IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI.LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA |Vesele božične praznike želi uredniški kolektiv 'Dela, vsem demokratom, bralcem, naročnikom in prijateljem. Da bi v znamenju miru zmagale sile, ki se bore proti sovražnikom napredka in svobode. .Obnovljena izdaja leto I. štev 55. TRST SOBOTA, 24. DECEMBRA 1949 Cena 20 lir - 5 din ŽIVEL TOVARIŠ JOSIP STALINI tudi tržaško ljudstvo je proslavilo velikana čattl‘ rajni komitet Komunistične % ^TOja je poslal generalisi-q allnu naslednji pozdrav: ** tovariš tilahn, Ai*»9'*1 seue,1iueòetietnici n čen-Xir°mitet sm Pošilja v imenu 'til, dlstov slovenskih ter Italijanka *n‘okratuv Trsta m pourocja ‘llitir Upac'j° anglo-ameriskili čet, •itiv, UQi v imenu onih hrabrih to- Saci/0 k,1 ------ 1 Jugoslovanskih cet v za- io na pourocju pod o- ,9,1 se zunaj zapora pod tito- j stanovitve širšega ljudsko-demo-kratičnega gibanja. Tud; za te uspehe se moramo zahvaliti predvsem Tvojim naukom. Zato skupno z našim najsrčnejšim voščilom, naj Ti prispe iz tega malega a delikatnega področja svetovne fronte tudi naša obveza, da bomo nadaljevali borbo po poti, ki si jo nam nakazal. Vemo za vse ovire, ki bodo zrasle, vemo, da nas morda čakajo hudi časi. Vemo pa, da bomo zmagali, če bomo po Tvo- kIStlcUim'tèmnein"vzItTed7vesto-1 jem vzgledu ostali zvesti proietar" (tl Dr01etarbke jCm VZSlCd Zvesl° ! clz»,n„ intamoninnalbmi. r» c« hn. «emU «tu, ui se vitkega skemu internacionalizmu, če se bomo borili proti kozmopolitizmu in nacionalizmu, če bomo ostali zvesti enotni demokratični in socialistični fronti ter fronti miroljubnih . narodov, pod vodstvom mogočne v in,rtakor ved0 desetine mili- Sovjetske zveze. •IH. ... . . gi v najprej z internacionaiiz-cnejsi pozdrav in vošči-O še doigo živel za dobrobit 'f8a' Aa razreda vseh dežel in človešlv VtOlu, trtko iJU.d' vseh dežel, kako borb Si ki se imenuje Šo1«« partija, pretvoril So-Slei- i?Vezo lz ene izmed najza-"ts j,***1 Uezel v deželo, ki je da-Njih dstraža napredka na vseh bo|j^oveike dejavnosti in vzor drugim Sia^Su bodočnost vsem da brez zmage Sovjetske ** in ad uacilašizmom, pripravljeno, ^esničene pod tvojim vod-Sv ii nes 116 bi bil mogoč obstoj r, )udske demokracije od nem-'Se But>l'ke pa do prostrane Ki-Sie'jhniti ne polet narodno osvoji in n bo-iev kolonialnih naro-Skihllavdušenje ter borbenost depisti-**? iJudskim množic v ka-|lr‘s Sj, Cn'h deželah, ker se je od-s,u v svetu spremenil v korist Si demokracije, miru in socia-SiS0« taboru reakcije in inaile |j/ua in ker ta novi odnos sil \iei m dobre volje možnost in e v ohranitev miru. ^tot »osebno tu, na tem inalem ìq u Trsta, v tem središču in-Vria|lžzivanJ, ki naj bi po želji Voj >s‘ov postal važno oporišče S kai »rot‘ Sovjetski zvezi, ve-AgJ ^uio ti dolžni. Neja vlarksa, Engelsa in Lenina %it ,danes vedno bolj zaklad i S|6o ,°rtev in aktivistov, nauči-,A0 e boljše povezati teorijo s %, k’ “»Učili smo se graditi Parliti nJe sposobna povezati se in i>«Vs„ ^ množice-„7 ia e*“ črpajoč iz tvojih nau-lil b a“’vaijujoč se tvoji budno- tvniih naihli/iih ko- “Osti tvojih najbližjih soni W’ 50 nam bili dani pogoji, n» 6evaDravoÈasno odkrili notra-'k *°W r?0st izdajstva titofašistič-'Utaia 1, še je posebno v Trstu fh, S1°boko usidrati. z nauki tvojih izkustev neizprosno borbo proti izdajalske tolpe in nam I %še j( Mobilizirati v tej borbi Lske . Mlijanske in slovenske de-)^kemnožice in tudi najširše -Han,„m“ožice, ki gojjio proti C6 utr" žemij- °d šovinizmov zastrup- il “ci VJ* .vezo med Italijani in aistv0r»eča SV°J ugled med pre-I™ razvija možnost u- VI CN Vt"-*-1 dnevnik» 22. t. m. ^anditi? ________________ «iVu hlz,leveriti svojemu tasi- nov, Rosveltov, Chur-dN, m je bilo, kar so dejali o “»a “Mm kn m» morain niti m ko ne morajo niti zamočalti velikih ma- “Scijj J‘ zamoč V Do Mbezni delovnega Ijud-V** vSe‘allna in prezreti, da je ukrQ napredno človeštvo str-f. te8a velikana velika- ,0ersk“ žgdovine. 1« ? žatni 1JudJe, ki so pred enim i,4|ina .avlJali svojo «ljubezen» ’ilNjV !. do Sovjetske zveze, to t i iždau e? ,rekli' da ne bodo " s«”0 so V Stallnovih načel, itd. ■i i- 8aflj “uditi najslabše vrste, V.1*1 str’e kl n'so vredni niti, da Sa e aneintrupeno Slavo, to so Sat-to so °'ameriškega im,t>eria-l Iv ki s degenerirani policijski VVobn0 se Prodali za plačo, V*.t o s *’ Za «svobodo ženskar-Šd Zv°dniki najhujše vr- fi>°a]Jih b°mo \\ Hi S z obrestni po- bojj, .s“ boje ljudske jeze . >e»ritan-Udskega srda, naj bo-'A'Vvinl' da ue bodo ušli kaz-jždej A Pljune na take irJev? “6 |,H ’ Kl 9o|“rwajalcc za trideset krva- V zadnjih treh tednih se je z vso silovitostjo razvijala v občinskem svetu diskusija o predloženem proračunu za leto 1950. V diskusijo so posegli predstavniki vseh političnih skupin. Najtemeljitejše so bile intervencije komunistične skupine, v čigar imenu so razen zaradi bolezni odsotnega tov. Radicha govorili že vsi njeni svetovalci. Posebno temeljiti so bili govori tov. Pogassija, ki je kritiziral nepravično razdelitev bremen na škodo siromašnih slojev, tov. Gmbača o mestnih tržnicah in klavnici, za katere je predlagal številna izboljšanja, ter tov. Ferlana o šolski politiki demokristjanov. Tov. Žbogar je govoril o potrebi izboljšanja pogojev življenja brezposelnim, upokojencem ter invalidom, tov. Juraga o mestnih uslužbencih, tov. Košuta o potrebi postavitve novega gledališča za slovenske in italijanske ljudske predstave po primernih cenah, tov. Bidovec za popolno enakopravnost slovenskih šol in vrtcev, tov. Ca-sali-Karleta o socialnem skrbstvu ter tov. VVeissova o zdravstveni zaščiti. Dve seji sta bili vmes posvečeni proračunu ACEGAT-a, na kateri je kljub najostrejšemu odporu komunistične skupine večina izglasovala povišanje pristojbin za plin in električni tok. Zelo živahna je bila petkova seja. Svetovalec Stocca je ponovil svoje zahteve, da se začno razgovori za dobavo električnega toka iz Jugoslavije, vendar referent Bonetti ni hotel dati potrebnih zagotovil. Nato je bilo sprejetih več nujnih sklepov za razne občinske nabave. V proračunski razpravi je demokristjanka Monti zahtevala več je vsote za zgraditev in vzdrževanje cerkva. Nato je demokristjan Delise v dolgem govoru skušal dokazovati veliko skrb Degasperijeve vlade za Trst in njegovo gospodarstvo, kar pa se mu seveda ni posrečilo in je izzvalo le upravičene medklice in proteste opozicije. Sledil je tehten govor tovariša Ferlana o stanju šol in otroških vrtcev, posebno še o zapostavljanju slovenskih vzgojnih ustanov. Posebno ostro je napadal zanemarjanje občinskih vrtcev. S to svojo politiko streme demokristjani polagoma zatreti občinske vrtce teh jih nadomestiti s privatnimi v oskrbi raznih verskih redov. Montijevi je odgovoril, da danes ni čas za zidanje novih cerkva, temveč je treba predvsem poskrbeti za dostojno stanovanje brezdomcev. V njihovo korist smo pripravljeni odpovedati se tudi našim upravičenim zahtevam za izgradnjo novih šolskih poslopij. V torkovi seji se je po nekaterih objavah občinskega odbora nadaljevala proračunska debata. Demokristjan Bologna m v pogledu zdravstva in higiene povedal nič novega, glede klavnice je v glavnem ponovil zahteve tov. Gombača. Sledi tov. Malalan, ki obžaluje, da je za vzdrževanje cest določenih le 175 milijonov, čeprav so v zelo slabem stanju, posebno še v predmestjih. Določenih je le 6 milijonov za javne vodnjake, ki bi bili nujno potrebni po raznih vaseh in predmestjih. Niti lire m za telefone v vaseh tržaške občine, ki bi jih zelo potrebovali, da za primer požara ali nesreče kličejo na pomoč iz mesta. Priporočal je tudi, da se bolje skrbi tudi za mestno poljedelsko podjetje, ki naj goji potrebne sadike, ker uvožene zaradi različne klime ne odgovarjaja potrebam naših vinogradnikov, vrtnarjev in sadjarjev. Nato je zahteval znižanje trošarine na domača vina in prašiče; popolnoma pa je treba odpraviti trošarino na prašiče za lastno uporabo. Naši vrtnarji so zlasti težko prizadeti s previsoko pristojbino za vodo, katero je treba takoj in temeljito znižati. Dolžnost občinskega odbora je tudi, omogočiti pozidavo 50 porušenih hiš na Opčinah. Ko je grajal teptanje slo-, venskih narodnih pravic, je rekel, da nihče ne more več ustaviti svobodoljubnih narodov na poti, ki nam jo je pokazal tov Stalin. O športu je govoril tov. Getz, ki je obsodil politiko občinskega odbora, ki daje vsa mestna igrišča in naprave na razpolago edinole klubom CONI-ja, dočim oni, ki so člani Zveze društev za telesno vzgojo (UCEF), nimajo dostopa. Zahteval je naj se tudi društvom za ljudski šport omogoči uporabo vseh mestnih igrišč in telovadnic. Vsa četrtkova, izredna seja je bila posvečena vprašanju uflrave stanovanjskih hiš, ki so last občine. Referent Visintin je v svojih izvajanjih zagovarjal potrebo, da ta ljudska stanovanja preidejo za 10 let pod upravo Avtonomne ustanove za upravo ljudskih stanovanj (IACP), ki se danes nahaja v hudih denarnih škripcih in bi se s prevzemom novih občinskih stanovanj, ki jih je nad tisoč, v svojo upravo mogla rešiti iz zagate. Svoj predlog je utemeljeval, da bi občina imela velike stroške z upravljanjem teh hiš, poleg tega je pa to želja Vojaške uprave, kateri se ne velja zameriti, ker je občina od nje odvisna v finančnem pogledu. V imenu komunistične skupine je obsojal ta predlog tov. Pogassi, ki je ožigosal namere VU, da bi eno- stavno vzela občini pravico lastnine do hiš, ki jih je zgradila na lastnih zemljiščih. VU ima kvečjemu pravico zahtevati povračilo denarja, danega v ta namen. Z ukazoma 206 in 219 pa bi VU mogla preprečiti vsak priziv proti nezakonitim razlastitvam. Kako naj IACP danes dobro upravlja občinske hiše, če j'e doslej slabo" upravljala svoje? Obžaloval je zlasti, da v upravi IACP niso zastopani tudi prizadeti stanovalci. Ne strinjamo se s predlogom, da bi občina za 10 let oddala v upravo svoje hiše in | Zakrknjeni sovražniki enotnosti delavskega razreda Ako bi ne poznali imperialističnih provokacij, bi mogli upravičeno misliti, da so tržaški titofašisti zblazneli, ko si upajo nasloviti na tržaške delavce odkrit poziv na razbijanje Enotnih sindikatov in na ustanavljanje novih ameriškemu monopolističnemu kapitalu vdinje-nih «sindikatov». Poznamo pa imperialistične provokacije i resnično vlogo titofašiz-ma v načrtih vojnohujskaških krogov. Zato se nam ne zdi prav nič čudnega, da se je iz stolpcev «Primorskega dnevnika» in nato iz v času stavke grafikov tiskanih lepakov oglasilo nek fantastičen «sindikalni akcijski odbor za obnovitev razrednih sindikatov», ki s tržaškim delavstvom ima prav toliko opravka kot nadležna malia s silnim slonom. V svojem pozivu se titofašistični podrepniki imperializma sklicujejo na dejstvo», da «sedanji neugodni položaj tržaškega proletariata izha-je iz sindikalne fronte zaradi oportunistične in sektaške politike seda- njega sindikalnega vodstva in iz tako odpovedala tudi znatnim ^ razbitja Zveze enotnih sindikatov v Njihova de- se dohodkom. Predlaga, da občinski | teritorialnem smislu». odbor rajši poskrbi, da pridejo vse občinske hiše ponovno pod upravo občine. V diskusijo posežejo nato še druge skupine, ki večinoma podpirajo Visintinov predlog, razen misina Morellija, titovca Dekleve in kva,-lunkvista Monciattija, ki se še ne vedo odločiti. Pri glasovanju pa tudi oni kapitulirajo in glasujejo proti predlogu le komunisti. S prihodnjim tednom bomo začeli objavljati članke o "Moskvi, prestolnici naprednega človeštva,,. Spisali smo jih po razgovoru s tov. Marijo Bernetič-Marino, ki se je več časa mudila v Sovjetski zvezi. magogija, zlonamernost in provokacija «izhajajo» prav iz tega stavka, ki nam pove, da je njihovo glavno geslo razbitje sindikalne organizacije, razdvojenost delavskega razreda in pomoč imperializmu, ki noče imeti v strateški in kolonialni bazi močnega sindikalnega gibanja, strnjenega delavskega razreda in silovitih akcij za mir, zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev ter za obrambo in ponovno vzpostavitev demokratičnih in sindikalnih I svoboščin, ki jih na nesramen na-1 čin tepejo. j Sedanji položaj tržaškega delavskega razreda «izhaja» iz poostritve borbe med taborom miru in taborom podpihovalcev nove vojne, v katerem so tudi oni ne «izhaja» iz imperialističnega prizadevanja po ohranivi onega, kar se spričo odločilnih zmag demokratične fronte še da ohraniti; ne izhaja iz anglo-ameriških poskusov likvidacije vsakega protiimperialističnega odpora v deželah, kjer zapoveduje wa-shingtonski in londonski monopol, ; Tudi naši'škedenjski mladinci co prispevali k ckdarovanjufnaših ot»ok I marveč izhaja. .. . iz «oportunistič- • ne in sektaške politike sedanjega sindikalnega vodstva ZES». S temi svojimi «ugotovitvami» se razkrinkujejo kot najnesramnejši hlapci imperializma in dosledni izvrševalci washingtonskih ukazov. Po vsem svetu se danes bije borba za enotnost delavskega razreda, za mir, za ohranitev demokratičnih in sindikalnih svoboščin, za zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev in titofašisti ne omenjajo ne prve, ne druge, niti ne tretje, marveč gonijo svojo pesem, da je vst-ga «kriva resolucija Informacijskega urada da je vsega» kriva komin-formistična gonja proti Jugoslaviji», kakor bi sedanje vodstvo Jugoslavije popek sveta, okrog katerega se vrti vsa svetovna politika. Kaj pa skušajo doseči s tem svojim natolcevanjem. Doseči skušajo izpopolnitev obstoječega stanja, režima kolonialnega in vojaškega tipa, utrditev vojaške okupacije, odstranitev vseh pogojev za ostvari-tev tržaške enotne fronte miru in demokracije, za ostvaritev ne samo akcijske, marveč tudi organizacijske enotnosti delavskega razreda, ki je danes na čelu vse protiimpe-rialistične fronte. S svojimi «dejstvi» skušajo odvrniti tržaški delavski razred od glavne borbe in ga ponovno pahniti v notranje spore in bratomorno borbo, prav v trenutku ko se je v precejšnji meri napolnil prepad med tržaškimi delavci, ki so ga u-stvarili prav oni s svojo avanturistično in provokatorsko politiko. Želijo si, da bi tržaški delavski razred pozabil na borbo proti imperializmu in se spustil v reševanje notranjih nesoglasij. To si želijo tudi imperialisti. In prav imperialisti so jim dodelili to nalogo. Kot obsedeni govoričijo o «razbitju v teritorialnem smislu Zveze enotnih sindikatov» in z demago-škim glasom kričijo «Primite tatu», medtem ko so potencialni tatovi, ki hočejo ukrasti delavskemu razredu enotnost. Kdo je razbil Zvezo ' enotnih sindikatov v teritorialnem smislu? Kdo je uničil vse sindikalne in ne samo sindikalne svoboščine v coni B? Kdo je dejansko priključil cono B Jugoslaviji in ji vsilil do sedaj še ne viden policijski teror? Vsaj molčati bi morali, ko je že vsem znano, kaj se dogaja v coni B in da je tamkajšnji delavski rared podvržen samo hitlerjevskemu podobnemu terorju. Kakšni delegati naj bi prišli na «nravi» kongres Enotnih sindikatov? Morda mislijo na svoje udbovske opričnike, na svoje plačance, ki nimajo prav nobenega opravka z delavskim razredom cone B? Vse to si upajo torej govoriti imperialistični agenti, ki se iz dneva v dan razkrinkujejo kot naj-I zvestejši hlapci monopolističnega kapitala in ki se jim z dolgimi koraki bliža ura pogina in obračuna. Tržaški delavski razred je preveč zdrav in preveč prežet z duhom solidarnosti z mednarodno fronto miru, da bi nasedel na te titofašistič-ne diverzantske provokacije. SIKAMI politika «gelida realtà», kakor pravi grof Sforza; titofašisti pa se krčevito branijo vsake misli, da bi morale njihove čete zapustiti področje, kjer so ustvarili pravcati pekel in kjer so odkrito pokopali vsako sled demokracije in svobode. Njihovi in imperialistični «indipendentisti» si po drugi strani prizadevajo moblizirati tržaške množice pod geslom gospodarske združitve obeh področij, da bi tako še nadalje utrdili «status quo» in ovekovečili «svobodno tržaško kolonijo». Najboljša dokaza «dobre volje» italijanskih in slovenskih nacionalistov, indipendentistuv in titotasi-stov, naj vse ostane po starem in naj se nadaljuje utrjevanje Trsta kot strateškega oporišča, naperjenega proti nnru, sta nam komentar jezuitskega «Uiornnle dei Lunedi» h Cammaratovim tezam m Babičev - Kraigherjev članek o «demokratični rešitvi tržašKega v-prašanja». Prvi pravi: «Vsi se morajo zamisliti nad temi izjavami. Zamisliti se morajo vlade trostran-ske note, ki morajo priznati pravno učinkovitost za takojšnje priznanje veljavne, n ikon prenehane in nedvomne italijanske suverenosti nad tem ozemljem, čeprav SE MORAJO iz vojaško - političnih razlogov ostati tu njihova poveljstvu in njihove čete». Babič - Kraigherjev članek pa pravi, da se oni, «titofašisti» ne bodo borili «za vsako ceno» za spoštovanje mirovne pogodbe, ker nočejo umika jugoslovanskih čet iz cone B, ker Sovjetska zveza ni hotela stopiti v vojno zaradi Trsta in ker je tudi Sovjetska zveza na Zato predlagajo «demokratičen sporazum med prizadetimi narodi brez vmešavanja velesil». Italijanski šovinisti hočejo priključitev Trsta Italiji, toda ... do neke mere, ker hočejo tudi nadaljevanje okupacije. Zato «status quo» kakor indipendentisti. Titolašisti nočejo guvernerja, t. j. enkrat ena, ker ga hočejo komunisti. So pač kakor oni reakcionaren novinar, ki je dejal: «Ak bi bil na železniškem tiru in bi se bližal vlak in bi mi komunisti dejal, naj se umaknem, se ne bi umaknil». Nočejo guvernerja, ker nočejo izprazniti cone B. Imperialisti ne protestirajo, ker je pač cona B v «varnih rokah». Ker pa nočejo zapustiti cone B, je jasno, da morejo tudi anglo - ameriške čete upravičeno ostati v coni A. Tudi oni so torej za «status quo» in vsa njihova- zagotovljanja o-«neposrednem sporazumu» niso nič drugega kot prazna demagogija, da bi prepričevali vrabce na strehi.. So za «status quo» ki pomen ja cona B Jugoslaviji in cona A upravno priključena k Italiji. Oni so za vse «rešitve», samo da ostanejo v Trstu anglo-ameriške čete, ki naj bi jim v odločilnem trenutku pomagale za- treti vsak revolucionaren pokret v Jugoslaviji. Da bi upravičili te svoje nesramnosti so pripravljeni na taizi-noranje zgouovmskui uejstev, ki pravijo, da je edina ue<.eia, ki se veuno vztraja na imenovanju guvernerja prav aovjetiku zveza m m lice drugi m da je eumo is.r' siO ona stranka, ki se u„nes uusieuiio bon za izveubo te v seuanjem trenutku edino pravilne in moine rešitve. Da bi mogli do skrajnosti braniti svojo Zeljo po «status quo» so te prisil tako uaiec, ua m Kar omento začeli obtoževati sovjetsko zvezo «nenačelnosti», xer m hotela sprejeli njinovo m imperialistično provokacijo za sprožitev, oz. za nadaljevanje vojne zaradi Trsta. To provokacijo so imperialisti pod vodstvom Churchilla ze cioigu casa prej pripravljali, ker so mislili uporabiti svojo titovsko tajno rezervo za izvedbo onih načrtov, ki so jim spodieteii z nacisti. Danes je torej ugotovljeno uej-stvo, da so se titoiasisti popomo-raa razkrinkali kot kršilci mirovne poguobe, kut najbolj vneti podporniki imperialističnega «status quo», kot najzvestejsi podpihovalci nove vojne, ker «status quo» na 6TO pomenja nevarnost za mir v svetu in ker sami izpovedujejo, da so leta 1945. hoteli sprožiti zaradi Trsta tretjo vojno. Spričo ves teh dejstev je jasno, da je prav ona rešitev, ki jo mrzijo vsi protiljudski krogi in imperialisti, najboljša rešitev tržaškega v-prašanja. Na podlagi te rešitve moremo in moramo mobilizirati veliko večino tržaškega prebivalstva, ki noče postati predmet eksperimentov za atomsko vojno. Šiškovič Karel - Mitko XXX Mao Ce Jung v Moskvi Dva dni pred praznovanjem 70. rojstnega dneva tov. J. V. Stalina je prispel, v Moskvo voditelj Kitajske ljudske republike, Maoce-tung. Ob prihodu ga je pozdravil tov. Molotov. Takoj nato se je podal na obisk Stalinu. Tov. Maoce-tung je govoril na proslavi Stalinove sedemdesetletnice v Bolšoj teatru v Moskvi in je v svojem govoru poudaril nerazrušljivo bratstvo sovjetskih s kitajskimi narodi in veliko ljubezen, ki jo kitajski narodi gojijo do Stalina in Sovjetske zveze. XXX Kitajska je osvobojena Vojna na Kitajskem je dejansko končala. Pričakuje se v kratkem tudi osvoboditev Sinkanga in Tibeta, dveh prostranih in malo naseljenih pokrajin, kjer bi radi imperialisti ustvarili oporišče za svoje intrige proti novi ljudski republiki. Burmska vlada priznala Kitajsko ljudsko republiko. Pričakuje se tudi priznanje angleške in francoske vlade. Slava Finku Tomažiču! 13. decembra je poteklo 8 let od dneva, ko so fašistične svinčenke pretrgale življenje junaškemu komunistu in demokratu, Pinku Tomažiču in njegovim štirim tovarišem: Vadnalu, Kosu,- Ivančiču in Bobku. Ob tej obletnici je tržaško demokratično ljudstvo proslavil^ svoje Junake na openskem strelišču in se tako oddolžilo njihovemu svetlemu spominu. Lik tov. Pinka Tomažiča vzpodbuja danes ves slovansko-italijan-ski demokratični pokret k neizprosnosti in doslednosti v borbi za pravice delovnega ljudstva, za demokracijo in mir. Predvsem Je po- udarjati, da je tov. Tomažič gojil neizmerno ljubezen do Sovjetske zveze in do njenih junaških narodov in zato moremo s ponosom reči, da smo tudi v tem ostali zvesti njegovim načelom, ker smo se odtrgali od tolpe nacionalistov, morilcev, teroristov in imperialističnih vohunov in očistili svoje vrste. Danes pa skušajo titofašisti špekulirati z imenom ljudskega junaka, Pinka Tomažiča in so ga v prosternici fašistične tolpe proglasili za narodnega heroja. Kako ga morejo fašisti, proti katerim se je tako neizprosno boril, proglasiti za Junaka? Fašisti ne morejo in nimajo pravice proglasiti komunista ali demokrata za svojega junaka. Zakaj pa se ga prej niso spomnili? Zakaj prav sedaj? Ta proglasitev Je ena izmed neštetih titofašističnih provokacij proti demokratičnemu pokretu. Se jasnejša nam postaja provokacija, če pomislimo, da se je dva ali tri dni pred ustrelitvijo tov. Tomažiča e-den izmed kolovodij titofašistične tolpe, Boris Kraigher izrazil v | Ljubljani: «CE FAS1STI NE BODO STRELJALI TOMAŽIČA, BI GA MORALI STRELJATI MI!» Vsekakor je tudi ta provokacija poskus, da bi pljuvali na našega Tomažiča, katerega ime bi radi izrabili za svoje špljonske cilje. Toda tov. Tomažiča ne bodo mogli iztrgati svojemu ljudstvu, ki je ostalo zvesto njegovim Idealom m pogumno nadaljuje po njegovi junaški poti. OB 13. OBLETNICI SOVJETSKE USTAVE Stalinska ustava vzgled delovnim množicam vsega sveta Od 1924. do 1936. leta je Sovjet- kapitalizem, odvzel je kapitalistom ska zveza silno napredovala v vseh ! proizvajalna sredstva in jih pretvo- pogledih: ustvarjena je bila nova socialistična industrija, razbito je bilo kulaštvo (vaški oderuhi in izkoriščevalci), zmagal je kolhozni red (skupna lastnina poljedelskih proizvodnih sredstev), utrdila se je socialistična lastnina proizvodnih sredstev v vsem narodnem gospodarstvu kot osnova sovjetske družbe. Te silne, socialne, politične in gospodarske izpremembe, so morale imeti svoj odraz tudi v sovjetski ustavi. VII, kongres sovjetov ZSSR 1935. leta je zato sklenil, da se izpremeni ustava, ki je bila sjpe-jeta 1924. leta. Posebna komisija jpod predsedstvom tov. Stalina je izdelala načrt nove Ustave ZSSR. Načrt ustave je bil izročen vsemu ljudstvu v presojo in je trajala diskusija o njem 5 mesecev in pol. Načrt ustave je bil objavljen od vseh sovjetskih časopisov v 38 milijonih izvodih, a poleg tega je bila se tiskana posebna brošura v vsakem jeziku najrazličnejših narodov, ki prebivajo v Sovjetski zvezi, in sicer 240 milijonov izvodov. Načrt ustave je temeljito prediskutiraio 25 milijonov sovjetskih državljanov v tovarnah, vaseh, vojašnicah in univerzah, skupno so ga diskutirali prebivalci večjih hiš ali stanovanjskih blokov. Predloženo je bilo 94 tisoč raznih popravkov ali dodatkov. Samo po tej temeljiti ljudski diskusiji, je pristopil k diskusiji tudi Izredni kongres sovjetov, ki je ustavo z nekaterimi manjšmi spremembami sprejel. Tako je bila nova sovjetska ustava sprejeta ob aktivni udeležbi velikih množic delovnega ljudstva — nova ustava je ustava delovnega ljudstva. Stalin ustvarjalec utave ZSSR Stalin je bil predsednik komisije, ki je prinesla načrt nove ustave, Stanu je bil avtor, ustvarjalec načrta nove ustave. Vendar ni samo to razlog, zakaj se nova ustava imenuje «stalinska ustava». Nova stalinska ustava temelji na načelu, da pripada vsa oblast delavcem in kmetom — ljudstvu, na Stalinovih besedah: «Voditelji prihajajo in odhajajo, ljudstvo pa ostane. Samo ljudstvo je nesmrtno». Nova ustava je odraz Stalinove neizprosne, jeklene doslednosti in zvestobe načelom marksizipa-leniniz ma, velikim idejam internacionaliz-ma enakopravnosti in bratstva med narodi, zvestobe delavskemu razredu in njegovi stvari. Ta stalin- ril v družbeno lastnino. Nehal je biti proletariat v pravem, starem pomenu besede. Proletariat ZSSR, ki ima v svojih rokah državno oblast, se je pretvoril v popolnoma nov razred. Pretvoril se je v delavski razred, ki je osvobojen izkoriščanja in ki je uničil kapitalistični gospodarski sistem ter uvedel socialistično lastnino gospodarskih sredstev, to je v tak delavski razred, kakršnega zgodovina človeštva še ni poznala. (Zgodovina VK Pb). Nov kmet Prav tako korenite spremembe so se izvršne iuui v položaju kmetov ZSSR. V nekdanjih dneh je več kot dvajset milijonov raztresenih posameznih kmečkih gospodarstev s arilo vsake zase na svojem koščku zemlje. Ta gospodarstva so uporabljala zaostalo tehniko, izkoriščali so jih zemljiška gospoda, kulaki, trgovci, oderuhi, špekulanti in podobno. Sedaj so se v ZSSR razvili popolnoma novi kmetje: ni vec zemljiške gospode in kulakov, trgovcev in oderuhov, ki bi izkoriščali kmete. Ogromna večina kmečkih gospodarstev je vstopila v kolhoze, ki jim temelj m privatna lastnina proizvajalnih sredstev, temveč skupna lastnina, ki je nastala na osnovi skupnega dela. To je nov tip kmetov, ki so osvobojeni vsakega izkoriščanja. Takih kmetov zgodovina človeštva tudi se m poznaia. Spremenila se je tudi inteligenca ZSSR. V svojem večjem delu je postala popolnoma nova inteligenca. Po večini poteka iz delavskih m kmečkih vrst. Ne služi kapitalizmu kakor stara inteligenca .temveč socializmu. Inteligenca je postala enakopraven član socialistične družbe. Ta inteligenca gradi skupaj z delavci in kmeti novo, socialistično družbo. To je nov tipo inteligence, ki služi ljudstvu in je osvobojena vsakega izkoriščanja. Take inteligence zgodovina še ni poznala. Na ta način se zabrisujejo razredne meje med delovnimi ljudmi ZSSR, izginja stara razredna ekskluzivnost. Padajo in zabrisujejo se ekonomska in politična protislovja med delavci, kmeti in inteligenco. Ustvarila se je osnova novi moralno-politični enotnosti družbe. (Zgodovina VKPb) Te korenite spremembe v življenju ZSSR, ti odločilni uspehi socializma v ZSSR so našli svoj odraz v novi ustavi ZSSR. Po tej ustavi obstoji sovjetska družba iz dveh prijateljskih razre- premoženja v mestih in industrijskih središčih, vse to je last države, to je, premoženje vsega ljudstva. _ ^ Glede zemlje pa govori v dopolnitev 8. člen: Zemlja, ki je zasedena od kolhozov, jun je podeljena v brezplačno uporabo za nedoločen čas, to je za vedno. ska ustava je vzgled in cilj milijo- |ciov — delavcev in kmetov. nov in milijonov ljudi v vsem svetu. V njo se upirajo oči zatiranih narodov v kolonijah in drugod po svetu, v njo se upirajo oči delovnih ljudi vsega sveta, v njo se upirajo oči vseh iskrenih demokratov. V sovjetsko ustavo se upirajo oči vsega zatiranega in tlačenega človeštva, ker vidi v njej svoje cilje in ideale. Tudi za Slovence, za vse jugoslovanske narode je . bila notranja ureditev Sovjetske zveze, ki prihaja do izraza v njeni ustavi, vzgled za časa narodno-osvobodilne vojne, da smo šli brez omahovanj skozi največje trpljenje. Prav danes pa nam je Sovjetska ustava, kjer so uresničene misli njenega velikega voditelja, kjer je prišla prav posebno do izraza stalinska neizprosna doslednost in zvetoba načelom mark-sizma-leninizma, zvestobe delovnemu ljudstvu, zvestobe internaciona-lizrnu in bratstvu med narodi, prav danes nam je ta stalinska doslednost prav posebno vzgled, ko vidimo v Jugoslaviji najhujše izdajstvo prodane, zločinske skupine Tito-Rankovič. Na VIII. kongresu sovjetov je tov. Stalin razložil glavne spremembe, ki so se izvršile v deželi in morajo dobiti svoj odraz tudi v spremembi ustave. Ustava ZSSR in mali kmetje ter obrtniki V 9. členu se še natančneje dopolnjuje zakon o zemlji: Ob strani socialističnemu sistemu gospodarstva, ki je vodilna oblika gospodarstva v ZSSR, je dovoljeno po zakonu tudi malo gospodarstvo kmetov in obrtnikov, ki niso združeni (v kolhoze ali zadruge), gospodarstvo, ki temelji na osebnem delu in izključuje izkoriščanje tujega uela. Ravnotako je po 10. členu zajamčena osebna iastinina nad vsemi ostalimi predmeti, ki niso sredstvo izkoriščanja tujega dela. 11. člen: Pravica osebne lastnine državljanovo nad sredstvi za njihovo delo, njihovimi prihranki, hišo v kateri stanujejo, nad pomožnim domačim gospodarstvom, predmeti vsakdanje gospodinjske m hišne ujtorabe, nad predmeti potrošnje in osebnega udobja, kot tudi pravica državljanov podedovati predmete osebne lastnine, vse to je zaščiteno po zakonu. Kočno govori 12. člen ustave: V Zaz>H se ostvarja naceio socializma: «Vsak naj dela po svojin sposobnostih, vsak dobi po svojem ueiu». Edino Sovjetska zveza je dosegla stopnjo napredka, da je lahko tudi po ustavi in zakonih odstranila vsako izkoriščanje človeka po človeku, da je odstranila posleunje sledove kapitalizma in podržavila vsa proizvajalna sredstva. Dežele ljudske demokracije so na tej poti. Deželam ljudske demokracije je stalinska ustava ZSsR vzgled. Edino Jugoslavija je zaradi izdajstva svojih voditeljev skrenila s poti socializma. Titovska tolpa kliče v deželo predstavnike tujih kapitalistov in trustov, pregledujejo rudnike in industrijske naprave ter Vlagajo svoje kapitale m izkoriščajo jugoslovansko delovno ljudstvo. STALINOVE ZMAGE' V BORBI ZA M IP Pred 32. leti se je Sovjetska republika rodila s pozivom vsem narodom sveta na sklepanje miru in na zaključek bratomorne vojne. Pod vodstvom Lenina in, po Leninovi smrti, pod vodstvom Stalina je Sovjetska zveza ostala zvesta temu načelu miroljubnosti in je na vsakem svojem koraku poudarjala, da je mir največja dobrina človeštva. Prav v tej dosledni miroljubni politiki Sovjetske zveze je imel vedno glavno besedo veliki voditelj naprednega ljudskega gibanja, tov. Stalin. Skozi vsa leta obstoja prve socialistične dežele na svetu prihaja do izraza lik Stalina, prvoborca za mir v svetu. Polagoma od leta do leta se vsi narodi učijo gledati na Sovjetsko Zvezo in na Stalina, kot na najboljšo oporo miroljubnih stremljenj in najboljšo trdnjavo proti vujno-hujskaškim imperialistom, ki si ponovno prizadevajo, da bi z vojno in s krvavimi pokolji vzpostavili svojo nadvlado nad vsem svetom. Stalin je oni človek, 1:1 pravočasno, ognjevito, neizprosno razgalja pred vsem človeštvom načrte MLADINSKA BESEDA jasno sliko bednega in nečloveškega stanja, v katerem životari naša mladina. Ti rezultati bodo postavili tukajšnjo okupacijsko oblast pred popolno odgovornost, ki jo nosi kot «zaupna» upraviteljica našega ozemlja. Stalinska ustava vzgled narodne enakopravnosti, Sovjetska ustava je končno vzgled vsemu svetu in posebno nam Slovencem ter vsem jugoslovanskim Prvi člen ustave govori: «Zveza | narodom v tem, kako čuva pravice sovjetskih socialističnih republik Je socialistična država delavcev in kmetov. Politično osnovo ZSSR tvorijo sovjeti poslancev delovnega ljudstva, ki so zrasli in se utrdili kot rezultat strmoglavljenja oblasti zemljiške gospode in kapitalistov ter izbojevanja diktature proletariata. Vsa oblast v ZSSR pripada delovnemu ljudstvu mesta in vasi v podobi poslancev delovnega ljudstva, piše v 2. členu sovjetske u-stave. Nov delavec V skladu z razvojen države se je spremenila tudi razredna sestava prebivalstva Sovjetske zveze. Razred zemljiške gospode in stare velike imperialistične buržoazije je bil likvidiran že v obdobju državljanske vojne. V letih socialistične graditve so bili likvidirani vsi izkoriščevalski elementi — kapitalisti, trgovci, kulaki, špekulanti. Ohranili so se le neznatni ostanki likvidiranih izkoriščevalskih raz redov in njihova popolna likvidacija je bila že takrat stvar bližnje bodočnosti. (Zgodovina VKPb). Delovno ljudstvo ZSSR — delavci, kmetje, inteligenca — se je v letih socialistične izgradnje temeljito spremenilo. Delavski razred je nehal biti izkoriščani razred, ki je oropan proizvajalnih sredstev, kakor se to dogaja pod kapitalizmom. Uničil je Načela AVNOJa in sovjetska oblast Na drugem zasedanju AVNOJa 1943. leta so delegati jugoslovanskih težko preizkušenih narodov dosegli pridobitve, ki so bile jpodobne tem sovjetskim organom oblasti. Po vsej Jugoslaviji so se ustanavljali Narodno-osvobodilni odbori, odbori ljudske oblasti. Danes pa vidimo in vemo, kako so bila načela, za katera je bila prelito toliko krvi, nesramno izdana in vlada v Jugoslaviji najbolj divji fašistični teror izdajalske tolpe Tito-Rankovič. Danes se ponovno prav s tem v zvezi spominjamo teh točk sovjetske ustave in stalinske jeklene doslednosti, ki jih je ostvarila. Ekonomsko osnovo Sovjetske zveze tvorita socialistični gospodarski sistem in socialistična la-stina proizvajalnih sredstev. 4. člen ustave pravi: «Gospodarski temelj ZSSR predstavlja socialistična oblika gospodarstva in socialistična lastnina nad proizvajalnimi sredstvi, ki se je utrdila po uničenju kapitalističnega gospodarstva, ostranitvi privatne lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in odstranitvi vsakega izkoriščanja človeka nad človekom. 6. člen pa govori: «Zemlja, podzemna bogatstva, vode, gozdovi, delavnice, tovarne, rudniki, kamnolomi, železniški, rečni, morski in zračni prevozi, banke, prometna sredstva in poštne ustanove, velika poljedelska podjetja, ki so organizirana od države (sovhozi, traktor ske postaje itd.) in tudi občinska podjetja ter glavnina gradbenega malih narodov. Pravica do enako-ravnosti malih narodov ni nikjer tako zaščitena, v nobeni kapitalistični državi in tudi v Jugoslavije ne. 13. člen ustave ZSSR govori: «Zveza sovjetskih socialističnih republik je zvezna država, ki temelji na prostovoljni združitvi in enakih pravicah posameznih sovjetskih republik. Podoben člen je tudi v jugoslovanski ustavi. A to ne zadošča. Titovska klika je že za časa drugega zasedanja AVNOJa, spretno zamorite najvažnejši člen, ki mora biti v vsaki ustavi, ki temelji na resnični narodni enakopravnosti. Ta člen pa je vsebovan v sovjetski ustavi in se glasi 17. člen: Vsaka zvezna republika ohrani pravico, da svobodno izstopi iz ZSSR. Ze tov. Lenin je podčrtal, da je vsako govoričenje o narodni enakopravnosti prazno govoričenje, če ni v ustavi vključena tudi pravica do odcepitve. Dosleden in zvest načelom markxizma-leninizma je tov-Stalin dalje razvil vse misli o narodni enakopravnosti, ki so bile šele v povojih. Stalin je razvil Leninove in Marksove misli v nacionalnem vprašanju, izgradil jih je do vseh podrobnosti. Tako je danes vsako vprašanje na polju narodne enakopravnosti neločljivo povezano s Stalinovim imenom. Svojo revolucionarno doslednost je pokazal Stalin tudi v uresničenju interna-cionalističnih načel, med drugim v sovjetski ustavi. Tja bomo našli pot . . . Titovska tolpa pa ni samo izdate načel narodne enakopravnosti v Jugoslaviji, načel bratstva med narodi in internacionalizma na zunaj, nego poskuša celo obtožiti Sovjetsko zvezo imperializma in kršitve načel narodne enakopravnosti. Vendar je sovjetska, stalinska ustava zanje težko razkrinkanje, ki jih postavlja pred vsem svetom na tež. Kot za časa okupacija sta tudi danes za jugoslovanske narode Sovjetska zveza in njena ustava veliki cilj, ki ga je v pesmi izrekel naš veliki Zupančič: Tja bomo našli pot.,. Mladinska preiskava Nevzdržni življenski pogoji, v katerih se nahaja tržaško delovno ljudstvo ne prizadenejo samo družinskih glavarjev in drugih delavcev, marveč občuti to tudi mladina. Nečloveškemu izkoriščanju delodajalcev so v isti meri in bi rekli še v večji meri podvrženi tudi mladi delavci in vajenci. To stanje, za katerega so odgovorne tukajšnje okupacijske oblasti,' p'S ne občuti samo delovna mladina, marveč tudi študenti v šolah in na univerzi. Naravno je, da so prizadeti revni sloji študetnv, to je mladincev željnih uka in izobrazbe, ki jim pa obstoječe razmere ne dopuščajo, da bi še nadalje obiskavali višje šole, ki so dejansko postale privilegij študentov iz premožnejših družin. Nešteto je primerov brezvestnega izkoriščanja mladih delovnih sil, ki so brez vsake možnosti strokovne izobrazbe. Naše mesto, ki je vedno slovelo po svojih strokovnio usposobljenih delavcih velikih industrijskih podjetij, je danes v pogledu vajencev v popolnem zastoju. To je seveda neizbežna posledica načrtne politike zapadnih imperialistov za uničenje tržaške industrije na splošno. To politiko občuti na testnih ramenih vsa naša mladina od delavca, kmeta pa do študenta. Kakšni so danes dejanski pogoji, v katerih živi tržaška mladina na splošno? V to vprašanje se mora mladina poglobiti. Pred tržaško mladino se tako postavlja konkretna naloga, da preuči posamezne sektorje dete, v katerih se nahaja mladina. Za konkretno uresničitev te nadvse važne naloge je dala Zveza komunistične mladine pobudo za mladinsko preiskavo o življenskih in delovnih pogojih, v katerih se nahaja vsa tržaška mladina. Mladinska preiskava, pri kateri je potrebno in nujno najširše sodelovanje vse mladine tudi drugih političnih skupin, ima kot cilj, da seznani širšo javnost kakor tudi tukajšnje oblasti z dejanskim stanjem izkoriščanja, pomanjkanja, bede in brezposelnosti, v katerem živi tržaška mladina. Preiskavo bo vodite mladina, ki ji bodo načelovali mladi komunisti na vseh delovščih, v industrijskih podjetjih in v šolah. Na vseh delovščih, v tovarnah in podjetjih, kjer je zaposlena mladina se bodo ustanovile posebne skupine mladincev, ki bodo sestavile podrobno poročilo o dejanskem položaju mladine dotičnega podjetja. Končni rezultati te preiskave pa bodo podali Na tisoče mladincev podpisalo voščilo tov. Stalinu Tudi Zveza komunistične mladine je ob priliki slovesne proslave 70-letnice tov. Stalina dala pobudo, da pošlje tržaška mladina velikemu učitelju in voditelju delovnih množic vsega sveta svoja pozdravna voščite. Vest o tej pobudi je sprejete tržaška mladina z velikim navdušenjem. V tovarnah, šolah, vaseh, krožkih je na tisoče mladink in mladincev z veseljem in ponosom podpisovalo voščilno spomenico, ki jo je ZKM poslala te dni tov. Stalinu. V spomenici obljublja mladina, da je njen cilj obramba miru in borba za socializem. S tem geslom so tisoči mladink, Posebno so se odlikovali mladinci in mladinke Skednja, ki so pripravili preko 370 komadov lepih igrač, ki so jih razstavili preteklo nedeljo. Skedenjska mladina je delala v 3 skupinah, kjer je sodelovalo 30 mladincev in mladink. O-membe vredno je dejstvo, da so ti mladinci večinoma brezposelni. S tem požrtvovalnim delom so še posebej dokazali svojo politično zavest in solidarnost do otrok revnih delavskih družin. Se posebno pa se je odlikoval 181etni tov. Škamperle Almo. Tudi mladina sekcije Sv. Ane se je prav dobro «odrezala». Marljivi mladinci so izdelali nad 100 komadov raznovrstnih igrač. Prava u-darnika sta se izkazala mlada komunista Bosco in Medica. Sodeloval je tudi tov. Camozzo, V krožku VOM, je mladina pripravila prilično 60 komadov prav lepih igrač. Pri delu je požrtvovalno pomagal tov. Colautti. Omenili smo le nekatere sekcije, toda tudi ostali niso izostali v tej plemeniti pobudi. Naši malčki in mladincev, študentov, mladih de- njihovi starši se bodo s hvaležnim lavcev in uradnikov izrazili tov. Stalinu, največjemu prijatelju mladine svojo simpatijo in ljubezen. Tržaška mladina je dokazala obenem odločno voljo, da se bo še nadalje borite proti imperializmu in njegovemu glavnemu hlapcu ti-tovstvu. Borila se bo za mir in zmago socializma, ker si nikakor ne želi «sijajnih» vojaških uniform in pušk, marveč hoče le mir, delo in kruh. Tisoči podpisov tržaške mladine naj služijo obenem kot resen opomin' vsem, ki skušajo uresničiti v našem mestu svoje vojne načrte. Zavedajo naj se, da tržaška mladina ne bo nikdar korakate proti Sovjetski zvezi. MLADINSKA požrtvovalnost za «Otroško božičnico» Pobuda ASIZZ za «Otroško božičnico» je zajete najširše sloje demokratičnih množic. Plemenita akcija je mobilizirala veliko število tovarišev, žena in mladincev. Mladinci in mladinke pesameznih sektorjev so pokazali veliko požrtvovalnost pri izdelavi raznovrstnih igrač, ki bodo osrečile naše malčke. srcem spomnili mladih demokratičnih mladincev in mladink, ki so poleg požrtvovalnih žena in drugih tovarišev dali svoj znaten doprinos za obdarovanje otrok tržaškega delovnega ljudstva. Slika iz partizanskih borb sovjetske mladine. imperialistov. Stalin je oni voditelj, ki večkrat prisili s svojo bi-strovidnostjo na umik vse že od generalov pripravljene načrte za sprožitev novega konflikta. zato je danes ime o talina vedno povezano z vprašanjem miru. Zato rodi danes ime L tanna v s rem vseh napreumh ljudi zaupanje v stvar miru, ker ze vsi vedo, da bo Sovjetska zveza in z njo vse države ijuuske demokracije, lu tajska in nepregledne množice demokratov pod Stalinovim vodstvom razbila vsak novi zločinski načrt za uničenje človeštva. Toda zakaj je Stalinovo ime vedno povezano z vprašanjem miru? Ze samo uejstvo, da je Stalin voditelj naprednega gibanja, ki si zastavlja cilj zmage demokracije, svobode in socializma po vsem svetu, nam mora biti porok njegove miroljubnosti in njegovih prizadevanj za ohranitev in ustalitev miru na zemlji. Ze samo uejstvo, ua je Stalin voditelj sestine sveta, ki je odpravila izkoriščanje človeka po človeku, ki zmagoslavno koraka v brezrazredno družbo, s katero se uničujejo vsi povodi za vojne in za konflikte med narodi in med državami, med razredi in med skupinami ljudi, nam pove, da je prva naloga tega velikana človeške zgodovine preprečitev vsakega vojnega avanturističnega poskusa. Vse njegovo življenje nam z jasnostjo pove, da je prav miru in blagostanju človeštva posvetil vse svoje sile. Zvesti ušenec Lenina je na vsakem koraku prispeval k razširitvi velike vojske miru. Neštetokrat v zgodovini Sovjetske zveze so imperialisti poskusili zanetiti novo vojno, da bi uničili to deželo svobode in miroljubnosti, ki jim je delate in jim dete toliko preglavic in ki jim onemogoča, da bi nekaznovano izvrševali svoje zločine proti človeštvu. Stalinova zasluga je, če so leta 1924. izpodleteli načrti za novo intervencijo proti Sovjetski zvezi, intervencijo, ki bi brezdvomno pomenila novo svetovno vojno. Imperialistični generali so takrat že izvajali zadnje ukrepe za izvedbo napada na še mlado sovjetsko republiko. Časopisna gonja proti Sovjetski zvezi je prišla do vrhunca, vsi imperialistični voditelji Churchillovega kova so se razkričali po Evropi in po svetu, da je «križarski pohod» na Sovjetsko zvezo potreben. za «rešitev sveta» izpred «boljševiške nevarnosti». Stalin pa je s svojo odločnostjo in bistrovid-nostjo preprečil te provokacije imperialistov in dosegel ne le, da so imperialistične generalni krvniki, ki so si že zavihovali rokave in čistili mesarske nože, ostali brez posla, marveč da je večina kapitalističnih držav priznate Sovjetsko zvezo in vzpostavite z njo tudi trgovske odnose. To je bila prva Stalinova zmaga proti vojni. Prav tako se je pred 1930. letom pripravljalo novo vzdušje za svetovno vojno. Generali so izpopolnjevali svoje pohodne načrte, carski begunci so se pripravljali na zasedbo «od Boga danih» stolčkov, Churchill je kot ponorela opica kričal na vse vetrove svoj protisovjetski histerizem. V notranjosti dežele pa se je istočasno začel pohod» imperialističnih agentov pod vodstvom degeneriranega š pi j ona, morilca in tolovaja Trockega. Vse je kazalo, da je tokrat odbila prava ura» in da bodo ponovno razbesnele na sovjetskem ozemlju horde imperialističnih morilcev. Toda tudi tokrat se je oglasil Stalin. Z železno logiko je razkrinkal in onemogočil delovanje notranjim trockističnim sovražnikom. Razkrinkal je histerijo in načrte imperialistov, jih postavil ob zid in namesto nameravanega vojnega pohoda, se je ponovno izvršil po Evropi pohod miru, pohod miroljubne Stalinove besede. To je bite druga Stalinova zmaga proti vojni. loda imperialisti so pieno svojin zvestih niaPteV’ ^ lerja m iViussonmja nov P°"u ^ n oovjeisKi zvezi in Prt,u svobodoljubnim ter mnoijuv0" ^ rouom na svetu, fatuun Je ie 193o. dejal, da se je ze zace svetovna vojna po kiivui alti1 aniensKih lini*1"; lrancosKih ju _________ listov, ki so pustni R‘VelJI1 Mussoliniju proste roke. Ze takrat je fataun dejal kljub vsemu potreoiio bon11’ obiiuira'1 mir, da je treba niuu»»—■- ^ ohranitev vse mirne sne naV* ljudi sveta proti napau»—_ (#t- daiD°sl1 sistov m nacistov, pozival Je ^ zvane zapadne aemunratic116 ,, ie, naj sklenejo s sovjet^0 »a» pogodbo, ki bo onemogočila . ne razbojniške Hitlerjeve, * f linijeve in japonske poliode tu. loda imperialisti illSU [)t/ ničesar slišati o tem, ker s° slti lian, da bodo rasisti prej * ^ obrnili vso svojo silo proti ^ sni zvezi, da bodo izvleku li Kostanj iz ognja. 3j| Leta 1939. je fatalni dejal. * prav tako potrebno ponti ^ n vojni, za mir ali vsaj za Pu0av / miru v svetu. Ponovno Je nu vseh naprednih sil svel^sl'i imenu 200 milijonskega 11 f ki si želi samo mir, da d1" c ovirano začeti drugo lazo 5^ gradnje brezrazredne M* predlagal, naj se ustavi V"^ koncesij fašistom, ki se bodo ■ sili vsakega odločnega Sf se bo tako onemogočilo raZS svetovnega konflikta na v žave sveta. Tudi to so imperialisti ‘J d li. In prav prva žrtev P01,», bili angleški, francoski, vsl> itd. narodi. Nato je hitle‘Lvjt:' Nemčija zahrbtno napadla f sko zvezo. Od takrat je S18 / stal voditelj vsega napredi16»^/ la proti fašizmu, za osv°D vseh zasužnjenih narodov najnapadalnejšega imperialist gO' i Toda domovinska vojn8 jHI skih narodov pod vodstv0 lina ni bila vojna za kaklfrve^ ^ imperialistično zahtevo, m3* ^ prav z vstopitvijo 'Sovjeti med vojujočimi se država***^.,/ pomen vojne za mir, za lev miru po vsem svetu. si in zmag^po^Moskvo, gradu, pri Kursku, nevždt*-^ ienzive v Ukrajini, na Rolj^V - - ---------- — .. j» " Romuniji in v Jugoslavi)1 etape miru, etape vzpostavl ru po vsem svetu. bile etap>; Prav tako st konference v Teheranu, Jt Potsdamu, kljub temu, da 5 IF padni državniki,, kakor * , pričakovati, izneverili sV° rodom in skušajo ponovni yi manevre, ki so jim bili ta pred drugo svetovno vojn0, jj.- Stalin je prvoboritelj za^o/‘„ kazal je to s svojimi P^()|i)';, predlogi za mir, s svojo ■-$ vijo, da moreta kapital*5 Dci - «n/iinlie4iXAn «Gtem lfitO« O socialističen sistem istod-poj brez vojne prebivati na sv ^ *' rajoč s tem imperialistično t, ’ je treba boijševiško nevaf .(#' ničiti za «blagor» vseh Stalin je razkrinkal s sv°'' te‘. vojU”‘> in z od njega navdahnjen0 / novo nevarn°s Jt, , f cijo I. U. novo nevarnost ki je nastala v vrstah naZgii*1® gibanja, Tita in njegovo te tolpo. On je razkrinkal n ta in Churchilla za na ^ tf druge svetovne vojne zai t( in je odvrnil to nevai®0 da je odločno odbil to sv’ j katero je hotel Tito P°v jetsko zvezo in ves svet. Stalin je torej z drugo vojno slavil svojo treti proti vojni. S svojo politnko miroliUuj|ie j - razkrinkanjem Titove ^ “ ' ,y Titove ;v# slavi ob svoji 70 letnic* trto zmago proti vojni. Prepričani smo, da b<^ago Zt slavil tudi svojo peto z) vojni, ko bo tretje svetovne vojne odvrnjena ®(0 /' hie5 potisnjeni v svoj brlog » ^ generali in krvniki-kap® ŠTUDIJSKI MATERIAL ZA CELICE 3 Zgodovina človeške družb6 Človeška družba je razdeljena na razrede. Vendar razredi niso obstojali vedno. V začetku je obstojala družba, v kateri niso bili ljudje razdeljeni na revne in bogate, na premožne in tiste, ki nič nimajo, na izkoričevalce in izkoriščance. To družbo imenujejo običajno «prvotna komunistična družba». V tej družbi so delali ljudje najprej skupno (lov, ribolov, obramba pred divjimi živali in drugimi plemeni itd.) in najstarejši ter najpogumnejši so razdeljevali, kar je bilo jpotrebno za življenje. Vsa tedanja proizvodnja je komaj zadoščate za življenje vseh in ostajalo ni nič odveč. Komaj pa je človek spoznal nove načine za obvladanje prirode in izdelovanje novih, boljših sredstev za delo (prvi predmeti v železu, orožje, trajno poljedelstvo), pa je začel človek proizvajati več, kot je bilo neobhodno potrebno za življenje plemena: pojavijo se prve trgovske izmenjave, ki privedejo do postopne, a temeljite diferenciacije v odnosih med človekom in človekom: porajati se začne vrsta ljudi, ki živi od dela drugih, ker pač ti proizvajajo več nego jim je potrebno za življenje. Povečana poizvodna moč ljudi je v bistvu privedla do oblikovanja dveh temeljnih in različnih razredov: razred ljudi, ki dete in razred ljudi, ki se polasti tega dela — izkoriščanci in izkoriščevalci, ali pa sužnji in gospodarji. Toda človeku je usjpelo izboljšati svoja proizvodna sredstva, začel je gospodovati še bolj nad prirodo; ustvaril je prvo orodje iz železa, orožje itd., kar mu je dalo možnost doseči še večjo produktivnost v delu .To pomeni, da so ljudje z orožjem in novim orodjem lahko prozvajali več, kot je bil tisti življenski minimum, da bi se ohranili pri življenju. Ta «višek» je predmet izmenjave in daje nekaterim možnost živeti brez dela. s tem da se polastijo tega «viška». Tako pride nasplošno do oblikovanja izkoriščevalskega razreda, ki ne dete, a živi od dela drugih. Povečana proizvodna moč ljudi je v bistvu privedla do oblikovanja dveh osnovnih, različnih in nasprotujočih si razredov. Vendar je bil to v zgodovini velik korak naprej, ker je omogočil pod tedanjimi pogoji hitrejši razvoj vsega človeštva. Taka družba je suženjska družba, ki je v drugačnih oblikah, a je v bistvu enaka družbi, ki jo danes imenujemo «kapitalistično». Ta družba je razdeljena v dva temeljna razreda, v dva nasprotujoča si razreda, ki se divje borita, in razred, da bi ohranil svoje gospodstvo, a drugi, da bi dosegel svojo osvoboditev. .. zatiran* Ael> ni ,> Suženjski družbi sledi «fevdalna» (plemiška), sužnjev (sužnji so pripadali gospodarju, ki jih je , naredil z njimi kar je hotel). V fevdalni družbi so zatirajo navezani na zemljo, katere ne morejo zapustiti, oni rf>°rJjiO *";K za gospodarja, a ne morejo biti prodani ali kupljeni. I*®' d*11 p’ korak naprej v primeri s suženjsko družbo. Razdobje fevda jel .< poteka približno od konca Rimskega cesarstva (približno sf Kr.) pa do Francoske revolucije (1793. leta). Kapitalize*** ^ pričel razvijati že 1500. leta v precej različnih oblikah, jgtv0'J V fevdalni družbi se je začelo razvijati vedno bolj °^r.iina >** j< alili ui uzui se je zaueiu ičtzvijčiu veunu uvij sebno po velikih odkritjih (Indija, Amerika itd.) je rite nov razred: buržoazijo - meščanstvo (tako ime je “"T-gjO .„ živela v večjih trgih ali mestih, kjer je trgovala). Nasta manufakture (to so podjetja, ki štejejo desetine, stotine *** 0d5y tisoče delavcev, ki delajo skupaj). Buržoazija - meščanstvo^ ^e|o , nila fevdalni, plemiški družbeni red, da bi dosegla ProS ^lj0' r silo, da bi dosegla, da so kmetje, ki so bili navezani na S1 bodni in bi bili lahko sprejeti v tovarne. Ker je nastopa , nastopate napredno. Vendar pa je razvijate buržoazija mmlikiii mav vci'zrorl rini onelri v o Tvori To voivod in nrinfrll .^13' lil' uveljavi nov razred, delavski razred. Ta razred je moral *‘*'jfJ*’V poskušati organizirati se proti svojim gospodarjem in pf, . ršč*n* so jo kapitalisti uporabljali, da bi jih držala v pokoršen*" so^( sirijske revolucije, ki jo je izvršite buržoazija se je r° U5 |lr delavski razred, ki dobiva vedno večji obseg, dokler s* rgSoV svojo razredno zavest ter se zave tudi svojih rarednih *n ,-*! se je zgodilo v letih od 1800 do 1850). ^jiil*6 f Da bi zrušila fevdalizem, je imela buržoazija kot zaVv0St,>il' zatirane, ker je ona pridigate «svobodo, bratstvo in enagM 1/ ko je pa prišla na oblast, je poteptala ta načete ter uV a, y diktaturo proti delavskemu razredu in postala reakciona oblika buržoazne vlade (popolna monarhija, liberalna vljU(ji ^ F ali sistem zapadne demokracije) je diktatura buržoazijo vse te diktature za delavski razred enake, ker mu dal, VJf manj možnosti borbe. Čeprav se torej delavski razred y čenih trenutkih od strani «zapadnih demokratov» Protl ,[)egaI(V^ državam, se delavski razred ne bori za demokracijo «zaPa° pc1 nego za delavsko demokracijo, za diktaturo proletariata- ^ razred se bori proti vsaki buržoazni družbi, ki pome®* samo za izkoriščevalce. Soc ko 'Mi vo kat *6b P V »at; 879Vlf Se je r0dil Tifi- eta v mestu Gori v Viijj* (Zakavkazje). Njegov klet n Josip Visar-21. decembra oblasti oče Ivanovič je bil rodom ton 8eorSUanske narodnosti, a po j. acU čevljar ter je delal kot ^>avec v tovarni čevljev v Tiflisu. ■ 1 Caterina Georgijevna je bi- ^ hči erka kmetov, tlačanov. 0 končanih osnovnih šolah star-, *°5>jejo Stalina v pravoslavno v. en>šče. Nečuveni pritisk na go- Cst' Vz®°>a ^ špijonaži in hlap- ,e — so naredili iz semenišča D,0 Uci°narno ognjišče. Revolucio-i. ai krožki vseh vrst so nastali j,b al‘a Piše: «V revolucionarno ^ sem vstopil s 15 leti, ko HjDfišei v stik s tajnimi skupili 'marksistov, ki so takrat pre-lH i ‘ v Zakavkazju. Te skupine so Ul * na mene velik vpliv in so m , * veselje in užitek za čita-a>Nih marksističnih spisov», ^tih 1893—1897 vodi Stalin s>sUčne krožke v semenišču, leta vstopi v Tiflisu v tajno ^^demokratsko delavsko stran- «Mei Rusije, postane član skupine tf) ,s8tne-dasi». V tem času marljiva dela Marksa, Engelsa, Ple- Si kbn 8 itl Lenina ter se prav po-0 navduši za slednjega. V do- slednem, dolgem in napornem študiju postane Stalin izobražen marksist. V teh letih preide Stalin tudi na delo med delavci, se udeleži njihovih tajnih sestankov, sestavlja letake, organizira stavke. «Spominjam se, — je govoril "Stalin — leta 1898, ko mi je bil poverjen prvič delavski krožek v železničarskih delavnicah ... Tu, med temi tovariši, sem prejel svoj prvi revolucionarni krst... Moji prvi učitelji so bili delavci Tiflisa.u 29. maja 1899. leta je Stalin izgnan iz semenišča zaradi propagande marksizma. Kmalu dobi namestitev v fizičnem observatoriju v Tiflisu, kjer nadaljuje svoje delo kot revolucionar. Samo teoretično delo bi bilo brezplodno. Življenje samo je postavilo pred tajno socialdemokratično c ganizacijo vprašanje agitacije množic, širjenja aktualnih letakov, stavk, zborovanj in političnih manifestacij proti carizmu. Življenje samo je postavilo pred revoluciO' nar j e nalogo povezati teorijo i prakso. Stalin je med najaktivnejšimi, ki se zavzemajo za to revolucionarno linijo v ogorčeni borbi proti raznim oportunistom. V tej borbi dobi podporo naprednih delavcev Tiflisa. Ob petdesetletnici je tovariš Stalin odgovoril na čestitke•. 'Vaše jj [čestitke in pozdrave postavljam na račun velike Partije delavskega Ifrazreda, ki me je ustvarila in vzgojila po svoji podobi...* Stalin je Lenin današnjih dni Stalin - učenec delavskega in učitelj razreda Pod dar £ Pritiskom naraščajoče gospo- k^i'/o im imlitmm r*nx rnlnnin. socialdemokratskih krožkov i„ petih 1900-1901 razvije v Tifli- Val do Jej- gospodarskih stavk, ki pri- H9n. uu vrhunca v veliki politični 0 'Naciji prvega maja 1901 leta. S|lchZator in voditelj te manife-Ujl >e Je bil Stalin, Lenin je oce- »jj° manifestacijo kot zgodo- dejanje za ves Kavkaz. Je velik vpliv na ves nadalj- / 1en>taZv°i delavskega * Področju. gibanja na i. Vzburjena o v v»jo jj j nost. 21. marca 1901. je policist Vedla preiskavo v fizičnem ob-i' kjer je delal Stalin. Sta- je ^ je bil prej opozorjen ter se le U^Pknii v ilegalo. Od tedaj pa X „:Ca>"sk, zaradi teh dogodkov a policija poostrila svojo !|J*tobrske revolucije je Stalin ves čas v ilegali. ^ ^l*n°Vo delo je posebno bogato iie-fP^očju ilegalnega marksistič-a tiska. Na Stalinovo iniciativo se ustanovi prvi ilegalni časopis Zakavkazja, «Brdzola» (Borba). Uvodnik v prvi številki je izšel izpod Stalinovega peresa. Pozneje je izšla še cela vrsta člankov, o katerih je dal Lenin najbljše mišljenje in so bili doprinos leninizmu. 11. novembra 1901 je v tajnih volitvah revolucionarnih krožkov izvoljen Stalin v komitet za Tiflis. A kmalu mu komitet poveri važno nalogo, da organizira v Batumu socialdemokratsko organizacijo. Z neumorno aktivnostjo se vrže Stalin na delo In že 9. marca 1902. organizira znano politično manifestacijo delavcev Batuma, ki jo vodi in ji stopa na čelu. Ob tej priliki je Stalin ostvaril enotnost stavke in politične manifestacije. ^ 5."aprilaT902^"j~bil Stalin prvič aretiran, zaprt in deportiran v vzhodno Sibirjo. V njegovi odsotnosti ga izvolijo za člana komiteta socialdemokratske stranke za Zakavkazje. V zaporu in pregnanstvu je ostal Stalin skoraj dve leti. Februarja 1904. mu uspe, da zbeži in se vrne v Zakavkazje, kjer zavzame vodilno mesto. Pod vodstvom Stalina in Džapa-ridze se od 13. do 31. decembra sproži velika stavka petrolejskih delavcev in sklenitve kolektivne pogodbe, prve take pogodbe v zgodovini delavskega gibanja Rusije. Stalin je rekel: «To je bil znak za slavna gibanja Januarja in februarja, ki so se odvijala po vsej Rusiji». Na predvečer revolucionarnega neurja je bil to blisk pred nevihto. (VKPb) V teh časih je bil Stalin na čelu politične in ideološke borbe kavka-ških boljševikov proti menjševi-kom , socialnim revolucionarjem, nacionalistom in anarhistom, proti vsem protileninskim strujam. Iz vrste člankov v podporo Leninovih idej se posebno odlikuje članek «Kratke opazke o nesoglasjih v Partiji». Stalin piše tam: «Kaj Je znanstveni socializem brez delavskega pokrela? To je kompas, ki ga pustimo v brezdelju in zarjavi ter ga je treba vreči proč. «Kaj je delavsko gibanje brez socializma? To je ladja brez kompasa, ki bi morda tudi dosegla nasprotni breg, a če bi imela kompas bi ga dosegla mnogo prej in bi se izpostavila manjšim nevarnostim.» «Združite oboje in imeli boste sijajno ladjo, ki se bo usmerila naravnost k nasprotnemu bregu in bo dosegla pristanišče nepoškodovana.» Lenin je večkrat v centralnem glasilu Partije, ki se je tiskalo v inozemstvu naglasil «sijajno postavljanje» raznih Stalinovih člankov. L septembra 1904. je Stalin objavil članek «Kako obravnava socialdemokracija narodnostno vpra- tam in\ leumorno brani Leninovo linijo: «Ali hegemonija proletariata, ali hegemonija meščanstva — tako se postavlja v Partiji, v tem so naša nesoglasja», so besede Stalina v odgovor menjševikom. množice in postaviti na noge Partijo. V grobnem mraku Stolipinske reakcije je proletarski Baku nudil neverjetno sliko: borba proletariata je naraščala: po vsej Rusiji pa je odmeval glas boljševiških časo- 6 r i» ; t> j 9 ei°' 4 $ oi>-> irV ÌÓ i. v 5 1 ,< Iti " .1(1^ «/j II* f oi» ■aV 'J S*a g» »5 v r '° / e ■ Stalin vodi delavsko demonstracijo v_ Baku 1902.^leta sanje». V tem članku se pokaže Stalin kot velik teoretik v narodnostnem vprašanju, ki popolnoma dialektično obvlada metodo marksizma. To je bil prvi članek iz cele vrste Stalinovih člankov o narodnostnem vprašanju. Revolucionarno gibanje v Rusiji je naraščalo. Splošna stavka septembra 1905. leta je prisilila carja na popuščanje, izdal je znani «manifest», kjer je zajamčil nekatere svoboščine. Car je upal pridobiti na času, da bi pozneje svoje ob ljube požrl. Pod Stalinovim vplivom je tudi partijska organizacija v Zakavkaz ju spoznala carjeve naklepe ter zavzela linijo pripravljanja oboroženega upora — leninsko linijo. Lenin je v resoluciji opozoril vso Partijo na «dogodke na Kavkazu ter posebno podčrtal delo boljševiških organizacij Zakavkazja», ki so na vedere «kot najborbenejše organizacije v naši Partiji». Vendar je v decembru 1905. leta oborožena vstaja poražena zaradi izdajstva menjševikov in meščanstva, ki so stopili v pogajanja s carjem. Po porazu revolucije se delegati vseh socialdemokratskih krožkov Rusije sestanejo na kongresu s Stockholmu. Tudi Stalin je Prva ruska revolucija 1905. leta se je končala s porazom. Med prvo in drugo revolucijo je minilo 10 let najtežje reakcije ln preganjanj proti boljševikom. Carizem je videl posebno v Stalinu nevarnega sovražnika. Aretacije in obsodbe so si sledile Od 1902. do 1913. je bil Stalin sedemkrat aretiran in je šestkrat zbežal. Carjevi biriči so ga komaj pripeljali na novo mesto konfinacije in že je zbežal ter se ponovni) posvetil revolucionarnemu delu. Samo iz poslednje deportacije v Turkhansku v vzhodni Sibirji ni mogel zbežati in ga je osvobodila šele februarska revolucija 1917. 1907. leta je Stalin v Bakuju kamor je bil poslan, da organizira revolucionarno delo. Kmalu mu uspe prebuditi in organizirati delavske pisov, bili povezani s Stalinom. «Zadnji Mohikanci množične politične stavke», tako ocenjuje Lenin Junaško borbo delavcev Baku-ja v letu 1908. Pod Stalinovim vodstvom postane Baku trdnjava boljševikov. Stalin piše: «Dve leti revolucionarnega dela med delavci petrolejske industrije sta me prekalili, sta naredili iz mene borca v praksi, enega izmed voditeljev v dejanju. V stiku po eni strani z naprednimi delavci Baku-ja, Vacekom, Sarato-vičem itd., a po drugi strani zavzet STALIN: izkušen voditelj V reševanju narodnostnega vprašanja lXkQ° Ae slučai. v katerem je po- dialektično postavljati vpra-tt) ^ti» slučaj je vprav narodnost- en Prašunje». To pravi tov. Sta-iWrtSv°)i razpravi o marksizmu in &Djs ,n°stnem vprašanju, ki jo je š*ju .na koncu 1912. leta na Du-V t ,‘n ki je bila tam objavljena tV) ^ 1913' leta' Vjl’ ®ta>in je globok poznavalec jM 8 l°stnega vprašanja. Preučeni a. >e že iz mladih nog, ko je Vn. se boril z zakavkaškimi ^ Kini in ko jih je učil in se je Knko pa naj bi ne bii P?znava>ec tega vprašanja l! s» \ ** se je rodil v pokrajini, ,Hr , >° Prebivali razni narodi in so Se a Nil narodnostni boji odigra stvenega nauka o narodnostnem vprašanju je, da ima vsak narod pravico do samoodločbe, ki sama ob sebi predvideva tudi pravico do odcepitve iz prejšnje državne tvorbe. Za zmago tega načela se jc tov. Stalin boril ramo ob rami s tov. Leninom proti vsem sovražnikom ljuastva in odklonašem iz marksistične linije. Borba za zmago lega načela je V kapitalističnem svetu pa vidimo, da imperialistične in protiljudske vlade še vedno vztrajajo na načelu zapostavljanja narodnostnih manjšin, zasužnjevanja manjših narodov in delitve sveta v vodilne in nevodilne narode, v višje in nižje rase. Vzemimo nekajp rimerov. Evo ZDA, ki jih ameriški demagogi in plačani slavospevi poveličujejo kot deželo največje svobode in demo- trajala več let in več desetletij. , kracije: črnci so vzpostavljeni vsa- bjJ Ve»ko ostrino. Kako naj ne ? °Lok preučevalec tega Nltda^.a’ človek, ki je opazoval v iivlJ«ju. tia so prav ti j? KV 'n V k- Vi IPK F' D#' (t* ii Kef s* y V? če,7 vy v./' k at Jia boji, narodnostna mrž- ^ai, Pokolji dolgo časa onemo-t *etaru°tno Lorbo zakavkaškcga jKfsitj proti izkoriščevalcem, n za boljše pogoje Proli njej so nastopali razni s so cialističnimi frazami zakrinkani sovražniki ljudstva, ves buržoazni svet, ekstremisti, nacionalisti, likvidatorji resnične marksistične stranke, itd. Mnogo jih je bilo, ki niso razumeli, da je narodnostno vprašanje eno izmed najbolj delikatnih vprašanj, ki jih mora delavski razred rešiti skupno z vsemi drugimi. Ne- lv>ienj°b?asti l-^hi -m dela" 1% lij? Stalina tudi iz tega sta- ltemu, ki se mu zljubi poskušati na zamorski koži svoje krvoločne čustva. Oglejmo si zapadno Evropo, kjer vladajo kapitalisti: vsaka narodnostna manjšina je hudo zapostavljena in nima nikakih pravic. Oglejmo si n. pr. sedanjo Jugoslavijo, kljub temu da se njeni voditelji bahajo, da je bilo narodnostno vprašanje rešeno «kot nikjer drugje v svetu». Narodnostne manjši- kateri so ga podcenjevali, drugi [ne so zapostavljane še hujše kot v VC?,)ievS?*t.0 ceni*> ker je pravilno l^ani ln reševal vsa sporna .%aniJa> ki so izhajala iz nepo-Drecenjevanja ali jpodce-Acj j* Narodnostnega vprašanja. va alinovim vodstvam je zra-^narodna Sovjetska zveza v iXn-ar^avo, kjer so izginili na kjer so izginile vsa- ^vl}6°.bllke {f>Pl‘aveJ^’v!c-ler Je vsak narod ena- narodnostnega zapo- A, član med enakopravnimi Se ip nflÌ7.anst.fllPÌSo na- ;s> se je najzaostalejšo nana visoko kultur- socialno in gospodar-Pod Stalinovim vod- š prPl^ov>etska zveza, kjer pre-ri o 60 raznovrstnih naro- ^ ^stai A Se°iaia Prva država na svetu, uSU, ^ >e na podlagi enakoprav-a?e dseb°inega spoštovanja in CV11No VSeIx zasužnjevalnih verig rešllo narodnostno vpra- Vr,ailr pa precenjevali in ga jpostavljali v prvo vrsto, tretji pa so ga skušali reševati skupno z buržoazijo proti delavskemu razredu drugih naro- Načelo samodločbe narodov je obveljalo v demokratičnem pokretu in v vseh resničnih marksističnih partijah. Drugo načelo, ki ga je tov. Stalin razvil po Leninu, je načelo, da se mora narodnostno vprašanje podrediti vprašanju zmage demokracije, zmage proletariata. Proti temu načelu se danes dvigujejo vse protiljudske sile in predvsem pa one sile, ki so v službi imperializma in ki bi še vedno rade netile narodnostne boje in narodnostno razcepljenost. Po teh dveh stalinskih načelih se danes rešuje v demokratičnem svetu narodnostno vprašanje. Povsod kjer koli je zmagalo ljudstvo, kjer koli je bila vzpostavljena ljudska oblast in se gradi ali se je že zgradil socializem, povsod sta se uveljavila ta dva načela in so vsaki kapitalistični deželi. Vzemimo italijansko narodnostno manjši-v Jugoslaviji: nima nobenih pravic, če izvzamemo ono, da jo sedanji režim raznoroduje po mili Načelo Stalinovega znan- ločbe, moramo ugotoviti, da je tudi to načelo $>omagalo k zmagi revolucije, ker je opogumilo vse narode, jim vlilo zaupanja do delav-sko-kmečke vlade in jih privedlo na stran revolucije. Tega ne morejo in niso nikoli storili protiljudski režimi, ki so se vedno bali za svoj obstoj in ki ni so zato mogli nuditi niti svojemu lastnemu narodu, kaj pa šele drugim narodom najmanjše pravice. Po stopinjah teh protiljudskih režimov, po stopinjah najbolj ogabne ga narodnostnega zapostavljanja je že v začetku krenila tudi titovska fašistična tolpa in je že od vsega začetka prezrla enega imed osnov nih načel za pravilno rešitev na rodnostnega vprašanja. Toda ta klika se ni držala niti drugega načela, ki je osnovne važnosti, t. j. da se mora narodnostno vprašanje podrediti vprašanju zmage demokracije in proletariata. V vsakem vprašanju je titovska klika predpostavljala svoje interese. V tem duhu je hotela izvesti provokacijo, ko je leta 1945. na v sredi neurja najostrejših spopadov med delavci in industrijci petroleja, sem prvič spoznal, kaj pomeni voditi široke delavske množice. Tam, v Bakuju, sem tako prejel drugi krst revolucionarnega ognja». "Ra konferenci v Pragi je bil Stalin v odsotnosti (bil je v pregnanstvu v Sibiriji) izvoljen za člana Centralnega komiteta Partije. Na predlog Lenina je bil določen za vodstvo ruskega urada Centralnega komiteta. -Po Leninovem navodilu je poslan Sergej Ordžonikidze v Vologdo, da ga obvesti o sklepih in da pripravi njegov beg. Po nalogu CK Partije in kot član tega obišče Stalin vse pokrajine Rusije ter obnavlja, organizira in pripravlja ponovni polet revolucije. Po navodilih Lenina in iniciativah Stalina je ustanovljena Pravda. Od takrat se slavi 5. maj kot praznik delavskega tiska. Stalin je napisal: «S Pravdo 1912. Je bil postavljen prvi kamen za zmago boljševikov 1917. leta». Stalin je osebno pripravil prvo številko. 22. aprila 1912. je Stalin ponovno aretiran, a že 1. septembra ponovno zbeži. Pod njegovim vodstvom se pripravljajo volitve v državno Dumo, spiše znani «Mandant delavcev Petrograda svojemu delavskemu poslancu», 23. febraurja 1913. je Stalin-ponovno aretiran in odpel j en v pre-ganstvo v bližino polarnega kroga, v najbolj oddaljenem kotu Sibirije. Od tod ne more zbežati do izbruha februarske revolucije. Po zmagi februarske revolucije je 12. marca 1917 Stalin ponovno v Petrogradu in prevzame vodilno ! mesto v Centralnem komitetu. V svojih članskih poziva na utrditev sovjetov, politiko nezaupanja proti začasni vladi buržoazije in desnih socialdemokratskih oportunistov ter proti imperialistični vojni, ki zahteva krvave žrtve ljudstva za večje dobičke kapitalistov. 24. aprila 1917. se Lenin vrne v domovino. Stalin ga pričakuje na čelu silnih množic na kolodvoru. Lenin usmeri v svojih znanih «3' prilskih tezah» politiko Partije na pripravljanje za prehod iz buržoazne v proletarsko revolucijo. Na konferenci Partije je Stalin Leninova najmočnejša opora. On razkrinka pred Leninom in konferenco o- dežel, s tovarišem Leninom, v me-težu velikih borb med proletariatom in buržoazijo, v razdobju imperialistične vojne, tam sem prvič spoznal, kaj pomeni biti voditelj velike partije delavskega razreda. Tam, med ruskimi delavci, osvoboditelji zatiranih narodov In prvoborci proletarske borbe. Tam v Rusiji, pod Leninovim vodstvom sem postal eden izmed ustvariteljev revolucije». Ko je po julijskih demonstracijah iskala Lenina policija protirevolucionarne začasne vlade in se je moral umakniti ter ostati skrit, je prevzel Stalin neposredno vodstvo Centralnega komiteta in centralnega organa Partije. Takrat je Stalin rešil za Partijo, za sovjetske narode in za vse človeštvo dragoceno življenje Lenina s tem, da se je odločno uprl, da bi se Lenin Javil sodišču protirevolucionarne začasne vlade, kot so hoteli izdajalci Kame-nev, Rikov, Trocki, ki so hoteli izročiti Lenina temu sodišču. V Leninovi odsotnosti stoji na njegovem mestu v Partiji Stalin. Pod njegovim vodstvom se usmeri Partija na pripravljanje oborožene vstaje. Stalin potolče oportunistične torije da je zmaga socializma samo Rusiji nemogoča. Takrat je Stalin govoril: «Ni izključeno, da bo prav Rusija tista dežela, ki bo odprla pot socializmu ...». V borbi za ostvari-tev proletarske revolucije je bil Stalin Leninov najožji sodelavec, on je vodil neposredno vse priprave za vstajo. 24. oktobra je dal Kerenski, predsednik začasne vlade, ukaz, da se prepove in zasede centralni organ Partije «Delavska pot». Poslal je oklopne avtomobile pred vrata u-redništva in tiskarne. Ob 10. uri zjutraj so na Stalinov ukaz rdečegardi-sti in revolucionarni vojaki odbili oklopne avtomobile in postavili po-jačano stražo okrog uredništva in tiskarne. Ob fi. uri je izšla «Delavska pot» s Stalinovim uvodnikom: «Kaj nam je treba?» To je bil poziv na oboroženo vstajo in zrušenje začasne vlade Kerenskega. Tako se je pod neposrednim Stalinovim vodstvom začela in bila izvedena Oktobrska revolucija. Po zmagi Oktobrske revolucije so se spravili kapitalisti in izkoriščevalci v Rusiji in izven nje na delo, sporazumeli so se in organizirali vojaško intervencijo proti deželi Sovjetov. Se ni končala prva svetovna vojna in že so se v sklopu anglo-ameriških intrig uprli vojaki češkoslovaškega korpusa in podprli belogardiste v Sibiriji. Grozila je nevarnost, da ostane majhen košček svobodne sovjetske zemlje odrezan od žitnih bogatstev severnega Kavkaza, ki so še edino preostajala mladi revolucionarni oblasti. Centralni komitet Partije pošlje v tem težkem trenutku Stalina, da reši portunistično in protileninsko politiko Kameneva, Rikova in drugih. 1 položaj. Z- železno roko Stalin od-Maja 1917. je na partijski konferen- strani in uniči saboterje in špijone, ci izvoljen Stalin za člana jpolitbi-1 obrani Caricin pred napadom belih roja CK Partije. Od tedaj je Stalin bil stalno izvoljen na to mesto. Stalin je rekel: «Spominjam se leta 1917, ko sem pokoreč se volji Partije po romanjih iz enega zapora v drugega, in enega pregnanstva v drugo nastopil delo v Leningradu. Tam v sredi med ruskimi delavci, v neposrednem stiku z velikim vzgojiteljem proletarcev vseh čet in požene čete Krasnova v beg. Koncem 1918. leta pride do katastrofalne situacije na vzhodni fronti. Bela vojska Kolčaka prodira pred umikajočimi se rdečimi četami na zapad. CK Partije pošlje Stalina in Stalin požene v beg kontrarevolucionarno vojsko ter jo razbije. Maja 1919. napade iznenada ge- neral Judenič iz Estonske proti Leningradu, da bi odvrnil rdeče čete od Kolčaka na vzhodu. Leningrad je v skrajni nevarnosti. CK Partije pošlje Stalina in Stalin razbije v nekaj dneh Judeničevo vojsko. Medtem ko rešuje Stalin Leningrad dezorganizlra takratni vrhovni poveljnik Trocki južno fronto. Ze obljubjajo kapitalisti Donskega bazena nagrado milijon rubljev onemu belemu bataljonu, ki bo prvi vkorakal v Moskvo. Centralni komitet Partije pošlje Stalina, da organizira zmago na jugu. Stalin odstrani z železno roko saboterje in špijone, ki iih je poslal Trocki ter požene v beg Denikinove bele čete in reši južno fronto. Stalinove zasluge na frontah državljanske vojne in intervencije so bile na Leninovo iniciativo ovekovečene in odlikovane v sklepu Izvršilnega komiteta Sovjetov ZSSR, po katerem je bil Stalin nagrajen z redom Rdeče zastave. Povsod, kjer se je na frontah odločala usoda revolucije je Partija jjošiljala Stalina. Stalin si je zamislil in izvedel strateške načrte in ukrepe, ki so rešili oktobrsko revolucijo pred združenimi silami kontrarevolucije. Kalinin Je rekel: «Od letu 1918. do 1920. je bil Stalin edini človek, ki ga je Centralni komitet pošiljal iz ene fronte na drugo na najobčutli-vejša in najnevarnejša mesta za Revolucijo». Rana, ki jo je dobil Lenin v atentatu 1918. leta in neprestano inten-sivtto delo so siiodkopali njegovo zdravje. Od 1921. leta, dalje mora vedno bolj pogosto prekiniti svoje delo. V teh razdobjih je vodil Stalin Partijo. 3. aprila 1922. Izvoli plenum Centralnega komiteta na predlog Lenina tovariša Stalina. Leninovega najzvejšega učenca in so-druga v borbi, za generalnega sekretarja Partije. Od tedaj Je bil Stalin vedno Izvoljen na to mesto. Organizator gigantskih zmag Na 17. kongresu Partije 1934. leta je tov. Kirov tako orisal Stalinove zasluge za socializem: ■Tovariši, ko govorimo o zaslugah naše Partije, ne moremo pozabiti velikega organizatorja gigantskih zmag, ki jih doživljamo, govoriti moramo o tovarišu Stalinu. «Reči vam moram, da je on nadaljevalec in res dosleden in uspešen učenec tega, kar nam je pustil veliki ustanovitelj naše Partije, ki smo ga izgubili pred desetimi leti. «Težko si je predstavljati takega orjaka, kot Je tovariš Stalin. V poslednjih letih, odkar delamo brez Lenina ne poznamo izpremembe, preokretnlce v našem delu, ne poznamo Iniciative večje važnosti, gesla, usmeritve v naši politiki, katere avtor ne bi bil tovariš Stalin in nihče drugi od njega. Vse osnovno delo — Partija mora to vedeti — se razvija po n'egovih direktivah, na iniciativo in pod vodstvom tovariša Stalina. «Mogočna volja, organizacijski genij tega človeka zagotavlja Partiji, da so uresničeni v določenem času veliki zgodovinski preobrati, ki jih zahteva zmagovita Izgradnja socializma». Tako se je pričela obramba Ca-ricina. Stalinov vagon na tirih južno-vzhodne postaje je bil tisto srce, ki je gonilo organizirano voljo po vseh ovinkih mesta z njegovimi tiradi, tovarnami ict pristani, po vsej fronti, kjer so se sestavljali polki, brigade in divizije in so na mitingih vojni komisarji razlagali naloge revolucije, po vsem velikanskem okrožju, kjer so agitatorji in pododredi mitingovali po vaseh, slanicah in pristavah, mobilizirali revni in srednji kmečki stan ter lomili gruntarski odpor. Na tisoče voz z žitom se je vleklo proti Caricinu, črede živine so tavale ]?o cestah k pristanom ob Volgi . . . Dan za dnem so odhajali živilski vlaki za Moskvo. Na pristaniščih v Caricinu, Črnemu Jaru, Ka-mišinu in Balašovu so vkrcevali na tovorne ladje živino, ribe in žito ter jih zvozili navzgor — proti Nižjem Novgorodu. Severni prestolnici sta zdaj lahko nemoteno prejemali vsakdanji obrok. Grožnja lakotne smrti je minevala. Toda vsa nevarnost je šele prihajala. Protirevolucija ni dajala niti kratkega oddiha. S koncem julija so generali Krasnova pričeli splošni napad na Caricin. Letala —nemškega tipa «Taube» — so Stalin v okopih Izvlečki iz romana „Kruh" od A. Tolstoja vrgla na Caricin letake z Mamon-tovljevim pozivom: «Prebivalci mesta Caricina in vi, zgubljeni sinovi ruske armade! O- francoske strojne tovarne so sklenili, da pojdejo vsi na fronto. Delavci tovarne za tojpove so sklenili da se vsi mobilizirajo za fronto in bračam se k vam s poslednjo po- združijo to z nepretrganimjiodnev-nudbo mirnega in pokojnega živ- ljenja v edini, veliki Rusiji, pravoslavni Rusiji, Rusiji, ki veruje v Boga. Blizu je vaša ura in blizu je kazen božja za vsa vaša hudodelstva .. .» Saša Trubka je sklicala na «Gru-zolesu» miting in prebrala ta letak. «Kdor želi odgovoriti generalu Mamontovu?» je vprašala, ko je končala branje, in se udarila po samokresnem toku. »Meni se zdi odgovarjanje nepotrebno. Vse je jasno. V temle toku je moj odgovor generalom. Predlagam vam, dedci, da sprejmete resolucijo: vsi brez izjeme gremo na fronto. Ves «Gruzoles». Hlode valili in žagali bomo potem — ko prežagamo Ma-montova». Delavci «Gruzolesa» so sklenili da pojdejo vsi na fronto. Delavci volji in da jo skuša privesti do te- I vsak način zahtevala, da ZSSR tve- ga, da bi se množično izselila iz države, kakor se je že do neke mere zgodilo, če jpomislimo na tragedijo Pulja, na obalna istrska mesteca, itd. Prav tako so jugoslovanski fašistični voditelji popolnoma prezrli načelo samoodločbe narodov. Eden izmed prvih sklepov mlade sovjetske oblasti po Oktobrski revoluciji je bil prav sklep, da imajo vsi narodi Rusije pravico do samoodločbe in da se morejo tudi odcepiti od dotedanje državne tvorbe. Tega pa se niso držali jugoslovanski voditelji. Tudi v tem so prevarili jugosloslovanske narode in jim vsilili svojo linijo vdinjanja imperializmu. Ce pomislimo, da je mlada sovjetska oblast, ki sta jo vodila Lenin in Stalin, v tako hudih časih dodelila vsem narodom prostrane se vsa sj?orna vprašanja rešila mirnem in prijateljskem ozračju. > ruske dežele pravico da samood ga za Trst novo vojno, kar je bilo v pobožnih željah imperialistov, ki so takrat imeli v Evropi od 3 do 4 milijonov do zob oboroženih vojakov in je bila pa Sovjetska zveza težko izčrpana od velikanskega pohoda svojih armad od Stalingrada do Berlina. Prav tako skuša danes na buržoazni način postavljati vprašanje slovenskega prebivalstva na STO, skušajoč postavljati njegovo rešitev izven rešitve vseh drugih vprašanj delavskega razreda in njegovih zaveznikov. Za razkrinkanje te klike na tem polju smo uporabili in uizrabljamo nauke tov. Stalina, ki pred stavljajo trden temelj s prakso prekajene znanosti za zmago vsega delovnega ljudstva, za vzpostavitev enakopravnosti med vsemi narodi na svetu in za njihove mimo sožitje v osvobojenem človeštvu. S. K. Stalin in Voiošilov (1918.) v okopih pred Caricinom, nim in jponočnim valjanjem oklepnega jekla v treh posadih in s pospešeno gradnjo oklepnih vlakov. Za delavskimi oddelki so šle na fronto matere, žene, sestre in otroci, noseč svežnje, vrečice z jedjo in lonce s kislim mlekom ... Nemalo mladih žensk je šlo tta fronto — kot sanitejske borke, druge — pismene — pa v agitprop — da so v okopih brale veliki časnik «Vojak revolucije», ki ga je zdaj Mežin izdajal v Caricinu. Mamotov je zbiral glavne sile ne-jposredno nasproti Caricina in zadajal prodoren udarec po glavni progi, po kateri so se pred mesecem dni prebijali Vorošilovi prevozi. Proti koncu dru: ega tedna bojev sta se jeli Komunistična in Morn-zovsko-doneška divizija izmotavati kajti primanjkovalo je rezerv. Topovsko strelivo in naboji za puške, ki so jih bili pripeljali Vorošilovi prevozi, so šli h koncu. Stalin je poslal v Moskvo Parho-menka, da iztrga Vrhovnemu vojnemu svetu orožje in strelivo ter ga neutegoma pripelje v Caricin. Slanico Nižječirsko so morali sprazniti. Rdeči so se umaknili na levi breg Dona. Most so predali sovražniku. Kalač so zapustili. V Caricin so noč in dan prihajali vlaki, nabito polni ranjencev. Pod Krivo Muzgo so bili najboljši j?olki Kom-divizije zgubili več ko polovico mož. Lukaš je bil hudo ranjen. Krvaveča in zmučena Rdeča armada se je opirala zdaj samo še na o-klepne vlake, ki so z bobnajočim ognjem odbijali pritiskanje velikanskih Mamontovljh rezerv. Toda zmanjkalo je granat. Z besnimi konjeniškimi naskoki je sovražnik neudržno butal proti mestu. Od grmenja topov so v Caricinu šipe žvenketale. Vse prebivalstvo je na robovih mesta v naglici kopalo zadnjo utrdbeno črto. Stalin je bil v okopih. Tja so mu prinesli brzojavko z zahtevo, naj neutegoma u-stanovi Revolucijski svet Južne fronte na osnovi popolnega ne-vmešavanja komisarjev v operativne stvari, štab pa premesti v Kozlov. Se tisto uro se je v hišici na kraju mesta zbral vojni svet, in Leninu pa Osrednjemu odboru je bila poslana brzojavka: «Ali je zgoraj navedeni ukaz Trockega znan Vrhovnemu vojnemu svetu? Brzojavni ukaz Trockega grozi vsej fronti z razsulom in vsej revolucionarni stvari na- jugu s poginom: zato ga Vojni svet južne fronte ne more izvršiti». Stalin ni več zapuščal okefciov, ampak, je od tod vodil pošiljanje rezerv, dovoz streliva ali odpravo novega oklepnega vlaka, oboroženega s pravkar ulitimi težkimi topovi. V okop je skočil Vorošilov — ki se je bil na oklepnem vozu vrnil iz prednje črte, ves blaten in zamazan od strojnega olja. Molče je gledal Stalina — ustnice so mu drhtele: «Kolja Rudnjov je ubit» je rekel in minuto ali kaj molče stal na mestu. «Patronov ni . . . Nu, grem v strelsko črto .. .» Zlezel je iz okopa. Sedel je v o-klepni avtomobil (s katerim je bil prišel po nove strojnične kolače) in odbrzel. Ko se je mamontovcem že zdelo, da je treba le še enega, zadnjega napora, pa vdero v mesto — se jim je postavil nasproti sveži No-vonikolski polk, sestavljen na delavskih mestnih obrobjih. Stalin jim je spregovoril nekaj besed, pa so brez strela krenili naprej. O-klepni vlak, ki se je pomikal pred njimi, je z ognjeno burjo pometal pot. Novonikolci so prišli do sovražnikovih okopov in naskočili z bajoneti. Mamontova pehota, ki ni pričakovala udarca novih čet, se je zmedla in zbežala. Prestregle so jo lastne kozaške stotnije, ki so s sabljami udarile po bežečih. A tudi te stotnije je pometel ogenj oklopnega vlaka in baterij, ki so stale pod mestom. Napor, s katerim so beli drli proti mestu, se je, kakor rado nanese, zlomil ob novi sili, ki jim je bila nepričakovano postavljena nasproti. Beli so odskočili od Caricina, kakor da bi se bili opekli. Mamontov je poslal rezerve. Po teh je z boka besno udaril Gromoslav-ski polk. Bell so se jeli valiti nazaj za Krivo Muzgo. Tedaj se je nanje zapodila morozovska konjenica in vrgla v Don vse jedro m«-montovske armade, ki se je dopoldne zdelo, da zmaguje, proti večeru pa je bila uničena. «Napad sovjetskih čet caricinske-ga okoliša je bil ovenčan z uspehom ... Nasprotnik je docela razbit in vržen na Don. Položaj Cari-citta je trden. Napad se nadaljuje. N ARKOM STALIN» Članek [P. Judina iz lista ”Za trajen mir, za liudsko demokracijo,, z dne 9. decembra 1949 Titova tolpa je popolnoma razkrinkana kot banda zakletih fašistov, morilcev in vohunov ALI JE TUDI «in form bi nojevska to F laž» Resolucije, ki jih je sprejel Informacijski urad Komunističnih partij novembra 194», so popolnoma razkrinkale Titovo kliko kot fašistično bando špijonov in morilcev. Vsi vedo, da sta se Tito in njegova druščina dokopala pod imenom Komunistične parti; e do oblasti s prevaro, prikazujoč se kot prijatelji VKKP-b in ZSSR. Jugoslovanski narodi bi jim bili preprečili dostop v demokratično Jugoslavijo, če bi bilo drugače. Proces v Budimpešti in obtožnica proti Trajču Kostovu sta pokazala, da je prišlo do odkritega prestopa Titove klike iz režima ljudske demokracije in socializma v lasizem, v tabor imperializma. To pa se je zgodilo zelo hitro, ker je bila ta klika že dolgo časa špijon in plačanec angleških in ameriških imperialistov. Titova klika je prešla v fašizem na neposredni ukaz njenih gospodarjev, anglo-ameriških gospodarjev. Peklenski načrt uporabiti «komunistično» vlado Jugoslavije kot glavno orodje borbe za zrušenje re žimov ljudske demokracije Srednje lz imperialističnih rok je bila iz-brala ta sestanek OZN, da bi spro-bita ost «Komunizma» proti komu- žila klevete proti ZSSR in deželam nisnčm fronti. Dejstvo, da Se seaaj poskušajo magnati imperializma prikazati Titovo kliko kot «komunistično», kaže kako je bilo udobno to orožje za ameriške imperialiste. Zato Je državni tajnik Acheson izjavil 2U. oktobra, da je Jugoslavija «komunistična država». Po drugi svetovni vojni so anglo-ameriški imperialisti izgubili go-spodstvo nad srednjo in jugovzhodno' Evropo; Balkan je prenehal biti smodnišnica Evrope. To pa ni bilo po volji anglo-ameriškim imperialistom. Da bi ponovno vzpostavili svoje gospodstvo nad Srednjo in Jugovzhodno Evropo in ponovno iz-premenili Balkan v vojno žarišče, so sklenili uporabiti svojo agenturo, Titovo kliko. Nesramno izdajstvo revolucionarne borbe grškega naroda, izvedeno po neposrednih ukazih anglo-ameriških imperialistov, je ena izmed stopenj protirevolucionarne aktivnosti jugoslovanskih agentov imperializma. Ce je grško narodno-osvo-bodilno gibanje doživelo poraz v ljudske demokracije. Jugoslovanska delegacija, sestavljena od patentiranih ameriških špijonov, Kardelja, Djilasa in Beblerja je v klevetah solidarizirala z anglo ameriškimi kolonizatorji, z južno - afriškimi lastniki sužnjev in kitajskimi kom-pradorji. A po vsem tem imajo hlapci mednarodnega imperializma v Jugoslaviji še nesramen pogum izjavljati, da imajo z ZSSR «diskusije» o «e-nakopravnosti med socialističnimi državami». Kakšna enakopravnost more biti med komunisti in fašisti? Ne gospoda Tito in Kardelj, iščite svojo «enakoravnost» v taboru imperializma! Oni vam bodo pokazali, llstičnem taboru. Danes «neodvisni» kaj Je «enakopravnost» v imperiamo ne more več narediti niti enega samega koraka brez dovoljenja ameriškega državnega tajništva. Na ukaz tujih imperialistov si je Klika Tito-Rankoviča zastavila cilj in Jugo-vzhodne Evrope, za odcepi- poslednji jeseni, je to neposredna tev teh dežel od ZSSR in pripravljanje nove vojne proti Sovjetski zvezi, je bil sestavljen v uradih a-meriškega državnega tajništva. Resolucija Informacijskega urada iz leta 1948. je razkrinkala buržoazno, protisovjetsko in protisocialistično bistvo notranje in zunanje politike Titove klike in ta skupina špijonov ni več mogla delovati pod krinko «prijateljstva» do ZSSR, «prijateljstva» do dežel ljudske demokracije. Iz teh razlogov je resolucija Informacijskega urada izzvala tako sovraštvo Titove klike in njenih imperialističnih gospodarjev. Resolucija Informacijskega tirada je zares zgodovinska marksi-stično-leninska listina; ni samo razkrinkala buržoazni in izdajalski značaj politike Titove klike, nego je še bolj strnila mednarodno komunistično fronto in ves tabor miru, demokracije in socializma. posledica pomoči, ki jo je dala Titova klika grškim monarhofašistom. To kar ni v štirih letih uspelo anglo-ameriškim imperialistom v Grčiji vkljub odkriti vojaški intervenciji, to je bilo mogoče doseči s pomočjo jugoslovanskih zločincev. Državni tajnik Acheson je javno odobril v svoji izjavi dne 20. oktobra jpolitiko Titove klike v grškem vprašanju. To so sramotna dejstva, ki jih jugoslovanski banditi Titove klike ne bodo mogli izbrisati nikoli kakor tudi ne bodo mogli nikoli izbrisati svoje odgovornosti pred mednarodnim proletariatom. Znano je, da so na poslednjem sestanku Organizacije združenih narodov predstavljali imperialistične sile najbolj okoreli reakcionarji, zakleti sovražniki komunizma, rablji mednarodnega delavskega gibanja, najnevarnejši vojni hujskači. Zato je klika Tito-Rankoviča iz- Protikomunistična gonja ima značaj pravega fašističnega banditizma: to je, zahrbtnega umna. Penzič, Rankovičev agent je rekel na konferenci jugoslovanske policije; «Potrebno je okrepiti budnost in kontrolo po Resoluciji Informacijskega urada. Potrebno je kontrolirati na mestu vsakega človeka, ki se ga zasači blizu meje in če je član Partije ga je treba ubiti v največji tajnosti, ne da bi vzeli v obzir ali je član Centralnega komiteta, minister ali kaj drugega». Poglavar vseh jugoslovanskih fašistov je izjavil o vseh pristaših resolucije Informbiroja: «Iztrebiti jih moramo in to bomo tudi storili». Titova klika je razširila svoj teror na približno 100.000 komunistov. Medtem ko mečejo iz Partije komuniste, ki so ostali zvesti proletarskemu internacionalizmu in jih iztrebljajo, so po drugi strani od-j prli vrata Partije buržoaznim elementom in kulakom. Tu so besede Neškoviča in na- vse sloje družbe, moramo imeti v Partiji proporcionalno predstavništvo vseh slojev prebivalstva; na primer tudi srednji in bogati kmetje, ravno tako kot revni kmetje in delavci, obrtniki, odvetniki, doktorji, kot tudi duhovniki in upokojenci morajo biti proporcionalno predstavljani». Vodsvo Komunistične partije Jugoslavije je popolnoma prišlo v roke špijonov in morilcev, plačancev anglo-ameriškega imperializma. Ko so uničili glavno Jedro Komunistične partije Jugoslavije in si pridobili oblast v Partiji so anglo-ameriškt špijoni Titove klike izvedli v deželi protirevoluciaona-ren državni udar. Ko so izvršili izdajstvo, ki mu ni primere v zgodovini, so Jugoslovanski buržoazni nacionalisti v vsej naglici likvidirali v Jugoslaviji režim ljudske demokracije in ustanovili protidemo- NEREDNOSTI PRI DELITVI MESA V Ptuju že nekaj tednov ne ob- nes je v jugoslovanski vojski preko 600.000 mož in vsaj 300,000 mož je v Hankovičevi policiji, v obmejnih stražah in posebnih enotah. Jugoslavija ima tako približno milijon ljudi pod orožjem, to je tri ali štirikrat več nego tekom vojne proti nemškim fašističnim okupatorjem. Dežela je dejansko izpre-inenjena v vojaško taborišče, v državnem aparatu cvetejo izsiljeva- ; n ja, zapravljanja, protekcije in zlorabe vseh vrst. Te zlorabe dosegajo take oblike, da je Borba, ki je laž poklic, prisiljena zatrobiti, alarm in pisati; «Krog saboterjev se širi, kraja zavzema organiziran, sistematičen značaj znatnega obsega. Vrednost poropanih dobrin dosega milijone». V Jugoslaviji so ukinili režim ljudske demokracije in vse osnovne svoboščine; preganjajo vsako svo- kratičen in protikomunističen režim ( hodno izražanje misli in teptajo vse človeške pravice. Diktatura li- uničenja Komunistične partije Jugo- čela, ki so temelj za sprejemanje slavije in jo je tudi uničila. v Partijo: «Da bi uspešno vodili fašističnega tipa. Glavna opora jugoslovanskih fašistov je birokratski, vojaški in policijski ter protiljudski aparat. Da- to - Hankoviča je tipično fašistična diktatura! (Nadaljevanje sledi) KITAJSKA NA POTI v lepšo in srečnejšo bodočnost Kitajska spada po obsežnosti in obljudenosti med prve države na svetu. Njena površina meri 9.600.000 kvadratnih km to je skoraj toliko kot vsa Evropa ali ena petnajsticia celotne zemske oble. Prebivalcev ima skoraj 500 milijonov t. j. ena petina prebivalstva sveta. Razdeljena je v 18 pokrajin, katere so tako velike kot srednje evropske države. Večina dežel je zelo gosto naseljena, saj to dokazuje tudi veliko število prebivalcev države. So pa tudi dežele z redkejšo obljudenostjo, v Tibetu, ki je prav za prav avtonomna država pod oblastjo budi-stovskega papeža Dalaj Lame, pride približno po en prebivalec na kvadratni km. Seveda so to nerodovitne dežele v severnih goratih predelih države. Poglavitni pridelek Kitajske je riž, ki je prav za prav kitajski kruh. Po podatkih iz leta 1946 so 40 si marsikaj privoščili na račun ubogega in zaostalega ljudstva. Po nekot so si razni preobjestni fev- obsegala rižna polja 18,5 milijonov ha, pridelek riža pa je tisto leto znašal približno 500 milijonov q„ t. j. povprečno po en q. na vsakega prebivalca. Rižna polja se nahajajo predvsem v južnih predelih dr- , . , . , žave in ob reki Jangtse. V severnih-dalc‘ pnvosčlh. cel° «Jus pnmae predelih pa je glavni pridelek pše- MAO TSE TUNG niča. Leta 1946 je znašal pridelek približno 34 mil. q. Tudi koruza je v precejšnji meri zastopana pri Božič — priljubljeni družinski praznik Je tu. Vsakdo izmed nas se ga veseli. Posebno otroci ga nestrpno pričakujejo. Ze dolgo premišljujejo kako bodo okrasili tradicionalno božično drevesce. Seveda mislijo tudi na darila, ki jih bodo ob tej priliki prejeli. Toda žal, nimajo vsi te sreče. Koliko družin brezposelnih delavcev z zagrenjenostjo pričakuje ta praznik. Njih otroci bodo žalostni. V Sovjetski domovini pa je drugače. Tam so vsi otroci deležni enake sreče. "čl Gornja slika predstavlja božični prizor sovjetskih otrok. prenrani kitajskega ljudstva. Drugi važen kitajski pridelek je čaj, kateremu mi prav za prav pravimo ruski čaj. Caj je tudi pogla-vitna pijača Kitajcev. Povprečni pridelek čaja znaša od 400 do 500 mil. kg. letno. Tudi pridelek tobaka zavzema važno mesto v svetovni proizvodnji. Predolgo bi se zavlekli, če bi hoteli podrobneje opisati vse bogastvo Kitajskih dežel. Naj omenim tu še dejstvo, da goje na Kitajskem znatno število raznovrstne živine. Računajo, da so pred vojno redili okrog 20 mil. goveje živine, nad 300 mil svinj in nad 300 mil. kom. razne perutnine. Kitajska je pretežno poljedelska država, saj računajo, da je 90 odst. prebivalstva kmečkega porekla. Industrija je v državi zelo slabo razvita. Nikakor pa ne smemo trditi, da je vsaj kmetijstvo morda napredno. Nasprotno do sedaj se je ohranil najprimitivnejši način obdelovanja . zemlje. Kitajsko kmečko ljudstvo je bilo dolga stoletja in celo tisočletja tlačeno in se ni moglo razvijati kot se je razvijalo po drugih delih sveta. Do osvoboditve po zmagoviti Kitajski Rdeči armadi so bili kmetje podrejeni bogatim fevdalcem, ki noetis» — t. j. pravico do prve noči. V uvodu sem navedel nekaj številk o raznih poljskih pridelkih. Omenil sem tudi, da znaša pov-prečni pridelek riža po en q. na vsakega prebivalca na leto. Da pridelek riža znaša toliko je resnica, a v resnici ne pride po en q na osebo, ampak mnogo manj, saj je znano, da je do sedaj vsako leto pomrlo na tisoče ubogih Kitajcev od lakote. Ce je kje na svetu vladala nebovpijoča krivica na račun kmečkega ljudstva, je to bilo brez dvoma na Kitajskem. Sedanji zmagoviti voditelj Kitajskega ljudstva in zmagovite Kitajske Rdeče armade Mao Tze Tung je že v začetku borbe za osvoboditev postavil za enp izmed poglavitnih nalog izvršitev agrarne reforme. Ob neki priliki je dejal, da je vprašanje zmage osvobodilne borbe izvedljivo le z izvedbo a-grarne reforme. Vprašanje agrarne reforme na Kitajskem je zelo staro vprašanje. Fevdalni sistem je bil zakoreninjen že nad 2000 let. Baje je že cesar Uang Manc spoznal, da fevdalizem slabi cesarstvo in je skušal že on razlastiti revdalce ter podržaviti vso zemljo. To je fevdalce zelo razburilo in so ga umorili. Tudi po njegovi smrti je še nekaj voditeljev Kitajske skušalo odpraviti fevdalni sistem, toda brez uspeha. Za izvedbo tega velikopoteznega dejanja in za uresničitev prave a-grarne reforme je bila in je sposobna le Komunistična partija in zmagovita Kitajska Rdeča armada. Ne bo odveč če na tem mestu omenim s par primeri kako so tlačili kitajski fevdalci kmečko ljudstvo in ga vedno bolj izžemali. Kitajski kmetje so jemali v najem zemljo od fevdalca. Letno najemnino so morali plačevati v pridelkih in to od 50 do 60 odstotkov celotnega pridelka. Toliko namreč samo za najemnino od zemlje same. Ce je lastnik-fevdalec dal kmetu tudi seme, tedaj je zahteval 70 odst. pridelka. Jasno je, da z ostalimi 30 ali 40 odst. pridelka ni mogel živeti noben kmet vse leto. In kje so ostali stroški pa če tudi je kitajski kmet sila skromen! Ni čuda potem, če je vsako leto pomrlo toliko ljudi od lakote. V letu 1929-30 je umrlo nad tri milijone ljudi od lakote! Brez dvoma bi te izredne šibe Kitajsko ljudstvo ne bilo deležno, če bi bile tam vladale drugačne socialne in gospodarske razmere, oz. če bi kmetje ne bili prisiljeni oddajati do tri četrtine poljskih pridelkov nenasitnim fevdalcem. Ko so Japonski militaristi zasedli del Kitajske so se razmere kmetov še poslabšale. Večina večjih fevdalcev se je potegnila za Japonce. Tako se je teror povečal. Ni čuda, da so jih kitajski kmetje smatrali za slabše od Japoncev. Mnogokrat se je dogodilo, da so prijavili japonskim vojaškim oblastem protija-ponske elemente, ki so seveda bili usmrčeni. Tako so se fevdalci polastili imovine usmrčenih žrtev. V tej dobi je posebno cvetelo posiljevanje deklet s strani fevdalcev. Tudi že omenjeni «jus primae noetis» je bil posebno v veljavi. Podložni kmet se ni mogel upreti svojemu gospodu. Kakor je po eni strani ukoreninjeni fevdalizem stremel za tem, da čim bolj izkorišča in upropašča kmečki živelj, tako je po drugi strani oviral vsakteri napredek v pridelovanju. Znano je, da številne velike reke vsako leto preplavijo prostrane kitajske ravnine ter s tem povzročijo neprecenljivo škodo ne le na pridelkih, marveč tudi na živini in že itak bornih kmečkih bajtah. Fevdalci niso v vseh dolgih stoletjih vladanja storili ničesar, da bi vsaj omejili, če že ne preprečili to velikansko nadlogo. Nasprotno stremeli so le za tem, kako bi čimbolj odirali prizadeto ljudstvo. Fevdalci in njihovi zagovorniki nih čudov na šolskem polju. Upoštevati je treba, da je kitajski črkopis zelo težak saj ima ničmunj kot nekaj tisoč črk! Tako si Kitajsko ljudstvo poživlja svojo nad dva tisoč let staro kulturo. Odstranilo je tiste, toliko časa nepremostljive ovire, ki so ga tlačile v mračnjaštvu in zaostalosti. Razumelo in spoznalo je, da je Komunistična partija tista, ki mu prinaša srečo in ki mu odpira pot k trajnemu blagostanju. Zato se je trumoma oprijelo osvobodilne borbe pod vodstvom genialnega Mao Tze Tungd. Da je željno pričakovalo srečnega trenutka nam dokazuje dejstvo, da je rušilo tisočletne ustanove koj za hrbtom naciona- ’| listične vojske. Ves teror in vsa krutost nacionalistov in fevdalcev nista mogli ustrašiti ljudstva žejnega svobode. Nič niso pomagala množična . pobijanja «upornikov» Napredne sile delovnega ljudstva (a[3SA ez os veščajo potrošnikov, kdaj je meso naprodaj. V soboto so ljudje čakali že od 5 pred mesnico (navadno je bilo na vratih obvestilo, če se bo meso delilo ali ne). Sele po daljšem času je prišel uslužbenec klavnice, ki pa na vprašanje čakajočih ni vedel točno, če se bo meso delilo ali ne. Približno enak odgovor je dal drugi uslužbenec, ki je prišel mimo čakajočih. Nato pride mesar, ki meso razdeljuje. Tudi sam ni vedel, če se bo meso delilo, zato je odšel v klavnico, odkoder pa se ni vrnil. Ob 8 so se ljudje začeli razhajati brez mesa in informacij, kdaj se bo delilo. Proti večeru pa so meso razdeljevali. Vendar so o tem vedeli le Ttujčani, potrošniki iz okonce pa niso bili o tem obveščeni, zato so ostali brez mesa. V okolici Ttuja živi veliko delavcev, ki so zapusiem pri težkih delih 111 se upravičeno jeze, ker niso obveščeni o razdeljevanju mesa. Potrebno je vsekakor pravilno in ob pravem času obveščati vse upravičence, kdaj si lahko nabavijo meso. Nič boljše ni z delitvijo kuriva. Poslovalnica Kurivopmmet breg na dtrašilovem nima ne drv ne premoga. Ko se prebivalci iz okonce Ptuja obrnemo na poslovalnico mesta Ptuj, ki je dobro založena s kurivom, nas odslovi, češ vi dobite ku-.ivo na Bregu, ker smo se tako do govorili. Ce pa drv ni jih bodo pa navozili. Minila sta od tega že dva meseca, za prebivalce desnega bre-u Drave pa še vedno ni kuriva. («Ljudska pravica», 15. due. 1949) umazanimi rokami, kretničar1 ^ legajo umazani v bivalnice. javi članov komisije se mil° *8 da se dajo na 1 sredst^ inče*11 dobi takoj, samo da se polago primerna finančna Pereče je tudi vprašanje sv: in ostalega pisarniškega ^ ki ga postaja sploh ne dobiv* pa v zelo majhnih količinah. r pa ’ ti o / materi811 tako primanjkuje karbid. delo na železnici neovirano razvil8’ io in zagotovila varnost proi met8' treba ta vprašanja čimpili re# 11# («Ljudska pravica», 15. dec^^ SLABO GOSPODARJI^ . ,e ff Prešernova ekonomija, ki 1 ibliškega značaja, ma med sko ulico in novim kanalom ^ sroja približno en hkt. °rne Ije. Na tej njivi je bil prvotn0 zara# ™. jen ječmen, ki pa se je ^ žetve precej otresel pozne «ivc picccj ut**"- y,). njivi. Nato so njivo preorali ter sejali z repo, ki je pa niso niti pali niti opleli in zato jo je J» sel ječmen in plevel. Repa Je 8 nes na njivi. Čeprav je dr0^^j jo lahko delno uporabili za , ostalo pa za živinsko krmo. stvo, ki opazuje slabo gospodah spro- na tej njivi, se upravičeno - -, kdo je kriv za malomarno 0 ^ površine zeml)e ^ vo tolike Ljubljane? Tako je tudi z ekonomijo ob Tyrsevi cesti, prav tako repa še vedno na ^ in čaka, da jo zamete in sneg. 0 («Ljudska pravica» 10. dec’ IZ IDRIJE NEREDNA PHESKRHA RUDARJEV j; ouuiaj s aimmjBjqo preteklostjo. LJUBLJANA Glavni kolodvor je materialno slabo preskrbljen. Tako ni na primer že dalj časa prejel nobenih niz-kovatnih žarnic. Peron utegne vsak hip ostati v temi, v pisarnah pa je delo zaradi nezadostne razsvetljave izredno težko, če že ne docela nemogoče. Kdor pozna promet, ki je na Ljubljanskem kolodvoru ob vsaki tiri, se upravičeno sprašuje, zakaj se ] to vprašanje ne reši takoj, zlasti ko je sedaj večkrat gosta megla in tla poledenela. Komisija ministrstva za delo je tudi ugotovila, da nima postaja niti koščka mila ali pralnega praška za umivanje osebja. Tako morajo uslužbenci uživati hrano ? Rudniški kolektiv v Idriji polnil letošnji plan bra. Ker zahteva delo v rua“"’^I# likih naporov, imajo ruaa“’.l,)[if'1 že 28. id## adarri živil*» Z8*8 nost v preskrbovanju in drugimi potrebščinami. ~ ^ krajni magacin živila najPrei ljuje rudarskemu magazinu darskem magazinu pa uprava^, meščenci nimajo pravega 1 ,e«. vanja za redno preskrbo iu ^ Blago, ki ga prejmejo P°sl°Vsl(iaiir rudarskega magazina, leži v ^ ščih, namesto da bi ga takl^ jtl* določenega dne tudi ni dvig11 ^ delili rudarjem in njihovim je 24. novembra^^ nam. Tako --- ^ magazin večjo množino koru ,ei ke, ki jo je začel šele na cijo deliti 26. novembra. primeri so bili tudi Pr* ' krušne moke in sladkorja- ^ moke, da rudarji s 1. dec6 še niso imeli belega kruha- VtD#8 nine, ki jih je prejel 27. oK m* eh11 pričel razdeljevati šele L deC , So pa še drugi primeri °e At> nega odnosa rudarskega 10 ^ do potrošnikov. Dogajalo se )e'^ j|f bila poslovalnica za sadje ^ ga in zaprta, medtem ko se ^ je pri dobavitelju kvarilo- jj odstranile vse te neprav* j »O ifl1* preskrbi, naj poskrbi špekcija ter pristojni orga) KITAJSKE. MLADINKE. MANIFESTIRAJO ce, ki s svojo malomarni^^ vzročajo nerednosti v PreS o5|. je treba poklicati na odgoV j. («Ljudska pravica» 8. dec- .osti" ZORA KOŠUTA-JUGOVA BOŽIČNA MISEL Rodil se Je Krist. Mir ljudem na zemlji! Pravica in ljubezen naj vladata nad vsemi ljudstvi sveta! «Toliko govorijo vedno ljudje o pravici. Povej mi, Drejček, kaj je pravzaprav pravica? Ali je pravica orožje in nasilje, ali je pravica trpljenje?» Sonce sije. Vse izložbe so kakor toliko lepih pravljic, sami lesketajoči se okraski in lučke. Po ulicah in trgih stoje smrekova drevesca, kakor mladi gozdički, zrastli kar čez noč. Kako čudovito! In mamice drže svoje otročičke za roke in Jim razkazujejo vse te lepote in dobrote. Sonce sije in galebi se veselo premetavajo nad sinjo modrino valov. Drejček hodi s svojim tovarišem ob obali in razmišlja, kaj naj mu uugovori. Drejček Je dve leti starejši, letos mu bo štirinajst let — zato mu ni vseeno, kaj mu bo odgovoril. Drejček tudi čita časopise. Vse ve, kaj se godi po svetu. Ve, da se vsi narodi borijo za pravico. Ve, da imajo Francozi velikega učenjaka, Jolliot Curieja, ki se bori za pravico in mir, ve, da je velika Kitajska z Maotsetungom na čelu v znamenju velike ideje, ki preobraža svet, zmagala nad krivico, ki Jo je že vekove tlačila. Ve, da atomska bomba Amerike, ki bi hotela razrušiti In zasužnjiti svet, se ne more boriti proti atomski energiji veličastne Rusije, ki pretvarja nerodovitne puščave v raj na zemlji. In tudi v svojem srcu čuti, da je ljubezen močnejša od sovraštva. Saj on ljubi vendar vsa bitja na svetu. Cernu bi sovražil, ko pa je ljubiti toliko lepše. «Pravica je ljubezen», Je glasno izgovoril svojo misel ter s tem odgovoril na prlpateljevo vprašanje. Sirena na bližnji vojni ladji Je močno-rezko zatrobila, da za tre-notek nista mogla govoriti. Prav do mozga Ju Je pretreslo. «Kako neprijetno», sta skoro hkratu zašepetala. Zrla sta v dve mogočni vojni ladji, zasidrani zunaj na morju. ■Pravzaprav bi te vojne ladje morale biti v Ameriki in ne tu v Trsta. To bi tudi bila pravica». Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje, pozvanjajo zvonovi... Kako lepo Je, če ni sovraštva v srcu, če ti Je pogled Jasen in čist, vest mirna, Kaj ti pomaga mošnja denarja, če zardevaš v obraz in povešaš oči, ker te je sram Judeževih zlatinkov. Pečejo te na vesti, da ti šumi v ušesih in ne slišiš pesmi zvonov. Miza se ti šibi mastnih Jedi, trebuh se ti redi, lica imaš nabuhla, a oči so tope, kvečjemu strah še odseva iz njih. Ne, prijatelj, ne izplača se. Poglej kvečjemu strah še odseva iz njih. Ne, prisluhni zvonovom: Mir ljudem na zemlji, ki imajo žuljave roke, ki imajo čisto srce. Ne, res sc ne izplača zavoljo denarja izgubiti sonce... Mir ljudem na zemlji... Mali kodrolašček stiska pod pazduho vrečico z napisom: «Božič otroka». Košček sreče je v njegovih očeh. Zakrpano suknjico ima in »iztrgane čeveljčke. Kako velika bi morala biti ta vrečica, da bi pokrila vso revščino, ki sije z njega. In doma — očka in mati nista več otroka in ne dobita vrečice, čeprav sta še bolj potrebna kot on. In vendar za trenotek upa, da bo ta vrečica zadostila vsem potrebam. «Glej mama!» veselo vzklikne že na pragu doma. Zvonovi pa dalje zvonijo. Kdor dobro prisluhne, natanko sliši njih glas: bim-bam, mir ljudem na zemlji... Ne denar, ne «Božič otroka» — nočemo miloščine! Mir ljudem na zemlji, nočemo vojaških ladij. Delo našim očetom, kruha vsem otrokom sveta! Bim-bom... Ne bo več dolgo krivica vihtela svoj bič, močne so mišice žulja-vih rok. Kaj Je eno desetletje?! Saj smo še mladi. Bim-bam, ozri se naokrog. Vidiš množico žuljavih rok? Ej, siromak z mošnjo denarja, sleci suknjo in primi za delo! Preizkusi se z življenjem! Si dovolj močan, da ga premagaš tudi brez cekinov? Bib-bam, samo ljudje bodo ostali po tej borbi. Mir ljudem na zemlji--------še lahno odmeva od zvonov. «Drejček, zdaj pa že vem kaj Je pravica. — Pravica Je delo žuljavih rok naših očetov, rojeno v ljubezni in želji po miru!» «Res, pravilno si me razumel. Kmalu bo dozorel plod njihovega dela in takrat bodo šele resnično zazvonili vsi zvonovi; MIR LJUDEM NA ZEMLJI!. ..». Zadnji pozdrav (Babiču in babičanom) MRTVO VELIČANSTVO Kako naj žaba bode slon? Kako da barve ne spréminjal bi kameleon? Kako naj gnezda ne oznani ptič? Kako možat naj bo - babič ? MURSKA SOBOTA ... .Medtem ko so iz Mačkovec še nekam v redu gjtf li živino najprej proti Murs»'..^ ti in dalje v potrošna sre v Prosenjakovcih kljub ^ planiranim kamionom za ^ čakalo več ur na dežju ^ 30 glav goveje živine. NaP° jtf nek tovariš le telefoniral p ^ Par K tov nek K km; Plet 'oni •ijo "lis "na bliško podjetje za Mursko Soboto in za / odlCUP , Jfi. ihteval A f ljena kamiona. Toda odgoV°r y glasil: «Kaminov (tako je reč zapisano v L j. praV-1 tri10 p» pe DOSLUŽENI TRIBUN GAGÀ Mogočen si nad morjem, Kontovel a kaj, ne slušaš svojega sinu povelj ? • .Bil ribič”, pravijo, .pa slabo je ribaril, kakò nam reva zdaj bi še krmaril?” Brezhibna preča, parfémi in pomade, za moškega to, bogme, slabe so navade. SIAU, veš bratec, še ni Sizal, iz sklede naše ti ne boš več lizal I TRŽAŠKI IKARUS POLITIČNI PRIPRAVNIK Pod modrim nebom ptica kroži, kroži, -vse više, više k soncu se poganja, višav ne vajena, po zemlji se ji stoži, na mrhovini obtiči, glej bedna kanja... lmè mogočno - junak je pač za drugih troje oblika to edina našega ji Voje, odleko novo urno umèriti se spet bo dal STO-jevskim dekletom v srcu za hip bi rad ostal- so ves čas poskušali držati pripro-sto delovno ljudstvo neuko, zato mu niso dajali niti osnovnih šol. Po nekaterih pokrajinah je bilo celo nad 95 odst. prebivalstva nepismenega. S prihodom osvoboditeljev se je stanje tudi v tem pogledu na mah spremenilo. Ljudska oblast stremi za tem, da čimprej zabriše vso poniževalno sled fev-dalistične državne ureditve in torej v prvi vrsti tudi odpravi nepismenost. Organizirajo in ustanavljajo se vsepovsod nove raznovrstne šole. Razumljivo je, da se zlasti na tem polju velikanske težave, toda sile, ki so znale zrušiti stari in ukoreninjeni fevdalni sistem in u-ničiti proslulo vojsko C ang Kajška, so kos tudi pri ustvaritvi neverjet- Tako, tovariši, le nič strahu, vam natočili še za živega smo čistega medu, ob smrti vaši rani, mi kadre mlade, postavili na noge vse smo delavne brigade, jim krampe in lopate v ròke djali, s častmi vas, vzore stare, dostojno bomo pokopali. Vsakteri spomenik imel bo svoj, pod njim užival večno zasluženi pokoj. Če pa katerega pri tem v naglici bi pozabili, se spomni le kasneje ga morda kdo v sili: kjer človek ne, tam psiček prav dobro se spozna, obstane, duha, voha - - -že dalje, hop, veselo in lažji odskaklja... PEPI STRELA ker zanje ni motornega "" ti radi tega je morala živ‘ na prevoz do naslednjega ...M jetje za odkup pa je P*a „ K> din. stojnine za štiri v.a6ffn ■ 'J1 bili naročeni za prejšnji Medtem ko je v Pr°s' čakalo na odvoz 7C - - ,01,- , goveje živine sta dva ka^1 ^ važala ljudi na nek 1* l na okrajnem poverjenis1 kalni promet že ne °rira f malomarnim odnosom ‘v’-?#J vanja svojih nalog ih kapliy krat z racionalnim upoftijo kamionskega parka zados ^ f f barn odkupnega podjetja .j bam množičnih organza . stanov? „ v X d#1 («Ljudska pravica» ^ Rasizem v ameriki Wan/e črncev je še danes nekaznivo - Teroristična °JjQanizacija Ku - Kluks - Klan nemoteno deluje torij. sov° ^ »otova’ P° Ameriki veliki 6ek' k* »isateU Ehrenburg, se je J® Pogovarjal z nekim zelo botai i se naseli v Ameriki se aju poamerikani. Amerika spre-loJ", Priseljencu um in srce. Potil Cl že v prvem pokolenju se ču-Oiisl'Sarn° J^meri*canci- Človek) bi si tn\! ’ ^a v’ada v Ameriki popolna skopravnost med vsemi tjakaj Črnec je v Ameriki manj vreden kot pa polovica najslabšega belca. Zato ni nobene škode, če se izvrši pogrom proti črncem. To je nekaka oblika narodnega «športa». Posebna naslada je, če je mogoče navaliti na ječo, kjer je morda zaprt kak črnec. Sicer ne mislimo, da so tudi črnci vselej po nedolžnem zaprti. To za Amerikance ni nikak rasizem. gatim ameriškim industrijcem, ki je pisatelju dejal med drugim tudi naslednje: «Mi imamo namen sprožiti novo vojno. Sovjetska zveza predstavlja za nas veliko nevarnost. Ta nevarnost pa ne izhaja iz zunanje politike SZ, marveč iz notranje politike, ki dopušča, da tako dvogate življen-sko raven vašega ljudstva . . .» Ta magnat je v par besedah povedal veliko. Povedal je, da se a-meriški veleindustrije! bojijo izgubiti svojo nadmoč v svetovni proizvodnji, bojijo se visoke življenske ravni delovnega ljudstva v SZ ter dneva, ko se bodo ameriški črnci «naveličali peti aleluja . . .» Narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, kako si živel, kaj si doživel? Tvoja dolga bolest je povest o siromaku betežnem, ki vstaja, vstati ne more. Kolikor je dolin in votlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse krvi, ki je bila tod prelita; in koliko je bo še prelite! Komaj si stopil na svet, si bil, ti narod sužnjev, suženj med narodi. Otrok si bil, pa že suženj! Psovka ti je nauk delila, palica ti ga je vtepala. Suvali so te od vseh strani, očmi in mačehe, botri in botrce. Včasih si zajokal, včasih si omahnil, ves truden, včasih pa si tudi planil. Ali komaj si planil, so te podrli na tla, zvezali so te še tesneje in celo usta so ti zaklenili. V curkih je tekla kri iz tvojih žil, napojila je zemljo za več klatter globoko; zato je ta zemlja rodila; in kadar si jedel sužnji kruh, si jedel sam svoje meso in”pil svojo kri Močan si, o Slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod nehvaležnik bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ki komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: «Nikartej Ta burka je stara že tisoč let!». IVAN CANKAR ILIRIJA OŽIVLJENA Na poti proti Dunaju si je Napoleon hotel zavarovati hrbet; zato je bilo postopanje francoskih zasedbenih oblasti na Slovenskem dobrohotno in blago. Toda avstrijski cesar je uvidel svojo nemoč in 18. aprila so v Leobnu na Gornjem Štajerskem, do kamor so prodrle francoske čete, sklenili mir, ki je bil pozneje potrjen z mirovnim sklepom v Campo Formio: Avstrija je izgubila dežele v Nizozemski, pribobila pa je dele uničene Beneške republike: del Benečije, beneški del Istre od Kopra do Pulja z otoki in Dalmacijo; slovenskim deželam pa je bila priključena Beneška Slovenija. Kljub temu, da so se Francozi, posebno Bernadotte sam, držali danih obljub svoje miroljubnosti do prebivalstva, je slednje vendar močno trpelo. Posebno ob svojem OPČINE NEKOČ IN DANES Openci so nekoč pridelovali mnogo vina - bili pa so slabo preskrbljeni z vodo - Do zgraditve tramvaja so bile Opčine navadna kmečka vas tli ^en*bii narodi. Toda v resnici al<0- Ameriško aristokracijo ìemstavljajo Angleži, Skoti in Irci. tati Sledii° Skandinavci in Nemci, ta ,.Prancozi in Slovani. Italijani tato 1staiai° daleč od zadaj. Sele tanfi »ridei° Judje in Kitajci in tt0j„ai) še Zamorci. Dejansko ob-l°ltož • V Ameriki dve plemeni: be-bt,ti|. in črnci. Amerikanci so se tatti'* ®r°ii hitlerjevskim rasistom, Vjdj! Svojega rasizma pa niti ne siSt0°' Za pobijanje nemških ratti * se ameriške vojaške obla-ftV lužavale črncev. Vendar pa èloy1, ne Predstavljajo v Ameriki 8ei i yrednega bitja, ii .^'kožec v Ameriki lahko obdol-ttja yta raznih zločinov ali ropata. Vetudi popolnoma neutemeljeni udi lahko posili zamorsko mla-bjtj °’ ne da bi se mu bilo treba tai /»drebitne kazni. Ce bi se pa v take 15,7- ta l. »ošiliti sttir, ! ga brez dvoma doletela itevna kazen. Obesili bi ga na kičtr’ a*’ »a bi ga mučili na elek-ie k' Golici. Zgodilo se je celo, da tatttp^kožna, zlonamerna ženska tat6| ma obdolžila črnca, da jo je is ^ Posiliti, kar je bilo dovolj, da tov u *rnec obsojen na smrt. Nje-nileu ie izjavil, da je po-Oa prepričan, da ni obtoženec tatt v »'česar žalega tožilki, a da ifn6c ndar ne more zaupati, ker je ÌSV *®stu Columbija so belokožci lttiQa ' Pogrom proti črncem. Dva tanti 'Sta bila med napadom ubita, ta Pa ranjenih. Oblasti pa ni-btjfv ’bavile sodišču napadalcev, bilj * napadence, dasiravno niso h i sar krivi niti niso nobene-1$ i-^.kožca ubili. Krivi so bili ta»* i*co> da niso bili med po-V> Pobiti .. . bje !u^nih predelih ZDA je linča-vtaei'ltlCev za belokožce posebno ab lahko rečemo naslada. , ščino svojim izkoriščevalcem. Napad na črnca V ' /. 5#' itO i/ il* 10 ✓ Bi/ A d/ k 2/ ,/ rfei1' d,»'- ✓ ,/ V e» / osti' „ ir v bbr l/ ga dogodilo v nasprotnem torej, če bi se črnec pre-belokožno žensko, v/ d/ * $»< »;< pr« /iti iied y fi»er • J« V Irvingtonu v Združenih državah je prebivalstvo navalilo na tamkajšnjo ječo iz katere je nasilno iztrgalo priprtega črnca. Nesrečni črnec je bil na strahovit način pobit do smrti. V 60. letih so v Združenih državah na tak način pobili nad 5.000 črncev. Pisatelj Cecchi je pred nekaj leti zbral podatke, po katerih je razvidno, da je bilo od leta 1882 pa do 1940 linčanih nad 5000 oseb. To število pravijo nekateri, da ni veliko. Ce bi hoteli zadovoljiti ameriške rasiste, bi morali vsaj vsak dan linčati po enega črnca na vsakega rasista .. . Prav je napisal pesnik-črnec Langsten v eni izmed svojih pesnitev in sicer: «očisti pljuvalnike, mladenič ...» In to je svoboda in demokracija kot jo pojmuje imperialistični in zasužnjevalni sistem. Taka je demokracija v ZDA, ki slovijo kot prva demokratična država na svetu .. . V tej demokratični državi ni smatran črnec za pravo človeško bitje. Smatran je za sužnja, ki ni vreden več od navadne živali. Zadnje čase se posebno «odlikuje» v svojem delovanju znana teroristična organizacija Ku Kluks Klan, ki je vzdrževana od največjih ameriških bogatašev, posebno pa od veleposestnikov južnih predelov ZDA. Ta organizirana razbojniška tolpa je zaprisegla, da ne bo odnehala od svojega boja, od boja proti črncem in proti komunistom, toliko časa, dokler ne bo izginil iz ZDA zadnji črnec in zadnji komunist. To je pač gorostasna zamisel organizatorjev! To se sicer v ZDA ne bo nikoli zgodilo, ker bi veleposestniki brez črncev ne mogli tako bogateti. Toda s terorjem Ku Kluks Klana veleposestniki še lažje ustrahujejo ubogo zamorsko ljudstvo. Boje se namreč dneva, ko bi se to uprlo in bi odreklo pokor- Se v preteklem stoletju so bile Opčine navadna kraška kmečka vas. Openski kmetje so imeli svoja polja ne le po kraški okolici vasi, marveč celo ob morju. Pridelovali so mnogo vina, belega in črnega; pšenice in ajde. Njive okrog Opčin so bile vse obdane od plani in lat-nikov. Se danes lahko vidimo stare trte na gmajni. pora in žrtev je zahtevalo tako življenje. Domača openska vinska kapljica je bila zares dobra, a Je bila težko pridobljena. Ze iz davnine vodi velika cesta skozi Opčine. Po njej so že od nekoč vozili raznovrstno blago iz obmorskih mest v celinska mesta. Ko pa se je začel širiti Trst in je prista-I n išče začelo močno napredovati, se staja na vogalu nasproti današnjega prosvetnega doma. Tu je bila tudi Stala z 12 parov volov za urorajt». Za časa francoske okupacije je bile v naših krajih razširjeno roparstvo, iz Istre se je pritihotapilo mnogo takozvanih rokomalhar-jev. Ti so kradli vsevprek. Ob cestah so prežali na pošto. Openci so tasfg?0 še, če so tisti, ki linčajo VQd?e črnce pijani od whiskya. \\i la rasistov senator Bilbo je a? zahteval naj bi izgnali vse tasuj • Amerike. Toda kaj bi delali tateJ1Jevalci brez sužnjev? Kje bi ta d°bili beli izkoriščevalci no-yvr|o moč po tako nizki ceni? ta * ll izkoriščevalci bi kaj take-ilj0, j d°Pustili. Pač pa se le bota a bodo črnci postali predrzni 6tavj0<*° zahtevali svoje človeške *0 e- Zato pa dopuščajo in ce-Ve'kvleVai°’ da ostane nadalje v 6oje 1 zloglasni Lynchov zakon. H r,ie: da se bodo črnci naveli-*ta QPfiii aleluja in ponižno čakati ®šanje ...» Tudi nedavna obsodba enajstih komunističnih voditeljev je člen velike fašistične gonje proti vsemu kar je naprednega. Iz dneva v dan postaja bolj jasno, da vodi ameriško politiko skupina ljudi, ki tira državo v fašizem in ki poskuša predvsem zanetiti novo klanje delovnega ljudstva. Vse kar je naprednega, je za te magnate «okuženo s protiameriškim delovanjem». Zato pa deluje komisija za preiskovanje protiameriškega delovanja. Da je ta komisija popolnoma gnila nam potrjuje dejstvo, da je bil njen predsednik človek, ki se je moral sam zagovarjati in je bil obsojen pred sodiščem radi kraje in sle- Omenil sem, da so polja oz. travniki Opencev, segali celo do morja. Na mestu, kjer stoji cerkev sv. Antona novega v Trstu, je bil pred dobrimi par sto leti travnik, katerega lastnik so bili Drenčkov i z Opčin. Frškovi pa so še danes inta-voiirani na zemljo, na kateri je zgrajena župna cerkev v Rojanu. ze teh par primerov nam dovolj jasno dokazuje koliko je utemeljena logika italijanskih nacionalistov, ko trdijo, da je «Trieste italianissima». Kako naj bi bila tako «italianissima», ko pa je vendar večji del mesta zgrajen na zemlji, ki Je bila v posesti pravih Kraševcev in torej Slovencev? Tudi Openke so bile nekoč mlekarice kot ostale Kraševke. Vstajale so zgodaj zjutraj in hodile v mesto, težko obložene z mlekom in drugimi domačimi pridelki. Strma in nevarna Je bila bližnica v mesto. Navadno so hodile po «Skali Santi» Se pred poldnem so se skrbne gospodinje vračale iz mesta, da so lahko Se pravočasno pripravile in skuhale kosilce. Dostikrat so se ponovno napotile v breg, kjer so bili njih možje prt delu v vinogradih. Lahko si predstavljamo, koliko na- je tudi promet skozi Opčine znatno povečal. Tedaj so nastale na Opčinah velike furmanske Stale, kjer je bilo vedno na razpolago večje število konj za «forajt». Hudi klanci, zlasti od mesta do vrha so to nujno zahtevali. Na Opčinah je bila prva furmanska postaja ob cesti iz Trsta skozi Senožeče proti Ljubljani in Dunaju. Druga postaja pa je bila v Senožečah. Openski «fo-rajtariji» so navadno spremljali tovore do Štorij; tam pa so jih sprejeli «forajtarji» iz Senožeč in Razdrtega. Pozneje je bila uvedena redna poštna zveza med Trstom in Duna-Ijem. Tudi postne vozove in tovore so spremljali Openski, kakor tudi drugi «forajtarji». Seveda ni bila poštna in redna tovorna zveza zelo pogosta. Redni poštni voz med Trstom in Ljubljano je do leta 1810 vozil enkrat tedensko. S poštnimi vozovi so se lahko peljali tudi ljudje; seveda se je bilo treba več dni prej prijaviti pri postiljonu. Leta 183U so pa uvedli zvezo med Trstom in Dunajem trikrat na teden. vožnja je stala takrat od Trsta do Ljubljane 7 gold. 6 kr. takrat- Imeli navado, da niso nikoli zaklepali hišnih vrat. Niti po noči jih niso zaklepali, kvečjemu so Jih podprli s kolčem. Za to navado zo izvedeli roparski priklačenci. In nudila se jim je lepa prilika za ropanje. Ropali so vsevprek, kar jim je prišlo pod roke. Pravijo, da so nekega dne odpeljali celo Napoleonove konje. Znano Je, da so bili Francozi v tem oziru zelo strogi in so hoteli tatvini napraviti konec. Evo kaj so napravili na Opčinah: Nekega večera so na cesti sredi 1 vasi nastavili nekaj novcev ter jih pokrili s penar jem. v bližino so postavili stražo, da je čuvala nastavljeni denar. In res po noči so se približali tatiči in hoteli odnesti pehar z denarjem, toda straža jih Je prijela. Takoj drugi dan so bili prijeti tatovi obešeni. To so Francozi napravili v resen opomin vsem ostalim tatovom. In od takrat puščajo ponovno Openci odprta vrata. Tatovi se pa niso več pojavili. Pred nekaj časom sem v nekem članku pisal o okoličanskem bataljonu, ki je bil ustanovljen po odhodu Francozov. Omenjeni bataljon Je imel predvsem nalogo, da ščiti Na Opčinah je bila poštna po-1 Javni red in varnost v tržaški oko- lici in tudi v mestu samem, sestavljali so ga možje iz neposredne tržaške okolice torej Slovenci. Zato se je imenoval okoličanski bataljon. Zgodilo se Je, da je prišlo do večjega prepira s prenapetimi mestnimi italjanskimi prenapeteži in celo do ostrejšega spqpada. V ta spor Je bil zapleten tudi tržaški župan, ki je bil seveda pristaš Italijanov. Do streljanja je prišlo na kraju, kjer stoji danes palača Chiozza v Trstu. Italijanski nestrpneži so tedaj zahtevali, razpust bataljona. Avstrijska vlada Jim je leta 1868 tudi ugodila. Razpust bataljona so oklicali vsi okoliški župniki raz prižnic a predaja sama se je izvršila na kraju, ki se imenuje Briščkova Ravan nedaleč od Opčin proti Proseku.' Vojaki tega okoličanskega bataljona so morali predati orožje redni cesarski vojski. Kot ves Kras, tako so bile tudi OpCine zelo slabo preskrbljene z vodo, dokler ni bil dograjen vodovod. Zlasti ob hudi suši je bila voda v teh krajih zelo dragocena reč. Zelo slabo je bilo tudi v času, ko so razsajale hude bolezni, kot n. pr.: kuga. Zadnja taka huda bolezen je bila v teh krajih točno pred sto leti. Tedaj je tržaška mestna občina dajala znatno podporo v de-] narju vsem tistim, ki so gradili večje vodnjake. Na Opčinah so baje takrat zgradili dva vodnjaka. Drugače pa so nosili Openci vodo iz studenca Ovčjaka, ki je bil oddaljen dobre pol ure od vasi. Ob hudih susah pa so vozili vodo celo iz Timava od Devina. Zgodilo se Je nekoč, da je stari stepek Opčin peljal vodo iz Timava. Sredi poti, nekje pri Proseku, ga je doletel velik naliv dežja. Stepek si je mislil, čemu bi peljal vodo domov, saj itak tako vliva kot iz škafa. Odmašii je kosklado in stočil vso vodo. Ko Je privozil do doma pa je revež videl, da ni bilo na Opčinah niti kapljice dežja. Tedaj mu ni preostalo drugo, nego da se ponovno vrne v Devin... Ze iz gornjih vrstic nam Je lahko jasno, s kakimi težavami Je bilo nekoč združeno življenje naših Kraševcev. Ko je bila dograjena tramvajska proga pa se Je življenje na Opčinah popolnoma spremenilo. Vas se je polagoma začela širiti in se spreminjati v pravo tržaško predmestje. Kmeškl živelj Je vedno bolj izginjal. Od tedaj dalje niso več pešačile požrtvovalne mlekarice, niti «konji» niso več rabili ropotajočih podkev ... MILIVOJ DOLANC umiku je francosko vojaštvo prizadelo ljudstvu mnogo škode. Ric-manjce bo zanimalo, da so njihovi predniki tedaj napadli francosko posadko, «ker so se vojaki nespodobno vedli v cerkvi». Ze dve leti pozneje se je vojna proti Napoleonu obnovila. Tedaj so preko Spodnje Štajerske, Koroške in Beneške Slovenije korakale proti Italiji ruske čete. Ze je začela Francozom trda presti, toda ljubosumnost med zavezniki (Auvstrija), Anglija in Rusija) je vojno srečo kmalu okrenila v prid Francozom. Sledil je mir v Linevilleu (1801), ki je v glavnem potrdil sklepe campoformijskega miru. Tekom te vojne slovenske dežele sicer niso bile neposredno prizadete, pač pa pa so prodajali svojo kri za reakcionarno Avstrijo tudi slovenski mladeniči. I.eta 1805 sta se proti Franciji PRIMORSKI BRAMBOVCI družili Avstrija in Rusija. Tedai se je vojna povodenj zopet lila iz Italije po naših krajih — 28. novembra so Francozi drugič zasedli Ljubljano, a malone Istočasno tudi Dunaj. Mir v Požunu (v decembru 1805) je prisodil Napoleonu del I-stre in Dalmacijo, ki ju je priključil kraljestvu Italiji. Ta druga zasedba naših krajev po Francozih še zdavnaj ni bila tako miroljubna kot prva. Poleg občutnih vojnih kontri-bucij, ki so jih morale plačati naše dežele in celo posamezna mesta, so vzdrževanje francoske vojske in druge dajatve postale prebivalstvu težko breme. Oglejmo si kot primer naše rodno mesto Trst. Takoj po zasedbi mesta je francoski poveljnik, general Solignac zahteval za svoje vojaštvo 20.000 porcij kruha, mesa, riža, vina in žganja. Tekom 24 ur je moralo mesto plačati 6 milijonov frankov v zlatu in srebru, za kar je jamčilo 30 uglednih meščanov, ki so jih Francozi vzeli kot talce. Na pritožbo Tržačanov je vrhovni francoski poveljnik general Masse-na v Gorici znižal kontribucijo na polovico; toda general tioligranc je zase zahteval «darilo» v znesku 200.000 zlatih frankov in raznih dragocenosti v vrednosti 30.000 frankov. Tržaška občina je 1. 1800 štela 28.038 prebivalcev. Kakšno breme je Uho vzdrževanje iranemk ti vojske nuni priča Koroška. iNjej je bilo nalozen.il a milijonov frankov kontnUucije, ki jih pa nikakor niso mogli izterjati ou že da skrajnosti izžetega ljudstvu. Mesečno je pa morala oddajati Koroška: 3000 q pšenice, 100U q rži, 12.000 q riža, 12.000 q. slame, 24.000 q sena, 12.000 q volov, 40.000 mernikov ovsa, 6000 maseljcev žganja; dalje je general Ney zahteval še posebej 1000 konj, mesečno po 8000 frankov za svojo prehrano, vrh vsega pa sukna za vojaške uniforme in še nešteto drugega. Ze leta 1809 se je avstrijski cesar Franc I. ponovno spustil v vojno proti Franciji, poraz pri Wadramu pa ga je prisilil do miru v Schoen-brunnu ( 14.X.1809), po katerem je izgubil poleg cele Dalmacije in I-stre vse jugoslovansko ozemlje, ki ga je Napoleon pozneje družil v «Ilirske province» (Les Provinces Illyriennes). Z ustanovitvijo te o-brežne državne tvorbe, ki je Avstrijo odrezala *od Jadranskega morja, je hotel Napoleon prisiliti zaledne države (predvsem Avstrijo), da se udeleže kontinentalne zapore proti Angliji; da bi namreč ukrotil in si podvrgel to pomorsko državo, je Napoleon sklenil zabraniti an- gleškim trgovskim ladjam vstop v vsa pristanišča na evropski celim, angleško blago pa je dal bojkotirati m celo uničevati. Ko so torej tekom maja 1809 zasedale francoske čete naše kraje, se je začelo za prebivalstvo novo gorje v obliki raznih dajatev v denarju in blagu, a posebno zaradi nastanjevanja vojaštva po zasebnih hišah. Odbor proti temu je izzval gibanje, ki je prizadelo francoskim oblastem prenekatero bridko uro: napadi na francosko vojaštvo, posebno na častnike, prevoze prehrane, blagajn itd so bili na dnevnem redu. Začetkom oktobru je prišlo na Dolejskem celo do odkritega upora v Kočevskem in Metliškem okraju. Posledica temu je bilo kakih 400 padlih kmetov, šest kočevskih vasi pa so Francozi do tal požgan. 1 udi Notranjci msu držali roK križem: 1/. oktobra je 800 kmetov napadlo mestno posadko v Idriji. Rudarji se tedanjega upora niso uaeiezili; kot izku-riščan proletariat so se zavedali, da predstavlja francoska revolucija, čeprav burzuazna, vendar korak naprej v sociaim zgodovini človeštva. Francoske oblasti so podvzele stroge mere: pobeglo ljudstvo, ki se je skrivalo po gorah m gozdovih, se je moralo vrniti na svoje domove; onim, ki se ne bi vrnili, so Francozi zagrozili požgati domove, na begunce pa prirediti lov kakor na volkove. Za vsak napad je bila odgovorno občina, na čigar ozemlju je bil izvršen. Dne 30. januarja 1810 se je pred vojaškim sodiščem v Ljubljani vršila sodna razprava proti 36 osebam zaradi napada in poboja štirih francoskih vojakov, med temi enega kapetana; od 11 obtožencev, ki so stali pred sodiščem (vsi ostali so j?obegnili!) so naslednjega dne pet ustrelili. Kljub vsemu se je pa mir le počasi vračal v deželo. 15. aprila 1811 je bil izdan dekret, ki je ilirsko ozemlje razdelil na šest provinc: Kranjsko, Koroško, Istro, civilno Hrvatsko, vojaško Hrvatsko in Dalmacijo. K poslednji je pripadlo tudi ozemlje dotlej samostojnega mesta Dubrovnika. Province so bile razdeljene na okrožja (district), ta na okraje (cantoni, okraji pa na mestne in vaške občine. Središče Ilirskih dežel je bila Ljubljana, kjer je imela svoj sedež ilirska vlada z generalnim gubernatorjem na čelu; prvi je to mesto zasedel maršal Avgust Friderik Marmont. Pijan Francoz v zibelki Pa tudi sicer je francoska vlada prinesla v deželo temeljitih sprememb: enakopravnost pred sodiščih; možnost sodelovanja prebivalstva v občinah, okrajih in okrožjih; spremenil se je davčni sistem, toda novo uvedni davki niso nic kaj veselili ljudstva, zaradi česar je slednje vedno nezaupno gledalo na francoske oblasti; kmeta Francozi sicer niso povsem osvobodili podložništva, pač pa so omejili mnoge kmetove dajatve graščaku, predvsem so pa odpravile tlako. Sicer so postojale velige razlike med posameznimi provincami, ki so tvorile tri močno različne skupine: slovensko, hrvaško in dalmatinsko. Uradni jeziki so bili poleg francoščine tudi še deželni jeziki: ilirski (hrvaški), italijanski in nemški. Tudi uradni list, ki so ga izdajali v Ljubljani, je bil tiskan v teh jezikih. (Nadaljevanje sledi) BREJSKI v, 'V 4 0 , ji’ o " lOh 19 V »V »j/ f°y 'i A & Valentin Katajev 3. nadaljevanje taifip se je dobro najedel in po kosilcu popil skodelo čaja s sladr ta — v Semjonovi torbi se je namreč našlo tudi nekaj čaja ST eceišnja vrečiča sladkorja — je vojak vstal s stola in se glo-W »^klonil materi, nakar se mu je tudi ona nizko priklonila, tati,/" se je treba prikloniti gospodarju. Nato je Semjon vrgel čez bi, ^ ®°dložen in obšit jopič, ki se je prav tako našel v njegovi tor-3e šel na dvorišče na delo. Ve8a ’ da»es bi bil lahko še počival. Toda navada zahteva, da pr-{tav d»e ne zapustiš doma, v čemer vidijo ljudje odliko spodobnega a >n dobrega gospodarja. tatja ed tem dnem se Semjon še nikoli ni počutil popolnega gospo-O. Čeprav mu je bil oče umrl dve leti pred vojno, je vendar še tatjy se dobro držal ded, ki je skupaj s hčerko - Semjonovo ma-lahko zmagoval delo v kovačnici. Viiatnrnlje niso imeli. Živine prav %!*„ *n če ne bi bilo prišlo leta se- tako ne. Morali so se nekako iz- %nystega do Oktobrske revoluta s’ Dl bilo močno kočljivo, kako ?da.Vse to končalo, io, »a so se reči uredile. Zem-Sltainù S° 3° bili jeseni vzeli viali» r Klembovskemu, je zadru-SO«U na enake dele med družine in so tudi vdovi x Cov‘ dodelili kos šestih desetin talog dye desetini na vsakega. Iz Vc tistega vlastelina Klem-taitien,8a 3® dal kmetijski oddelek > bili 1 »ri delitvi živine pa so %j *0bilo, kravo in tri ovce. * oz,n a bili dve desetini posejani 7 is6lVno> druge štiri pa so čaka- * do _J°na, naj on odloči, ali jih tali »»rabili za sončnice, spremeva o*, 11 ali jih v celem porabili V,. 8 in ^k.te letala1111 *3rez naglice in v času »d» 'i‘n zdai je on stopil na dvo-vta( , Pričel zadovoljno ogledo-V°J° domačijo. drugo žito. novice je mati povedala Najprej se je nameril proti hlevu, kjer je bila nova kobila. Semjon je bil kar nestrpen, da vidi kobilo, ki je še nedavno stala v vlastelinovi konjušnici in brskala vlastelinov ječmen, zdaj pa stoji v hlevcu siromašnega strelca Semjona Kotka in še ne sluti, kakšno delo ji bo jutri dodeljeno: morda bo orala bivšo zemljo vlastelina' Klembovskega za oves ali pa bo vprežena v voz šla k potoku po šašje za novo streho. Semjon je bil namreč že opazil, da je streha na bajti že precej trhla in da jo je treba na novo pokriti. Nova kobila je bila Semjonu hudo všeč. Pokazala se je mnogo boljša kakor si je bil mislil. Dotaknil se je njenega nežnega žametastega boka, pobožal jo je pod trebuhom in mu je bilo prav žal, ker se ni bil domislil, da bi prinesel iz baterije ščetko in strgulec. Krava je bila tako, tako. Od vlastelinove krave bi lahko človek kaj več pričakoval. Kar pa se ovac tiče, sta dve pravkar jagnjetih. Semjon je dvignil s slame težko kodrasto jagnje z majhnimi parke 1 jeki in s trdim, kakor iz lesa izrezanim gobčkom ter mu je smeje se pihnil v nos in po gospodarjevo vzkliknil: «Hej, mati, jagnjeta je treba nesti v izbo spat, da ne bodo — ne daj bog — zmrznila!» V. POGLAVJE Sosedje S‘ Nova kobila je bila Semjonu hudo všeč... ■ emjon je odklenil kovačnico. V njej je bilo mračno in hladno. Nakovalo je pokrivala kopica starega, zmrzlega snega, ki se je bil naletel skoz dimnik. Semjon je potegnil za zarjavelo žico. Težko je zaškripala in vzdihnila zbita harmonika mehov. Veter je puhnil skoz dimnik in dvignil kup pepela. Kovačnico je napolnil vlažen zadah hladnega železa in oglja. Namah je postalo otožno in dolgočasno. Semjon se je raztreseno pokrižal in odšel, skrbno je zaprl vrata, široka kakor hišne duri, Tule tik vrat mora ležati mlinski kamen, ki ga je Semjon poznal izza mlada. In res. Kamen je ležal na svojem mestu. Semjon se je takoj spomnil, kako zanimivo je bilo sredi poletja, ko se je dobro napel in dvignil kamen s trave ter pogledal pod njega, da vidi, kaj se tam godi. Pod kamnom je vedno vrvel in mrgolel cel svet nekakšnih brezbarvnih, prozornih črvičkov, zametkov in bubic, in bledo so poganjale sirotne koreninice in bilke, do katerih ni segla sončna svetloba in so bile prav tako bele kakor črvički. A zdaj, čeprav je že nastopala pomlad, je bil kamen še čvrsto primrzel k zemlji. Bilo je spet tožno in dolgočasno. Toda svetli februarski dan je bil tako lep — kakor vlit iz čistega ledu — v senci moder, na soncu pa pobliskujoč — da je šel Semjon z veselim poveljniškim pogledom čez dvorišče in ko je sredi dvorišča opazil zmrzel kup gnoja, ki ni spadal semkaj, je zgrabil za vile. Odvadil se je že pravega, koristnega dela, saj pravo koristno delo se nikakor ne more imenovati, ako človek neprestano potuje in potuje ob svojem topu čez tuje njive, ali koplje rove ali če z očesom, prislonjenim k razledniku, hlastno išče določeno točko, nato na povelje baterijskega ognjičarja: «tretji, ogenj!», potegne užigalnik in odskoči od grmečega in slepečega topa. Ker se je torej odvadil pravega, koristnega dela, je Semjon z užil kom dvigal na vilah lahke plasti gnoja in jih prenašal tja za hlev. Kdaj pa kdaj je postal, z rokavom obrisal čelo in mislil sam pri sebi: naj ljudje vidijo, da ne gospodarim nič slabše kakor sem meril na bojišču! Kaj še! Za takega samostojnega človeka bi lahko mirne duše šlo zamož naj lepše dekle v vasi! Prav ta misel ga je grela pri delu. Niso mu šle iz spomina okrogle dekliške oči, črne in svetle kakor višnje, in nosek, namrščen od nasmeška. In čim niže se je spuš.čalo sonce, tem bolj so te misli prevzemale Semjona. Polaščal se ga je nestrpen ljubavni nemir. Tam s ceste pa so vsak čas pristopali k ograji sosedje, da se pozdravijo s Semjonom. Tudi to je terjala navada drug za drugim so prihajali brez naglice starci z usločenimi koleni, radovedni kakor stare ženice,- v širokih podloženih suknjičih, ki so bili mastni, kakor pološčeni od izrabljenosti, ter v kodrastih ovčjih kučmah, nataknjenih na sivkaste obrvi. Ko so preložili starčevsko palico iz desne v levo, so podali Semjonu čez ograjo roko, trdo kakor les, in govorili sočutno kimaje: «Pozdrav Semionu Fjordoroviču», ali «Odlikovancu» ali «Pomagaj bog!» Semjon je še nadalje držal vile v rokah, ko je pristopil k plotu, ob katerem je stala dobra brana, okrašena z lončki zemlje, odzdravi jat je ljudem ter odgovarjal na njihove vprašanja in vzklike. Odgovarjati je bilo treba hitro in gladko, preudarjeno, kar je prav tako kazalo samosvojega zrelega moža. «Pozdrav Grigoriju Ivanoviču!» je odgovarjal Semjon starcem, snemal kučno in se priklanjal s spoštovanjem. «Dal je bog, da se spet vidimo. Tudi vam pozdrav, Kuzma Vasiljevič!» Pristopale so ženice, radovedne kakor starci. Njihovi pozdravi niso bili tako svečani in iskreni, marveč so imeli precejšnjo primes ženske nagajivosti. «Pozdravljeni, Semjon Fjordorovič! Drago nam je, da vas vidimo. Hvala bogu, da ste se naposled vrnili. Mislili smo, ker ste se za Nemci pognali, da še danes tečete za njimi. Toda ljudje pripovedujejo, da oni teko za vami. Nu, hvala bogu!» «Da ste le srečno prišli. Kaj pa, da ste prinesli tako malo križcev?» «Odlikovan si, a kje imaš epolete?» «Nikakor ni tako,» je Semjon odgovarjal ženicam z drobnim in naglim govorom. «Le zakaj bi zaman trošil državne patrone za Nemce, ko je bolje streljati doma naravnost s peči na notranje sovražnike, na babe. Na bojišču so ml jponujali še en križ, ampak lesenega, pa ga nisem maral. Kar se pa ejpolet tiče, sem jih nekemu bedaku zamenjal za tobak.» Stari vaški tovariši vrstniki, ki so se večidel že davno «demobilizirali» in se vrnili v vas, so se čez plot izprsovali s svojimi odlikovanji. S poševno nasajenimi čepicami — nekateri pa v rumenih francoskih čeladah — so najprej ponujali tobačnice in pločevinaste ška-* ; tlice s tobakom in papirčki. Ko so skupaj s Semjonom zvijali cigare-f te, potegnili dim in pljunili, so pri-. čeli s pozdravi in izpraševanjem. «Zdravo, tovariš, kako kaj?» «Kaj se čuje z bojišča? Ali so se Naša skrb je, da ostane naša hiša cela... končno j?obotali ali pa še vedno streljajo?» «Iz katere edinice si? Iz štiriinšestdesete artiljerijske brigade, mar ne? Jaz pa sem ti iz osme havbične. Pozimi šestnajstega leta smo stali drug ob drugem na Viljejki pod Smorgonjo, samo da ste vi bili na desni strani poti, mi pa na levi, prav na ovinku za vasjo Bjali.» «MICKA KOVAČEVA, PILA NIC PLACALA» ... V zadnji številki našega lista smo seznanili naše bralce s «svečanim sprejemom», ki ga je priredila jugoslovanska delegacija v prvovrstnem tržaškem hotelu Excelsior. Tam so torej titofašisti v dobri družbi «svečano proslavili ljudski praznik jugoslovanskih narodov.» Toda nikar ne mislite, da so se organizatorji te «svečanosti» zadovoljili s prvo pojedino, ki je bila uradnega značaja. Nikar ne. «Svečanemu» delu takozvane proslave je sledil drugi del, ki se je vršil v prostorih jugoslovanske misije, na trgu Venezia št. 1, kjer so dali vsi veliki in srednji tito-fašistični «gauleiterji» duška svojemu «svečanemu» razpoloženju. O tem «neuradnem» delu «svečanosti» pa nam «Primorski» ne ve ničesar povedati. Nemogoče se nam zdi, da ni bil prisoten tudi kak njihov urednik. Očividno se ga je tako «nalokal», da je naslednje jutro pozabil na svoje u-redniške dolžnosti. To bi bila v resnici zanimiva reportaža za «skozi sito in rešeto». Razumljivo je, da se je vršila ta «domača zabava» v strogo kon-spirativni tajnosti pri zaklenjenih vratih. Pri organiziranju niso «gostitelji» pozabili stroge udbovske budnosti. Dostop v «svetišče krokarjev» je bil možen edino le z določeno parolo. Verjetno se je moral vsak prišlec legitimirati s kako parolo iz udbovske konspi-rattvne službe. Nič čudnega torej če se je pri vhodu slišalo n. pr.: «Stoj, kdo tam?» — «Udba ... rafal!» Za to izredno priliko so nudili prostori «velikodušne» misije države titlerjevega socializma pravo sliko najbolj razkošne ponočne bežnice. Na mizah je bilo vsega v lzoblju od vsakovrstnega prigrizka, dragih slaščic pa do prvovrstnih vin in najfinejših likerjev, med katerimi je prednjačil svetovno znani «Maraschino Zara», rezerva iz predvojne dobe. Predstavniki «oceanskih množic» so se seveda «udarniško» spravili na «naporno» delo basanja svojih obilnih vampov in namakanja krokarskih grl. Posebno se je «odlikoval» trebušasti gauleiter Branko Babič, ki je bil slovesno proglašen za «trikratnega udarnika delovne brigade vinskih bratcev». Toda kljub temu, da so vsi res «udarniško» žrli in pili, njihovi sicer obilni vampi niso bili kos težavni nalogi. Ob zaključku «domače zabave» Je ostalo na razpolago še mnogo steklenic prvovrstnih likerjev. V prvih polnočnih urah pa so «ga imeli krepko pod kapo» tako, da so jim spodnje telesne o-končine popolnoma odpovedale in so se kot «klade» zavalili pod mize, kjer so presmrčali ostali del «družabnega večera». Ob prvem Jutranjem svitu so se «u-damtkl» le s težavo ločili od prijetne «požrtije». Za slovo so si nabasali žepe s steklenicami likerjev. Izostal ni seveda «trikratni udarnik» Babič, ki si je privoščil «za spomin» dve steklenici Maraschina. Očividno je hotel s tem izpopolniti svoje dobro založeno domačo klet. Vendar pa bo morda le tako «širokogruden» in bo daroval la «težko prisluženi» liker za . .. novoletno jelko. Ob ganljivem slovesu so v zboru zapeli znano popevčico «Micka kovačeva, pila nič plačala». Račun bodo seveda plačali z «udarniškim In prostovoljnim delom» jugoslovanski delavci in kmetje. VZVIŠENA SVOBODA — V zadnji številki «Demokracije» či-tamo, da sta dva visokošolca, očividno iz vrst «belčkov» diplomirala na saratoški in madridski univerzi. «Demokracija» je kar vzhičena nad uspehi novih «velmož» in jima čestita «v imenu vseh visokošolcev, ki v svetu vztrajajo v borbi za vzvišena načela svobode in demokracije.» Dokaj značilno je, da sta si «rojaka» izbrala prav univerze francove Španije, dežele najokrutnejšega zatiranja svobode in demokracije, kjer vlada pravi fašistični teror. Za «belčke» pa kakor izgleda je to dežela «vzvišenih načel svobode in demokracije», fašistični tiran Franco pa «vzvišeni demokrat». Nekam čudno si «belčki» zamišljajo ta «vzvišena načela». Aretacije, zverinska mučenja in umori antifašistov so torej za «belčke» «vzvišena svoboda». Sedaj pač lahko razumemo zakaj so se «belčki» tako zgražali nad pravično kaznijo, ki je zadela du-ceja. Gospoda okrog «Demokrati? je» je lahko prepričana, da si slovensko ljudstvo nikakor ne želi take «vzvišene demokracije», kot jo uvaja fašist Francisco Franco. Od svoje strani pa so «belčki» vsekakor lahko zelo ponosni nad takimi učenjaki, ki diplomirajo na francovih fašističnih univerzah. KAJ SO PA T1TOVCI PRODALI? — Svoječasno je imel Ljudski oder predstavo v gledališču «Fenice». Tukajšnje titofa-šistično časopisje je seveda takoj zagnalo huronski vik in krik, češ da so dale oblasti «vidalijevcem» dvorano kot nekako plačilo, ker... prodajajo Trst Italiji. Toda se ni še polegel njihov vik in krik in že se je vršila v dvorani «Fenice» druga slovenska prireditev. Toda tokrat ni bil Ljudski oder marveč ... Slovensko narodno gledališče, ki je seveda le orodje v rokah tržaških titofašistov, s katerim skušajo pod krinko kulture izvabljati Slovence. Primorski se pa ni niti najmanj zgražal nad dejstvom, da so reakcionarni krogi poskrbeli tudi za titofašiste. Kako naj si torej razlagamo ponesrečeno logiko titofašističnega glasila. Ce so že prejeli «vidalijevci» z gostovanjem v «Fenice» svoje pla- Prvi partizanski kongres se je vršil v duhu mednarodne solidarnosti lil III 11 IM II IEI III M 011 UDII EDO RIE Pozdravne brzojavke partizanov dežel ljudske demokracije - Kongresa so se udeležili tudi zastopniki junaških partizanov Italije - Komandant Carlos izvoljen v Glavni odbor ZP STO Preteklo nedeljo se je vršil v Miljah prvi redni kongres Zveze Partizanov STO, ki se ga je udeležilo več sto slovenskih in italijanskih partizaniskih delegatov iz mesta in vseh podeželskih vagi. Ta prvi kongres je potekel v navdušenem ozračju borbe za mir ter v razpoloženju prisrčnega slovansko-ltalijanskega bratstva, ki je za časa narodno osvobodilne borbe tesno združevalo partizane vseh narodnosti. Partizanskega kongresa se je tudi udeležilo veliko število demokratov iz mesta in podeželja. S svojo udeležbo je demokratično ljudstvo dokazalo, da ni pozabilo junaških borcev in njihove legendarne borbe proti nacifašizmu. Demokratično ljudstvo je strnjeno okrog partizanskih vrst, ker se dobro zaveda, da sò partizani tudi v borbi proti vojnim hujskačem, vedno v prvih vrstah. Na kongres so prišli tudi vidnejši predstavniki junaških partizanov italijanske republike. Kongresu so prinesli bratske pozdrave tov. Arrigo Boldrini, odlikovan z zlato kolajno, senator Moscatelli, tov. Giovanni Pesce, poveljniki videmskih garibaldincev tov. Ninci, Sasso in Icaro. V imenu ANPI je pozdravil delegate od v. Bugliari. Po svojemu predstavniku Aristide Robba je poslala prišrčne pozdrave tudi tr- človeštva. šil tudi partizanski kongres v duhu mednarodne solidarnosti. Kongresu so poslali pozdravne in bodrilne brzojavke češkoslovaški, belgijski, avstrijski in poljski j?artizani. Mednarodna zveza bivših političnih preganjancev in jugoslovanski partizani politični izseljenci, ki se nahajajo v Moskvi in deželah ljudskih demokracij so določili, da pošljejo na kongres svoje predstavnike. Telegrami pa so prispeli prepozno in ni bilo več mogoče preskrbeti potrebnih vizumov za vstop na STO. Na predpoldanskem zasedanju kongresa sta podala tov. Ado Slavec in Nello Grisoni izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju partizanske zveze. Nato so delegati odobrili statut ZP STO, nakar so sledile volitve novega odbora. Z burnim ploskanjem je bii kot prvi izvoljen komandant Carlos - tov. Vittorio Vidali. Predpoldne je miljski župan tov. Giordano Pacco sprejel na občini delegacijo kongresistov in zastoj?-tike partizanov italijanske republike. Po kongresu so imeli delegati v Ljudskem domu partizansko kosilo. Pozneje pa so se podali v povorki na grobove padlih, da se oddolžijo junaškim tovarišem, ki so žrtvovali svoja življenja za boljšo bodočnost žaška federacija italijanske socialistične stranke. Kot vse manifestacije tržaškega demokratičnega ljudstva se je vr- Kongres je poslal bratske pozdrave partizanom Sovjetske zveze in dežel ljudskih demokracij, Kitajske, Grčije kakor tudi partizanom POLICIJSKA «HAJKA» na demokratične stenčase Policija je začela «hajko» celo | vaniti štirih svobod? Mnenja smo, na stenčase prosvetnih društev. I da so začeli naši upravitelji in z Poleg vseh ovir, ki jih delajo policijske oblasti vsemu demokratičnemu pokretu v Miljah, se je še pridružil dogodek, ki nam izpričuje velike «brige» naše policije. Na stenčasu kulturnega krožka v Camporah so tovariši nalepili risbo «Vie Nuove», v kateri se orisuje «demokratičnost» naših nadebudnih policistov. To jim ni bilo všeč, neštetokrat so poklicali na policijo predsednika Brainija in odrezali iz stenčasa risbo. Vrnili so se in ker so opazili, da je namesto odrezane risbe napisano: «Odrezana in odnesena od policije. Ali mislijo morda na povratek minulih časov?», so še bolj razhudili, poklicali ojačanja, zapovedali tov. Brainiju, naj odstrani napis. Tov. Braini je, logično, odklonil. V nedeljo zjutraj pa so tov Brainija zopet poklicali na policijo, kjer jim je dejal, da risba je dovoljena, ker jo je objavil časopis, ki se svobodno razprodaja v Trstu. Zapovednik policije se je razhudil. Zvečer pa so ga kar peljali na sedež policije Sv. Sobote, kjer ga je zasliševal nek angleški major in mu dal ultimatum 24. ur za odstranitev stenčasa. Vprašujemo se: Ali živimo ali ne živimo v drugi polovici XX. stoletja, ali smo ali nismo ljudje, ali imamo ali nimamo teh toliko ope- njimi policija pretiravati, ko so se začeli spravljati na stenčase in da bi bilo zelo dobro, če bi gledali na toliko drugih vprašanj, ki so pereča za naše mesto. Ali pa je morda naloga policije «hajka» na stenčase? OPOZORILO Zveze enotnih sindikatov Znano je, da hodijo po hišah in deloviščih nepooblaščeni ljudje, ki zbirajo podpise za neko dozdevno akcijo za obnovitev Enotnih sindikatov. Tl ljudje so navadni agenti fantomskega odbora, ki so ga pred kratkim ustanovili titofašisti, da bi z izzivalnim in razbijaškim čelo-vanjem škodovali Zvezi enotnih sindikatov. Obenem so posvarjeni, da prenehajo s to akcijo v imenu Enotnih sindikatov. Vsi tovariši in delavci so opozorjeni, naj se ne puste preslepiti od teh manevrov in naj pristanejo edino~le~na pobude, ki jih povzame Zveza enotnih sindikatov potom znanih tovarišev, ki imajo redno pooblastilo. izvršilni odbor Zveze enotnih sindikatov kapitalističnih dežel. Se posebne pozdrave pa so poslali kongresisti zdravim silam jugoslovanskih narodov, ki vodijo borbo proti Titovi kliki. Kongres se je zaključil s pestro kulturno predstavo. Ta prvi partizanski kongres je dokazal, da so slovenski in italijanski partizani STO ostali zvesti visokim idealom osvobodilne borbe. Pokazal je, da so ostale partizanske vrste, kljub izdajalski politiki titofašistov tesno strnjene in ne-razrušijive. Partizani so na kongresu izrazili svojo odločno voljo borbe za mir, kruh in delo. Prvi kongres partizanov STO-ja pa je obenem resen opomin vsem imperialističnim netilcem nove vojne kakor tudi njihovim zvestim titofa-šističnim hlapcem. Ali smo zadeli v živo? Na članek «Pri 17.000 oborožen-cik», ki smo ga objavili v 53. številki našeča lista nam je poslal g. Žerjal Ernest, član odbora za postavitev spomenika padlim škedenj-skim borcem, pismo s prošnjo objave. Gospod Žerjal pa je poslal to pismo tudi Primorskemu. Titola,-i šistično «resnicoljubno» glasilo ga je seveda takoj objavilo pod «bistrim» naslovom «lažnjivemu Delu». Čudno se nam zdi, da se je g. Žerjal, čeprav se strinja z zadnjim odstavkom našega članka tako urno potrudil do Primorskega. Gospod Žerjal se sicer strinja, da «je nepojmljivo, da bi se na tako malem področju, kakor je naše vgnezdili neki drugi tolovaji Giulianovega tipa, ki bi ustrahovali prebivalstvo za neke svoje določene politične cilje». Kljub temu, da tudi on obsoja te ustrahovalne metode se vseeno poslužuje titofašističnega glasila, ki o grozilnih pismih, kot običajno ... ne ve ničesar. Kako naj si to razlagamo? Grozilno pismo, ki ga je prejel tov. Kocjančič ni edini primer. V poslednjem času so prejeli še drugi tovariši iz Skednja slična pisma. Ali tudi o tem Primorski ne ve ničesar? Ljudem brez hrbtenice, ki gulijo stolčke v uredništvu titofašističnega glasila pa svetujemo, da «veljavne zakone» dobro preštudirajo, ker dopisa, ki nam ga je poslal g. Ernest Žerjal nikakor nismo «morali» objaviti. Ker nismo v članku navedli imen izgleda zelo zagonetno, da se je Primorski tako urno skliceval na «veljavne zakone». Ali pa smo morda koga neposredno zadeli v živo? Morda pa je ta «nekdo» g. Žerjal Ernest? 'Štefanovanje. v Boljuncu Na Stefanovo, v ponedeljek 26 t. m. ob 15. uri se bo vršilo tradì cionalno «LUCANJE SV. STEFA NA» na glavnem trgu v Boljuncu Sledil bo pevski in dramski na stop v dvorani. Igrali bodo «Čudež v pustinji». 1 «Lučanje sv. Stefana» je svojevrstna tradicija, ki je v navadi samo v Boljuncu. Svojčas je ta zanimivost privabila v Boljunec tudi mnogo meščanov iz Trsta. Tragični dogodki v nabrežinski občini Štiri žrtve prometne nesreče Avtobus treščil v tovorni kamion - 2 mrtva na licu mesta Policija aretirala šoferja avtobusa - Tragedija v Sesljanu V sredo zjutraj ob 8.30 se je dogodila v Nabrežini pri gostilni «De Lorenzi»- težka prometna nesreča, ki je globoko pretresla vse prebivalstvo. Na žalost je zahtevala ta nesreča štiri človeške žrtve. Po cesti, ki pelje v Sempolaj je privozil avtobus prevozniškega podjetja «Autovie carsiche». V avtobusu se je nahajalo 20 potnikov. 19-letni šofer Ferluga Ennio iz Konkonela 502 je zaradi male zamude na urniku vozil z brzino 45 km na uro. V trenutku ko je, ne da bi zmanjšal brzino, hotel zaviti z avtobusom na glavno cesto je z vso silo treščil v tovorni avto Am-gelja Caharije iz Nabrežine 133, ki je vozil proti Sv. Križu z normalno brzino in na svoji desni strani. Pri usodnem trčenju je ogrodje kamjona dejansko presekalo levo stran avtobusne karoserije in pri tem zadelo potnike. Na kraj nesreče sta takoj prišli dve ambulanti RK, s katerima so bili ranjenci prepeljani v bolnico. Civilna policija iz Nabrežine je na licu mesta aretirala 19-Ietnega šo- ferja avtobusa, ki se bo moral zagovarjati pred sodiščem za tragične posledice prenagle vožnje. Zaradi težkih poškodb sta na licu mesta umrla sprevodnik avtobusa Julij Mazzucchi iz Trsta, ul. Campanelle 219, ki zapušča ženo in dva otroka, ter 23-letna učiteljica Marija Bitežnik iz Gorice. V po-poldanskih urah pa je podlegel smrtnim poškodbam 37-letni agent civilne policije v Nabrežini De Stefani Tullio. Tragična nesreča pa je zahtevala še četrto žrtev. V četrtek zjutraj je namreč umrla tudi 31-letna Semi Kristina por. Škrk prihiteli v sobo so bili priča igri. Našli so težko ranjeno Berto Golja, ki jo je strel iz Rollovega samokresa zadel v vrat, dočim si je ta skoro v istem trenutku pognal strel v glavo in obležal na licu mesta. Nesrečno Berto Golja so takoj prepeljali v tržaško bolnico, kjer je bila naslednji dan operirana. Njeno stanje se je izboljšalo. Tako se vrstijo na našem okupiranem ozemlju teden za tednom tragični dogodki, ki so zahtevali še precejšnje število človeških življenj. Prometne nesreče, samomori in umori so na dnevna redu. Naše iz Trnovce. Lažje poškodbe ima mesto ima v tem pogledu žalostno čilo, čemu so dali isti reakcionarni krogi isto dvorano tudi titofaši-stom? Kakšne so torej «usluge», ki so jih napravili titovci tržaški reakciji? Ali morda to, da titofašisti nočejo več guvernerja in zvesto branijo «status quo»? Po čvekanju titofašistov prodajajo «vidalijevci» Trst Italiji že nad eno leto, vendar pa je «blago» še vedno neprodano. Dejstvo pa je, da se je v resnici našel pravi «mešetar» in ta je Branko Babič, ki je že pokazal svoje izredne sposobnosti, da bo ta «baratto infame» tudi uspešno zaključil. 36-letna Ema Suban iz Devina. Za kroniko moramo na žalost beležiti še drugi tragični dogodek, ki se je odigral v ponedeljek zvečer v gostilni «Al Castello» v Sesljanu, kjer je bila težje ranjena nesrečna natakarica Berta Golja iz Tolmina, dočim je njen oboževalec, neki Cesare Rollo, bivajoč v Sesljanu izvršil na licu mesta samomor. 27-letni Cesare Rollo, rodom iz Lecce je že več mesecev dvoril mladi natakarici Golja, ki je bila 1 zaposlena v gostilni «Al Castello». Kakor izgleda pa ni hotela mladenka ničesar slišati o njegovi ljubezni, posebno še, ker je bil Rollo poročen. Na tragični večer se je Rollo, kot običajno nahajal med gosti v navedeni gostilni. Okrog 22. ure se je oddalji iz sobe, toda se je kmalu vrnil. Poklical je v stransko sobo nič hudega slutečo natakarico, ki mu je sledila, misleč, da ji ima kaj važnega sporočiti. V nekaj trenutkih se je izvršila žalostna tragedija. Počil je strel, kateremu je sledilo obupna klicanje na pomoč. Prestrašeni gostje, ki so prvenstvo. Število nesrečnih žrtev narašča od tedna do tedna. Toda kakor izgleda okupacijske oblasti tega ne vidijo, ker niso do danes povzele nikakih resnejših ukrepov, da bi se to nevzdržno stanje nehalo. Vso skrb posvečajo gradnji strateških cest in objektov, dočim so za varnost prebivalstva docela brezbrižni. Posebno vojaški kamjoni in avtomobili so postali pravcati strah in groza pešcev. Z brzino, ki je primerna za dirkališča švigajo nemoteno po mestnih in podeželskih cestah in nihče se ne pobriga, da bi take brezvestne šoferje strogo kaznoval. Ljudstvo je zaradi tega zelo ogorčeno in povsem upravičeno zahteva, da se napravi konec temu stanju, ki ni nikakor odlika za okupacijsko upravo. O tej tradicionalni navadi smo pisali v našem listu št. 36 z One 13. augusta 1949. Zdi se nam umestno, da ob tej priliki ponovno napišemo o njej par vrstic. Ob določeni popoldanski uri se zberejo Boljunčani na trgu sredi vasi. Dekleta nato trg obkolijo m čez nekaj časa se prične «lučanje». Od vseh strani začnejo «švigati» pomaranče in jabolka. Nihče ne pazi kam bo zadel. Marsikateremu, seveda predvsem domačemu «Stefanu» čestokrat prileti «kamen» (pomaranča) v glavo ali kam drugam. Dekleta prežijo posebno na kakšnega «morožota». To je veselje, ce ga zadenejo! Sicer pa je to le tradicionalna šala, ki vsakega «Stefana» zelo razveseli, če je je deležen. Prizor, ponavljam, je tako zanimiv in šaljiv, da je vredno mu prisostvovati. DOLANC MILIVOJ Za tiskovni sklad “DELA,, Za tiskovni sklad «DELA» so darovali: skupina Slovencev iz Kanade 6.035 lir, družina Legiša, ob priliki rojstva hčerke Dorine 250 lir, nabiralna pola št. 255: Zanniti 50, Briani B. 60, Wilhem Rudi 900, Rupnik Ivanka 350, K. A. Trebče 250, vesela družba pri Kalinu 1.100, Wilhem Rudi 300, Bogateč Viktor 1.000 lir. V ENOTNI SINDIKATI ZA SLOVENSKO ŠOLO VU odklanja zahtevo ES za stalno namestitev učiteljev Provokacije belogardistov in titofašistov proti enotnosti delavskega razreda in koristim slovenske šole v Trstu Kot smo že poročali so Enotni nega ljudstva m Slovencev se po-sindikati podvzeli akcijo za stalno 1 sebej. To njeno stansce m uposto-nastavitev učiteljev in profesorjev vala takrat, ko je vključila STO v na slovenskih šolah. V ta namen je šla na Vojaško upravo deputatila ES, ki je pri šefu notranje uprave pol. Marshallu obrazložila svojo zahtevo. Toda g. Marshall je delegaciji povedal, da je ta zadeva sindikalnega značaja in naj se zato obrnejo na Urad za delo. Ko so se naši sindikalisti obrnili na šefa tega urada, kateremu so predložili sledeče zahteve: 1. uvede naj se siste-miranje učnih mest na vseh slovenskih šolah ter stalno nastavi vse učitelje in profesorje v smislu veljavnih predpisov; 2. nameste naj se vsi odpuščeni učitelji; 3. prekliče naj se odlok o ukinitvi 22 razredov. Na te zahteve je šef urada za de-.o deloma že ustno pojasnil, obenem pa obljubil pismeni odgovor. Pojasnil jim je, da je bilo vseh trinajst odpuščenih učiteljev ponovno sprejetih v službo, seveda ne vsi kot učitelji. Glede ukinjenih razredov je odklonil zahtevo po ponovni otvoritvi, češ da so po statistiki VU slvenski razredi še kljub temu v ugodnejšem položaju kot italijanski. Kar pa se tiče stalne namestitve učiteljev in profesorjev, je rekel da VU, kot začasna upraviteljica cone A STO ne sme naprtitixoblasti, ki bi prišla za njo, kakršnih kli bveznosti in materialnih izdatkov. To stališče Vojaške uprave je ponovno pokazalo, da noče prevzeti nikakršne odgovornosti, čeprav bi bila v skladu z veljavno zakonodajo, kadar gre za pravice delov- Marshallov plan m Atlantski pati, Kar poleg vsega drugega nasprotuje tudi določilom mirovne pogodbe z Italijo. Na pismo urada za delo so Enotni sindikati izdali svojo izjavo. Dočim se Enotni sindikati in ostale demokratične organizacije bore za slovenske šole ter starno namestitev naših vzgojiteljev pa so ta-ko agiieiettovci kot titovci začeli skupno borbo za razbijanje enotnosti našega učiteljstva in njegove upravičene oorbe. Na namig od zgoraj so didaktični ravnatelji po-krenili aKcijo za nekakšno Zvezo slovenskih šolnikov v Trstu, katera naj bi bila nadstrankarska in bi ščitila stanovske koristi. Toda z razbijanjem sindikalne enotnosti pač ni mogoče uspešno ščititi teh koristi in uspevanje slovenske šole in to prav v času ko se Eti bore za stalno namestitev učteljstva. tikoro istočasno pa so pod Pahorjevo taktirko imeli babičevci nekak občni zbor Zveze prosvetnih delavcev, ki naj bi bil prvi konkretni korak za razbijanje enotnosti stanovskih interesov našega učite ljstva, kakor tudi enotnosti delavskega razreda Tržaškega ozemlja. Ti dve akciji sta ponoven dokaz izdajalske in protirazredne politike titofašistov in belogardistov, s katero škodujeta največ našim narodnim in delavskim interesom, ko se borita proti edini razredni de-mokralizni organiaciji Enotni sindikatov. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Odločna Slavka grafikov je zlomila odpor delodajalcev V pnedeljek ponoči- se je zaključila 10-dnevna stavka tržaških grafikov. Po sindikalnem plenumu, ki se je vršil v ponedeljek zvečer so bili poklicani na predsedstvo cone predstavniki obeh sindikatov kakor tudi predstavniki Zveze industrij-cev. Consko predsedstvo je ponovno predlagalo Zvezi industrijcev naj bi sprejela prvotni predlog o posredovanju Urada za delo. Ta predlog je bil od strani grafikov sprejet že tekom stavke, dočim ga je Zveza industrijcev gladko odbila. Očividno je, da niso delodajalci računali na to,j da bodo grafik», tako enotni in borbeni. 10-dnevna stavka pa jih je spametovala in so pač uvideli, da jim ne preostaja drugega kot da sprejmemo pogoje, ki so jih prvotno odbili. Stavka grafikov je potekala docela enotno. S svojo odločno stavko so grafiki ohranili dosedanje sindikalne pridobitve oziroma ugodnejše delovne pogoje za katere so jih skušali delodajalci prikrajšati. To je bil seveda šele prvi poizkus od strani delodajalskih krogov, ki je pa zaradi odločne borbe te stroke popolnoma propadel. Grafični delavci so vodili to borbo tako odločno, ker se je šlo pač za obrambo načelnega vprašanja, to je ugodnejših delovnih pogojev, ki jih niso hoteli delodajalci več pri-poznati. «Primorski dnevnik» pa skuša kot običajno potvarjati resnico in piše, da je imela stavka «zelo klavern uspeh». Titofašistom, ki igrajo vlogo razbijačev delavskega razreda je očividno zelo žal, da je potekala stavka enotno. Prav zaradi tega poskušajo dokazovati «neuspehe». Od podlih izdajalcev delovnega ljudstva in poklicnih razbijačev sindikalne enotnosti seveda ni mogoče pričakovati ničesar drugega. V sredo so stopili v stavko nameščenci IACP (Istituto autonomo case popolari). Stavka bo traja dokler ne sprejme vodstvo zavoda njihovih zahtev, ki so jih postavili še pred devetimi meseci. Nameščenci zahtevajo pripoznanje starostne dobe namestitve in izplačilo dodatnih nagrad. Razdeljevanje zavojev «Otroške božičnice» Koordinacijski odbor «Otroške božičnice» javlja, da se razdeljevanje ovojev, ki se je pričelo 23. t. m. nadaljuje v naslednjih dneh: Danes, 24. t. m.: v Barkovljah (Rumena hiša) ob 14. uri; v Skor-klji (ulica Commerciale 128) ob. 15. uri; v Božičih (sedež P. D. «Cre-vatin») ob 15. uri; v Padričah (Ljudski dom) ob 20. uri. Jutri, nedelja 25. t. m.: v P. D. «Pisoni» (Kolonja) ob 15. uri; v P. D. «Pečar» (Kolonja) ob 15. uri; na Skoljetu ob 9. uri zjutraj; na Opčinah (Ljudski dom) ob 15. uri; na proseku (Ljudski dom) ob 15. uri; v Trebčah (Ljudski dom) ob 15. uri. Ponedeljek, 26. t. m.: v Ljudskem domu v Miljah ob 10. uri zjutraj. Ob isti uri bodo delili ovoje tudi v P. D. «De Grassi» v Cerejih. Ob priliki razdeljevanja ovojev se bodo vršile po vseh sektorjih pestre pionirske prireditve, Danes ob 19.30 uri bo na sedežu SIAU v Devinu razdeljevanje božičnih ovojev za revne družine in starčke. KMETIJSKA strokovna zveza ES javlja Kmetijska strokovna zveza Eti vabi vse kmetovalce, ki nosijo zelenjavo na veliki trg (mercato al-1’ingrosso), da se čimpreje zglasijo na sedežu ES, ul. Imbriani št. 5, 1. za izdajo dovoljenja, ki je neob-hodno potrebno za vstop na trg. Kmetijska strokovna zveza ES je namreč pooblaščena, da izdaja te izkaznice. Titofašisti izkoriščajo bedo in revščino invalidov LJUDSKI ODER - TRST RužaJL. Petelinova ZAROMIL pravljica o Krasu v 4 dejanjih Predstava : na KONKONELU V Prosvetni dvorani ponedeljek, 26. decembra ob 16. VSTOPNINA: Sedeži................150 lir Stojišče : odrasli . . . 100 lir otroci . . . . 50 lir P.S. : Na sedež ima vsakdo pravico vzeti po enega otroka. Sodelujoči pri predstavi 'Žaromi-la„ se odpeljejo ob 14. uri z openskim "tramvajem "do postaje Konkonel. «Primorski dnevnik» 7. t. m. je objavil članek s podpisom takozvane «invalidske komisije v Kopru», v katerem skuša izsiljevati invalide in družine padlih v NOB, češ naj se ne obračajo na Zvezo invalidov, ki ima svoj sedež na trgu Ponterosso 6. V svoji nesramnosti gre celo tako daleč, da «odreka vsako pravico tem kominformi-stičnim agenturam». Namen tega takozvanega «opozorila» je docela jasen. Titofašistič-na tolpa političnih brezvestnih špekulantov stremi za tem, da bi odvrnila invalide in vdove padlih od njihove organizacije, ki se vztrajno bori za to, da bi se vsem prizadetim priznale in izplačale pokojnine. Tudi v našem listu smo svoječasno poročali o zadnji intervenciji Zveze invalidov pri Jugoslovanski ekonomski delegaciji v Trstu glede končne ureditve tega perečega problema, ki se zavlačuje v nedogled. Celo šef jugoslovanske misije je ob tej priliki izjavil, naj mu Zveza V prihodnji številki našega lista bomo objavili besedilo delovne pogodbe poljedelskih delavcev. invalidov prskrbi vse potrebne listine in prošnje v svrho ureditve tega vprašanja. Uradni stiki, ki jih ima Zveza invalidov, bodisi z Jugoslovanskim predstavništvom v Trstu kakor tudi z merodajnimi uradi VU so neizpodbiten dokaz polnopravnega stališča te organi zacije. Očividno je, da je Zveza invalidov trn v peti titofašistom, posebno pa «invalidski komisiji» v Kopru, ki je dejansko politični monopol v rokah titofašista Tineta. Ker jim do danes ni uspelo, da bi pri dobili ljudstvo za svojo umazano politiko, hočejo uporabiti najniz-kotnejšo in podlo sredstvo, to je bedo in revščino prizadetih invalidov in vdov, ki jih skušajo pridobiti s pritiskom in izsiljevanjem Toda vdove padlih in invalidi prav dobro poznajo razne Tinete in njihove umazane špekulacije. Prav zaradi tega ne bodo nasedli na njihove limanice, marveč se bodo še tesneje oklenili Zveze invalidov, ki se dosledno bori za pravice prizadetih. ZGODOVINA DNEV! December H. 1918 je umrl v Ljubljani P" telj Ivan Cankar. glaS»' 16. 1756 se je rodil Anton prvi slov. dramatik. 1846 so bile dotiskane v ^ lcovi tiskarni v Ljubljani šernove poezije. 1770 se je rodil Ludwik ^ Ob hoven, veliki skladatelj ne glasbe. ^ 1944 se je pričela P01 Nemška velika ofenziva padnem bojišču. noe> 1941 so bili ustreljeni na ^ skem strelišču antifaSlS ^ borci Pino Tomažič, Vilk0^ ( Ivan bek, Simon Kos, in Ivan Vadnal. 1829 se je rodil Anton Ja0 slov. kulturni delavec. slov. P S‘< de ster, preroditelj 21. 1879 se je rodil Josip novič Stalin, največji bore ru na svetu. , 1873 se je rodil Josip slovenski skladatelj. 1941 je bil ustreljen Visa«1' ! diti o' ' »a i 'Utor 22. >i ;o0 Jajj heroj Ljubo Šercer. 25. 1943 je bil ustanovljen I* pus NOV. 30. 1849 sta bili Primorska K«f 'It It Kranjske' razbito Ilirsko roška ločeni od Kranj»»-' ^ Hi iav .bili vi»0* % je bilo stvo. JO. 1944 je začasna madžarska napovedala Nemčiji v0^11 :'i na. s IS: M RADIU TRST II. s : Sk Sobota: 12 Ljudje in |l Jvae 13.4(1 Slovenski narodni • n OM S= Glasbeno potovanje; 18.30 ^ Njuciaucnu iiuiuvcuijc, ■ r -ujj] za najmlajše - Pepe modni U Operna glasba; 21.10 Božični v ^ ... .... ... .ji N1 -fc. Kvartet, Nedelja: 10 Sveto leto; H maše iz Opčin; 12.15 Kvarh' . chiori; 15 Radijski oder; 20 ue; f * rodno pesmijo širom Slove® Koncert violinista Karla ^ d>j Ponedeljek: 13 Iz slovar ,\( „it» .H glasbenega sveta; 18 Dvorak' j,» ky trio op. 90; 20 Športna k1,/ 21 Opera; Richard Strauss: ;i ,^so Torek. 13 Glasba po žeti® , ®ti Filmski trak; 20 Vokalni ‘ 0vit' 1 21 Vzori mladini; 21.30 ti unitoti j a št. 9, op. 70. „es' (J11 £>ieua: id iz ruskega gtas > , sveta; 18 Mamica pripove« Jif ^ Nekaj priljubljenih slaV ^ % skladb; 21 Razgovori Pred ionom; 22 Simfonični K° j|Vi Četrtek; 13 Slovenski 1110 j# ^ izvaja pevski duet in ha ,0 516! 18 Glasbeno predavanje; ^ V venščina za Slovence; 21.1° koncert sopranistke Otte JL 21 Radijski oder. . h. 16* .''ti Petek; 13 Glasba po žel)*"’, K % Schrammel kvintet; 19 Tr2ja' ,jsF ^ turni razgledi; 20 Iz jje4' ^ oper; 21 Mojstri besede; hoveci: Simfonija št. 6. 21.30 1 ' S \ dol. 19,72; 25.08; čas 16-°? S 19.78; 25.08; 25.26; 30.90; 30.» f >0 val. dol. 25.08; 19.78; 30.96; « # I,, dol. 25,08; 30,80; 30,«^ ^ Jv, MOSKVA srbohrvaščini) čas: vai. uui. s»,uo, w,uv, g »v j - : 280,9; čas 21.30 val. dol. J d1 ?t|; 30.96: 280,9; 377,4; čas 22.30> ■ % 30,80; 30,96; 280,9; 'jo£ 30,96; 280,9; 377,4; čas 25.08; 30,80; 30,96; 28C,-. „, , 23,30 val. dol. 25.08; 30,89. ^ | val. d° ' S o* 'l| deli0 ™ 280,9; 377,4; čas 01, 30.96; 280,9; 377,4. Razen tega vsako nede" t>, 11.30 val. dol. 19.78; 25.08. / \ (V slovenščini) čas: go . ji-' 1^ 49,92; čas 17,15-17,45 val. d^jT t- :0so^j (V srbohrvaščini) ca» ^'aj.3 val. dol. 49,92; čas 0,30-0,46 v 31,41. BUKAREŠTA ^ V srbohrvaščini čas: 2*» dol. 48,30. BUDIMPEŠTA i0 V (V srbohrvaščini) čas: ^ vj val. do. 288,5; čas: 17 dol. 549,5; čas: 17,45 do 18< vf 5A 288,5; čas; 19,40 do 20 val. d01'dof 20,45 čas: 22 d° 22,45 d° (V slovenščini) val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 288,5. (V slovenščini) čas: val. dol. 288,5. (V srbohrvaščini) čas: val. dol. 549,5. VARŠAVA V sibohrvaščini) čas: dol. 48,25. 1 TIRANA 2l|0o v 19,0« (V srbohrvaščini) dol. 38,22. čas: XXX Tehnična komisija za nogomet Z.D.T.V. je sklenila, da se za nedeljo 25 t. m. (Božič) in 1. Januarja 1950 ukineta oba nogometna turnirja, ki se bosta nadaljevala v nedeljo 8. januarja 1950. V Obveščamo vse člane Cankar» pri Sv. Jakobu, ,^0 sluje društvena knjižnica TL deljo od 10. do 11. ure v a v, lino a Vento št. 46 (Prl Zi. šuta Slavi). Citateljem s° polago prav lepe slovensk =———=== Odgov. urednik DUŠAN j Založništvo «DEJ-1 Tiska Tip. Adriatica - Ris I. s' Dovoljenj» A. Razstavo^igračiza Otroško božičnico*, ki jih je izdelala, škedenjska mladina. Za izbiro najnovejših modelov obiščite TRST - ul. F. Severo 20-1. nad. - Tel.