DisltMiM- ^ ll. osredn3a Knjižnica K.roSM ° ^" "Dr ^* gradu ^l^.-RAVHE N* KOROŠKEM zastopa* itrstsTSlr. -tZS.P-P' \t... U.*""' CELOVEC SREDA 29. AVG. 1990 Letnik XLV. Štev.53 (2568) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. din.10 P.b.b. V petek vsi na praznik dvojezičnosti v Celovcu! Skupnost staršev za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu ABCČ prireja v petek. 31. avgusta od 15. ure dalje praznik dvojezičnosti, na katerega vabi staro in mlado. Potekal bo na ploščadi pred stolnico in v kulturni taberni „Pri Joklnu". V popoldanskem kot tudi v večernem sporedu bodo sodelovali znani kulturniki, na voljo pa bodo seveda tudi informacijske razstave in mize. Višek prireditve pa bo prav gotovo dražba slik znanih umetnikov, ki so jih podarili iniciativi, da bi svojo dejavnost lažje finansirala. Za dosego javne dvojezične ljudske šole v koroškem glavnem mestu bo namreč potrebno še precej akcij in truda, saj tudi doslej še ni konkretnega odgovora od deželne vlade ali mesta. Skupnost ABCČ zato želi tudi s praznikom dvojezičnosti ponovno opozoriti na svojo zahtevo (podroben spored objavljamo na 4. strani). Nov občinski grb Nakovalo in medved krasita grb občine Bistrica v Rožu, katerega ji je to nedeljo podelila deželna vlada. Za občino, vsaj' tako je dejal župan Gradenegger, pomeni veliko čast, povsem v tem stilu pa je potekala tudi podelitvena svečanost: Bistričani in tudi obiskovalci iz sosednjih občin so sledili pestremu sporedu, ki so ga oblikovale razne kulturne skupine iz občine -med njimi tudi mešani cerkveni zbor iz Sveč pod vodstvom dr. Antona Feiniga. Višek proslave pa je bila počastitev dveh zaslužnih občinskih mož: dolgoletnega zdravnika dr. Stanka Jelena in večletnega župana Othmarja Baurechta. Več na 13. strani. V sto dneh stovenske vlade ni bito vcHkih presenečeni Slovenska vlada je včeraj na tiskovni konferenci po 100 dnevih vladanja podala svojo delovno bilanco. Posebnih presenečenj ni bilo. To je v svojem uvodu poudaril tudi minister za gospodarska vprašanja Mencinger, ki je dejal, da „v treh mesecih ni mogoče ustvariti čudežev". Menil je, da tudi v prihodnjem času ni pričakovati spektakularnih preobratov, vendar je za področje ekonomije, kamor je poleg zakonskih in političnih sprememb in novosti usmerjeno največ ukrepov nove vlade, med drugim dejal, da ji je do določene mere uspelo ustaviti plaz stečajev. Kar dvakrat je bilo na sporedu tudi manjšinsko vprašanje. Prvič je zadevalo italijansko narodno skupnost na Primorskem, saj je v slovenski javnosti nastal vtis, da se na narodnostno mešanem ozemlju Primorske v manjši dimenziji napovedujejo podobni problemi, kakršni so s Srbi na Hrvaškem. Zunanji minister Rupel je menil, da gre za napenjanje loka, ki ne koristi ne italijanski manjšini ne slovenski državi. Dejal je, da se je pretekli petek sestal z italijanskim generalnim konzulom v Kopru. Pogovor da je postal nelagoden, ko je generalni konzul v zvezi z narodnostno mešanim ozemljem uporabil izraz „odstopljeni teritorij". Rupel ga je vprašal, če je prav razumel, kar mu je generalni konzul pritrdil. Drugo vprašanje je zadevalo Koroško ter zaplete okrog KOKS, pri katerih nova slovenska vlada nikakor ni pasivna. Na vprašanje, zakaj vlada in pristojni minister podpirajo krepitev določene strukture, ki naj bi monopolno zastopala koroške Slovence, čeprav nima podpore vseh slovenskih organizacij na Koroškem, predsednik vlade Peterle ni izrazil drugega argumenta, kakor da naj bi bil novi KOKS organ, ki naj bi odločal o razdelitvi materialne podpore. Peterle: „Naj se več ne odloča v Ljubbljani, temveč v Celovcu " Igor ScheHander PREBER!TE 2 „Vestnikovhit90" letos v Medulin 3 Diaspora: Gradiščanski Hrvati na Madžarskem in Slovaškem 4 Heute im Slovenski vestnik 4 Galerija Rožek se je predstavila na Celovškem sejmu 13 Kostanjčanise želijo osamosvojiti 14 Vestnikov roman 15 Te dni na televiziji in v radiu 16 Nogomet: rekordna zmaga Selanov Navdušujoč koncert V Selah znajo proslaviti kulturne praznike: letos je KPD Planina na čelu s predsednico Pavli Čertov povabilo na gostovanje Ljubljanski oktet (na sliki), ki je v farnem <)omu navdušil s petjem, hkrati pa vnesel tudi veselo razpoloženje. Jasno, ko pa so zapeli predvsem vesele, šaljive in zapeljive pesmi, tiste pač, ki so bile članom okteta, ki je zrasel iz študentske skupine, pri srcu tudi že v „norih" letih. Seveda pa so bili ob njih navdušeni tudi poslušalci. AZ pred ukinitvijo - sanacija ni uspela Na Dunaju bo še dvakrat ki bosta cenejša od drugih, izšla AZ, naslednica tradicionalnega glasila SPO 'Arbei-terzeitung', ki ga je stranka lani - prav v jubilejnem 100.letu obstoja avstrijske socialdemokracije - zaradi finančnih težav privatizirala. Dnevnik je takrat prevzel Hans Schmied, vodja založniške in reklamne tvrdke Bir-ko. AZ je postala neodvisna, usmeritev lista pa levo-libe-ralna. Prvotni uspehi (nova oblika, pridobivanje novih naročnikov) niso mogli bistveno spremeniti ekonomskega položaja - AZ je bila še naprej močno deficitarna. Napoved nove konkurence (K.Falk/Die ganze Woche in H.Dichand/Kronen Zeitung hočeta vsak zase dokončno osvojiti avstrijski medijski trg z dvema bulvarskima listoma, predvsem pa bosta 'požrla' trg inserentov!) jc bila dokončni povod za ukinitev lista. Ta petek bo izšla zadnja številka AZ, ki je v preteklem letu 'pridelala' primanjkljaj v višini 75 milijonov šilingov. Pogajanja za udeležbo Falka ali angleškega medijskega carja Maxwella v preteklih tednih niso bila uspešna. Samo še čudež bi zdaj lahko preprečil ukinitev. Za preživetje potrebuje dnevnik najmanj 300 milijonov šilingov. Glavni urednik Peter Pelinka je s tem v zvezi dejal, da je ukinitev AZ prava „ku!turno-in medijskopolitična katastrofa". Avstrija se je znašla v smrtnem objemu predvsem nemških medijskopolitičnih monopolov. Brž se prijavite za „Vestnikov hit 90" De/egat: M a zborovanja KoroiAe enotne //.ste so očitno agofov/A, Ja jim /e srajca /Jižja o J .saAnje /n Ja bi samostojna AanJiJa-tara KEL prt Jrzavno-zbor^AiA vobfvaA /aAAo imeia neagoJne pos/cJtcc za krajevne ii.sfe na Aoma-naini ravni. Razen tega bi bi/a Jraga, aspe/t pa niti ne snnJo/tčen, Aajfi preveč očitno bi bi/o, Ja gre prt tem iaJi za neAe vrste revanso nasprott voJstvn ZAE. Brez Jvoma pa je bi/o jasno, Ja poment za-vrnttev .S?no//ejevega preJ-/oga o samostojnem nastopa AArati taJi taAo po/tftčno nezanpntco, At mn ne Jopa.sča Jrnge možnostt Aot oJstop. OJprto ostaja vprašanje, att je prt tem sto taJi za poravnavo JragiA, startA oJprtiA račanov. Znano je, Ja se mnogt /anAcio-narjt EEE ntso veJno strinja/: z njegovo po/tttAo, a so jo A/jab tema navzven zagovar/a/i, Aer je bi/a oseAa postanca zaraJt poJrejanja 'sAMpntm' tnfe-resom nesporna. Če je bi/o res taAo, potem so to enotnost na zborovanja prebttt na meAeA način; samo-Ava/ni bi/anci Amo/tejevtA po/tttčntA aspeAov j?j nt steJtta Artačna razprava. .SteJtto pa je zanj porazno gtasovanje. A A so po oJstopa A*arta .S?no//eja neAatert zaJo- SCHELLANDbjA votjnt att ne, pravzaprav nt fottAo pomembno. Kot voJja KEE ter gtavnt, če ne eJtnt njen pottačnt asmerjevatec, At je AAratt poJ zetenoatternattvno oJejo taAAo seJet v avstrtj-sAem partamenta na Danaja, je v oJtočttnt mert Arojtt asoJo stovensAt naroJnt sAapnosft na EorošAem. - PreJotgo, preveč samo votjno, preveč meAAazar^Ao, so prtbtjatt njegovt nasprotntAt. - tVas eJtnt stovensAt čtoveA, At ga tmamo v partamenta, so ga branttt taJt ttstt, At njegovega ravnanja ntso mogtt veJno zagovarjat:'. Po tem, Ao je voJstvo Zrl E zaraJt razttčntA vse-btnsAtA, pragmattčntA, organtzactjsAtA tn manj-itnsAopotttčntA razttA namesto 'našega ^tovenca' za manjčin^Ai seJež v partamenta tzbrato Jrago osebo, je 'postanec' spet postat navajen čtoveA. tn taAo taJt tažja žrtev pott-ttčno att organtzactjsAo razttčntA gteJanj v njego-vtAtastntAvrstaA. Kot smo vam že sporočili, vas tudi letos vabimo na naše priljubljeno potovanje, torej na Vestnikov hit, ki nas bo vodil tokrat od 12. do 14. oktobra skupno popeljal v Medulin pri Pulju. Na našem posnetku že vidite imeniten hotel Belvedere, kjer bomo dvakrat prespali - seveda če ob zvokih ansambla Ivana Ruparja noč ne bo prešla v jutro -, zajtrkovali, kosili in v soboto zvečer celo galavečer-jali, sicer pa se veselili, zabavali in pomenkovali. Izjemno nizka cena -1.250 šilingov po osebi - pa vključuje seveda tudi vožnjo z ladjo po sinjem Jadranskem morju, pa še marsikakšno drugo presenečenje, pozitivno seveda, kot to lahko zveste, če se ali podrobneje informirate ali pa že kar prijavite na uredništvu Slovenskega vestnika, 9020 Tarvi-serstraBe 16, telefon (0463) 514300-30/34. Po prijavi boste tudi letos na domač naslov prejeli vplačilnico, seveda pa bomo objavili tudi točen vozni red avtobusov, ki bodo prišli po vas in vas tudi pripeljali domov, da bomo lahko brezskrbno uživali na Vestnikovem hitu - letos v Medulinu. Naročje tn strtte S!ovenski vestnik 77H OBRAČUN S POSLANCEM? Ključen proMem Jugoslavije jev sporu med Hrvati in Srbi Že nekaj mesecev se kaže, da problem obstoja Jugoslavije ni v odnosu med Slovenijo in Srbijo, čeprav je bil do nedavnega najbolj manifesta-tiven (slovenska moralna podpora kosovskim Albancem, prepoved srbskega mitinga v Ljubljani, srbska gospodarska blokada Slovenije), temveč v nacionalnih in ozemeljskih sporih med Srbi in Hrvati. Ta dva naroda imata skupen le podoben jezik, vse drugo pa ju v sedanjem času bolj ločuje kot povezuje. Hrvati so katoliki, Srbi pravoslavci; ti dve veri pa se ob primeru neposrednega dotikanja nista nikoli prenašali. Vzroki za nacionalno sovraštvo pred 2. svetovno vojno, ki se je med vojno tako krvavo izrazilo v ustaštvu in pomorih pravoslavnega srbskega prebivalstva na področju Paveličeve Nezavi-sne države Hrvatske, so v veliki meri temeljili prav na verski mržnji. Zgodovinski razvoj obeh narodov je bil vsaj zadnjih šeststo let različen. Srbi so po zgubljeni bitki na Kosovem polju prišli pod oblast Turkov, Hrvati so bili s Slovenci vred in po aneksiji tudi z Bosno in Hercegovino v okrilju Habsburžanov in nazadnje do razpada Avstro-Ogrske monarhije pod Budimpešto. Stoletja pa so pomenila tudi različen gospodarski in kulturni razvoj. Oba naroda pa imata tudi samostojen razvoj državnosti, ki sega še v čase njune samostojnosti pred Turki in Habsburžani, ki ju spodbuja v sedanjem stremljenju po samostojnosti in predvsem v srbskem primeru po strnitvi naroda. Podjarmljcnost in odvisnost obeh narodov v preteklosti pa sta povzročili tudi sedanje jabolko spora med obema republikama. V času turških vpadov na ozemlja habsburške monarhije je avstrijska oblast Hrvaško uporabljala za obrambno področje pred osmanskim cesarstvom. Tako se je v tistem času na področju Like, Kor-duna, Podravine in Slavonije naselilo veliko število pred Turki prebeglih Srhov, ki jih je Avstrija uporabila, da so kot polpoklicni vojaki v t. im. vojni krajini opravljati obrambne naloge pred Turki. Za nagrado so prejeli zemljo in se tu za stalno naselili. Teh prebivalcev srbskega porekla pa je na Hrvaškem menda kar okrog 700 000. Po volitvah v maju in po zmagi Tudžmanove Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ), ki ima v veliki meri hrvaški nacionalni poudarek, mnogi pa ji očitajo tudi pro-ustaštvo, in po velikem Milo-ševičevem nacionalističnem pohodu s ciljem strnitve vsega srbskega naroda, predvsem pa zaradi velikosrbskih želja po dominantni vlogi v Jugoslaviji so Srbi na Hrvaškem postali predmet manipulacij in merjenja moči med Tudž-manom in Miloševičem. Sedanja kriza in napetost v Kninski krajini, ki je nekakšen politični center Srbov na Hrvaškem, je v svojem bistvu samo zunanji odraz odnosov med Zagrebom in Beogradom, med Tudžmanom na eni in Miloševičem, Raškovi-čem, Draškovičem in Jovičem na drugi strani. Zakaj poleg Miloševiča še trije akterji? Dr. Jovan Raškovič je vodja Srbske demokratske stranke na Hrvaškem, z ustanavljanjem svojih podružnic pa je pričel tudi že med Srbr na ozemlju Bosne in Hercegovine. Vuk Draškovič je v Srbiji sicer vodja opozicijskega gibanja za prenovo (SPO), a z izrazito velikosrbsko tendenco in pro-četniškim predznakom. Mirko Jovič je vodja Srbske narodne prenove (SNO) z vso zunanjo simboliko četništva, kokardami in zastavo s smrtjo, ki pa se zavzema za Veliko Srbijo kralja Karad-žordževiča. Dodali bi lahko le še Šešljeve neočetnike in krog borcev za veliko, močno Srbijo je popoln. Razlike med temi strujami so samo v odtenkih. Tudi Miloševič, čeprav se je izvalil iz komunistične partije, je izrazit srbski nacionalist. Njegova prednost pred ostalimi pa je v absurdni povezanosti s Srbsko cerkvijo. Kninska kriza kot simptom nevarne obolelosti teh odnosov je prav zaradi tega veliko večjega pomena kot bi bila v golem referendumu za politično in kulturno avtonomijo Srbov na Hrvaškem. Ob tem pa se je spet pokazalo, kako trhla je federacija, kako jalovo je predsedstvo Jugoslavije in kako tudi vojska, kljub temu daje še najtrdneje organizirana, v kriznih konfliktih ne more zagotavljati enotnosti v tako močno heterogeni razcepljenosti. Zato bodo potrebni čimprejšnji trezni razgovori in dogovori med vsemi nacionalnimi strankami, sicer se bodo bodoči odnosi med Srbi in Hrvati (kot je nakazal kninski primer) lahko reševali le z orožjem. Jože Rovšck KRATKE VEST! Zgodovina Publikacija 'Erzahlte Ge-schichte. Widerstand und Verfolgung von Karntner Slowenen in den Jahren 1934 bis 1945' vsebuje pogovore s pričami časa - koroškimi Slovenci. Teme študije, kije bila opravljena na osnovi sodobne raziskovalne metode 'pripovedovane zgodovine' (oral hystory), so socialne in družbene razmere tedanjega časa ter osebno doživljanje brambovskega boja, plebiscita, avstrofašizma, organiziranega slovenskega prosvetnega dela, obdobja nacizma in protifašističnega upora, o katerih so govorili povpraša-ni. Dokumentacijsko gradivo tudi potrjuje nepravilnost predvsem na Koroškem razširjenega mnenja, da naj bi bil motiv za slovenski protifašistični boj želja po priključitvi dvojezičnega predela Koroške k Jugoslaviji. Delovna skupina, v kateri so sodelovali nemško in slovensko govoreči raziskovalci, je delala v okviru Slovenskega inštituta za proučevanje prostora Alpe-Jadran. Publikacija, katere izdajo je podprlo tudi ministrstvo za znanost, bo izšla pri Dokumentacijskem arhivu avstrijskega odpora na Dunaju in bo v kratkem v nemškem in slovenskem jeziku predstavljena javnosti. Dvoreznost Pretekli teden je deželni glavar in agrarni referent Haider preko deželne tiskovne službe še razglašal, da bo za kmete uveljavil večjo deželno podporo za planinsko gospodarstvo. Tudi gorski kmetje so bili leta dolgo stalni predmet raznih Haiderjevih rožnatih zahtev in obljub. Prav v preteklem tednu pa je javnost tudi zvedela, da je deželna vlada sredstva za izgradnjo cest k visoko ležečim gorskim kmetijam zmanjšala na minimum. Prizadeti kmetje, med njimi tudi najvišji gorski kmet na Koroškem, bodo morali iz svojega žepa prispevati po 60.000 šilingov in več za asfaltiranje in zavarovanje cest do njihovih posestev. Medtem je bilo slišati, da denarja za druge ceste nikakor ne manjka. Za tiste namreč, glede katerih obstajajo posebne želje svobodnjaških in županov O VP. KEL Janez Hudi, doslej podpredsednik, je po odstopu Karla Smolleja začasno prevzel predsedniško funkcijo Koroške enotne liste. Izvolitev novega vodstva naj bi bila predvidoma šele po državnozborskih volitvah. Kot je zapisalo glasilo NSKS in KEL 'nt', naj bi do tedaj „bilo jasno, katero pot naj ubere KEL v prihodnje". Po dolgoletni eri Smolleja torej potrdilo: ena glava - en kažipot? Peter Pyran, g/avat aredn/k grnd/.sen/;.sk/7; /Vrvatsk/P aovta, poroča po^e^e/ za 57ove/Mk/ ve.stn/'k o preporoda grad/včan.sk/7/ /Vrvatov /ta .S/ovavkera ta a a zapadaeat Madžarskem. ... in ker niso unniLpo450 letih se vedno obstajajo V preteklih desetletjih, posebej pa po padcu 'železne zavese', posledice druge svetovne vojne, je javnost tudi na Gradiščanskem skorajda že pozabila, da gradiščanska diaspora ni omejena samo na sedanjo Gradiščansko in na Dunaj. Da se ta diaspora razteza daleč preko gradiščanskih deželnih, in celo preko avstrijskih meja, je Josef Breu izčrpno opisal v svoji disertaciji že 1937. leta. Medtem ko so se kulturni stiki in tudi družinske vezi med gradiščanskimi in zapadnomadžarskimi Hrvati nadaljevali tudi po letu 1921, ko je bila Gradiščanska kot najmlajša zvezna dežela priključena k Avstriji, so bili s Hrvati v jugozapadnem delu Slovaške vsaj po nasilnem koncu praške pomlade 1968. leta bolj ah manj povsem prekinjeni. Trianonska pogodba in poststahnistične ideologije ter nasilje so s samovoljno, vsakršni naravni meji nasprotujočo razdelitvijo razkosali gradiščanske Hrvate na tri države. Tako je bila naravnemu etnosu prizadejana nepopravljiva škoda. Liberalizacija vizumskih določil za potovanja avstrijskih in madžarskih državljanov v preteklih letih ter ukinitev vizumov za potovanja preko avstrijsko-češke in slovaške meje, prav posebej pa odprtje meje med hrvaškimi naselji Gijeca/Kittsee na gradiščanski in Hrvatski Jandrof/-Kroatisch Jahrndorf na slovaški strani so v preteklih mesecih omogočili intenzivno in plodno duhovno izmenjavo med gradiščanskimi Hrvati z obeh strani meje. Hrvati ob gradiščansko— madžarski meji na Madžarskem - po trenutnih ocenah jih je med 12.000 in 15.000 - so bili preko 'Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem' doslej povezani s Šokci in Bunjevci (hrvaški narodni skupnosti na jugu Madžarske) ter Srbi in Slovenci. Zdaj so tamkajšnji Hrvati ustanovili svoje lastno 'Društvo gradiščanskih Hrvatov na Madžarskem'. Vsi Hrvati na Madžarskem pa si prizadevajo za ustanovitev skupne organizacije. Gradiščanski Hrvati na Madžarskem pa so zdaj pred tem. da se podobno kakor večinski del narodne skupnosti na Gradiščanskem in na Dunaju strukturirajo. Pri tem so organizacijsko in finančno odvisni od narodne skupnosti in njenih organizacij v Avstriji. Hrvati na Gradiščanskem in na Dunaju skušajo z marsičem zaustaviti asimilacijo gradiščanskih Hrvatov na Madžarskem. Začeli so s hrvaškimi jezikovnimi tečaji, ki jih je ini-ciirala gradiščanska stran in z zbiranjem hrvaških šolskih knjig iz Gradiščanske za šole v hrvaških občinah na Madžarskem. Akcije tečejo tako preko političnih kakor tudi preko neodvisnih društev. Najnovejše znamenje plodnega sodelovanje in izmenjave mnenj preko ta čas skoraj samo še 'zelene' meje z Madžarsko so tradicionalni 'Dnevi hrvaške mladine 90', ki jih Hrvatski akademski klub (HAK) letos prvič prireja v hrvaški vasi Koljnofu (Kop-haza) blizu Soprona na Hrvaški zbor /z Čonova na Slovaškem Hrvatsk/ Židan na zapahnem Madžarskem sMe. Pe/er 7yran Madžarskem (od 7. do 9. septembra). Prvič v dvajsetletni tradiciji te prireditve bodo aktivno sodelovali tudi gradiščanski Hrvati iz Slovaške. Gradiščanski Hrvati v slovaški diaspori so brez dvoma najbolj potrebni organizacijske in materialne podpore. Od 1968. leta pa do pred kratkim skoraj ni bilo uradnih stikov s Hrvati v okolišu Požona/Bra-tislave. Samo še v petih krajih - Hrvatski Jandrof, Čunovo, Devinsko Novo Selo, Šen-kvice in Hrvatski Grob - se je hrvaški narodni element še dobro obdržal. Približno 5000 oseb na Slovaškem se še priznava k hrvaškemu jeziku, za njegovo negovanje in ohranitev pa država doslej ni prispevala skoraj nič. Hrvati v okolici Bratislave so tudi po jezikovni plati zelo zanimivi. Medtem ko v Hrvat-skem Jandrofu in Šunovem -obe naselji se nahajata jugovzhodno od Donave pri nasipnih otokih (do 1947 še pod Madžarsko) - pripadajo k jezikovni skupini Hrvatov na Hati (Heideboden-Kroaten), so v Devinskem Novem Selu in Šenkvicah očitno zadnji ostanki ob koncu preteklega stoletja številčno zelo močnih Hrvatov v Marchfeldu (Marchfeld-Kroaten, področje se razteza ob Donavi med Dunajem in Bratislavo ter na obeh straneh reke March proti severu do Lun-denburga in še dalje). Hrvati v Hrvatskem Grobu, severovzhodno od Bratislave, so kajkavci, prav tako kot Hrvati v Vedešinu/Hidegseg in Umo-ku/Fertohomok na južnem nabrežju Neusiedlskega jezera na Madžarskem. Sicer pa so (bili) Hrvati na Slovaškem - v kolikor je to danes še mogoče ugotoviti - čakavci, prav tako kot so bili to do izseljevanja med 1946 in 1948. letom moravski Hrvati, ki so nekoč živeli ob avstrijsko-češki (moravski) meji zapadno od Nikolsburga in ki jih danes srečamo le še posamič na Dunaju, v Nižji Avstriji in Nemčiji. Po vzgledu Hrvatov v Avstriji so se pričeli organizirati tudi Hrvati na Slovaškem. Letos v maju so kot prva veja diaspore ustanovili skupno zvezo, ki jo medtem priznavajo ter jo smatrajo za vredno podpore tudi uradni organi ČSFR. Ustanovitev raznih organizacij omogoča zdaj intenzivno in usmerjeno sodelovanje preko državnih meja. Najbolj nujno je sodelovanje na šolskem in kulturnem področju. Podobno kot za Hrvate na Madžarskem so gradiščanski Hrvati v Avstriji sprožili podporno akcijo za hrvaške otroške knjige in učbenike za Hrvate na Slovaškem. V sodelovanju z državnimi organi na Hrvaškem so se letos hrvaški dijaki in študenti iz Avstrije, Slovaške in Madžarske prvič podali na skupne jezikovne počitnice v Karlobag na jadranski obali. Veliki uspeh te akcije nakazuje potrebo po znatnem povečanju take skupine. Ta čas pa na splošno željo vseh preverjajo pravne možnosti za ustanovitev preko-mejne strešne organizacije vseh gradiščanskih Hrvatov v diaspori. Po odpiranju meja niso oživela le stara znanstva -navezalo se je mnogo novih poznanstev in raznolikih stikov. Pokazalo pa se je tudi, da kljub vsem manjšinskim in strankarskopolitičnim navezam še vedno obstaja vidna in občutna duhovna, kulturna, narodna, zgodovinska in jezikovna povezanost Hrvatov v omenjeni diaspori. Skupaj z čustveno komponento to ustvarja izvrstno kulturnopolitično osnovo, ki bo gradiščanske Hrvate v njihovi zdaj že več kot 450-letni diaspori - ob vsem spoštovanju obstoječih državnih meja, ki bodo morda že kmalu stvar zgodovine -ohranjevala ter omogočala zbliževanje in tudi pobujala nove možnosti reševanja problemov in odprtih vprašanj. Deklarirani cilj pristojnih in v bodočnost zazrtih ljudi hrvaške narodne skupnosti v diaspori je ustvariti trden in aktiven kulturnopolitični peterokotnik 'Gradiščanska-Dunaj-Slovaška-Madžar-ska-Hrvaška' z vključitvijo (gradiščanskih) Hrvatov v Budimpešti. 1 Brcu, Dr. Josef: „Die Kroatcnsiedlun -gen im sudostdeutschen Grcnzraumv predelani in razširjeni obliki objavljeno 1970 v založbi Franz Dcutickc na Dunaju kot ilustrirana knjiga „Die Kroatensied-lungen im Burgenland und den angren-zenden Gebietcn". 2 Naziv 'Gradiščanski Hrvati' izvira iz peresa (1921) takrat verjetno najbolj zna nega in pomembnega pesnika in župnika Hrvatov zapadne Madžarske, Mate Mcr--šič-Miloraaiča. 3 Hrvatske novinc, letnik 81, štev. 25,22. 06. 1990, 1. in 5. stran. 4 Hrvatske novine, letnik 81, štev. 22, 1. 6. 1990,1. in 3. stran. Koi/nof na Madžarskem; 450 /et grad/sčansk/b Hrvatov 29. avgust 1990 HEUTE IM SLOVENSM VESTNIK Die Seite ftirunsere deutschsprachigen Leser/innen 12. bis 14. Oktober: Leserreise nach iVieduiin „Slovenski vestnik" ladt auch heuer seine Leser 'und Freunde zur schon traditio-nciien Leserreise „Vestnikov hit". Ziel der heurigen Fahrt, die vom 12. bis 14. Oktober stattfindet, wird der wunder-schone Ort Medulin an der stidlichen Spitze der Halbin-sel Istrien sein. Die Leserreise. die ..Slo-venski vestnik" in Zusam- menarbeit mit dem Reise-btiro Sommeregger veran-staltet, bietet viele Gustostuckchen: das Hotel Belvedere wird nicht nur Beherbergungsstatte sein, sondern auch Mittelpunkt vieler gesellschaftlicher Ereignisse. So wird dort etwa am Samstag ein Gala-Abend-essen gereicht, an beiden Abenden wird aber auch das Ensembel „Ivan Rupar" fiir Tanz und gute Laune sorgen. Im Programm enthalten sind auch eine Schiffahrt, der Transfer mit Autobussen und noch vieles mehr. Besonders anregend ist aber sicher auch der Preis, denn auch Sie sind fiir nur 1.250 Schilling dabei. Anmel-dungen und nahere Informa-tionen in der Redaktion, 9020 Tarviser StraBe 16, Telefon (04h3) 514300-30/34. Wei! sie nicht gestorben sind, gibt es sie noch Uber die "Auferstehung" der Burgenlandischen Kroa-^ ten in der Slovakei und in Westungarn. EinGastbeitrag' von Peter Tyran, Chefredak-( teur der „Hrvatske Novine'f in Eisenstad/Železno (Bur-^ genland). ^ In den letzten Jahrzehnten/ aber besonders nach dem Fal-len des "Eisernen Vorhan-ges" als Folge des Zweiten Weltkrieges, hatte die Of-fentlichkeit nicht nur im Bur-genland beinahe vergessen, daB sich die burgenliindisch-kroatischc Diaspora ehemals (und heute wieder) nicht nur auf das heutige Burgenland und auf Wien beschrankt. Die Offnung der Grenzen ermoglichte in den letzten Monaten einen intensiven und fruchtbaren Gedanken-austausch der Burgenlandischen Kroaten dies- und jen-seits der Grenze. Die Kroaten in Westun-garn entlang der Grenze zum Burgenland - schatzungswei-se zwischen 12.000 und 15.000 an der Zahl - sind bis jetzt in den Demokratischen Verband des Sudslaven in Ungarn (Demokratski savez Južnih Slavena u Madžars-koj) gemeinsam mit den Schokacen (Šokci) und Bun-jevacen (Bunjevci) - beides sind kroatische Volksgrup-pen im Suden Ungarns-, den Serben und Slowenen mitein-gebunden gewesen. Mittler-wei!e haben die dort ansassi-' gen Kroaten ihren eigenen "Verband der Burgenlandischen Kroaten in Ungarn" (Društvo Gradiščanskih Hrvatov u Ugarskoj) gegrun-det. In Ungarn streben alle Kroaten gemeinsam einen eigenen kroatischen Verband an. Die burgenlandischen Kroaten in der slovakischen Diaspora sind zweifelsohnc am bcdurftigsten was ihre or-ganisatorische als auch mate-rielle Unterstiitzung betrifft. Seit dem Jahre 1968 bis vor nicht allzu langer Zeit gab es fast uberhaupt keinc offizicl-len Kontakte zu den Kroaten in der Slovakei im Raume PreBburg (Požon/Bratisla-va). In mitt!crweile nur mehr P R A Z N J R DVOJEZIČNOSTI PEST DER ZWEISPRACHIGKEIT petek, 31. avgust 1990 freitag, 31. august 1990 ploščad pred stolnico / domplatz „pri joklnu"/„bierjokl" od 15. ure dalje za otroke in starše/ ab 15. uhr ftir kinder und eltern: * klovn / clown mimo * gabriel lipuš in poide bibič: „juri muri" * risalni kotiček / malecke * knjižna polica / biichertisch večerni program / abendprogramm: 30^* * poide bibič: „živelo življenje luke de" * heino fischer bere iz del petra turrinija in felixa mittererja / heino (ischer liest aus den werken von peter turrini und fc!ix mitterer * družabno srečanje / lest * dražba slik / versteigerung von bildern funf Orten - Kroatisch Jahrn-dorf (Hrvatski Jandrof) und Sarndorf (Čunovo) sudlich der Donau, Theben-Neudorf (Devinsko Novo Selo/Devinska Nova Ves), Schenk-witz (Šenkvice) und Kroa-tisch-Eisgrub (Hrvatski Grob/Chorvatsky Grob) - ist das kroatische Element noch sehr gut (z.B. Hrvatski Jandrof, Cunovo) bis fast gar nicht mehr (z.B. Šenkvice) erhalten. Schatzungsweise noch an die 5000 Kroaten in der Slovakei bekennen sich zur kroatischen Sprache, ftir deren Erwerb und Erhaltung bisher kaum auch nur die ge-ringste Unterstiitzung, wel-cher Art auch immer, von staatlichcn Stellen nicht auf-geivendet worden war. Nacli dem Vorbild der Kroaten in Osterreich organi-sierten sich die Kroaten in der Slovakei und grundeten im Mai 1990 als erster Zweig in der Diaspora einen gemein-samen Verband, den bereits auch staatliche Stellen in der ČSFR anerkannt und fiir for-dcrungswiirdig bekannt haben. Die Grtindung verschie-dener Organisationen ermog-licht es seit kurzem, intensiv und gezielt iiber die Staats-grenzen himveg zusammen-zuarbcitcn Jtmdringlichstcn scheint die Zusammenarbeit auf dem schulischen und kul-turellen Sektor zu sein. Wie auch fiir Ungarn haben die Burgenlandischen Kroaten in Osterreich bereits ein Hilfs-programm fiir kroatische Bil-der-, Schul- und Lehrbticher fiir die Kroaten in der Slovakei gestartet. Minlerwcilc\\irdaulaH-seitigen Wunsch bereits an den rechtlichcn Moglichkei-ten eines grcnzuberschreiten-den Dachverbandes aller Burgenlandischen Kroaten in der Diaspora gearbcitct. Erkiartcs Ziel veruntwort-licher und weitblickendcr Leute innerhalb der Volks-gruppe in der Diaspora ist es, ein intaktes und aktives kul-turpolitischcs Fiinfeck "Bur-genland-Wien-Slovakei-Un-gakn-Kroaticn" unter Mitcin-bezichung der (Burgenlandischen) Kroaten in Budapešt zu schaffcn. Razstava Ga/en/e Rožek /e b/7a dobro ob/skana. Na sejmu so obiskovalcem pribMzaii moderno umetnost CELOVEC.- Vabljiva novost na letošnjem Celovškem sejmu je bila razstava, ki jo je prvič v tem okviru pripravilo več koroških galerij, med njimi tudi Galerija Rožek. Na razstavi so galerije obiskovalcem prikazale širok spekter umetniškega ustvarjanja sodobnih avstrijskih in tujih slikarjev in kiparjev. Najbolj znana imena: Froh-ner, Hoke, Hrdlicka, Stau-dacher, Miro, Dali, Chagall in Weiler. Poleg tega pa so prikazali tudi dragocene starejše umetniške tiske. Obiskovalci Celovškega sejma so to pobudo vsekakor pozdravili, tako da prireditelji razmišljajo že o razvijanju ideje, „da se umetnost približa publiki". Namen tega približanja je, da se znebijo „strahu, prestopiti prag" kakšne galerije tudi tisti, ki se sicer zanimajo za umetnost, vendar pa ne štejejo h klasični publiki, ki se zbira na vernisa-žah. Posebno zanimiva in nadaljnje poglobitve vredna pa je ta ideja v območju prostoru Alpe - Jadran, saj je prav tu stičišče treh kultur, ki ponujajo zanimive možnosti in perspektive za bodočnost. Kulturno področje Alpe -Jadran pa so upoštevali tudi že nekateri galeristi, npr. arhitekt Rudolf Nitsch (galerija 61), ki je na sejmu razstavljal dela Benetika, Bernika in Zigaina, pa tudi Hokeja, Musiča in Murtica. Galeriji Rožek in Wa!ker pa sta presenetili z deli Gustava Januša, Petra Krawagna, Marie Lassnigove, Kiki Kogelnikove in Valentina Omana. * * Kolonija v Vuzenici Letos so se v okviru 20. likovne kolonije mladih v Vuzenici 20. srečali mladi ustvarjalci iz Avstrije, Italije, Madžarske in Slovenije. Na vuzeniški osnovni šoli se je zbralo 61 likovnih ustvarjalcev, starih med 10 in 15 let. Na svojih domovih pa so jih gostoljubno sprejeli njihovi vrstniki iz Vuzenice in Mute. Prejšnji teden v petek se je jubilejna 20. Koroška likovna kolonija končala z že tradicionalnim koroškim večerom. Ob tej priložnosti je v imenu Slovenske prosvetne zveze njen tajnik dr. Janko Malte pobudniku in organizatorju Lojzetu Gobcu podelil „Drabosnjakovo priznanje". Dopoldne pa so se ob okrogli mizi zbrali predstavniki političnega in kulturnega žjvljenja Slovenije in zamejstva ter organizatorji in mentorji in razpravljali o nadaljni poti in možnostih te enkratne dejavnosti, ki združuje mlade pripadnike skupnega kulturnega prostora iz štirih dežel. Sprejemni izpiti za glasbeno šolo PODJUNA, v ponedeljek, 10. seplatnbra 1990 ob 14.0« uri Pliberk - posojilnica; ob 15.00 uri Šmihel - farna dvorana; ob 16.00 uri Globasnica - ljudska šola; ob 17.00 uri Šentprimož- kulturni dom. ROŽ, v lorek, 11. septembra 1990 ob 14.00 uri Sele - farni dom; ob 15.00 uri Borovlje - društvena soba; ob 16.00 uri Šentjanž - društvena soba; ob 16.30 uri Sveče -galerija Gorše; ob 17.30 uri 5, mjjkob-društvcna soha oh 18.30 uri Bitčovs - stara šota CELOVEC, v sredo, 12. septembra 1990 ob 14.00 uri Mladinski dom; ob 15.30 uri Slomškov dom: ob 17.00 uri Modestov dom. URADNE URE Glasbene šole so ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 15. ure! (od 20. 8. dalje) VESTN!KOVA So nat Koroškem še perspektive za dvojezično šoistvo? piše: univ. as. dr. MIRKO WAKOUNIG Ne že spet! Čemu je še potreben čianek o dvojezičnem šolstvu? Ali se o tej temi ni že dovoij pisaio? Pustimo šolstvo, takšno kot je, pri miru in se posvetimo drugim problemom, ki so za obstoj koroških Slovencev bistvenejši in pomembnejši. Npr.: katera organizacija je legitimna zastopnica slovenske narodne skupnosti? ali, kako demokratizirati slovenske strukture, da bomo koroški Slovenci „bližje Evropi"? To so v času splošnega evropskega demokratičnega procesa bolj aktualne in času bolj primerne teme, katerim se tudi koroški Slovenci ne smemo izogibati. Ne pa vedno to šolstvo, ki nas je že tako zaposlovalo zadnjih 6 ali 7 let. Kljub naporom, demonstracijam po Dunaju in Celovcu, kljub pozivom, manifestacijam, tiskovnim konferencam in izjavam nam ni prineslo tistega, kar smo hoteli. Vsaj nekaj pa smo vendarle iztržili. In vsaj za to bodimo hvaležni. Bodimo veseli, da nismo vsega izgubili. Šolska katastrofa bi bila lahko še veliko hujša, če ne bi imeli „našega" poslanca v parlamentu. Varujmo in negujmo to, kar nam je iztržil! Morda se bo pa vendarle izkazalo, da ti ločeni razredi niso tako zanič, kot so prerokovali največji kritiki na univerzi. Kdor se ta čas še vedno zaletava v to novo šolsko ureditev in ločene razrede, je ali narodni masohist ali pa politični utopist, ki ne živi s politično in šolsko realnostjo na Koroškem. Tisti pa, ki morajo venomer kritizirati novi šolski zakon, svojega političnega poraza niso preboleli, ker s svojim kljubovalnim zadržanjem in s svojim govoričenjem na splošno „Mi smo proti ločevanju!" sploh ničesar niso dosegli. Politično življenje na Koroškem teče dalje, zato je potrebno, da smo prisotni pri splošnem evropskem procesu demokratiziranja, da ne obsedimo tarnajoč samo pri šolstvu, ki „ni bistveno slabše od prejšnjega". V zadnjih mesecih vse pogosteje čujem in berem takšne in podobne izjave. Slovenski krogi, ki so politično javno pristali na ločevalni zakon, se skušajo z dobro zvenečimi pojmi kot npr. ..avtonomnost šolstva" rešiti iz povzročene politične zdrahe. To, kar se je zgodilo 8. junija 1988 v parlamentu, naj bi bila kvečjemu „na-paka", ki jo je treba kar se da hitro pozabiti. Zakon in novela tega ločevalnega zakona sta sprejeta. Politiki so zaenkrat delo opravili po svoji najboljši vesti. Zdaj so na vrsti strokovnjaki, ki naj končno dokažejo svoje znanje in svoje pedagoške sposobnosti. Zakon menda ni tako napačen, da bi se iz njega ne dalo napraviti nič pozitivnega. Edino kar je tre- na 2. struni) stran 3 stran 4-5 stran 6 stran 7 stran 8 Kreisky in siovenska narodna skupnost Letošnji Piiberški jormak nas vabi Otroci na obisku pri medvedku in krokodilu Miadina na novih poteh giasbenega ustvarjanja KUMST: miadina soiidarno gradi Ločevanje vodi v raznarodovanje (nahahevanjesf.strani) znova zahtevala, da mora zrnom" (slej SmoHev „nt" ločevanja smo dostikrat opo- jajo s socialnimi inpedaeoš- (nahai/evanje nutno neobhodno potrebno, sta pozitiven odnos do novega šoiskega zakona in dobra voija, da uresničimo vse, kar omogoča nova šoiska zakonodaja. Taki nasveti zadovoijijo kvečjemu nekoga, ki nima časa, da bi se daijši čas in temeljito ukvarjat s tako zapleteno in za narodni obstoj tako kočljivo temo kot je šolstvo. Take nasvete dajejo politiki predvsem zaradi tega, da bi prikrili svoje samovoljne, nedemokratične in nejasne odločitve ter da bi zmanjšali pomen svojih izkrivljenih političnih odločitev. Pristanek na /očeva/ni zakon /e na eni stran; razbi/ .široko so/iharnostno skupnost nemško in s/ovensko govoreči/:, na hrngi strani pa /e koroške .S'Zo vence zaje/a poZitična hromost, ki se kaže v narašča/očenr odmikanju oti svojih po/itičnih voriiteZ/ev in zastopnikov. .SoZsko vprašan/e nipospravZ/eno samo za mnoge nemško govoreče, marveč tudi za mnoge SZo-vence, kar pa za narodno in skupinsko identiteto ne pomeni prav nič dobrega. 5 tem pospravljenim vprašanjem se je veZiko sZovenskii; Z/udi zatekZo v notranjo imi-gractjo, iz katere jiZt ni mogoče več pridobiti za to, da bi se v javnosti zavzemaZi za „sZovensko stvar". Po dolgoletni šolski razpravi in po tej narodnopolitični polomiji, ki se je razvnela po sprejetju ločevalnega zakona, nekateri slovenski politični funkcionarji še vedno ravnajo nadvse samovoljno in vase zazrto. Povsem nerazumZjivo je, da po .ftevi/nih subtiZnib pojavih raznarodovanja in gZo-boki razeepZjenosti sZovenske narodne skupnosti pri poZi-tičnih zastopnikih ni nikakrš-niZt znakov samokritičnosti in resnega anaiiziranja posZedic tega zbarantanega poZitičnega koraka. Prav perverzno pa je, da se v tem času za demokrati-zactjo sZovenskih struktur najboZ/ ženejo tisti, ki so se v šoZski diskustji požvižgaZi na široko bazo in na voZjo prizadetega prebivaZstva. Pa sedanja poZitična ihta naj bi zamegZiZa resno situacijo in to napako potisniZa v pozabo. Pod paroZo demokratizacije in poenotenja sZovenskih struktur pa se nadaZjuje Zoče-vanje in izZočevanje navznotraj. Mehanizem Zoče-vanja se ta čas prenaša ceZo v sZo vensko narodno skupnost. Mor si je za svojo poZi-tično in pedagoško prakso izbraZ princip Zočevanja, nikakor ne more biti hkrati v svojih narodnih vrstah zdru-ževaZen in povezovaZen. Ločevanje in med-kutturna vzgoja sta nezdružljiva Skupina znanstvenikov na celovški univerzi je v teku diskusije o šolstvu vedno prava pedagoška reforma vsebovati take elemente, ki razvijajo spoštovanje med nemško in slovensko govorečimi in ki podpirajo dvojezičnost vsega prebivalstva, ki živi na dvojezičnem ozemlju. Strokovno utemeljena šolska reforma bi se morala zgledovati po modelu interkulturne vzgoje, kije mednarodno priznan vzgojni koncept za sožitje in utrjevanje narodne zavesti. Mehku/turna vzgoja pa ob /očevanju otrok m možna, predvsem pa ne takrat, ko je Zočevanje rezuZtat naciona/i-stične propagande Zn nestrpnost; do jezZka Zn kuZ-ture manjšZne. Medtem ko medkuZturna vzgoja stremZ za tem, da se vsem doraščajočZm prZkaže kuZturnZ rasZzem (npr. smešenje s/o ven.s'čine) ter zapostavZ/an/e Zn za- (glej SmoHev „nt" 5.januarja t.l.) in interetnič-nost istovetiti kot nadaljevanje" propadlega socialističnega internacionalama" (dr. Zerzer v Nedelji, 22. julija letos) je neokusno in dokazuje duhovno razgledanost in stališča avtorjev do novih pedagoških pristopov. Nič manj brez nivoja in vprašljiva ni anketa „nt", s katero naj bi osmešili interetnič-nost „kot rešiteljico slovenskega naroda" („nt" 3. avgusta t.l.) /1 vforji takih napadov se oddaZjujejo od vzgojnih načeZ Zn ciZ/ev , ki sodtjo v standard vzgoje na evropskem nivoju. Smešenje medkuZturnega učenja Zn Znteretničnost; navsezadnje otežuje uvajanje zametkov pedagoških inovacij v koroško javnost Zn šoZsko stvarnost. Ob takih nekvaZiji-ciranih izjavah tud; ni ločevanja smo dostikrat opozarjali; predvsem se ločevanja ne da omejiti samo na neko življenjsko področje. Ločevanje, ki je posfaZo poZitična praksa, se širi v koncentričnih krogih in ustvarja vedno nove obZike razvrščanja. Njegov končni rezuZtat je na drobce razkosana narodna skupnost, ki se ne more več opirati na skupne temeZje. Razkrojeni narod zgubi vsako osnovo, ki bi ga zhru-ževaZa in mu biZa pomembno vodiZo. Ti pojavi na Koroškem niso novi. Prav ločevanje Slovencev v „nacionalne" in „vindišarje" nazorno kaže, kako je mogoče uničiti skupne korenine in vsiliti dve različni pojmovanji oz. identiteti. Z novo šolsko ureditvijo je ločevanje postalo legitimno in zaradi tega dobiva nikanjc manjšine v javnem živZjenju kot nesprejemZjivo, Zočevanje otrok sZuži predvsem uveZjavZjanju večine in nacionaZnemu zadržanju. Ločena vzgoja otrok na daZjšt rok nikakor ne vodi v utrjevanje narodne zavesti pripadnikov manjšine in tudi večine ne navaja k odgovornosti za obstoj manjšine. Ni torej čudno, da so se proti modelu medkulturne vzgoje zagnali predvsem tisti nemškonacionalni in domovinski krogi, ki so najbolj kričeče zahtevali ločevanje. Zahteva po medkulturnem učenju je bila v koroški javnosti deležna bolj ali manj zaničljivega posmeha, kar pa ne preseneča. Povsem novi in vznemirljivi pa so napadi na medkulturno vzgojo in interetnično držo nekaterih slovenskih krogov. Doslej je bilo podobne napade zaslediti le v desnoekstremističnem nemškem časopisju. Interkultur-nost primerjati s „po gorelim marksističnim intenacionali- mogoče pridobiti dvojezičnih učZteZjev in učtteZjZc za nove Zdeje pedagoške prakse. Navsezadnje pa se s takim; izpad; ustvarja m rž uja do skupine znanstvenikov na ceZovški univerzi in do tistih, ki Zočevanje kot obZiko reševanja narodnostnih konjZik-tov odkZanjajo. Ločevanje in medkuZturna vzgoja sta nezdružljiva. Za novosti na šoZskem področju in za razvoj dvojezičnosti pa se za bodočnost ne obeta prav nič dobrega, če bi se ustvariZa neka svojevrstna a/iansa sZo-vensko in nemško govorečih, ki se izkazuje v smešenju medkuZturne vzgoje. Kako zaustaviti ioče-vanje? Ločevanje ima svojo dinamiko. Kdor ga sprejme kot politično vodilo, mora vedeti, da ga s kakimi dobrohotnimi prenovami ni mogoče zaustaviti. V sistemu ločevanja ni reforme, ki bi bila človeška in v smislu strpnosti. Pred dinamiko povsem nove razsežnosti razkrajanja. To je pokazala novela, ki je sledila razsodbi ustavnega sodišča. Ta namreč predvideva, da se bodo v bodoče zainteresirani za slovenščino ali prijavili za dvojezični pouk ali pa za slovenščino kot neobvezen predmet. Tako sortiranje učencev predvsem razvrednoti slovenščino in jo potisne na rob družbene priznano-sti. To načrtovano ponovno ločevanje je uperjeno proti že tako zelo okrnjenim ostankom skupne vzgoje in proti dvojezičnosti. Ta organizacijski poseg, ki naj bi razvrščal učence v take in drugačne, pa naj bi dokončno odpravil vse zametke, ki bi lahko še podpirali idejo med-kulturnosti. Ločevanje je posta/o ueusfavZ/Zva direktiva po šoZah ua dvojezičnem oze-mZju. Kaj jc še skupno veljavnega? Znanstveniki, ki se ukvar- jajo s socialnimi in pedagoškimi procesi, šele po letih ocenijo posledice kakih organizacijskih ukrepov. Po-obno velja tudi za perspektive dvojezičnega šolstva. Ti grobi posegi ločevanja v šolsko strukturo na dvojezičnem ozemlju ter v šolsko in zunajšolsko življenje (staršev in otrok) bodo „obrodili svoje sadove" šele čez nekaj let. Število prijav, ki je v zadnjih dveh letih nebistveno poraslo in ki ga koroški politiki kaj radi navajajo kot dokaz svojega pravilnega ravnanja, vara, kajti vedno več je šol, na katerih prijav sploh ni. Dvojezično ozemlje je iz leta v leto bolj pokrito z belimi lisami, ki kažejo, kje ni več zanimanja za slovenščino. Področje, ki je pospravljeno in očiščeno slovenščine, se širi. Trditve šolskih oblasti, da se je zaradi ločevanja izboljšalo znanje slovenščine in da se je sistem dodatnega učitelja obnesel, so brez vsake znanstvene osnove. Doslej tega ni utemeljila še nobena znanstvena razprava. Na drugi strani pa so pomanjkljivosti v sistemu dveh učiteljev, katere pa se zamolčujejo. Tako se zgodi, da v primeru obolelosti dvojezičnega učitelja prijavljeni otroci nimajo rednega pouka v slovenščini, ker dodaten učitelj za kaj takega ni sposoben. Prav tako se zgodi, da nekateri ravnatelji kljub prijavljenim otrokom dopustijo, da v njihovem razredu poučuje večji del enojezični dodatni učitelj, sami pa se posvetijo administraciji. Bi obratno, da neprijavljeni otroci ne bi bili deležni polnovrednega pouka v nemščini, bilo sploh možno? Prav tako doslej še ni nobenih tako imenovanih pedagoških dejavnosti, ki naj bi združevale ločene razrede in blažile nastali razkol. Razvoj dvojezičnega šolstva je dosegel stopnjo, na kateri je vse bolj izpostavljeno improvizacijam, ki jih narekujejo lokalni faktorji (npr. naklonjenost učiteljev do slovenščine, strpnost oz. nestrpnost okolja do slovenščine, število prijav ipd.). Ločevanje je spodneslo še tisto zadnjo možnost, s katero bi se še dalo razviti model, ki naj bi veljal za celotno dvojezično ozemlje. Dvojezično io/stvo, h; pa)c skoraj doce/a odvisno oh dobrohotnost; in angažmaja posameznih učite/jec in učitc-/jic, nima sta/ne perspektive, ha bi b;7o priv/ačno in ha bi v .širnem smis/t: utrjeva/o razvoj koroških .S7o vencev. V sedanji situaciji je potreben takojšen popis stanja na vseh šolah dvojezičnega ozemlja. Ta mora priti „od spodaj" in podrobno prikazati, kako potihoma, „brez pritiska" in pa tudi brez odpora slovenščina izginja iz šolske in družbene stvarnosti. Dr. BrMHO ATd?.sAy ,s