariško ministrstvo Leyguetj vojno ministrstvo Daladier; letalsko ministrstvo Peinleve; ministrstvo narodne vzgoje Mon-zie; trgovinsko ministrstvo Durand; delovno ministrstvo Dalimier; ministrstvo za javna dela Bonnet; ministrstvo za narodno zdravje Danielu; poštno ministrstvo Eynac; kmetijsko ministrstvo Queuille; ministrstvo za trg. mornarico Mayer; kolonijalno ministrstvo Sarraut; pokojninsko ministrstvo Miel-let. V novi vladi je 17 ministrov in 12 državnih podtajnikov. Pet ministrov in pet podtajnikov je bilo že v Her-riotovi vladi. Od teh pripada 18 ra-dikalno-socialistični stranki (Herriot), 4 levemu centrumu, 2 socialnim republikancem in 4 neodvisnim levičarjem. Nova vlada poda v četrtek svojo deklaracijo. V javnosti je bila sprejeta nova vlada z deljenimi občutki. Nadaljevala bo Herriotovo politiko, izvzemši vojne dolgove. Socialisti in nova francoska vlada. Nova francoska vlada je manjšinska, socialisti so pa obljubili, da jo bodo podpirali v socialno-političnih, mirovnem in razorožitvenem vprašanju. Meščanska vlada bo morala voditi delavstvu prijazno politiko, če bo1 hotela vladali. Od bede k blagostanju. Posnetek iz govora ministra v dveh i angleških delavskih vladah Toma Šca v Beogradu. (Konec.) ! Napad bankirjev na angleško delav-I sko vlado. Delavci na Angleškem so bili doslej dvakrat, na vladi. V obeh vladah sem bil, kakor pravimo pri nas, kabi-| netni minister. Delavskima vladama na Angleškem so nasprotniki podtikali, da nimata potrebnega poznanja finančnih razmer in zunanje politike. Kljub temu smo pa bili mi tisti, ki smo povečali angleški prestiž v med-. 'narodni politiki. Kar se pa tiče poznavanj? finančnih razmer, smo bili zopet mi tisti, ki smo zvišali plače in nezaposlenost zmanjšali. Mi smo skrbeli za to, da nezaposlenemu delavcu ni manjkalo to, kar je potreboval za življenje. In tako politiko bomo vodili, ko zopet pridemo na vlado. Od take politike ne bo odnehala nobena delavska vlada. In če ne moremo, da skrbimo za nezaposlene delavce, potem tudi ni vredno, da ostanemo na vladi. Zadnja vlada, ki je nastopila 1929 in odstopila 1931. ni odstopila zaradi svojega dela, ampak zaradi tega, ker so finančniki rekli, da moramo prenehati s podpiranjem nezaposlenih delavcev. Tisti ljudje torei, ki so nas prisilili, da smo plačali 20 milijonov šilingov za posojen h 11 milijonov po vrednosti in so na Tsčun mednarodnih financ oropali angleški narod za tisoče milijonov j funtov, so nas sedaj silili, da vzamemo ■ nezaposlenim zadnjo skorjo kruha, j Grozili so in oslabili vrednost denar-j ia, da je morala delavska vlada pasti, j Trdno smo pa odločeni, da bo bodo-j ča delavska vlada v Angliji — in na-i njo ne bo treba dolgo čakati — en-'i krat za vselej obračunala z bankirji, i Velike kreditne ustanove v državi postanejo državne, pridejo v roke države ter ne bodo več v rokah privatnih oseb in mednarodnih finančnikov. Banke postanejo državne ustanove. In tedaj ne bo več mogoče nikomur in tudi ne mednarodnim finančnikom, da se vmešavajo v angleške zadeve. Strah pred bankirji }e minil. Sedai pa še nekaj besed o bodočnosti. Pri zadnjih volitvah se je angleški narod zbal, da namerava delavska vlada voditi politiko denarne inflacije, do velikega padca vrednosti denarja in imetja tako, kakor je to bilo v Nemčiji. To je bila najbblj nepoštena borba, ki so se je nasprotniki poslužili, ali ipak je vplivala. Liberalna stranka se je razen tega prodala, sicer ne trdim, da je to storila namenoma, ampak zgodilo se je. Na žalost so tudi naši lastni ljudje zapustili stranko iz strahu pred močjo bankirjev. Toda angleški narod se je jel prav kmalu zavedati. Imeli smo že več dopolnilnih volitev. In pri vseh teh dopolnilnih volitvah so delavci glasovali za svoje kandidate ter jih izvolili z velikimi večinami. Anglija se je zopet zavedala, in če bi tudi prav kmalu imeli nove volitve, bo delavska stranka zmagala. Nemogoče je ustaviti naraščanje stranke, ki veruje v svobodo vsakega človeka in vsake žene; stranke, ki veruje v resnico, stranke, ki dela za to, da nudi priliko vsakemu človeku in vsaki ženi, da na tem svetu uživa vse, kar je no njem najboljšega in najlepšega, da bo vse to na razpolago onim, ki so svet ustvariti, to je delavcem. Oni, ki s svojim delom ustvarjajo, naj tudi sadove tega dela uživajo. Stranka s Demokracija koraka. (Iz razgovora Verujem v demokracijo. Demokracija je edina nezrušljiva sila, ki poživlja splošni in politični svet ter bo za pravice se borečim narodom končno prinesla zmago . . . O krizi demokracije ni mogoče govoriti, ona se le bori proti smerem, ki se je branijo. Izid te borbe me ne skrbi ... Po etapah zmaguje demokracija . .. Demokracija prihaja.. Sile proti njej jo hočejo ovirati, so ostanki iz stare dobe, ki demokracijo ovirajo, a je ne preprečijo . . . Skoraj ne razumem, da ne moremo doumeti zgodovinskih dogodkov. Kaj vse se je zgodilo v kratki dobi. Ali ni vse to zgodovinski proces. Tri caristične države, namreč Rusija, Nemčija in Avstrija, teokratične monarhije so se sesule. In naj se presoja ta dogodek kakorkoli, podlegle so končno le demokratični ideji. Posula teh držav ni vojna, ampak v zvezi z vojno naraščajoča demokratična ideja je povzročila katastrofo teh treh teokracij. Če je bila demokracija zmožna, da je obračunala s temi ostanki minulosti, bo premagala tudi druge pojave in naj nastopajo v kakršnikoli obliki. . . z Masarykom.) Da. Kljub fašizmu in sovjetski diktaturi. Tudi fašizem in sovjeti ne bodo imeli poguma, vladati brez demokracije, brez koncesij demokraciji. Tudi fašizem mora dati parlamentu pravice in to je pravica narodu, česar ne smemo prezreti. O sovjetih pa celo mislim, da imajo mnogo preveč parlamentarizma, čeprav se ga branijo ... Parlamentarizem danes kritizirajo. Temu so krive splošne gospodarske razmere, ki zadevajo vse narode in dežele. Zaradi vedno novih bremen je to. Postranskega pomena je reformiranje parlamentarizma. Potrebne so pač času potrebne reforme, ne pa odprava parlamentarizma. Brez parlamenta ne more obstojati nobena oblika države; tudi fašistična ne . . . Demokrati morajo demokratično živeti, ne samo v parlamentu, ne le kot zastopniki v raznih korporacijah, marveč uvesti morajo demokratično življenje v družbi, v rodbini, v svojem obratu, vse življenje morajo izpolniti z nravstveno silo demokracije, to je pot, če se hočemo približati idealu demokracije. Zločinski fašistični napad na veletrgovino Gerngross na Dunaju. V nedeljo so bile na Dunaju trgovine odprte. Tako tudi veletrgovina Gerngross, v kateri je prostora za več tisoč strank. Nacionalni socialisti so to priliko porabili in na petnajstih krajih nastavili bombe s smrdljivim plinom in plinom za solze. Plin se je razlival po ogromnih prostorih, čim je kdo stekleno cev strl, ki je bila položena na tleh. Jedki duh je zbudil sum, da je nastal požar in nastala je silna zmešnjava in beg ter beganje po prostranih prostorih in nadstropjih veletrgovine. Vse je drlo proti izhodom. Plin se je razširil v taki množini, da se je mnogo oseb onesvestilo in je pretila nevarnost, da se zaduše. Enake atentate so priredili tudi po drugih delih mesta. Tako na primer v veletrgovini Krup-nik. To je višek sadizma in surovosti. Zahvaliti se je le. previdnemu posredovanju in naglemu pojasnilu zadeve, da se ni pripetila grozovitejša nesreča v paniki. Atentatorji so pobegnili. Aretirana sta bila takoj dva osumljenca, ponoči pa še okoli 30 oseb pri preiskavi po fašističnih domovih. Sirite naS list! Rudarsko zavarovanje na robu propada. V petih letih bo vsega konec. Dolgotrajna kriza v naši premogovni industriji ni delavstvo samo gospodarsko najtežje zadela, temveč je obemem privedla vso rudarsko zavarovanje v tako težak finančni položaj, da niso danes ogrožene samo dajatve, temveč celo obstoj zavarovanja samega. Omeniti je pri tem predvsem dve stvari, kateri sta poleg obstoječe krize sokrivi na propadanju tega zavarovanja, to je: prvič, nepravilna matematična podlaga, katera je bila z novim pravilnikom od dne 1. jan. 1925 uveljavljena. Prispevki ne odgovarjajo dajatvam, ako vpoštevamo prej pridobljene članske pravice starih članov. Manjka kritje in kapitalnih rezerv ni, drugič pa je racionalizacija dela v rudnikih, radi katere je bilo veliko število delavstva odpuščenega iz službe, povzročila, da so prispevki za zavarovanje silno nazadovali. Kljub temu, da se je delavstvo potom svojih organizacij in svojega zastopstva v upravnem odboru Glavne bratovske sklad-nice že od početka trudilo, da se postavi zavarovance zoper starost in onemoglost na realna tla, se ni ukrenilo do danes ničesar, čeprav se je že vršilo nešteto anket in konferenc, kakor to, da se je delovna doba dvignila od 30 na 40 let, ne glede na starost, da so se prispevki povišali od prvotnih 7% na sedaj tričetrtinsko 12% in enočetrtinsko pa na 8%. pri remur so se še mogle pred 1. jan. 1925 pridobljene pravice valorizirati »apram takratni zavarovani mezdi, kar v bistvu ni nič drugega, ka'kor znižanje pokojnin v svrho sanacije pokojninske blagajne, ne da bi bil ta nannen s tem dosežen, kar bomo iz spodaj navedenih številk razvideli. Sedaj poglejmo najprej gibanje zavarovanih članov. Teh je bilo koncem leta: 1925 16.666 1925 14.420 1927 13.890 1928 14.306 1929 15.578 1930 11.592 1931 12.853 in koncem avgusta meseca 1932 pa še samo 10.009 zavarovanih članov. Temu nasprotno so se pa upokojitve vedno bolj množile, tim večje so bile redukcije bodisi vsled krize ali racionalizacije, tem več rudarjev je prišlo v zelo mnogih slučajih predčasno v pokoj. Tako vidimo, da se je število upokojencev, vdov in sirot po novem pravilniku, to je od 1. jan. 1925 od 0 dvignilo do konca avgusta meseca t. 1. na 1837 upokojencev, 436 vdov in 544 sirot, kar ?naša skupaj 2819 oseb. Po starih 'pravilih pa je bilo do dne 3). dec. 1924 1427 .upokojencev, 1389 vdov, in 892 sirot, kar znaša skupaj 3708 oseb. Iz tega je razvidno1, da je število upokojencev v razdobju ne celih 8 let, visoko preseglo število upokojencev pred J jan. 1925 za razdobje 30 let. Te številke so torej najboljši dokaz za gospodarske in socijalne razmere našega rudarskega in plav-žarskega delavstva za 'predvojno in povojno dobo. Sedaj pa poglejmo še finančno stran pokojninske blagajne same. Čisto premoženje ije znašalo koncem leta 1931 Din 15,673.769.—. Mesečni predpis prispevka za mesec avgust t. 1. -je znašal pri 10.009 zava- Zimsko blago kupite najbolje in poceni samo v J. Trpinovem bazarju rovanih članih še samo Din 1,008.329, drugi dohodki Din 8.870, je skupaj Din 1,017.199. Izdatki pa znašajo: na 'pokojninah Din 1,122.936, na odpravninah Din 3.233, upravni in drugi stroški Din 14.255, je skupaj izdatkov Din 1,140.425, kar zmači (primanjkljaj samo v avgustu mesecu Din 123.225. Torej samo v enem mesecu Din 123.225. Ako vzamemo svinčnik v roke in računamo', pa recimo, da bi stanje z 31. avgustom t. 1. ostalo tudi v naprej neiizpremenjeno, bi znašal letni primanjkljaj Din 1,478.700 ali v 10 letih 14,787,000 Din, kar bi pomenilo popolno porabo obstoječega premoženja, če vštejemo še obresti. Ker pa z neizpremenjenim stanjem ne moremo računati, ker nam konjunkturni, ra-cijonalizačni in starostni barometer rudarjev kažejo, da se bo penjalo število upokojencev, vdov in sirot vedno višje, med tern ko. bo število zavarovanih članov še padalo, in bodo s tem v zvezi naravno padali tudi prispevki, lahko z vso upravičenostjo trdimo, da, ako se v pogledu vprašanja sanacije pokojninskega zavarovanja ne bo skoro nekaj ukrenilo, potem bo to zavarovanje v 5 letih popolnoma skrahiralo in zastonj bodo vise velike žrtve, ki jih doprinašajo sedaj aktivni člani rudarji in plavžarji v obliki prispevkov, v pričakovanju uresničenja svojih na-dej za starost. Zato je skrajni čas, da merodajni krogi, kateri nosijo odgovornost za to, to vprašanje čimprej pravilno rešijo v interesu prizadetih zavarovancev. Zarota v Argentiniii. Argentinska vlada je izdala oklic, v. katerem govori o široki zaroti, ki je imela namen vlado in odlične osebe pomoriti, javna poslopja porušiti in narod vznemirjati. Po preiskavi v radikalni stranki so zaprli večje število bivših ministrov in bivšega predsednika Irogovena, ki bodo deportirani. Robert Blum, njegova 125 letnica rojstva, Robert Blum je bil rojen v Kolnu. Postal je v Lipskem voditelj demokratično mislečega meščanstva in je bil izvoljen v frankfurtski državni zbor, kjer ie vodil levo krilo, neoziraje se na demagoške parole proti fevdalizmu in za zedinjenje Nemčije. Leta 1848 je bila februarska revolucija v Parizu, kateri je sledile marčevo gibanje v Nemčiji, v Avstriji pa je padel Metternichov sistem. Takrat je parlament sklenil poslati štiri poslance na Dunaj, med njimi Bluma, da izrečejo zahvalo dunajskemu meščanstvu za boj za ustavo. Blum je takoj videl, da vlada ne-edinost med meščanstvom ter da si dunajska mestna uprava sploh ne vb sveta. Blum je že hotel odpotovati, ko se pojavi pred mestom Win-dischgratz. da ga ukloni. Blum je ostal na Dunaju in pomagal z dejanji in sveti braniti Dunaj, ki je pa le podlegel. Blum je mislil, da ga izže-no, kakor druge inozemce, toda Windischgratzov tajnik, bivši konzul v Lipskem, je posebno sovražil Blu- takimi idejami ne more podleči. Ta stranka bo rasla in mi bomo dokazali, da hočemo ustvariti svet boljši, kakor je in kakor je bil doslej. Družba svobodnih delavcev. In sedaj še nekaj besed o splošnem položaju na svetu. Od vojne sem se je izvršila ogromna izpopolnitev strojev, v prometu in v vsem drugem.. Ta izpopolnitev ustvarja svet manjši in manjši. Svet poka od bogastva. Bogastva je toliko, da morajo v Braziliji metati kavo, na Angleškem pa ribe v morje. Vsaka država ima možnost, da prideluje mnogo. Namesto v blagostanju pa živimo mi v strašni bedi s 30 milijoni nezaposlenih (neglede na svojce). Zakaj? Mi v Evropi smo se vrnili k politiki srednjega veka. Namesto da bi bilo življenje svobodneje, so vladajoči pognali narode v vojne. Vsaka država se je ogradila s carinskimi mejami v trdnjavo. Ni mogoča sreča v življenju, dokler ti in oni narodi menijo, da so jim drugi sovražniki. Smatrajmo vse ljudi za prijatelje, otvorimo kanale trgovini, dajmo človeku možnost, da pojde svobodno po svetu iz kraja v krai. Za zlo, ki danes obstoja, pa delavci niso zakrivili. Bankirji so odgovorni, da je narod obubožal, dočim so oni obogateli. Vlade pod njihovim vplivom so odgovorne, ker ničesar ne ukrenejo proti zlu. Pripovedujejo nam samo, da smo mi nepraktični in sanjači, toda oni iso z delom dokazali, da njih vlada prinaša nesrečo. Svet propada v bedi zaradi neumnosti in njihovega izkoriščanja. Uporabljajoč te nauke v splošno korist, zahtevamo centralizacijo in socializacijo vseh pomoč-kov za proizvodnjo, prijateljstvo med narodi, svoboden promet z blagom namesto carinskih ograj, in kar je najčlavneje: da bodo svobodni demokratski narodi v svoji celoti lastniki proizvajalnih pomočkov. Oni sami bodo znali te najbolje uporabiti. To je v bistvu socializem. Živimo sedaj v blatu. Ali to ni potrebno. Če pametno uporabimo svoje bogastvo in svojo proizvajalno silo, more postati svet čist in lep. Najprej je treba pogledati, kai narod v celoti potrebuje, in potem tem potrebam ustreči s splošnim delom potom skupnih pomočkov za proizvajo. Brez take bratske zajed-nice svet ne bo mogel postati srečen. Samo taka svobodna zajednica svojine in dela bo osrečila vsako bitje, ki živi in mu bo tudi nudila vse lepote življenja. To je ono. zaradi česar socializem obstoja in kar želi. Poslušalci so pojasnjevanja sodru-ga Šoa neprestano odobravali z burnimi ovacijami ter želeli angleškim sodrugom, da čimprej nastopijo tretjo vlado na Angleškem s svojo veliko parlamentarno večino. Po »Rad. Nov.«, Beograd. Poiar in potres v po-hujšani dolini Sent-florijanski v letu 1932. pr. Kr. Pravljica iz pradavnih časov. (Po starih zapiskih posnel Osat.) Gospod Bog Oče je iz nebes opazoval s svojim velikim daljnogledom dogajanje po stvarstvu. Gledal je razr-vano Evropo, bedno Ameriko, Indijo, Kitajsko, Afriko in je obupan vzkliknil: »Joj, sam satan je zavladal mojemu svetu!« Tedaj je pristopil k njemu nebe-ščan Ivan Cankar in ga poprosil: »Daj, Bog Oče, poglej še v dolino šentflorjansko in v mojo ljubljeno Ljubljano!« Bog Oče je nameril daljnogled proti Ljubljani, pa se je tako prestrašil, da mu je zletel daljnogled iz rok in komaj je kriknil: »Grmada gori!« Cankar prebledi, se zasuče in . . . najhitrejši angel ga ponese na zemljo, v Ljubljano. Tik pred Novo založbo se je znašel Cankar na trdnih tleh. »Joj, hudiča,« sikne in — Marijin trg. Na sredi gori velikanska grmada, hrsti in preti. Plamen poljublja Prešernov spomenik. Krog cerkve vse črno črnih ljudi. Na drugi strani velikanski kupi knjig, ki zapirajo Wolfovo ulico. Pri slednjem kupu je privezan še živeči grešnik. Čuje se » . .. in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom. In ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.« In že zagrmi glas: »V imenu božjem smo se zbrali, za rešitev morale, za narodov blagor! Sam satan hodi zdaj po pobožni dolini šentflorjanski in razliva gnoi, Svinjarijo in pohujšanje po njej. Zato kličem: Zgeni se slovenski narod, narod ves katoliški in veren, pobij satana in na grmadi naj zgori njegovo gnusno delo. Glejte, tam na oni strani kupe knjig, na njih satanova različna imena. Razglasil jih bom, preden jih upepelimo v čast božjo in blaginjo naroda. — Pohujševanje se je pričelo s Prešernom! — Pijanca protiverskega na grmado! Tuli množica. — Nadaljeval ga je Levstik! — Pohujševal je ljudstvo! Iz Wolfove ulice pribeži Cankar. Obstane. Zavzet prisluhne. •— Gregorčič! — Bogokletne pesmi je pisal! — Aškerc! — Bogu se je posmehoval! Cankar vzkrili z rokami, razsrjen vpije: Stran farizeji! — Joj, Bo