166. številka.
Ljubljana, vtorek 22. julija.
XII. leto, 1879.
LOVEN S KI NAROD.
^haja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol 1 ta 8 gL, ■a *eta leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gUL, za četrt leta 8 gld. 80 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljunje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospodo učitelje na ljudskih "šolah in ta dijake velja miJ.an a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 50 kr., po pošti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne potit-vrste 6 kr., če »e oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat, in 4 kr., če 8e tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj »e izvole trankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — UredniStvo je v Ljubljani v Franc Koltnanovej hiši št. 3 gledališka itolbft". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiijati uaročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativno reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Pojdejo li Čehi v državni zbor?
Baske „Pett rburgskija Vedomosti" od 15. t. m. prinašajo na prvem mestu zopet Članek o avstrjskih volitvah in njih izidu in h koncu glavno važnost pokladajo na to, ali pojdejo Čehi v državni zbor, ali ne. Če ne pojdejo, potlej bodo imeli nemški ustavoverci na dalje še večino in bedo po svoje dalje gospodarili. .Zdanji moment je važen za Čehe", pravi ruski list. „Če njih terjatve ne bodo t rez in trne ali, bolje, če se bodo odločili v Beču, odvreči od sebe magjarski jarem in zbližati se s Sluvjani, bode imela prihodnja sesija rajhsrata važno rolo v historiji habsburškega cesarstva, eejin m> Bhirl; l'hnmTcir, iinKoiieub, ctiPOCHTP ci cena BetrePOBoe uro h c n .i si i h Tbcu ci. cjinBflHOMU, TO iu'e,u roji-iueii cccciu PetXCPflTfl ojk^cho 6yjjjom iii'p«ti» Banano pojiii in> HOTOpio rouotirproROtl >ioimi'xin.u
Prav teh mislij, kakor ruski list, smo tudi mi. Čehi bi hudo udarili Bebe in nas druge Slovane, če zdaj lepo pni ko tako popuste, ali s pretiranimi, preveč naen krat želečimi zahtevami tako popačijo, kakor BO to storili nekdaj s fundamentalnimi članki, katerih z laj uže sami ne naglašajo več. Najnovejša izjava v „Politik" kaže, da Čehi ven dar ne terjajo preveč in da jim bode vlada to lehko zagotovila; potem pa imamo upanje, da Čehi pridejo v parlament in tam prev/.emo vodBtvo avstrijskih Slovanov.
Praška „Politik" piše namreč: Res je, da narodno novinarstvo na Češkem izjavlja, da zastopniki češkega naroda ne pojdejo v državni zbor, če ne bodo našli, da bi bila njih delavnost tamkaj za narodne interese kori Btna. Oeški poslanci doidaj niJHO iz otročje trmoglavosti doma ostajali, tem m' njih absistenca je bila nasledek brezpravja v narejenih razmerah, nadvladeželjnih namer umetno ustvarjene protivne vtč ne, ki nobene druge pravice nij priziavtla kot „pravo" svojega brezuvtt-nega gospodstvovanja, katera je v svoj*, j prevzetnosti tako daleč šla, da je vse druge narode v Avstriji imela za svoju podnožje, na katero oprta je mogla lezti na svoje gospodujoče višine. Vse tako imenovane svobod-nostne pridobitve nijso bile ustvarjene svobodi na ljubo, temuč le za hegemone [Kemce io Magjare), za druge narode so bile le linianice, n*». katere naj bi se ti narodje lovili in za tuje tendence porabili. Potlej z leti je bilo še huje, tako da ao se take razmere naredile, ki bo Bvoje stvaritelje same pokopati hotele. Zdaj bo jeli one na p.moč klicati, katerim so prej grob kopali. Čthi uže gredo pomagat, ali garancij hočejo, da se potlej, ko bodo ustavo-verna gospoda zopet na suhem, od kraja ne začne prejšnje delo zatiranja.   Poroštvo se
mora dati, da bodo narodne terjatve Čehov izpolnene.
Na dalje piše „Pol.u: „Ako hoče grof T a a fte češki narod zadovoljiti in ga k skupnemu delu v državni zbor privabiti, potlej mora tudi pokazati, da je zanj prišel ugod-neji Čas in za to je na administrativnem potu — tako da se obstoječa ustava nič ne žali — dovolj prilike. On more vprašanje o Setkej univerzi, šolsko vprašanje itd. v smislu rešiti, ki je pravičen češkemu narodu; on more v zadet ah šolskega sveta pokazati, da mu je resnoba staro krivico popraviti, in v tem so garancije, ki jih češki narod zahteva, predno svoje pozicije pusti. Nihče ne zahteva naj se ustava kruši, ali zahteva 6e tam popravkov, kjer so precej mogoči."
Bismarkov govor,
s katerim je liberalne) stranki slovo dal, in svoje nazore o parlamentarizmu razodel, je po vsem svetu veliko zanimanje prouzroči!. Zatorej naj, ker smo uŽe en del priobčili svojim bralcem sledi še koaec. Btsmark je de-al: ,Vi znate, da bi bil (po 18GG) lehko reakcijsko politiko tiral, a da tega nisem storil in zaradi tega nakopal sem si najprej nenaklonjenost velikega dela svoj h politišk h prijateljev, in stalo me je hudih bojev, da sem izpeljal nasprotno, idemniteto in nadaljevanje ustavnega sistemi. Ali Bem jaz to storil iz ljubezni do ustavnega si s tem a? Nthčem se boljšega kazati, nego sem v resnici: odločno moram reči, da ne. Da bi bil jaz sodil — zaradi tega pak jaz nijsem nasprotnik tega sistema, nasprotno, po mojtm mnenji je to jedino mogoča vlada — da bi bila diktatura, absolutizem na Pruskem nemško zjediujevanjsko delo pospeševal, jaz b: bil potem brezpogojno in brezvestno k Umu BVetoval, Ali po skrbnem premišljevanja — in imel sem odbijati teška in meni draga vplivanja — sem se jaz za to odločil: ne; mi moramo na potu ustavnega prava dalje hoditi, kar tuii sicer mojim notranjim čutjem in prepričanju o skupnej možnosti politike bolj odgovarja. K temu je pa še pristopil boj, kate-ega je baš prozval razcvet tisočletnega prepirmga vprašanja mej državo in cerkvijo, mej cesarjem in papežem v nasej zgodovini, ki je imela zmirom za ta boj elemente v sebi. V tem boju bojeval s.m jaz s tako živahnostjo, ki mi bo kakor upam v vseh Btvareb, kjer gre po mojem prever jenju za blagost moje domovine in za pravice mojega kralja, kolikor časa še živim, ostala vlastita, ali reči moram tudi tu: po mojih mi slih je hrabro, da ee v raznih okoliščinah kou llikti prebojujejo, ali želeti jih nij kot štake institucije, in ako se najde Bredstev in pota, da se odbije ostrina protivnostim, tako da se
ne dreza v principije pravega vprašanja, da se nasprotno spoznavamo, da se v združenem delu za skupni in visoki namen na-protno učimo Hpoštovati, to vendar nijsem opravičen fa pot zametavati in odbijati. Ako so ne tedaj te od mene neodvisne prikazni tesneje k libe-ralnej frakciji potisnile, nego more minister in državni kancelar to nositi, zaradi tega vendar nijsem mcgel razmer k osli«lim krogom države in prebivalstva za vselej zavreči. Jaz sem mislil, da bodimo, šteto od desnega krila, v treh bataljonih mor*.biti ločeni marširali, a mogli se skupno boriti.   To se žalibog nij zgodilo."
Francoski „Journal des D^bats" pravi o tem govoru Bismarkovem: BKdo drug na njegovem mestu varoval bi vse dele, ali on najraje z vsemi grdo ravna; to se njegovemu duhu bolj prilega in tako se vsaj nobena stran ne more pritoževati  in  nobena  obupati nad svojo bodočnostjo. Bismark je dejal: „ Zapored so me vsi sovražili in nekateri ljubili". Oait ki ga denes proklinjajo, peli mu bodo v drugič slavo, če ne  bode kancelar naveličal se parlamentarstva kot igrače, ki mu jemlje preveč njegovega dražega časa,  in  dejal enkrat kar na kratko: nJaz sam zadostujem". O a nij prikrival, da je uže imel take misli. PreteVtal je v duhu prednosti absolutizmi in kakor je dejal, bil bi brez pomis'eka ta sistem nasve-toval Bvojemu vladarju; ali je mislil, da se da tudi parlamentarizem  uporabiti in dejauj-sko vidi se, kako ga je pcrabil.  Njegov problem je le to, da ima zmirom večino za-se, in zato mu ugaja v-aka zveza. Ako bi eukiat tako prišlo,  da  bi ne imel več večine, pretehtava! bi z nova gospod Bnmark pridnosti absolut'zma in tedaj se lehko ugane, kako bi potem sklenil.  Mi samo opisujemo in konsta-tuiemo delovanja  naMn  Bismarkovega;   B g vaiuj, da bi o ojem slabo govorili.   Na nemški način ne bi želeli biti vladaui, a ne briga nas, kako da je vladana Ntmčija.   Mi stuno opazujemo in se učimo.   Sicer mora se pak tu li priznati, da razmere v Nemčiji,  nje najnovejša zgodovina in prošlost gospoda  B s-marka uporaIdjuuje te čudne vrste parlamentarstva pojasnit ;ejo in tudi nekoliko opravičujejo. Glavna črta v značaju B tmarkovem bode ostal globok iostinkt, ki ga je imel močneje, nego jeden njegovih vrstnikov za sredstva in pota, da je  ustanovil nem-ko  jedinstvo, je ohranil io okrepil.   Nemško jed a^tvo mu je piičetek in konec, njegov cilj  ua tem t*vttu in dolžnost, katerej on vse žrtvuje,  ljali in načela.  Ume Be tedaj lehko, dx državnik, ki si je postavil tako nalogo,  se otrese vsakih dolžnost;j nasproti strankam in jih vpreže v svoj voz po vrsti,   kakor donese trenotek. Možno da mora biti tako.   Nemško jedinstvo je prišlo tako hitro, da se jo more ravno z umetnimi in deloma silnimi sredstvi zavaro-
vati. To je prehodni (as, ki bode trajal tako dolgo, kakor Bismark sam; kajti premenil Bvojega značaja ne bode, in njegove veljave nihče ne bode podedoval."
Po lit k* ni  r azg led,
Notranje dežele.
V Ljubljani 21. julija.
Grof Taaffe je odšel na Češko na svojo graščino. Da li bode to priliko tudi za politično delo porabil, o tem se le ugiblje.
Državna aoiuija na MMitmiju je vladi 18. t. m. veliko črto naredila črez nje račun. Znano je, da je pred nekoliko tedni veliku oderuhov bilo  izpodenih.   .1 -len   teh, Israel Einhauch se je pritožil zoper to pri državnem sodišču, in razsodba je njemu na dobro li-pala.  V tej se poudarja, da uzroki zarad izgnan j a nijso dosti dokazani. Ker si je državno sodišče tako prisvojilo pravico, odločevati o opravičenju policijskega izgnanja tudi v ma-terijalnem obziru, piše »V.u, je dotično kom-petenco upravnih in policijskih organov tako obmejil, da bode policija zdaj le redko kedaj mogla kakega človeka izgnati. Državno sodišče pak še nij  razsodilo, kakor samo poudarja, ali je oderuhcvska delavnost Einhaucha in tovarišev javnemu redu nevarna ali ne. Mo rebiti bode to v drugič pri katerej takej ob ravnavi rešeno. Ali teško je celo policija sama mislila, da bo b svojim postopanjem zoper oderuhe, oderuštvo iztrebila, ona je le sto rila, kar je po postoječih zakonih mogla storiti.  Ako se bode pa vendar uže izprevidelo, da se ne more z dozdanjimi zakoni splošnega zla odpraviti, potem ne bo druzega ostajalo koncem, nego premeniti dotične zakone in gospodarstvene naprave.
Vmiiije drisnve. Črnogorski knez Nikolaj, prišedši iz Njeguša, je ogledal 17. t. m. novo cesto, ki Be de'a v Priećevo Guvnu. Avstrijski rezident Tbbmel ga je spremljal, avstrijski okrajni gla ▼ar Budisavljevie" ga je bil prišel pozdravit.
Brao" našega Župana g. Trevna je bil ve-1 pri g. Didiču. In takoj so bili razposlani nem-
lik. — Nihče ne bi bil mislil, da se bodelški agitatorji, lovit po hišah in gostilnah godce
ljudstvo tako nepopisljivo zanimalo za „Slov. Narod" od petka, ki je prinesel na odličnem mestu pismo, v katerem g. Treven z moževno neustrašeno bese lo opisuje grenko resnico, n našim ljudem odkriva javno to, kar je si cer pri nas bilo uže toliko časa očitna skrivnost — abffentliches Geheimnis". Ali naši ljudje se čudijo redkemu pogumu moža, ki tepa brezobzirno onega, ki na drugej strani nas- pravice isto   tako brezobzirno tepta
in vabit ljudi na „harmonie". In tisti mož sam — katerega glavni opravek v Idriji j e politična agitacija, zdražba in sejanje prepira — je dirjal okolo in tiral svoje novo pridobljene, pa vendar nezanesljive Vestenekovce na .harmonie". — Zbrali so se k ,,h irmonie", če je bila mej polu5alci harmonija, aH ne, o tem ne vem, vem pa, da je jako slabo harmonirala zabava  z odprtim
pismom, še Rlabše pa harmonira onih 15 god-— To vam je bilo poljenje za „Slovenski Na-1 cev s posluša'c:, ker so od Uh dobili za tru-rodu, kajti kamor si prišel, naletel si na čio-1 dapolno, dolgo trajno „harmonie" le bornih 7 veka, ki ti veselega obraza povpraša: „ali si I gld. reci sedem goldinarjev, uže bral  denašnji  „Slovenski  Narod"?   — trn Hiav tujske doline IG. julija
pojdi, pojdi, tam ga imajo, tam se bere uže|[Itv. dop.] (Tri dobra znamenja naslo-cel popoludan " — Lehko vam rečom, da ga j venske m Štajerskem) Da slovenski Sta-
do denes nij več človeka v Idriji, ki ne bi bil dobro podučen o vsem, kar je tam pisanega, ker pomi liti se mora, da kakih 40 ekBemplarov ovega pisma uže skrbi zato, da pride vse tndi v najubožnejšo ko'o našega rudarja, vzlasti ako Be vzame v poštev, s kako željnostjo so segali ljudje po listu. — To naj dobro premisli oni fanatični ščuvar, slabo znani „ritter von Pokozlov", ki se je ^irckoustno izjavil: „A wer vvird diesen Unsinn leBen 1" — Na maso ljudstva apeliramo mi, in kar posebno poudarjamo — s
jer lepo napreduje v narodnem zavedanji, T narodnem izobraženji, temu so bile zadnje r o lit ve v državni zbor najboljši dokaz. To ne velja samo o izbiranji poslancev od strani kmetskih občin, marveč tudi o onem Hpodnještajerskih, zlasti zasavskih in savinjskih mest in trgov. Razen na pol ponemčenih mest: Maribor, Celje, Ptuj (deloma tudi Slo venska Bistrica in Slovenj gradeč) se je nem-Čurstvo povsod drugod na jako majhen minimum znižalo, kar mora vsacega zavednega domoljuba pač z v« sel jem navdajati.  In ako se
pošteno besedo, s poštenim orožjem, zato ker I to zgodi (Česar se sicer za gotovo nadejamo),
nam je sveti cilj naše pravične borbe vedno pred očmi, kajti vedite vi, da mi ne delamo za noben lastui dobiček, nego jedino le na to, da Be izpuli ubogo lju istvo iz krempljev dosedanjih sebičnjakov! — Zato pak mi tudi ne bomo utrujeni, klicati pravico na pomoč, kajti vemo predobro, da „uiebts ist so fein gesponnen, es kommt denn endlich an d e Sonnen", in v tem  našem trudapolnem boji
Iz Itvlgratla poroča .P. Cu, da bode artiljerijski obrst Ilija Čolak Antič poslan za
ministerskega rezidenta v Cetinie. Glavni kon-, t ..
zul srbski v Srede*, Sava Gruić bode sklenil nas navdušuje srčna hvala naših zatiranih z Bolgarijo železniško in na ruski ukaz tudijljudij, za katere dvigajmo uma svitle meče, vojno pogodbo
Iz Carigradu se javlja 20. julija, da prej ko prej zarja DOijge bodočnosti lamesto  „ zbolelega*1   Khereddina   posttl        ■» .
da dobimo v kratkem nam Slovencem pravično vlado, strmeli bomo nad tem, kako se bo število Slovencev v onih nemčurskih mestih hitro množilo. Kakor h tro bodo šole za Slovence slovenske, kakor hitro bodo uradniki v našej materinščini uradovali — takoj Be bode takovim slovenskim uradnikom pridružila ogromna večina trgovcev, obrtnikov in meščanov. Nemški značaj teh nemčurskih mest, „die dtutschen Sitten" bodo izginile kakor kafra. To bodo še le prihodnja vesela zna-ker nij dvombe, da posije tlačenemu Idrijčanu I menja na Štajerskem,  a jaz sem se namenil
je   namesto  „zbolelega"   Khereddina post Djevdet-paša predsednik v miniBterskem svetu. Vrancoski bonapartisti so izjavili v
govoriti o Beda njih lepih javljenjih na na-Kakor je pa vzbudilo pismo na jednej I rodnem polju.   Poleg veselega izida državnost rani popolno priznanje in odobravanje, terjzborskih volitev nam je veliko zadostenje za
pozivu na ljudBtvo, da je zdaj priuc JeroineI rodilo upanje, da se nadaljuje, kar se je pri- I neprijetne čase nemčurskih zmag in narodnih
prepirov naše štajersko kmetsko glasilo: „Slovenski gospodar", list, kateri je pod uredništvom duhovna g. dr. Giegorca dosti pripo-
CalroVnatolnTk^ kJe bi koGa "g«znilii ki J'h|mogel k poslednjej zmagi.
Da dodaja štajerska kmetijska družba, koje vodstvo je v nemških rokah, slo ve n-
Napuleon načelnik napoleonske familije.
V Mtaliji je zadnja leta roinisterstvo in vladanje prehajalo mej dvema vodjema iz rok v roke, zdaj je bil Depretis načelnik, zdaj
čelo, ravno tako je bila v krogu zadetih nemčurskih agitatorjev naših neslišana zmešnjava. Kakor stekli psi bo se klatili okolo in gle-
zopet Cairoli na vrsto prišel. To vedno vrstenje in prem i nje vanje, ki italijanskej upravi le ško duje, izvira od tod, ker nij le dveh velicih strank, temuč je v parlamentu polno raznih frakcij, katere se denes združijo, da ministra vržejo, jutri bo pa uže spet nesložne.
Iz Mlelgije se poroča zopet enkrat senzacionalna vest, ki pa valjda ne bode dolgo obdižala se na površji kot resnici podobna. N' !'OV Vanhamme, prej baje volilni agent kle rikalne stranke, prešel je k liberalcem in tam na prigovor jezuitov nabijal na ogle plakate zoper življenje kraljevo, (ker je ta potrdil novo po stavo za nauk). Mi ne verjamemo, da bi ka-
je najbolj razdražil, ter z nedotakljivo roko dregnil v njih sršen je gnjezdo, tega si ne upajo,
mu nijso še dovolj dorasli, zato hajdi! — lotimo I s k o prilogo političnemu slovenskemu listu,
se družili in kaj menite, kdo jo je najprvi zasul? — Ta uboga čitalniška godba, ki je na večkratno prošnjo oštirja g. Tuječa nameravala v nedeljo 13. t. m. napraviti v pivarni koncert z lepim v „Slovenskom Narodu" v saboto obelodanjenim programom, kamor so bila vsa tu kajšna društva brezi/, jem no povabljena.
Napovedana je bila vstopnina 10 soldov za osobo; a obriši po komer moreš, so si neki
to nas je iznenadilo. S tem je vodstvo pokazalo, da nam Slovencem nij sovražno, da tudi slovenskemu kmetu želi napredka. Pa posluždo se je v dosego tega svojega namena najboljšega in ne dražega sredstva. Prej je izdajala štajerska kmetijska družba slabo in drago slovensko prestavo nemškega MLand-bote a1' pod naslovom „Štajerski gospodar", pa nij nihče zanj maral, — zdaj pa bode ve-
tera r^sna Btranka,  kakor prej vladajoča vplivni agitatorji mislili in poklicali krčmarja liko kmetov, naročnikov „ Gospodarja" dobilo belgijska katoliška, tacih sredstev posluževala Be. Najbrž bode Vanhamme kak slepar
Prenagljeno bi bilo misliti, kakor so nekateri, da so na .Yr.»/#*£*•##« socijalisti z znano Bismarkovo ostro postavo zoper nje in b zatretjem vseh njih novin, uže uničeni. Žr javica pod pepelom na dalje tli. To kaže naj novejša vest, da je bil v Vratislavi (Breslau) pri ožjej volitvi za rajhstag voljen 18. julija socijalist Ilasenclever.
Dop
1SL
g. Tuječa v petek k sebi in glej, „prepoveda vali" so mu, da čitalnica ne sme v nedeljo zvečer pri koncertu nikake vstopnine zahtevati sicer . . . grožnje in žuganja. — Mi smo to še isti večer izvedeli in smo si mislili, nuj bo, uže vemo, kje te ljudi črevelj žuli. Drugi dan vse dobro; v nedeljo dopoludne vse dobro*, v nedeljo popoludoe do dveh vse dobro; — a Kedaj so začeli ugibati, kaj bi napravili, da bi čitalničnej godbi razdrli koncert. Po dol-
lz Idrije IG. julija. [Izviren dopis.] gem premišljevanji sklenili so prirediti še isti Vtis ki ga je napravilo v Idriji »odprto pi I večer ob 6. uri „harmonie" (po naše godbo)
prilogo v roke.
Še drugo veselo znamenje je to, da se učiteljstvo pri naa nekoliko slobodneje giblje in za narodnost in pravo pedagogiko nekoliko več briga nego kranjsko. Zato pa se na Štajerskem obhajajo še kdaj pa kdaj učiteljski zbori, pri katerih ne vlada zgolj nemščina. Daljni dokaz, da se štajerski učitelji zavedajo svojega poklica kot učitelji naroda, kateri se morajo vedno izobraževati in napredovati, je tudi to, da občutijo pomanjkanje prejšnjega v Mariboru  izhajajočega šolskega
lista, in da se nekateri uže posvetujejo, kako bi ga z novim nadomestili. Z ene strani je to gibanje sicer hvalevredno, ali vendar bi jim jaz pri takem povzetju svetoval največjo previdnost in temeljit preudarek vseh okoliščin. (Naj rajši ljubljanskega „Tovariša" duševno in materijalno podpirajo, da bode mogel dobro in lehko izhajati pa take tvarine odmetavati, ki spadajo drugam, le v učiteljski list ne; čemu moči cepiti ? Ur.) R
Iv Itcljiikim na Koroškem, 17. julija. [I/.v. dop.] Mmole so volitve za državni zbor, ali nesrečno smo propali se svojim kandidatom. Za nekaj časa smo tedaj zagotovljeni, da mi koroški Slovenci nemarno svojega zastopnika v državnem zboru, in da naših teženj ne bo nikdo tam zagovarjal. Propali smo, ali ako bi pri nas vsak volilec prišel do spoznanja, da s propadom pri volitvi mi koroški Slovenci nehamo politično živeti, to bi vsacega gnala uže vest k volilnej urni, vest bi mu ne pripu 6čala iznenaroditi se in vest bi mu ukazovala ostani mož beseda! Ali propali Brno koroški Slovenci tako, kakor ste sijajno vi ostali Slovenci po širnej Sloveniji zmagali in potisnili k tlam bo vraga, — in za to zdaj ne velja ni jad ik o vati marveč razpravljati, kaj se bode moralo zgoditi, da bomo pri dru-ej borbi zmagali.
A učiti imamo se tudi mnogo iz teh mi-nolih državnozborskih volitva, in ljudstvo pripraviti za bodoči boj,  ki na noben način ne sme zdaj izostati več, in za uzor našej taktiki naj nam bode baš naših nasprotnikov delovanje. Na Koroškem kakor povsodi boje se Nemci in ponemčenci za svoje nadgospodstvo in za to,  da si to bi za zmirora ohranili, delajo z vsemi močmi, neutrudljivo in z vsemi sredstvi, zavržejo oni nobenega  ne kot nemoralnega. Kako bi tudi drugače mogla Koroška postati novočrno liberalna, popolnoma nemška, kakor bodo zdaj nje poslanci poudarjali? Naša „ustavoverna" gospOia znala bo si vse polje priboriti in to s tem, v prvo da so pregovorili k Bvojej strani take može, ki so bili doslej zmirom značajni, ki nijso doslej „liberal-nemuu kandidatu dali nikdar svojega glasu in so zmirom volili narodno-konservativno; v drugo, da so jim očrnili duhovenski stan in vzeli jim zaupanje do njega,  kajti  „farja ne voliti" tulil je vsak neznaten nemšk agitator-ček; v tretje: nasprotna stranka naša je dobro organizovana, a mi koroški Slovenci po najbližu jih okrajih nij smo mej soboj v nobene) dotiki, česar je krivo naše narodno indiferentno duhoven3tvo; Četrtič delajo koroški nemški „ ustavo verci" na to, da slovenski prebivalci ostanejo v nevednosti in nezavesti svojega stanja, in naposled je tej gospodi poma gal k zmagi krivični volilni red.
Iz tega pak uže sledi, kaj nam je takoj pričeti delati, da si rešimo svoj političen ob stanek. Duhovenstvo po Koroškem na noge! Pomislite gospoda, da z narodnostjo slovensko je v nevarnosti tudi vera. Hodite in podučujte ne slovenske volilce, ki so pri zadnjej volitvi izdali narod in vero; povedite jim, da „usta voverna* stranka nij nikdar podpirala kmeta ampak samo židovsko Bleparijo, „švindel", ka kor je le sleparija nje ustavoverstvo in nje „liberalizem". Povedite jim povedite, da ista stranka, kojej so dali zdaj svoj glas oslepljeni slovenski koroški kmetje, da ista stranka ima mej soboj izdajnike celega našega cesarstva in ima zdaj zopet jednega, ki je sedel zaradi milijonov na obtožnej klopi, ker je bil tožen
da je vse prigoljnfal. Kvišku na delo, in v vsem posnemajte svoje brezvestne protivnike, pridobite si zopet spoštovanje in zaupanje slovenskih Korošcev, — širite vednost mej narodom in potipljite za žilo nemčnrsktm učiteljem. Večna vam bo potem slava!
Slovenski Korošci pak se nadejamo, da nas bodo slovenski poslanci kranjski, štajerski in vsi ki so slovanskega rodu rešili tužnega stanja s tem, da se v državnem zboru popravi krivični volilni red, vsled katerega smo pri zadnjej volitvi propali. Vsaj še cel6 nemšk organ piše: Ta zvijača mora se nehati, da pe jeden volilen okraj priklepa k druzemu, ki nema ž njim nič skupnega, samo zato, da se prvi odusi. Zakaj ne bi Brneli koroški Slovenci imeti tudi svojega zastopnika; v mešanih okrajih Nemci nikdar ne glasu jo za Slovenca, preje narobe. Kakor je zločin biti duhoven, tako je tudi zločin biti Slovenec. Ako se volilnega reda ne bo preustrojilo, potem je najbolje, da se volitve kar opuste, vsaj kmet ne bo imel stroškov In si ohranil čisto vest.
In koroški Slovenci pripravljeni smo, boj pričeti, ali pomagati nam morate vi drugi Slovani vsi, katerim vam je sreča milejša. Ali pa čete, da poslane vsa Koroška resnično nemško usta-voveroi hram, iz katerega bo ustavoverstvo silneje kazalo svoje kremplje proti sosednjim slovernkim deželam?
■z nukel*.ke županije n a Krasu 19. julija. [Izviren dopis.] Volitve za državni zbor so končane, a duhovi na sivem Krasu še vedno nijso prav pomirjeni; in kako bi bili? Saj je bila letos agitacija na Krasu tolika, kakor še nikdar poprej in nje vspeh se je prav jamo pokazal na dan volitve tem, da so se volilet ločili v tri taborje, pa da nij bilo v nobenem pravega prepričanja: vsak volilec je glasoval za tistega kandidata, za katerega je bil najbolje obdelan. Sreča, da ne more na Goriškem pri volitvah kmetskih občin kljubu razpora zmagati kandidat kateri ne bi bil našega naroda. — Se ne
zbor nenavadno slovesnost, katere se je udeležilo tudi nekoliko sežanske in druge gospođe. Gospod c. kr. okrajni glavar vitez Bosizio je po primernem ogovoru pripel na  prsa mlademu  županu g. Ferkotu Mahorčiču zlat zaslužni križec, ki mu ga je presvitli cesar podelil za to, ker je, da ri novinec na županskem sedeži, tako neutrudljivo in točno opravljal svoj težavni posel za časa zadnje vojaške mobilizacije. — Vedeti morate namreč, da je nakelska županija ena najubožnejših na Goriškem in da je posebno v takih slučajih župa-novati silno težavno. — Gospod župan se je ginjenega srca zahvalil za lepo častno priznanje; rekel je, da je odlikovanje njemu in celemu starešinstvu v ponos in da rr ga hočejo po mogočnosti vrednega storiti.   „Rodite preverjeni, preblagorodni gospod glavar", jo sklenil, „da bodemo, kakor doslej, tudi odslej in vselej zvesti vladarju, vdani postavam, pripravljeni vsak čas svoj imetek in sebe ž-tvo-vati za domovino  in  cesarja,  katerega nam Bog ohrani!" S trikratnim navdutenim „živio" je končal formalno-slovesni del svečanosti, kateremu jo sledil veseli del pri sijajnem banketu. A o njem ne maram poročati, da ne bi kdo po nepotrebnem  slin cedil; le toliko povem, da je bilo vse come il faut, in kakor se spodobi v rodbini berkinjskih vojvodov.
Prihodnji teden bo v Sežani, našem glavnem mestu, tridnevni poduk o sadjereji. Škoda, da o tako neprimernem in nepriležnem času, ko se mora naš kmet na vse kri pije baviti s košnjo in žetvijo. Toliko bi vendar moralo naše slavno kmetijsko društvo poznati naše razmere, da bi primernejše izbiralo čas za tak poduk, kateri, da si pri nas posebno koristen in potreben, vtegne čisto neploden ostati, ker se našim kmetom in delavcem v zdanjem Času Bkoro ne bo mogoče odtegniti prenuj-nemu domačemu delu; sežanska gospoda pa se menda ne briga toliko za sadjerejo — kolikor za zrele breskve, hruške in jabelka in kar enacega obrodi naše Badno drevje.
Letina je pri nas v obče revna; samo sena je mnogo — pa je tudi cena po tem. Žita nij niti pol navadnega pridelka, grozdja
davno v narodnem oziru vzgledni, dajali smo I malo, sadja prav nič. Drugim poljskim pridelkom sicer zdanje vreme dobro ugaja, — a prišlo je za nekatere uže prepozno. Žalostno je, da ne bo iz česa novcev kovati in da bo moral ubogi kmetic ostanke svojih čred po-prodati, če bo hotel davke poravnati. Berkinji smo pač uboge reve! —
goriški Slovenci  v zadnjem času javni izgled, kako daleč bo lahko zabrede brez sposobnih, vestnih voditeljev in brez discipline. Zdaj  se nam oči odpirajo in misli zbirajo; zdaj vidimo, da Brno bili v čisto nepotreben domač prepir zapeljani in spoznavamo, da se nam je čem brže tem bolje poravnati in to na kolikor mogoče zanesljivej in stalnej podlagi.   Od zdanjega društva „Sloge", ka-koršno  je, ne moremo nič prav uspešnega pričakovati; društvo je zdaj preenostran-sko; ono se mora poprej prevravnati,  b čilimi elementi dopolniti, preroditi, potem zopet lahko prevzame svojo važno zadačo. Zato smo z veseljem poizvedeli, da namerava več odlič nih rodoljubov z Goriškega, iz Trsta in Istre sniti se zadnje dni tekočega meseca v Gorici k dogovoru zaradi skupnega glasila za vse primorske Slovence in če se bo za dobro Bpoznalo,  tudi zaradi skupnega politič nega društva.   Dobro!   Pa le resno se treba lotiti dela, zapreke odločno odstraniti, zelo s koreniko vred poviti, vse moči trdno združiti ter osnovati društvo, katero bo pravi naš narodni dom in list, koji bo vreden zastopnik primorskih Slovencev,  neustrašljiv zagovornik njihovih svetih pravic in vsestranskih interesov. Pretekli četrtek je obhajal naš občinski
Domače stvari.
— (Davorin Trstenjak) je bil včeraj črez dolgo spet enkrat svoje prijatelje v Ljubljani obiskal. Veselilo nas je videti tega veterana mej slovenskimi pisatelji na duhu in telesu še krepkega.
— (G.Jurij Šubic) iz Poljan, slikarski učenec v akademiji dunajakej v špecijal-nej šoli za historijsko slikarijo, je dobil od profesorskega kolegija te akademije nagradno štipendijo.
— (Učiteljska imenovanja na srednjih šolah.) G. Jakop Purgaj, profesor na mariborskej gimnaziji imenovan je za prvo gimnazijo v Gradci; g. Jo s. Stritar gimn. profesor v Ilernalsu pride na veliko gimnazijo v 8. okraji dunajskem (Josefsstadt); bivši gimnazijalui profesor Jan ko Pajk postavljen je za II. nemško gimnazijo v Brni; neki dr. Heigl pride iz Beljaka na mariborsko gimnazijo in neki Langer iz Gradca na mari-
žala, in pustila ranjenega poštnega slugo. Prenesli so ga v bolnicu. Vzela mu lopova nijsta ničesa, ker sta se v osobi zmotila. Ona sta namreč pričakovala pismonoša, ki ima zmirom velike svote pri sebi, ali naletela sta na nt-pravtrgH. Roparja sta le le malo časa tam stanovala, in sta samo za te hudobue namere najela sobo. Sodnija jih še nij prijela.
* (Katoliških škofov) je vseh skupaj 1143. Prvi najstureji škof je mou.s gucre Mac-IIale, nadškof tuamsai v Irskej, katerega je Leo XII. leta 1825 imenoval šlufom „in par-tibus icridehum"; drugi najstareji je Merci a Argentau, nadškof tirski, ki ga je isti pa pež preglasil tkofom. Od ostalih živečih šao-fov je imenoval Gregr XVI. 61, Pij IX. 998 in zadnji papež 82.
iuiiit v jLjaaoijMul.
18. julij*a: Anton Slivnik, sin c. kr. Btotniku, na poljanskej cesti št. G, vsled diiteritis. — Eduiund Terpiu, zasebnika sin in dijak, IG let, na starem trgu St. 28, vsled difteritis. — Marija dale, mizarja hči, !> mesecev, na tržaškej cesti št. 27, vsled driske po božjuati.
19. julija: Antonu Vidmarju žensko novorojeno dete Vi ure staro in v sili krščeno, v predkraju Orna vas st. 18, vsled prezgodnjega poroda. — Katarina Oven, kubarica, 48 let, na Žabjeku St. 5, vsled jetike. — Frane Maček, kaznjenec na gradu St. 12, 18 let, vsled srčne bolezni.
21. julija: Jera Baliur, gostilničarja žena, 45 let, na dunajskej cesti St. 17, vsled pljučne vnetice. V deželnej bolnici:
19. julija: UrSa Godina, dekla, 19 let, vsled jetike.
20. julija: Marija Javornik, Šivilja, 28 let, vsled jetike.
Tujci.
21. julija:
Evropa: pl. Pilat iz Benetk. — Premrl iz Sarajeva. — Schmidt iz Dunaja.
trn »louui VVirtinger iz Gradca. — ph Havnal iz Pulja. — Thaler iz Trsta. — Neuuian iz Dunaja.
— BrUgeman iz Gradca. — GlUck iz Dunaja. — Ko-ter iz Krškega.
Pri Schumpe,  Leban iz Ti hi a. —
Corsini iz Idrije. — Etslnger iz Dunaja. — ilacke iz Kočevja. — Poper iz Dunaja.
tn t»»vHri*k*-Mi dvoru t Viviani iz Verone.
— Miilcher iz Maribora. — Modic iz Lahovega.
Pri »iNtrljskeni ceatirjus Škrabelj ic Gelja.
Dunajska borza 21. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.) tnotnl dri. aolg v bankuvoin .   ,   67 gin. 05 k. enotni dri. dolg v srebrn   ...   68   a   25 t
6lata renta.........78   . 85
1860 dri. posojilo...... 126   .   60 ,
Akcijo narodne banke   .... 830   „   — ,
kreditne akcije....... 272    ,   75 ,
l«ondon..........115   „   ?(» ,
Srebro.......... —   „   — ,
aa-poL..........9    „ 20
J. kr. cekini........5    „ bO
Jriavne marke.......56 .70
in zmirom družnik njegovih nasprotnikov v srenji in njenem odboru, ter celo pih.tlnik, ki brani, da iskra tega razpora ne ugasne, r*ri tem dobiva še podporo od nekega druzega gospoda, kateremu je po poklica doiinost, oznanovati mir, ne pa prepira. Ker ima učitelj po tu-kih dolžn b pismih tudi večino srenj-skega odbora na cigalmci, jo njegov napuh Uko vzrasel, da hoče biti v obe.m piva osoba, ua bi to prej dosegi 1, šel jo, in bu imenoval častnim srenj-eanom, ter yp sal si diplomo; t. ko ima zdaj uže tri naslove: ibcu.ski pis. č, častni meujčain in — „šo-II.a -i i '. lo ao župan bi rad postal. Ker pa za tO stopinjo ti i j ve', ko upaija, sel jo na JtŽico, češ, „iiHnd.i 111 mu tam laglje splezal na županov prestol, ker me ljudje Se no poznajo". Ali Južičani ne marajo zamenjati za sedanji ga dobrog* učiti Ija, brauili »e ga l n m m ua vso moč iti i., ko bo zopet ostal Preski, bo še i g. župniku za hrbtom „osle" kazal, pred sv. obhajilom bežal, mej maso so nalašč sprehajat hodil in v občim zdražbe delal, otroci pak bodo v krščanskem iiMiku tako napredovali, da bo duhovni gospod šolski nadzornik vedno enako nezadovoljen z njiuui. Kakšni občani so pa ljudje, ki so mlačui in slabi knstijani, o ttm je tu uže zuaj lo preveč slabih ugledov. Zato bi nikakor no škodovaio, čo bi kdo temu „izglednomu učitelju" malo na prste potrkal. Morda bodo te vrstico k temu pripomogle.
V Medvodah 10.julija. 1879. * (323)
Bftkol   j .laiiuiili.
Gospoštija Ribnik, pošta Metlika,
ima (826—1)
600 vedrov
rdečega iu »elega vina v ceno na prodaj.
Stare železniške sine
za zidanje mostov in hiš, na, j To olj še in. frišno
v veno prodajata (327—1)
Wogg in Radakovic,
trgovina z željezom „zuin gobi. Anker" v Celju.
Gospodu Bogoljubu Ko rdi k u,
lekarnarju v Slovenjem Gradcu. VaSa blagorodnost! Na vašo željo potrjuje vam s tem predstojni-Stvo okrajnega društva zdravnikov v Mariboru, da je več članov imenovanega druStva vaš
sirup od željeza
pri chlorozi (bledici) in slabosti po hudih boleznih na odraščenih in otrocih z dobrim vspehom poskusilo,
in da je zaradi okusa priiutšanega jabelko-kialega željeza izvrsten. (324—3)
Za okrajno društvo zdravnikov v Mariboru: l>r. Kuj iu un«l dirttgl, l»r. Ari ur .Vlali,
zapisnikar. predstojnik. Zalogo v LJubljani imajo bral j c Krlttpcr.
Cena jeduej sklenici gld. j, b pošto glu. J.20.
lovi dokaz
borsko realko; g. Adolf Gstirner, suplent na ljubljanskem gimnaziju, imenovan je za gimnazij, učitelja v Krumavi in g. Fr. S par mann, zdaj suplent v Celovci, prej v Novem mestu, pride za stalnega učitelja na Str.tar-jevo mesto v Ilernals. Kakor nas veseli častno I snovanje naših rojakov gg. Purgaja, Stritarja in Pa;ka, tako moramo obžalovati, da nam v Maribor same Nemce za učitelje pošiljajo.
— (Strela udarila) je 4. t. m. na Mrzlem vrhu pri Kranji v kočo Henrika Ko-oiga, ki je zgorela. Tudi kozolec sosedov je pogorel.
— (V Višnje j gori) je 13. t. m. zgorela streha hiše Karla Simončiča. Škode je 400 g). Zavarovan je bil posestnik za 300 gl.
— (Čudna obdukcija ostruplje-B e g a m r 1 i č a.) Piše se nam: Pri sv. Križi blizo Ljutomera je nekdo umrl, in ondašnji zdravnik gospod dr. Leber je našel prikazni ostruplje-nja, kar je okrajnej sodniji v Ljutomeru naznanil. Sodnik nij vsled te ovadbe nič odredil, rekoč da nij suma, da bi bil mrliča kdo drugi ostrupi). Okrajno glavarstvo pa je našlo povod, enega žandarja k sv. Križu puslati z ukazom, naj poizve in poišče, na čem je oni mrlič umrl. Žandar pride domu in poroči, da je oni mrlič imel — difteritis, in to poročilo je končalo vso uradno delo glede mrliča, na katerem je doktor zdravilstva ostrupljenje nesel.
— Ormožu) je bilo iz zaprte pisarne gospoda notarja dr. Geršaka ukradenih 232 gl. iz zaklenene miznice koncipijenta gosp. Jesiha. Tat nij znan.
— (Načrti za ljudske Sole) se imenuje zanimiva in narodnej našej Soli potrebna knjiga, koja se je ravnokar dotisnila in se bode ove dni nasvetila. Sestavljena je v Štirih jezikih, to je v hI o v en sk e m , hrvatskem, nemškem in italijanskem. Sestavil je to delo, o kojem hočemo kasneje bolj obširno in v posameznem govoriti, naš rojak, dež. šol. nadzornik Aut. K1 o d i č, s pripomočjo strokovnjakov v Kopru, Gorici in Trstu; izdalo je delo c. kr. Šolsko svetovalstvo v Trstu in založilo ter tisk preskrbelo c. kr. založništvo šolskih knjig na Dunaji. Knjiga obsega v ve-likej četvirki blizu 250 etranij in velja potom zalošništvenem 1 gld. 40 kr.; potom doma čega knjigotržtva pa 1 gld. 80 kr. Zapopada sledeče: natančne urnike ; razdeljen je tvarine na posamezna šolska leta in vse vrste šol; načrt za kmetijski in obrtnijski poduk in koncem štirinajst obširnih člankov pojasnil, to je po8. metodike. Kakor vemo — v tem obziru prvo delo v domačem jeziku. Da je v štirih jezikih, izvira iz tega, ker so ljudske šole na Primorskem delom slovenske, delom hrvatske ali pa italijanske in tudi nemških imamo nekaj Za denes golo naznanilo slovenskim učiteljem — prihodnjič pri priliki več.
J. pl. K.
Bazne vesti.
* (Napad na pismonoša.) Dro 14. t. m. dogodil Be je v Frankfurtu o. M. sledeči ropareki napad: V Benderskej ulici št. 26 je imel pismonoša Tafel v druzem nadstropju oddati pismo z novci. Komaj je pa stopil v sobo, ko ga napadeta dva moža, prejemnika pisma, ter ga se sekiro k tlam po-bijeta. Postni sluga je branil Be, in klical na pomoč, ali nobeden nij bil prišel če prav so ijudje v bili vrišč čuli. Zlcdejnika pak — (bila sta Nemca, kar „Tagbl." povemo, da ne bo „Slov. Narod" dolžil kaj) — sta potem ube-
Izdutelj m uredni* Josip Jurčič.
Loterij i te srećke.
Na Dunaji 19. julija: 26. 82. 57. 32. 11. V Gradci 19. julija: G3. 45.   8. 72. 65.
PoHlano/)
lzglodon učitelj.
Te dni Be je primerilo, da je duhovni šolski nadzornik ljubljanske dokantje, vis. čas. gosp. d< kali J. Urbas o Bvojom obiskovanji šol prišel ogledovat tudi šolo v ruski, da hi se prepričal o napiedovauji šolsko mladine v krščanskem nauku. Ko )e c..m. gospod prišel iz šole, njegov obra* nij kazal prav nič zadovoljnosti, majal je z glavo iu iz ust so mu kipele celo glasne boBedo graje.
Od kotli ta žalostna prikazen, kaj joj jo uzrok ?
Poduk v krščanskem nauku je v prvoj vrsti pse skrb gospoda katohota, čegar mesto pri nas /..i-vzimljo velečostiti gospod župnik sani; ah kaj hasnu vsa marljivost, ves trud, čo prido za njim ko>, ki to, kar jo on sezidal, s svojim insposubnim obnašanjem vedno podira! In tako je tuk. j, gospod župnik se trudi na vso moč z otroci iu njegov trud bi douašal gotovo lepši in prav dober sad, čo bi ne bilo za njim učitelja. Kaj pa boste rekli o uči tolji, ki iz šolo odhajajočemu katehetu „osle" kaže, in ki, čo bo pr.meri, da bi moral srečati g. župnika 8 sv. obhajilom, brž steče v stran, kolikor ga pete noBo?! Mladina je užo po naravi bolj k slabomu ko k dobremu nagnjena, in tako obnašanje učitelja pri otrocih spodbija spoštovanje do gosp. I... • n i... pu tudi spoštovanje ter Ijubezon do krščanskega nauka, katerega on uči.
Vrh toga je očitno znano, da p reški učitelj no živi v prijaznosti z gosp. župnikom, ampak je povsud
*) Za pod tem naslovom  plačano inseruto je odgovoren le podpisani pošiljavoc, no uredništvo. _ Urod.
n.elcerlsti joon.a.rejen.e
anaterinine vode za usta,
ki je čestokrat tudi bolno stanje stvarno »hujšalo.
Gospodu tir. J, G. I*oj>p-u,
c. kr. zdravniku za zq.be, tia Dunaji, stadt, lioyneryasxe 2. "VViesbadeu iNemško), 1. marca 1878.
Dne 13. februarja naročila Bem od vas 2 sklemčici vaše izvrstno anaterinine ustno vode, katoi i seui tudi prejela.
Ker Bte ml rekli, da vašo pravo anate-riniuo ustno vodo dobim tiuli laliko tu v lekarni, kupila sem jedno sklenico. A ker hi m užo veliko vaše porabila, in som zdaj našla veliko lazliko, kakor hitro sem Jo z vodo zmetala, tako tudi v okusu, ki jo bil posebno zoprni, ra/.en tega pak jo imela šo drugo etnpietto, zato dozvoijujem si, vam to sklenico pripoalati s prošnjo, da mi jo s pravo zamenjate. „ (38—3)
Štovano lt o zal i j a pl. I, auerbach.
Zalogo imajo v L j itl>l j uui, vso lekarne kakor tudi gg. Ant. Krigper, Ed, Mttfir, J, KnriiKjer, F, Al. Hchmitt, V. J'tlrUić, L. J'it-kar, J'. Ii099nih, Ter$ek in Nekrepj v Postojni: J. Kupfvrsihmidt ; v S k O fj 6 j 1. o k i : C . Fabiatli; v K o č e v j i : J. Iiraune; na Krškoui! /'. BOmehMf v Idriji:./. Marta; v Kranji: K. Šavnih; v Litiji: M tihi« enzvl, lekai ; v Metliki: Matterjeri nasledniki i v Novem mostu: D. Jii^zuli iu J. Berpmann; v Radovljici: A. Roblek; v Kamniku: J. Moćnik; v C r n o m 1 j i: J. Mazvk; v Vipavi: A. Deperis.
Lastnin* in tisk „Naiodue tiskarne".