V COtovML
Leto XVII., st. 198
Ljubljana, petek iS. avgusta 1936
Cena Z Din
upravoiAtvoi 1	aam^ev«
unča — Telefon ftt. 812», 3122. 312«. 3126, 3128P Inaeratnl oddelek.: Ljubljana, Selen* Durgova oi. 4. — ret 3392, 3492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica
St. 11. — Telefon 8t_ 2456. Podružnica Celje: Kocenova aH ca 8t
2. — Telefon 3t 190. Računi pri pošt. Cek. zavodih: Ljubljana 8t_ 11.842, Praga Clslo 78.180. Wien «t. 108.241.
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina	mesečno Din 25.—
Za Inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Realne in imaginarne fronte
Zadnje čase se naša javnost mnogo bavi z -rprašanjem raznih front, ki že obstoje, ali se šele ustanavljajo, ali pa o njih s prozornim namenom govore nasprotniki ju-gosloveiisske misli. Neposreden povod za razpravljanje tega vprašanja v tisku so dali glasovi o pripravah za t. zv. Narodno fronto svobode (na Hrvatskem »Ljudske fronte«); ako pride do te fronte, bo to hote ali nehote duhovni in politični plod dela in agitacije udružene opozicije, ki je ustvarila psihološko razpoloženje in ugodno ozračje za to nadaljnjo etapo širjenja kaotičnega razsula v naši državi. Značilno pa je, da se od iz vest nih strani, ki so medse-boj v ostrem nasprotju, dviga največja gonja proti »jugoslovenski nacionalni fronta«, ki je pravzaprav ni. Vse kaže, da se zopet enkrat ponavlja stari trik ljudi, za-sa<jenih pri delu, ki na begu kriče: »Držite ta/tu!«
Jugoslovenska nacionalna stranka se je lotila sa-mo obnove svoje organizacije, ki je obstojala legalno že od prej in ima svoje organe in svoj program. Naglasila je edino to, da bi vsi Jugosloveni morali sodelovati, kadar gre za obrambo osnovnih idealov državnega in narodnega edinstva, ne da se pri tem dotikajo programa in organizacije posameznih skupin. In glej! Takoj je tu »fronta«, takoj so se začule besede o »fašizmu« in »teiorju«. Nihče se ne spotika ob to. da postopa združena opozicija strnjeno, čeprav ta gospoda v teku osmih let ni znala izenačiti svojih pogledov na glavna vprašanja države in naroda, Samo jugoslovenski nacionalisti se ne »mejo gibati, ne da bi bili takoj obdolženi in oklevetani fašizma in terorizma , da si to ni nikakršna »fronta«, ki bi s svojo napadalnostjo in fanatizmom iskala in izzivala borbe na vseh straneh.
»Samouprava« je te dni zapisala, da sta »jrig-osi o venska nacionalna fronta« in »narodna fronta svobode« enaka nevarnost za — demokracijo. Izredno značilno je. da »Samouprava« proglaša jugoslovenske nacionaliste za skrajno desnico in jih obenem postavlja v isto vrsto z ekstremno levico, t. j. s komunisti. Potemtakem bi jugoslovenski nacionalisti obenem s komunisti tvorili edino nevarnost za — Jugoslavijo! »Samouprava« napada jugosloven&fee nacionaliste kot fašiste organizirane v JNS. V svoji številki z dne 21. avgusta jim pravi celo zelo okusno in ljubeznivo, da so »fašistično-unitaristična mafija«.
Jugoslovenske nacionalne fronte ni. To fronto kot opasnost si izmišljajo oni. ki potrebujejo to strašilo za svoje osebne namene in manevre. Toda propaganda za »Narodno fronto svobode« se razvija vse intenzivneje. Zdaj se pojavlja kot samostal-na akcija, zdaj se imenuje »razširjenje združene opozicije«. pa zopet »zbiranje vseh pozitivnih demokratskih sil«. Od vodilnih politikov je prvi hlastnil po tej vabi Davidovič. kajti on hoče biti vedno »na levi«. Tudi Savez zemljoradniški ni daleč od tega. To je drugo železo v ognju, za primer, da se jim ne posreči — srbska fronta.	1
Maček si nikakor ne želi »Narodne fronte svobode«, ker že ima svojo fronto, v kateri je, po njegovem prepričanju, tudi celokupno hrvatsko delavstvo in živi V iluziji, da med tem delavstvom ni nikakršnih komunističnih vplivov. Ta fronta pa zares ohstoji. To je Hrvatska narodna fronta, izdelana po vseh načelih »firerst-va« in »glajhšaltunge«. Po potrebi ima še druga imena; naziva še tudi »hrvatski kmečki pokret«. Ima tudi svoje pomožne organizacije. na pr.: »Hrvatsko seljačko zaščito«, »Gospodarsko slogo« in »Seljačko slogo«. Klerikalci si prizadevajo, da v tej fronti dobijo svoje posebne organizacije, na pr. »Kmetsko katoliško omladino«. V tem zbiranju si! povsod vedno bolj prevladujejo ekstremni življi.
Poleg te fronte se pojavljajo tudi druge slišne fronte, bodisi kot gotova organizacija ali samo kot začetna misel.
»Slovenec« z dne 9. avgusta piše proti narodni fronti in zagotavlja, da njim, t. j. ker že obstoji »Slovenska ljudska fronta«, ker že obstoji, »Slovenska ljudska fronta«, v kateri je glavna oseba »slovenski duhovnik kot narodni voditelj«. Stevan čirič je že davno proglasil krilatico: »Srbi na okup!« Gospoda Janjič. ki bi bil rad minister prosvete in Simonovič. ki hrepeni po ministrstvu pravde, sta na svojih nedavnih zborovanjih odločno pritrdila tej misli. Či-ričevo geslo je našlo močan odmev tudi v vodstvu srbijanskega krila združene opozicije. Ta teza jih namreč približuje Mačkovi koncepciji in na ta način se nadejajo, da bodo našli osnovo za sporazum z njim. Prvi pomočnik g. Davidoviča, g. Milan Grol je žp 4. decembra 1935. na neki konferenci v Subotici poudaril, da »vidi naš problem v prilagoditvi samoupravnih teženj posameznih pokrajin zdravemu mehanizmu celote.« Toda v čem vidi g. Grol ta zdravi mehanizem celote? On pravi takole: »V tem pogledu mora Vojvodina vpoštevati dve skupni osnovi: z drugimi, pretežno srbskimi pokrajinami jo druži njeno kulturno sodelovanje in življenjsko vprašanje; druga osnovna skupnost pa je država. Kdorkoli postavlja samoupravne ali avtonomne zahteve kakršnekoli stopnje, mora gledati, kako bi združil lokalne samouprave s temi širšimi zajednicami« Grolov najbližji prijatelj Božidar Vlaič. član znanega »Delov-
SCHACHT0V OBISK V PARIZU
Iskanje posojila v Franciji — Poizkus pridobitve Francije, da bi
opustila svojo zvezo z Rusijo?
Pariz, 27. avgusta, ab. Predsednik nemške državne banke in minister dr. Sehacht je včeraj po obedu pri guvernerju francoske banke konferiral z ministrskim predsednikom Blumom in z nekaterimi drugima člani francoske vlade. Popoldne je po nemškem poslaništvu sprejel nekaj svojih osebnih prijateljev, po večerji pa je konferiral z zunanjim ministrom in ministroma za finance ter narodno gospodarstvo. Sestankom sta prisostvovala tudi tajnika zunanjega ministrstva Leger in Bargeton. Razgovori dokazujejo najlepše, da so imeli tudi diplomatski pomen. ve-ndaT pa vlada na obeh straneh popolna diskrecija o njihovi vsebini.
Davi je dr. Schacht konferiral z nemškim poslanikom VVeltzekom. popoldne pa je sprejel obiske raznih osebnosti. Jutri bo odpotoval iz Pariza, poprej pa se bo najbrž še enkrat sestal z guvernerjem Francoske banke, ki bo v začetku septembra odpotoval v London na posvete h guvernerju Angleške banke.
Dr. Schachtovemu obisku posvečajo danes listi izredno pozornost. Vsi soglašajo v tem, da je obnova zaupanja med Nemčijo in Francijo predpogoj za uspešno sodelovanje med narodi Evrope.
Po razgovorih z guvernerjem Francoske banke je Schacht sprejel sotrudnika oficioz-nega »Tempsa«. ki ga je vprašal, ali je res, da ima med drugim tudi nalogo, da pripravi Francijo, da odpove svojo zvezo s Sovjetsko Rusijo, češ da bi Nemčija v tem primeru nudila Franciji v zameno velike koncesije na vseh poljih. Dr. Schacht je kratko odgovoril: »Jaz sem samo gospodarstvenik. Nikoli se nisem pečal s politiko, na katero se prav nič ne razumem«.
Navzlic tej negativni izjavi pa se časopisje v komentarjih ne vzdržuje političnih kombinacij. V nekaterih krogih so celo prepričani, da Schachtova misija ni samo gospodarskega značaja in se slišijo o tem najrazličnejša ugibanja.
Naravnost senzacionalno verzijo je priobčil berlinski dopisnik Iista »Pariš Midi«, ki trdi. da je Hitler dr. Schachtu naročil, naj za vsako ceno doseže od Francije, da odpove svojo pogodbo « Sovjetsko Rusi?o. Dr. Schacht naj bi torej izrabil svoje navidezno gospodarske razgovore za zakulisno politično manevriranje in intrigiranje.
V redakcijskem komentarju te senzacije pa piše "/Pariš Midi« med drug;m: »Če je temu res tako. poten! moramo pribiti, da so Schachtovo misijo prehiteli dogodki. Ne gre
več to. da «e vzpostavi zaupanje med
Move senzacije v zvezi s Hsrthyjeviisii posveti
Pariz, 27. avgusta b. Najnovejši korak Nemčije je spet obrni! pozornost Pariza na nedavne razgovore madžarskega državnega upravnika Horthyja z nemškim kancelar-jem Hitlerjem. Listi postavljajo vse mogoče kombinacije giede novih Hitlerjevih načrtov v srednji Evr>pj in pripisujejo v tej zvezi njegovim razgovorom z madžarskim regentom čedalje večjo važnost. Nekateri di_ refctno opozarjajo, da bo morala Francija posvetiti večio pozornost odnošajem. ki se razvijajo med Nemčijo in Madžarsko v poslednjem času Tako piše n. pr. »Ere Nou-velle«, ki pa svojemu komentarju ne dodaja nobenih novih vesti. Novo senzacijo izza kulis razgovorov v Berchtesgadenu pa je danes prinesel »Matin«, ki sumi, da je Hitler Horthvju nasvetoval uvedbo splošne vojaške dolžnosti tudi na Madžarskem, češ da je za ta korak madžarske vlade sedanji trenutek posebno ugoden. Hitler je Horthy-ju obljubil popolno podporo Nemčije za primer, da bi se države Male antante temu ukrepu Madžarske uprle.
»Oeuvre« piše; Zdi se, da želi stopiti madžarski revizionizem v novo fazo. Kakor
je gotovo, da so se razgovori v Berchtesgadenu nanašali predvsem na boljševiško nevarnost, vendar ne smemo izključiti možnosti, da se je pri tej priliki ventiiiralo tudi vprašanje Transilvanije. In prav gotovo so se razmotrivali argumenti, ki naj bj Ru-rnunijo in Jugoslavijo prepričali.
Horthy se bo sestal
tiJiSI z Musuilmljem?
Dunaj, 27. avgusta AA. Iz Innsbrucka poročajo, da bo madžarski državni upravnik admiral Horthy jutri zapustil Hiintenris, kjer je bil nekaj dni na lovu Odpeljal se bo v Innsbruck, nato pa v Lienz, in sicer po alpski cesti čez Veliki Klek. Ker bo krenil v Lienz. preden bo odšel v Vrbo na Koroškem na obisk k predsedniku avstrijske republike Miklasu, je ponovno oživil glasove, po katerih naj bi se sestal na italijanskih tleh blizu avstrijske meje s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Govore, da se l>osta sestala v Toblachu, kakšnih 30 km od Lienza.
Lltvlnov ¥ nemilost
Aretacije v množicah v Rusi j .'» — Buharin, Rykov in Radek pod nadzorstvom — 1 urednikov „Izvestij"
odpuščenih
Kodanj, 27. avgusta, o. »Politiken« je objavila danes senzacionalne informacije c dogodkih v Rusiji. V Moskvi in drugih mestih se vršijo aretacije v množicah. Jusbi-fikacija Zinovjeva, Kamenjeva in tovarišev je bila znak za radikalno čiščenje v komunistični stranki in sovjetski upravi. Tako so v Kijevu aretirali Barčaka, šefa tamkaj šnje GPU, njegov ad ju t aro: Grisman pa je skočil iz svojega stanovanja v tretjem nadstropju na ulico in se do smrti pobi!
Buharin. Rykov in Radek so pod strogim policijskim nadzorstvom in ne smejo zapustiti svojih stanovanj. Bržkone jih bodlo vsak čas aretirali. Izmed 15 urednikov »Izvestij« so jih 11 odpustili iz službe. Proti Radeku, ki je bil desna roka Litvinova in brez katerega ljudski komisar za zunanje zadeve v zunanji politiki ni storil ničesar, napovedujejo stroge ukrepe. Zaradi tega se že širijo govorice, da je tudi Lit-
vinovljcv položaj omajan. V diplomatskih kregih se čuje, da Litvinov na prihodnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi ne bo
več navzoč.
Lev Trocki je včeraj po dolgem obotavljanju podipisal sporazum z norveškimi policijskimi oblastmi, po katerem se je odrekel sleherni subverzivni propagandi na revolucionarni akciji. Norveške policijske obla. sti so mu zapretile, da ga bodo aretirale, če sporazuma ne bo podpisal. Taikoi nato so več po'icijskih stražnikov razpostavili okrog hiše v predmestju Hoenefossu. kjer Trocki stanuje. Pozneje so novinarji prejeli kcpiijo spora/i,ma, ki se glasi: Jaz, Lev Trocki. obljubljam, da bom strogo in pcpolncma nevtralen in da bcm opustil vsakršno politično delovanje do 18. decembra. V nasprotnem primeru naj sledi izgon iz Norveške.«
nega odbora« združene opozicije, z drugimi
besedami pristaja na isto tezo. V »Odjeku«
z dne 23. julija t. 1. brani zopet v polemiki
v Vojvodinci svojo misel, da vsebuje hrvatsko vprašanje »na prvem mestu zahtevo po taki ureditvi države, ki bo zagotovila Hrvatstva odgovarjajoči položaj v skupni državi«. In potem nadaljuje: »Tako stanje stvari izziva po sami sili razmer reakcijo: tudi na srbski strani se vse določneje kaže novo prepričanje, da bo treba o priliki odločitve o novi državni ureditvi računati s tem. da se morajo tudi Srbi kot celota zavedati svojih ožjih interesov in nazorov ... Kakor za Hrvate, tako tudi za Srbe obstoji posebna kultumo-zgodovinska solidarnost, s katero se tu mora računati«.
Grolova in Vlaičeva misel sta v bistvu isti. samo da Grol zahteva enoto za pretežno srbske pokrajine. Vlaič pa jemlje hrvatsfcvo in srbstvo kot dve ločeni celoti. Ne vemo. v koliko bi bila ravno Vojvodina pripraven teren za koncepcije in modrovanja te vrste. Nam se namreč zdi. da je Vojvodina bolj nego katerakoli dmga naša pokrajina odkazana na edino možno jugo-slovensko bazo naše nacionalne in državne politike.
Slovencev Grol in Vlaič sploh ne omenja-
ta. Vendar bi se morda samo na Slovence lahko nanašala njuna teorija čeprav bi tudi zanje to ne bila nikakršna zaščita, marveč le izolacija na hermetično zaprtem prostoru, kjer ni življenja. Kako neki bosta Grol in Vlaič razdelila v dve med seboj vendar povezani skupnosti hrvatstvo in srbstvo kot dve celoti, da bi bili vsi zadovoljni in da bi se lahko ustvaril sporazum in ravnopravnost V tem je vsa skrivnost in zagonetka politike združene opozicije na temelju narodnega dvojstva in trojstva. Kako bosta izvršila razmejitev med hrvatsko in srbsko skupnostjo na ogromnem prostoru od Subotice do Kotora, pa od Zemuna do Sušaka. da ostaneta hrvatsko in srbstvo kot celoti nedotaknjeni?
Vse te kombinacije so blodno tavanje ljudi, ki nimajo kompasa. Po tem potu se ne pride niti do sporazuma niti do ravno-pravnosti. Ostaja edino dejstvo, da obe strani sprejemata misel o ustvaritvi plemenskih front, ki ne bodo nikoli privedle do mira in reda. marveč bodo izvršile popolno duhovno razdvojitev v narodu. Namesto praznega krika zoper »Jugosloven-sko nacionalno fronto«, bi se morali zamisliti nad tem oni ki nosijo odgovornost za državno politiko Jugoslavije.	b.
Francijo in Nemčijo in doseže gospodarski sporazum med obema državama. To je bilo mogoče pred časom, toda Hitler je sedaj obrnil vse na glavo, odkar se zavzema za to, da bi iz Nemčije ustvaril predstrazo Evrope. ko oznanja svoj evangelij o zvezah proti Sovjetski Rusiji. Tu gre za politični in ideološki problem, ki nas popolnoma razdvaja. Šibka točka Schaehtove misije je v tem, da se zavzema za gospodarske aliance v trenutku, ko je Hitler postavil Evropo pred globok prepad.
Kar se tiče zgolj gospodarske strani dr. Schachtovega obiska v Parizu, pa se vsi listi strinjajo v tem. da so se posamezna vprašanja ventilirala le v najbolj splošni obliki. ne da l>i prišlo do konkretnih razgo. vorov. še manj pa do konkretnih sporazumov
Finančna stiska Nemčije
Berlin. 27 avgusta o. Nepristranski politični op3zova'ci zatrjujejo, da ftane nemško državo njeno oboroževanje v'č, kakor pr more sedanji gospodarski sistem v Ncmčij''. Vlada si energično prizadeva, da kakorkoli najde izhod iz za gate, bodisi s pomočjo kakšnega novega posojila alj pa z novimi davki. Sklenjeno je, da s3 nadaljnjih 500.000 brezpose"nih delavcev uvrsti med napadalne odd lke
nemSke voj^k©. Zaradi tega je za sedaj predvidena cela serija novih davščin na dohodke. Obenem so že brili izdani najstrožji uterepi, da se v državnem gospodarstvu čim več prjšte<£. Kljub temu ni dvoma, da bodo državni dolgovi še bolj narasli. Kakor znano- državnega proračuna v Nemčiji ne objavljajo, toda finančni strokovnjaki vendarle sodijo, da znašajo nemški državni dolgovi sedaj okrog 60 milijard mark. Po njihovem mnenju bi se bilo sicer mogoče zadolžiti za nadaljnjih 140 milijard, v tem primeru pa bi seveda že nastala nevarnost za finančni položaj države-
Nemško-japonska pogajanja
Pariz, 27. avgusta, o. V svoji pariški izdaji je *New York Herald Tribune« objavila vest, da Se vršijo v Tokiju važna tajna pogajanja med zastopniki japonske in nemško vojske. Na Daljnem vzhodu se že dolgo mudi nemški general Fteiheoau. Gre za japonsko-nemško vojašiko zvezo.
Napovedujejo se važne Hitlerjeve izjave
Rim, 27. avgusta o- Po [x>rooilih iz Berlina namerava Hitler na kongresu narodne socialistične stranke v Niirnbergu podati važne zunanje politične izjave. Še preden se to iz Bercbtesgadena odpeljal v Nnrn-bersj, bo spreiei zunanjega ministra Neura-tha, vojnega ministra generala Blomborga in načelnike generalnih štabov vojske, vojne mornarice in letalstva.
Španija krvavi vedno huje
Bratomorno klanje se nadaljuje na vseh frontah, ne da bi kdo dosegel vidne uspehe
Madrid, 27. avgusta, o. Cim dalje traja revolucija v Španiji, tem bolj kaže špansko ljudstvo trdno voljo, da si z orožjem v roki pribori svobodo. Ta volja prihaja zlasti do izraza v krajih, ki leže neposredno ob frontah in ki jih delavci in kmetje branijo proti upornikom z izrednim pogumom. Vsi so si na jasnem, da ni izbire, da ni rešitve, ne morda kakšnega sumljivega premirja, nego da morajo zmagati ali pa propasti.
Vladni uspehi pri Badajozu
Davi je vlada izdala poseben komunike, v katerem pohvalno omenja kapetana Uri-bura, ki je z delavci in kmeti iz Valencije ne samo preprečil spoj med severnimi in južnimi uporniškimi četami v Estrema-duri, nego nasprotnika celo porazil in ga prisilil k umiku proti Meridi pri Badajozu.
V	bitki so vladne čete ujele 100 vstašev in zaplenile več zabojev streljiva. Upornike so zasledovale več kilometrov daleč, nato pa nemudoma pričele utrjevati svoje nove postojanke.
Srditi boji za Oviedo
Z asturske fronte poročajo, da rudarji z veliko opreznostjo oblegajo Oviedo. Vladna izvidniška letala so davi opazila v mestu bele zastave in ponjave, ki so jih izobesili uporniki v strahu pred bombami. Pred Oviedom samim je v teku silna bitka. Rudarji se bore nad vse hrabro, da si korak za korakom pridobe središče asturskih rudniških revirjev, že danes so mimo Ovieda prodrli v jugovzhodno Astu-rijo in so se tam spopadli s četami upornikov, ki so jih poslali iz Burgosa na pomoč braniteljem Ovieda. V Oviedu so vladna letala porušila radjsko postajo, razdejala letališča in cele vrste vojaških objektov in drugih strateških zgradb. Oviedo je že od včeraj popolnoma odrezan od Burgosa in ostalih uporniških središč. Borba se je tudi danes nadaljevala z nezmanjšano krutostjo.
Nawa*3i na Irun odbiti
Na skrajnem severu pred San Sebastia-nom in Oyerzunom so davi vladne čete prešle v protinapad. Napravile so upornikom mnogo škode vendar jih z njihovih postojank niso prepodile. Tudi uponrki so davi zopet poizkušali prodreti v Irun, današnji napad pa je pokazal, da se Maročani bori.io že z mnogo manjšim elanom. """ladna letala so ponovno bombardirala upornike postojanke in tudi topovi s trdnjav San Marco in Guadalupe so bili stalno v akciji.
V	jarkih pred Irunom so strojnice naravnost kosile že kar skeptične črnce. Uporniki so vrgli v boi svoie naiboli zaneslrve Msiročane. toda asttirski rudarji so napad znova uspešno odbili.
Ofenziva generala Mole strta
Po vladnem službenem poročilu je hotel general Mola s to ofenzivo zavzeti San Se-bastian in Irun, da bi se osvobodil pritiska s skrajnega severa in da bi lahko poslal nove sile na Sierro Guadarramo. Ofenziva ga je stala 200 mrtvih in mnogo ranjenih. Komunike priznava, da je bilo v včerajšnjih in današnjih bojih ubitih tudi mnogo vladnih miličnikov in gardistov, vendar pa vse kaže. da so bile izgube mnogo večje. Nepristranski opazovalci trdijo, da je samo pri včerajšnjem popoldanskem krvavem klanju pred Iranom padlo 800 vojakov na obeh straneh. Uporniški tanki v včerajšnjih bojih niso prišli do prave veljave. čeprav so bili stalno na terenu. Včeraj dopoldne so uporniki dosegli toliko, da iz San Sebastiana niso mogli poslati proti njim oklopnega vlaka, danes pa je bil spet na progi in so vladne čete. kakor zatriuieio. znova zavzele nekaj postojank, s katerih se bodo v bodoče lažie branile proti morebitnim novim uporniškim napa-
dom. Po vesteh, ki so prispele okrog 14. ure v Madrid, je ofenziva generala Mole na skrajnem severu strta.
Topniški boji na Sierri Guadarrami
Borba na fronti pri Somosierri in na Sierri Guadarrami se prav tako nadaljuje, že dva dni so postojanke na obeh straneh stalno pod topovskim ognjem in od časa do časa se na eni in drugi strani pojavljajo letala ter bombardirajo nasprotnikove utrdbe. Vse kaže, da pomeni tudi to obstreljevanje pričetek nove uporniške ofenzive, za sedaj pa s fronte še ni nikakih vesti o bojih na nož.
Bombardiranje Ceute
Tudi z vzhoda, od Teruela in Saragosse ni nikakih posebnih vesti, pač pa se je zvedelo, da so vladna letala ponovno bombardirala Ceuto v Maroku. Pri tem so jim pomagale tudi nekatere vladne vojne ladje. Danes so odposlali iz Madrida eskadriljo letal proti Malagi. da bi jo branila pred vedno novimi napadi uporniških čet.
Obleganje Palme na Mailorci
Z otoka Mallorce je sporočil poveljnik tamkajšnje vladne vojske, major Bayo, da so se vladne čete utrdile na svojih postojankah in da poljske baterije, ki so se jim pridružili tudi topovi z vladnih ladij ter letala stalno bombardirajo uporniške utrdbe okrog Palme. Včeraj je neki vladni ru-šilec ustavil na odprtem morju dve manjši ladji s 75 uporniškimi begunci z Mallorce, ki so jih prepeljali v Maon v Andaluziji.
Poročila generala Liana
Sevilla, 27. avgusta AA. General Quiepo de Liano je po radiu objavil, da so marksisti ustrelili voditelja demokratske stranke Melmuideza Alvareza in znanega politika Albinada. V ieči je bil dalie ubit polkovnik Quintano. ki je bil obsojen v dosmrtno ječo. General je tudi protestiral proti bombardiranju odprtih mest. Pri bombardiranju Cor-dobe je bilo ubitih šest ljudi, ranjenih pa 22. Končno je izjavil, da so uporniki zavzeli sedaj vso Andaluzijo in Estremaduro. V drugi ,zjavj pravi, da poveljujejo marksističnim tolpam v San Sebastianu francoski marksisti.
Včeraj so Cadiz ponovno bomb a rdi rada vladna letala. Ubitih je bilo šest meščanov. Poveljnik Cadiz a je objavil, da uporabljajo nasprotniki samo krogle dum-dum. General je poudaril, da bodo uporniki zaradi tega izbrisali iz svojega slovarja besedi usmllio-nje in amnestija.
Strog režim v Maroku
Tanger, 27. avgusta. AA. Potrjujejo sa vesti, da je bil v španskem Maroku uve-d"n zelo strog policijski režim. VSe, ki poslušajo radio Madrid, takoj zapro. V Ala-rachu £ta bila ustreljena dva poročnika, ki sta odklonila zapovedi uporniških oblasti.
Anglija odklonila protektorat nad Abesind
London, 27 avgusta d. Angleška vlada je odklonila ponudbo 60 poglavarjev abesinskega plemena Gala, ki trdijo, da razpolagajo z ozemljem s približno 2 milijona prebivalci, katerega pa Italijani še niso zasedli in ki so zato naprosili Anglijo, naj bi prevzela nad njim protektorat.
Ukinitev nemške takse za potovanje v Avstrijo
Dunaj, 27. avgusta. AA. Nemška vlada je u krnila pristojbino tisoč mark pa potovanje nemških državljanov v Avstrijo.
Volitve v Zbornico za TOI | Beležke
y Ljubljani so razpisane za 29* novembra
Ljubljana, 27. avgusta. ' Minister za trgovino in industrijo Vrbanič j« z odlokom od 22. avgusta razpisal v smislu S. 41 uredbe o volitvi svetnikov Zbornice za TO L volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za 29. novembra. Volili bodo v nedeljo in ne bo na ta dgn nikakršnih volitev v kako drugo javno zastopstvo. V zvezi s tem odlokom je minister za trgovino in industrijo določil naslednjo razdelitev volilnih okrožij:
Industrijski odsek se razdeli na dve volilni okrožji, v katerih se skupno izvoli 16 članov in 16 namestnikov. Prvo volilno okrožje je sedež zbornice, torej mesto Ljubljana, ki voli 4 člane in 4 namestnike. Drugo volilno okrožje je ozemlje dravske banovine brez ljubljanskega mesta ter voli 12 članov in 12 namestnikov.
Trgovinski odsek se razdeli na dve volilni okrožji, v katerem se skupno izvoli 16 članov in 16 namestnikov. Prvo volilno .•Ireftj« je zopeit Ljubljana sama, ki voli 2 fetana in 2 namestnika. Drugo volilno okrožje je ozemlje dravske banovine brez Ljubljane in voli 14 članov in 14 namestnikov.
Obrtni odsek je razdeljen na 19 volilnih okrožij in voli skupno 20 članov in 20 namestnikov. Prvo volilno okrožje je Ljubljana. ki voli 2 člana in 2 namestnica. Na ostalem ozemlju dravske banovine, ki se deli na 18 volilnih okrožij, v katerem se izvoli po 1 član in po 1 namestnik, so naslednja volilna okrožja:
2. vol. okrožje okraja Radovljica in Škofja Loka, 3. okraj Kranj. 4. okraj Ljubljana - okolica, 5. okraja Kamnik in Litija, 6 okraja Logatec in Kočevje, 7. okraja Novo mesito in Črnomelj, 8. okraj Krško. 9. okra j Brežice, 10. okraja Laško in Šmarje. 11. okraj Celje z mestrm Celje, 12. okraja Gornji grad in Slovenjgradec, 13. okraja SI. Konjice in Dravograd, 14. okraj Maribor levi breg in mesto Maribor. 15. okraj Maribor desni breg, 16. okraj Ptuj z mestom Ptu i, 17. okraj Ljutomer, 18. okraj Murska Sobota. 19. okraj Dolnja Lendava.
Gostinski odsek je razdeljen na 2 volilni okrožji in voli 10 članov in 10 namestnikov. Prvo volilno okrožje je mesto L'ub-Ijana, ki voli 2 člana in 2 namestnika. Drugo volilno okrožje je ozemlje dravske ba-
novine brez mesta Ljubljane in vofl 8 Sla. nov in 8 namestnikov.
Glede na določbe čl. 5 uredbe o volitvah svetnikov v Zbornico ze TOI je trgovinska minister za volilno okrožje Ljubljano določil obvezno pripadnost kandidatov k naslednjim strokam: 1) industrijski odsek: industrija za predelovanje lesa, opekarska, tiskarska in premogovna industrija; 2) trgovinski odsek: trgovina z deželnimi pridelki in mala trgovina; 3) obrtni odsek: gradbena stroka in živilska stroka; 4) gostinski odsek: restavracijska in hotelirska stroka. Za področja izven zborničnega sedeža nd predpisana obvezna razdelitev mandatov po strokah.
Volilni odbor
Glede na čl. 11 ministrske uredbe o volitvi svetnikov trgovinskih, industrijskih in obrtniških zbornic z dne 21. avgusta 1935 je določil g. ban dr. Marko Natlačen naslednji glavni volilni odbor za volitve v Zbornico za TOI dne 29. novembra:
predsednik glavnega volilnega odbora Šink Fran, banski sekreitar v Ljubljani, namestnik Tovornik Jakob, banovinski sekretar v Ljubljani.
člani: kot predstavnik industrijskega odseka dr. Božič Mirko, član upravnega sveta tvrdke »Saturnus« d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov, Ljubljana - Moste, namestnik dr. Dermastija Josip, predsednik upravnega sveta »Store« d. d., tovarna zaves, Ljubljana _ Zapuže;
predstavnik trgovinskega odseka LukiČ Zvonimir. lastnik modne in konfekcijske trgovine v Ljubljani. namestnik Sfiligoj Anton, trgovec s pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani;
predstavnik obrtnega odseka. MartinSč Avgust, ključavničarski mojster v Ljubljani, namestnik Perčinlič Franc, elektrotehnični podjetnik v Ljubljani;
predstavnik gostinskega odseka Škerlep Janko, ravnatelj Grand - hotela »Union« v Ljubljani, namestnik Rozman Franc, gostilničar v Ljubljani;
delovodja Traven Janko, konceptni urad_ nik za TOI v Ljubljani, namestnik pa dr. Koče Jure, tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani.
Incidenti na študentskem kongresu
v Sofiji
so povzročili odhod delegacij držav Balkanske zveze
Sofija, 27. avgusta.
Mednarodna dijaška konfederacija je za svoj 18. kongres izbrala Sofijo. Kongres je bil ctvorjen 19. t. m. v sofijski univerzi, zbrali so se delegati državnih studentskih zvez iz Francije, Anglije, Italije, Švice, Belgije, CSR, Jugoslavije, Poljske, Litve, Rfumunije, Irske, USA, Avstrije, Grčije, Madžarske, Nemčije, Ukrajine, Estonske, Finske, Brazilije in Bolgarije. Delegacijo Saveza jugoslovenskih akademskih nacionalnih organizacije sta predstavljala Niko Marinkovič jn Stane Klemene, na-vzočni pa so bili š3 nekateri tovariši. Izprva je bila naša delegacija prijazno sprejeta ,toda organizatorji kongresa so se kmalu začeli hladno zadrževati nasproti njej ln sledil so nekateri incidenti, ki mečejo na ta kongres in na njegovo organzacijo čudno luč.
Prvi je bil ta-le: Ko je asistent pravne fakultete Nikolov referiral o političnih in gospodarskih razmerah na Balkanu, je začel napadati balkanski pakt in se zavzemati za revizionizem. Ko se je razvila debata, je bolgarski delegat Kolev ostro nastopil za revizionizem. Rumunski in naš delegat sta vstala in demonstrativno zapustila dvorano. Naslednji dan so se sestale francoska, naša, rumunska in češkoslovaška delegacija. Sestavile so oster protest in zahtevale, da se izpadniki opravičijo in da bo obenem podano jamstvo, da se mednarodni kongres ne bo izkoriščal v politične namene. To de zgodilo, predsedni-štvo CIE je dalo jamstva. Toda že uro po dobljenem zadoščenju je sledil nov incident: na banketu, ki ga je priredijo mestno načelstvo, je orkester naenkrat začel igrati iredentistične pesmi Dobrudže in Macedonije, kar je ponovno presenetilo in ogorčilo delegate Male antante in Francije. Jugoslovensfka delegacija je zapustila banket. To je pojasnila s stališčem, da ne oporeka bolgarski dijaški zvezi pravice, da se briga za svoje manjšine, ni pa korektno, če se za svojevrstno propagando izkoršča mednarodni dijaški kongres. Bilo je očitno, da se heče kongres sistematično izrabljati v čisto interne politične namene bolgarske dijaške zveze. Sledili so - novi dokazi. Organizatorji kongresa so na splošno presenečenje delegacij ponovno izzivali, ko so objavili spored za bolgarski narodni večer, k{ so ga hoteli prirediti po banketu bolgarske dijaške zveze. Prva točka sporeda je namreč bila: Pevski zbor »Rodina« poje nacionalne pesmi iz Dobrudže. Makedonije, Tracije in ostalih bolgarskih zapadnih pokrajin ... Zaradi tega £d se ponovno sestale francoska, naša, češkoslovaška, rumunska in grška delegacija ter vložile pri izvršnem odboru CIE oster protest za zahtevo, naj se vrši samo banket brez programa, sicer da morajo zapust:ti kongres. Bolgarski delegat je obljubil, da bo program izpremenjen in da ne bo žaljena nobena delegacija. Toda poučeni po izkušnjah se delegati omenjenih držav n'so udeležili banketa in bolgarskega narodnega večera.
Sledil je še en incident, in to pri otvoritvi mednarodne studentske razstave. Organizator in pobudnik razstave čehoslo-vak g. Pošmurny je našel m?d razstavljenimi dijaškimi l:sti jn revijami nekatere brošure in časopise, kj na to razstavo sp!oh ne spadajo Ostro je protestiral in njegovemu protestu se je pridružil tudi
generalni tajnik dE g. John Glbssen, ki je ogorčen vzkliknil: »Saj to je pravcata bomba!«
V takšnem razpoloženju se je torej razvijal sofijski mednarodni dijaški kongres, kjer je delo posameznih komisij sicer potekalo normalno, kjer pa so se izven delovnega okvira na različnih prireditvah neprestano ponavljali izpadi. Sofijski tisk je temu posvetil veliko pozornost in zlasti jugoslovenski delegati so bili oblegani od novinarjev, da dajo svoja pojasnila. Rumunska delegacija je zapustila Sofijo v nedeljo zjutraj, zvečer je potem odpotovala naša delegacija na izlet po Bolgariji, v ponedeljek so odpotovali iz Sofije še grški delegata z letalom. Kot opazovalec je na kongresu v Sofiji ostal v imenu naše delegacije g. Stanko Rapotec.
Vojvoda in vojvodinja Kentska v Cavtatu
Cavtat, 27. avgusta. AA. Po obisku kralja Edvarda Vm. v naši državi je bivanje vojvode in vojvodinje Kentske v Cavtatu predmet iskrenih manifestacij. Brat britanskega kralja vojvoda Kentski, ki hodi v neznatnem Cavtatu svobodno in brez posebnih ceremonij ter prihaja v stike z ljudmi, st je namah pridobil njihove simpatije. Snoči sta na jahti »Tihi«, ki jo je Jugoslovenski Lloyd dal na razpolago i(Uokima gostoma, priredila g. Banac in njegova soproga ognjemet, ki je trajal pozno v noč. Prebivalci Cavtata in okoliških peščin so bili zbrani na cav-tatskih ulicah im navdušeno pozdravljali viseka gosta.
Davi zarana se je vojvoda KentSki v uniformi mornariškega oficirja sprehajal po Cavtatu, nato pa je napravil izlet z vojvodinjo Kentsko v motornem čoln do okoliških zalivov. Prebivalstvo Boke Ko-torske je zvedelo, da si bosta vojvoda in vojvodinja Kenteka ogledala njihove kraje in ®e zato mrzlično pripravlja za čim iskrenejši sprejsm. ter bo njima na čast priredilo velik ognjemet na vrhovih gora.
Mir v Palestini
London, 27. avgusta o. Opoldne je prispela vest iz Jeruzalema, da eo arabski voditelji objavili poziv na vse Arabce, naj prenehajo e stavko in sabotažo. Pričakovati je, da se bodo jutri arabski delavci že vrnili na delo. Očividno so na arabske voditelje v Palestini uspešno vplivali aratski poglavarji sosednih dežel. Kakor znano 60 se v zadnjem času vršila pogajanja med zastopniki Anglije in palestinskih Arabcev, pri katsrih so sodelovali tudi zunanji minister Iraka, sin iraškega kralja Ibn Sauda in zastopnik transjordanskega emira Ab-dirlaha.
Gombos resno bolan
Budimpešta, 27. avgusta. AA. Trije zdravniki, ki zdravijo predsednika vlade Gombosa, so poklicali sedaj še dunajska zdravnika dr. Benkebacha in dr. Raaba, da ga pregledata. Vseh pet zdravnikov se je po daljši konzultaciji zedinilo, da Gombos ne more prevzeti svojih poslov ln da mora oditi v kak sanatorij na daljše zdravljenje. Predsednik vlade Gombos se je nato odločil, da se cdpelje v neki sanatorij v Italiji.
Izmikanje „Slovenskega doma"
Na odločni odgovor g. narodnega poslanca Rajka Turka, ki ga je postavila opoldanska izdaja »Slovenca« na sramotni oder med ponevcrjevalce in škodljivce imetja ljubljanske občine, se sedaj prav nespretno izmika in izmotava, češ, da bo počakal na izid preiskave uradnih komisij. To bi lahko storil »Slovenski dom« že pred objavo svoje notice. Prihranil bi si tako nepotrebno blamažo in očitek, da sumniči ljudi kar tja v en dan. Svoj umik poskuša zakriti častivredni glasnik" »Katoliške akcijc« s smešenjem »petomajskih poslancev«. Med te pa menda šteje samo one, ki niso v klubu JRZ, kajti drugače si ni mogoče razlagati večno obreganje ob petomajske poslance, ki vendar drže s svojimi glasovi in zaupanjem ves režim JRZ. Še več, cela vrsta teh petomajskih poslancev zavzema najvišje položaje v JRZ, ki se je morala pošteno truditi, da jih je pridobila za sodelovanje. Omenimo naj samo predsednika narodne skupščine g. Stevana Čiriča. Sedaj pa taka grda nehvaležnost in večno pritiskanje sramotnega žiga tistim, ki so bili izvoljeni 5. maja za narodne poslance.
Kar se pa tiče pripombe glede poslanskega dela in izgledov za bodočo izvolitev g. Rajka Turka, pa naj »Slovenski dom« le prepusti končno odločitev Ljubljančanom, ki volijo poslance po svoji velji. pa če je gospodi v Kopitarjevi ulici prav. ali pa tudi ne. Kot svobodoljubnemu in za demokracijo vnetemu glasilu bi svetovali »Slovenskemu domu«, naj samo dvigne svoj glas za čim prejšnjo predložitev novega volilnega zakona s tajnim in svobodnim glasovanjem. Vse ostalo bodo že opravili Ljubljančani in tudi odločili o tem, »kdo bo moral navsezadnje ostati doma«.
JNS v moravski banovini
V	četrtek dopoldne se je v Beogradu sestal banovinski odbor JNS za moravsko banovino. Zasedal je pod vodstvom predsednika stranke g. Petra Živkoviča. Seji je prisostvovalo tudi vodstvo stranke z drugim podpredsednikom Demetrovičem in generalnim tajnikom stranke dr. Kramerjem. Na seji se je zbralo 24 delegatov, članov banovinskega odbora JNS. Razpravljali so o notranjepolitičnem položaju m posebej o položaju v moravski banovini in sklepali o načinu agitacije za bližnje občinske volitve.
Organiziranje JNS v črni gori
V	nedeljo se je vršila v Kolašinu konferenca sreskega odbora JNS za kolašinski srez. Konferenca je bila zelo dobro obiskana in so bile na njej zastopane vse občine v srezu. Predsedoval je član glavnega odbora JNS, g. Blaž Andjelič, ki je bil pozneje tudi izvoljen za predsednika novo izvoljenega sreskega odbora.
Akademska organizacija JNS v Beogradu
Predsednik JNS g. Peter Živkovič je . sprejel v četrtek dopoldne večjo deputa-cijo dijakov beograjske univerze, ki ga je prišla pozdravit ter mu je sporočila, da se je pričelo med beograjskimi dijaki veliko gibanje za osnovanje organizacije JNS na beograjski univerzi.
Sporazum med združeno srbijansko opozicijo
Kakor kaže, bo prišlo med voditelji srbskega dela združene opozicije vendarle do nekega sporazuma, ki je bil že nujen, ker je vsa opozicijska javnost pričakovala pozitivnih rezultatov njihovih razgovorov v zadnjih dneh. Včeraj se je vršil v Beogradu sestanek akcijskega odbora bivše zem-ljoradniške stranke in je na njem dr. Joca Jovanovič poročal o svojih razgovorih z Aco Stanojevičem in Ljubo Davidovičem. Na seji so sklepali tudi o podrobni akciji za občinske volitve. Sedaj krožijo po Beogradu vesti, da je skupen proglas beograjskega dela združene opozicije že izdelan in da bo v kratkem objavljen.
Slovenci na branik zapadne Evrope!
V Novem mestu se bo vršil tabor slovenskega ljudstva, na katerega kliče svoje verne »Domoljub« v širokobesednem članku s prošnjo, da naj pride iz vsakega kraja vsaj po en konjenik s slovensko zastavo. Na taboru pa bodo slovenski taboriti izpovedali med drugimi tudi sledeče »zahteve svoje volje«:
»Hočemo, da se družba, to je javna uprava, zopet postavi na vekovita krščanska načela; le tako bo namreč spet zavladalo blagostanje, ki ga danes ni, ker ga je uničil pogansko brezsrčni kapitalizem.
Odklanjamo nenaravni in na težkih zablodah zgrajeni komunistični val, ki želi preko naših hrbtov preplaviti in zasužnjiti Evropo.
Bodimo zopet branilci zapadne Evrope, kakor smo bili za časa turških napadov!«
Tako »Domoljub«. To je torej program za politično delovanje slovenskega ljudstva »ob prelomu stoletja, ko bogve, kaj nas še čaka.« Do sedaj je Hitler propovedoval Evropi, da je na braniku njene civilizacije in kulture pred vzhodno nevarnostjo in grozečim boljševizmom. Sedaj pa mislimo to častno nalogo prevzeti po »"Domoljubu« Slovenci m postati »branilci Evope«. In to v času, ko nam noč in dan spodjeda našo zemljo na severu in zapadu tuji imperializem in ko smo jedva oteli poslednji od štirih slovenskih mejnikov. Vse okoli nas zbirajo vsi narodi svoje sile za očuvanje neodvisnosti in svobode svoje zemlje, Slovenci pa postavljamo programe »branite-ljev zapadne Evrope« in želimo znova igrati vlogo kanonenfutra, »kakor smo bili za časa turških napadov«, ko je slovenski rod skoraj izkrvavel, da so drugi večji in močnejši lahko v miru napredovali in bogateli.
Resnica v mednarodni politiki
Najnovejši ukrep Nemčije glede povišanja vojaške službene dobe je po sodbi vseh, ki poznajo značaj in cilje sedanjega nemškega režima, logična in niti malo presenetljiva posledica dejstva, da je današnja Nemčija predvsem militariatična država z imperialističnimi cilji. Korak za korakom se bliža ta država izvedbi svojih ciljev, ki so dovolj jasno označeni v evangeliju narodnega socializma, v Hitlerjevi knjigi »Mein Kampf«. Nobena miroljubna taktika ne more zabrisati dejstva, da Nemčija z neizprosno logiko deluje za izvršitev svojih ciljev. To izvršitev lahko zavleče ali onemogoči samo strnjen odpor resnično miroljubnih narodov. Kdor je čital Wilhelmove govore iz zadnjih let pred vojno, ve, da se je tudi tu stalno pojavljala beseda »mir«. In vendar —. Stvari so jasne; vse to, kar počenja Nemčija, je počasna politična, gospodarska in tudi že vojaška mobilizacija v smislu modernih, povojnih teorij vojaških teoretikov o večletni mobilizaciji in nenadnem prehodu v vojno stanje.
Zaradi tega se čisto po nepotrebnem kali že dovolj motna voda, če nekateri listi pojasnjujejo ali celo zagovarjajo nemški ukrep z oficielnim argumentom o nevarnosti boljševizma. Smatramo, da je treba odvračati jn pobijati nevarnost boljševizma, toda ta fronta teče navznoter slehernega naroda, ni pa pereča zadeva mednarodne politike. Kajti mednarodno ni bil ruski sovjetizem še nikdar v dobi svojega obstoja tako malo napadalen, kakor je sedaj. Prav sedanja Stalinova borba zoper opozicijo pričuje, da je rdeči diktator odločen nasprotnik ideologije o tako zvani permanentni revoluciji, ki naj ruski boljševizem razširi na vso Evropo in celo na druge kontinente. Rusija se počasi, a stalno spretninja v vojaško državo, pripravljeno braniti nedotakljivost svojega ozemlja in pred to nujnostjo, ki jo Rusiji vsiljuje mednarodni položaj, se z dramatičnimi zapleti ja ji umikajo vse, še pred leti mogočne teorije o svetovni revoluciji. Tudi španski primer kaže. da nevarnost revolucij vznika v narodih samih in če se nekateri krogi vznemirjajo zaradi možnosti, da v Španiji zmaga komunizem, ni vzrok samo v strahu pred boljševizmom, ki ne
prihaja več od zunaj, marveč v nečem dra»
gem, zlasti v političnih računih, ki jih ima revizionistična reakcija s Spanskm fašizmom glede na sosedstvo Španije in Francije.
V tem pogledu je zelo značilen včerajšnji
uvodnik > Slovenca« o vzrokih najnovejšega nemškega ukrepa, ki bo spremenil Nemčijo v pravo vojaSko taborišče. Nobeno glasilo nemškega narodnega socializma ne bi moglo bolje utemeljiti nemškega stališča. V svoji presenetljivi vnemi se je »Slovenec« celo povzpel do trditve, ki Je že nekaj časa stalni argument vseh huj-skačev zoper status quo v Srednji Evropi, da je Rusija sklenila zavezniško pogodbo s Češkoslovaško zaradi svoje politike ob-krožanja Nemčije. Smo daleč od tega, da bi kakorkoli zagovarjali ruske ukrepe, toda »Slovenčevo« že kar preočitno protiče-škoslovaško stališče zasluži pozornost. »Slovenec« bi bil moral poznati vzroke, ki so češkoslovaško in Francijo pognali v zavezništvo z Rusijo; moral bi vedeti, kdo že nekaj let stalno ograža Češkoslovaško in kdo si načelno noče vezati rok na vzhodu, kdo paktira z Japonsko itd. Prav te dni je priznalo službeno glasilo Vatikana »Osservatore Romano«, da so obrekovanja češkoslovaške, češ da Je orodje komunistične politike, naravnost smešna. Nekako ob istem času pa »Slovenec« pregreva »argument« nemškega in madžarskega re-vizionizma, da je češkoslovaška v službi sovjetske politike in da pomaga ogra-žati (!) Nemčijo, kar utemeljuje njeno ogromno oboroževanje.
»Slovenec« nima stvarnega povoda, da bi bil zoper najožjo zaveznico Jugoslavije, češkoslovaško! V njeni vladi sodelujejo katoliški krogi, v nji se službeno ne podpirajo protikrščanske, poganske struje, glede katerih so prav minule dni ponovno protestirali protestantski cerkveni krogi v Nemčiji in ki so še manj naklonjene katoličanstvu. »Slovenčevi« krogi bi lahko tolikanj poznali razmere na češkoslovaškem, da se ne bi odtam bali boljeviške nevarnosti, ki pravkar ograža najbolj katoliški narod Evrope. Kakšen namen Ima torej »Slovenčeva«. že nekaj časa očitna nejevolja zaradi češkoslovaške? Ne dvomimo, da tu glasilo slovenske Katoliška akcije ne bo pokazalo vseh kar*
Udarna moč ruske vojske
Nedavno je javilo svetovno časopisje kot eno največjih senzacij ogromno povečanje števila ruske stoječe vojske, ki se giblje sedaj okoli dveh milijonov bajonetov. Nahajamo se še sredi komentarjev in vtisov, ki jih je izvalo povišanje roka vojaške obvezne službe od enega na dve leti v Nemčiji, ki ga tolmačijo merodajni berlinski krogi kot odgovor na silovito povečanje ruske vojske. Po vsem tem je razumljivo, če se svetovna javnost pričenja intenzivno zanimati za novo rusko vojsko, katere mirovno stanje znaša skoraj toliko, kakor mirovno stanje vseh evropskih velesil skupaj.
Med velikimi deli, ki jih je izvršil tekom zadnjih desetih let molčeči Gruzinec, Jožef Stalin, je gotovo skoraj največje, reorganizacija in modernizacija ruske vojske, ki je štela 1. januarja 1934. še samo 562.000 pušk. To število je narastlo v teku dveh let na 1,300.000 in bo doseglo koncem letošnjega leta 2,000.000 bajonetov. Sporedno s tem stalnim povečanjem stoječe vojske pa je napredovala tudi ruska industrija, ki je danes v stanju sama oskrbovati sovjetsko vojsko z vsem potrebnim vojnim materijalom od pušk, preko strojnic, težke in lahke artiljerije, tankov, letal pa do najbolj nevarnih strupenih plinov
Po podatkih ruskega glavnega generalnega štaba je štela sovjetska vojska 1. januarja 1936. 90 pehotnih in 23 konjeniških divizij s skupno 824 bataljoni pehote in 600 eskadroni konjenice, 2800 baterijami poljskega topništva, 300 baterijami težke artiljerije, 23 bataljoni pionirjev, 11 bataljoni pontonirjev. Poleg tega je pridelje-nih posameznim sovjetskim armijam še 90 samostojnih pionirskih čet, 23 samostojnih pionirskih eskadronov, 14 polkov za vzdrževanje zveze (telefonisti, radiotelegrafi-sti itd.), 59 samostojnih bataljonov za zvezo, 46 samostojnih eskadronov za zvezo, 23 polkov tankov, 3 polki za borbo s strupe-
nimi plini, 11 samostojnih bataljonov ln U samostojnih čet za borbo s strupenimi plini, 114 letalskih eskadrilj m 92 letalskih bataljonov.
Stoječa vojska je danes oborožena z
20.000 lahkimi strojnicami, s 16.000 težkimi strojnicami, 8400 poljskimi topovi, 900 težkimi topovi, 1600 topovi za infanterijsko borbo in obrambo proti tankom in letalom, 4000 lahkimi in težkimi tanki in s preko 5000 letali Število tankov in oklop-nih avtomobilov bo doseglo še letos višino 8000 voz.
Sovjetska vojska posveča posebno pozornost motorizacijL Do sedaj je že 5 divizij popolnoma motoriziranih. (Nemčija razpolaga sedaj s tremi motoriziranimi divizijami in ima v Evropi najbolj motorizirano vojsko. Francija ima eno kompletno motorizirano divizijo, Italija dve, Anglija je šele pri kombiniranju motoriziranih brigad, kakor tudi ČSR in Poljska). Pri vseh 23 ka-valerijskih divizijah je izvedena kompletna motorizacija poizvedovalnih oddelkov. Poleg tega je do sedaj motorizirana že vsa težka artiljcrija. vse edinice za zvezo in poročevalsko službo, vse edinice za borbo s strupenimi plini, vse edinice pontonirjev m pionirjev, vsi artiljeriski polki, ki so pr»-deljeni neposredno pod poveljstvo posameznih armij in vse protiletalske baterije. S pojačeno motorizacijo mislijo nadoknaditi sovjetski vojskovodje pomanjkanje železniških zvez napram ogroženim mejam, in dati ruski vojski čim bolj ofenzivni ia probojni značaj.
Po zadnjih vesteh znaša vojnodobno stanje sovjetske vojske že 14 milijonov du£ in bo doseglo koncem letošnjega leta 15 milijonov bajonetov. Ruska vojska posveča prav posebno pozornost ojačenju svojega letalstva, ki je danes med prvimi na svetu, povišanju števila tankov in težke artiljerije ter spopolnitvi bojne sposobnost* edinic za kemijsko vojn<->.
Turčija zahteva revizijo meje s Sirijo
Rim, 28. avgusta, o. Agencija Štefani je prejela vest iz Carigrada, da namerava turška vlada zahtevati od Sirije pokrajini An-tijopijo in Aleksandretto, ki sta po lokarn-ski pogodbi 1. 1921 sicer pripadli Siriji, vendar pa je bila tedaj Turčiji priznana pravica, da kontrolira, ali so francoske mandatne oblasti dejansko priznale tamkajšnjemu turškemu prebivalstvu versko, kulturno in gospodarsko avtonomijo. Turške oblasti sedaj zatrjujejo, da francoske mandatne oblasti teh določb lokarnske pogodbe niso
spoštovale, nego so v obeh pokrajinah naseljevale Armence. Ker je sedaj Francija sklonila priznati Siriji neodvisnost, bi bilo potrebno, da se položaj pokrajin reši z mednarodno konvencijo. Po mnenju turških listov bi bilo treba obe pokrajini, v katerih je prebivalstvo po večini turške narodnosti, vrniti Turčiji. Listi napovedujejo, da bo turška vlada na prihodnjem zasedanju Društva narodov zahtevala končno ureditev tega problema.
Smrt znamenitega dunajskega zdravnika
Dunaj, 27. avgusta. AA. Umrl je sloviti medicinski strokovnjak in profesor dunaj ! ske medienske fakultete dr. Julius Tand-, ler, ki je bil svoj čas saninteni šef dunaiske ( občine	{
Šahovska olimpiada v Monakovem
Monakovo, 27. avgusta, g. Stanje po XIV. kolu šahovske olimpiade je tole: Nemčija 73 in pol (3), Poljska 71 in pol. Madžarska 70 in pol (3), Jugoslavija 69 m pol (5), Letonska 68 (3), Avstrija 66 (4), Češkoslovaška 63 in pol (3) itd. Danes je bdi prost dan.	i i -1 i
Jugoslavija je imila v 14. kolu za nasprotnika Norvežane in je prekinila toj v stanju 3:1 (4). Na oetal'h deskah eo bifli doseženi naslednji rezultati; Nemčija—Švica 7:1, Letonska—Češkoslovaška 3:2, Rumunija—Islandija 3.5:1.5 (3). Litva—Italija 3.5:1.5 (3) Madžarska—Danska 4:i (3), Av_ sbrija—Finska 2.5:1.5 (4), Nizozemska—Brazilija 2.5:1-5 (4), Estonska—Francija 4:2 (2), Švedska—Bolgarija 4:0 (4). Poijska je imela prost dan.
Veleturnir v Nottinghamu
Nottingham, 27. avgusta, o. Snoči so bile na velemojstrskem šahovskem turnirju odigrane nedovršene partije. Položaj na turnirju se ie zaradi tega znova spremenil in ie bilo stanje pred pričetkom zadnjega
kola naslednje: Botvinik in Capablanca sta imela po 9, Reshevski 8 in pol, Euwe in F7ne po 8, Aljehin 7 in pol (1). Flohr 7, Lasker 6 in pol, Vidmar 5 in pol, Bogoljubov in Tartakower po 5, Tvlor 4, Ale-xander 3, Thomas 2 in pol, in ter pa 2 točki.
Viseče partije so dale naslednje rezultate: dr. Aljehin in Fine sta igrala remis, Alexander je premagal Flohra, Capablanca pa dr. Vidmarja.
Vremenska napoved
Zemunsko vremensko poročil«: Jasno z
nekoliko oblaki v severnozahodnih krajih. Temperatura je v vsej državi padla. Minimalna temperatura Veliko Gradišče 7, maksimalna Mostar 36 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes:
Prevladovalo bo jasno vreme z nekoliko oblaki v zahodnih krajih. Temperatura brez pomembnih izprememb. Solne e vzhaja ob 4.55 in zahaja ob 18.23.
Dunajska vremenska napoved za petek: Sedanja perioda lepega vremena bo trajala daljen
Arheolog na delu ob stoletnici Prešernovega „Krsta"
CQrvi AidcvsGeja grade«
odkriva nas rojak vseuc. prof, dr« Valter šmid iz Gradca sledove
naših davnih prednikov
Naša zemlja hrani vsepovsod neverjetno bogate zaklade arheoloških spominov, se-gajočih stoletja nazaj pred Kristovo rojstvo. Po tisočletjih spet izkopani na solncu bo nam kakor zgovorne zgodovinske bukve ki nam pričajo pogosto do vseh podrobnosti o življenju izumrlih narodov, ki so v diavnib časih oživljali sedanjo našo domovino.
Ze davno so ceste preprezale deželo in vodile v območje sosednih narodov. Trgovina je bila močno razvita, saj so v naše kraje uvažali lišp in stekleno posodje celo iz jutrovih dežel, za zameno pa izvažali orodje in orožje iz železa, ki so ga naši predniki umeli že zgodaj pridobivati in predelava ti. Stari Slovenci so poznali platno. kar dokazujejo ostanki v njihovih grobovih, iz česar sklepamo, da je bilo obdelovanje zemlje pri njih že na veliki stopnji. Vendar je prav ta doba po letu 568., ko so za Langobardi prišli v naše kraje stari Slovenci, zgodovinarjem še najmanj poznana. Odkrili so doslej nekaj grobov, niso pa naleteli na nobeno zaključeno naselje, po katerem bi mogli točneje razbrati njihovo življenje in nehanje.
nadaljnjem delu pa je naletel na veliko obzidje, zidano z malto, ki ga je bilo mogoče slediti krog in krog nekoliko metrov pod vrhctn hriba. Iz ostankov starejših dob je dtobil temelje treh hiš v izmeri 6 do 7 m in 4.5 do 5 m iz predzgodovinske pozne halštatske dobe. Vsi temelji, ki so iz zloženega kamenja (malte še niso poznali), so na prisojni zapadni strani, med tem ko so zidine, topilnice in kovačnice na vzhodnem pobočju. Profesor je odkril dve kovačnici in več topilnic. V slednjih je bilo mnogo ostankov rude, izvirajoče iz bližnje Rudnice, in žlindre.
Orožje m orodje
Ostanki železa prikazujejo vso genezo pridelovanja kovine. Tu je ležal tudi diel nožnice, najbrže že ob nastanku zavržene, ker so sicer prebivalci vse pobrali, ko so se selili od tod. Prav ta nožnica bo menda razkrila staro vprašanje, odkod številne prazgodovinske najdbe mečev, ki so jih našli v Slavoniji. Znameniti nemški arheolog SchuhmacheT je že prej domneval, da je treba iskati njih izvor v Vzhodnih Alpah. S sedanjimi najdbami smo se približali rešitvi tega problema. Ta pozno keltska nožnica priča, da je bila železarska industrija nekaka obrt, katere izdelke so izvažali sosednim narodom. Prav tu v zgor njem deilu Gorenjske so bili prav ugodni pogoja, saj je železne rude krog in krog dovolj.
V kovačnici je dir. Šmid odkril dobro ohranjeno sekiro v obliki mesarice, dleta in drugo orodje. Med bronastimi predmeti je bilo več zaponk (fibul), polkrožnik in dve znameniti čiatoški fibuli. Čiatoške fibule se imenujejo po prvenstvenih najdbah teh značilnih zaponk v Oiatosu pri Bologni v grobiščih iz leta 500. do 400. Čiatoška fibula je poslala vodilni motiv za vse Vzhodne Alpe in jo nahajamo pri nas skozi vse 4. in 3. stoletje pred Kristusom. Nadalje je med odkritimi arheološkimi najdbami več srednje keltskih fibul iz 3. in 2. stoletja ter dve zgodnje rimski fibula, ki segata že v 1. stoletje po Kristu.
Rimske utrdbe
Za sledovi starih Slovencev
Prof. Šmid namerava zdaj svoje delo usmeriti na iskanje sJedov starih Slovencev. Po njegovem mnenju je Srednja vas najstarejše slovensko naselje. Na njihova prva znamenja naletimo že leta 598. v Pusti dolini na Tirolskem, kjer so se bojevali z Nemci. V naše kraje so prišli v drugi polovici 6. stoletja. Njihove sledove je prof. Šmid odkril edino v grobovih, ki jih je že leta 1907. našel osemnajst na Žalah, nekaj pa tudi na Podonjcah. Značilno je, da so stari Slovenci mrliče v grobove kar polagali, le ob noge so jim postavljali lončene posode. Okrog čela so jim ovil i platnen trak z bronastrni poklopci ob sencih (senčniki), ki so bili pri premožnejših cizelirani in opremljeni z dragimi kamni. Ti senčniki in posoda z valovito ornamen-itiiko so najčistejši znaki teh grobov.
Devet okostij
Pred dnevi so delavci pri gradnji ceste Srednja vas — Uskovnica naleteli na 9 okostij, ki jih pa na žalost ni nihče pre-
iskal in je okostja mežrar zakopal na pokopališču, čeprav so to ostanki ajdov.
Prav zaradi teh najdb je prof. šmid zdaj
ponovno začel raziskovati tod okrog. Prve odkopanine, ostanki lobanj in železja kaže. jo, da so svet tod že prekopa vali. Omejena denarna sredstva pa našemu učenjaku ne dopuščajo večjih prekopavanj, ki bi bila za razsvetljenje naše najstarejše zgodovino bistvenega pomena. Prav zato bi bdla dolžnost javnosti in oblasti, da z vsemi močmi podpro delo, s katerim se prof. Šmid teko požrtvovalno oddolžuje kulturi in znanosti svoje domovine. O njegovih nadailjnih iz-svoje domovine. O njegovih nadaljnjih iz-
Sto let po Prešerno
Menda ni golo naključje namero, da Je
pričel prof. Šmid odkrivati zgodtovino Ajdovskega gradca prav za 100-1 etra oo Prešernovega »Krsta pri Savici«. Kar je Prešč-ren v svojem prividu opeval kot nekako pesniško realnost v daljni sltrtirjn o prvih naporih in bojih naših dedov za to zemljo^ potrjuje znanstvenik s svojim prizadevanjem.
Tako ne dela samo za znanost naše domovine. temveč hkratu slavi delo svojega imenitnega rojaka Gorenjca in pofa-jttje naznačevanje pesnika, ki pravi o Ortomirtn
On z njimi, kii še trdjo v eio krtvo, beži tja v Bohinj, v Bistrit&o dolina, v fcrdhjavo zidano, na skafo srvo.— še dandanašnji vidiš naizvafoio, ki Ajdovski se gradeč imenuje, v njS gledaš Črtomirovo tastniuo.^....
Vojvoda in vojvodinja Kentska letujeta v Cavtatn
tafl pri nas mM go)H eolope<)» to negovati r zbora lepoto, ravnovesje ki homogenost glasov. Is njegovih rok se je po Sloveniji razlilo nebroj naših pevcev in
Herma Mateje Baboda pred posiopfem Glasbene Matice ljubljanske (delo Lojzeta LkfimsrjaX
pevk, asmer)enih t njegov poplemeniten NoaSn petja. Nastala je med našima pevskimi krogi v teka dolgih let ta tradicija lepote ln atavaovešeno&ti petja. Naša kultra-a petja se js pod. Hubadovim prizadevanjem r*xvHa sffcao ekstenzivno.«
In ta mož praznuje danes v kroga svoje fjdtfjeoe druSmoe 704etai jubilej svojega prebogatega življenja. Čeprav priklenjen na boiniški stol, spremlja z živim zanimanjem delo, ki ga njegovi dobri in vestni sodelavca nadaljujejo v njegovem duhu. ima-joč njega sa svetlega vzornika nesebičnega deia. K njegovi Tojstai hiši v skromni vasici Povod ju (rta severnem obronku Šmarne gore, tam kjer je Gameljščica pred tisoči leti ločila Rašico od Šmarne gore, sredi cvetočih ajdovih polj in drema jočih smfedrrSkih gozdov bite v teh dnevih misli tBsočžh pevk in pevcev ter prijateljev, da izrazijo čestitke možu dela ob njegovi "70-ledmei z željo, da bi v boljšem zdravju še dolgo mo<rril po njem započeto delo.
Z učenjakom na Ajdovskem gradcu
Za Sodo je med nameri malo ali celo nič taarimanja za te priče naše zgodovine. Pred petimi leti komaj smo se nekoliko zganili, ko je prišel na Vače naš gaštejski rojak vseučiliški profesor dr. Valter Šmid iz Gradca in je na lastne stroške pričel odkopavati ilirska naselja. Profesor, ki je svetovno znan arheologški učenjak, je toliko navezan na naše kraje, da od takrat bodi vsako leto o počitnicah domov in nam od leta do leta odkriva skrivnostne zanimivosti, ki leže pod našo rušo. Nekajkrat je usmeril svoje delo na izkopavanje na Vačah. lani je odkril na Vrhniki ogromno rimsko naselje, trdnjavo in ostanke mostu čez Ljubljanico. Letos o delu dr. Valterju šmd-da ni bilo nič čutL Mislili smo, da ga te počitnic« ne bo k nam. V početku tedna pa nas je opozoril g. Doktorič iz Bohinjske Bistrice, da profesor Šmid že nekaj Časa marljivo odkopava zanimive arheološke ostanke naših keltskih in rimskih prednikov.
Nad vse zanimivi so lončeni ostanki iz halštatske in latenslke (pozno keltske) do be, med tem ko nd bilo mogoče najti nobenega sledu rimskega posodja. Ker so odkrita bivališča, topilnice, kovačnice vse iz pred rimski h dob, in je le zidovje rimsko, sledi iz tega, da Rimljani Ajdovega gradca niso obljudili, temveč ie utrdili in ga vključili kot strateško važno postojanko v kompleks dolinskih zapor, ki se pričenjajo ob Koritmici pri Grahovem na Goriškem in se Vlečejo ob Baoi preko Sedla na našo stran. Tako so smeli Rimljani imeniten obrambni sistem od Raške in Soške doline navzdol ob Savi. Že v najbližji soseščina Ajdovega gradca so imeli speit utrdbo sedanje Gradišče, od koder so po potrebi z lahkoto obveščali daleč navzgor in navzdod po Savi, če se je bližal sovražnik
Ajdov gradeč je oblast hrib, ki stoji na vzhodu tik nad železniško postajo Bohinjsko Bistrico. Na južnem pobočju na sedlu med dvema pobočjema sem naletel na skupino delavcev, ki so previdno odstranjevali rušo in brskali po zemlji. "Poleg je bil prof. Šmid (spoznal sem ga iz »Jutrovih« slik) v običajni delovni obleki. Prav nič ga nisem ozlovoljil, ko sem mu povedal namen svojega obiska. Nasprotno: z vso »služnostjo je bil takoj pripravljen, da mi na vrhu Ihriba pokaže in ra.ztolmači vse, kar je to pot že odkril. Imel sem nekoliko pomislekov, da bi se gospod profesor, ki je že nekoliko v let-ih. prav zaradi mene trudil po strmem pobočju, poskalovju in skozi gosto grmičevje. Pa se je tako mla-deniško Sil in prožen vzpenjal kvišku, da sem pri priči spremenil svoje mnenje. Za to belo brado se v orjaški postavi skriva vsa mlad eni Šk a moč zdravega Kranjca: te živahne oči, okrogla lica, močne roke in pristna gorenjska govorica so znaki, da je prof. Šmid kljub dolgoletnemu znanstvenemu delu v tujini ohranil vso ljubezen do domovine, ki se ji zdaj že nekaj let sem oddolžuje z znanstvenim delom, kakršnemu glede požrtvovalnosti ni kmalu najti para.
Nekdanje naselje
Raziskavanja na Ajdovem gradcu je
pričel profesor Šmid pred 14 dnevi. S skromno podporo ie delo omogočila Trgovska zbornica. Domačini so bili seveda na moč radovedni, kakšne »šace« bodo gospod izkopali in kar niso mogli razumeti veselja, ki ga je imel z ostanki iz živalskih kosti, razbitimi lonci, golim zidov jem in po_ dobnim. Posebno za mladino si je moral izmišljati razne pripovedke, kakor tisto o 40 kg težkim meču iz čistega zlata, ki sta vsakokrat dva delavca pravkar nesla v dolino.
Nu, čeprav med izkopaninami ni bilo zlatega meča. ie g. profesor z odkritji prav zadovoljen. Zdaj ima že izgotovlieno točno rekonstrukcijo nekdanjega naselja in ga je izmeril s pomočjo inž černiača. ki je merilna dela z veseljem opravil
Pri svojih izkopavanjih je prof. Srni d najprej naletel na sledove halštatske dobe (starejše železne) pa tudi srednje in najmlajše keltske dobe od 300. do 100, oziroma od 100. do Kristusovega rojstva. Pri
Ajdovski gradeč, zadaj Bohinjska Bistrica
ini na sv. Hemo
Zanimivi so številni spomini na sv. Jemo, naslednico Noreje, boginje rudarskega blagra. V Bohinju so še vidind sledovi cerkva, ki jih je sama postavila. V cerkvi v Nemškem Rovtu pa je eden naših najlepših gotskih spomenrikov, izvirajočih iz dobe okrog leta 1050. To je podoba sv. Jeme dn njenega moža Viljema, ki drug drugemu hitita v objem. Rezbarija je zdaj v oltarju cerkve, ki pa je bila zidana nekaj stoletij kasneje, kar pomeni, da je bila rezbarija prinesena iz starejše cerkve, ko je biila pogorela ali je bila sicer zapuščena. Jema, Ema ali Hema je imela po slovenskih deželah mnogo železarn in je bila ze;o premožna. Pokopana je v Krki na Koroškem, svojega moža Viljema, ki je umrl že pred njo na Spodnjem Štajerskem, je ukazala z volovi prepeljati na svoj grad. Spotoma pa sta voliča opešala' pri grobiščih, kar so smatrali za božje znamenje in so tu ustanovili božjo pot. Ta sorodnica Henrika II. in Svaitopluka, ki je izvirala iz rodu grofov višnjegorskih, je imela tudi dva sina,, ki pa so ju ubili rudarjd. ko sta šla po materinem nalogu nadz;rat rudokope. Iz njunega premoženja je Jema pozidala Admi-nt in Krko ter je po svojd smrti bila prišteta blaženim. Njenega moža pa štejejo še zidaj za živinskega patrona.
Ta sv. Ema je v toliko zgodovinskega pomena, ker se pojavlja povsod v zvezi z rudništvom in železarsko obrtjo. O njej gre tudi pripovedka, da je rekla na vrhu Ljubelja, ko se je vračala na svoje gradove: »Zbogom draga kranjska dežela! Kdor bo Tebe imel, mu ne bo kruha manjkalo!« Pravijo, dn je ob dnevih izplačila sedela s polnim predpasnikom kovancev in je smel vsak delavec zajeti sam, kolikor je zaslužil. Spomin nanjo je med našim narodom še vedno živ in mi je prof. Šmid pripovedoval da je še njegova mati hodila v Krko na Koroško na božjo pot k Jernine-mu grobu.
Gospa Bančeva vodi vojvodo Kentskega v svojo krasno vilo, iz katere je najlepši pogled na Dubrovnik. Vilo obdaja velik, vzorno negovan park, pohištvo v vili pa je iz Slovenije. Zadaj spremlja g. Banac, predsednik Jugoslovenskega Lloyda,
vojvodinjo Marino.
Ob sedemdesetletuM
Mateja Hubadu
Ko stvarstvo božje krile so še temo, noč zrla vanje, lože so molčale, past in je in vodč ga pokrivale rn v zlatu ni bleščalo goram sleme:
tedaj odvzel je s prsi težko breme ktic: »Bodi luč!« — Moči se zagibale, v življenje hribi so, doline vstale: po temi luč, po boli jasno vreme ...
Tako prižgal v slovenskih Ti logo\nh luč pesmi si in zanjo hrepenenje, kot žarek šlo po naših je domovih.
Ti vitez pesmi, njej si dal življenje, do časov s pesmijo nas vodil novih — zdaj sam zreš svojega rodu vstajenje.
Andrej Rapč.
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
Pogled na Cavtat, ki je s svojim tihim zalivom, z veličastnim pogorjem v ozadju In s plodno ravnino Konavljami eno najlepših mest na Jadranu, sloveče pa tudi po svoji zgodovini in umetninah. V motornem čolnu se peljeta vojvoda in
vojvodinja Kentska na izlet.
Oče naše pesmi
Ravnatelj Matej Hubad praznuje danes 70 letnico
Od 1. 1891. pa do 1. 1932., torej 40 let, je stal v ospredju našega glasbenega življenja s svojo Glasbeno Matico mojster Matej Hubad. Lahko trdimo: s svojo Glasbeno Matico, ker je Hubad s svojim vztrajnim, nesebičnim in smotrnim delom pripeljal to institucijo do viška, kjer stoji še danes in ki ji je tudi splošno priznan. Ce bi ne bilo H ubada in njegovega zbora, ki se še danes tako imenuje, bi Ljubljana od 1. ,1891. dalje ne imela tolikih in tako umetniško dovršenih koncertov, kakor jih je imela po zaslugi tega glasbenega organizatorja.
Višek njegovega koncertnega dela in priznanja tega dela so bili koncerti njegovega pevskega zbora Glasbena Matice na Češkoslovaškem .pomladi 1. 1928.. ko so vsi največji glasbeni kritiki in mojstri priznali, da Praga še ni slišala tako komorno ubranega zborovskega petja, kakor na koncertu Matičnega zbora v slavni Smetanovi dvorani dne 24. aprila 1928. Ko se je Glasbena Matica vrnila s svoje, za našo glasbeno kulturo tako pomeml*ne poti. je najodlič-nejši slovenski skladatelj in kritik Anton Lajovic napisal o Hubadovem delu v zboru Glasbene Matioe sledeče:
merili daljo in nebeško stran«, je pa nas, da upremo pogled v bodočnost, da vidimo, kakšne perspektive se nam odpirajo. Če analiziramo nam pripisane vrline, moramo ugotoviti, da glavna vrlina našega zbora, njegova glasovna kultura, njegova glasovna homogenost in uravnovešenost izvira iz napora enega samega moža, Mateja Huba-da. On je kot mojster 9olopetja že pred 85
Westen ustavil obrat
Celje, 27. avgusta.
Tovarna Westen je ustavila obrat. Včeraj popoldne je prišlo v Westnovi tovarni v Gaberju do incidenta med nekim mojstrom in neko delavko. Ko je prišel omenjeni mojster včeraj zjutraj na delo, so ga delavke napadle m odstranile iz obrata. Delavstvo je ostalo v tovarni. Danes popoldne so se pričela pogajanja med vodstvom tovarne in zastopniki delavstva
Vodstvo podjetja je naposled odpovedalo vsemu delavstvu službo z motivacijo, da v razmerah, kakor so nastale v zadnjem času v tovarni, ne more več vzdržati obratovanja. Večina delavstva je odšla domov, nekateri pa so ostali v tovarni. Proti večeru je bil v pisarni predstojnika mestne policije informativni sestanek zastopnikov podjetja in delavskih zaupnikov. Jutri dopoldne se bodo pričela v istih prostorih pogajanja med zastopniki podjetja m delavstva.
Učifeljstvo, k! žrtvuje počitnice
»Edine so bile vse praske kritike v tem, da se zlror Glasbene Matice odlikuje ne samo po naravni lepoti glasovnega materiala. temveč zlasti tudi po glasovni kulturi in po dovršenem glasovnem ravnotežju in glasovni homogenosti. Kritike so zlasti poudarjale mehkobo petja in kar komomo-muzično finočo prednašanja. Iz mnogih kritik je izhajala misel, da Čehi sami nimajo nobenega tako harmonično uravnovešenega mešanega zbora. Smemo torej z neko upravičenostjo smatrati, da ima zbor Glasbene Matice res te vrline, kakor so jih na njem opazili na Češkoslovaškem, kjer je bilo dotlej naše glasbeno življenje skoraj čisto nepov.nano in je obisk Glasbene Matice pomenil prvo neposredno kulturno srečanje s češkoslovaškim narodom. Če so nam torej Čehi in Slovaki tako rekoč »iz-
Med raznimi tečaji, prirejenimi v časti velikih počitnic, se bliža zaključku tudi enomesečni merkantilni tečaj za učiitelj-stvo trgovskih nadaljevalnih šol. Tečaj, kakršen je bil že v jul'ju, se vrši na trgovski akademiji. Vsebuje zelo obsežno snov trgovskih predmetov, zato so si dali mnogo truda predavatelji kakor tečajni-k\ predv em ravnatelj Gogala ter razrednik Stane Kline in prof. dr. Josip Mlihelak. Za zvezo z oblastmi, predavatelji in kor-poracijami so si tečajniki izvolili za svo-
jega starešino Vladimirja Tončiča, šol-skega upravitelja iz Metlike, ki je med tečajnika raizvijal pravo stanovsko dru žabnost. Sinoči so se sestali tečajniki s predavatelji ma prijateljskem družabnem večeru v kmečki sobi pri Slamiču. še prej pa jih je ujel naš fotoreporter pred trgovsko akademijo. Tečajnikom, ki žrtvujejo tudi svoje prihranke, da bodo lahko kori stilii mladini, želimo mnogo uspehov v idealnem prizadevanju pri izobraževanju frMgOTHhega. naraščaja.
Domače vesti
• Smrt starega Sokola in samotarskega Tolstojevea. V Litiji je umrl 681etni upokojeni poštni kontrolor Ivan Sava Planine, znan daleč po Sloveniji. Po rodu je bil iz Trnovo5v na Dravskem polju. Po maturi na novomeški gimnaziji se je odločil za duhovniški stan. Zlasti ga je zanimala filozofija, teologijo pa je študiral med kapuci-ni. Pozneje je bil pri trapistih v Banjaluki. Toda kmalu je dal redovniški kuti slovo in je kot abeolviran filozof dobil službo domačega učitelja pri odlični družini na Dunaju. Kasneje je vstopil v službo pri Postu: hranilnici. Obvladal je mnogo jezikov, bil je vnet privrženec Tolstoja in kot takega
fa je že na zunaj izdajala častitljiva brada, e na Dunaju je vstopil v pravoslavje in je propagira! idejo vseslovanstva, zaradi česar je bil med vojno interniran nato pa mobiliziran. Po vojni je prestopil v Ljubljani v službo pri Poštni hranilnici in je bil 1927. upokojen. Zaželel si je samote in je kupil v Dobečem, daleč nad Litijo posestvo, kjer je kmetoval in je bil kmetom zdravnik in advokat. Po nekaj letih pa se je zaradi družine epet selil med ljudi v Šmartno in nato v Litijo. Nikoli pa se ni ločil od knjig in ga je zlasti zanimala gospodarska politika. Član Sokola je bil že na Dunaju, pozneje pa je v Ljubljani vedno nastopal ob slovesnostih v kroju. Še pred mesecem se je v kroju udeležil izileta litijskega Sokola. Zdaj pa je nenadno podlegal raku na jetrih. Na poslednji poti ga je spremilo mnogo občinstva in Sokoli v krojih. Obrede je opravil prota Budimir, v slovo pa je govoril starosta učitelj Vidic, zapeli so člani Zvona in Lipe. Odličnemu rodoljubu naj bo ohranjen časten spomin, svojcem iskreno 60ža-Ije!
Paradižniki zorijo
Ta čas pridejo PEKATETE in JAJNINE do posebne veljave, kajti makaroni in špageti z omako iz svežih paradižnikov, to je neprekosljiva osvežujoča jed.
*	Čebelarjem. Pridni čebelarji krtinske po. družinice priredijo na žegnanj&ko nedeljo 30. t. m. v Kutini pri gostilničarju g. Pir-cu veliko prireditev. Ugodno zvezo imajo tudi gostje iz Ljubljane, kajti avtobus pelje iz Tavčarjeve ulice ob 12. in se vrača iz Krtine ob 19.30, ne kakor je pomotoma navedeno v >Čebelarjuc in na plakatih.
*	Proslava 301etnice koče na Kamniškem sedlu bo v nedeljo 30. t. m. Ob 11. bo maša pred kočo na Kamniškem sedlu. Za udeležence je najprikladnejše, da odpotujejo že v soboto ter prenočijo v Kamniški Bistrici ali v koči na Sedlu.
*	Izletniki v planine Bosne in Hercegovine naj se čim prej prijavijo v pisarni SPD v Ljubljani na Aleksandrovi cesti. Na železnicah je odobrena 75% odnosno 50'J/o voz-
nina, na parnikih pa polovična voznina. Ugodnosti veljajo od 1. do 20. septembra. Piva skupina odpotuje v petek, druga v soboto 5. t m. obakrat z brzovlakom ob 20. iz Ljubljane. Vse podrobne informacije ia prospekte dobite v pisarni SPD.
*	Tragična smrt mladega medicinca. Bora Ilič, študent medicine in predsednik Kluba akademikov vrbaske banovine, se je v sredo zjutraj vrgel blizu Banjaluke pod brzovlak, ki ga je razmesaril. V smrt je šel zaradi nesrečne Ljubezni do mlade in lepe učitejice Smilje JVlacura iz Banjaluke. Starši so mu branili zvezo z njo, zato se je Bora odločil, da se to vrgel pod vlak, s katerim se bo izvoljenka odpeljala iz Banjaluke. Ker izvojenka ni hotela odgodifci potovanja, je svojo namero res izvršil.
*	45 knbikov lesa iz ene same jelke so dobili v Bosni v Ravni Šumi. Nad 1000 m visoko je rasla v pragozdu ta orjaška jelka z dvema vrhovoma. Visoka je fcdila 44 m, a višja hlačnica, kakor naš kmet piravi smrekam ali jelkam z dvema vrhovoma, je še nad 11 m visokim deblom merila 31 m, nižja hlačnica pa 27 m. Ko so pošteM letnice na panju, so ugotovili, da je velikanka doživela 224 let. Kolobar, odžagan s panja te jelke boste videli na veleeej.mski razstavi »Za naš les«.
» Porabila sta se 23. t m. pri Sv. Tomažu g. inž. Mirko Rane iz Maribora in gdč. Barta Be-zjakova od Sv. Tomaža. Bilo srečno'
*	Avtoizleti: 5. do 9. sept. na dunajski velesejem, 6. do 8. sept. v Benetke in Pado-vo, 17. do 24. sept. Rim. Prijave: Metna pisarna Okorn. Ljubljana, hotel Slon, tel.
26.45.
*	Požar nad Moravčami. Pri Sv. Trojici nad Moravčami je zgorelo župnijsko gospodarsko poslopje z vso krmo. Zgoreli sta tudi dve kravi. Goreti je začelo okrog 3. zjutraj. Ogenj se je hitro razširil in ga ni bilo moči pogasiti. Kako je požar nastal, se ne ve. škoda je velika in je le delno krita z zavarovalnino.
*	Nov grob. V Motniku je umiri g. Udrik Konjar, šolski upravitelj v pokoju. Pokopali ga bodo jutri ob 16. Zaslužnemu vzgojitelju časten spomin, žalujočim iskreno sožaije!
*	Pet jurjev za smrekov hlod! To je neumnost ali pa laž! bo vsakdo dejal, zlasti sedaj, ko les ni nič vreden. Toda na vele-sejmski razstavi >Za naš les« bomo lahko natanko spoznali, da za eno samo smreko lahko dobimo to neverjetno vsoto, če jo obdelamo za' resonan&ni les, kj iz njega izdelujejo raznovrstna glasbila.
*	Iz požarne statistike. Dnevni tisk mnogo poroča o požarih na Dravskem polju, ki politično spada pod srez Maribor desni breg in c-rez Ptuj. V srezu Maribor desni breg je bilo v prvih 4 mesecih 28 požarov s skupno povprečno škodo 1,220.500 Din. V ptujskem srezu je bilo 22 požarov s šlko-do 187.70o Din. Prav pogosti so požari v Prekmurju. Tako navaja statistika, da je bilo v prvem četrtletju v srezu Murska Sobota 64 manjših in večjih požarov. Povprečna škoda je bila tu cenjena na 668.100 Din. V Prekmurju so prav pogosti maLi požari, ko gore veliki stogi slaime ali sena, stoječi na dvoriščih posameznih posestev.
*	Vdovo je priklepal v gozdu in jo naposled ustrelil. Pred tremi leti je v vasi Kijevu blizu Kragujevcu ovdovela 271etna Leposava Nedeljkovičeva. Skrbeti je morala za tri otročiče in se je malo brigala za vsiljive snubce. Najbolj se ji je ponujal daljni sorodnik živadin Kostič, ki je na glasu hudega ženskarja. Leposava je vedela, da je živadina zapustila lastna žena zaradi razuzdanosti in da se ga izogiba na sleherni poti. Toda živadin je zdaj postal tem vztrajnejši v ljubezni do lepe sorod-nice vdove. Ker se mu ni vdala, je začel groziti, da jo bo ugrabil. Nedavno jo je res spravil k sebi, potem pa jo je skril na samotnem kraju v gozdu, kamor ji je prinašal hrano. Ko se je odpravil od nje, jo Je priklenil k drevesu za roke in noge, da mu ne bi pobegnila. Po nekaj dneh trpljenja je vdovi uspelo, da se je osvobodila verige in trpljenja in se izmučena vrnila na svoj dom. To je živadina strahovito razkačilo. Pošiljal ji je pošte, da se ji bo maščeval. Leposava je njegove pretnje vzela na znanje ln je divjaka prijavila državnemu tožilcu v Kragujevcu. Sama se ni upala iz hiše. Preteklo sredo popoldne pa je le morala na pot, imela je opravka v Kragujevcu. Na vozu se je vračala domov, ko se je na nekem ovinku pojavil živadin Kostič s puško v roki. Pomeril je in ustrelil. Konji so se pognali v beg, z voza je padla mrtva Leposava in obležala v jarku ob cesti. Strel ji je raztrgal pljuča. Morilec se je tedaj mirne duše napotil v Kragujevac in se sam prijavil državnemu tožilcu.
ZDRAVILIŠČE
RADIO—THERMA. LAŠKO
Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
ZNIŽANE CENE
od 1. septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prospekte od uprave zdravilišča 1
*	Vso družino je hotel postreliti. V Vrap-
ču pri Zagrebu ja 251ettni zidarski pomočnik Adam Barbarič v noči od torka na sredo s puško streljal na svojega tasta in taščo ter na svojo ženo Evo. ki je spala pri starših. Vse dri je močno ranil, potern se je podal na pokopališče in se ustrelil. Zapustil je poslovilno pismo, v katerem pravi; »Vesel sem šal k poroki, prav tako vesel' grem v smrt«. Mrtev je obležal na grobu svoje stare matere.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
rKINO UNION, tel. 22-211
Samo še danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri! — Napet film o neobičajnih pustolovščinah in dogodkih na razkošni luksuzni ladji
TAJINSTVENI POTNIK
Kot dodatek Ufa in Fox zvočni tednik ter poseben zanimiv film
o berlinski olimpiadi Jutri! Prekrasna premiera! Jutri!
Hrepenim za Teboj!
Louis Graveur, Camila Horn, Theo Lingen in Adele Sandrock.
I
•loža Bekš:
•	Potnikov izlet na jesenski velesejem na Dunaju. Zastopništva društva Putnik v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru, skupaj z Avstrijskim turist uradom v Zagrebu organizirajo za jesenski velesejem velik iolat s posebnim vlakom na Dunaj. Odhod izletniškega vlaka v soboto 5. septembra okoli 22. iz Zagreba Čez Zidani most, Celje in Maribor. Udeleženci iz Ljubljane potujejo do Maribora z rednim vlakom v posebnih vagonih 5. septembra ob 18.23. Odhod iz Maribora v nedeljo 6. septembra ob 2.30-Na Dunaj prispe le istega dne okoli 8. Na Dunaju ostanejo izletniki do 10. septembra. Cena vožnje Zagreb—Dunaj in nazaj 280 Din v III. razredu in 380 Dm v II. razredu; Maribor—Dunaj in nazaj 240 Din v III. in 300 Din v drugem razredu. Potuje se s kolektivnim potnim listom, ki stane z vizumom 50 Din. Prijave in V6e informacije v biljetarnicah Putnika in pri Avstrijskem !u-rističnem uradu, Zagreb Praška ul. 9. do 25. avgusta.
*	Na nogi imate razpokano kožo! Uporabljajte »Sanoped«. Imajo lekarne, drogerije parfumeriie.
Iz Ljubljane
u— Deljena proga od Viča do Št. Vidi.
Uprava cestne železnice sporoča sledeče Na progi Vič—Št. Vid ovirajo zdaj tramvajski promet najbolj zapornice državne železnice, katero križa tramvajska proga na Celovški cesti. Zaradi številnih vlakov mo. rajo tramvajski vozovi čakati pred zapornicami in vsakokrat, kadar čaka voz pred za pornicami. morajo čakati na V6eh križiščih tudi tramvajski vozovi do Št. Vida in Viča Zaradi tega čakanja eo 6e potniki stalno pritoževali. Da se odstrani 6talno čakanje aa križiščih in da se pospeši promet, se je uprava cestne železnice odločala, da razdeli progo Vič—Št. Vid v dve progi in to v progo: Vič-glavni kolodvor in v progo; ka varna Evropa—Št. Vid. S to delitvijo še bo doseglo, da bo promet proti Viču popolnoma neoviran, proti Šiški in Št. Vidu pa bo tudi manj čakanja, ker se bo vsaka zakasnitev pri zapornicah hitreje izravnala. Zaradi hitrejšega prometa ee bo čakanje na postajališčih pred magistratom, pošto in kavarno Evropo na medsebojne zveze omejilo samo na primer istočasne navzočnosti obeh voz razdičnih prog. S tem bo mogoče vozni red točno vzdrževati, promet pa se bo tudi zaradi pospešene vožnje hitreje razvija'.. Promet po novem voznem redu se prične 6 ponedeljkom 31. t. ni.
6tane samo 25 Din in velja za IS dnevnih
in 13 večernih obiskov, skupaj torej za 26 obiskov! Posebna privlačnost na veseličnem prostoru bo letos resnično velemesten va-riete.
u_ Putnikov dnevni avtoizlet na Sušak
Opatijo v 3 urah 60 Din.
u— Vpisovanje v enoletno trgovsko šolo znani Christoiov učni zavod. Ljubljana, Domobranska 15, dnevno v pisarni (tudi pismeno). Zahtevajte nove brezplačne prospekte.
u_ Samo v trafiki na velesejjmu si bomo
lahko od 1. do 13. septembra privoščito posebej v ta namen izdelane cigarete >Var-dar« in »Drina«, ki ne bodo nič dražje, vendar pa znatno boljše od cigaret tega imena po drugih trafikah.
IŠČE SE MLAJŠI
Proti neresničnim govoricam Je
GRAŠČINSKI VINOTOČ NA VURBERGU
še vedno otvorjen. — Točijo se vedno boljša vina po nizkih cenah. — Lep nedeljski izlet. Zveza avtobus Sv. Martin.
u— Stanovanjski urad ljubljanskega vele. sejma opozarja in vljudno naproša vse. ki bi mogli za čas velesejma, to je v dneh od 31. avgusta do 13. septembra 1936 ali tudi samo za nekaj večerov daiti proti plačilu na razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu odpravništvu, Mestni trg 27-111. 9oba št. 50. ali pa ravnateljstvu velesejma. Od 31. t. m. naprej posluje stanovanjski urad na glavnem kolodvoru v sobi zraven pomožne zunanje železniške blagajne pri trafiki ob Miasarykovi cesti, tel- 2720 V nedeljo 30. t. m. se tudi sprejemajo naslovi stanovanj v mestnem odpravništvu od 9. do 12. ure.
u— Slogina glasbena šola. Vpisovanje bo od 1. do 7. septembra v šolski pisarni v Ljubljanskem dvoru, Pražakova ulica. Pri-četek pouka bo v četrtek 10. eeptembra.
u_ Plesna šola Mete Vidmarjeve. Vpisovanje v šolo za moderno plesno umetnost in plesno gimnastiko za poklicne in za laike (posebni tečaji za dame, gospode, otroke) vsak dan od 18. do 19. ure v Gajevi uL 9. Začetek šoie 1. septembra.
DR. MERČUN
ne ordinira
od 29. avg. do 13. septembra.
Umrla je ga. Katarina Dax v 71. letu starosti, vdova po vežbalcu I. ljublj. gasilnega in reševalnega društva Ivanu Daxu, umrlem 17. marca 1916. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na evangeljsko pokopališče. Lahka ji zemlja!
u— Prekratek bo dan za ogled vseh razstav, ki jih pripravljajo na velesejmu. Večkrat bo treba priti pogledat razstavo >Za naš les« m večkrat bomo moraii peljati svoje male v Živalski park, a prijateljice in prijatelji najkrasnejših cvetlic bodo pa itak večkrat morali na velesejem. ker se bodo razstave cvetja neprestano menjale. Zato si namesto vstopnice za 10 Din 6koraj mo-rate nabaviti velesejmsiko legitimacijo, ki
BANČNI URADNIK
Z DOBRIM NASTOPOM. VEŠČ VSEH LIKVIDATORSKIH POSLOV, STROJEPISJA IN NEMŠČINE. PONUDBE Z NAVEDBO CURRICULUM VTTAE, REFERENC IN ZAHTEVKOV PLAČE POD »DOBER NASTOP« NA OGL. ODD. LISTA.
Iz Celja
e— Sokolski pozdravni večer. Sokolsko društvo v Celju je priredilo v sredo v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju pozdravni večer celjskemu olimpijskemu telovadcu br. Konradu Grilcu, najboljšemu članu jugoslovenske sokolske telovadne vrste na olimpiadi v Berlinu. Pozdravnega večera se je udeležilo zelo mnogo članstva. Društveni starosta br. dr. Milko Hrašovec ia župni starosta br. Smertnik sta v lepih govorih podčrtala velik uspeh br. Grilca, ki je v Berlinu tako častno zastopal našo državo. Br. Grilec, ki je bil deležen navdušenih ovacij, se je iskreno zahvali! za počastitev.
e— Starokatoliška služba božja bo odslej do preklica ob 9. dopoldne.
e— Gasilska vaja. Prostovoljna gasilska četa v Celju bo priredila v nedeljo 30. t. m. med 7. in 8. zjutraj gasilsko vajo. Gasilci bodo alarmirani s streli z Miklavškega hriba.
e— Vlom v trafiko. V noči od srede na četrtek jc neznan storilec vlomil v uto pri železniškem prelazu v Gaberju, v kateri je trafika in branjarija ge. Ane Makove. Vlomilec je na zadnji strani odstranil zunanjo desko in odžagal že kos deske ter odrinil desko na notranji steni, tako da je nastala 24 cm široka in 26 cm visoka odprtina. Vlomilec je odnesel iz ute vse cigarete, cigare, tobak in vžigalice ter nekaj sadja v skupni vrednosti 3050 Din. Vse kaže, da je vlomilcu pomagal kak otrok, ker bi se odrasel človek ne mogel splaziti skozi tako ozko odprtino v steni.
e— Žrtev kolesarja. V torek je neki kolesar na cesti pri Vranskem podrl 33-letne-ga brezposelnega delavca Mihaela Kolarja iz Celja na tla. Kolar je dobil težke poškodbe na glavi. Zdravi se v celjski bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 ruski velefilm »Zlato jezero« in zvočni tednik.
Iz Maribora
a— Generalni guverner francoske Indo-kine s spremstvom v Mariboru. Včeraj v četrtek so na svojem potovanju po naši državi in Srednji Evropi prispeli v Maribor odlični gostje in so obedovali pri »OtIu«. V skupini teh gostov so bili generalni guverner francoske Lndokine Baudoin, S. A. R. princ Sissowath iz Kambodže, nadomestni upravitelj Prevost, podprefekt Picot, dr. De Lara, policijski komisar iz Nioe g. Hen-net z gospo in podpredsednik francoskega Avtomobilskega kluba Bonneville z gospo.
a— Rotovške novice. Mestni svet bo na svoji prihodnji seji dne 3. septembra med drugim sklepa! o oddaji prostorov v Delavskem azilu, o spremembi pravilnika mestne oskrbnišnice, o regulaciji Kopališke ulici v zvezi s preureditvijo Tattenbachove ulice, o raznih drugih regulacijah, o es-komptnem kreditu 5 milijonov Din pri Narodni banki, o 15 prošnjah za sprejem v članstvo mestne občine in 15 prošnjah za razne koncesije, s področja gostinske in prevozne obrti.
Drag krok. Trgovec z živino Ivan S. je prodal na mariborskem živinskem sejmu 4 krave in šel nato z 8500 Din v žepu v gostilno. Pridružila se mu je poleg dveh
KINO MOSTE
Danes ob 20.30 PREMIERA v soboto in ponedeljek ob 20.30 v nedeljo °b 17, 19. in 2L uri. Slavni tenor JAN KIEPURA v velefilmu pesmi, šiagerjev in oper
„Daj mi to noč"
Film je v nemškem jeziku. ■ Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 ■
i
sumljivih moSkih še gdč. Nežika. Nekje na Teznein je Ivan S. naposled zaspaL Ko se je zbudil, je opazil, da mu je izginil ves denar. Oroižniki so tri osebe aretirali in upajo, da bodo zadevo kmalu pojasnili
a— Beg iz življenja. Včrraj popoldne okrog 17. so našli na podstrešju pisarno stavb"-nega podjetja inž. Jelenec & §!aj-mer v Vrazovi ulici obešenega 41 letnega skladiščnika Rudolfa Slačka. Mariborski reševalci so se celo uro trudili, da bi ga n umetnim dihanjem spravili k sebi, toda vse je ostalo zaman. Slaček Je bil žs mrtev. Njegovo truplo so po komisijskem ogledu spravili v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Pobrežj-u. Kaj je Slačka spravilo v obup, ni bilo mogoče dognati. Menijo, da je bil bolan. Slačeč je stano. val na Koroški cesti 35 in je bil dolga leta skladiščnik pri omenjeni tvrdM. Zapustil je ženo in dva nepreskrbljen« otroka.
a— Vlom ob meji. V trgovino Ivana Šefa v Št. Bju so vlomili neznani tatovi. V hišo so prišli s ponarejenim ključem in so odnesli razno manufakturno blago v vrednosti nad 10.000 Din. Po tatvini so pobegnili najbrže proti meji in v Avstrijo. Daktilo-skop mariborske policije je medtem že posnel prstne odtise.
a— »Zdravnik« in tat 63-letmi Berdel Frane, v Mariboru dobro znan pod imenom »Wunderdoktor€, je ukradel k avtomobila Egipčana Edmunda Levyja iz Kaira nahrbtnik s 4 pari čevljev in zimsko suknjo. Mariborska policija ga je aretirala in je pri zasliševanju tatvino priznal. Ukradene predmete je policija vrnila lastnika, Bep-dela, ki ima še več takšnih stvari na vesti, pa je izročila okrožnemu sodišča.
Iz Ptnja
j— Vpisovanje na gimnaziji bo L eeptembra za L razred, 2. septembra za drugi in tretjl, 3. septembra za četrti Jn peti, 4. pa za ostale tri razrede. Vpisovanje vseh onih dijakov, ki pridejo s fcujar zavedov, bo 5. septembra. Natančnejše na razglasili deski,
J— Po nepotrebnem klicani gasilci.
torek popoldne je bila ptujska polici a1 armirana, da gori v bližini Podvincev. Gasilci so takoj odhiteli na pomoč. V Novi vasi pa so kmalu opazili, da je bii alarm povsem neumesten. Nekf kmet ja na polju zažigal grmovje. Ker nastanejo po takih alarmih gasilski četi znatni stroški, naj bodo ljudje prt pozivanju gasilcev previdnejši.
j— Zaradi izgubljene krave aj je telet smrti. V bližini Podlehnika prebiva 80i«tni kočar Janez Pulko, ki je še vedno pogumen in zmožen vsakega dela. V torefe popoldne je gnal kravico na pašo. Nanadno mu je zašla pod pečino, izpodrsnila, padla v globno in se ubila. Starčka je izgubila edinega premoženja tako potrta, da je doma poiskal britev in si prerezal vrat. K sreči je žena opazila obupno dejanja moža in obvestila sosede, ki so ponesrečenca takoj prepeljali .v ptujsko bolnišnico. Tu mu upajo rešiti življenje.
ONI, KI MNOGO JEDO IN VELIKO SEDE TER ZARADI TEGA NAJCEŠČE TRPE NA TRDI STOLICI,
naj pijejo dnevno po eno čašo naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena
FRANZ - JOSEFOVA
gTenčica
se odlikuje po svojem zanesljivem učinlco« vanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ogl. rog. a De. 1M8V33
Med tisoč otoki
Prigode na brodu 9}Strossmayerju
Koma| sem se na ozkem ležišču dvakrat obrnil, že me zbudi zategnjena pesem ribičev. ki ee ob vzhajajočem soncu vračajo v hvarsko luko.
Tudi prijatelj Janko, ki je sicer trdnega, mirnega spanja, prisluhne. Njegov vis-a-vis Nande tolaži že na vse zgodaj boleči prst in mu^ prijateljski prigovarja. Morska voda
ni blažilno učinkovala _ bolečina kljuje v
njem neizprosno dalje. —
K vragu z vso to divoto in s širnim razkošjem našega morja, če moraš vso pozornost obračati na en sam prst, ki v primeri s prostranim morjem ne pomeni veliko! —
Za vse druge preiestna pesem pristajajo-cih ribičev ti je izzivalno roganje in eini-cen izliv nevabljenih gostov v tvoji hiši. ki bi v njej bil rad nemoten in sam e svojo neutolažljivo bolečino! _ Nande, saj bo bolje 1 Cuj, kako lepo pojo! Malo se nasmeji
Nande se sicer smehlja, toda ta smehljaj ni njegov. Navpik drži obvezani kazalec desne roke, ki jo podpira z levico;
— Saj. ampak če bi vedel, kako vražje boli. Z vso trmo 6» zažene, pa zopet popusti za pol ure. —
V prvi etažj nad Nandetom smrči zagrebški poverjenik finančne kontrole. Kakor devica, ki čuva svoje čare pred radoznaldmi očmi, si je zagrnil z rjuho svoje ležišče- Ne gane ga ne zgodnje sonce, ne vabeča, otožna pesem ribičev.
Dvoje ribiških čolnov vesia v luko. Zagoreli, pojoči obrazi, mišičaste, žuljave roke.
Noč je bila za ribolov ugodna. Vse mreže so natrpane bogatega plena. Vsakdanji kruh peljejo domov. — S prvega čolna:
—	Marice, divojko gospodskoga roda,,
ti ne peri robu pokraj moga broda! — In že mu odgovarja drugi;
—	Ja ču prati robu, di je mene volja.
Ako si gospodar od svoga broda,
ti nisi gospodar od sinjega mora... _
Divno, ganljivo, da. se ti orose oči. — Škanderbeg lovi s trnkom. Kar 6 krme ga meče v vodo. Nič koliko rib se suklja okaii vrvce, velikih in malih, progastih in svetlih, ki jim ne veš imena, in se poganja iz morja. A ŠJcenderbes nima sreče Kako tudi?
V lukah. kjer pristajajo in se čistijo ladje, imajo ribe vedno dovolj slastne hrane Tudi naš >štros6mayer« skrbi zanje v izdatni meri. To iko potnikov z dobnm apetitom, pitanih z gostoljubnostjo Jakovovo od zore do mraka, že nekaj zaleže Zaloga na palubi se čez dan krči, druga pod krovom, zlasti pred nočjo sialno polni .. In 6lehrno jutro skrbi »Strossmayer< za to. da se brez Franz Jožefove grenčice ali drugih odvajalnih sredstev pošteno oddahne. _ Enostavna reč. ki ji ni treba posebnega pojasnila. Darwin pravi, da je materija Večna in da noben atom ne gre v nič. Vse se ohrania. čeprav venomer preoblikuje. _
Tudi Lojze prileze iz svoje kabine Dobro prespan, čil i.n nasmejan res fant od fa-re. Poslovnosti ee je za nekaj dni otresel,
zato mu ni treba, da bi vstajail s soncem. _
Toda kapetan šior I to je že na svojem mestu, stroj brni — in Hvar se polagoma odmiče. Nande, zalorav'mo naše tuge! _
Danes ga zopet pihnemo. Take vročine menda ves čas še ni bilo. Vse doslej je vel čez morje prijeten mestr&I in hladil soparno vzdušje. Danes pa leži ta široka luža tiho in pokojno kakor gosto olje. Nikjer oblačka, čez ves 6vod pa eno samo sonce, ki tako nazarensko peče. da je žeja že na vse zgodaj naravnost zavidljiva. Prijatelj Janko prazni že drugo steklenico piva, pa meni. da vse skupaj nič ne pomaga. Nje-gov Lšijas se pošteno taja ln revma vseh, kolikor se nas more postaviti z njo, takisto. Samo njegovo pižamo je treba pogledati! Kakor bi njo in njega pravkar potegnili iz mor i a. —
Zakaj ;mamo pa prho na brodu? Prednost imajo seveda dame. Uh. kako je to prijetno, kaj ne, gospica Kornelija? Korne.ija rdi kakor mak in se tolče po zanimivih sta. gencih. Na hrbet pa ji rosi v drobnih kapljicah osvežujoči blagoslov tople slane vode.
In za Kornelijo vse druge zastopnice nežnega spola. Debela Židinja, ki od nje vse mahadra, je v devetih nebesih. Kraka in čofota vmes z rokama kakor s krili vrana sredi prosene njive.
— Probajte i vi, Herr Mayer! _ Mladi ži* de k je fletkan kakor nedotaknjena frajiica Nič moškega ne izraža njegovo !ice. Le belo polt mu je prebarvalo južno sonce. Njegovi gosti, kodrasti, črni lasje — ah. kako radi brodijo skozi nje drobni prstki gospice Kornelije! _ In še kakšne druge!
še preden se vsi zvrstimo odpove prha. V rezervoarju je zmanjkalo vode No. »ko. mesar broda« gospon Šime je vedno kava-lir in nikdar v zadregi.
Pomigne strojniku, da sproži sesasiko in že je zopet vse v redu. Vode dovolj, fantje le koraižo!
Polagoma smo za silo vsi ohlajeni. Le 6tara gospodična z večnimi črnimi očali in s patriarhalnimi copatami, zapeta v orno od giežnjev do brade, sedi kakor včeraj na krovu ter kara, kakor včeraj, svojega doraslega sina in mu bogzna zakaj bere levite. Tako je bilo vse te dni, tako je bilo davi, bo opoldne pri obedu, drevi, tako to jutri, pojutrišnjem •.. Kara ga in mu bogzna zakaj, bare levite. Uboga gospodična in še siro-mašnejši dorasli sinko, ki bi tako rad malo poškilil na tolsta ramena debele Židinje ali zanimiva stegenca gospice Kornelije, pa se ne upa! —
V	južno-zapadni daljavi pozdravlja s širokega morja otok Vis. Tudi Rapallo nam ga mi moglo pogoltniti, ker je 17 in pol kilometra dolg in 7 km širok. Za naenkrat prevelika porcija! Velopolje je zelo rodovitno, ker ne veue, ampak je le veliko. Če bi prebivalcem zmanjkalo rib, se lahko do sita najedo rožičev. Namesto vode pa imajo v izobilju gostega ornega vina opola. alri opoleteta. kakor bi rekli naš aia. _
V	mestu istega imena (5300 preb.) ne pristanemo, !e od daleč ga motrimo e palube. S kukali in brez njih. Nad mestom dve stari utrdbi: avstrijska Sv. Juraj, angleška VVelHngton.
Ostanki rimskih toplic, i«p park samih palm ln dobro ohranjeni marmornati kip, kj predstavlja v naravni velikosti rimskega cesarja Domicijana. to bo menda vse. Posebnih zanimivosti mesto vsai na zunaj ne kaže.
Prav tam plovemu, pravi š|or Ivo, kier je admiral Tegetllioff 20 VII 1866. nabunka!
ilalijan-kega kolego Persina ali _ kakor
pravijo uaš ata _ Persaneteta. Nam pa do
6tare avstrijske slave že dolgo ni prav nič, zato brzimo dalje proti južni obali in se pa štiriurni vožnji ustavimo v luki pred Ko. mižo (4900 preb.)
škoda ie zamuditi priliko. Voda je tako
čisia in vabi, vabi___Kar s krme »penkof«,
kakor smo rekli nekdaj v zlati otroški dobi na nikdar pozabljenem Pasjem brodu ob Gradašoici! V Inki je kakor v vseh pristaniščih, sicer kopanje zabranjeno, pa kdo bi se zmenil za takšne malenkosti. Ko je pa vsenaokrog toliko vode!
Na obali trči debela Židinja na znance. Čvekanja in čebljanja okoli! mladega, čednega direktorja tvornic za konzerviranje sardin, da nikoli tega.
Pa je obratovanje v teh tvornieah — menda jih je šest — tudi ras zanimivo. Največja izmed njih in z najštevilnejšimi od-deliki. v katerih 6lediš V6ein fazam predelovanja in konzerviranja sardin, je nedvomno tvornica družbe Mardešič Od cele ribice, kj se ji odseka glava in očisti drob, pa vse do polne škatlice, ki jo odpreš in se po-služiš nje vsebine — ves potek pripravija-nja ti bo do najmanjše podrobnosti znan. če se med delavkami pomudiš kakšno uro. Smradu, ki v njem tone vsa tvornica, se kmalu privadiš. In kako te zgarane ženske pri oddajanju blaga štejejo-!
— Sto etirdeset sesnaest komada! — Šu-mevcev ne izrekajo. Pač vpliv italijanskega jezika, ki ima na otoku še danes močne korenine. _
Ni sicer nedelja, toda v mali cerkvici ia zunaj nje ob obali se gnete polno pobožnega naroda, ki poje cerkvene pesmi. Tam ob pristanišču stoji par kapelic s sohama Matere božje in Sv. Nikolaja In v njih celi kupi rjavih ribiških mrež, ki jih zdaj zdaj razproo m posuše na soncu. Dobro eo spravljene. Tatvino so sicer j Dalmaciji ze-
Gospodarstvo
Trgovinska bilanca v juliju
aktivna
V juniju in juliju smo za 75 milijonov več izvozili nego lani v istih mesecih
Znano je, da smo imeli letos v prvem poJletju v vseh mesecih precej pasivno bilanco in je pasivnost v prvem polletju dosegla že znatno vsoto 369 milijonov Din. Ta visoka pasivnost je dala nekaterim povod za pesimizem glede bodočega razvoja naše trgovinske bilance. Temu nasproti pa snao že ponovno ugotovili, da položaj ni tako neugoden, predvsem zaradi tega, ker ie pri nas v prvem polletju običajno trgovinska bilanca manj ugodna in se potem s pričetkom izvozne sezone vsako leto ibolj-ša. Pasivnost se tudi zmanjša za uvoz zlata, ki ni posebno izkazen. Slab rezultat v prvem polletju pa so povzročili še izredni momenti, na eni strani posledice sankcij nasproti Italiji, na drugi strani pa forsiran uvoz zlasti v mesecih marc, april in maj v pričakovanju uvoznih težkoč v zvezi z uvedbo uvozne kontrole. Naša pričakovanja. da se bo trgovinska bilanca kmalu zopet zholjšala, so se kmalu uresničila. Že podatki za junij so nam pokazali preokret, ki je postal še očitnejši v juliju, čeprav naš izvoz v Italijo nadalje docela miruje. Ze v j-uniju smo zabeležili, da je vrednost izvoza v tem mesecu prekoračila lansko vrednost in tudi najnovejši podatki za julij nam kažejo povečanje izvoza nasproti lanskemu juliju. Na drugi strani pa je zadnje mesece, ko je prenehal forsiran uvoz zaradi uvozne kontrole, nazadovala tudi skupna vrednost uvoaa. Medtem ko smo v maju zabeležili izredno visoko pasivnost naše trgovinske bilance v višini preko 100 milijonov, smo imeli v juniju <e še neznatno pasivnost 0.5 milijona D',n, najnovejši podatki za julij pa nam kažejo prvikrat letos aktivni rezultat, namreč izvozni presežek v višini 17.3 nv/iijona Din, ki je še ugodnejši nego je bil lani, ko smo v tem mesecu zabeležili le aktivnost v višini 5.7 milijona Din.
Naša zunanja trgovina v juliju
V	mesecu juliju smo izvozili 213.880 ton blaga v vrednosti 330.0 milijona Din. Po količini je bil nasproti lanskemu juliju izvoz sioer manjši za 64.080 ton. po vrednosti pa je bil večji za 24.1 milijona Din ali 7.9%. V juniju in juliju smo skupaj izvozili za 75.6 milijona Din več nego v istih dveh mesecih lanskega leta.
Tudi uvo7. je bii nekoliko večji nego lani in je znašal 312.7 milijona Din, vendar znaša to povečanje le 12.6 milijona Din ali 4.2%. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se je naša trgovinska bilanca gibala tako-le (v milijonih Din);
Izvoz uvoz saldo januar	288.8 342.5 — 53.7
februar	215.0 293.8 — 78.8
marc	815.6 420.0 — 74.4
april	268.5 326.0 — 57.5
maj	219.8 324.3 —104.5
junij	293.7 294.2 — 0.5
julij	_330.0 312.7_+ 17.3
jan.—julij 1936. 1961.5 2318.4 —35L9
>	> 1935. 2080.8 2046.5 + 34.3 » » 1934. 1882.9 2014.8 —131.9
>	» 1933. 1704.5 1532.3 +172.2
» 1932. 1544.3 1589.5 — 45.2
V	prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo Izvozili za 1961.5 milijona Din blaga,
t. j. spričo povečanja izvoza v zadnjih dveh mesecih le še za 119 milijonov manj nego v sedmih mesecih lanskega leta. Uvoz pa je bil letos v prvih sedmih mesecih za 267 milijonov večji, nego v istih mesecih lanskega leta. Pasivnost naše trgovinske bilance za prvih sedem mesecev se je zmanjšala na 352 milijonov, medtem ko smo bili lani v teh sedmih mesecih aktivni za 34 milijonov, predlanskim pa smo bili tudi pasivni, in sicer za 132 milijonov.
Podrobni podatki o našem izvozu
Kakor znano pšenice do junija letos sploh nismo izvažali. V juniju pa smo po padcu pšenici i h cen na svetovni nivo izvozili kar za 18.8 milijona Din pšenice. V juliju je bil izvoz zopet manjši in je znašal 2.4 milijona Din (lani 1.1). Tudi izvoz koruze ni bil znaten in je znašal le 574 vagonov (lani 2775) v vrednosti 6.1 milijona Din (lan,i 21.4). Zgodaj pa se je pričel letos izvoz svežega sadja, ki je že v juliju dosegel vrednost 2.2 milijona Din (teni 0.8). Tudi izvoz vina je bil večji in smo v tem mesecu izvozili 52 vagonov vina za 0.9 milijona Din (lani za 0.1 milijona Din).
Nadalje živahen je bil letos izvoz konoplje, ki je v juliju dosegel 23.7 milijona Din (lani 11.5) tobaka pa smo izvozili za 23.4 milijona Din (lani za 25.6).
Pri izvozu goveje živine opažamo razveseljiv preokret. Kakor znano je izvoz go-voda zadnja leta hudo nazadoval in je bil zlasti slab. odkar so stopile v veljavo sankcije. V juliju pa je ta izvoz zopet naglo oživel, ker smo pričeli Izvažati govedo v Nemčijo. Skupaj smo v juliju izvozili 3826 glav goveda (lani 1888) v vrednosti 6.6 milijona Dra (3.7). Izvoz svinj je nadalje zelo velik in je dosegel v preteklem mesecu vrednost 35.8 milijona Din (lani 22.6). Izvoz konj je bil slabši hudo pa je nazadoval izvoz žive perutnine, ker v Italijo nič ne izvažamo. Nekoliko manjši nego lani je izvoz svežega mesa. ki je znašal le 8 milijonov (lani 10.0). večji pa izvoz mesnih izdelkov, kn je dosegel 2.8 milijona Din (lani 1.1). Precej smo izvozili svinjske masti, namreč za 3.1 milijona Din in tudi tajjc smo prodali za 10.6 milijona Din (lani 7.4). Surovih kož pa smo izvozili za 14.6 milijona Din (lani za 13.1).
Izvoz lesa
Izvoz lesa je še vedno manjši nego je bil lani. Gradbenega lesa smo izvozili 4385 vagonov (lani 6255,i v vrednosti 42.0 milijona Din (54.8). Nadalje zelo slab je izvoz drv, ki je znašal v juliju le 102 vagona, (lani 858). Tudi oglja smo izvodili le 60 vagonov (lani 300). lesnih izdelkov pa 86 vagonov (lani 65) v vrednosti 3.0 milijona Din (4.4). Precej večji pa je bil izvoz pragov, ki je znašal 3.4 milijona Din (lani 1.1).
Industrijski izdelki, kovine in rude
Izvoz cementa se je držal na lanski višini 8 milijonov Din. Večji je bil izvo^ kav-st.ične sode, ki je dosegel 2.2 milijona Din (1.2). Bakra smo izvozili v juliju za 53.5 milijona Din (lani za 29.8). svinca za 2.3 milijona Din (lani 1.9) in rud za 13.1 milijona Din (lani za 17.1).
Gibanje zaposlenosti v posameznih panogah
Kakor smo že poročali, se je od junija na julij število zavarovanih delavcev v dravski banovini povečalo za 1699 na 89.73». Po podrobnih podatkih OUZD v Ljubljani odpade največji del tega prirastka na gradnje nad zemljo, kjer se je število zaposlenih delavcev v tem mesecu povečajo za 1204. Tudi v industriji gradbenega mmterijala je zabeležiti prirastek 146 de_ lavcev, pri gradnji cest in železnic ter vodnih zgradb pa smo zabeležili padec za 115 delavcev. Z.naten prirastek je zabeležen tudi v gostiskih obratih glede na tujsko prometno sezono. Tu se je število zavaro-"v ancev v preteklem mesecu povečalo za 347 ali za 10%. Prirastek za 214 (na 14250) beleži tekstilna industrija. V gozdno žagarski industriji smo v tem mesecu zabeležili zopet padec za 272 delavcev. Nazadovanje vidimo tudi pri oblačilni industriji za 1335 delavcev.
V primeri z lanskim julijem znaša enoletni prirastek števila zavarovanih delavcev 7527. Več nego polovica tega prirastka odpade na večjo zaposlenost v gradbenih strokah, kjer je bilo letos v juliju za
4000 delavcev več zaposlenih nego lani. Tako je bilo pri gradnjah nad zemljo 2531 delavcev ali 58% več, v industriji gradbenega materiaila 775 delavcev več in pri gradnji železnic, cest in vodnih zgradb 694 delavcev več. V ostalem beleži večji prirastek tekstilna industrija, (1658 delavcev ali 13%) in kovinska industrija (769 delavcev ali 12.5%). Občutnejši primanjkljaj pa vidimo pri gozdno žagarski industriji, kjer je bilo v juliju zaposlenih 5987 delavcev, to je za 572 ali za 8.7% manj nego lani.
Gospodarske vesti
= Sto milijonov letnih prihrankov bi
imelij v Jugoslaviji, če bi namesto bencina rabili za pogon avtomobilov in raznih strojev les ali oglje. Na velesejmski razstavi »Za naš les« bodo jasni in očitni dokazi, da s 120 kg oglja ali z 230 kg lesa dozežemo isto pogonsko silo. kakršno dosežemo s 100 1 bencina. Toliko lesa pa velja 40 Din, oglja 50 Din, a toliko ben-oina 850 Din! Ne samo zaradi gospodarskih, temveč tudi zaradi varnostnih razlogov* se moramo osvoboditi bencina in
uporabljati za pogon motorjev leg ln
oglje!
= Vprašanje kmečkih dolgov v nafelu rešeno. Na Han Pijesku se je vršila, kakor smo poročaii, seja gospodarsko-1inančnega odbora ministrov, ki je razpravljala o krneč, kih dolgovih m obnovi kreditov. Po vesti iz Beograda je bil med člani vlada s pretežno večino dosežen sporazum o vprašanju kmečkih dolgov. Do končnega sklepa pa Se ni prišlo. Vse vprašanje se bo razdelilo v tri dele; kmečki dolgovi pri bankah, pri zadrugah in pri zasebnikih (trgovcih, obrtnikih ijn drugih). Ustanovljen je bil poseben strokovni odbor, ki bo kmečke dolgove proučil v vseh treh delih. Kakor se zaitrjuje bo ta odbor izdelal končni načrt.
—	Uvoz železniških vozov v prvi polovici letošnjega leta. Po statističnih podatkih za prvo polovico tekočega leta smo uvozili 364 žeiezniških vagonov, in sicer 361 tovornih in 3 potniške, katerih skupna vrednost znaša 17.6 milijona Din. Po državah smo uvozili: iz Madžarske llo (v vrednosti 5.4 milijona Din), iz Nemčije 11 (0.4) in iz Češkoslovaške 243 (11.6).
—	Primanjkljaj francoskih železnic. Iz Pariza poročajo, da se francoska javnost v zadnjem času mnogo peča z izredno neugodnim razvojem francoskih železniških financ. Kakor nam podatki kažejo, je primanjkljaj od !eta 1950. z izjemo 1. 1934. stalno naraščal ;n bo ob koncu letošnjega leta. kakor kaže. dosegal novo rekordno postavko. V milijardah frankov je znašal ta primanjkljaj leta 1930. 1.3, leta 1931. 2-6, leta 1932. 3.7, leta 1933. 4.0. leta 1934 3.6 in leta 1935 4.1. Primanjkljaj železniškega izravnalnega sklada, ki dobiva svoja sredstva od posojil, je znašal 30. aprila letos 21.8 milijarde frankov. Ker je država prevzela jamstvo za ta posojila, mora anuitete poravnavati država iz proračunskih sredstev, v proračunu za leto 1986. je določeno v to svrho 1.1 milijarde frankov. Ta znesek se bo glede na posojila, emitirana za poravnanje primanjkljaja v 'etu 1935- dvignil na 1.5 milijarde frankov.
Borze
27. avgusta
Na ljubljanski borzi so ostali oficielni tečaji z izjemo malenkostne pop usti tve Londona in Pariza čisto neizpremenjeni. V privatnem kiiringu so se trgovali: avstrijski šilingi v Ljubljana po 8.63, v Zaijrebu po 8.55 in v Beogradu po 8.5380; grški boni v Zagrebu po 31.50 in v Beogradu po 31.50; angleški funti v Ljubljani po 238, v Zagrebu in Beogradu po istem zaključku; španske pezete so se ponujale v Zagrebu
Eo 600. Nemški klirinški čeki so bili v
jubljami po 13.27, v Zagrebu po 13.16 (za konec septembra po 13.15 in za oktober po 13.06). a v Beogradu po 13.31.
Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna škoda ni imela zaključka, med tem ko se je v Beogradiu zaključila po 365.25. V Zagrebu se je zaključil samo 7% Blair po 73.38 in 74.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2966.37 — 2980-96, Benlin 1754.20 — 1768.08. Bruselj 737.03 — 742.10, Curih 1424.22 — 1431 29, London 219.37 — 221.43. Newyork 4333.22 — 4369.53 Pariz 287.68 _ 289.12, Praga 180.47 — 181.58.
Curih. Beograd 7, Pariz 20.20, London 15 4350, Newyork 306.Z5 Bruselj 51.80, Milan 24.15, Amsterdam 208.2750, Berlin 123.35 Dunaj 57, Stockholm 79.60. Oslo 77.55 Ko-benhaven 68.90, Praga 12.68, Varšava 57.70 Budimpešta 61, Atene 2.90. Bukarešta 2 50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote; Vojna škoda za sept. — okt. 364 den., 1% invest. 82.50
den., 4% agrarne 47.50 _ 48, 7% Blair
73-75 _ 74, 8% Blair 83 _ S4. 7% posojilo DHB 68.50 den., 6% begluške 68.50 den., 7% stabiliz. 82.50 — 83.50; delnice: PAB 233 _ 235, Trbovlje 135 den., Isis 15
—	25. Šečerana Osijek 130 den.
Beograd. Vojna škoda 365 _ 365.75
(365.25), 7% stabiliz. (83.25), 6% beglušk3 68.85 — 69 (6S.25, 68, 68.15), 8% Blair 83 _ 84. 7% Blair 73.50 den. (73.75), 7% posojilo DHB 68 den., PAB 232.50 — 233.50 (233). Jutri bo borza zaprta.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago (27. t. m ) Začetni tečaji; pšenica; za sept. 111.6250, za dec. 109.75, za maj 108.8750; turščica: za sept. 111, za dec. 95-50, za maj 91.50.
+ Winnipeg (27. t. m.) Začetni tečaji: pšenica; za okt. 97.1250, za dec. 96, za maj 97.6250.
+ Novosadska blagovna borza (27. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Pšenica (cene Prizada«): potiska šlep. 79 kg. 2«/» 127.50
—	128.50, gornjebaška in gornjebanatska. 79 kg. 2% 122.50; baška in banatska. 79 kg. 2% 120-50; sremska m slavonska. 78 kg 3% 114-50 Rž: baška nova 105 - 107.50. Ječmen: bašk; im sremski novi 64 kg 90 — 92. Oves; baški. sremski, slavonski novi 85
—	87.50 Turšfica: baška in banatska 92 — 93 Moka: baška sremska. slavonska in banatska »0g« in »Ogg« 205 — 215; »2« 185 — 195; «5« 165 — 175; «6« 145 — 155; »7« 125 — 135, »8« 95 — 100 Otrobi: ba-
lo redke, a kdo bi končno kradel izjx>d nog niajke božje in sv. Miklavža?
—	Pri;ate!j. takšna mreža, ki meri do m v dolžino, pomeni za dalmatinskega
ribiča celo premoženje _ razlaga Lojze,
ki je mož od stroke in se na takšno reč spozna.
—	In gorje ribiču, če se vanjo zaplete in jo trga nevarni morski pes, ki ima baš v
teh vodah pravo svoje domovanje _ doda
prijatelj Janko, ki ni od stroke, a se na taksno reč vseeno spozna.	v
Mesto Komiža je zaradi umazanosti precej odbijajoče. Tudi to je pripisovati italijanskemu vplivu. Stavim, da poseka ženska posadka na našem brodu, pa naj ima ta posadka za seboj tudi nad petdeset pomladi, po krasoti tudi najlepšo Komižanko. In ne vem, če sem vide! v celem mestu dvoje prilično tako zalih deklet, kolikor jih ima na tucate vsaka naša večja vas.
Ribiči iztovarjaio cele košare sardin in skuš. Za tvornice Na obali opreza.jo raztrgani, lačni pobje. To, kar vjameš z obale na trnek, pa četudi »tunkaš« po več ur skupaj, še ne pomeni mnogo, najmanj pa uteši glad veččianski rodbini. To ti pobje dobro vedo. Obala je visoka, ribiške ladje pa leže nizko pod njo Pob ni neumen. Zakaj bi se mučii s trnkom v vodi, ko pa je na !ad>i na kupe ribjega srebra? In rib nihče ne šteje. Prava reč, če iih nekaj suneš za skromni obed!
In kako imenitno strežejo ti fantje taki reči! Vrže vrvco « trnkom v košaro z ribami tam spodaj, izbere po možnosti največjo, in že se trnek točno zatakne za škrgo in i
skuša je na suhem in v fantovem žepu. Ribolov na kopnem! Za prvo druga, tretja... Fantje, le dajte, saj se nič ne pozna, ribiči pa niti videti nočejo. •—
Tam blizu impregnirajo z rjavim prahom ribiške mreže. Pridobivajo ga iz rastline >mrske«. Vsi dalmatinski otoki s celino vred so polni tega gostega, zelenega grmičja.
Debeli Židinji žilica ne da miru. Pristopi k do pasu golim, oznojenim ribičem, ki dvL
gajo težke tolkače in bijejo po suhi mrski, da jo zdrobe v prah. Pot jim curkoma lija s čela.
—	Zašto radite ovako? —
—	Za apetit! Vama to nije potrebno, do-sta sie debeli — je kratek odgovor zajetnega starca, ki Židinje niti ne pogleda in vihti dalje svoj tolkač.
Rebeka jo je skupila, zardela pa ni, ker je pokrita z debelo plastjo pudra. —
Naše gospodinje tkejo preproge
Lepe uspehe bomo lahko videli na velesejmu
Ljubljana, 27. avgusta Splošno žensko društvo prireja že od leta 1930. tečaje za tkanje preprog, vozlanih na perzijski način in po perzijskih predlogah. Pozneje je prirejal take tečaje tudi Osrednji zavod za žensko domačo obrt. Tako se krog žen, ki se bavi s to lepo hišno obrtjo vedno širi Večinoma izdelujejo gospodinje preproge za lastno uporabo Pri tem koristnem in zanimivem delu radi pomagajo tudi možje in sinovi in celo gospodinjske pomočnice za odpočitek rade sedajo k statvam svoje gospodinje in se vežbajo v tkanju preprog. Skratka, kjer tko doma preproge, se vsa hiša in vsi znanci in prijatelji živo zanimajo za to novo vrsto domače obrti-
Da se čim bolj izkoristijo izkušnje in se še izboljša okus ter način dela, je Splošno žensko društvo sklenilo prirediti na letošnjem jesenskem velesejmu v paviljonu Tr-
govske in obrtne zbornice razstavo pod naslovom >Domača preproga«. Vzbudila bo nedvomno še večje zanimanje za te izdelke in pokazala mnogo raznovrstnosti v tehniki in ri6bah. Razstava naj tudi pokaže, kaj vse 6e da napraviti doma za razmeroma majhen denar
Da ne bo razstava enolična, bodo na ogled tudi razne blazine izdelane v teh tehnikah, pa tudi druga ročna dela, ki se lahko izdelujejo na 6tatvah.
Zanimanje za razstavo Domača preproga je med našim ženstvom veliko in bo za mar. eikoga razstava prav privlačna. Doslej pridobilo Splošno žensko društvo za sodelovanje nad 30 naših žen in deklet iz Ljubljane. pa tudi z dežele.
Kupujte domače blago!
Skd 71 — 73: banatski 69 71; sremski 70
—	72 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 160 — 165; z vrečami 170 — 175. Borza jutri ne bo poslovala.
-f Budimpeštauška terminska borza (27. t. m.) Tendenca in promet slaba. Rž: za okt. 12.S3 — 12.84; turščica: za sept 12.46
—	12.50, za maj 11.27 — 11.28.
BOMBA2
+ Liverpool (26. L m.) Tendenca mirna,
stalna. Zaključni tečaji; za okt. 6.26 (prejšnji dan 6.19), za dec. 6.20 (6.12).
4- Newyork (26. t. m.) Tendenca voljna. Zaključni tečaji: za 6ept. 11.58 (11.61), za okt. 11.43 (11.46).
HMELJ
+ Žatec (26. t. m.) Obiranje hmelja je v polnem teku. Ugotavlja se. da je zaradi neugodnega vremena mnogo blaga slabega.
Zato je živahno povpraševanje po prvovrstnem zelenem hmelju V žateškem okolišu je bilo že precej biaga kupljenega po 800 do 1C00 Kč za 50 kg (po okoli 29 do 36 Din za kg).
-f Hmeljskj trg. Banovinska hmeljaivka
komisija j>oroča 27. t. m-; Številne tvrdke so tudi v teku današnjega dne nakupile več. jo količino letošnjega pride'ka. Išče se v prvi vrsli boljše in najboljše ter zlasti v
barvi brezhibno blago. Tendenca je ostala
v glavnem neizpremenjena in eo prav tako nedzpremenjene tudi cene ter se plačuje kakor doslej 20 — 25 Din za kg, z napitnino izjemno tudi nekaj več. Nekaj povpraševanja ja tudi za srednji io dobro srednji hmelj, ki doseže 15 do 2» Din za kg. Računa se, da je doslej prodanih 10 odstotkov letoSnjega pridelka.
+ Nurnberg (26. t m.) Tendenca mirna. Cene hallertauskemu hmelju sa gibljejo za izvoz med 50 — 72 markami, a za domači trg so 210 mark za 50 kg.
ŽIVINA
+ ZagrebSki tedenski sejem (26. t m.) Dogon zadovoljiv. Kupcev iz tujih diržav ni bilo. Cene čvrste. Zlasti je bila živahna kupčija s svinjami, ki so jdh med drugim kupovali tudi za Celje. Zaradi večjega povpraševanja po svinjah so poskočile cena za 50 par pri kg žive teže. Za kg žive teže so se trgovali; biki po 3 — 3.80, krave za mesarje po 2.70 — 3-50, za klobasarje po 2 — 2.30, junice za klanje po 3 — 4.50, voK I po 4.85, II po 3.75 — 4.25, bosanski po 2.75 — 3-25, teleta po 5.50 _ 7.50 (zaklana po 7.75 — 10), pitane evipje po 8.50 — 9.50, nepilane po 6 — 7.50 (zaklane po 13) Din.
Važna dela ja liski progi
Na splitski progi je ime1 a zagrebška železniška direke ja že mnogo neprilik, pridobila pa si je tudi dobre izkušnje-Vsako zimo ovira na tej progi burja ves promat- a. P° pridobljenih izkušnjah se od leta do ieta izpopolnjujejo varnostne naprave. Najbolj nevarno je področje od Malovana do Zrmanje, kjer ima burja največ moči in kjer se tvorijo največji snežni zamr-tj. že tri leta postavljajo tam branike prot vetru. Ob takem braniku se nakpo či sneg v višini 7 metrov, proga pa ostane prosta Postavljanje branikov je težavno delo že zaradi, tega ker je treba izbrati primerna mesta. Progo napadajo vetrovi od dveh strani. Po ajej divja liška in dalmatinska bura.
Varnostne naprave so ietos popravili «n izpcpoln;lj. Braniki so visoki po 6 do 8 m, do gi pa po nekod do 200 m. Napravljeni so iz železnih traverz, vmes pa so plo šče iz heraklita. Ponekod so morali ob progi odstraniti velike skale- Po?ebno važno napravo so signalni aparati, ki bodo avtomatično javlj®.li sito ver.-a. Ce bodo ti .aparati javili burjo v brzini 90 km, bodo na postaji v Zrmanji zaustavljali vlake, če pa bo brzina veuov dosegla 120 km, bo lahko še pravočasno ustavljen ves promet. Strokovnjaki železniške direkcije upajo, da pri izpopolnitvi varnost, nih naprav letošnjo zimo ne bo tolikokrat prekinjen promet z Dalmacijo.
Nesreča na Dunavu
Novi Sad, 27- avgusta, p Davi okrog 2. se je na Dunavu pripetila huda nesreča. V bližini Starega Slankamna je luksuzni parnik »Uranus«, last neke dunajske rečne plovne družbe, z vso silo zadel v čoln, v katerem so bili štirje naši ribiči. Colnnl imel predpisane luči in s parnika so v zadnjem hipu opazili na vodi le njegovo silhueto. Nesreče ni bilo mogoče preprečiti. Na parniku je nastala panika, posadka pa je takoj pričela reševati ribiče, ki so padli v vodo, ker se je čoln prevrnil-Tri ribiče so rešili, četrti pa je atomi*. Preiskava je ugotovila, da bo nesrečo povzročili ribiči, ker na čolnu niso izpostavili rdeče luči.
Iz upravne službe
Beograd, 27. avgusta, p. Imenovan Je za sreskega podnačelnika V. skupine pri sreskem načelstvu v Brežicah Ivan Legat, polit ično-upravni tajnifc pri sresekem načelstvu v škofji Doki, za poiitično^iprav-nega tajnika 7. sflcupine pri sreskem načelstvu v Kočevju pa Josip Lazar, poli-tično-upravnl tajnik pri sreskem načelstvu v Brežicah.
Iz finančne kontrole
Beograd, 27. avgusta, p. Poverjenik finančne kontrole Svetozar Bučič v Sisku je premeščen h glavnemu oddeflou finančne kontrole v Celju.
Rada se peni,
še bolj osvežuje,
izdatna pri uporabi.
'm
NIVEA PASTA ZA ZOBE
Normalna tuna 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din.
Vajenski dom izpraznjen
Jutrnja senzacija v stari šentpetrski vojašnici
Ljubljana, 27. avgusta.
Prebivalci šentpetrske vojašnice so davi doživeli senzacijo. Ob 8. sta v Lipioevo ulico zavozila dva velika tovorna avtomobila. z njima pa so prispeli trije eksekutor-ji s stražnikom, s četico nosačev in z za-stopnikom katoliške »Dobrodelnosti«. Ekspedicija se je ustavila pred kasarno ob traktu, v katerem ima Vajenski dom Obrtniškega društva svoje prostore. Eksekutor-ji so s spremstvom odšli k upravitelju doma in mu izročili banski odlok, da mora uprava doma brez odloga izročiti večino inventarja. Upravitelj je skušal eksekutorje preprositi, da z ivršitvijo odredbe malo počakajo. in je o stvari takoj obvestil predsednika kuratorija g. Rebeka. a uradni organi so izjavili, da morajo nalog brez odlašanja izpolniti. Odšli so v sobe, delavci so pričeli razdirati postelje in pobirati ostalo opremo in vse skupaj so odnašali na avtomobila, ki sta potem vso opravo prepeljala v Kersnikovo ulico, kjer ima »Dobrodelnost« svoj Vajenski dom.
Dogodek ima zanimivo predzgodovino. Vajenski dom Obrtniškega društva je pričel v septembru 1933. poslovati v prostorih. ki jih je imel prej Invalidski dom. Poprej sama sebi prepuščena obrtniška mladina je v domu našla zavetišče pod krepkim in razumnim vodstvom kuratorija. v katerem sodelujejo odposlanci banske uprave, mestne občine, zbornice za TOI. Zavoda za pospeševanje obrti, Obrtniškega društva in Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani. Zavod ima značaj humanitarno - vzgojne ustanove, katere gojenci prihajajo ponajveč iz slabo situiranih slojev, ki jih oblastva in ustanove podpirajo po svojih močeh. Mnogo je bilo treba žrtev in dela, da je zavod dosegel zavidanja vredno višino, kar se tiče uspehov in življenjske zmožnosti. Poskrbljeno je za naj-izdatnejšo hrano, higienska ležišča in obširno knjižnico, ki obsega nad 3000 zvezkov. Zabavi je namenjeno prostrano dvorišče, posebej za gojence in za gojenke. V domu se goji petje in glasba, veliko pozornost pa posveča uprava lutkovnemu odru, za katerega zgraditev je potrošila okrog 25.000 Din in ki predstavlja nadvse koristno vzgojno pridobitev. V zimski sezoni se prirejajo predavanja strokovne, poučne in zabavne vsebine. Vobče se je uprava zmerom z vso skrbnostjo potrudila, da nudi svojim varovancem vsega najboljšega, kar ji je potrebno za pot v delo in življenje.
Vajen«k: dom se je ves čas vzdrževal z lastnimi sredstvi. Edina podpora, ki so mu jo v letih njegovega obstanka nudile v ku-
ratoriju zastopane oficielne instance v gotovini, je bilo brezobrestno posojilo 10.000 Din, ki m/u ga je bila naklonila Zbornica za TOI. Banska uprava je domu stavila na razpolago inventar, ki je ostal za razpušče-nim Invalidskim domom, mestna občina mu je brezplačno odstopila prostore, vse ostale potrebne žrtve pa je prispevalo Obrtniško društvo. V smislu pravilnika, ki so ga podpisale vse sodelujoče ustanove, je mestna občina dala prostore na razpolago za 20 let, banska uprava pa je odstopila inventar za vso dobo, dokler obstoji Vajenski dom. Banska uprava je imela do zadnjega časa v domu oskrbovanih 23 svojih podpirancev, za katero je plačevala po 100 do 200, v nekaterih redkih primerih tudi po 250,»Din, njihovi starši pa so morali prispevati razliko do celotne oskrbine, ki znaša 300 Din. Ker »o starši teh podpirancev iz najbolj siromašnih slojev, razlike mnogokrat niso mogli plačati in za te izostanke je moral kuratorij vsako leto odpisati okrog 15.000 Din. Mestna občina pa je imela v domu 12 nepreskrbljenih šolskih otrok, xa katere je plačevala celotno oskrbnino.
Banska uprava je v juliju izvršila nenadno revizijo v zavodu. Kuratorij je potem ponovno proeil za poročilo o uspehih tega pregleda. Dne 1. avgusta je banska uprava sporočila kuratoriju, da mu s 17. t m. odvzame večji del inventarja, s 1. septembrom pa tudi vse svoje podpirance, ki jih hoče premestiti v dom »Dobrodelnosti«. Banska uprava je Vajenskemu domu že od 1. aprila ostala dolžna oskrbine za svoje podpirance, kar znaša ob koncu avgusta nekaj nad 30.000 Din. Včeraj je povrhu prišlo še sporočilo od mestne občine, da bo v novem šolskem letu tudi ona spravila svoje varovance drugod pod streho, namreč v Marijanišču in pri salezijancih.
Intervencije kuratorija niso bile uspešne. Dane« so prišli ekeekutorji in uradni organi so z vzemo odnašali pohištvo. 2e mnogokrat se je govorilo o tem, da bi bilo treba v Ljubljani ustanovitvi vsaj kake tri vajeneke domove, lokalne zavode pa naj bi imela tudi druga obrtniška središča dravske banovine. Zato je prav, če se v Ljubljani odpira nov Vajenski dom in želimo mu vse podpore in razmaha. Zavodu pa, ki 2e obstoji in je z velikimi žrtvami že prebredel začetne težkoče, pa naj zato nihče ne streže po življenju. Vzgojnega dela je za oba zavoda dovolj in preveč. V našem mestu je nad 1600 vajencev in va-jenk. kar dovolj zgovorno dokumentira potrebo takšnih domov.
Njim velja borba na suiff
Ameriški policist se uri v streljanja na figure, ki prestavljajo gangstre, najbolj nadležne pojave ameriškega podzemskega življenja
Rdeče In modro jezero — Brezžični znaki iz svetovnega prostora —
Največji zemljevid — Most pod vodo
Zdaf Jc brez tekmecev
Iz prirode in tehnike

Praktike na Angle&iem
Pred nekoliko dnevi so stalnega tajnika v angleškem ministrstvu za zračno plovbo Cnstophera Bullocka razrešil službe, ker jo je bil zlorabil za pospeševanje svojih zasebnih koristi. Preiskovalna komisija pa je izrečno izjavila, da ni zakrivil ničesar, zavoljo česar bi se moral zagovarjati jwed kar ženskim sodnikom*.
»V splošnem pijem samo ob izrednih prilikah in še takrat si privoščim san »o nekoliko konjaka«.
>In kaj razumeš pod izrednimi prilikami?« »Kadar mi prinesejo na mizo konjak«.
f-Vait Heax)
Nov zakon princese Mdivani
Na poročnem uradu v Bridgendu se je pred kratkim v največji tišini izvršila poroka kavkaške princese Nine Mdivanijeve z Denisom Conan-Doylejem, sinom pokojnega pisatelja kriminalnih romanov. Nevesta, h« georgijskega kneza, ki je bil osebni pribočnik carja Nikolaja H. je skušala I izposlovati, da bi se vršil poročni obred v kapelici graščine Sv. Donata, ki je last 1 ameriškega časopisnega kralja Hearsta. i Toda svečenik je cerkveno ceremonijo od-j Monfl. Zato se je vršila poroka le v najožjem rodbinskem krogu. Prisotnih je bilo le mak) povabljenih gostov.
Novoporočenca nista odšla na poročno potovanje, temveč sta ostala na fevdalnem gradu, kjer bosta preživela svoje medene tedne. Da sta bfla obdarovana s knežjimi poročnimi darovi, menda ni treba posebej omenjati.
Po neki vesti iz New Yorka, ki jo je pa treba sprejeti z vso rezervo, se ameriški astronomi bavijo ta čas s skrivnostnimi brezžičnimi znaki, ki prihajajo baje iz svetovnega prostora. Poskusili so že na vse mogoče načine, da bi odkrili, od kod prihajajo ti znaki, doslej jim je uspelo samo to, da domnevajo njih izvor v Rimski cesti. Neka ekspedicija kalifornijskega tehnološkega zavoda je odpotovala v puščavo Re>ehavo na vzhodu te dežele, da bi te znake sprejemala nekoliko tednov s posebnimi sprejemniki. Zaman je doslej p skušala, da bi odkrila v sprejetih znakih kakšen smisel, ugotovila je le to. da prihajajo iz silne daljave.
*
Na razstavi, ki se je vršila pred kratkim ob tristoletnici ameriške kemične industrije, so razkazovali tudi največjo zemljepisno karto sveta, ki so jo izdelali s pomočjo posnetkov iz letai. Karta prikazuje državo Connec-ticut v merilu 1 : 14.000 in je velika 5.5 krat 4 m. Fotogrametrične posnetke zanjo so delali iz letal v povprečni višini m
3600. Treba je bilo 10.479 poedinih posnet-i kov. Na razstavi je karta visela na vieo-
I' kem zidu in obiskovalcem so dajali v rccke daljnoglede, da so si lahko ogledovali vse njene podrobnosti.
★
Italijanski inženjer Cornulori je objavil originalen načrt za zvezo sicilskega otoka z apeninskim polotokom. Ta zveza bi šla seveda skozi Mesinski preliv, ne bi pa bila niti most niti podmorski predor, temveč bi združila oba principa. Corradori bi hotel namreč zgraditi podvodni most. V globini 25 do 30 m bi položili skozi preliv dve ogromni jekleni cevi. ki bi bili s sidri pritrjeni k tlom. Cevi bi merili v dolžino 2 km vsaka. V notranjosti bi imeli dovolj prostora za avtomobilsko vozišče in za hodnike za pešce. Promet bi bil v vsaki cevi enosmeren, toda seveda v nasprotni smeri. Corradori pravi, da bi bilo treba ta »mostni predor« graditi kakšnih pet let, veljal pa bi 150 milijonov lir. Ni znatno, kakšno stališče zavzemajo uradni krogi k temu načrtu.
Brez vode nI življenja
Norveška se trudi, da bi obogatila favno svojih ozemelj in nabrežij z novim prebivalcem. Napravila je poskus s pingvini, ki jih skuša zarediti v severnem Ledems.n morju.
Zaenkrat so pripeljali z južnega tečaja tja gori devet tolšoakov, ki jih bodo deloma udomačili na Lofotih. Devstorico so na Lofotih razdelili na dve skupini. Štiri primerke so ostaviH na lofotekemi otoku K5. stu, pet pa eo jih poslali v nabrežje ob Finski marki. V pogledu klime in prehrane bodo pingvina z novimi kraji pač lahko za-
dovoljni, saj bodo imeli vsega na razpolago kakor v vodah južnega tečaja.
Živali so prebile potovanje z zadovoljivim uspehom. Medpotoma so jih morali petkrat prekrcati na druge ladje kajti z južnega tečaja jih je odpremil v Norveško neki lovec na kite. Ko so živali potovale skozi trope, jih je moral eden izmed mornarjev stalno oblivati s hladno vodo. Pravijo, da se novi prebivalci severnih voda skušajo na vse načine prilagoditi novim razmeram. V doglednem času je pričakovati od njih zaroda, tako da jih ne bo mogel n.ihče pitati z »južnimi priseJjenci«.
Evakuacija zaradi manevrov
Pri Avellinu so se te dni začele velike vojaške vaje italijanske voj-=ke. Bnj armadi poveljuje italijanski prestolonaslednik. To je prvič, da so izročili bodočemu kralju Italije tako visoko vojaško funkcijo. Priprave za. manevre »so trajale pet dnfi. Vojaštvo je razpelo v krajih, kjer se vršijo vežbe toliko šotorov, da se je moralo prebivalstvo iz Irpinie in okoliških krajev izseliti. Prepeljali so ga drugam za teden dni z vojaškimi avtomobili.
Iz boja s polipom
Poročali smo o nenavadni borbi z morsko pošastjo, ki je s svojimi lovkami o vila nekega 131etnega angleškega učenca blizu francoskega kopališča Juans-le-Pins. Rešitelj dečka, učitelj plavanja Dudley poroča, da je potem, ko je polipu prerezal lovko, pošast brizgnila njemu v oko velik curek Črne tekočine, ki ga je mimogrede naravnost oslepila.
Nil ruši hiše
Po vesteh iz Kaire Je Nil prestopa bregove ter porušil v Kafrabadu 35 hiš. število človeških žrtev rti znano.
V 15 urah čez Ocean
Air France je izročila prometu letalo, ki pride čez Južni Atlantik v Ameriko v 14 urah in 40 minutah. Na uro napravi povprečno 206 km.
ANEKDOTA
Degae je bil v svojem življenju s£ jg in stvaren kakor ▼ svojem umetniškem naz*-ranju in delu. Whistlerju, ki j® živel razkošno kakor princ, je nekoč dejal: »Dragi moj, vi živite tako, kakor da ne bi imeli nobenega talenta«.
VSAK DAN ENA
Pingvini ob severnem
tečaju
Poskus norveške vlade, da bi naselila tolščake na LoSotih
Nezgoda na morju
Žrtev bratomorne vojne
Za časa bivanja jahte »Nahlin« v grških vodah pri Itei se je primerila poveljniku enega izmed dveh rušilcev, ki spremljata jahto na njeni vožnji, huda nesreča. Kapitan se je kopal v morju ravno ob času, ko je privozila mimo motorna ladja, čije propeler je ladijskega častnika na obeh nogah hudo ranil. Zaradi hudih poškodb so ga morali izročiti v bolnišnico; njegovo stanje je nevarno. Ni izključeno] da bo zaradi velike izgube krvi umrl.
Letalska nesreča na Jenisejn
Na Jeniseju v bližini Nikulina se je 23. avgusta primerila huda letalska katastrofa, ki je zahtevala dvanajst človeških življenj. Z višine je treščilo v vodo veleletalo, ki je vozilo na jenisejski progi. Aeroplan je padel v valove deroče reke, kjer so štirje člani posadke ter osem potnikov utonili.
Tri druge potnike so utegnili rešiti ribiči, ki so prav ob času katastrofe lovili v bližni ponesrečencev. Toda tudi ta trojica je tako močno poškodovana, da dvomijo, če bo kateri od njih okreval,
Jenisej je največja sibirska reka ter doseže že pri izlivu sovodja Angare širino «mega do dveh kilometrov, v tundri pa se njegove vode razlijejo čez kakšnih 50 km žiro ko površino.
Prebivalci San Sebastiana prihajajo med dvema bombardamentoma po vodo, ki Jo
Vojaki ljubosumno straži jo
Dvojčici sredi širokega
morja
Kapitan nadomešča zdravnika pri rojstvu dveh deklic
Španski mornar nese ranjenega tovariša z ladje na kopno v zdravniško oskrbo
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Ko je angleški tovorni parnik »Silver Beth« te dni pristal na vožnji iz San Fran-cisca v Manili na Filipinih, so pozvali na ladio, še preden so bile izvršene carinske formalnosti, zdravnike za ženske bolezni. Med vožnjo na odprtean morju so namreč popadle neko mater porodne bolečine Povila je dve hčerki.
Porod 6am se je izvršil v dokaj nenavadnih okoliščinah. NeKo noč ob 12. uri je moška pest potrkala na vrata kapitanove kabine. Eden izmed šestih potnikov, ki so se vozili na ladji, je prinesel sporočilo, da pričakuje njegova žena poroda. Na ladji ni bilo zdravnika. Najbližja ladja je bila oddaljena 700 milj in je niso mogli doseči niti z radijskim aparatom. Radiotelegrafist je brzojavil na vse strani in končno so izvedeli, da se nahaja zdravnik na otočiču Guamu, oporišču transpacifiškega letalskega promota. Morzejevi telegrafski znaki so
splavali v eter, vaiiovi so jih nesli naprej, in kmalu je prejel kapitan ladje od zdravnika navodila, kako je treba pomagati porodnici. Kapitan in prvi natakar na ladji sta se ravnala strogo po zdravnikovih predpisih in sta pomagala na svet dvema de-kidciama. Krstili so ju na čast ladji za SiL vijo in Siiver Beth Klasson. Družba, ki je lastnica ladje, je izročala na Mamili mate« in očetu v spomin na rojstvo dvojčic dve srebrni kupici. Zdravnik z Manile pa je čestital kapitanu na ladji, da se ja izkazal tudi kot pomočnik pri porodu.
ostale bodo same razvaline ••
Dva nova vitamina
Raziskovalcu Szent-Gy8rglju, odkrttelj«-vitamina C, ki Be mu imamo zahvaliti, da nas ne muči in uničuje skorbut, se Je posrečilo odkriti nov vitamin iz takosvane B- skupine. Vitamin B se namreč m izkazal kot enovita snov, marveč kot snov, sestoj eča iz petih podano vi. Zdaj Je učenjak odkril šesti vitamin B, ki ga nahajamo v raznih živalskih organih, a tucfi v ribjem mesu ln krasu. Ta vitamin Ima svojstv*v da ščiti človeka pred kožnimi boleznimi. Zaradi tega. ga imenujejo tudi »antido*— matitičm vitamin«.
Protiskorbutni vitamin C todl nos t, da pospešuje čiščenje krvi, zato sa lahko uporablja prota krvavitvam. Vendar so zdravniki opazili, da v gotovih primerih odpove, posebno tedaj ko se pojavijo krvavitve pri živalih zaradi hrnae, ki JI nedo-staje vitaminov.
Danski raziskovalec Dam Je odkril vlta-minozno snov v svinjskih jetrih. Krstil Jo Je za vitamin »K«. To sredstvo zadržuje krvavitve, zaradi tega mu pravijo lantthe-morhagičen vitamin«. Zdaj delajo poskuse v smeri, če lahko vitamin K pri človeku nadomesti vitamin C.
Moda iz napoleonskih časov
"FThrrske zvezdnice t ffoRywoodn bo začele navduševati za modo fal napo*-teonskih časov. Olivi a Havflandova, kt jo predstavlja naša slika, kaže, da je ta noša zelo ljubka in prikladna tudi sa naš čas
Baski diktator Stalin, ki se je z nsmreenjem šestnajstorice »trockistov«, med njimi Zinovjeva, Kamen jeva in Smirnova iznebil sleherne opozicije
Do današnjega dne bo domačini na otoka Floresu nedaleč od Jave čuvali naravno skrivnost. Globoko v gorovju tega lepega otoka sta skriti drug poleg drugega dve jezeri. ki ju domačini imenujejo Rdeče in Modro jezero. To sta prav za prav ive z vodo napolnjeni žreli ognjenikov, ki sta samo po tenki steni ločeni drugo od drugega. Vodo dobivata iz podzemeljskih dotokov.
Eno izmed jezer je v resnici ultramarin-ako modro, dočim ima drugo spreminjajočo rdečo barvo. Pogled od zgoraj na obe jezeri je nad vse nenavaden in privlačen. Ker ju skoraj nikoli ne vznemiri veter, sta videti kakor naslikani. Po barvi se ne spreminjata niti v različnih vremenskih in svetlobnih prilikah. Svojo barvo imata bržkone od raztopljenih rudninskih primesi. Pred kratkim je nekemu raziskovalcu uspelo napraviti celo barvni posnetek obeh jezer, ki kaže njiju doslej neznano čudo narave z vso nazornostjo.
Kulturni pregled 
Iz sodobne literarne vede
Cefflci književni kritik in pesnik dr. J-V. SedJSk je izdal prt praškem založniku Lad. Janfr knjigo »0 dfl« basnickem« tO pesniškem delu), ki je kot zanimiv poskus str-iiitve sodobnih literarno-znanstvenih nazorov vredna tudi naše pozornosti. Slovenci imamo dve knjigi, ki obravnavati književno teorija Prva je prof. dr. J. Kelemine »Li. terarna reda« (Ljubljana 1927), naše naj-resnejše delo s tega področja, ki ga navajajo tudi že v inozemstvu (prim. razpravo slovaškega kritika J. E. Bora v >Pramea« 1936). Nedavno izišle »Osnovne žrte iz književne teorije« dr. Ivana Preglja so šolski uvod v književno teorijo in kot pomožni učbenik ne segajo globlje v literarne probleme, prav kakor ne sega tja šolska poetika (n. pr. Omersovo »Stihoslovje«).
Kelemina in Sedl&k imata marsikaj skup. nega. o čemer pričujejo tudi bibliografske opombe ob koncu obeh knjig, kjer 6e citirajo spisi istih sodobnih 'estetov in slovstvenih teoretikov (na pr. Walzel, Cysarz, Muller-Freienfels i. dr.). Razlika je v nekaterih opredelitvah, v Sedl&kovem še modernejšem stališču glede posameznih osnovnih vprašanj literarne vede in v uporabi najnovejše znanstvene literature. Zlasti še v tem, da Sedl&k obilno črpa iz češke kritične in literarno-teoretične literature, pri čemer mu dajejo dragoceno gradivo kritiki takega formata, kakor sta F. X. šalda ia Arne Nov&k in izjave velikih pesnikov, kakor je Otakar Brezina. Naposled je treba tudj uvaževati, da je Sedl&kov spis obširnejši an po obliki in slogu pristopnejši.
Sedlfik izhaja iz idealistične estetike in fe duhoznanstvenega pojmovanja avtonomnosti umetnostnih stvaritev. Njegov spis obravnava bistvo in razlago pesniškega dela Priložnostno izhodišče mu daje tale definicija Andrša Mauroisa; »Poezrija je umetnost, ustvarjati ali preustvarjaiti svet za človeka, namreč vsiliti mu podobo, predvsem pa ritem.« Pesniško delo, ki vznika iz stvariteljeve notranje nujnosti, pomeni ustvarjanje nove resničnosti. Notranja nujnost tvoritelja j? zasidrana v globinah življenja, v podzavesti in sanji, odkoder jo oblikujoča umetniška eiila postavlja v svet, v dnevno hič resničnosti. Za pesniško delo je potemtakem značilno to, da noče podajati objeklivno resnične podobe sveta, marveč njegovo posebno, učinkovito sliko, ki to v nji iz edinstvenih in tipičnih dejstev zaživela nova resničnost V tej pesniški resničnosti bodi zajeto to, kar je begotno; doseženo. kar se zdi nedosegljivo in izraženo, kar je neizrazljivo. Taka stvaritev je organična celota, ki izraža pesnikov tipični odnos do sveta, njegovo naziranje in doživljanje. v pesniškem delu se tvorna osebnost kristalizira. Tvoritelj išče svojo snov, ustvarja iz nje zadržaj in ga izraža s somerno literarno obliko. Pesnikov jezik je tipično izraževalno sredstvo pesniške umetnosti in zaradi tega osnovni problem literarnega dela. V delu se zadržaj in oblika zlivata v eno, in v tej enoti je tudi temelj učinkovitosti dela.
Po tej opredelitvi pogledov prehaja Sed-l'ik k njih podrobni razlagi. V poglavju »Resničnost v pesniškem delu« predvsem ugotavlja razliko med resničnostjo pesniškega dela in resničnostjo pojavnega, predmetnega *>veta. Pesniško delo ne nastaja z mehanično reprodukcijo doživetij, z mehaničnim prenosom resničnosti in izkustva, marveč skuša s stvarjalnim postopkom odkriti novo resničnost. Dogledanje nove resničnosti je. kakor pravi Šalda, »pfen napadalnega vida« ali po Brezini »izkustvo drugega vida,« po terminologiji sodobne literarne vede pa je posledek »tvornega dinamično
Pred novo sezono v operi
(Razgovor z ravnateljem g. Mirkom Poličem.
Za odrom, na hodnikih in v orkestru se
praši, ruši in zida. Na hodniku srečam ravnatelja. >Gospod ravnatelj, občinstvo Si; že zanima za novo sezono; vprašanja !— vprašanja — vprašanja — — —c
»Stopiva v mojo pisarno tn se pomeniva.«
»Da, toda prej: kaj preurejate ln pre-
zdavate?«
»Zaodrlšče bomo postopoma razširili, da pridobimo zanj nekoliko prostora v globino, nad nJim in Ob straneh pa delavnica: krojačnico in shrambo za garderobo. Precej na tesnem smo bili zadnje časa.«	J
>In orkester?«
»Tega bomo dvignili za pol metra in dobil bo nov rezonančni pod. Stari je bil doslej nekoliko pregloboko pod odrOm, že ob gradnji poslopja ni bil popolnoma ustrezajoče konstruiran, kasneje so ga popravljali, toda brez pravega uspeha.« ha.«	"
»In kakšen učinek si obetate od novega retzonančnega poda?«
Zaradi prenizkega položaja orkestra so doslej največ trpela godala, ker so jih phala z lahkoto preglasila, poslej pa se nadejam izenačenja in na sploh kompaktnejšega zvoka celote.«
»Ali imate v načrtu še kakšne nove tehnične pridobitve?«
»Da, pri razsvetljavi. Toda to je za enkrat še odprto vprašanje, zavisi od financ.«
Med pogovorom sva dospela v pisarno. oKdaj se prične nova sezona ?<
S predsezono v začetku septembra za
časa velesejma. Uprizorili bomo dvoje novih operet. Prva je delo češkega komponista Beneša, ki je znan naši publiki e svojo opereto »Sv, Anton, vseh zaljubljenih patron«. To nam je zrežirala predlanskim naša bivša članica, ga Vera Ba-latkova, ki vodi tudi letoa kot gost režijo operete: »Pod to goro zeleno . . .«
?,In kakšna je nova opereta?«
Mnenja sem, da je boljša in še zabavnejša od »Sv. Antona . . .« Kar se tiče godbe in libreta, je v vsakem pogledu zrelejše in popolnejše delo. Vnji se pred-
arganičnoga procesa«, ki ga poznamo kot dožitek.
Tu smo prav za prav na najbolj vročih tleh sodobne poetike, kajti spoznanje nujnosti posebne pesniške resničnosti je odprlo na stežaj vrata najdrznejšemu subjekti-vizmu, kakor ga kažejo plodovi dadaizma, surrealizma in drugih najsodobnejših struj. Rešitev iz neprilik na teh opolzkih bleli je priznanje notranje nujnosti, ki zmanjšuje pesnikovo samovoljo. Tako ustvarjeno delo predstavlja najvišjo resničnost in je nekako vtelešenje bistva življenja in stvari. Češki pisec je težke probleme razložil nenavadno jasno.
V nadaljnjem poglavju se bavi dr. Sed-l^k s pesnikovim odnosom nasproti ideji, tej gibalni sili slehernega ustvarjanja in kaže nje duhoznanstveno pojmovanje. Posebej razčlenja doživljaj in dožitek (z»-žitek a prožitek), opozarja na razlike med «ijima in na tipe doživljanja. Z dožitkom se uresničuje tvorna osebnost. Le-ta je dala snov naslednjemu poglavju, ki podrobno razglablja pojem in funkcijo osebnosti v tvorbi pesniškega dela. Sodotno Literarno-znanstveno raziikavanje vidi prav v osebnosti svoj visoki smoter; ta smoter je Ke-lemina osvetlil samo z zrelišča osebnostnega stiila. medtem ko ga SedlSk stavi na naj. vidnejše mesto. Na str. 27. piše: Moč in življenjskost sleherne nove literarne melo-de sta in ostaneta v tem, kako se ume polotiti pesniške osebnosti, kajti spoznati in razumeti pesniško osebnost se pravi; priti v središče umetnikove bitnosti in k samemu bistvu njegovega dela « V naslednjem poglavju razgiablja Sedl^k razlike med snovjo, zadržajem (n&plu) in vsebino ter govori o značaju in pomenu motiva, ki ga nekateri napačno istovetijo z zadržaiem-Daljše poglavje je pisec posvetil pesniške, mu jeziku in označil vse njegove probleme (simboličnost pesniške besede, začleni-tev besede v celoto dela, nje iracionalnost, oslabljenje logičnoeti kot tipični znak poezije, emocionalnost, stil in osebnost, generacija in osebnost, notranja forma pesniške besede, nje zvočnost in nazornost i. t d.). To poglavje je v vsej knjigi najobšir-nejše. Nadaljnje poglavje se tiče vpliva in učinka dela, njega slave in nesmrtnosti.
Probleme, ki jih je slovenski teoretik strnil v četrto poglavje (Literarna veda kot zgodovinska disciplina), obravnava dr. Sed-l&k na širši osnovi v zadnjem poglavju z naslovom »Razkladanje in razlaga dela«. Tu se zlasti bavi s kritiko pozitivističnega pojmovanja pesniškega dela in tvorca, obenem pa označuje svetle in senčne strani idealističnega nazirania. Pozitivistične doktrine v Literarni vedi skušajo premagati Simmel, Gundolf, Bertram, Cysarz pri Nemcih, Šalda in Arne Nov&k pri Čehih. Nova literarna veda stremi od biografije k monografiji. Naloge, ki jih Sedl&k zastavlja literarni vedi glede razlage pesniških del in njih tvorcev, segajo v gtlobino kakor v širino.
Kdor je proučil Watelovo mnogo obsežnejše delo »Gehalt und Gestalt im Kunst-werk des Dichters«, kdor pozna dela Dilthe-ya, Muilleria-Fredenfelsa in drugih, pa francoske literarne teoretike in kritike, bo pri Sedl&ku še vedno našel, najsi Je sicer njegovo delo v glavnem strnitev tujih izsledkov, marsikaj zanimivega. Posebno važno je zato, ker upošteva češke estetske in literarne teoretike, ki eo celo v slovanskem svetu malo znani. Dr. Sedl&k piše jasno in pregledno. Njegova knjiga »O dile b^snic-kčm« pričuje o teoretiku, ki glede problemov pesniške tvorbe nima samo razgelda po sodobni literarni vedi, marveč tudi osebno umetniško izkustvo in resno težnjo po samostojnem oblikovanju nekaterih pogledov.
—o.
stava občinstvu naš novo angažirani operetni tenor Ivan Gorski.«
»In katera je druga opereta?«
»Imenuje se: »Dvojno knjigovodstvo.« Komponiral jo je Griin in je nekake žanr operetne komedije. Režira jo prof. Sest«
»Kdo poje glavne vloge?«
»Ga Marica Ljubejeva in g. Ivan Gorski.« a
»Ali boste izvajali v predsezooii tudi kako opero?«
»Da, ponovili bomo nekaj najuspelejših del iz lanske sezone.<
»Kdaj se prične redna operna sezona in s katerim delom jo nameravate otvori-ti?«
»V začetku oktobra. Natančnejšega da-turna zaradi prezidave še ne moremo določiti. Vršila se bo v kratkem predstava Savtaovega »Matije Gubca« z g. Pri. možičem v naslovni vlogi, delo bo d!rigi-ral g. dr. švara, režija pa je v rokah g. prof. šesta. Delo je kamponirano že dalje časa, toda zaradi korektur ga ni bilo mogoče prej izvajati.«
»Kakšno smernico nameravate dati letošnji sezoni ?«
»Slovanske sodobne opere. Drugo slovansko delo, ki pride na repertoar Je češko: »Botra smrt, komponiral ga je Rudolf Karel. V teku sezone pridejo na vrsto; najpomembnejši bolgarski komponist Pančo Vladigerov a »Carjem Nikolajem«. Gotovac z »Erosom z onega sveta« in Rus Džordž;nski s »Tihim Do. nom«, opero, ki so jo prvič Izvajali preteklo sezono v Moskvi. Vse to so zelo močna in učinkovita dela, ki jim je zasi-gurana trajnost na repertoarju.
»Katera dela pridejo v začetku ssaome na vrsto?«	0
Verdijev »Ples v maskah« v novem prevodu, pod aktirko dirigenta Neffata, nadalje »Diibuk« delo komponista Rocce, (bilo je izvajano lansko sezono v zagrebški operi). Niko Stritof je na novo prevedel in bo dirigiral Puccinijevo »Bohe-me«, v študiju sta tudi Mozartov »Don Juan« in Verdijev »Falstaff«.
»Ali so v ansamblu kakšne izpremem-be?«
»Prof. šest je prešel iz drame v opero kot glavni operni režiser in šef celotnega tehničnega aparata, kajti vprašanje opernih režiserjev Je bilo skozi osam let kočljiva točka, ki je nismo mogli rešiti.
Upam, da bomo mogli zamujeno nadomestiti. — V ostalem je ostal anaambl neokrnjen. Dobila smo dva nova člana tn si-cej. g. Kolacija, ki Je že lani nastopil kot volonter v nekaterih baritenskih partijah, ter operetnega tenorista g. Ivana Gorskega.«
»Kako bo z gostovanji?«
»Naši stalni gostji go. Marico Lubejevo in go. Ljubico Kareno pozna občinstvo izza njunih nastopov v preteklih sezonah, nadalje bosta stalno gostovala g. Anten Drmota, ki je postal član dunajske opere in mojster Betetto.
Ljubjana, 27. avgusta.
Danes se Je razprava med zastopniki rudarjev in predstavniki direkcije TPD o novi kolektivni pogodbi nadaljevala brez premora od 8. zjutraj pa vse do 15. Uspeh napornih, napetih razgovorov, ki jih je nadvse objektivno in vendar z velikim razumevanjem za predloge rudarjev vodil rudarski glavar inž. Močnik, je prinesel rezultate, ki bodo bržkone za obe prizadeti stranki zadovoljivi. Saj moramo osnutek kolektivne pogodbe, ki smo ga v izvlečku objavili včeraj, smatrati pač za maksimalne zahteve rudarskega delavstva, ki so se morale v teku obravnave nujno modificirati. Kakor so izjavili predstavniki družbe, bi ugoditev vsem delavskim predlogom prinesla podjetju za 15 mili jonov novih bremen na leto, kar tudi za kakšno TPD' nikakor nI majhna vsota. Tako je generalna direkcija že od vsega početka kategorično odklonila priznanje nabavnega prispevka, kakor ga je bila izplačala 15. decembra 1929., m pa plačanih dopustov, kakršne uživajo rudarji v državnih rudnikih.
V ostalih postavkah pa je družba ponudila naslednje kompromisne rešitve: Kopačem, ki so doslej zaslužili po 37 D!n na dan, učnim kopačem (doslej 32.75 Din), vozačem (27-50) ter ženskam in mladoletnim delavcem (22.25) je pripravljena zvišati mezde po 1 Din na dan, medtem ko so rudarji zahtevali po 2.25 do 3 Din po-viška. V enaki meri se povišajo temeljne mezde tudi profesionitstom, a priučeni profesionistl (to so taki, ki se kake obrtne stroke izuče v rudniških delavnicah) pridejo po 5 letih v L kategorijo. Delavci, ki so bili prejšnja leta dekategori-
Skoplje, 27. avgusta.
Sloveči naš arheolog dr. Nikola Vulič je pri svojih letošnjih izkopavanjih odkril prastaro kneževsko grobnico iz predrim-skih časov. Toda to odkritje ga je domala stalo življenje. Na njega se je zrušila ogromna kopica zemlje da so ga ranjenega komaj izvlekli na dan. Grobnico je dr. Vulič odkril severno od Bitolja v vasi Podmolu. Podmolska grobnica kakor se zdaj imenuje, je deljena v dva dela. Na zunaj je podobna gomili, široki 50 m in visoki 3 m, znotraj pa vodi hudnik k pravi grobnici, zgrajen iz ogromnih tesanih kvadrov. Odkrivanje grobnice je bilo zvezano z velikimi težavami. Iz hodnika je bilo treba odstraniti zemljo, izmetati so morali kakih 60 kubikov na najnavadnejši način: z lopato. Ko so kopali pod zemljo, se je ogromna množina zrušila na Vuliča, ki so ga komaj spet spravili na dan. Znanstvenik pravi, da so se pač spuntali duhovi pokojnega in se hoteli maščevati.
Dr. Vulič smatra, da je v tej podzemski grobnici ležal znamenit knez. Kakšnemu narodu je pripadal? Kdaj je živel? Stari pisatelji pravijo, da so v bitoljskl oblasti živeli v grško-rimski dobi Pelagonci, Peon-ci in Linkesti. Na starih napisih, ki.jih je dr. Vulič že objavil, so tudi imena neka-terh drugih plemen, ki so tu živela. Vendar znanstvenik še ne more točno navesti, kakšno pleme je stanovalo v podmolskem
Za zaključek: Časa si želite t bodo« sezoni?
»Razumevanja u strani publike, spoznanja kulturne dolžnosti nasproti sebi ln umetnosti, in dobrega obiska.«	S.
Zapiski
Popravi! V članku »Stoletnica slovenske povesti« je tiskarski škrat na dveh mestih pokvaril pravilno navedbo Levstikovega spi. sa, ki ee glasi; »Popotovanje ii Litije do Ca. teža«. Ostale manjše tiskovne napake 60 6i lahko popravili čitatelji sami.
Radivoja Reharja zgodovinski roman >Se-misiiris« je pravkar izšel v krasni izdaji
zirami, se u vrste v svoje prejšnje kategorije, če svojega službenega razmerja z družbo medtem, niso prekinili. Vprašanje akordnih mezd se bo obravnavalo po posameznih obratih posebej, kakor bodo obratni zaupniki stavili konkretne predloge. Delavcem v revirju Hrastnik—Ojstro. ki so bili doslej brez dvoma v najslabšem položaju, bo družba zvišala akorde za 20 odstotkov. Prav tako je osvojila načelo, da se delavcu prizna temeljna mezda, če brez svoje krivde v akordu ni dosegel njene višine. O nedeljskem delu veljajo tudi v bodeče zakonita določila, a med praznike, na katere je podjetje že doslej plačevalo stoprocentno dcklado na temeljne ali akordne mezde (sveti večer, božič in velika noč), se prišteje tudi binkoštna nedelja. Razen pri deljh v vročini, bo družba v bodeče tudi pri zaposlitvi v vodi, na slabem zraku ali v dežju plačevala običajno doklado, ali pa bo skrajšala delovni čas. O odnosu rudarjev do rudniškega komzuma je obveljal sklep z dne 3. decembra 1935. v smislu katerega mora družba izplačati vsakemu delavcu brez ozira na njegov dolg v konzumu 20% zaslužka na roko, obenem pa je poskrbljeno, da lahko vsak rudar, kadarkoli hoče, opusti svoj odjem v rudniški trgovini. Med nabiralnimi dajatvami so zastopniki rudarjev dosegli, da bodo v bodoče prejemali deputatni premog tudi oženjeni učni kopači in vozači, ki so bili doslej brez te dobrote, in sicer imajo prvi pravico do 4, drugi pa do 3 ton.
Ce upoštevamo vse neugodne okoliščine, v katerih so se vršila pogajanja, lahko rečemo, da so zastopniki delavcev dosegli
kraju v dobi, iz katere je grobnica. Vse kaže, da je grobnica bila nekoč oropana, ker zaenkrat niso našli orožja in nakita, ki bi edina mogla pričevati o poreklu in plemenu pokojnika. Izkopavanje pa se bo prihodnje leto nadaljevalo, dokler ne bo odkrit ves hodnik in dokler ne bo preiskana vsa gomila, z njo pa pojasnjena velika zgodovinska zagonetka.
Sokol
I. okrožni sokolski zlet v Žužemberku.
Sokolska župa v Novem mestu priredi 8. septembra v Žužemberku okrožni zlet mirn-ekega sokolskega okrožja z razstavo ženskih ročnih del. z okrožnimi lahkoatletski-mi tekmami za člane in članice. Ob 14. uri javni nastop vseh oddelkov. Po nastopu narodna veselica 7 bogatini srečolovom. Pri nastopu sodeluje novomeška mestna godba-Vabljeni najprisrčneje vsi prijatelji Sokola, naj ta dan v čim večjem številu prihite v ta zgodovinski romantični količek prijazne Dolenjske. Vse bratske edinice pa prosimo, da 6e našemu vabdilu kar v največjem številu odzovejo. Bratje in sestre! Naj bo ta dan tudi v Žužemberku mogočna manifestacija naše sokolske ideje, pokažimo, da smo in ostanemo, in da ga ni viharja, ki bi izpod-kopal naše temelje. Zdravol
mariborske založbe »Piramida«. ObHmejSl prikaz objavimo ob prvi priliki.
Narodno gledalilte kraljeviča Tomi »lava yt
Osijeku, ki praznuje letošnjo jesen 301etni-oo obstoja, uprizori v novi sezoni izmed jugoslovenskih del Nušičevo komedijo »Dr.«, Kreftove »Celjske grofe«, Krleževo vojno dramo »U iogoru«, Ranka Mladenoviča »Testament za dve žene«, Seneči^evega »Ferdinanda«, Jevtičevega »Principa« in P. S. Petroviča »Zajednica Miki-mausa«.
Sarajevsko Narodno gledališče kral]a Petra II. je napovedalo za novo sezono 19 jugoslovenskih komadov, med njimi Cankarjevo »Lepo Vido« in Kreftove »Kreature«, med mladinskimi igrami pa Golievo »Princesko in pastirčka« z glasi,o Emiila Adamiča.
razmerama lep uspeh ta vodstvo n. rudarske skupine z vsem zaupniškim zfoo-rom pričakuje, da bo koncesije, kt Jih je generalna direkcija ponudila, osvoj:la tudi vsa množica rudarjev v revirjih. Prihodnje dni se bodo vršila velika zborovanja po vseh naših rudarskih središčih, da bodo delavci dobjli priliko, Izreči svojo sodbo o eeovi kolektivni pogodbi. V Zagorju bo zborovanje v soboto ob 16. v Laškem v nedeljo ob 7.30, v Hrastniku ta v Rajhenburgu istega dne ob 15., v Trbovljah pa v ponedeljek ob 9. Kakoj. so zadnja rudarska zborovanja, na katerih se je obravnaval osnutek, pokazala vzgledno eležnost vseh strokovnih organizacij in discipliniranost delavstva, tako upamo, da bodo rudarji na enako miren in trezen način obravnavali tudi dosežene rezultate. Ce bodo delavci sprejeli novi osnutek kolektivne pogodbe, se bodo njihovi predstavniki v ponedeljek popoldne vnovič zbrali v LJubljani, da jo na generalni direkciji podpišejo.
Delo na Slačniku se obnovi
Trbovlje, 27. avgusta.
V torek dopoldne se je zglasila pri han-siki upravi deputacija delavcev s ceste Trbovlje — Zagorje, ki sta jo vodila narodna poslanca Mravlje in Pleskovič. Deputacija je dobila od strani banske uprave zagotovilo, da se bo delo na tej cesiti spet pričelo v najkrajšem času in da bodo sprejeti nazaj v delo vsi delavoljni brezposelna; ne bodo pa sprejeti deiamržni in hujskači. To sta sporočila prizadetim brezposelnim delavcem oba odposlanca iz Trbovelj dn Zagorja. Delavstvo je sprejelo njuno sporočilo z veseljem na znanje. Pričakujemo, da se bodo dela na tej cesti zdaj razviila v redu in brej motenj.
Olimpijska telovadba in »Slovenec"
Nedeljski »Slovenec« je naklonil So-kolstvu posebno pozornost. Dva članka mu je posvetil, kar sicer ni njegova navada. Oba članka sta nekak poizkus, kako bi se čim bolj udarilo po Sokolu, istočasno pa naj bi imel čitatelj utis, da gre le za blagohotno in stvarno kritiko. Komur se je ljubilo, da je prečital oba Sanka do konca, je prav lahko izluščil slabo prikrivano jedro: jadikovanje in prikazovanje skrajne potrebe zopetne ustanovitve strankarsko telovadne organizacije. Z vsemi zvonovi zvoni pri »pogTetra sokolske telovadbe« in globoko obžaluje, da izvrstnim telovadcem drugih telovadnih organizacij ni bilo omogočeno sodelovati v borbi za ugled domovine. Kako vse drugačen bi bil lahko naš uspeh, če bi se dovolilo telovaditi tudi telovadcem »drugih telovadnih organizacij« in to posebno pri taki objektivni sodbi, kakor je bila v Berlinu. (Ta je ena najbolj debelih-.
Naša javnost bo pri odkritju »Slovenca« ogorčeno vprašala: Kje pa so biK ti gospodje, ko jih je potrebovala domovina, kje so se skrivali nezavedni grešniki? Zakaj jih »Slovenčeva« dopisnika nista že prej dala iz ledenice, da bd pravočasno okrepili degenerirano Bokolsko vrsto, ki je premagala gamo Madžare, Japonce, Francoze, Avstrijce, torej zastopnike narodov, ki »o izvedeli za telovadbo Šele po odkritju Ev* rope po Lindbergho.
Zakaj zvoni »Slovenec« po toči, ko bi vendar lahko pridelke v obliki zlatih kolajn pospravil s pomočjo telovadcev »drugih telovadnih organizacij« pravočasno pod streto in to dosti ceneje, saj je izdal Savez SKJ (t dovoljenjem ministrstva za telesno vzgojo naroda) za eno samo srebrno kolajno celih 34,000.000 Din in nekaj par, kar je celo pri današnji draginji znatno preplačano. (V resnica je prejel SKJ od o4imp. odbora le Din. 25.9«2. za 18 oseb.) Na to sta samo dva odgovora: mržnja do Sokola je močnejša od ljubezni do skupne domovine Jugoelavije — ali pa so izborni telovadci »drugih organizacij« le priložnostna pravljica. Zabavno je le, da sta proti pravilom logike oba odgovora pravilna.
Toda lalo na stran! Gospodje, pridite in pomagajte pri delu! Vrata v sokolsko organizacijo so vsem Jugoslovenom, ki imajo resno voljo do dela na polju telesne vzgoje na stežaj odprta. Saj nevarnost, da boste preganjani zaradi dela za narod, je i razsulom Avstrije minila. Zakaj Škilite le od strani, pridite, pokažite svoje izvan-redne telovadške spretnosti in doumeli boste sčasoma razliko med borbo za narod in borbo mi stranko, katere ste bili doslej vajeni.
Naročniki ponedeljskega „ J u t r a" prejemajo revijo ,,Življenje in svet44 zastonj.
Bolgarski nogometaši v Ljubljani
Reprezentanca Sofije :
SK Ljubljana
Prvič v zgodovini slovenskega nogometa se bodo pomerili naši igralci z brati Bolgari
V nedeljo 30 t. m. ofo 17. bodo na igrišču Primorja prvič nastopili bratski bolgarski nogometaši Nogometna reprezentanca Sofije, ki obstoja iz 6 igralcev bolgarskega prvaka, sofijske Slavi je ter iz 5 igralcev drugoplasirane. ga kluba AC 23, se vrača iz Francije skoze Ljubljano.
Športnemu klubu Ljubljana je uspelo pridobiti sofijsko moštvo in tako nuditi ljubljanskemu športnemu občinstvu priliko, da vidi na zelenem polju konč-
no enkrat tudi brate Bolgare,
Pričakujemo, da bo športna Ljubljana dobro raaumeOa napore svojega vodilnega kluba, ki se trudi nuditi občinstvu prvorazreden nogomet tn z obilnim posetom podprla njegova stremljenja. Obenem pa naj bo ta prireditev manifestacija bratstva in športne vzajemnosti.
Bratje Bolgari pa naj bodo prisrčno pozdravljeni v naši sredi.
S. 0. (Službeno) Seja dne 27. t m. Delegirajo se: Juniorski tuirnir Reke dne 30. t. m.- Erlich, Kos, Kušar; Ljubijana-Sofija; Lukezič, stranska* sodnika: Vrhovnik, Pečar; predtekma: Martelanc; Zalog-Sparta; Mandič. Na trening, ki se vrši danes ob 18. na igrišču Hermesa se pozivajo: Macoratti, Pečar Vidic, Dolinar, Kušair, Kos, Mrdjen, Benedečič Joksič, Vrhovnik, Camernik, Jordan.
ŽSK Hermes (nogometna »akcija). V nedeljo igra A moštvo v Celju. Odhod z glavnega kolodvora ob 13.15. Primar I naj počaka na Zidanem mostu in naj javi takoj, ako ima opremo pri sebi.
Hermes: Atletiki. V nedeljo 30. t m. ob
16.30 bo na igrišču pri »Skatal kleti« v
Celju prijateljska tekma med ZSK Herme-
som iz Ljubljane in Atletiki.
SK Jadran. Danes bo po treningu sestanek, ki je radi nedeljske tekme za vse ha-zenašice obvezen. Opremo prinesite s seboj.
SK Zalog. V nedeljo poskusna tekma s Sparto. Prvo moštvo mora biti najkasneje ob 14.30 na našem igrišču. Gustelj, Korošec, Lorbek sigurno. V soboto ob 19. članski sestanek v &alonu gostilne »Limovec« (Tornič). Vsi in točno. Juniorji naj točno posečajo določene treninge, ker se na one, ki ne trenirajo, ne bo oziralo pri sestavi moštva za tekme.
___grobnica odkrita pri Bitolju
Odkritelja Je plast zemlje domala ubila
Kolektivna pogodba gre spet pred rudarje
Da jo na zborovanjih odobrijo, nakar bo v ponedeljek podpisana
ZANE GRET:
57
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
Tarh je nepremišljeno zaklšcal: »Tarh zmaga ali umre. Stori ga mojstra, da zapodi led na sever.«
Tedaj so zahrumeli divji viharji, grmele so za-mrzle reke; mrzlo je pihal severni veter, ledeni severozahodmik, proti južnemu veitru; snežni duhovi in duhovi toče so bežali pred toplimi deževnimi kapljami; bele gore so se stajale, in glej, bilo je pole toe.
Na vrhu gone je Tarh čakal neveste. Neutrudljavo, v večni zvestobi je čakal štiri leta dni. A nato je okamenel. Tam stoji še danes ta dan. Štrleči kamen iz davnih, davnih časov. In Smehljajoča se luna, ki jo je Veliki duh izpremenil v nočni veter, poje vsak večer o mraku svojo žalno pesem v vejevju dreves in zdihuje na vrhovih hribov.«
Majirina zgodba je zbudila med poslušalci glasno radost in pohvalo; ko so jo pa prosili, naj še pripoveduje, jie smehljaje se odkimala z g'avo. Zdaj, ko jo je bila plahost nekoliko minila, ;e z velikim zanimanjem poslušala šale navzočih in njihov obči razgovor.
Plemenita starina polkovnika Zana je tekla v potokih; navada je terjala, da si točil gostu kozarec, kakor hitro ga je izpraznil. Toda polkovnik Zane ni nikoli dovolil, da bi šla v njegovi hiši navada predaleč.
»Prijatelji, pozno postaja,« je rekel. »Jutri nas čaka velik dogodek. In zdaj pijmo na zdravje ženina in neveste. Nazdravite jima stotnik Boggs!«
»Pijmo na nevestino lepoto; pijmo na ž en: novo srečo,« je dejal stotnik Boggs in vzdignil kozarec.
»Družice ne pozabile,« je rekel Izak.
»Da, din družice. Mr. Clarke, ali bi hoteli ziniti kaj primernega?« je vprašal polkovnik Zani.
Clarke je vstal: »Rad bi ob tej priliki izpregovorfi primerno besedo, a bojim se, da ji nisem kos. Da, strinjam se s polkovnikom Zanom: ta ženitev :e prvi člen mirovne verige, ki bo nekega dne spadala rdečekožca z belcem In zato se naša indijanska knežn-a ne bi imenovala Beli žerjav, ampak Bela golobica. Vstanite, gospodje in ppj-te na njeno dolgo življenje in na njeno srečo.
Izpili so. Nato si je Clarke znova natočil kozarec, ga vzdignil visoko nad glavo in pogledal Betko.
»Gospoda, na družičino zdravje. Miss Z.anova, na vaše zdravje in vašo srečo to dobro staro vino.«
»Hvala vam,« je s pobešenimj očmi zamrmra'a Betty. Želim vam vsem lahko noč. Pojdiva, Maijira.«
Ko sta bili spet sami, je indijanska deklica pogledala Betko z očmi, svetlimi kakor dvojica zvezd.
»Moja sestra me je storila zelo srečno,« je za-
šepetala s svojim mehkim, tihim glasom. »Majirino srce je polno.«
»Verjamem ti, da si srečna, ko vem. da ljubiš Izaka.
»Majira ga je zmerom lijubila. Ljubila bo tudi njegovo sestro.«
»In jaz ti bom vračala ljubezen, saj si ga rešila smrti. Oh, Majira, čudovita, prečudna je tvoja ljubezen.«
»Moija sestra naš ne žaluje,« je šepnila Majira. »Majira je videla oči velikega lovca. B lo je kakor žalostna svetloba meseca nad vodo. Ljubi te. In oni drugi, ki je gledal mojo sestro z očmi, sinjnmi kakor severno nebo — tudi ta te ljubi.«
»Molči!« je drhtč šepnila Betty in skrila obraz. »Molči, Masira, ne govori o njem.«
11. poglavje.
Drugo popoldne je solnce svetlo in toplo sijalo; sladki vonj po čreslu je polni zrak, in ptiči so prepevali svoje vesele pesmi. Prizor pred srdito trdnjavico, ki je kazala brazgotine mnogih bojev, ni bil brez slikovitega mika. Nizke, z vrbjem obraš&ne koče na pologu so boli nalikovale poslikanim igračkam kakor resničnim domovom; mlin s svojo pogorelo streho — tudi ta je bila spomin na Indijance — in velikim kolesom, ki je zda,j molčalo in počivalo, je bil v svoji pusti razdejanosti podoben razvalini iz davnih dni. Svatbeno slavce je hilo na vrhuncu; mladi ljudje
so bili preizkusili svoeo sposobnost v streljanja, ia razume se, da je bil Wetzel daleč prekosil ostale. Prijateljsko tekmovanje v telesnih naporih, ki so
terjali mooi, hitrosti in drznosti, je bilo tiste čase poglavitna zabava mladim ljudem, in pionirji se opravljali te prijateljske, a živahne tekme s strogo stvarnostjo. Vsak tekmovalec se je do skrajnosti potrudil, da bi premagati nasprotnika. Težko je bilo pričakovati, da bi si tudi Alfred natrgal lavorik. Ker je bil vajen razmeroma brezdelnega življenja, se mu nj bilo lahko kosati z žilavimi fanti, ki so hiti vzgojeni za delovno življenje ?n ki se jim je zdelo malenkost, prehoditi za plugom deset rmljj ali pooepiti v enem dnevu seženj drv. Pri teku za stavo in skakanju v vreči je Alfred izgubil, toda z naporom vseh moči se mu je posrečilo, da je položil najboljšega rokoborca na hrbet. S tem se je zadovoljil in legel v travo, da bi se oddahnil. Ze dolgo se ni bil čittal tako srečnega kakor danes. Popoldne je bil dvakrat prestrege! Betkina oči, in triih pogled mu je bil navdal srce s čudnim čustvom strahu in upanja. Ko .ie premišljeval o vsem, kar se je bilo zgodilo med Betko in njim, so mu oči uhajale zdai k temu, zdaj k onemu; komaj so pa prišle do \Vetzela, šah je mahoma ustavil. Lovec se mu je zdel nekam čuden. Wetzelov obraz je bil na pol obrnjen k mladini, ki se je podila okoli niega, in postava mu je malomarno slonela ob toplem hrastovem deblu. Toda baster opazovalec, kakršen je bil Alfred, je moral spoznati v tej togi in negibni postavi pritajeno pazljivost.
f ru f j
a
ji otnan v sliGah.
LAJmUUULOCO
Borba med Hek-torjem in Ambrožem je zbudila Tomyja. Skočil je s postelje, zagrabil svoj revolver in ga naperil proti Ambrožu, Id se je obupno branil Hektorjevih napadov.
66.
Copyright »Pantheon« Sc »Jutro«.
»Midva se pa že po znava, dragi Ambrož. Kolikor vem, vas išče policija...
OBRNITE
SE!«
»A tako! Prerezali ste telefonsko žico. To me
prav malo moti.
Nič lažjega, kakor priklicati policijo.«
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo
služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi
ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—t Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*-^
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra«	*	. .
odgovor, priložite 1^131 ...	Miamkan
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila ia vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Ju tra", Ljubljana*
'ironiji
Itesoda 1 Din, davek 3 Din za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm.
Več zidarjev
kvežbanih tlakovalcev za tlakovalna dela struge Ljubljanice, potrebujem. — Zglasiti ge v pisarni ing. Ihikič in drug ob Grudno vem nabrežji!.	20330-1
Perfektno
korespondentinjo
državnih in nemškega jezika, nrno steno-daktilografi-njo, sposobno za samostojno delo, išče tovarna v Sloveniji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steno-daktilografinjo«.
20339-1
Fotografsko
pomočnico
za fototrgovino potrebuje takoj Foto Uroševič, Tera-zije 35, Beograd. — Nujne obširne ponudbe s fotografijo.	20428-1
Tekača
pridnega in poštenega, z lastnim kolesom, zmožnega nemščine, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tekač«.	20418-1
Tkalskega mojstra
kurjenega, samostojnega, z večletno prakso, popolnoma usposobljenega za pisano blago (Buntware) in svilo sprejme tekstilna tovarna. Jugoslovani imajo prednost, sicer pa z dovoljenjem zaposlitve. Ofer-to pod »Tkalski mojster« na ogl. odd. Jutra.
20337-1
Pomočnika mojstra
ki apretiranje belega blaga, ki ima večletno prakso. išče tovarna. Ponudbe n.% ogl. oda. Jutra pod »Apretura belega blaga.«.
30338-1
Damsko frizerko
dobro izvežbano v železni in vodni ondulaciji sprejme salon G ju d Aleksander, Ljubljana, Kon-g-esni trg 6.
20081-1
Dobro izurjen
čevapčičar
dobi stalno službo 15. septembra. Pišite na ogl. odd. Jutra pod šifro »Čevapčičar«.	20453-1
Pridno kuharico
iščem za vse delo (poleg dekle). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20148-1
Gospodično
od 17 do 20 let, sprejmem v damsko kapelo, katera ima dober posluh in veselje do glasbe. Kapelnica Epih. Fara pri Kočevju.
20*37-1
Potrebujemo takoj
dekleta za vse posle, odgo-jiteljtee, prodajalke gospodinje, začetnice in natakarice ter perfektne kuharice za privatne hiše. hotele. menze in gostilne. — »Humanitarno združenje« Zagreb. Ilica 29. I. kat., telefon 73-71. Za odgovor poslati Din 5 v znamkah.
20136-1
Točaj
pošten, spreten in trezen, dobi mesto 1. septembra v
kolodvorski restavraciji na Jesenicah.
30134-1
Službe išče
Vsaka beseda 00 par; lavek S Din. za dajanje laslova B Din, najmanjši znesek 13 Din.
Brivski pomočnik
išče nameščenje. Nastopa lahko takoj ali po dogovoru. N. C. Ivkovič Dn-bovar 8. Karlovac.
20399-2
Rntinirana
pianistka
z lastnim arhivom, išče nameščenje v plesni Soli. Ponudbe pod »Pianisti-ca« Jagodina. poste res ton te.
20435-2
\Aitto,moto
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Motorno kolo
s prikolico znamke Harlejr Davidson, malo rablje.no, ugodno prodam za gotovino ali hranilno knjižico, event. tudi na obroke. Al. Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1.
20455-10
I
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Smrekovo žamanje
suho, 1 m dolgo 2 X vezano z žico, par vagonov ugodno odda žaga Hribar, Medija. Izlake.
30405-115
Dijaške sobe
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 dijaka
sprejmem proti dobremu plačilu v prvovrstno oskrbo v bližini nove bežigrajske gimnazije in meščanske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Med vrtovi«.
20438-22
3 boljše dijake
i ali brez oskrbe, sprejmem v i lepi solnčni sobi. Nemška k on verza cija. Cesta v Rožno dolino 3.
20439-22
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Prav dobra
eksistenca
na Gorenjskem, brez konkurence, potreben kapital Din 170.000 tudi v knjižicah slov. zavodov, takoj napTodaj ali se odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«.
20403-3
mL
Beseda 1 Din, iavek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Lep salon
jedilnico s tapec. stoli ln erker, bardžere, spalnico, več visokih omar pregrinjala za postelje in mizo. prevleke za radiatorje. — orig. oljnate slike, vaze, damsko sedlo ln avto »Adler«, 4-sedežno limuzino. prodam. Vsak dan od 10 do pol 12 in 3—7. — Tržaška cesta U a. vila »Nasta«. Golob.
20379-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Železen dimnik
4S0 mm v prerezu, ca 30 metrov višine, it črpalko ca 1609 1 vode na uro, kupimo. Ponudbe pod »Dobro ohranjen« na podružnico Jutra Maribor.
20449-7
2 novi izložbi
kompletni, jz mecesnovega lesa, z 2 nadoknoma s 2 zaporama in rolo. prodam po nizki ceni. Praprotnik, Domžale.	20409-6
Stroji
Šivalni stroj
pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, kateri šiva naprej in nazaj in tudi štika, poceni naprodaj. Nova trgovina. Tyrševa 36.
20355-29
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zne<sek 17 Din
Hranilne vloge
vrednostne papirje kupuje in prodaja najbolje
Al. Planinšek
aj». bančnih kredit, poslov. Ljubljana. Beethovnova ui štev. 14/T.
17356-16
Bančno kom. zavod
Maribor. Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseh denarnih zavodov. — Za odgovor Din 3 znamk.
17678-16
Beseda 1 Din. davek S Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Lokal
na zelo prometni točki, oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometno«.
2044&-19
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
Sobo odda
Beseda t Din, iavek 3 Din 'A šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Prazno sobo
oddam solidni dami v bližini obrtne šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20452-28
Opremljeno sobo
v vili oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
204)43-23
Dijaško stanovanje
v bližini bežigrajske gimnazije. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pri boljši družini«.
30414-23»
Separirano sobo
iščem. — Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Cisto«.	20421-23a
Vsaka beseda	2 D'n: iavek 3 Din, za Šifre ali
dajanje naslova	5 Din.
najmanjši znesek	20 Din
Reven akademik
želi spoznati starejšo, premožnejšo damo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro ^Protiuslugo«.
30451-24
1—2 lepi
solnčni sobi
oddam z ali brez oskrbe. Cesta v Rožno dolino -.t. 3.
30440-23
Sobo
z vso oskrbo oddam gospodu ali sostanovalcu 1. septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20431-23
Na Tabora
oddam lepo solnčno separirano sobo boljši osebi. Naslov v vseh poslovnlni-cih Jutra.	20425-33
Sobe išče
Beseda 1 Din, davek 3 Din r.a šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din
Za tri di!ake
srednješolce, iščem stanovanje z vso oskrbo v boljši hiši ali vili. Javiti na Dcmetrovič. Rogaška Slatina.	20500-23a
Informacije
V oglasnem oddelka »Jutra« naj dvignejo:
Akz, Bližina centra Brezplačno stanovanje, Deljeni računi. Dom, Dober donos, Dober 99, Dobra točk«, Dobra kuharica. Dama, Dobro vpeliano podietie. Dobra, Obrat. Dober 100 Družabnik. Foto, Gotovina, Gospodinja, Harmonija — Ljubljana, Informacije, Izurjen gostilničar, Imam de-; nar, Kupim takoj. Kopalnica Ljubljana VIT. Lepa bodočnost. Ljubljana. Mar-| liiva in čista. Mirna stran-! ka, Mlada in vestna. Mirna ! oseba. Mirna lega. Mala matura. Mlinar. Mesar ■ Mirni dom Motor, Miren in čeden. Maribor, Navedba cene. Na delo. Nujno rabim. Odlična. Ogledalo. Poklukar Ana, Pisar-i na. Pes, Prikrojevalka, '(Pridna .101. R-nzumem. Rentabilno vložen kapital. Rr-zervair. Resen reflekt-ant, , Resno Solnčno mirno. Samostojna moč. Soba, Sn-vinjčan. Solidno, Stalna ' eksistenca. Solnčna lesra, ' Takoj kupim. Trezen. Tri- j kotaža. Ugodno modc-n. Vrt. Vestna kuharica. Vesten in kavcije zložen Zaupanje, Z vrtom. Za ok tobeir. Zelo solnčno, 113.
INSERIRAJ V „JUTRU"
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Za šolarje
vse vrste obleke, pumparce, perilo itd. v največji izberi si nabavite
poceni pri
Preskerju,
Sv. Petra c. 14.
SBBBBBB
BBSBSSB
Iz življenja na deželi
Iz Novega mesta
n— Velika slavnostna iluminacija Krkie.
Na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja priredi Jadranska Straža veliko svečanost z ilunainacijami ter baklado s čolni in barkami na Krki. Umetniško vodstvo prireditve je v rokah znanega arhitekta g. inž. Marjana Mušiča iz Ljubljane, pirotehnični del oskrbi trvdka Pyrota iz Zagreba. Mestna občina in vsa kulturna in narodna društva sodeluj;jo pri mimohodu. Zmagovalne ladje prejmejo nagrade. Proslava na predvečer bo brez vstopnine in ima le ta namen, da združi vse prebivalstvo v lepo manifestacijo. V nedeljo 6. septembra pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki pri prireditvi v kavarni Central. Novomeška JS je doslej prirejala vsako leto uspelo izlete šolske dece na morje ter je ob tsh prilikah bila vsaka slična akcija sprejeta od našega občinstva z veliko simpatijo in hvaležnostjo. Zato bo občinstvo gotovo tudi to pot izkazali svojo naklonjenost.
n— Zaključek celoletne šole na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem
iMiRtiimi
Stavbni materija!
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, šamot, mavec, cevi, beli cement se kupi najceneje pri
»MATERIAL"
LJUBLJANA, Tyrševa 36, tel. 27-16
f
Za vedno nas je zapustil, previden s sv. zakramenti za umirajoče, naš nepozabni mož, oče, stari oče in tast, gospod
Ulrlk Konjar
šolski upravitelj v p.
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 29. t. m., ob 10. uri v Motniku.
MOTNIK—LJUBLJANA, dne 27. avgusta 1936.
Žalujoča RODBINA KONJARJEVA in ostalo sorodstvo.
Brez posebnega naznanila.
mestu ee vrši dne 29. avgusta 1936. oto 9.
uri. Starši in interesenti vljudno vabljeni.
n— Bogato zalogo saharina so orožniki zaplenili v torek na sejmu neki ženski jz Trbovelj. Prinesla ga je na trg okrog 6 kg in ga je prodajala kmeticam. Zaradi sumljivega in boječega obnažaja so f varnostni organi pregledali košaro in si poleg zaloge saharina zapisali njeno ime-n— Nesrečen padec s kolesa. V torek proti večeru se je vozil z Tržišča domov v Gabrijele 45 letni mizarski mojster Jože Starman. Na ostrem zavoju je srečal neki avto. zato je zavozil še bolj proti desni. Pri tej priliki je kolo z vso silo priletelo v neko, čez cesto nastavljeno lato. Od močnega sunka vrženi Starman je treščil ob tla, si ražbil lobanjo in zlomil levo ključnico. Avtomobrlist, ki je videl vso nesrečo, je pobral nezavestnega ponesrečenca in ga jadmo prepeljal v bolnišnico usmiljenih bratov.
Radio
Sobota, 29. avgnsta Ljubljana 12; Vaseld napevi na ploščah. — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, spored, obvestila —13.15: Plošče. — 14: Vremenska napoved. — 18: Za dedopust igra radijski orkester. — 18.40: Borba za vrhunce sveta (dr. Valter Bohinec). —19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Indijske vode in naša narodna poezija (g. Pavle Jevtič, Beograd). —19.50; Koračnice na ploščah. — 20.10; O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). _ 20.30: Olimpijada 1936, ali Bogovi se zabavajo in na zemljane gledajo. — 22: Cas, vreme, poroči, la, spored. — 22.20: Lahka glasba radijskega orkestra
Zagreb 20; Klavirske skladbe. _ 20.30;
Orkestralen in klavirski koncert. — 21.30: Lahka in plesna muzika- — Beograd 17.20: Plošča. — 18; Narodne pesmi. — 20: Straus-sova opereta »Valčkov senc. — 23: Lahka in plesna muzika. _ Praga 19.30; Koncert orkestra in solistov. — 20.30: Zvočna igra. — 22.15: Plošče. — 22.30: Plesna muzika in recitacije. — Varšava 19; Poljska narodna glasba. — 21; Skladbe za čelo in klavir. — 21.30- Zvočne" slike. _ 22.15: Veseli komadi. — 23: Plošče. — Dnnaj 12; Plošče. — 15.35; Koncert pevskega zbora. — 17.15;
Plošče. _ 19.25: Prenos Leharjjve operete
»Božanski soprog«. — 22.10: Celo koncert-
—	2^.05: Plesni orkester. — Berlin 19.10:
Orgelski koncert. _ 20.10: Dva orkestra se
vojskujeta z najboljšimi šlagerji. — 22.30: Zabaven program h konCu tedna- — 24; Plesna muzika. — Munchen 19.40; Koncert pevskega zbora. — 20.10: Prenos iz Berlina. — 21; Zvočn? slike s šahovske olimpiade. _22.30; Zabaven program. _ Stutt-
gart 19: Pester glasbeni programi e plošč.
—	20-10: Koncert orkestra, zbora in solistov.
—	22.30; Prenos iz Berlina. — 24: Odlomki iz italijanskih oper (plošče).
PET KNJIG ZA 20 DIN vam da edino Vodnikova družba
urejuje Davorin Ravljen, —« Izdaja a Konzorcij »Jutra« Adoll dibnlkae. — 4a Narodne »«f«»rnc a a. kot usKamarja Franc Jezeršek. — L& tnserauu det je odgovoren Aioja Novak. — Val v Ljubljani