Št. 1—2 (1534—35)Leto XXX NOVO MESTO četrtek, 11. januarja 1979 13. februarja 1975 je bi! list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Nagrajena prizadevnost Med Kraigherjevimi nagrajenci tudi glavni direktor „Krke" Boris Andrijanič Prodornost in uveljavljenost novomeškega gospodarstva nista prazni besedi. Vse prej kot to. Botrovali sta že četrti Kraigherjevi nagradi v dolenjski metropoli. Tokrat jo je dobil Boris Andrijanič, glavni direk- tor „Krke“. Pred njim so najvišje republiško priznanje za izjemne gospodarske dosežke prejeli Jurij Levičnik (1MV), Jože Knez (N ovoles) in Ivan Kočevar (Pionir). ,,Značilno za nagrajence je, da so iz OZD, ki imajo izdelane dolgoročne razvojne programe in h katerim so sami prispevali pomemben delež," se je glasila ugotovitev iz obrazložitve. Cc bi motrili delež Borisa Andrijaniča, bi morali pritrditi, da je bil v ,JCrki“ ves čas na čelu tistih ki so zagovarjali in uveljavljali razvoj prek lokalnih meja ter take programe, ki so vključevali pomoč manj razvitim, širši jugoslovanski trg in dežele v razvoju. Osebni . prispevek direktorja Andrijaniča je razpet med letoma 1954 in 1978. Bil je med prvimi organizatorji „Krkc“, ki je imela na tedanjem manj razvitem območju izredno velik pomen za njegov raz- AN DRI JANIČ V IMENU VSEH — Eno od letošnjih Kraigherjevih nagrad je dobil tudi glavni direktor „Krke“ tnr.ph. Boris Andrijanič. Njemu je tudi pripadla čast, da se je zahvalil v imenu nagrajencev za tako visoka priznanja. (Foto: Katja Štimac) voj. Vseskozi seje zavzemal za organizacijsko, tehnološko, izobrazbeno in samoupravno rast delovne organizacije. Pod njegovim vodstvom je „Krka“ izoblikovala razvojno strategijo, ki temelji na lastnih surovinah in prodoru na tuja tržišča. Iz take strategije se je porodil raziskovalni razvojni institut, ki je največje dosedanje uspehe dosegel prav pri izpeljavi tehnologije v proizvodnji antibiotikov. Institut ima že 64 lastnih patentov in 287 patentnih prijav, uspešno pa sodeluje z najrazličnejšimi znanstveno raziskovalnimi ustanovami v Sloveniji in Jugoslaviji, DVE NOVI TELEFONSKI CENTRALI V Kapelah in v Cerkljah upajo, da bodo letos končno dočakali avtomatsko telefonsko centralo. Vsaka od njiju bo imela okoli sto priključkov. V KOČEVJU NAJHUJŠI MRAZ V Kočevju so 4. januarja na-uierili kar 23 stopinj pod ničlo, kar je bil rekorden mraz tistega dne in vetjem o letošnje zime — pa ne le v Kočevju, ampak sploh v Sloveniji. Rinža je sicer zaledenela, a kljub temu na njej ul bilo drsalcev. Zaradi mraza so imeli največ težav lastniki avtomobilov, ki nimajo garaž, sai mnogim niso hoteli vžgati. umi V sredini tedna je zajelo naše kraje poslabšanje; ko se je ohladilo, je pričelo snežiti. Tudi v četrtek bo še nekaj padavin, nato pa se bo vreme izboljšalo in ohladilo. Uresničevati dogovorjeno Poudarki iz novoletne poslanice predsednika Tita Predsednik republike Josip Broz Tito je v svoji novoletni poslanici čestital vsem delovnim ljudem in občanom ob novem letu ter se pomudil pri uspehih, doseženih v socialističnem samoupravnem razvoju naše države. Posebej je poudaril pomen politične aktivnosti v preteklem letu, zlasti pomen kongresov. Pri tem je opozoril tudi na smeri akcij ter na naloge, ki čakajo skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti v letu 1979. Nikakršna dejavnost forumov, je dejal tovariš Tito, ki imajo seveda svojo pomembno vlogo in odgovornost, ne more popraviti slabosti političnega dela v bazi. Rezultatov politične dejavnosti ni moč ocenjevati samo po stališčih in sklepih forumov, pa naj si bodo še tako dobri, temveč predvsem po tistem, kar uresničujemo v družbeni bazi, v praksi. Zato bo v letu 1979 glavna naloga vseh dejavnikov političnega sistema uresničevati vse tisto, kar smo tako soglasno sprejeli. N ujno je treba opraviti s pojavi verbalizma in škodljivo prakso, da se govori posplošeno in deklarativno. Vse probleme je treba obravnavati kar najbolj konkretno, sprejemati je treba jasne, natančne odločitve o tem, kako naj bi jih uresničevali v vsakdanji praksi. V uresničevanju takšnega načina dela lahko veliko pripomore mlada generacija s svojo svežino in dinamičnostjo. „To od nje tudi pričakujem", je naglasil tovariš Tito. Glede gospodarskega razvoja je dejal, da smo lani kljub zapletenim razmeram in nestabilni in neugodni situaciji v svetu dosegli pomembne uspehe. V vseh naših mestih in vaseh je videti, da ljudje vedno bolje živijo. Hkrati z materialnim napredkom so se lani nadaljevali pozitivni procesi organiziranja na temeljih ustave in zakona o združenem delu. Nastajajo možnosti, da bo gospodarski vzpon še naglejši. Predsednik Tito je dodal, da smo zaradi nekaterih subjektivnih slabosti dosegli manj, kot bi lahko. Te slabosti se kažejo predvsem v premajhni produktivnosti dela, v neracionalni porabi, v naglem zviševanju cen in v primanjkljaju v gospodarski menjavi s tujino. Vse družbene akcije je treba usmeriti v odpravljanje teh slabosti. Naša osnovna naloga v letu. ki je pred nami, bo stabilizirati gospodarska gibanja in izpopolniti družbenoekonomske odnose. Če povzamemo v nekaj besedah: brez samoupravnega povezovanja in združevanja dela ter sredstev ni moč uspešno organzi-rati materialnih in duhovnih sil, ni moč izkoristiti naravnih bogastev, notranjih rezerv, pa tudi ne prednosti našega socialističnega samoupravnega sistema. „Zato menim,", je poudaril tovariš Tito, „da je prednostna družbena naloga, da vsi ekonomski in družbeni dejavniki prek samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ob plodnem črpanju znanstvenih spoznanj sprejemajo srednjeročne in dolgoročne načrte razvoja in j ih kar najbolj odgovorno pomagajo uresničevati." Predsednik republike je v novoletni poslanici spregovoril tudi o stalnicah v naši zunanji politični usmeritvi. Dejal je, da bo Jugoslavija kot neuvrščena država tudi v prihodnje hodila po poti enakopravnega sodelovanja med državami in narodi, sodelovanja, ki ga bo prežemalo medsebojno spoštovanje, ne glede na njihovo velikost, moč in opredelitve. Moč, ki ne izvira le iz števila Z obiska sekretarja predsedstva CK ZKS Franca Šetinca v Novem mestu Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS, se je 4. januarja mudil na celodnevnem delovnem obisku v Novem mestu, kjer se je najprej pogovarjal s političnim aktivom novome&e občine, si zatem ogledal delo v Industriji motornih vozil, obiskal muzej NOB, popoldne pa v domu JLA predaval o ljudskem odporu in samozaščiti v samoupravni socialistični družbi. Sekretar občinskega komiteja ZK čunski vrednosti 1,41 milijarde din. Skupno 23.000 zaposlenih je lani ustvarilo 13 milijard din celotnega prihodka in 3,5 milijard dinarjev dohodka, kar je nad predvidevanjem. Najbolj spodbudna pa je ugotovitev, da ni nobena delovna organizacija končala z izgubo, in kar je še važnej- F ranči Borsan gaje izčrpno seznanil z delom ZK v novomeški občini. Za minulo obdobje je značilna okrepljena vloga komunistov, ki ne izvira le iz številnega povečanja članstva (samo lani je bilo ustanovljenih 25 novih osnovnih organizacij, zadnja leta se je število članov podvojilo), temveč iz nove vloge ZK in njene nove organiziranosti. Ko je tekla beseda o tem, da sc je treba še posebej posvetiti osnovni organizaciji.je tov. Šetinc posebej naglasil, kakšna naj bi bita idealna osnovna organizacija. Imela naj bi kvalitete Zveze komunistov kot celote, torej naj bi celovito, brez odklonov gledala na družben'. razvoj in ga idejno usmerjala. Poročevalec je sekretarju predsedstva CK ZKS navedel še vrsto podatkov in ugotovitev o gospodarskem in družbenem napredku v občini. Družbeni načrt občine se v glavnem uresničuje, četudi so nekatere investicije že v zamudi. Ta hip gradi 39 investitorjev 96 objektov v predra- SVECANE IZJAVE SODNIKOV 4. januarja so pred predsednikom novomeške občinske skupščine Marjanom Simičem podali slovesno izjavo vsi novoizvoljeni sodniki temeljnega sodišča in tožilstva v Novem mestu, predsednik sodišča in javni tožilec. Te dni so ob reorganizaciji na sodišču, o kateri smo obširneje pisali v prejšnji številki, manjše selitve, nato pa se začne delo po novem. še, da stroški poslovanja naraščajo počasneje od celotnega prihodka ter da se uvoz krije z izvozom. Sevala tudi težav ne manjka, saj je za novomeško občino značilno, da šteje med razvite, ima pa še sorazmerno nerazvito infrastrukturo, vključuje manj razvito Suho krajino, obdajajo pa jo manj razvite občine, zaradi česar je težje opravljati vlogo regijskega središča. Kot rečeno, se je Franc Šetinc pohližc seznanil še s proizvodnjo v industriji motornih vozil, kjer sc je pogovaijal z vodstvom te delovne organizacije, ki je že sedaj daleč največja na Dolenjskem, ima pa še velike načrte, o čemer pač poročamo na tretji strani. M. LEGAN V četrtek, 4. januarja, se je v Novem mestu mudil sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Popoldan je v Domu JLA predsednikom svetov KS, predsednikom odborov za SLO ter predsednikom delavskih svetov občine govoril o političnih vidikih ljudske obrambe in družbene samozaščite v luči kongresov ZK. (Foto: J. Pavlin) UMRL JE SLIKAR MIHAEL KAMBIČ 8. januatja so v Dragovanji vasi pri Črnomlju - ob večji udeležbi domačinov in predstavnikov kulturnega življenja Bele krajine — pokopali starosto slovenskih likovnih umetnikov Mihaela Kambiča. Umrl je v svojem 92. letu v rojstni vasi, kjer je preživel zadnja leta. Umetnika se poleg številnih Belokranjcev spominjajo tudi Dolenjci, saj je pred kakimi petnajstimi leti med drugim razstavljal svoja dela tudi v Dolenjski galeriji v Novem mestu. Nov podlistek -„Jara gospoda” Bralce prosimo za svet S pivo letošnjo številko začenjamo objavljati roman v nadaljevanjih. Izbrali smo .Jaro gospodo" Janka Kersnika, slovenskega Turgenjeva, kakor je našega klasika imenoval slovstveni raziskovalec Prijatelj. Od tedna do tedna boste lahko na sredinskih straneh našega tednika sledili pripovedi o nesrečnem zakonu med Vrbanojem in natakarico Ančko, o zakonolomu in ločitvi. Kersnik je v „Jari gospodi" orisal slovensko malomeščanstvo prejšnjega stoletja z živo in prizadeto besedo. Upamo, da boste z zanimanjem sledili nadaljevanjem in da vam bo vsakotedensko branje popestrilo proste ure! Veseli bi bili tudi, če bi nam sporočili, kakšne vrste podlistka najraje berete: ali so to domače povesti, romani, detektivke, resnejša literatura, znanstvena fantastika, kratke zgodbe, potopisi? Poskusili bomo vaše želje in priporočila upoštevati pri izbiri naslednjega podlistka. Pišite nam na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista. Ulica talcev 2, Novo mesto. Črne gradnje bo rušil buldožer V drugi polovici januarja bodo po nalogu medobčinske urbanistične inšpekcije porušili prve tri črne gradnje v trebanjski občini lii V letu 1978 je medobčinska urbanistična inšpekcija izdala 34 odločb za odstranitev objektov v občinah Trebnje, Črnomelj in Novo mesto. Na stroške lastnikov — graditeljev bodo v kratkem porušeni prvi trije nezakonito grajeni objekti. Medtem ko je nekaj črnograditeljev, ki so dobili odločbe za odstranitev objektov poskrbelo, da so pospravili material in porušili začete gradnje, jih je nekaj tudi poskrbelo za pridobitev ustreznih dokumentov in dovoljenj. Ostalo pa je še več primerov, ko se črnograditelji niso zmenili za svarila in odločbe. Ti so se ušteli.. Medobčinska urbanistična inšpekcija je pred kratkim izdala prve tri sklepe za rušenje. Vsi trije objekti so v trebanjski občini. in sicer gre za začeto grad- njo stanovanjske hiše na Grmadi, last Franca Hočevarja iz Ljubljane. V drugem primeru bo odstranjena začeta gradnja poslovno-stanovanjske hiše v Račjem selu, ki jo je začel graditi Anton Jeršin iz Račjega sela. V tretjem primeru pa bodo zasuli izkopano gradbeno jamo in narejeno dovozno pot na črno gradbišče, kjer sta s prvimi gradbenimi deli za hišo začela Ivanka in Marjan Ponikvar v Škrljevem blizu gradu. Rušitev objektov in postavitev zemljišč v prejšnje stanje bo po pogodbi opravilo trebanjsko gradbeno podjetje Tregrad. Vsi navedeni črni investitorji bodo morali plačati rušitev, razen tega jih čaka še sodnik za pre-kške in kazen po zakonu, ki tudi ni ravno mila. Gre pa za prve tri rušitve, ki jim bodo v kratkem sledile še druge. STILLES: SAMI POGASILI V ponedeljek 8. januarja je v kotlovnici sevniškega Stillcsa zagorelo. Vžgal se je mazut, ki je iztekal iz gorilca. Po pomoč je najprej zatulila tovarniška sirena, zatem pa še na domu sevniških gasilcev. V tovarni so požar brž pogasili. NAJLEPŠE SO PADLE — Mimo je še eno leto... .,_____________ koračimo v novo. Dlani se še niso opomogle od čestitanja. Nasploh je vsaico Silvestrovo bolj veselo. Letos se je popivalo zadnji delovni dan jim 1» zdi Skoda denarja, kadar gre za poudarjanje njihove ..osebno-sti“. Tako si je neki milijonar dal izdelati smučarski komplet iz leopardove kože, za kar je odštel celih petnajst milijonov (starih) dinarjev ... Pa bi bilo bolje, če bi si za ta denar kupil malce zdrave pameti. .. Kako zadržati kmečko mladino na kmetijah? Pred 10, IS leti so bili mnogi kmetje prepričani, da jim bo to uspelo s kmetijskimi stroji. Potem so postavili na prvo mesto zdravstveno in pokrajinsko zavarovanje kmetov. Zdaj so v ospredju cene, ki naj bi omogočile kmetom enake dohodke, kot jih imajo delavci. Nekateri Se dodajajo, da bi kmečkim otrokom bilo treba bolj privzgajati ljubezen do zemlje. Taki predlogi in nasveti pa se pogosto gibljejo bolj na robu dogajanj, ko da bi segli do njegoveg3 jedra. Res je, da bi visok dohodek verjetno zadržal NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Uvod k tretji seji CK ZKS, člani so spregovorili o nekaterih aktualnih vprašanjih organiziranja ter delovanja ZKS, je imel član predsedstva Lojze Briški, ki je v svoji besedi med drugim pouradil: „Zveza komunistov kot organizacija in komunisti kot posamezniki moramo delovati zlasti v sekcijah socialistične zveze, ki naj združujejo in mobilizirajo najširše množice. To omogoča neposredno zraščanje politike Zveze komunistov z vsakdanjo množično družbenopolitično akcijo delovnih ljudi in občanov. Gonilna moč takšnega delovanja Nov način dela socialistične zveze, ki se s tem vse bolj spreminja v družbenopolitično akcijo organiziranih delovnih ljudi, morajo biti torej komunisti. Uresničevanje takšne vloge Zveze -komunistov in izvajanje akcij v pogojih socialistične samoupravne demokracije zato ne pomeni sprejemanja in dajanja direktiv, marveč dejavno navzočnost v vseh procesih in na vseh točkadružbenega odločanja in družbenopolitične aktivnosti delovnih ljudi, zakaj celotna politična aktivnost v vseh konkretnih izvedbah je usmerjena v uveljavljanje takšne demokracije, v kateri izhaja vsa politična in ekonomska oblast iz delovnega človeka. To pa hkrati narekuje opuščanje propagandistično-resolucijskega načina de- lovanja, česar se prav tako še nismo povsem otresli.” V bogati razpravi, navrgla je vrsto predlogov za učinkovitejše delovanje ZK, je povzel besedo tudi sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, ki je podčrtal: „S kolektivnim demokratičnim vodstvom razumemo predvsem demokratično kolektivno delo organov, njihovo stalno odprtost in povezanost s samoupravno in politično prakso delovnih ljudi, ne pa vodstvo, ki bi bilo hermetično zaprto široki in razgibani družbeni praksi. To pomeni tudi odpiranje novih možnosti za večje uveljavljanje sposobnosti in znanja | vedno novih ljudi, ustvarjalnega angažiranja kadrov vseh generacij. S tem kolektivno demokratično vodstvo ne duši, temveč nasprotno, uveljavlja tiste posebne organizacijske in druge sposobnosti posameznikov, ki so naravnani zagotavljanju boljših razmer za uspešno uresničevanje samoupravnih pravic delovnih ljudi, hkrati pa onemogočajo vsakršne težnje po prilaščanju oblasti, karierizma, liderstva itd. Vsekakor bi morali v družbeni praksi, posebej v kadrovski politiki še bolj uveljaviti vlogo socialistične zveze kot političnega izraza delegatskega sistema in celotne kadrovske politike, nosilca najširših demokratičnih razprav o vseh pomembnih druženih vprašanjih in potemtakem tudi kot garantu uresničevanja prave vsebine in demokratičnosti načela rotacije in reelekcije.” ■ v MILAN MEDEN mnogo kmečkih otrok na kmetijah. Tega pa ni moč dobiti le z višanjem cen kmetijskih pridelkov, kajti te so odvisne od kupne moči delavcev in možnosti izvoza. Naše poprečne kmetije so premajhne za tako visok dohodek, da bi zadoščal za večjo kmečko družino. Mladi pogosto pravijo, da ne marajo ostati na kmetiji, ker jim starši nočejo prepustiti gospodarjenja. Kdaj naj bi se gospodar umaknil nasledniku? Pri 65 ali 60 letih, ko bi dobil pokojnino? Marsikje bi tudi to bilo prepozno. Gospodarjev sin je pripeljal ženo na večjo kmetijo. Oče mu je obljubljal, da mu bo kmalu izročil posestvo. Potem pa je odlašal, saj se je počutil še preveč pri močeh, da bi se umaknil. Dohodka s kmetije tudi ni maral deliti s sinovo družino, sicer ga je za štiri odrasle ljudi bilo premalo. Sin si je poiskal delo pri 28 letih in mu je bilo žal, zakaj ni tega storil že prej. Če bi hoteli zamenjavo rodov na kmetijah urediti z upokojitvijo gospodarja, bi se kmečki fantje in dekleta morali poročiti nekako pri 30 letih starosti, da njihov naslednik ne bi bil starejši ob njihovi upokojitvi. Tega ne bo moč uveljaviti. Dohodki tudi najboljših kmetij pa običajno ne zadoščajo za dva para družinske skupnosti: starega in mladega gospodarja. Premagati bi bilo treba tudi miselnost, da mladi in stari ne morejo složno skupno gospodariti. Smo na velikem prehodu iz nekdanjih navad kmečkega dela in življenja v nove razmere. Kako nam bo uspelo, da ne bi bila zanemarjena kmetijska zemlja in ostareli kmečki ljudje? Kako naj mladi in stari usklajujejo svoje koristi v sedanjih razmeran? Tu bo treba iskati izhod iz zagat. JOŽE PETEK TELEGRAMI RIM - v Italiji je bilo lani 2365 politično motiviranih napadov, za katerimi stoji kar 209 terorističnih organizacij. Več kot stokrat so napadli policijske postaje, več kot Ui-stokrat pa sedeže političnih strank in sindikatov. Sani so teroristi ubili 37, predlani pa 31 ljudi. ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO OBJAVLJA prosta dela in naloge za: - VODJE VHODNE KONTROLE elektroinženir — it. 3 leta delovnih izkušnej v kontroli, razvoju ali pripravi proizvodnje -ANALITIK visoka izobrazba ekonomske smeri do 4 leta delovnih izkušenj znanje enega tujega jezika - ANALITIK DELA IN CASA strojnik ali elektrotehnik 2 leti delovnih izkušenj v tehnologiji ali vrednotenju -EKONOMSKI TEHNIKI za delo v finančnem sektorju - ELEKTROTEHNIKI - šibki tok za delo v sektorju kvalitete ali v sektorju priprave proizvodnje - ELEKTROlVIEHANIKI za delo v proizvodnem sektorju ali v sektorju kvalitete - KLJUČAVNIČARJI za delov proizvodnem sektorju v kleparni ali vzdrževanju -PK DELAVCI več delavcev in delavk za delov proizvodnem sektorju Oglasite se lahko osebno v kadrovsko splošnem sektorju ali pa pošljete prijavo na gornji naslov. Št. 1- 2 (1534-35) - 11. januarja 1979 DOLENJSKIJJST KAJ BO S PRAŠIČI? Po podatkih novomeške kmetijske zadruge je proizvodnja mleka v zadnjih letih močno narasla, saj je bilo leta 1973 odkupljenega na njenem območju nekaj nad 4 milijone litrov mleka, medtem ko je bilo do konca septembra 1978 proizvedenega za odkup že blizu 8 milijonov litrov mleka. Povsem obratna slika pa je z rejo pujskov. Leta 1974 je bilo v pogodbeni reji 257 prašičkov, v preteklem letu do konca tričctrtletja pa je bilo vzrejenih komaj 62 pujskov. Če bo šlo tako naprej, bo ta domača žival postala redkost, ki si jo bodo otroci ogledovali kot v živalskem vrtu. Velikopoteznost se rojeva v krčih IMV Novo mesto: bojazen pred kratkovidnimi administrativnimi ukrepi — Najprej osvojiti francosko tržišče — Pripravljajo dve novi verziji katrc - Boj za kvaliteto Sejmišča NOVO MESTO: Strupen mraz je zadržal doma precej prodajalcev in kupcev. Naprodaj je bilo 231 prašičev, od tega 193 starih do tri mc-sece, prodanih skupno pa le 78. Pujski so veljali 600 do 900 din, starejši prašiči pa 910 do 1.400 din. Na sejem so prignali tudi 28 glav goveje živine, prodali pa 16. Voli so stali od 24 do 25,5 din, krave od 18 do 22 din, mlada živina od 21 do 23 din kilogram žive teže. BREŽICE: Tudi v tem kraju je mraz zmanjšal sejemski vrvež. V prodaji je bilo 243 pujskov in 8 nad tri mesece starih prašičev, prodanih pa skupno 140. Pujski so bili po 40 din, starejši prašiči pa po 28 din kilogram žive teže. Letos bomo, podobno kot lani, poslovali v zelo zaostrenih pogojih, saj -v Jugoslaviji šele dograjujemo celovit sistem družbeno ekonomskih odnosov in je še zelo velik vpliv administriranja (ta se včasih še celo .srepi), je v intervjuju za novoletno številko „Kurirja“, glasila Industrije motornih vozil Novo mesto, odgovoril Jurij Levičnik, glavni direktor tovarne. Bojimo se birokracije, njenih kratkovidnih ukrepov, je brez ovinkarjenja dejal tudi izvršnemu sekretarju predsedstva CK ZKS Francu Šetincu, ki je prejšnji teden obiskal IMV. Trditev je podkrepil s primeri pravih birokratskih „cvetk“, ki jih je v praksi rodilo pretirano administriranje in ,.varovanje širših družbenih interesov11, za kar se predlagatelji administrativnih ukrepov in posegov tako radi skrijejo. Z oviranjem uvoza malenkostnega, v denarju malo 'vrednega dela avtomobila je mogoče preprečiti izvoz avtomobila, ki v IMV ni več le pobožna želja. Tako omejevanje uvoza je gotovo zgrešeno in zavira vključevanje v mednarodno delitev dela. Kmetijski Hiravce dela tudi mraz Do tisoč, včasih pa še celo več pujskov prepeljejo vsak teden na naša prašičja sejma v Novem mestu in Brežicah,neoziraje se na letni čas in- na nevarnosti, Id so jim izpostavljene mlade, marsikdaj premalo utrjene živali . Ob specializirani vzreji pujskov se temu ni mogoče izogniti, lahko pa poskrbimo, da je v zimskih mesecih, ko je preprodaja včasih celo bolj živahna, prehladnih bolezni manj, da je manj prašičkov hiravcev, ki jih je treba prej ali slej izločiti iz reje, če se ne popravijo v zdravju in teži. : Nezdravo grajeni svinjaki in prevozi izzovejo najpogosteje -gripo pujskov in enzootično pljučnico, kiji pravijo tudi cementni kašelj, saj ga često povzročajo betonska tla, zlasti v velikih, : modemih vzrejališčih. Sesni pujski so najbolj dovzetni za gripo, j Da so zboleli, spozna rejec po lahki vročini in zmanjšani živahnosti živali. Veselje do sesanja popušča, pujski po nekaj dnevih začno težje dihati in pokašljujejo. V akutnejših primerih lahko že v dveh do štirih dneh poginejo; da je bolezen prešla v kronično obliko, pa spoznamo po driski in po sajavosti na koži. Kronično bolna žival ne prirašča dovolj, zato ni primerna za gospodarno rejo. Zdravljenje obolelih prašičev še ni tako uspešno, kot bi želeli, zlasti v primerih, ko je bolezen že zastarana. Toliko pomemb-nejše je ;-ato preprečevanje bolezni. Odločilni so tako imenovani higienski ukrepi, kamor šteje utrjevanje živali od mladosti, previden in toplotno zavarovan prevoz, omejeno krmljenje pri Prevozu ter suh, topel koteč. Tudi pravilno krmljenje lahko mnogo prispeva k preprečevanju bolezni. Tako kot človek tudi žival potrebuje pestro prehrano, dovolj vitaminov in rudnin, gibanje na soncu. Vsega tega mora biti deležna v obilju zlasti breja oz. doječa svinja, šele potem lahko pričakujemo od nje zdrav naraščaj. Inž.M. L. Odnosi in predpisi glede zunanjetrgovinskega režima in glede cen postajajo za IMV vse pomembnejši, saj so se že začeli uresničevati načrti, po katerih bo novomeška tovarna v nekaj letih postala edini Renaultov izdelovalec modela renault 4 za vso Evropo oziroma ves svet. ZA DOMAČI TRG - kmalu 200 katrc na dan IMV bo najprej osvojil francosko tržišče, saj bo že letos tja izvozil 12.000 vozil, tisoč na mesec. Matična tovarna v Franciji bo katrce izdelovala predvidoma le do 1983. leta, v tem času pa se bo IMV usposobil, da bo lahko zapolnil vrzel. Izboljšanje kakovosti izdelkov je naloga številka ena, saj je zahtevno zahodnoevropsko tržišče neusmiljeno in neprizanesljivo (primer: niti Sava - Semperit gume niso bile dovolj dobre). Industrija motornih vozil je zdaj nekako na sredini poti do svojega velikega cilja, ki je v za- četku lanskega leta končno le našel ustrezno mesto v slovenskih in jugoslovanskih gospodarskih načrtih. Vendar v IMV še vedno ne čutijo zadostne vsesplošne družbene podpore, ni razumevanja, pa naj gre za investicijske načrte ali za cene, ki so zdaj, ne oziraje se na svetovne cene, velike carinske dajatve in naraščajoče cene izdelkov kooperantov administrativno tako zadržane pri končnem izdelku - avtomobilu, da je proizvodnja komajda še rentabilna. Za kako velikansko podjetje gre, naj ilustrira podatek, da je vrednost sprejete investicije trikrat večja od sedanje vrednosti (ki znaša 1,14 milijarde din) vseh osnovnih sredstev celotne tovarne z vsemi obrati vred. IMV že sedaj zaposluje 6.500 delavcev, po dograditvi novih prostorov pa jih bo še 1.700 več. Pred osmimi leti je IMV štela le 1.000 zaposlenih. In še to: katrc bo kmalu več tudi za domače kupce. Skrajšala se bo čakalna doba, obetajo v tovarni. Že prihodnji mesec nameravajo povečati proizvodnjo na 200 vozil na dan, sčasoma pa bodo razvili tudi dve novi „verziji„: cenejšo in dražjo (boljšo) izvedbo, ki imela sicer enako močan, vendar bolj tih in varčen motor. M. LEGAN SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA SR SLOVENIJI PODRUŽNICA KRŠKO V OBJ A VLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. PRIPRAVLJANJE TER KNJIŽENJE DOKUMENTOV IN KONTROLIRANJE PRAVILNOSTI KNJIŽENJA - DVA DELAVCA; 2. OPRAVLJANJE NALOG S TREZORSKIMI VREDNOSTMI - ENEGA DELAVCA. Pogoji: Pod 1: srednja strokovna izobrazba (ESS ali gimnazija), 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece. Pod 2: srednja strokovna izobrazba (ESŠ ali gimnazija), 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, moralna in materialna odgovornost za pravilno opravljanje nalog, poskusno delo 3 mesece. Podroben opis dela za posamezne naloge bo kandidatom sporočen v osebnem razgovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Krško, Cesta 4. julija 42. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. KONČANO DELO — Odbor za pripravo stalne Konference mest in proslave 20-letnice avtoceste je ob prenehanju delovanja podelil 37 delovnim organizacijam in 52 posameznikom pohvalo za prizadevanja. Jure Pengov (na sliki) prejema priznanje (denar je že dobil) za novo barvno podobo novomeškega Glavnega trga. (Foto: Pavlin) ZGOREL POD TOVORNJAKOM - Ceste so prizorišče vse hujših nesreč. V soboto, 30. decembra Života Nikolič iz Karlovca ni prispel v Laško po svojo mater. Pred Boštanjem je njegov avto pokopal pod seboj vlačilec brežiškega Prevoza, poln radeškega papirja. Miha Dušič iz Pišec zaradi neprimerne hitrosti ni več obrzdal orjaka, ko je bil zapeljal na bankino ob srečanju z drugim tovornjakom. Vlačilec je vrglo na bok, Zivotin avto se je tisti hip znašel pod njim. Prizadevno so gasili delavci mizarstva Šmarje, Betona, sevniški gasilci, pnhiteli so celo Vrhovčani. (Foto: Železnik) TRGOVSKA MENJAVA - V torek, 9. januarja je novomeško Krko obiskala kitajska farmacevtska delegacija, ki jo je vodil Chu Ta—Chich. Po obisku se bo trgovska menjava med Krko in China national Chemicals povečala in bo letos znašala 1,400.000 dolarjev. Kitajski gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo. * S * * I ! S 5 odbiro ali selekcijo in od odbra- ^ n ih trt so trsničarji jemali ^ cepiče. Delo je med leti 1956 in ^ 1966 zastalo. Po sedanjih zakon- ^ skih predpisih morajo registri- ^ rani trsničarji uporabljati za J cepiče enoletne rozge le od od- ^ branih matičnih trt. ^ Z odbiro ali selekcijo matič- ^ nih trsov se ukvarjajo strokov- ^ njaki, ki so pooblaščeni od pri- J stojnih ustanov. Pri dolu ločimo ^ negativno, pozitivno in klonsko J selekcijo: - Pri negativni selekciji izlo- % čimo vse trse določene sorte, ki ^ kažejo znake virotičnih obolenj, ^ hirajo in vidno odstopajo od tipa J določene sorte. Na tak sumljiv S trs selckcionar priveže rdečo ^ značko, kar pomeni, da od take J trte ni dovoljeno rezati cepičev. ^ Negativna selekcija se opravlja v S času bujne rasti, ker so takrat S omenjeni znaki najbolj vidni. Z S rdečo značko označeni trs je za S rezanje cepičev za vedno izlo- ( čen. S — Pozitivna selekcija ima na- ^ logo odbirati samo tiste trse do- ^ ločene sorte, ki dajejo zadovoljiv J in stalen pridelek, grozdje in les ^ mora dobro dozorevati in mora S imeti primemo bujno rast. ^ Odbira traja pet let in se opravlja ^ v času dozorevanja grozdja. Se- J lckcionar po posebnem republi- % škem predpisu vsak trs oceni in S oceno vpiše v posebno selekcij- 5 sko knjigo. Ocene so: 1. nega- ^ tivna (ne dobi značke); 3. trs, ki S povprečno rodi (že dobi znač- ^ ko); 4. nadpovprečno roden trs; S 5. odličen trs z nadpovprečnimi w lastnostmi; ocena 6. pa je: trs, ki ^ je nekaj elitnega. Trs, Id v 5 Ictft J dobi 3 pozitivne ocene, dobi ^ stalno kovinsko značko iz nega- ^ veče pločevine v velikosti 4x4 ^ cm. Cepiči se smejo jemati le od ^ teh trsov. S - K Ionska selekcija ali odbira posameznih trsov, to je tistih, ki so dobili končno oceno 6. Od vsakega takega trsa, ki dobi svojo številko, posebej porežemo cepiče ter posebej cepimo in vzgajamo v trsnici. Cepljenke posamezni’ trsov posadimo v poskusni asad, kjer po rodnosti s tehtanj m pridelka, merjenjem sladko fa in prirastka lca. trte nadalje odbiramo. Tako o* najboljših trsov dobimo najboljše. Na ta način razmnožimo najboljše lastnosti določene sorte. O podlagah, ki poleg cepiča odločilno vplivajo na kakovost cepljenke, pa bomo pisali: drugič. 1 RANC PLANINC EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Odbira cepičev Cepič je najvažnejši del pri pridelovanju trt cepljenk. Z njim pri cepljenju spojimo žlahtno trto s podlago. Ze od nekdaj so si ljudje prizadevali za večji in kvalitetnejši pridelek. Poleg obdelave ima odbira največji pomen. Tudi živinorejci hote ali nehote puščajo za pleme vedno potomec najboljših živali. Ker je vinska trta del žive narave, moramo tudi tu opraviti odbiro. Dejstvo je, da v vinogradu, naj je še tako lepo obdelan in oskrbovan, niso vsi trsi enaki ne po rasti, ne po dozorevanju grozdja in ne po rodnosti. Zato bi bilo napačno iz takega vinograda porezati vse rozge določene sorte za r.izm o-ževanje, ker bi med kvalitetnimi cepiči od dobrih trt dobili veliko število cepičev od trt, ki imajo slabe lastnosti. Tako so včasih delali in tako delajo še danes nckotrolirani trsničarji, posebno pa prekupčevalci trt. Posledica je, da ima večina vinogradnikov, ki so kupili trte od nevestnih trsničaijev, v svojem vinogradu obilico tujih (južnih) sort, veliko trt slabo rodi in kažejo znake virusnih obolenj, trte hirajo. Smotrna odbira najboljših trt je znana že iz časa Rimljanov, ki so za sajenje novih vinogradov jemali dele najboljših trt. Z razvojem znanosti o vinogradništvu sc je odbira trt vse bolj uveljavljala. Ze med obema vojnama so takratne javne trsnicc cepile le s cepiči odbranih trt. Družbena posestva so po drugi vojni vpeljala v svojih vinogradih obvezno Uneja: Tit Doberšek V prejšnji številki Dolenjskega lista smo zapisali, kako se je rodila nova veja vinogradništva - trsničarstvo. Tokrat se bomo seznanili z osnovnimi dejavnostmi, ki sodijo v trsničarstvo. Dejstvo je, da danes za zasajanje vinogradov uporabljamo le trte cepljenke. Za trto cepljenko potrebujemo: podlago, to je divjo ameriško trto, na katero cepimo žlahtno trto in cepič, to je del enoletne rozge žlahtne trete, s katero s cepljenjem požlahtni-mo podlago — enoletno rozgo. To je najpopolncjše in za prakso najbolj učinkovito vegetativno razmnoževanje trt, ki ga opravljajo posebej za to izurjeni pridelovalci trt, trsničarji; obrate, kjer trte pridelujemo, pa imenujemo trsnice. Bil je čas kolin Leopold &gina iz Metlike se še živo spominja pohoda XIV. na Štajersko V soboto je s proslavo na Suhorju minilo 35 let od začetka znamenitega pohoda XIV. divizije na Štajersko. Med sto Belokranjci, ki so tisti večer 6. januarja skupaj s tisoč borci krenili na pomoč v severovzhodno Slovenijo, je bil tudi Leopold Segina iz Metlike, takrat komisar II. čete III. bataljona Tomšičeve brigade. „Vsi utrujeni in lačni smo prišli iz Notranjske in sc ustavili pri gostoljubnih Belokranjcih. Po vseh vaseh smo se nastanili. Na Suhorju smo teden dni prebivali tomšičcvci, v Dragomlji vasi in Lokvicah šercerjcvci, na Jugorju in Skemljcvcu bračičev-ci, v Bušinji vasi je deloval štab divizije, prištabske enote pa so bile na Suhorju. Prehraniti tisoč borcev ni bilo malo. pa vendar smo jedli kot na svatbi, saj je bil čas kolin, le vino so nam strogo prepovedali,*' sc spominja danes 70-letni upokojenec, kapetan prvega razreda, nosilec Številnih medalj in odličij Leopold Segina. Leopold Segina Tisto januarsko zimo ni bilo snega, pa tudi mraz ni pritiskal. Na povelje so se 6. januarja borci pričeli zbirati na cesti, ki pelje čez Suhor. Kolona je bila dolga skoraj 800 metrov. Segina je bil prav ta dan dežurni in je predal raport za tretji bataljon: „Kam gremo, nismo vedeli vse do tedaj, ko smo po enomesečnem pohodu po Hrvaškem čez Žum-berak, Moslavino in hrvaško Zagorje stopili spet na slovenska tla. Ob prihodu na Štajersko smo imeli takoj več spopadov z Nemci. V Raštanju in na Senovem smo onesposobili rudnik. V hudem mrazu, burji in snegu smo se potem tri tedne prebijali skozi številne obroče prek Kozjanskega, Konjiške gore, Lindeka, Paškega Kozjaka in se 23. marca zbrali na Graški gori. Tedaj smo se prešteli. Od 92 borcev, kolikor sem jih imel ha zboru na Suhorju, nas je ostalo le še devetnajst,“ se dogodkov jasno spominja, kot da bi se zgodili včeraj. J.P. ■m. Obračun prve mandatne dobe Z občnega /bora Elektrotehniškega društva Dolenjske tov. Andrej Poljšak, dipl. clektro-inženir. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen tov. Niko Galeša. Novemu upravnemu odboru so zaželeli veliko uspeha pri izvrševanju zadanih nalog in posebno pri strokovnem usposabljanju tudi predstavniki Elektrotehniške zveze Slovenije, kakor tudi kolegi iz sodednjega društva v Krškem, ki so se zbora udeležili kot gostje. Sklenjeno je bilo, da bomo z našimi kolegi iz društva v Posavju tudi v bodoče sodelovali. Dolenjska je v zadnjih letih dosegla velik gospodarski in industrijski razvoj, za kar imajo nedvomno precej zaslug tudi strokovnjaki elektro stroke. I\ JERAJ PONOVNO MED BELOKRANJCI — Kot v tistih viharnih vojnih dneh pred 35 leti so si borci XIV. divizije in Belokranjci spet segli v roke. (Foto: J. Pavlin) Pohod, ki je postal legenda Suhor: spominska slovesnost ob 35—letnici pohoda Štirinajste na Štajersko 6. januarja so na Suhoiju v Beli krajini slavili borci Štirinajste divizije v spomin na dogodke pred 35 leti, ko so se v belokranjskih vaseh Lokvah Dragomlji vasi, Jugoiju, Škemljevcu, Bušinji vasi in Suhoiju teden dni zadrževali in se pripravljali na legendami pohod na Štajersko. Na" povelje Glavnega štaba NOV in POS in tovariša Tita je 6. januarja 1944 krenila s Suhorja proti hrvaški meji kolona 1112 borcev Tomščičeve, Bračičeve in Šercerjeve brigade z namenom, da podprejo tamkajšnje enote in jim pomagajo k večji aktivnosti proti nemškemu okuparolju. Diviziji se je tedaj priključilo tudi sto Belokranjcev in z njo ostalo do zadnje bitke druge svetovne vojne na,. Poljanah pri Ravnah. Med sto borci, ki so se v soboto pripeljali iz Ljubljane s IGM „SAVA" KRŠKO DE PROJEKTIVNI BIRO' sporoča, da so uradne ure za zasebne stranke od 1. 1. 1979 dalje ob sredah od 7. do 16. ure, ob petkih od 7. do 13. ure. OGLAŠUJTE V DL! MERCATOR TOZD STANDARD NOVO MESTO PRODA NA JAVNI LICITACIJI KA-MIONET IMV DIZEL V VOZNEM STANJU. Licitacija bo v torek, 16/1—1979 ob 9. uri v prodajalni Šentjernej. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. posebnimi avtobusi, so bili: narodni heroj, takratni namestnik Glavnega štaba NOV in POS Viktor Avbelj-Rudi, Tone Turnher, sekretar Zvezneg? odbora ZZB NOV Jugoslavije, ter delegacija enote JLA, ki negvje tradicije slavne ,.Štirinajste". V imenu metliške občinske skupščine, KS Suhor in zbranih krajanov je goste v kulturnem domu najprej pozdravil predsednik SKS Suhor Jožr. Gerkiiič. Slavnostni govornik je bil generalmajor Vlado Mišiča-Miha, JUTRI SEJA MS ZK LJUBLJANA Novega sekretarja bodo izvolili na prihodnji seji Medobčinskega sveta ZK Ljubljana, ki je sklicana za jutri, 12. januarja. Na dnevnem redu bodo še ukrepi za pospešitev preobrazbe vzgoje in izobraževanja, poročilo o delu medobčinskega študijskega središča v minulem študijskem letu in nekatere druge zadeve. Za novega sekretaija MS ZK Ljubljana je predlagan Frane Svetelj, predsednik občinske skupščine Kamnik in predsednik skupnosti občin ljubljanske regije. GLASBENA ŠOLA »MARJAN KOZINA'' NOVO MESTO IŠČE enosobno stanovanje ali sobo s souporabo kopalnice za učiteljico klavirja. takratni komisar Tomšičeve bri- V svojem govoru je orisal gade. junaško pot borcev .štirinajste" in se takratnim gostiteljem iz Bele krajine zahvalil za izjemno gostoljubnost. Kulturni program so pripravili Pionirski odred OŠ Martin Južina s Suhorja in godba na pihala iz Metliko. J. PAVLIN POGOVOR O MALEM GOSPODARSTVU Konec decembra so metliške obrtnike na povabilo predstavnikov metliške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter metliškega Obrtnega združenja obiskali Vlado Klemenčič, predsednik republiškega sveta za gospodarski razvoj, Andrej Grohar, republiški sekretar za delo, ter Mara Rovan, Ivan Kogovšek in drugi. Gostje so poslušali poročilo o razvoju malega gospodarstva v metliški občini, z obrtniki so se pogovorili o njihovih .načrtih, uspehih in težavah itd. Tik pred iztekom leta 1978 so se zbrali člani Elektrotehniškega društva Dolenjske na svojem občnem zboru, da pregledajo rezultate dela v prvi mandatni dobi. Društvo jc bilo ustanovljeno decembra 1975. Delovanje društva se je kazajo v različnih dejavnostih. Organizirana so bila predavanja ter izpiti iz varnostnih pravil za vse obratne in industrijske delavce clck-Iro stroke. Za večjo strokovno razgledanost svojih članov,so bila organizirana strokovna predavanja z • .!odi nekaterih naših večjih clck-i: energetskih objektov, kot so: nuklearna elektrarna Krško v izgradnji, plinska elektrarna Brestanica ter tovarna kondenzatorjev ,,Iskra" v Semiču. V slednjo smo povabili tudi člane elektrotehniškega društva Posavje iz Krškega. Posebno velik uspeh in družbeno priznanje pa si jc društvo pridobilo z izdelavo varnostne naprave proti vlomu. To je bilo še posebno zahtevno strokovno delo, Katerega so razvili strokovnjaki, člani našega društva (Bajc, Novak, Stramič). Za to napravo je univerza v Ljubljani izdala pismeni atest, kot patent pa je prijavljen tudi na patentnem uradu v Beogradu. Člani, ki so delali pri tem aparatu, kakor tudi društvo so prejeli posebno priznanje od občinske raziskovalne skupnosti. Za nadaljnje delo sije društvo začrtalo plan, ki je osredotočen predvsem na strokovna predavanja, in siccr iz naslednje tematike: Izgradnja elektroenergetske mreže za dolenjsko in posavsko regijo s poudarkom na reševanju napetostnih razmer ter kompenzacije jalove energije. Naslednje predavanje bo posvečeno predvideni razširitvi ter modernizaciji telefonske mreže celotne novomeške mrežne skupine. Tudi v bodoče bodo organizirani tečaji s predavanji in izpiti iz varnostnih pravil za vse industrijske in obratne elektrikarje. Po potrebi bodo organizirani fe drugi tečaji in po možnosti tudi strokovni izpiti, ki jih morajo narediti po zakonu vsi tehniki in inženirji, kar je posebno važno za projektante ter nadzorne organe. Predvidena so tudi predavanja za strokovne delavce, ki delajo na posebno zahtevnih inštalacijah „S“. Poleg predavanj in tečajev so predvidene strokovne ekskurzije. Društvo pa bo moralo pritegniti k delu širše članstvo, saj šteje skoraj 200 elektroinženirjev in elektrotehnikov iz dolenjske regije. Tudi članarino naj bi v bodoče bolj redno plačevali. Nadzorni odbor je izrekel priznanje dosedanjemu upravnemu odboru, katerega jc tri leta vodil Prodrli navzven Sevničan M. Zidarič si bo ogledal ameriško vesoljsko izstrelitev Minuli torek je predsednik organizacijo za tehnično kulturo Slovenije Marjan Orožen v ljubljanskem Klubu delegatov podeljeval letošnja Kidričeva priznanja prizadevnim in zaslužnim delavcem v tehnični kulturi. Med dobitniki srebrne plakete je bil tudi Marjan Zidarič iz Sevnice. Zidarič jc znan kot neumorni raketni amater iz Sevnice, kjer je skupaj z mladimi vrstniki ustanovitelj enega naših najmočnejših tovrstnih klubov v državi. Kidričevo priznanje mu je tokrat med drugim podeljeno za uspe&io organizatorsko in mentorsko delo pri razvijanju tehnične kulture tudi na republiški ravni. To jesen ga čaka razburljiva pot: skopaj z znanim strokovnjakom inž. Juginom iz Beograda bo odpotoval na ogled pomembne vesoljske izstrelitve v ZDA. V sevniškem matičnem klubu Vega so trenutno sredi priprav za polaganje temeljnega kamna prvne-mu slovenskemu amaterskemu astronomskemu observatoriju. Aprila naj bi .ga položil na območju KS Zabukovje Marjan Orožen. Observatorij naj bi bil nared čez dobro leto ob desetletnici sevni-škega kluba. A. 2. Za drage instrumente Namesto venca na grob pok. Ivanu Kočevarju so prispevali: Obč.skup. za telesno kulturo Novo mesto 2.500,-din, Delavci tehnične službe DSSS Pionir 1.130,-din, Skupščina občine Krško 600,- din. Namesto novoletnih čestitk so prispevali: Osnov, organiz. sindikata DS Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto 1.000,-din, Cejan Franc, Zagrebška 6 500,-din, CZP Dolenjski list 1.500,-din, Obč.svet zveze sindikatov Novo mesto 1.500,-din, Sob Novo mesto 10.000,-din, Dom Majde Šilc, Novo mesto 500,-din, Tasov Blažev, Novo mesto (namesto obveznic je vplačal v gotovini) 10.000,-din, Člani ONPZ Hrast: Blatnik Viktor, Stopiče 500,-din, Praznik Ludvik, Grmovlje 500,-din, Slapničar Ivan, Cegelnica 500,-din, Škerlj Tone, adv., Novo mesto 1.000,-din, Petrol-servis I, Trebnje 500,—din, Petrol-servis I, Otočec 400,—din, Namesto šopka pok. Janezu Jarcu iz Prečne družina Može, Novo mesto 400,-din. Skupaj prispevkov v gotovini: 1.060.119,50 dinarjev. Vsem darovalcem iskrena hvala. KRATKO IN JEDRNATO Zbor delavcev delovne skupnosti skupnih služb SGP Zidar Kočevje bi se moral sestati ob 14. uri. Ob tej uri se jih je zbralo komaj 20. Morali so čakati še ostale. Med drugim so manjkale tudi predstavnice finančno-gospodarskega sektorja. Bil je prisoten samo direktor tega sektorja Bruno Ciglič. Vsi so tiho čakali sklepčnost. Alenka je zmotila mučno tišino in vprašala: „Tovariš Ciglič, kje pa so vaše ovčke? “ Ciglič pa kot iz topa: „Ce bi bile ovčke, bi bile že tukaj. “ (Po glasilu ZIDAR.) -ko. VXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV\' *\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX> Posavski muzej v jubilejnem letu Izredno bogat program na vseh področjih - Retrospektivna razstava stvaritev Franja Stiplovška V življenju ustanove trideset let ni dolga doba, zato vsakogar tembolj preseneča razmah, ki ga je v tako kratkem obdobju svojega obstoja doživel Posavski muzej v Brežicah. To je gotovo zasluga njegovih zavzetih sodelavcev, ki so z veliko volje in malo denaija postavili trdne temelje muzejski dejavnosti v tem delu Slovenije. Muzej se je tako iz nadvse skromnih začetkov razvil v vodilno kulturno ustanovo v regiji. Iz leta v leto je bogatil svoje zbirke, v katerih je prikazal tisočem obiskovalcev zgodovinsko in kulturno dediščino posavske pokrajine. Muzej je v tridesetih letih opravil obsežno delo ne le pri izpopolnjevanju posameznih zbirk, ampak tudi na proučcvalnem in raziskovalnem področju. Izpeljal je številne spo-meniškovarstvene akcije, razvil izdajateljsko dejavnost, s postopnim pridobivanjem in urejanjem prostorov pa razmahnil šc razstavno dejavnost. Poglavitna področja, ki sc jim posveča, so: arheologija, zgodovina, etnologija, kulturna zgodovina in umetnost ter pedagoško delo. Prav na pedagoškem področju je muzej v treh desetletjih ogromno napravil. Vsako leto obišče njegove zbirke po 15 tisoč ljudi, če pa so v gradu večje prireditve, se njihovo število povzpne na 20 tisoč. Muzej skrbi za trajno povezanost s šolami. Obiskuje ga šolska mladina iz vse Slovenije. Bližnje šole imajo celo možnost, da izkoristijo obiske v muzeju za reden pouk zgodovine ali likovne vzgoje. V prihodnje pripravlja muzej načrtno sodelovanje tudi s sindikati, z JLA in mladinsko organizacijo, da bi tako razširil krog stalnih obiskovalcev. Za letošnje jubilejno leto obeta Posavski muzej izredno bogat program na vseh področjih. Ta mesec bo dokončana lani začeta preureditev prostorov stalne galerijske zbirke, v katerih bodo na novo postavili stalno razstavo baročnih plastik, portrete baronov Mosconov, umetnine slovenskih baročnih slikarjev, Flurerjeve iluzionistične podobe gradov v posavski pokrajini ter dela Franja Stiplovška. slikarja Posavja in ustanovitelja Posavskega muzeja. Dogodek leta bo prav gotovo retrospektivna razstava Stiplovško-vih slikarskih stvaritev, ki jo napoveduje muzej marca letos. Ob tej priložnosti bo Posavski muzej izdal obsežen katalog ter tako celovito predstavil življenjsko delo in pomen Stiplovška v slovenskem likovnem življenju. Katalog pripravlja umetnostna zgodovinarka Meta Gabršek-Prosenc, oblikoval pa ga bo arhitekt Franc Filipčič. Druga zanimivost, s katero bo Posavski muzej proslavil svoj jubilej, je izdaja zbornika. Izšel bo v septembru. Uresničenje te zamisli je seveda odvisno od denarnih virov in od razumevanja družbene skupnosti za izdajo take publikacije. Gre za knjigo trajnega pomena. Muzej želi v njej strokovno prikazati posamezna zgodovinska obdobja, nekatere osebnosti ter zgodovinsko, in kulturno dediščino Posavja pa tudi izsek iz dosedanjega in prihodnjega razvoja pokrajine. Uvodni prispevek o trideset letnem delu muzeja bo napisal dr. Peter Petru, prispevek o zgodovin- skem razvoju mest v Posavju dr. J. Mlinarič, J„ Curk pa bo popisal naselbinske in urbanistične značilnosti starih mestnih jeder Krškega, Sevnice in Brežic. F. Sebjanič bo orisal novo odkrite upodobitve posavskih utrdb iz 17. stoletja, J. Kos podobo gospostva Reštanj v luči urbarja iz 1575, H. Dopach dokumente iz salzburških arhivov, dr. Vasilij Melik pa narodni preporod v Posavju. Zapis o študentih dunajske univerze iz Posavja bo prispeval A. Ozinger, zapis o baročnem slikarstvu v Posavju F. Šerbelj, sestavek o prometu v Posavju pa J. Bogataj. V zborniku bo ponatisnjen tudi ..Kozjanski bataljon in Kozjanski odrcd“ pokojnega ravnatelja Posavskega muzeja Stanka Skalerja. Pisatelja Fride-richa Gagerna iz Mokric in njegovo delo bo prikazal dr. Grah, jezikoslovca Maksa Pleteršnika iz Pišec pa dr. Jože Toporišič, Inja Jugovec-Smerdelj bo prispevala etnološko analizo krajevne skupnosti Artiče, Boris Lipužič razvojni program usmerjenega izobraževanja v posavski regiji, France Vardjan zapis o ekoloških problemih Posavja v luči načrtovanega razvoja, R. Koželj pa bo prikazal razvoj upravnoteritorial-ne razdelitve Posavja v obdobju 1945-1965. Z zbornikom se torej obeta vsebinsko bogat in zanimiv zbir strokovnih prispevkov, ki bodo bralcu z več strani osvetlili podobo posavske preteklosti. Na področju arheologije predvideva muzej letos razen zbiranja, proučevanja in urejanja arheološkega gradiva še izkopavanja na keltskih grobiščih v Dobovi in Zadovinku pri Krškem. V okvir zgodovinskih nalog sodi urejanje arhiva starejših obdobij NOB, zbiranje gradiva in priprava topografije NOB ter priprava monografije o Kozjanskem. Iz etnologije načrtuje muzej obdelavo etnoloških značilnosti Posavja, topografijo etnoloških objektov, zbiranje gradiva in urejanje etnološke dokumentacije. V programu ima tudi zaščitne spomeniškovarstvene posege na kulturnozgodovinskih spomenikih prve kategorije in zaščito starega mestnega jedra Brežic. Nadaljeval bo z lani začetimi raziska-, vami srednjeveških utrdb in pristanišča v Brežicah. Izredno bogata bo razstavna dejavnost. Za slovenski kulturni praznik jc muzej povabil v galerijo akademskega kiparja in medaljerja Vladimirja Stovička, ki se bo s svojimi deli po dolgem premoru ponovno predstavil brežiškemu občinstvu. V sredini marca bo v galeriji odprta retrospektivna razstava del slikarja Franja Stiplovška, ki jo muzej prireja v njegov spomin. S to razstavo bo muzej gostoval v Moderni galeriji v Ljubljani, v likovnem salonu Rotovž v Mariboru, v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici in v Dolenjski galeriji v Novem mestu. > Stiplovšku bodo sledile: razstava likovnih skupin Slovenije, razstava skupine slikarjev iz Srbije in razstava ob tridesetletnici Posavskega muzeja. Ta bo prikazala razvoj brežiške občine v povojnem obdobju in delo muzeja skozi tri desetletja njegovega obstoja. Predvidena jc junija, tik pred jubilejno obletnico. Naslednja razstava bo prikazala Štajersko v zgodnjem srednjem veku. Takoj za njo bo muzej odprl galerijska vrata slikarjema mlajše generacije Perku in Tomanu, nakar bo gostoval v galeriji Muzej revolucije iz Ljubljane z razstavo „60 let KPJ - ZKJ“. Razstavno leto bo nato muzej zaključil z doma pripravljeno etnološko razstavo. Otvoritvene slovesnosti bo muzej združil z vrhunskimi . glasbenimi prireditvami, na katerih bodo gostovali večinoma slovenski glasbeni umetniki. Posavski muzej se tako uveljavlja tudi kot pobudnik in organizator bo^itejšega glasbenega življenja v domačem mestu. JOŽICA TLPPLY 9** M \lntAnjJJbarr «sc ■, Sandi Leskovec: ZIMA, relief, 1978 Posavska gledališka šola Začela se bo jutri v Krškem, udeleženci pa bodo naštudirali tudi satirični kabaret Področni odbor Združenja gledaliških skupin Slovenije za Posavje je v osmih letih svojega obstoja poskrbel za strokovno izpopolnjevanje „stotnije“ režiserjev, mentorjev, lutkarjev, scenskih delavcev in masKerjev. Za sezono 1978/79 je predvidel malo gledališko šolo. Ta osnovna oblika izobraževanja amaterskih gledaliških delavcev se bo začela jutri, 12. januarja, in bo trajala vse do 10. marca. Gledališka šola bo ves čas v pionirski sobi osnovne šole Jurija Dalmatina v Krškem. S to obliko izobraževanja sc posavski področni odbor vrača k poglavitnim sooblikovalcem gledališče predstave - k igralcem, praktične napotke za delo in sodelovanje z igralci pa bodo v mali gledališki šoli dobili tudi režiserji. Seveda so organizatorji program dela oziroma izobraževanja prilagodili tudi recitatorjem. Za tovrstno strokovno izpopolnjevanje je med posavskimi gledališčniki in drugimi interpretatorji umetniških besedil na odru veliko zanimanja. Mala gledališka šola bo izvedena strnjeno v 60 urah oziroma ČRNOMELJ: KONCERT Z JUBILEJNIM SPOREDOM V okviru četrtega belokranjskega glasbenega abonmaja bo 15. januarja gostovala v Črnomlju godba milice iz Ljubljane. Obiskovalci bodo prisluhnili sporedu, ki ga je godba naštudirala za 30-letnico svojega obstoja. Ljubljanska televizija bo postopno „poslala“ na male zaslone enaindvajset novih domačih nadaljevank. Prvi dve - ,.Dražgoško bitko; po scenariju Ivana Ribiča in „Manj strašno noč“, ki jo je po knjigi partizanskih spominov dr. Aleksandra Gale napisal Dimitrij Rupel — bo dramsko uredništvo pripravilo za prikazovanje že letos. Tematika iz najtežjih dni slovenskega naroda pred tremi desetletji in polje sicer navdihnila največ projektov za televizijske nadaljevanke. Upornost duha in moralna rast našega človeka v času najhujšega zatiranja predstavljata vodilni motiv malone vseh zgodb, kijih bomo spremljali na malih zaslonih. JE ZBOR UTIHNIL? Mešani pevski zbor v Žužemberku se že pol leta ne sestaja več. Pravijo, da zato, ker nima zborovodje, nekaj pa tudi zaradi nesporazumov, ki so se razvneli letos in ohromili delovanje malone celotne društvene dejavnosti. Zbor je začel delo pred nekaj leti in je v kratkem času naštudiral koncertni spored ter nastopal na prireditvah v domačem kraju in drugod. NASTOP BALETNE SKUPINE SOTLAR V okviru gledališkega abonmaja 0 v torek, 16. januarja, ob 19.30 **r> za red B in v sredo, 17. januarja, °b 19.30 uri za red A, gostovala v Domu kulture v Novem mestu baletna skupina Lidije Sotlar. V torek ob 13. uri bo mladinska predstava. BOREC 12 Decembrska številka Borca se zamenja z nadaljevanjskim zapisom franceta Filipiča ,.Češkoslovaška kriza in Slovenci". ..Zgodbe iz NOB na Kobariškem" so izpod peresa Toneta Kebeta, Milan Obradovičje avtor članka ..Neretva in Sutjeska", ® -Jadovnetn". ustaški uničcvalnici ljudi, pa se je razpisal Slane Kumar. O tem. da so bile med prvimi štajerskimi partizani tudi ženske, beremo ' prispevku Rada Zakonjška. Namalo scenarijev, ki obravnavajo tako tematiko, je nastalo na podlagi knjižnih del. v „Reich“ prisilno izseljeni Dolenjci bodo svojo usodo lahko ponovno podoživeli ob gledanju ..Izgnancev". Scenarij za to nadaljevanko (devet nadaljevanj) sta pripravila Leopold Suhodolčan in Janez Drozg po knjigi Franca Šetinca z istim naslovom. Nadaljevanka je zasnovana tako, da govori hkrati o nasillju in organiziranem zlu. Kdaj jo bodo ekranizirali, še ni znano. Romani Prežihovega Voranca so botrovali rojstvu kar treh nadalje- vank: ..Judenburgu", „Požganici“ in „Jamnici“. Prva obravnava zorenje slovenskega ..soldata" in njegovih tovarišev v neusmiljenem vzdušju strelskih jarkov, zaporov in drugih neprijetnosti, slednji pa usode koroškega človeka po koncu prve svetovne vojne. O boju koroških Slovencev med zadnjo vojno pa pripoveduje predloga za nadaljevanko „Ljudje onkraj reke" (scenarist Ivan Ribič). V seriji pripravljajočih se nadaljevank je tudi več takih, ki posegajo v polpretekli in današnji čas. S posebnim zanimanjem pričakujemo tudi nadaljevanko o ameriškem pisatelju slovenskega rodu Louisu Adamiču, dolenjskem rojaku. To b igrana dokumentarna nadaljevanka, za katero so scenarij pripravili Božo Sprajc, Marko Slodnjak in Božidar Zečcvič. Po vpisu preusmeritev? Za vpisovanje v šole v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela bodo skrbeli koordinacijski odbori VečKratnih rokov in neenotnosti pri vpisu novincev v srednje, višje in visoke šole poslej ne bo več, saj so sklenili vpisne in druge zmešnjave letos odločno pregnati iz dolgoletnih navad. Kandidati za prve letnike bodo tako izpolnjene vpisne prijave oddali marca in v prvi polovici aprila. Zatem bo sledila akcija preusmeritve študija, ki bo potrebna, če bo ponekod večji naval, drugje pa manjši interes. S tem bodo dosegli, da bo vpis ustrezal potrebam po bodočih kadrih zdmženega dela. Po uskladitvi bo za srednješolske novince formalni vpis ob koncu junija in ob koncu avgusta, za učence poklicnih šol z učno pogodbo in študente pa do sredine septembra. Za usklajevanje prevelikih in premajhnih vpisov bodo skrbeli posebni koordinacijski odbori, ki jih bodo ustanovili v vseh občinah. Ti odbori pu ne bodo imeli samo usmerjevalne vloge pri vpisovanju v srednje šole, ampak tudi pri vpisovanju v višje in visoke šole. Svoj vpliv pri tem bodo opirali na kadrovske potrebe in načrte delovnih organizacij v posameznih občinah, to pa pomeni, da „odločanja” in ..vmešavanja” na pamet ne bo. Usmeijcvalna akcija bo zajela tako redne učence kot zaposlene, ki se bodo odločili študirati ob delu. Usmerjevalni vpliv pri slednjih bo predvsem v rokah samih delovnih organizacij. To pa je tudi dolžnost združenega dela, ki je do zdaj vse preveč pojmovalo to nalogo kot izključno skrb samega šolstva. Delovne organizacije bodo poleg tega morale kmalu na dan s;podatki, koliko štipendij in prostih učnih mest za učence v gospodarstvu nameravajo razpisati za novo šolsko leto. šestih tednih. Udeleženci se bodo poglobili v vlogo in naloge amaterskega gledališkega gibanja, teoretično in praktično dojemali delo za izvedbo recitacij in dramskih besedil. Naučili se bodo pravilno „osva-jati" oder, se gibati na njem ter spoznavali druge značilnosti gledališkega prostora. Prav tako se bodo seznanili z značilnostmi dramaturgije recitala, literarnega večera, proslave spominskega dne, klubskega kulturno-vzgojnega sporeda in satiričnega kabareta. Vse sladkosti in grenkobe praktičnega dela bodo slušatelji okusili na svoji koži, saj bodo v mali gledališki šoli naštudirali satirični kabaret ..Pravijo, da smeh ni greh" in z njim stopili pred javnost. Poleg tega si bodo skupinsko ogledali eno od gledaliških predstav, poskušali to predstavo oceniti ob lastnem, v omenjeni šoli pridobljenem znanju in se udeležiti pogovora po ogledu televizijske igre. V.P. Enaindvajset nadaljevank Na male zaslone prihajajo tudi „lzgnanci", televizijska nadaljevanka po Setinčevem delu Čas Dolenjske založbe? Slovensko založništvo poslej pod novim zakonom N ovi slovenski zakon o založništvu, sprejet novembra 1978, ponuja vrsto novih možnosti za razreševanje založniške problematike. Knjige ne pojmuje zgolj kot tržno blago, ki ga je mogoče nekontrolirano dražiti v slda-du s tržnimi zakonitostmi, več pravic pa odmeija tudi avtorjem. Osrednje mesto za dogo-vaijanje je z zakonom postala republiška kulturna skupnost. Slednja je že naredila nekaj korakov. Med drugim se je odločila spodbuditi razpravo o boljši delitvi dela med založbami, združevanju dela in sredstev za zahtevnejše založniške načrte in samoupravnem organiziranju slovenskega založništva. Med drugim je predvidena poslovna skupnost založb, ki naj bi jo ustanovili že do polletja, reorganizacijo pa bi izpeljali do konca tega leta. N a nedavni seji izvršnega odbora republiške kulturne skupnosti pa je tekla beseda o tem, da bi letos vendarle naredili premik pri ustanavljanju posebne republiške temeljne skupnosti za knjigo. Ce drugega ne, je pričakovati vsaj temeljitejšo razpravo o taki skupnosti, saj je treba počakati še na zakon o svobodni menjavi dela in zakon o kulturnih skupnostih. Naj ob tem zastavimo še besedo ali dve o Dolenjski založbi, ki že dolga leta ne pomeni nič drugega kot ime, odtisnjeno na košček papirja in spravljeno v predal mariborske založbe Obzorja. Ali bi ne kazalo vsaj zdaj, ko se je z novim zakonom marsikaj razjasnilo na slovenskem založniškem nebu, temeljito pretresti vprašanje obstojnosti Dolenjske založbe, založbo oživiti in ji določiti, kak&io količino dela in poslanstva naj opravlja? O potrebnosti te založbe bi ne smelo biti dvomov, saj premore Dolenjska dovolj avtorjev, ki bi pripomogli, da bi založba delala s kvalitetnim programom, obenem pa bi ta založba pomenila veliko spodbudo pri snovanju novih tiskanja vrednih deL Tudi sredstva bi pri sedanji zmožnosti dolenjske in posavske regije (če se omejimo nanju) ne smela biti problem. Potrebno je samo družbeno verificirati ta interes in se dogovoriti ter sporazumeti. To pa gotovo ni najtežji korak. I. Z. Prvi,,krog”spraševanja in razmišljanja o slovenščini -v njem so sodelovali predvsem slavisti in člani strokovnih društev - je končan. Nabralo se je za debele nujpe najrazličnejšega gradiva z značilnimi primerki popačevanja naše govorne in pisne materinščine. Zdaj že sortirano oziroma urejeno gradivo narekuje potrebo po novem dokumentu o jeziku v javni rabi. Ko bo dokument sestavljen, se bo začel drugi ,,krog" razprave o slovenščini Izvršni odbor predsedstva konference SZDL, ki vodi akcijo o jeziku, se zavzema za to, da bi bila razprava v 'Wr Se o jeziku drugem „krogu" kar najbolj množična in nikakor zožena samo na posvetovanja učiteljev in profesorjev, ki poučujejo materinščino v šolah. Zato je sklenil poslati ustr ezno strokovno pripravljeno gradivo o jeziku vsem občinskim konferencam in medobčinskim svetom SZDL z naročilom, da pripravijo javno razpravo na svojem območju in tako spodbudijo prizadevanja za izboljšanje jezikovne kulture vse družbe. Glavni namen javne razprave, ki naj bi se v vseh slovenskih občinah zečela prihodnji teden in potekala do 15. marca, je oblikovati stališča in predloge, ki jih bodo obravnavali (predvidoma aprila) na republiškem, a po delegatskem načelu zasnovanem posvetovanju z delovnim naslovom , ^Slovenščina v javnosti". Iz tega naslova je razvidno, da javna razprava in celotna akcija nista namenjeni zgolj „očiščenju in pomlajenju” naše jezikovne njive, marveč tudi utrjevanju statusa slovenščine kot enakopravnega jezika v skup nosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. j ^ ZAČETEK Z „ROSUNKO“ 6. januarja je v Črnomlju in Semiču gostovalo Mestno gledališče ljubljansko z veseloigro „Vdova Rošlin-ka“ Cvetka Golarja. To sta bili prvi predstavi v okviru novega, četrtega belokranjskega gledališkega abonmaja. KOZLEVČARJEV ZAKLAD -V zbirki starih slik, kipov, novcev, pečatnikov in drugih predmetov - vseh je več tisoč -hrani zbiratelj starin in lastnik edinstvenega zasebnega muzeja pri nas, Leopold Kozlevčar iz SlovensKe vasi, v baročnih omarah tudi lepo število po 250 in več let starih knjig, pisanih v latinskem, nemškem in kajpak slovenskem jeziku. Tu je slovar iz leta 1682, Japljeve pridige za vse nedele skozi lejtu“ iz leta 1794 pa delo „Veritates aeter-nae“ iz leta 1751 in mnoge druge stare bukve, nekatere v prvem natisu. Vrednost teh eksponatov je neprecenljiva, ne manjka pa tudi obiskovalcev, ki si želijo te dragocenosti ogledati. Kozlevčar jim rad na stežaj odpre vrata. „KRC“ SE BO ZAVRTEL APRILA - Slovenski celovečerni igrani film „Kfč“, ki ga je po scenariju Željka Kozinca režiral Božo Sprajc, bodo začeli v kinematografih prikazovati aprila. Kot smo že poročali, so večino ..terenskih" kadrov za ta film posneli minulo jesen v Mokronogu in okolici. Že februarja naj bi šel v kinematografe film „Moja draga Iza“, za katerega je napisal scenarij avtor istoimenskega romana Ivo Zorman, režiral pa ga je Vojko Duletič. KANDIDATI ZA STERIJINO POZORJE - Za Sterijino pozorje 79, ki sc bo začelo 11. aprila v Novem Sadu, je posebna slovenska selekcijska komisija predlagala naslednje predstave slovenskih gledališč: Cankarjevega ..Kralja na Betajnovi", ki ga ima v režiji Dušana Jovanoviča na sporedu Mestno gledališče ljubljansko, Lužanove „Sre-brne nitke" v režiji Boža Sprajca in izvedbi eksperimentalnega gledališča Glej terGolouhovo „Krizo“, ki jo je režiriti .H>*e Babič, izvaja pa Drama SV, Mjrib';>. jo VAIVC1 OSVAJAJO GALERIJE Naivi, ki ji na Slovenskem pra- vimo tudi likovno samorastništvo, ni treba več sramežljivo čakati pred galerijskimi vrati in moledovati za predstavitev občinstvu, vajenem sre-dvanj s tako imenovano likovno produkcijo šolanih slikarjev. Od vsepovsod prihajajo novice o dobrem sprejemu del naivcev celo iz »edin, ki so še nedavno zatiskovale oči in ušesa pred tovrstnim slikarstvom kot dejavnostjo nižje vrste. Tako v Sloveniji Trebnje s svojo specializirano galerijo likovnih samorastnikov že dolgo ni več glavni, še posebno pa ne med tistimi redkimi kraji, kjer je bila naiva dobrodošla gostja. Galerija v Prešernovi hiši v Kranju je pred kratkim sprejela na ogled dela trojke, ki že leta ni več anonimna -tudi zato, ker ji je do imena in uveljavitve pomagal trebanjski Tabor likovnih samorastnikov. To so Irena Lejla, Anton Plemelj in Petar Ristič. ORKF.STER PF. S A - Godalni orkester novomeškega Kulturnega društva Dušan Jereb, ki je ob društveni 30-lctnici štel še 1K članov, sc je v zadnjih treh letih zmanjšal na vsega šest delujočih. Orkester je nedvomno potreben takojšnje okrepitve in pomoči. NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO V USTANAVLJANJU, 68270 KRŠKO, objavlja prosta dela in naloge za delavce za opravljanje poslov v fazi preizkusa in zagona elektrarne: 1. STIKALNIČAR — 5 vršilcev 2. STROJNI K PARNE TURBINE - 6 vršilcev 3. STROJNIK V POMOŽNI ZGRADBI - 6 vrši Iccv 4. STROJNIK KONDENZACIJE IN DIESLOVIH AGREGATOV — 6 vršilcev 5. STROJNIK ZA CRPALNE NAPRAVE - 5 vršilcev 6. TEHNOLOG PROIZVODNJE 7. VZDRŽEVALEC STROJEV - 2 vršilca 8. POMOČNIK VZDRŽEVALCA STROJEV 9. TEHNIK ZA VZDRŽEVANJE TLAČNIH POSOD 10. ING. ZA PROCESNO INSTRUMENTACIJO 11. ELEKTRONSKI TEHNIK - 5 vršilcev 12. VZDRŽEVALEC ELEKTRONSKE OPREME — 2 vršilca 13. VZDRŽEVALEC ELEKTRO OPREME - 5 vršilcev 14. REFERENT ZA DELOVNA RAZMERJA POGOJI: Podi: — dokončana srednja tehniška šola elektro smeri ali VKV elektrikar, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzdrževanju, montaži ali pogonu v elektrarnah ali trafopostajah, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 2: — dokončana srednja tehniška šola strojne smeri ali VKV strojnik z opravljenim izpitom za rokovanje parnih turbin, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti kot strojnik v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 3: — VKV strojnik z opravljenim izpitom za rokovanje na postrojitvah s hladilnimi napravami, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti kot strojnik v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 4: — dokončana srednja tehniška šola ali VKV strojnik z opravljenim izpitom za rokovanje z Dieslovimi agregati in parnih kotlov, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 5: — VKV strojnik z opravljenim izpitom za rokovanje črpalnih naprav, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah — poskusno delo 3 mesece. Pod 6: — dokončana srednja tehniška šola strojne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj pri vzdrževanju, projektiranju ali montaži strojne opreme, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 7: — VKV strojni ključavničar, rokovalec s črpalkami, — 4 leta delovnih izkušenj v stroki, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 8: — KV strojni ključavničar, — 4 leta delovnih izkušenj v stroki, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 9: — dokončana srednja tehniška šola strojne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v termoelektrarni ali podobnih postrojitvah, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 10: — dokončana elektrotehniška fakulteta, šibki tok, — 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzdrževanju elektronske opreme, — aktivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 11: — dokončana elektrotehniška srednja šola, šibki tok, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri vzdrževanju, montaži in projektiranju elektronske opreme, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 12: — VKV elektronik ali precizni mehanik, — 2 leti delovnih izkušenj pri vzdrževanju elektronske opreme, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. ^ Pod 13: — 3 vršilce VKV elektrikarja, — 2 vršilca KV elektrikarja, — 4 leta delovnih izkušenj pri montaži ali pri vzdrževanju elektro postrojitev, — pasivno znanje angleškega jezika, — poskusno delo 3 mesece. Pod 14: — dokončana srednja šola, gimnazija, ekonomska ali tej odgovarjajoča šola, — znanje daktilografije, — 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v kadrovski problematiki, — poskusno delo 3 mesece. Pod zap. št 1, 2, 3, 4, 5, 7,11, 12, 13 je delo v izmenah. Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore na prijave bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku roka objave. „SOP" KRŠKO, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD IKON KOSTANJEVICA NA KRKI razpisuje delovna opravila DIREKTORJA Pogoji: — visoka strokovna izobrazba — 10 let delovnih izkušenj — aktivno obvladanje svetovnega jezika — politična neoporečnost Stanovanj ni. Rok prijave: 15 dni po dnevu objave oglasa. Prijave sprejema Razpisna komisija „SOP" KRŠKO, TOZD IKON Kostanjevica, Malence 3. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. V „LABOD", Novo mesto, delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja prosta delovna opravila in naloge: 1. VODJA PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE POGOJI: — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in vsaj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delovnih opravilih in nalogah — poizkusno delo traja tri mesece Kandidatu nudimo tudi družinsko stanovanje v letu 1979-80. 2. SALDOKONTIST KUPCEV POGOJI: — srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri in vsaj 2 leti delovnih izkušenj pri opravilih saidokontista — poizkusno delo traja tri mesece 3. KNJIGOVODJA OD POGOJI: — srednja izobrazba ekonomske smeri in vsaj eno leto delovnih izkušenj pri opravilih in nalogah knjigovodje — poizkusno delo traja dva meseca Kandidati naj pismene Vloge in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Kadrovsko—socialna služba „Labod", Novo mesto, v 15 dneh po objavi. DOM POČITKA METLIKA Mestni trg 16 Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge 1. individualnega poslovodnega organa — DIREKTORJA ZAVODA 2. vodja finančne službe 3. ekonoma — skladiščnika Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1: — višja strokovna izobrazba socialne ali podobne smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj, s posebno odgovornostjo v družbenih službah, — moralna in politična neoporečnost, — da predložijo program razvoja zavoda. Pod 2: — ekonomska srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj ali višja ekonomska izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti, — ustrezne moralno-politične lastnosti. Pod 3: — poklicna izobrazba živilske ali gostinske stroke, — 1 leto delovnih izkušenj, vozniško dovoljenje B kategorije in poskusno delo 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov z oznako „Za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. cestno podjetje novo mesto A POPRAVEK k razpisu, objavljenemu v Dolenjskem listu dne 28. decembra 1979: Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov TOZD v zaprtih ovojnicah z oznako „Za razpis" v 20 dneh po prvi objavi. SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR" NOVO MESTO, TOZD STROJNO PROMETNI OBRAT, OBJAVLJA PROSTA DELA IN OPRAVILA: ELEKTRIČARJA Pogoji: Končana poklicna šola elektro stroke, odslužen vojaški rok, prednost pri izbiri imajo kandidati s prakso. Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa. ZIVTAM MARIBOR DO BELT ČRNOMELJ HEROJA STARIHE 17 Delavski svet DSSS BELT Črnomelj razpisuje naslednje prosto delo in naloge: VODENJE KADROVSKO SPLOŠNE SLUŽBE Pogoji: Visoka ali višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na podobnem področju. Za navedeno delo in naloge morajo imeti kandidati organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustvarjalen odnos do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku prijavljenega roka. REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST NOVO MESTO Strokovna služba objavlja prosta dela in naloge 1. REFERENTA ZA KONTROLO IN PORAVNAVO RAČUNOV 2. REFERENTA ZA OBREMENITVE - KMEČKI SEKTOR — za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Pogoji: Pod 1 in 2: dokončana srednja šola ekonomske, upravno — administrativne ali splošne smeri in 2 leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKU PNOST - Strokovna služba, NOVO MESTO, Kidričev trg št 3. Kandidati bodo o izbiri seznanjeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE razpisuje prosta dela in naloge SNAŽILKE Pogoji: — nekvalificiran delavec — dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom — dvomesečno poskusno delo Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE RAZPISNA KOMISIJA DS TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO RAZPISUJE na podlagi 125. čl. statuta TOZD Zdravstveni dom Krško dela in naloge DIREKTORJA TOZD ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO Kandidat mora poleg splošnih pogojev in pogojev, predpisanih v 511. čl. zakona o združenem delu, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih. Navedena dela oziroma naloge se razpisujejo za razdobje 4 let. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Zdravstveni dom Krško z oznako na ovojnici „Za razpisno komisijo". Rok za prijavo je 15 dni po objavi, o izidu razpisa pa bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. ,«r. ju ./* . ŠPORT OD TU IN TAM NOVO MF.STO - 17. januarja sc bo začelo občinsko košarkarsko prvenstvo 7.a reprezentance osnovnih šol iz novomeške občine. Prvenstvo bo v predtekmovanju potekalo v štirih skupinah, najboljši v obeh konkurencah pa bodo nastopili na občinskem finalu v Novem mestu. Sodeč po vestnih pripravah, bo tudi letošnje pionirsko košarkarsko prvenstvo zanimivo. (D. P.) METLIKA - V začetku novega šolskega leta jc začelo na OS Metlika delovati športno društvo. Njegovi člani smo se odločili, da mu bo ime Metličica. Člani društva smo vsi učenci šole, nekdanji učcnci, pa tudi starši. Dogovorili smo sc, da bomo ob koncu leta izbrali najboljšega športnika. (D. V.) ARTIČE - Najboljši košarkarji in košarkarice artiške šole so se udeležili minulega občinskega prvenstva. Pri dečkih so bili najboljši Breži-čani, Artičani so bili drugi. Dokaj zanimivi boji so potekali tudi v konkurenci deklet. Najboljše so bile Brežičanke, druge so bile igralke z Bizeljskega, igralke iz osnovne šole Artiče pa so bile tretje. (D. S.) NOVO MESTO - Jutri se bo začela v športni dvorani tradicionalna pionirska zimska liga v atletiki. V 1. atletskem kolu bodo nastopile najboljše atletske vrste z osnovnih šol iz novomeške občine. Bržkone bo tudi letos tekmovanje zanimivo, za prvo mesto pa se bosta potegovali OS Grm iz Novega mesta in OS Dolenjske Toplice. (D. P.) SE MIC - Domač i košarkarji, člani dolenjske košarkarske lige, se navzlic košarkarskim počitnicam redno srečujejo. Za zdaj igrajo enkrat na teden, kaže pa, da z čeli. (M pcT namizni tenis V sredo, 17. decembra, bodo v novomeški športni dvorani obesili dve državni zastavi: francosko in jugoslovansko. Ob 17. uri se bo namreč začela v Novem mestu gotovo največja meddržavna športna prireditev v letošnjem letu. V okviru evropske namiznoteniške super lige sc bosta pomerili moška in ženska ekipa Francije in Jugoslavije. Francoze bo vodil ta čas v Evropi eden boljših mojstrov namiznoteniške žogice Secretcn, organizatorji zahtevnega dvoboja pa so sporočili, da bosta igrala še Martin in Bergeretova. Za znano V sredo vrhunske igre V Novem mestu mednarodni dvoboj Jugoslavija — Francija Secretenovo partnerko Biro-chcaujcvo, s katero sta osvojila naslov svetovnih prvakov, še ne vedo, če bo prišla v Novo mesto. Jugoslovanska ekipa bo igrala v najboljši postavi. Na novomeškem parketu bodo lahko ljubitelji namiznega tenisa videli Surbeka, Stipančiča, Kaliniča in Kosanoviča ter Palatinuševo, Batiničevo in Fabrijevo. Pokrovitelj zanimivega dvoboja je novomeška občinska skupščina, pokrovitelj francoske ekipe bo Industrija motornih vozil, patronat nad domačimi igralci pa bo prevzel Pionir. V 'ožjem organizacijskem odboru, ki ga vodi Slavko Guštin, so Niko Hrnjak, Toni Vovko, Ivan Kapš, Katjuša Borsan in predstavniki NTK Novo mesto. Vstopnice bodo po 10 din za vojake in mladino, za ostale pa j>o 20 din. Zainteresirani jih lah- na stad kupijo v Športni dvorani in tadionu v pisarni ZTKO. Skrivnosti uspeha ime trening Čeravno so ribniški rokometaši, elani II. zvezne rokometne lige, pričakovali uvrstitev v sredini tabele, se lahko potegujejo celo za prvo mesto „Na začetku prvenstva v 11. zvezni rokometni ligi, ko smo startali z močno pomlajeno ekipo, smo pričakovali, da bomo po prvem delu nekje okoli petega mesta,“ je dejal trener Inlesa Nikola Radič. ,,Toda kaj kmalu smo opazili, da smo se na novo sezono pripravili bolje kot mnogi drugi in vedeli smo, da se lahko uvrstimo še bolje. In tako se je tudi zgodilo ...“ Minuli jesenski del prvenstva v 11. Pred začetkom prvenstva so stro- izmed skrivnosti nega uspeha našega nenadeja- zvezni rokometni ligi se jc od preteklih prvenstev ločil v marsičem. \ KOT DA GRE ZARES - V le-skovšivi športni dvorani ni orodja, na katerem ne bi krški speedwayisti merili svojih moči. Primerna dvoranska vaja ne le za telo, temveč tudi živce, so teid. Na sliki: eden takih uspešnih „startov“, brez sicer nepo-rešljivih motorjev! (Foto: eleznik) Rekreacija na zmagovitem pohodu V črnomaljski občini je najbolj priljubljen mali nogomet — Lani pozabili na ženske — Vse več zanimanja za pohode v naravo in kolesarjenje ,,Na področju športne rekreacije smo v naši občini v minulem letu v primerjavi z letom 1977 naredili lep korak naprej,“ je dejal strokovni tajnik TKS Črnomelj Matjan Črne. „Zavedamo pa se, da smo na igrišča v glavnem zvabili le mo3te, medtem ko smo na ženske nekoliko pozabili. To napako moramo v mesecih, ki so pred nami, popraviti.1 V črnomaljski občini jc bil v minulem letu najbolj priljubljen mali nogomet. V občinskih ligah je nastopilo 16 ekip z več kot 200 registriranimi igralci. Povrhu vsega so pripravili še precej turnirjev, na katerih so zmagovale ekipe, ki so med najboljšimi v občini. Zaradi izredne priljubljenosti bodo v letošnjem letu bržkone pripravili belokranjsko rekreacijsko nogometno KD NOVOTEKS IMA NOVO VODSTVO Na zadnjem občnem zboru novomeškega kolesarskega društva Novo-teks, na katerem so bili prisotni vsi člani, so pregledali in ocenili minulo delo, uspehe in težave, s katerim se jc društvo srečavalo. Nato so kolesarji izvolili novo vodstvo: predsednik je Jože Unetič, podpredsednik Stane Andolšek, tajnica Marija Može mblagajnik Darko Žibert. Predsednik tehničnega odbora bo nekdanji predsednik Branko Ralijan, predsed-fj,- gospodarskega odbora pa Jože Majes Ob koncu uspelega zbora so najzaslužnejšim članom in organizacijam zdruzenega dela podelili priznanja in pohvale. ligo, v kateri bi nastopile tudi najboljše ekipe v malem nogometu iz sosednje metliške občine. Z množičnostjo želijo črnomaljski nogometni delavci dobiti tudi kakovost, zakaj najboljši igralci bodo nastopili v nogometnem klubu Bela krajina, ki sedaj sicer nastopa v karlovški nogometni ligi, vendar v Črnomlju menijo, da bi lahko čez nekaj let brez težav nastopili tudi v konkurenci najboljših slovenskih moštev. Poleg nogometa so v Beli krajini najbolj priljubljeni množični pohodi v naravo. Strokovni tajnik Crne pravi: „Orcanizirali smo tri pohodne akcije od Črnomlja do Mirne gore. Marsikdo jc v začetku menil, da so Črnomaljci leni da se ne bodo odpravili na pohod. Povedati moram, da sc je vsakič na zbirnem mestu zbralo več kot tristo ljudi! Prav tako se naši občani vse raje udeležujejo trim kolesarjenja, rekreacijskega smučanja itd. In prav zaradi tega v naši občini nimamo pomislekov, ko se odločamo pripraviti kakšno akcijo. Zatrdim lahko, da jc pri nas rekreacija na zmagovitem pohodu,in da ima vse več privržencev . . .“ J ji PRVAKI MED KADETI — V črnomaljski občini je med športnimi panogami najbolj priljubljen , nogomet. Ta čas imajo v občini registriranih več kot 200 igralcev, ki nastopajo v občinskih ligah v malem nogometu. V športnem belokranjskem središču pa posvečajo veliko pozornosti najmlajšim nogometašem. Kadete vodi in trenira Terzič, v minulem letu pa je najmlajši črnomaljski nogometni rod v slovenski kadetski desetčlanski ligi (južna skupina) osvojil prvo mesto. Na sliki: kadeti NK Bela krajina s svojim trenerjem Teržičem. Črne ni pozabil omeniti, da si rekreacija utira pot tudi v organizacijah združenega dela. Zaenkrat so na najboljšem delavci v Iskri. Pripravljajo medtozdovska srečanja in turnirje, želijo pa, da bi sc dclavci bolj odločali za splošno vadbo. „Tudi na tekmovalnem področju so naši športniki," je dodal Črne, „dosegli nekaj imenitnih uspehov. V mislih imam predvsem igralce rokometa. S pomočjo TVD Partizan in Marjana Gorška so dobili ekipo, ki nas je v minulem letu v slovenski ligi velikokrat razveselila. Če vemo, da je sestavljena v glavnem iz mladincev in jc v ligi med najmlajšimi, lahko rečemo, da jc pred njo še lepa prihodnost. Tudi zaradi nove športne dvorane, ki bo omogočila, da bodo na', igralci poslej še rednejše in bolje trtfniali Prav tako ne bi smel pozabiti na voznike motokrosa. Čeravno se lahko postavimo z mlado posadko, smo dosegli precej lepih uspehov, kajti naši vozniki niso le v republiškem, pač pa tudi jugoslovanskem vrhu. Podobno jc z ribiško žensko vrsto, ki je že nekaj let med najboljšimi v državi. . .“ J. P. TRIM TEK USPEL V organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto in smučarskega kluba Gozdar je bila v nedeljo, 7. januarja, izvedena trim akcija v smučarskih tekih. Kljub mrazu (skoraj 20 stopinj pod ničlo) se je na Cikavi pri Novem mestu zbralo preccj tekačev. Proga je bila dolga 4 km, trasiral pa jo je Slavko Medle. Udeleženci so startali na pol minute, na cilju pa so dobili nalepke in trim značko. Organizatorja bosta akcijo ponovila, in sicer v februarju. R. R. RESNO DELO ŠOLSKE SKUPNOSTI V okviru oktobra lani ustanovljene šolske skupnosti delujejo osmošolci v štirih skupinah in skrbijo za učni uspeh, za red in disciplino, za prostovoljne akcije ter za zabavo in razvedrilo. Člani vsake skupine moramo redno in resno opravljati zadane naloge. Sem članica prve skupine, ki mora poročati o učnem uspehu, o zamudah učencev, o pisanju nalog in podobnem. Od predsednikov razredne skupnosti moramo dobiti podatke o tem, kdo prepisuje, oz. kdo ne piše domačih nalog, kdo zamuja ali „šprica" pouk ipd. Od teh podatkov je odvisen tudi uspeh razredov v tekmovanju za prehodno zastavico. l.ORNA ZADRAVEC kovnjaki menili, da bodo po vrhu segle ekipe z najbolj izkušenimi igralci. TcKmc pa so hotele drugače. Na vrh so prišla moštva z mlajšimi igralci in po prvem delu vil. zvezni ligi sc je zgodilo, da sta v vrhu tabele namesto favoritov na papirju (Kvar-ner in Varteks) Zagreb in Inles. Zapisati je potrebno, da Ribničani v začetku letošnjega prvenstva pri žrebu niso imeli sreče. V prvih dveh kolih so morali v goste v Slavonski Brod in Labin. Najprej so klonili, z zmago v Labinu pa so postali mladi Ribničani odločnejši, spoznali so, da lc niso več včerajšnje rezerve, in ribniški stroj jc začel zmagovati. Zmagali so s Slatino, v Zagrebu igrali neodločeno itd. Iz petih kol, ki so jih igrali v gostih, so dosegli kar pet točk, kar jc zelo lep uspeh. ..Povedati moram,“je dejal trener Radič, „da uspeh ni zgolj slučajen, pač pa posledica v izredno dobrega dela na treningih. Fantje so delali, kot že dolgo ne, ekipa jc postala vse bolj trden kolektiv. Tudi to jc ena Bloke vabijo oa teke zdravja V. bloški smučarski teki bodo 28. januarja Organizacijski odbor, ki pripravlja tradicionalne bloške smučarske teke, je že pred novim letom poslal po vseh občinah kopico prijavnic za V. bloške smučarske teke. Kot kaže, se bo jubilejnih in vse bolj priljubljenih tekov, ki bodo v nedeljo, 28. januarja, udeležilo rekordno število ljubiteljev tekov. Start in cilj bloške prireditve bo v Novi vasi. I. bloški tek na 30 km se bo začel ob 9.30, II. trim tek na 7 km pa ob 10. uri. Za udeležbo na bloških tekih ni starostnih omejitev. Člani organizacijskega odbora priporočajo vsem predvsem trim tek. Prireditelji ne bodo ugotavljali telesne sposobnosti za teke, zato bo vsak prijavljeni nastopal na lastno odgovornost. Udeleženci bodo pred startom dobili bilten in spominsko značko, po prihodu na cilj pa še startno številko in topel obrok. Najboljši v vseh kategorijah bodo dobili zlato, srebrno in bronasto medaljo „Bloški smučar", udeležcnce pa bodo upoštevali tudi pri dodelitvi zlate trofeje vzdržljivosti, ki jo podeljuje revija Antena. Prijave in vplačila prijavnine sprejema organizacijski odbor na naslov TTKS Cerknica, in sicer do 15. januarja. V primem neugodnih snežnih razmer bodo organizatorji tekmovanje preložili. Vsekakor sta za uspeh zaslužna tudi trenerja Kadič in fcrčulj, ki sta pred vsako tekmo izbrala najboljših sedem mož. Inlcsova sedmerka seje v minulem prvem letu izkazala z dobro obrambo, odlično pa jc igrala v napadu. Pred začetkom prvenstva se jc strokovni štab bal, kako bo našel zamenjavo za Gabrijelčiča na pivotu, toda že v prvih srečanjih jc Silvo Tanko dokazal, da jc odlična zamenjava. V drugi del prvenstva gre Inles dobro pripravljen. Povrhu vsega ima cclo majhno prednost, kajti kar dvakrat igra doma. V goste gre petkrat, doma pa bo igral z neposrednimi konkurenti za vrh: z Zagrebom in Jadranom. Če bo zmagal v vseh tekmah doma, če bo kolikor toliko uspešen v gosteh, lahko doseže svojo najboljšo uvrstitev do sedaj. Ta čas pa so Ribničani v JI. zvezni ligi -vicešampioni. M. GLAVONJIČ I MIRNA PEČ: KONFERENCA SODNIKOV Na pravkar minuli redni letni delovni konferenci kegljaških sodnikov pododbora Novo mesto-Trebnje-Mctlika, ki je bila v Mimi peči, so sodniki ocenili minulo delo. Ugotovili so, da so bili v minulem letu uspešni, saj so organizirali vTsto zveznih tekmovanj in za dobro delo dobili lepa priznanja. Spomnili so se tudi na manjše spodrsljaje, sc pogovorili o kategorizaciji sodnikov A in B liste ter kar dvajset sodnikov predlagali za zvezne sodnike. N. G. ČEPRAV MLADI, MED NAJBOLJŠIMI - Za nove prvenstvene boje v II. zvezni rokometni ligi so se Ribničani pripravljali s no-mlajeno ekipo in mnogi so pričakovali, da se bodo borili za uvrstitev v sredi tabele. Pomlajena vrsta pa je igrala zelo dobro in navzlic neugodnemu žrebu dosegla nepričakovan uspeh. Na sliki: ekipa Inlesa slikana na tumiriu, s katerim so v Ribnici počastili dan JLA. (Foto: Milan Glavonjič) Novoletni turnir Gradisu V soboto in nedeljo je bil v Novem mestu kegljaški turnir, na katerem sta nastopila tudi Dragaš in Steržaj Za novomeškimi kegljaškimi delavci je že 4. tradicionalni novoletni kegljaški turnir. Tudi letošnji je, podobno kot prvi trije, v celoti uspel. Razveseljivo je predvsem dejstvo, da si je zadnjega ogledalo precej več ljubiteljev kegljanja kot minule. Letošnji turnir pa se jc od minulih bistveno ločil tudi po tem, da v začetku letošnjega leta našim naj- ŠPORTNI KOMENTAR Za zdrav športni utrip Že na pragu letošnjega januarja je po vseh krajevnih skupnostih na pobudo Partizana Jugoslavije stekla celoletna akcija za najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji. Namen novega in za marsikoga malce čudnega tekmovanja je jasen: dvanajstmesečno športno kosanje, ki naj bi svoje sadove pokazalo konec decembra, mora med drugim okrepiti in organizacijsko utrditi osnovne organizacije za športno rekreacijo, na igrišča, trim steze, v plavalne bazene in gore naj bi privabilo čimveč novih bodočih rekreatorjev. Skratka: v krajevne skupnosti, ki na področju športne rekreacije v zadnjih letih niso naredile domala nič, naj bi celoletne akcije vnesle več zdravega športnega utripa. Jasno je, da je za začetek najvažnejše, da občani zvedo, da se je tudi v njihovi krajevni skupnosti akcija sploh začela. In za kakšno vadbo se bodo odločali? Vsekakor za takšne oblike športne rekreacije, ki bodo v celoti prilagojene potrebam delovnih ljudi in občanov. Ponekod so že organizirali rekreacijske aktive, ki naj bi zbrali želje stanovalcev. Ustanovili so jih v organizacijah združenega dela, stanovanjskih blokih. Želje naj bi prenesli posebnim komisijam, te pa naj bi kasneje prerasle v društva za športno rekreacijo. Tako na primer v večjih krajevnih skupnostih ne bo prepovedano ustanoviti celo dve športni društvi za rekreacijo. Ponekje so šli še korak naprej. Komisija je že pripravila sestanke, na katere je povabila predstavnike delovnih organizacij, šol in društev, ki delujejo na področju krajevne skupnosti, obenem pa se ni zaprla v meje skupnosti in svojih okvirnih programov ni zaklenila prod člani komisij iz sosednjih skupnosti. Že zaradi tekmovalnega duha. In kako je akcija stekla pri nas na Dolenjskem? Kaže da se ni bati za lepe uspehe. Marsikje o novem tekmovanju še sploh ne vedo. Vsekakor pa bo o prvih uspehih in uresničenih idejah kaj kmalu pisal tudi naš tednik. J. PEZELJ boljšim kegljačem ni šlo najbolje. Odrekel je predvsem nekajkratni svetovni prvak Dragaš, pa tudi najboljšemu slovenskemu kegljaču vseh časov Strežaju ni šlo najbolje. Za domače lahko zapišemo, da so dobro metali, zlasti Poljakova, ki je med posameznicami osvojila drugo mesto, in Jarc, ki je prehitel vrsto znanih tekmovalcev. V ekipni konkurenci so zasluženo zmagali kegljači ljubljanskega Gradisa, pri ženskah pa so bile Celjanke precej boljše od ostalih. Končni vrstni red, moški: 1. Gradis 4.969 (Kačič 865, Bclicijan 830. T. Križaj 813), 2. Celje 4.948 (Srot 866, Nareks 856, Tomašič 836), 3. Triglav 4.938 (Marinšek 838, Potočnik 836, Poštar 825), 4. Krka 4.930 (Jarc 864, Vesel 850, Bratož) 5. Medveščak 4.891, 6. Čarda 4.823, 7. Slovenija ceste 4.806, 8. Dolenjska 4.703; ženske: 1. Celje 2.358, 2 Brest 2.372, 3. Krka 2.281 (Poljak 410, Dalmacija 397, Tratar 384), 4. Jana 2.215, skupaj je nastopilo 12 ekip. Posamezno, moški: Biber (Medveščak) 883, Srot (Celje) 866, Kačič (Gradis) 865, Jarc (Krka) 864, Strežaj (Čarda) 860, Nareks (Celje) 856 itd. Ženske: Cencič (Brest) 413, Poljak (Krka) 410, Lesjak (Celje) 408 itd. NTK KOČEVJE V FINALU Minulo nedeljo je bil v telovadnici NTK Ilirije v Ljubljani polfinalni turnir za ekipe mladinccv in mladink. Nastopila je tudi najboljša mladinska vrsta z Dolenjskega, reprezentanca Kočevja. V konkurenci štirih najboljših klubov so Kočevci dobro igrali. Z olimpijo so sicer izgubili s 5:0, brez težav pa so z istim rezultatom odpravili VTstnikc Hrastnika in Jarš. PARTIZAN ZMAGAL V okviru tradicionalnih športnih srečanj ob novoletnih praznikih sta se minuli teden v Ribnici pomerili kegljaški ekipi domačega Partizana in zdomske ekipe Triglav iz Stuttgarta. Ribničani so bili boljši in so zmagali z rezultatom 4827:4708. Pri domačih so bili najuspešnejši Tomaž Lovšin (854 podrtih kegljev), Radulovič (852) in Gorše (801), pri gostih pa J. Andoljšck (816), P. Andoljšek (792) in Lovšin (788 podrtih kegljev). SVETU OKOLI Po Einsteinu bi izžarevanje gravitacijskih žarkov povzročalo energetsko izgubo obeh teles in s tem približevanje njunih krožnic, kar bi skrajšalo čas Berite »Dolenjski list« Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. POGOJI: pod 1) administrativni tehnik ter 1 leto delovnih izkušenj ali administrator ter 2 leti delovnih izkušenj, pod 2) strojni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj, pod 3) KV prodajalec ter 2 leti delovnih izkušenj v stroki, pod 4) končana osnovna šola Za vse kandidate velja poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov podjetja. Navedena dela, oz. naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. 31. Njun strah je bil up^ prepuščen toku na rtiM kmalu je treščil v čeri tet sta se komaj izkopala izP Velika Kača,« je zamrP1 zdaj bodo Mingi na onfi njem. Tudi do čolna borfl ni mogel vedeti, da nan> bi)a zaželena.« v : y OBVESTILO ODVETNIKOV 0 SPREJEMANJU STRANK ODVETNIKI prilagajajo svoj delovni cas za sprejemanje strank uradnemu dnevu Temeljnega sodišča v Novem mestu in njegovih enot v Črnomlju, Brežicah, Novem mestu, Krškem, Sevnici in Trebnjem. Uradni dan za nenaročene stranke bo od 15. januarja 1979 pri vseh odvetnikih ob sredah in ne več ob ponedeljkih, oziroma četrtkih. ____________________________ODVETNIKI DOLENJSKE J = ZAŽELENO ZRNO — Nemalokrat se ljubitelji fotografije | S nri naln ■? tncnlrA Ak^nflnirtmi film« nrn»!/1 ™ pri delu z visoko občutljivimi filmi znajdejo pred naprijet-iiim in nezaželenim pojavom - zrnatostjo. Običajno je tako, | da naj bi bila zrna na fotografiji tako majhna, da jih člove- | kovo oko ne zazna kot zma, pač pa kot enakomerno polje | ali ostro črto. Najbolj zagrizeni privrženci fotografije, kot je, | denimo, slavni č eh oslova ški mojster Supek, se odpovedujejo | vsakršni povečavi negativa, da bi se popolnoma izognili zrna- | i tosti. Spet drugim pa je ta sicer nezaželeni pojav postal krea- | tivno sredstvo. Kot primer hotene zmatosti objavljamo foto- 1 g rafij o uspešnega novomeškega ljubitelja fotografije Andreja | Virca. Visoko občutljiv film je razvil v prekoncentriranem | razvijalcu, da je dobil sorazmerno zmat negativ, ter ga moč- | no povečal. Dobljeni izrez prijetnega dekliškega obraza je | močno zmat, kar daje fotografiji svojski čar. Vire je imel | tudi srečno roko pri izbiri posnetka, saj je ujel zelo zanimiv | izraz dekleta. Ko bi še dosledno pazil na ozadje in ga izena- | čil, bi bil posnetek še boljši. i iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 25. letu starosti zapustila naša sodelavka ANTONIJA HUČ V prerani grob smo jo položili v soboto, 6. januarja 1979 na pokopališču v Mimi peči. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. BETI — TOZD r'ima peč ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame JOŽEFE AVBAR iz Gor. Globodola se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje. Iskrena hvala dr. Mileni Stamač iz Ljubljane za večletno zdravljenje, sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se duhovniku za spremstvo na zadnji poti in lepo opravljeni obred, pevcem iz Mirne peči za zapete žalostinke. Hvala kolektivoma Krka TOZD Kozmetika in Stalni službi RSNZ SRS Slovenije za vence in udeležbo na pogrebu. Vsi njeni NISO DOČAKALI - Člani kenijske verske sekte Sabina so zaman čakali, da se uresničijo napovedi njihovega preroka, ki je napovedal skorajšnji sodni dan. Zbrali so se na zadnji večerji, za katero so seveda prispevali jedačo in pijačo, po nji pa naj bi se vkrcali na barko in tako konec sveta edini preživeli. Nazadnje se je izkazalo, da sveta noče biti konec. Razjaijeni verniki so seveda hoteli preroka prijeti za jezik, vendar pa je glasnik sodnega dne medtem že odnesel pete na varno. V neznano je z njim odpotoval tudi ves denar članov nesrečne sekte Sabina. ••• OSTANEK RAJA — Morda bodo italijanski znanstveniki, ki so se pred kratkim odpravili na pot v neznane predele Anda-manskih otokov, med srečnimi domačini našli kenijskega preroka. Menda so Andamanski otoki še zadnji preostali raj na Zemlji, kampr civilizacija belega človeka ni posegla s svojim kvarnim vplivom. Strokovnjaki za živalski in rastlinski svet bodo na otoku raziskovali edinstvene primerke rastlin in živali, kakršnih drugje ni. PRAVi MOZ — Statistiki se najbrž ne bi smeli preveč čuditi, ker so izračunali, da so v Veliki Britaniji v preteklem letu popili precej več alkohola kot leta poprej. K porastu je svoje prispeval tudi blagajnik društva borcev proti alkoholizmu, kije sam po grlu stočil malo morje alkoholnih zvarkov, nakar je zbral še toliko poguma, da je sedel za volan in zapeljal med kolesarje.Daje avtomobilist,ne pa kolesar, je zvedel šele od policaja. Posredovali so mu še en zanimiv podatek: v njegovi krvi so namerili 2,33 promila alkohola, kar je za zagrizenega borca proti alkoholizmu naravnost rekorden dosežek. VRINJENEC — Anthony Opat je tolkel grenki kruh nezaposlenega nekaj mesecev, potem pa se je odločil, da bo dobil delo, naj ga to stane, kolikor hoče. Vtihotapil se je v Fordovo tovarno v Woodhavenu in začel delati, ne da bi ostali delavci vrinjenca opazili. Tri dni se je zastonj ukvarjal z montažo. Šele potem so odkrili, da delo hitro poteka. Prostovoljca so odslovili. =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii= Olikana gospoda (Varstvo ptičev) pevcev po vsej ■ Avstriji vedno bolj pospešujemo ter jih pozimi J celo krmimo. Društvo za varstvo ptičev je tudi italijansko vlado prosilo, da bi ondotni prebi- " valci koristne ptice varovali, toda zaman. Dva ptičarja v Bergamo sta v enem dnevu več centov ptic polovila. Da bi jih olikana in zavedna itali- j janska gospoda ne kupovala, bi jih tudi surovi i nezavedni tičarji ne lovili. J (Pri nas) je navada, da napajamo živino i tudi v zimskem času zunaj. To je prav! Živini j| treba, da se sprehodi, da se navžije svežega zra- i ka in napoji z zdravo, hladno vodo. Posebno pri { slabih in zaduhlih hlevih gledati je na to, da J pride živina češče na sveži zrak. Živina, s katero i tako ravnamo, je veliko bolj utrjena. Zmehku- J žila pa bi se nam živina, ako bi jo imeli celo ■ zimo v hlevu, posebno pa še v tem slučaju, ako J bi jo napajali v hlevu z mlačno vodo. J . (N-aj b u če), viharji, naj ydLarjajo basni f* in surovi tičarji valovi na katoliško cerkev: kar je gnilega, odpade. Odpadli so grešni narodi, odpadli nezvesti duhovniki, odpadli spačeni redovniki, odpadli ošabni modrijani, cerkev pa ni padla, cerkev se še omajala ni; pokazalo se je, da je od nebeškega mojstra sezidana na skalo, na Petra, na rimskega papeža. Ali ne zmaguje cerkev tudi sedaj na koncu devetnajstega stoletja? Države in narodi so se ugreznili v velike nesreče, vse je nemirno, vse vihamo, narod se dviga zoper narod, stan sovraži stan, siromaštvo se širi in ž njim obup, države se oborožujejo, vojska, kuga, lakota nam prete. (Redek slučaj) se je prigodil pri gospodarju Hlačunu, župnije Marija .Nazaret, kjer je mlada krava povrgla 1 junčka in 2 junici. Trojčki so bele barve, precej veliki in zdravi. Takoj so začeli sami mleko piti. (Iz DOLENJSKIH NOVIC ^ r hjanuaija 1899) potujejo z avioni Zamrzovanje zarodkov stopa v vsakdanjo prakso — Prevoz Gigantski radijski teleskop blizu Areciba v Portoriku je kot občutljivejše elektronsko uho prisluhnil dogajanju v globinah Ija. Ujel je signale, ki so potrdili človekovo misel. Kaj je prišepnilo vesolje Signali iz vesolja so potrdili Einsteinovo zamisel o gravi1 tacijskih valovih — 15.000 svetlobnih let daleč objavlja prosta dela, oz, naloge: 1. administrator v prodaji vozil 2. kontrolor plinskih priključkov 3. komisionar v en gros skladišču — 2 delavca 4. pralec avtomobilov v servisu Trebnje i Zamrznjene črede Naprednemu živinorejcu danes ni težxo priti do katere koli pasme, ki bi jo rad vzgojil, pa četudi je ponjo treba pisati v Avstralijo. Uspehi pri zamrzovanju zarodkov so omogočili hiter in učinkovit transport, ki danes velja za najsodobnejši način prevoza živine za vzrejo. Preden so zamrzovanje zarodkov praktično uporabili, so strokovnjaki za zamrzovanje živih organizmov opravili dolgo vrsto poskusov. Izkazalo se je, daje zarodek mogoče zamrzniti do temperature tekočega dušika brez škode za zdrav naraščaj. Teoretično je mogoče vzrediti ovco, katere zarodek bi zamrznili danes, šele čez tisoč let. To skorajda fantastično dejstvo odpira široke možnosti praktične uporabe zamrznjenih zarodkov. Nekateri vidijo v tem postopku zanesljiv način skladiščenja črednega bogastva, drugi sodoben, hiter in cenen prevoz pasem, tretji možnost, da tako ohranimo izginjajoče živalske vrste. V Veliki Britaniji, kjer so opravili najbolj uspešne poskuse z zamrzovanjem in vzrejo živalskih zarodkov, so odmrznili po treh letih zarodek ovce in vzredili normalno žival. Podobno jim je uspelo z zarodki krav, ovac, koz, zajcev, podgan in miši. Zanimivo je, da je zarodek ovce najprimernejši za zamrzovanje, saj ga je mogoče zamrzniti v vsakem stadiju prvih desetih dni, medtem ko je kravji zarodek izredno občutljiv ter ga je mogoče zamrzniti le, če ni starejši od sedmih dni. Raziskovanja tečejo zdaj na še bolj kočljivih poteh. Strokovnjaki bi radi izdelali način zamrzovanja in vplan-tiranja zarodkov povsem določenega spola. To je za živinorejce zelo pomembno. obkrožitve. In prav to so razi! kovalci izmerili. V štirih le til natančnega dela so ugotovili, d se je čas obkroženja vesoljsk dvojice skrajšal za štiri deset tisočinke. Dokaz je torej tu -gravitacijsko žarčenje obstaja Biološka bomba ne bo počila Mnogim strokovnjakom, * se ukvarjajo z načrtovanje^ bodočnosti človeštva,,je najve' glavobola povzročala Wtra ras števila ljudi na vsem svetu. Go vorili so o biološki bombi in na povedi so bile kar se da črfl° glede: v nekaj desetletjih naj b zmanjkalo hrane za vedno Štc vilnejše človeštvo, izbruhnile b vojne in nastopilo uničenje. Vs zadnja leta so številke dajal' prav črnogledim. Ljudi je bil' vsako leto več. Ob koncu preteklega leta s, prišle prve. bolj optimistih vesti. Posebna študija je pok^ zala, da je stopnja rasti v prt teklem triletnem obdobju prvj Krat po vojni začeta padat1 Vodja statistične skupit* Samuel Baum je dejal, da gre i pomembno pre°^rejj\t£tp v svj tovni zgodovini. V obdobju 1975 - 1977 j stopnja rasti padla od 1»^ odst. na 1,88 odst. Za nepozn* valce je to razlika, ki bi jo k2 obšli, za strokovnjake pa izredno pomembno znamenje. K0< posebno zanimivost io raziske valci navedli podatek, da se j stopnja naraščanja števila preb' valcev znižala ne samo v de# lah zahodne civilizacije, kjer ž dolgo opažajo zmerno naraš& nje prebivalstva, ampak tudi nekaterih deželah tretjega sveti kjer se sicer prebivalstvo najbo silovito množi. „NOVOTEHNA", trg. podjetje drobno, p. o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja Štiridesettisočinka sekunde je tako strahotno majcen čas, da o njem ni vredno izgubljati besed. Pa vendar je prav ta drobec časa obšel znanstveni svet kot prvovrstno znanstveno odkritje. Potrdil naj bi obstoj gravitacijskih valov, nosilcev sile težnosti. Raziskovalci Joseph Taylor, Peter McCulloch in Lee Fovvler so s pomočjo gigantskega radijskega teleskopa in izredno natančne merilne naprave izmerili nenavaden vesoljski pojav: v ozvezdju Vodnaija so zabeležili ritmične radijske signale, kakršne daje pulsar ali nevtronska zvezda, ki je strahotno zgoščena masa zvezde velikanke. Signali so prihajali v zaporedju, kot da se to vesoljsko telo vrti okoli drugega. Sklepali so, da okoli druge nevtronske zvezde ali črne luknje. Genialni fizik A. Einstein je v svoji splošni relativnostni teoriji predvidel, da bi v takem primeru gibanje obeh teles spremljalo izžarevanje gravitacijskih žarkov. Vsa leta je ta Einsteinova misel čakala, da jo potrdijo, vendar si znanstveniki na tako spolzka tla, kot je obstoj gravitacijskih žarkov, nekako- niso upali niti niso mogli stopiti. Odkritje vesoljskega pojava pa je človeku prvikrat ponudilo možnost, da ugotovi, ali taki žarki obstajajo. N na debelo in Janko Kersnik Rešitev prejšnje križnike okrasna rastlina mak množenja poročilo am.demo kr.politik nekd.run. rdeča poljska cvetica pesnitev želatina iz alg izrael J Kakor bi bil ravnokar kdo ustrelil skozi okno v družbo, S 0 tako je bilo nekega zimskega večera v zatohli gosposki sobi ^ g Kračeve krčme v Grobljah. Izprva je vse obsedelo mimo, J 0 brez sape, potem pa so se čuli glasni vzkliki „a-a-a!” in „ej, s g ej, ej”, celo ,,oj, oj, oj!”;nekateri so skočili s stolov, drugi so J Trnii: :r: mr 0 obsedeli letargično ali strmeč, večina pa je klicala naglas: 3 g .Pokažite, pokažite vendar! To je novost, to je nekaj!“ J g In nesrečnik, ki je povzročil ves ta nemir in vso razbuije- > g nost, je stal med vrati in vihtel v desnici najnovejšo številko J g uradnega lista, ki jo je ravnokar prinesel s pošte. 0 „Dajte sem!“ je kričal notar, očitno najglasnejši v družbi. ^ g „Dajte sem,Minče! Toje treba videti črnonabelem!“ Minče, krčmarjev sin, mlad, velik fant inteligentnega lica. 3 J položi smehljaje list na mizo in ponovi besede, s katerimi je J # nekoliko prej tolikanj razburil vso večerno družbo: g „No, le čitajte! Novi naš sodnik je Andrej Vibanoj. V ^ g zadnjem telegramu se bere tako.” * 0 „Vibanoj? Ej, ej!“ zakličeta sodni adjunkt in notar hkra- $ g ti. J 0 „Vrbanoj? Kdo je to, kaj je, kje je? “ vikajo davkar in ^ J njegov kontrolor, učitelj in dva trgovca, ki sta navzlic dnevni J 0 konkurenci vendar sleherni večer prijateljski sedevala skupaj s g pri Krači, in vrhu tega šuma in vrišča se je slišalo še rado- ^ g vedno vprašanje dveh oskrbnikov z bližnjih graščin, ki tudi * 0 nista vedela bolje uporabljati večernih ur nego ob grenkem ^ g pivu in sumljivem vinu, ki so ga točili oče Krača. 0 Samo dva poštama moža, poštar in okrajni ranocelnik, ^ J ostala člana vse družbe, sta gledala z manjšim zanimanjem J 0 ves ta prizor. Poštar je iztrkal svojo lončeno pipo in seg 1 po 5 J novem tobaku, doktor pa, kakor so ga sploh nazivali, je J 0 zaklical naglas po novem kozarcu piva. g Notar je v tem glasno prečital telegram v uradnem listu. J g Vpraševanja pa le rti bilo konca in, ko je po kratkem molku * 0 pristavil: ,,Oj, fin možje ta Vrbanoj! Dobro ga poznam pa ti J g tudi, Pavel!“ — se je vse družba radovedno ozrla vanj in v J 0 adjunkta, ki so mu bile namenjene zadnje besede, g ,Kaj bi gane poznal! Najin součenec je!“ 0 Pri tem pa je nekoliko zamišljeno vžigal smotko, ki mu je ^ g ugasnila v zadnji minuti, ko se je razpravljala ta novost. ^ 0 „Srečo ima, srečo! Tako mlad sodnik!" je pristavil neho- ^ g te. $ „Sedaj ste pa vi na vrsti"1 vrine doktor besedo v hipni N * molk, med katerim vsakdo zase razmotriva nekam piker glas, ^ J ki je zvenel iz zadnjih adjunktovih besed. 0 „Je li oženjen? “■ vpraša davkar pohlevno, g ,Kaj še!“ ga zavrne notar. „Štiriintrideset let ima, lep je, > 0 velik, pameten, sam o proti ženskam nekoliko —“ g ,Kaj? “ vprašajo vsi razen adjunkta. > 0 „1, ne vem, kako bi dejal - nekoliko, nekoliko - nero- * g den!“ $ g ,£lej, kakšna prilika se ti nudi!“ vzklikne doktor in po- £ g trka davkarja na rame. ,,To bo nekaj tvojim trem gospodič- y y plačilno sredstvo natrijev karbonat slikarka Plestenjak organ višji) Tam, kjer vidi religija le smrt, nemoč in poraz, najde umetnost življenje, veličino človeka, zmožnost in strast, upanje in dejanje. F. W. SCHELLING Glede smrti živa duša ne ve, ali ni nemara največja sreča, ki more doleteti človeka; in vendar se je svet boji, ko da bi natanko vedel, da je vseh nesreč najhujše zlo. PLATON izbranci alfinipič prvoborec j nam! Kako hvaležno, takega moža učiti občevanja z ženska- S 0 mi!“ £ g Glasen smeh je sicer zazvenel po tej zabavljici, toda vse je J Takoj nato je Jasperu z roko pokazal na nasprotni breg: tam se je res že plazil Indijanec proti grmovju, v katerem se je skrival Velika Kača in ki se je izdal s svojim strelom. Toda preden je Mingo mogel izvršiti svojo namero, je Stezosledec že ustrelil s svojo dolgo puško. Sprožil je le za drobec sekunde prej kot Mingo, a slednji že sam zadet, je zgrešil. favičen. Čoln je bil *st in nemilost in tam obtičal. Minga od njega. »To je bil ral Stezosledec, »in bregu padli po » težko prišli. A pač 1 njegova pomoč ni ^ 'unjviu ‘“j ivcu jv £iaviiu, Ua jC IUU1 111 ^ g nikdar-poskusil ženiti. Da je samec, toje zvedela družba že s 0 prej. ^ POTA m sm/ & Smrt med vrati avtobusa * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * Sele čez deset minut je pa je ležal šofer opazil, da skozi zadnja vrata moli palica, ob njej ^ priprti potnik Martin Vresk iz vasi Pecelj * Človek ne bi verjel, da je kaj takega mogoče. Zgodilo se je 3. januarja na Izletnikovem avtobusu, ki je ob 17.15 odpeljal iz Sevnice. Vanj je stopil tudi 70-letni Martin Vresk; hotel se je peljati domov. Čez kakšnih deset minut je avtobus ustavil, da so izstopili šolski otroci, in avtobus je vnovič obrnil proti Sevnici. Kmalu nato je šofer, 28-letni Ivan Veber, opazil v ogledalcu, da skozi zadnja vrata moli palica. Ustavil je skoraj novi avtobus in pogledal, kaj je, zagledal pa je pri vratih potnika, ki je ležal na stopnicah kot mrtev. Skupaj s potnikom Vladom Kolmanom iz Orešja sta skušala ponesrečenemu pomagati, ker pa se ni zavedel, je šofer avtobusa ^ odpeljal v zdravstveni dom, s kjer pa tudi niso mogli ^ pomagati. Zdravnik je lahko s ugotovil le smrt. ^ Vse kaže, da je bil Vresk > ob življenje, ko so se ob J izstopanju prehitro zaprla S vrata in je bil priprt čez vrat. ^ Preiskava je v teku in bomo * o nesrečni smrti priletnega s možaka še poročali. VLOMI IN V LOM Č KI Tik pred novoletnimi prazniki je bilo vlomljeno v vikend Zagrebčana Božidarja Prpiča na Goleku pri Krškem. Nekdo je vdrl v hišo skoz okno, premetal in pregledal vse prostore in skozi balkonska vrata odšel. Zmanjkalo ni nič, škode je le na oknu. Precej oškodovan - kar za 4200 din pa je Novomeščan Mirko Jasnič. ki je 3. januarja parkiral osebni avto pred stanovanjem Nad mlini v Novem mestu. Vlomilec je prišel v vozilo skozi desna vrata, odnesel pa je avtoradio, kasete in vozniško dovoljenje. V noči na 7. januar je kurji tat obiskal Ivanko Uršič v Prečni. Iz njenega kokošnjaka je izginilo kar 22 kur. POSLEDNJIČ JE ZAKURIL r- 26. decembra zjutraj je v Svržakih zgorela baraka Franca Hudorovca. To jutro je pred odhodom na delo zakuril v gašperčku in skuhal zajtrk. Ko je šel Hudorovac zdoma, se je »ogenj iz dimne cevi, ki'se je dotikala lAgne deske, razširil na vse poslopje in ga do tal uničil. . AMIJA JE VZEL OGENJ - Ko je 26. decembra 1978 Alojz Cizelj z Malega vrha pri Globokem vozil osebni avto iz Brežic proti domu, je zaduhal vonj po bencinu. Takoj je ustavil in odprl pokrov motorja, takrat pa je izbruhnih ogenj. S prijateljem sta takoj začela gasiti, in ko plamena ni bilo več, sta šla v Brežice po miličnike. Medtem se je avto spet vnel, tako da je popolnoma zgoreL Škode je za 65.000 dinarjev. SRAKE SO POHITELE - V noči na 29. december 1978 je stal ob magistrali pri Čatežu osebni avto Ford-consul brez tablic, vendar nemške oznake. Še preden so ga utegnili odpeljati novomeški gasilci, so se ga že lotili cestni mrhovinarji. Z avtomobila so odnesli vrata, kolesa, hladilnik, akumulator, vetrobransko steklo, luči in radijski sprejemnik. MNOŽIČEN POGIN PIšČAN-CEV - 28. decembra 1978 ponoči je nastal požar v gospodarskem poslopju Staneta Zdravjeta v Zalogu. V prostoru, kjer redijo kokoši in piščance, so greli z oljno pečjo, ki je bila že močno zamaščena in prašna, zato se je kurilno olje vnelo, ogenj pa je zajel še leseni nosilec stropa. Nastal je gost dim, v katerem se je s zadušilo 800 piščancev, uničena pa je tudi vsa električna napeljava. 1 Zdravje je oškodovan za 52.000 dinarjev. NAJ GA BO SRAM! 6. januarja zvečer so miličniki iz Dol. Toplic odpeljali na iztreznitev 48-letnega Alojza Poglavca iz Dol. Straže. Možakar se je opil, potem se pa doma znašal nad ženo in dvema mladoletnima otrokoma. Pretepel jih je in v najhujšem mrazu podil iz hiše. Za svoje početje bo dobil nagrado pri sodniku za prekrške. Tatu je zalotil Prebudil se je, ko je nekdo svetil z baterijo v spalnici Kar se je zgodilo v noči na 26. december lani Jožetu Glo-bevniku v Grmovljah pri Škocjanu, smo že nekajkrat lahko videli v filmskih kriminalkah. V spalnici je 70-letni Globevnik mimo sanjal, vhodnih vrat v hiši, kjer živi sam, pa ni zaklenil. Okrog 0.45 ga je prebudi žarek svetlobe, s katerim je nekdo šaril po sobi. Globevnik je zakričal in neznanca prepodil, ampak ta je odnesel s seboj suknjič, v katerem je bila denarnica s 6.800 din. Na begu je denar obdržal, suknjič pa odvrgel. Neznani nočni obiskovalec se je priplazil v hišo že malo prej, kot gaje zalotil gospodar. V eni od sob je brskal po omarah in vzel plašč, pa mu ni bilo dovolj. Upal si je tudi v spalnico, si svetil z baterijo in pregledoval lastnikova oblačila. Najbrž je to delal po tihem, pa vseeno dovolj glasno, da se je Globevnik zbudil. PO TRČENJU ODPELJAL 6. januarja okrog 13. ure je Boris Miklavčič iz Kranja vozil osebni avto po klancu navzgor v Medvedjeku, in ko so vsi v koloni zavrli, je to naredil tudi Miklavčič. Za njim je vozil tovornjak, ki pa je zadel v zadnji del Miklavčičevega avta in ga zrinil s ceste. Tovornjakar je po trčenju kar odpeljal proti Ljubljani in ga še iščejo. Povzročil je namreč za 50.000 dinarjev škode. ODSLEJ SAMO OB SREDAH Občani so bili vajeni hoditi na sodišča ob določenih uradnih dneh, ki pa so jih ob ustavni preobrazbi sodstva po novem letu poenotili. Temeljno sodišče v Novem mestu in njegove enote sodišč v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem bodo v letu 1979 dajale pravno pomoč občanom (uradni dan) samo ob sredah med 8. in 16. uro. Jim je šlo preveč v glavo Med prazniki zaužita pijača je nekatere naredila razgra-jaške in napadalne, zato so morali ... Skoro teden dni je trajalo novoletno veselje, če upoštevamo, da so se prireditve sindikatov po delovnih kolektivih začele že nekaj dni pred Silvestrom. Nekateri niso znali nehati in so popili več, kot ga prenesejo, pa smo imeli hude nevšečnosti. Začelo se je že 26. decembra 1978 zvečer, ko so novomeški miličniki odpeljali 31-letnega Ignaca Mikca iz Skrljevcga, ker je opit razgrajal v bifeju v Šentrupertu in izzival k pretepu. Večer kasneje je v novomeškem hotelu Kandija razbijal steklenino 25-letni Miodrag Erceg iz Novega mesta. Tega je razbesnelo, ker mu niso hoteli postreči še, ko so videli, da ga ima že preveč. 28. decembra zjutraj seje močno vinjen spravil nad nebogljeno druži- no 51-letni Vinko Klobučar z Vrduna. Spodil je domače iz hiše, razbijal šipe na oknih in vratih, pri tem pa se je porezal in moral v bolnišnico po pomoč. Nekako ob istem času so imeli pekel v hiši tudi v družini 43-letncga Franca Praha z Roj pri Mirni. Ta je doma tako razgrajal, pretepal ženo in otroke in jim grozil še s hujšim, da so bili miličniki prava odrešitev. Na sam novoletni dan pa je bil „aufbiksar-sko” razpoložen tudi 45-letni Ignac Lešnjak iz Dol. Prekope. Pri znanki je razgrajal in se obregoval celo ob miličnike, ko so prišli ponj. Krški miličniki pa so 1. januarja 1979 zvečer odpeljali iz romskega naselja v Rimšu Feliksa Brajdiča, ker je metal petarde, nadlegoval sosede in se ni dal pomiriti. Vsem vročekrvnežem, ki so se medtem že ohladili, bo še enkrat vroče, ko bodo šli k sodniku za prekrške ... Novoizvoljeni v pravosodju Štefan Simončič — predsednik temeljnega sodišča, Jože Peterca — javni tožilec, na novo izvoljenih pa je tudi 38 sodnikov za 7 enot sodišča Ob ukinitvi okrožnih in občinskih sodišč ter ob novoustanovljenih temeljnih sodiščih — eno izmed šestih bo poslovalo tudi v Novem mestu z enotami v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Metliki, Novem mestu, Sevnici in Trebnjem so bili na novo iz- ODPADLI USTI Resnične zgodbe ljudi, ki so si vzeli življenje Predgovor Rad hodim po gozdu in opazujem drevesa. Vsako drevo, tudi iste vrste, je malo drugačno od svojega sosed.). Krepko zakoreninjeno debelo deblo sc razrašča v veji; in vejice, na njih so listi. Kakor posamezniki so, ki tvorijo množico. V senci so temni. Ko posije nanje sonce, se barva spremeni v svetlejšo, vsaj videz je tak. Človeku se zdi, kakor da so listi bolj veseli, mlajši, bolj vedri. Ob lahni sapici se zazibljejo, rahlo šumenje gre skozi krošnjo, kakor da bi si listi v razigranem rlesu prišepeta-vali. Sem pa tja odpade kak list, ki ni bil zdrav ali pa ni bil dobro pritrjen. Ce pa zapiha veter ali vihar, jih odpade več. Kateri so ostali, pa še naprej dovajajo deblu hranilno moč, ki jo črpajo iz svetlobe. Odpadli listi na tleh odmro in drevesu ne dajejo ničesar. Rad opazujem drevesa in jih primerjam z drugimi stvarmi. Včasih se mi zde kakor prebivalstvo neke pokrajine, listi pa kakor posamezni ljudje. Tudi ljudje so včasih veseli in vedri, včasih žalostni, včasih jih spremeni najmanjši pretres, včasih se sami izlo: čijo iz družbe. Nekateri vzdržc vsako življenjsko preizkušnjo in gredo s pesmijo preko zaprek, drugi pa obupajo in ne vzdržc. Pred dvajsetimi leti sem imel priliko, da sem sodeloval kot zdravnik v komisiji pri takih ljudeh: Takrat niso bili že več ljudje, bili so uupla. Zdeli so se mi kakor drevesni listi, ki niso vzdržali viharja, nekateri niti ne rali le sapice, in so odpadli. Bili so šibki, njihov temperament in njihov značaj nista kazala poprečnih kvalitet. Bila sta prav gotovo odmaknjena od norme. Ko se jim je zdelo, da je njihova življenjska pot prišla do nepremagljive zapreke, se jih je lotil obup, ki mu niso bili kos. Vzeli so si življenje. Večkrat sem že slišal, da je za tak korak potrebno mnogo poguma. Tudi bral sem to. Mnenja sem, da to ne drži. Prav takrat, ko je potrebno mnogo volje in poguma, da človek premaga obup, prav takrat ti ubogi ljudje poguma niso imeli. Umaknili so se raje pred življenjem, ker je morda v tistem trenutku kazalo, da je to mnogo lažje in prav gotovo bolj enostavno, kakor pa premagati oviro in zaživeti znova. Nočem obsojati samomorilcev, o mrtvih govorimo le lepo, vendar samomor prav gotovo ni pravi izhod iz zagate. Vzroki, ki so navedli ljudi do takega koraka, so različni. V nadaljevanjih, ki bodo sledila, sem zbral nekaj prav tipičnih primerov. in sicer zato, da bi drugi, ki so živi in bodo to brali, spoznali, da so ti ljudje imeli svoje vzroke, vendar ti vzroki niso bili taki, da bi sc jih ne dalo odpraviti, da bi se ne moglo znova živeti prijetno. Vsak od nas doživlja vsak dan večje ali manjše težave, ki so večkrat tudi zelo neprijetne, njihovo premostitev porabimo pozneje kot izkušnje. Več je doživetij, bolj zorimo. Prav to nam daje življenjsko zrelost. Naslednjih osem zgodbic je pisalo življenje že pred močno odmaknjenima dvema desetletjema. Po obnovi, ko napredka skoraj še ni bilo. Vse s; končajo žalostno. Imena oseb so zamenjana, kraji in časi so približno točni. Saj ni važno, kdo je bil v resnici Gregor, France ali Lojze, važno je, kaj je bil osnovni motiv, ki ga je pripeljal do nepremišljenega dejanja. Včasih ima človek vtis, da je bilo dejanje dobro premišljeno, takrat prav gotovo v možganskih celicah tega človeka ni bilo vse v redu. Morda je takrat manjkal samo drobec sekunde in dejanje sc ne bi dogodilo, pa se je že začelo in poti nazaj ni bilo več. Zadostovala bi prijateljeva dobra beseda ali le njegova prisotnost. Včasih je bilo krivo okolje, ki je s premočnimi vplivi na mlado in neizkušeno osebnost izzvalo preburno in prehitro reakcijo. Pri občutljivih ljudeh je to mogoče. Ali vemo, da se je v trenutku, ko se je telo potopilo v vodo, zadrhtelo na vrvi ali prevesilo po strelu, v možganih samomorilca pojavil obupen klic po življenju, ki je ugašalo? Ne vemo. Predpostavljamo pa lahko. Toda iz objema smrti ni vrnitve. Želim, da bi vsi tisti, ki bodo brali te zapiske, dobro premislili in našli povsod rešitev, ker ti, o katerih pripovedujejo zgodbe, tega niso bili sposobni. Bili so odpadli listi, ki jih je z vejic drevesa odpihal veter. Dr. B O. (nadaljevanje prihodnjič) voljeni tudi sodniki in vodje ustanov. Za predsednika temeljnega sodišča Novo mesto je bil izvoljen Štefan Simončič, dosedanji predsednik okrožnega sodišča, za sodnike v omenjenih enotah temeljnega sodišča pa: Rudi Jereb, Janez Kramarič, Anton Trunketj, Janez Smolej, Zlata Savelj, Alojzija Mcžan, Marija Črnu-gclj, Nataša Gluhar-Križmančič, Martin Furlan, Ljuba Tiran, Franc Kusič, Cveta Matjašič, Jurij Picek, Marija Kastelic, Milojka Gutman, DVA VLOMA V KOČEVJU V noči od 27. na 28. december je bilo v Kočevju kar dvakrat vlomljeno. Na pošti je še neznan vlomilec, ki pa so mu miličniki na sledi, razbil okno v teleprinterskem oddelku in vlomil v več pisalnih miz. Izkupiček je bil skromen, saj je le v enem predalu našel 600 din. Samo na tem steklu pa je za 800 din škode. Ponovno je bilo vlomljeno v pisarne SGP Zidar tozd Gradbeni sektor (prejšnji vlom je bil tu 13. novembra, se pravi dober mesec prej). Tudi tu je vstopil vlomilec skozi okno. Škode je napravil za okoli 1.900 din. Odnesel je tudi ročno blagajno, vendar so jo še istega dne našli. Janez Gartnar, Bogomir Kovič, Alenka Kranjc, F -anc Pavlinič, Darinka Plevnik, Janez Stariha, Antonija Gel ar. Sil /ester Zakrajšek, Aloj/. Vidic, Marjan Žibert, Mira Javorič, Dušan Dornik, Franja Novak, Klavdij Kofol, Marko Zupančič, Anton Markelj. Vsi so diplomirani juristi z delovno dobo od 2 do 37 let. Predsednik in sodniki so bili izvoljeni za dobo osmih let. Pri temeljnem javnem tožilstvu Novo mesto pa so bili izvoljeni naslednji: za predsednika Jože Peterca, dosedanji okrožni javni tožilec, za namestnika javnega tožilca pa dr. Ludvik Golež, Anton Ribnikar, Anton Šporar, Andrej Tiran, mag. Vinko Zagrnajster, Franc Žunič. Razen teh so vse občinske skupščine iz področja, za katero bo poslovalo novomeško temeljno sodišče, izvolile še skupno 530 sodnikov porotnikov. Osem krst o praznikih Sest življenj je vzela cesta, dve pa druge nesreče Črnoglede napovedi glede nesreč med prazniki so se žal spet uresničile, čeravno je bilo ob slabih cestnih razmerah na splošno več previdnosti. Prva in najhujša prometna nesreča se je zgodila že 28. decembra zvečer pri Biču. Zagrebčan Orlando Silvio je z avtom vozil proti Ljubljani, pri Biču pa je kdove zakaj nenadoma zavil v levo in treščil v tovornjak, ki gaje pripeljal naproti Nakica Tefik iz Zagorja. Tovornjak je Orlandov avto potiskal pred seboj še več metrov, ko je iz ljubljanske smeri pripeljal osebni avto Janko Križanič iz Koprivnice in se zaletel v tovornjak. V tej nesreči so bili v zagrebškem avtu takoj mrtvi voznik Orlando, njegova žena Jasna in 13-lctni sin Dino-tpr sopotnica Mila Tomljenovič iz Zagreba. Ranjeni pa so bili tudi oba voznika tovornjaka in osebnega avta ter še dva potnika v tovornjaku. Gmotna škoda je bila ocenjena na 300.000 dinarjev. Isti dan popoldne se je smrtno ponesrečil tudi 36-lctni Pavle Cmič iz Purge. Ta je vozil traktor po vaški poti proti Žuničem, zapeljal na breg, nakar seje traktor prevrnil in pokopal pod seboj voznika. Hudo poškodovanega Cmiča so odpeljali v bolnišnico, kjer pa je poškodban podlegel. Dan kasneje je bil pri Kamnem potoku ob življenje domačin 21-lctni Anton Kužnik. Okrog 18. ure je šel peš ob kolesu, ko je iz smeri Trebnjega pripeljal z osebnim avtom 'Vincenc Kostanjevec. Med tesnim prehitevanjem je pešca ob kolesu zbil, da ga je vrglo najprej na pokrov avta, nato pa še v skalo ob cesti. Bilje takoj mrtev. Nesrečna smrt pa je doma doletela 30. decembra zjutraj 40-letnega Jožeta Grma izBušin-ca. Z bratom, 30-letnim Ivanom, nista bila zaposlena, živela sta doma v zelo revnih razmerah, njun vsakdanji gost pa je bila pijača. V hiši sta kurila kar na tleh na kosu pločevine. Ta dan se je pri kurjenju vnel pod ognjiščem leseni pod, začel je uhajati ogljikov monoksid. Ko so ju našli, je bil Jože mrtev, Ivana pa so našli nezavestnega in ga odpeljali v bolnišnico. Žalostno novo leto se je začelo tudi za Šimčeve v Hrušici pri Stopičah. Prvi dan v letu 1979 so kuhali žganje. Okrog 19. ure je prišla v prostor za žganjekuho 36-letna Marija Sime s štiriletno' hčerko. Ko je prestopila prag, se je zrušila na tla. Otrok je zajokal, pritekli so domači in ugotovili, da je Marija že nezavestna. Nudili so ji prvo pomoč, takoj poklicali zdravnika, ki je poskrbel za prevoz v bolnišnico, ampak pomoči ni bilo več. Vzrok nenadne smrti še raziskujejo. V DREVO PA SE V HISO - Ca-zim Bačevac iz Hrušice pri Straži je 28. decembra zvečer vozil osebni avto od Vavte vasi proti mestu, med potjo pa je v Jurki vasi ovinek izpeljeval kar naravnost, trčil v drevo ob cesti, nato pa še v vogal bližnje hiše. Voznik in sopotnik Stanc Peterlin iz Dol. Straže sta bila ranjena prepeljana v bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 35.000 dinarjev. PRI UMIKANJU NAOKROG - 29. decembra popoldne je Franc Anderlič iz Straže pri Mokronogu vozil proti Mirni, v Bistrici pa je zdrknil v levo, vtem ko ic naproti pripeljala z avtom Nika Majcen iz Šentjanža. Voznica se je umaknila na rob, pa jo je zaneslo in prevrnilo. Gmotne škode je za 35.000 dinarjev. MED SREČANJEM V TOVORNJAK - 2. januarja popoldan je Martin Urbanč iz Gorice pri Leskovcu vozil osebni avto z nemško registracijo proti Kostanjevici. V ovinku mu je pripeljal nasproti tovornjak, med srečanjem pe je Urbančev avto zaneslo in je prišlo do trčenja. Ranjena je bila sopotnica Jožica Urbanč iz Gorice, gmotne škode pa je za 60.000 dinarjev. MIMO ZNAKA STOP - 1. januarja zjutraj je Marko Kobe iz Starega trga ob Kolpi vozil osebni avto po Ulici 21. oktobra v Črnomlju. Ko se je pripeljal v križišče, je po ulici Pod smreko pripeljal Jože Vranešič in, ne da bi upošteval znak ,,Stop”, zavil na glavno cesto. Zadel je v Kobetov avto, pri tem pa sta bila ranjena Kobe in njegov sopotnik Boris Grabrijan iz Črnomlja. Oba so odpeljali v bolnišnico, medtem ko je gmotne škode za 15.000 dinarjev. ZA GLAVO JE DROG PRETRD - 1. januarja zjutraj je Janez Jakša iz Vranešič vozil osebni avto po Kolodvorski cesti v Črnomlju, ko pa je zapeljal v ulico Na utrdbah, gaje ob prenagli vožnji zaneslo v drog električne razsvetljave. Jakša sc je ranil v glavo, zato so ga odpeljali v bolnišnico. Gmotna škoda ni velika. V TEMI BREZ LUČI - 27. decembra je Anton Gričar z Uršnih sel, začasno na delu v ZRN, z osebnim avtom zavil izpred parkirišča pri novomeškem Metropolu proti Cesti komandanta Staneta. Ni imel prižganih luči in je zadel 29-lctncga pešca Janeza Kovačiča iz Starega gradu pri Podbočju, ki je prečkal cesto. Avtomobilist je ponesrečenca takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili dvakratni zlom desne noge in razne odrgnine. CIKCAK SE JE KONČAL OB HIŠI - Alojz Gričar z Dol. Pod-boršta je 29. decembra zvečer vozil osebni avto od Slovenske vasi proti Mirni. V Trsteniku ga je v ovinku začelo zanašati sem in tja, dokler se ni ustavil ob vogalu poslopja ob cesti. Voznik je bil laže ranjen, popravilo avtomobila pa ga bo veljalo 40.000 dinarjev. HITRO IN NEVEŠČE - 30. decembra dopoldne se je Mimica Majrelc s Straž nega vrha pripeljala na bencinsko črpalko v Črnomlju. Ko soji napolnili bencinski tank, je med hitrim izpeljevanjem zapeljala na betonski podstavek in pritisnila ob črpalko Karolino Željko iz Vojne vasi. Željkovo so s poškodovano nogo odpeljali v bolnišnico. POCENI JO JE ODNESEL - 30. decembra popoldne je Zlatko Pilimini iz Fratrovcev pri Vinici vozil osebni avto proti Črnomlju. Pri odcepu za Sela ga je v ovinku zaneslo s ceste, nato se je nekajkrat prevrnil. Pri tem je voznik padel iz avta in se laže ranil, gmotno škodo pa so ocenili na 10.000 dinarjev. OGLEDOVAL JE DRUGEGA, PA ... - 30. decembra dopoldne je Postojnčan Dušan Lukič vozil oseb-n-avto proti Zagrebu. Pri Prilrpah je bil pod cesto prevrnjen tovornjak, Lukič pa si ga je med vožnjo ogledoval in pri tem zapeljal na bankino in po nasipu navzdol, da sc je avto prevrnil na travnik. Pri nezgodi so bili laže ranjeni voznik in sopotniki Lukič Natalija, Aleksander in Vesna. Gmotne škode je za 40.000 dinarjev. ČETRTKOV INTERVJU Samoprispevek je edini up »Zadnja leta smo zgradili veliko šol, pa še vedno pomeni pomanjkanje prostora v šolah največjo oviro," pravi Stefan Galič Stefan Galič je sicer direktor prevoznega podjetja „Gorjanci”, ker pa že drugo mandatno dobo opravlja funkcijo predsednika izvršilnega odbora občinske izobraževalne skupnosti,je med najboljšimi poznavalci šolskih razmer. Vidi se mu, da je s srcem pri tej stvari, čeprav funkcija ni niti najmanj hvaležna. ,Najbolj me jezi, kadar kdo pravi, da delavci ne razumejo pomena izobraževanja in nalog izobraževalne skupnosti. Iz izkušenj vem, da delavec še kako vse razume in se za vse zanima, samo če mu razložiš v jeziku, ki ga razume. Gradivo, polno puhlic, dolgih stavkov in nepotrebnih besed, sprejme pa z nezaupanjem in včasih zato tudi vsebine ne mara.” To mi je natresel za uvod v najin šolski pogovor, ki sva ga začela s prostorsko stisko v vseh šolah. „V dosedanjem obdobju plačevanja samoprispevka za gradnjo šol nismo uresničili dozidave v Štntjemeju in Stopičah, kar pa lahko štejemo le za zaumdo, ker se bo gradnja v obeh krajih začela v kratkem. Pač pa so Šli po vodi načrti o prezidavah na šolah v Šmihelu, Bršljinu, Vavti vasi, Otočcu in Žužemberku. Glede na neznanske podražitve v gradbeništvu so investicijski dinar v celoti vzele že začete gradnje. Ker je ostalo toliko nalog neuresničenih in so težave na šolah vsak dan hujše , bomo pač morali čimprej začeti z gradnjami. Ne vidim pa druge možnosti, kot ponovno odločiti se za samoprispevek, ko se bo ta letos iztekel. Nujno je tudi začeti gradnjo centra za usmerjeno izobraževanje v Novem mestu, kajti malo manj kot dve desetletji mesto ni pridobilo niti enega samega novega sedeža v srednješolskih klopeh. Trenutno so vse srednje šole zasedene več kot 7a dve izmeni pouka na dan in nekatere poslujejo na štirih krajih.” - Ker je gradnja tako draga, mar se ni bati, da bo za nekatere šole spet zmanjkalo, četudi ponovno sprejmemo samoprispevek? „Seveda nihče ne more jamčiti, da bodo na papirju zapisane gradnje postale stvarnost. Prav zato sem prepričan, da bi morali z dogovarjanjem sestaviti prioritetno listo. Po mojem bi šla prednost vsekakor šolam, katerih gradnja je ostala na papirju že v tej dobi plačevanja samoprispevka.” Podeželske šole tarnajo nad nemogočimi razmerami glede prostora in pogojev dela, v mestu pa prav tako, čprav je bilo zadnja leta le zgrajenih nekaj lepih šol. Kdo je bolj upravičen? „V občini imamo 7560 šoloobveznih otrok, od teh jih ju 38 odst. v mestu, ostali so na 15 šolah v raznih krajih. Priseljevanje v mesto je vedno večje, tako računamo, da bomo imeli že leta 1980 na mestnih osemletkah že čez polovico vseh šoloobveznih otrok. Glede na to bo nujno tudi v mestu nadaljevati gradnjo šol v novih soseskah.” - Koliko velja šolanje enega otroka v naši občini? „V minulem letu 1978 smo to Izračunali in prišli do številke 18.000. Toliko dinarjev stane v poprečju šolanje enega otroka venem šolskem letu v občini, medtem ko šolanje v resnici zelo različno stane. Na primer: na Prevolah, kjer je oddaljena šola s celodnevnim poukom, stane šolanje enega otroka čez 35.000 dinarjev. Tudi na nekaterih malo obiskanih ! podružničnih šolali je šolanje zelo drago, zato bi naj- ' brž kazalo razmisliti o tem, če ne bi bilo bolje še kakšno podružnico ukiniti.” riabaCer NOVI MODELI PRIKOLIC Tovarna prikolic v IMV jc v letu 1978 začela poslovati kot tozd. Prvo leto samostojnega poslovanja vendarle lahko štejejo za dokaj uspešno. V 11 mesecih leta 1978 so namreč sestavili 12054 prikolic, kar jc za preko 11 odstotkov več kot leto dni prej. V drugem polletju 1978 so začeli uvajati v proizvodnjo nove modele prikolic in izdelovati tudi nove vzorčne tipe, zato jc bilo malce manj proizvodnje. Težave pa so imeli tudi pri uvozu delov in z domačimi kooperanti, tako da jc bilo v proizvodnji precej nedovršenih kosov. V leto 1979 pa stopa kolektiv tovarne prikolic z načrtom, ki predvideva precejšnjo povečanje proizvodnje. NAGELJ iN KNJIŽICA ZA SPOMIN - Takole so odhajali novosprejeti mladi komunisti iz Dolenjske galerije, pri čemer sta jim bila poklonjeni nagelj in -knjižica le spodbuda za to, da bodo vrste komunistov ne le številčno, ampak tudi vsebinsko močnejše.(Foto: Bačer) 68 KOMUNISTOV VEČ Zadnje dni pred iztekom starega leta je bila v Dolenjski galeriji slavnost ob sprejemu 68 novih članov v Zvezo komunistov. Svečanemu sprejemu z govorom sekretarja komiteja Francija Bor-sana in kulturnim programoM, ki so ga izvedli Sentjemejdti oktet, novomeška glasbena šefa in dijaki gimnazije, so prisostvovali tudi nekdanji najvišji partijski funkcionarji novomeškega orkožja, okraja ali komiteja. Med njimi so bili tudi: narodna heroja Viktor Avbelj-Rudi in Jože Borštnar, Franc Pirkovič, Viktor Zupančič, Jože Plaveč in drugi. Novosprejeti člani ZK, med katerimi so bili pretoino mladi ljudje, so si zatem ogledali razstavo v novem Muzeju evolucije in NOB. Uradno: tri vrste črnih gradenj V novomeški občini je od leta 1972 dalje zabeleženih 753 raznih črnih gradenj, vendar strokovnjaki menijo, da jih je še trikrat več - Kaj z njimi? Kako jih obravnavati? Urbanistična inšpekcija je samo v minulem letu obravnavala 125 na imo postavljenih poslopij, od stanovanjskih hiš do zidanic, skednjev in Kozolcev ter garaž. Gradijo tudi tam, kj:r bo čez nekaj let stala blokovska soseska, kjer bo tekla cesta itd. Vsak po svoje ne bo več delal, sicer bo v urbanizmu še več težav in zmešnjav. Na zadnjem zasedanju zbora tri skupine. V prvi bodo tiste, združenega dela in zbora krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine konec decembra so to problematiko obravnavali in sprejeli občinski odlok, ki bo v novem letu vnesel več reda in zakonitosti v uporabi prostora. Vse evidentirane črne gradnje bodo razvrščene v KOSMATI, NE PA CISTI Pred nedavnim smo v našem listu (na novomeški strani) objavili podatke o osebnih dohodkih zaposlenih v septembru 1978, pri tem pa je prišlo do pomote pri zbiranju podatkov glede zaslužkov zaposlenih v delovni skupnosti skupnih služb v šolstvu. Navedli smo, da so imeli poprečen OD čez 10.000 dinarjev, kar pa je bil njihov kosmati osebni dohodek. V resnici so zaslužili v poprečju 7.675 dinarjev. ki jih bo mogoče legalizirati, ker ne ovirajo prostorskih načrtov, pač pa bodo morali lastniki pridobiti vse potrebne dokumente. V drugo skupino bodo spadali tisti objekti, ki začasno lahko stojijo (če lastnik to želi). Lastniki bodo dobili začasna lokacijska dovoljenja in možnost priključitve na komunalne naprave, toda objekti bodo morali stran, če bo nastala potreba in širši družbeni interes za tisti prostor. Tretjo skupino bodo tvorila na čmo postavljena poslopja, ki že zdaj ovirajo načrtno družbeno gradnjo in bodo brezpogojno odstranjena. Čeprav bo za posameznika odstranitev objekta hud udarec, bo potrebno poseči po ostrih ukrepih, sicer bona ta račun prikrajšana množica prebivalcev. Iz delegatskih klopi je bilo slišati pripombe, da črna grad- Manjšina se pokori večini Letos bo četrtina vseh sredstev pri interesnih skupnostih namenjena investicijam — Kam bodo dali presežek sredstev? Prispevna stopnja za financiranje družbenih dejavnosti v novomeški občini ne znaša 32,69 odst., kot je bilo predlagano, ampak 32,57 odst. Taka odloči- Žabja in Irča vas najlepši? Urbanisti predlagajo, naj bi v 2abji vasi pozidali 23 hektarov površin, v Irci vasi pa 10 hektarov — Ne samo stanovanja, ampak tudi vrtci, šole in trgovine — Po mnenju strokovnjakov na Zavodu za družbeno planiranje bi bilo možno najhitreje pripraviti zazidalno dokumentacijo in omogočiti gradnjo v Žabji vasi in pri Irči vasi. Občinska skupščina je že sprejela odlok o prepovedi prometa z zemljišči, medtem pa je v ’ ’ ;la.................. izdelavi zazidalni načrt. V Žabji vasi je med cesto proti Šentjerneju na severu, rezervatom za predvideno vzhodno obvoznico, rezervatom za železnico v smeri Brežice na .jugu in novim odsekom magistrale v smeri Medika okrog 45 hektarov površin. Od teh jih je 12 hektarov že pozidanih v naselju montažnih hiš na tratah ter ob Poti na Gorjance, 23 hektarov zemljišča pa je še prostega. Po presoji urbanistov bi lahko na tem prostoru zgradili 610 blokovskih stanovanj, 160 stanovanj v samskem domu, 90 vrstnih hiš, vrtec za 250 otrok, novo celodnevno šolo za 800 ptrok, 300 m2 bi namenili servisnim dejavnostim in 400 m2 osrednjemu večnamenskemu objektu. Predvidena je tudi trgovina z nad 500 m2 prostora ter prodajno razstavni center IMV z okrog 15000 m2 površine. Skupno bi bilo možno v predelu Žabje vasi pozidati 70.000 m2 površin, v novi so- seski pa bi živelo 2200 prebivalcev. Starejši Žabrčani pa se najbrž še spominjajo časov, ko je Novo mesto imelo toliko duš. Drugo ureditveno območje za družbeno usmerjeno gradnjo predlagajo med Irčo vasjo, novim naseljem Drska in Brodom. Tu je 12 hektarov zemljišč, od katerih je poltretji hektar že pozidan, možno pa bi bilo pozidati še 36.000 m2 površin. Za ta predel sta dva predloga: po enem naj bi zgradili 368 blokovskih stanovanj in 36 družinskih hiš, po drugem 205 blokovskih stanovanj in 84 zasebnih hiš. V obeh primerih pa je predvidena trgovina, osnovna šola in nekaj manjših lokalov. To so zaenkrat predlogi pri izdelavi zazidalnega načrta, pot do začetka gradnje je vsekakor še daleč. Gre pa po daljšem času za prve resne in uresničljive predloge, da bi pri stanovanjski graditvi vendarle hitreje napredovali. BREZ SKRBI NA DELU - Delavka v Novolesovi proizvodnji (na sliki) je z mislimi lahko pri delu, ker ji skrb za otroka odvzame tovarniški vrtec. Novoles ima svojo otroškovarstveno ustanovo že dolgo let, imajo svojo ambulanto, zadnje čase pa pospešeno gradijo tudi stanovanja za delavce. (Foto: R. Bačer) tev je bila sprejeta v skupščinskih klopeh. Anekse je sprejelo in podpisalo 77,8 odstotka zaposlenih, zato veljajo za vse. Letošnja prispevna stopnja je resda za 0,42 odst. višja, kot je bila lanska, še vedno pa ne dosega poprečja, predvidenega v srednjeročnem planu. Usklajevanje med interesnimi skupnostmi je trajalo dolgo, vsak se je boril za svoje potrebe, pripombe k povečanju obremenitev so bile ostre, ob tem pa tudi zahteve delovnih ljudi velike. Ker je anekse, o katerih so razpravljali v združenem delu, potrdilo nad tri četrtine zaposlenih, bodo veljali tudi za tistih 3666 delavcev v 13 tozdih, ki so bili proti. Izračunali so, da se bo v letu 1979 za interesne skupnosti družbenih dejavnosti zbralo 480 milijard dinarjev, od tega pa je 12 milijard predvidenih za investicije. Hočemo nove šole, zdravstvene postaje, potrebujemo srednje šole, ko pa je potrebno seči v žep, se včasih taisti, ki najbolj glasno zahteva, v hipu prelevi v drugo kožo in reče: ne dam. Na tak način se kajpak dogovori podirajo in tudi napredka ni takega, kot smo ga potrebni in ga pričakujemo. Ko so konec decembra 1978 v vseh treh občinskih zborih sprejemali prispevne stopnje, so razpravljali tudi o blizu 10 milijonih dinarjev presežka, ki se bo nabral iz prispevkov pri SIS za leto 1978. Kot so delegatom obrazložili, je možno presežke obravnavati na tri načine: ali obračunati tozdom pri prispevkih za leto 1980; možno je znižati prispevno stopnjo že sredi letošnjega leta: snotrno pa bi bilo presežke nameniti za investicije, ki jih vsi najbolj potrebujemo. V 13 letih Novo mesto ni pridobilo niti enega sedeža v srednjem šolstvu, Center tehničnih srednjih šol pa dela na petih krajih. Glede na to je bil registriran tudi predlog, naj bi letošnje presežke namenili naložbam v srednje šolstvo. nja ni bila vedno posledica samovolje, ampak včasih tudi posledica obupa nad počasnostjo pri reševanju legalne dokumentacije. Po drugi strani pa je tudi znano, daje med črnograditelji nekaj takih, ki so se požvižgali na predpise, češ kaj mi pa morejo. DAROVALI 1339 LITROV KRVI Na novomeški transfuzijski postaji so v minulem letu odvzeli 1283 litrov krvi, ki io je darovalo 4549 prostovoljcev. Če ic temu prištejemo še žužemberško krvodajalsko akcijo, ki jo po tradiciji izvaja ljubljanski transfuzijski zavod, potem je bilo na tem območju zbrane 1339 litrov krvi. Plan je bil s tem za 139 litrov presežen, kar je zelo pohvalno. Pokazalo pa se je, da so se s krvodajalstvom resno začeli ukvarjati v vseh večjih tovarnah. Medtem ko jc dolgo let glede tega nosil zastavo edinole Novoteks, so mu bili lani že huda konkurenca IMV, Novoles in Krka. »Dolenjski listu v vsako družino KURILNE KRIZE ŠE NI KONEC Vse od oktobra dalje je tudi pri novomeškem Kurivu pomanjkanje kutjave, zato ni prijetno biti v kaži tamkajšnjih uslužbencev, ki imajo dan za dnem vrsto obupanih strank. Ljudi zebe! „Če bi imeli ta hip 1000 ton premoga, bi ga lahko takoj razprodali11 so povedali v prodajalni. Dobivajo pa tako majhne količine premoga, da lahko samo šolam dajejo po 5 ton za sproti, medtem ko noben zasebnik ne more dobiti več kot 1 tono premoga. Vplačil sploh ne sprejemajo, ne morejo pa dobaviti kuriva niti tistim strankam, ki so vplačale premog že pred najhujšo krizo. Ker tudi drv že nekaj časa ni na zalogi, so začeli ljudje kuriti tudi staro ropotijo. Pravijo pa, da bo preskrba z drvmi v kratkem izboljšana, medtem ko večjih količin premoga za zdaj še ne pričakujejo. Novomeška kronika KAR DVAKRAT PRESENEČENI - Ko je med novoletnimi prazniki zapadel sneg, je bilo čez dan mesto kot izumrlo. Redke pešce pa je presenetilo, kako da lastniki hiš ali lokalov niti toliko niso poskrbeli za očiščenje pločnikov, kot sicer, čeprav tudi tokrat ne veliko. Veselo presenečenje pa je bila smetarska komunalna služba, ki je drugi dan praznikov v mestu že pobirala smeti. Kaj takega se menda tudi še ni zgodilo! JE lE ZAPRTO — Prodajalno s sadjem in zelenjavo so z Glavnega trga takoj po novem letu preselili v drug Dolenjkin lokal bliže mosta, zelenjadarsko trgovino pa urejajo za novo prodajalno kruha. Dali so obljubo, da bo do 15. januarja — mestna sramota - stara pekarna — zaprta. PO CESTI JE NEVARNO -Kamorkoli se ozreš po mestu, povsod in na vseh vzpetinah vidiš otroke s samni ali smučmi. Vse lepo in prav, toda ponekod se sankaška proga konča tik ceste ali pa na njej. Ce pridrvi avto tudi ne more v hipu ustaviti, ker je tudi cesta ledena. Se dobro, da zaenkrat ni bilo nesreč tako v Bršljinu, kot na Grmu ali na Mestnih njivah ali pa Nad mlini. DECK1 PREVLADUJEJO - v novomeški porodnišnici je v zadnjih 14 dneh rodilo 15 mamic, dobili pa so 8 fantov in 7 deklic. Rodile so: Nada Deželan iz Šegove 6 - Darjo; Majda Stcrk iz Adamičeve 39 „„„ . , deklico; Nada Vučkovič iz Koštialo- g0SP.a Pravl' ^ no*°- ve 37 - Petro: Marija Drgan s Ceste meŠka trg0Vlna ne more Posl°- brigad 5 - Mojco; Jožica Košir iz vatl brez navade, da zmanjka Ragovske 14 - Alojza; Maruška dr. enkrat tega, drugič onega. Ko Levstik-Plut iz Ulice Marjana Kozi- , se je ob praznikih pojavila kava, ne 46 - Sama; Jožica Zupan iz je zmanjkalo navadnih papima- egove 5 - Blaža; Marinka Marciuš tih serviet in podstavkov ... iz ulice Na Lazu 19 - deklico; Jožefa Hajnič iz Naselja Majde Sile’ 7 - Petra; Danica .Pureber z Drejčetove poti 8 - deklico; Jožica Žabkar iz Lobetove 10 - Boruta; Nada Luzar z Glavnega trga 16 Natašo; Cirila Kristan iz Koštialove 33 - Janeza; Sonja Piletič iz Lobetove 23 - Mitja in Vilinka Gotlib iz Ulice Mirana Jarca 22 -dečka. VSE JE ZAMRZNJENO - Tržnica je zadnjih deset dni sicer dobro založena, za kar poskrbijo prodajalci na stalnih stojnicah, je pa malo ponudbe s strani domačih prodajalk. Hud mraz ne ovira samo najbolj vnetih; pri tem pa večina razstavljenega blaga zmrduje. Cene so se malce odmrznile, in so bile take: solata do 30 din kilogram, jajca po 3,5 do 4 din, zelje po 10 din, karfijola 35 din, čebula 8 do 10 din, jabolka 15 din, grozdje 20 din, pomaranče 15 do 20 din, limone 22 din itd. DOLENJSKI UST V ČU VLAK BO VOZIL HITREJE - Hud mraz je za kratek čas prekinil intenzivno delo pri obnovi železniške proge Zagreb - Ljubljana. Večino dela opravijo sodobni stroji, vendar popolnoma le še ne zamenjajo delavčevih rok. Posnetek je z odseka Brežice - Krško. (Foto: Jožica Teppey) Naložbe spodmikajo zastoj Največjo gospodarsko investicijo v brežiški občini napoveduje letos Tovarna pohištva Za 94 odst. povečane naložbe organizacij združenega dela v 1979. letu povečujejo tudi odgovornost investitoijev in vseh tistih, Ki so te programe dolžni izpeljati. Lani je bilo v brežiški občini ravno na tem področju precej zaostankov. Da se to ne bi vleklo iz leta v hala Obrtnega kovinskega pod- nujno potreben, če hoče uresničiti s srednjeročnim programom zastavljeni razvoj. J.TEPPEY leto, je v osnutku resolucije zapisana jasna zahteva po večji doslednosti v investicijski politiki. Gre za to, da bi investitorji in banke usmerjali razpoložljivi denar najprej v dokončanje že začetih objektov, če so ti zastavljeni v skladu z dogovorjenimi razvojnimi načrti. Razen tega naj bi se investitorji kolikor mogoče otresli odvisnosti , od kreditov in povečevali lastne ' deleže. Cas je tudi, da bi prenehali z nerealnimi ocenami rokov za izgradnjo objektov in z nestrokovnim prikazovanjem investicijskih stroškov, ki jih potem opravičujejo z vsemi možnimi izgovori. Industrija bo letos nadaljevala z naložbami iz srednjeročnega programa brežiške občine. Največjo naložbo planira Tovarna pohištva. Gradila bo nov obrat za izdelovanje masivnega ploskovnega pohištva. Vrednost investicije cenijo na 150 milijonov dinarjev. Dokončana bo aprila 1980. Tedaj bodo na novo zaposlili 90 delavcev, dohodek na zaposlenega pa povečali za 64 odst. Koprski Tomos bo še letos zgradil obrat za lahko kmetijsko mehanizacijo za 59 milijonov dinarjev. Število zaposlenih bo povečal za 70. Sredi leta bo dokončana proizvodna V CERKLJAH ASFALTNA BAZA Februarja letos namerava Komunalno obrtno podjetje iz Brežic začeti s pripravami za postavitev asfaltne baze v Cerkljah. Vanjo bo investiralo 7 milijonov dinarjev. Baza bo nared v mesecu marcu. Na njen račun bodo lahko povečali število zaposlenih. Predvidevajo, da bodo na novo lahko sprejeli 15 delavcev, dohodek na zaposlenga pa povečali za 20 odstotkov. jetja iz Dobove, vredna 36 milijonov dinarjev. V njej se bo lahko zaposlilo 40 novih delavcev, dohodek na zaposlenega pa bo poskočil kar za 76 odst. Brežice bodo letos dobile tudi novo pekarno za 35 milijonov, ki jo gradi Žito Ljubljana-tozd Pekama Krško. Tovarna avtomobilskih prikolic 1MV bo širila proizvodne prostore in zgradila industrijski tir. Nove delavnice potrebuje za izdelovanje prikolic s šotorom ter zložljivih karavan prikolic. Večjo delavnico si bo postavilo tudi PPV Dobova, vendar bo ta dokončana šele prihodnje leto. Naložbe v kmetijstvo znašajo letos 83 milijonov, v trgovino 118, v gostinstvo 60, v obrt 6, v stanovanja in komunalne naprave 7 in v promet 19 milijonov. Skupna vsota je 674 milijonov dinarjev, kar je za brežiško občino sicer velik zalogaj, vendar ULIČNI IN VAŠKI ODBORI Ta mesec bo v brežiški občini končano konstituiranje krajevnih konferenc SZDL in skupščin krajevnih skupnosti. V mestu so se tokrat odločili za ulične odbore, da bi tako angažirali čim več ljudi. Tudi po vaseh so na zborih občanov volili vaške odbore SZDL, kjer ta praksa ni nova. Že doslej so namreč na ta način izpeljali številne akcije. Ponekod, na primer v Dobovi, pa imajo razen vaških odborov SZDL tudi vaške skupnosti. To jim zagotavlja neposredno vključevanje in sodelovanje širokega kroga ljudi pri skupnih nalogah. »Dolenjski list« v vsako družino NOVO V BREŽICAH NE BREZ KADROVSKIH STANOVANJ ! - Občinska skupščina je z novim letom prenesla razpolagalno iravico s stanovanji splošnega druž-oe nega premoženja na samoupravno stanovanjsko skupnost. Na prenos >a so vezane tudi obveznosti, da ne ji pozabili na kadrovska stanovanja, tembolj, ker je v občini velika kadrovska suša. Del stanovanj bo stanovanjska skupnost zato dolžna odstopiti za nujno potrebne strokovnjake. Precej kadrovskih rešitev je namreč povezanih s stanovanjem. Število in merila za delitev teh stanovanj bo stanovanjska skupnost v soglasju z občinsko skupščino določila do februarja. MRAZ, NADLOGA ZA POTNIKE - Potniki, ki se prevažajo z avtobusi, si bodo zapomnili letošnjo zimo. V Brežicah so ostali brez čakalnice in le uvidevnosti prodajalk v delikatesni trgovini Agrarie se imajo zahvaliti, da lahko čakajo na toplem. Trgovina je zato pogosto natlačena. promet pa je najbrž tudi večji, kot bi bil sicer, saj vsakdo že zaradi lepšega tudi kaj malega kupi, če ne drugega, malico. NOCOJ PA V GLEDALIŠČE! -Za 12. december napovedano gostovanje Male drame iz Ljubljane z delom Jeana Anouilha ..Orkester” pričakujejo Brežičani drevi. Predstava bo v Prosvetnem domu. Upajmo, da bolezen tokrat ne bo preprečila nastopa. To bo druga abomnajska predstava v sezoni. Vstopnice so kot vedno še na voljo po 25 in 30 dinarjev. Teden dni kasneje bo že drugo gostovanje. Tokrat bodo prišli Mariborčani s ..Klavnico” Slavvomira Mrožka. ZADREGA S KURJAVO - Mraz je hudo prizadel vse tiste, ki zaman čakajo na premog po dva, tri in več mesecev. Pošiljke zamujajo, a količine premoga so izredno majhne. Mnogi se obračajo naravnost na Rudnik Senovo, vendar ta že dolge ne sprejema naročil. Kmetom na zadolžnice Zavarovanje rešuje mnoge pred polomom Ivan Glas iz Sel dela pri zavarovalnici že 27 let. Ko je prišel v službo, je ta imela prostore v stavbi, kjer je bila prej mrtvašnica stare krške bolnišnice. Kolektiv je tedaj štel 15 ljudi in od teh so tam samo še trije. Takrat e spadalo k zavarovalnici še celo Zasavje do Dola pri Litiji. Leta 1961 se je Zasavje odcepilo. Tovariš Glas je dobro poznal ves teren. Vozil se je s kolesom, z vlakom, z avtobusom in veliko prehodil. Spominja se, da ljudje petd.”? tih letih niso sporočali nesreč, zato so jih :astopniki naknadno prijavljali. Bili so še slabo poučeni. Največ so vedeli o tem na brežiškem terenu. Včasih je prevladovalo požarno zavarovanje, v mestih zavarovanje stanovanjskih premičnih in stavb, pri kmetih pa le še kolektivno zavarovanje živine, ki ga ni več. Posevkov in vinogradov do pred kratkim kmetje sploh niso zavarovali. Zdaj se to spreminja. Zelo množično zavarujejo vinograde na Bizeljskem, vedno več pa je tudi takih, ki zavarujejo posevke in nasade sadnega drevja pred točo in pozebo. To zavarovanje je drago, zlasti za vinograde, saj mora posameznik odšteti zanj po dvanajst do petnajst tisočakov. ,,Takim dajemo premijo na zadolžnice, da jo plačajo jeseni, ko prodajo vino oz. druge pridelke. Če pa jim je letino uničila toča ali pozeba, jim premijo od-računamo pri izplačilu škode, je pojasnil Glas. Dodal je še, da družbeni sektor v celoti zavaruje redno vse posevke, vse vinograde in druge nasade. Kot vodja oddelka za zavarovanje oseb pri območni Zavarovalni skupnosti za Posavje je povedal še nekaj drugih zanimivih podatkov, na primer to, da je v Posavju življenjsko zavarovanih 13 tisoč oseb, kar je v primerjavi s številom zaposlenih največj odstotek v Sloveniji. V kolektivno nezgodno zavarovanje vključene vse delovne organiza cije in vsi zaposleni pri zasebnih obrtnikih. Letno izplačajo zavarovancem v Posavju po 5 do 6 milijonov dinarjev iz življenjskega zavaro vanja in po 3 milijone dinarjev odškodnine iz nezgodnega zavarovanja. ,.Zavarovanje marsikdaj reši družino pred polomom primeru smrti ali kake druge ne sreče, zato ni vseeno, kako kdo zavarovan," meni tovariš Glas, ki se vsak dan srečuje podobnimi primeri. JOŽICA TF.PPEY Hrup in umazanijo s poti! Pred velikimi naložbami za čistejši zrak in Savo, za odpravo hrupa in smradu Spoznanje, da se morajo resno spoprijeti s problemi varstva okolja, je v Krškem že sprožilo nekatere akcije. Ce bi z njimi zavlačevali, bi onesnaževanje začelo ovirati življenje v kraju, zavrlo doseljevanje novih delavcev in mesto bi počasi začelo zaostajati. Pobude za reševanje najbolj širila, k čemur so pripomogle perečih problemov daje komisija za varstvo okolja pri izvršnem svetu občinske skupščine. Z njenim delom oziroma z ukrepi, ki so sledili danim pobudam, nas tokrat seznanja inž. Niko Kurent, že drugo mandatno dobo predsednik komisije. Takole pravi: „V prvi mandatni dobi smo se seznanjali s problematiko in nismo zastavili nobene konkretne akcije. Potem smo se začeli dogovarjati za sanacijo z delovnimi organizacijami, ki najbolj onesnažujejo okolje (Tovarna celuloze ,Djuro Salaj", Asfaltna baza Drnovo, Termoelektrarna Brestanica). Na osnovi programov delovnih organizacij se je akcija JANUAR - MESEC ODLOČITEV Delovni ljudje in občani Krškega ta mescc na zborih sprejemajo statute KS in volijo delegate v skupščine krajevne skupnosti. Samoupravno in demokratično torej odločajo o nadaljnji vlogi ter organiziranosti krajevne skupnosti. Pred tem so namreč zavzeto sodelovali že v razpravi o osnutku statuta, ki jo je vodila krajevna organizacija SZDL. D. V. ;mžbenopolitične organizacije, predvsem Socialistična zveza. Pridružila so se ji turistična društva in krajevne skupnosti. V občini se pripravljamo zdaj na velike naložbe za čiščenje vode in zraka, za sanacijo hrupa in smradu, zlasti v Celulozi. Ta kolektiv je pokazal zrelost in bo z naložbami sledil ustavnim načelom, po katerih ima vsakdo pravico do čistega okolja. V Celulozi nameravajo graditi elektrofiltre za čiščenje zraka in deloma preiti od premoga na mazut. Z napravami za čiščenje tehnoloških odplak se bo bistveno zmanjšalo onesnaževanje reke Save, kar je delno vezano tudi na obratovanje jedrske elektrarne. Ta namreč potrebuje za hladilne naprave čistejšo vodo. Pri očiščevanju Save sodelujejo trije investitorji z enakovrednim deležem. Ti so: Tovarna Djuro Salaj, Jedrska elektrarna Krško in Vodna skupnost Dolenjske. Investicija bo veljala 240 milijonov dinarjev. Akcija pa pomeni istočasno tudi nov program za domačo industrijo. Ta si bo pridobila izkušnje pri sanaciji Krških pro- Tudi koledar vzgaja Privlačni umetniški motivi iz domače občine Ob poplavi različnih koledarjev, s katerimi ob vsakem novem letu njihovi naročniki in ajatelji zasujejo svoje poslovne stranke in jih imajo delovne organizacije, ustanove pa tudi posamezniki za eno najbolj množičnih novoletnih dani, je le malo takih, ki bi jih z likovnim očesom lahko ocenili za primerne, oziroma za omembe vredne. V prizadevanjih, da bi postal tudi izid koledarja kulturni dogodek, je prva pričela orati ledino kostanje-viška Galerija Božidarja Jakca, ki je za leto 1978 ponudila izbor reprodukcij del, ki jih hrani in po katerih je bilo povpraševanje pravzaprav osupljivo veliko. Tudi letos krožijo po krški občini likovno bolj zahtevni, hkrati pa nič manj privlačni koledarji, katerih vsebina je lahko slehernemu prejemniku za okras stanovanja ali poslovnega prostora. Na različnih krajih nam je stopil pred oči v pivi vrsti koledar, v katerem so natisnili reprodukcije oljnih del pokojnega akademskega slikarja Franja Stiplovška, ustanovitelja in prvega ravnatelja Posavskega muzeja. Motivi za koledar so vzeti predvsem iz posavske regije in so že zategadelj zanimivi za najširši krog Številna priznanja Ena izmed nedavnih prireditev, s katerimi so v krški občini počastili dan jugoslovanske ljudske armade, je bila tudi svečana seja sveta za ljudsko obrambo, občinskega štaba teritorialne obrambe in predsedstva občinske konference ZRVS. Na njej je slavnostni govornik, načelnik oddelka za LO pri občinski skupščini Blaž Kolar med drugim omenil številne uspehe, ki sojih dosegli pri po-družabljanju obrambnih priprav v krški občini. O njih najbolj zgovorno pričajo številna odlikovanja, priznanja in pohvale, ki sojih podelili. Zlato plaketo ZRVS Jugoslavije je prejel Slavko Šribar, srebrne Silvo Gorenc, Stanko Koprivnik, krški Agrokombinat in OŠ Jurija Dalmatina, bronaste pa Martin Lešnjak, Franc Cigler, Jože Kerin, Elektrarna Brestanica, Nuklearna elektrarna in OŠ Koprivnica. Dodajmo še to, da je občinski štab teritorialne obrambe že tretjič zapored kot najboljši na Dolenjskem prejel prehodno zastavico, ki jo je tako dobil v trajno last. Ž.ŠEBEK občanov, hkrati pa pomeni njihova izbira dobro predstavitev umetnika. Ta je veliko svojih del posvetil prav Krškemu in drugim krajem iz te občine, med katerimi jih ima veliko poleg umetniške tudi dokumentarno vrednost, saj prikazujejo stvari, ki jih danes ni več. Takšen koledarje obenem prispevek krške občine slavjem, ki jih Posavski muzej pripravlja za letošnjo 30-lctnico. Ž. ŠEBEK blemov in bo potem lahko prodajala čistilne naprave naprej po državi, pa tudi na tuje. Med Kovinarsko in SOP že potekajo dogovori o sklenitvi nekaterih kooperacijskih poslov glede opreme za varstvo okolja. Ta program bo dal pomemben delež pri ustvarjanju dohodka in istočasno omogočil stik s svetovno tehnologijo.” Za konec je inž. Niko Kurent dejal še to, da bodo na predlog komisije za varstvo okolja v občini poslej dopuščali le take investicije (povečave in nove gradnje) ki ne bodo onesnaževale okolja. JOŽICA TEPPEY NA VRSTI JE BILA ZBORNICA Za 10. januar sklicana seja sveta posavskih občin je imela obsežen dnevni red. Namenili so jo oceni uresničevanja srednjeročnega načrta v posavskih občinah in opredelitvi prednostnih nalog v tekočem letu. Svet se je tokrat posvetil tudi problematiki območne gospodarske zbornice ter njeni samoupravni organiziranosti. Sledila je razprava o osnutku dolgoročnega programa socialnega razvoja regije ter osnovnih usmeritvah za družbeni plan 1981-1985. Na dnevnem redu so bile še razprave o perečih vprašanjih samoupravne organiziranosti elektrogospodarstva in interesnih skupnosti za zaposlovanje ter stališčih o nadaljnji preobrazbi pravosodnega sistema. POPRAVEK V zadnjo številko Dolenjskega lista se je v članek , JCrško: spremembe na pohodu” vrinila neljuba napaka po krivdi tiskarskega škrata. Zadnji stavek v drugem stolpcu zgoraj se pravilno glasi: ..Konferenca je v svojih zaključkih poudarila, da takšna oblika nikakor ne sme ohromiti obstoječe organiziranosti papirne industrije v okviru SOZD Slovenijapapir.” ! ŽEJA PO ZNANJU - Družbenopolitično izobraževanje se uveljavlja kot nepogrešljiva oblika izpopolnjevanja mladine. Taje obvezna za vse nove člane ZK, pa tudi vse kandidate za sprejem usmerijo najprej v tečaj. V krški občini bodo letos vključili v najrazličnejše oblike izpopolnjevanja rekordno število mladih. (Foto: J. Teppey) POVSOD POLNO - Tako je bilo v vseh gostinskih lokalih v krški občini med novoletno nočjo. Sicer pa ie bilo v njih veliko tujcev, saj bi KRŠKE NOVICE odpadla ena predstava napovedanega filma (otroci res nimajo laUc ko znova zapisali, da je večina domačinov ostala lepo doma. Ali so bili zato kaj prikrajšani, pa so izvedeli v prvem novoletnem tednu, ko so povsod, seveda tudi na delovnih mestih, še dolgo obujali spomine na najdaljšo noč v letu. TUDI „MOTNJE“ - Med vsemi, ki smo jih zabeležili med temi novoletnimi prazniki, je bila vsekakor najbolj nevšečna tista, ko je v zadnjem dnevu starega leta v Krilcem pa tudi ponekod drugod zmanjkalo vode v vodovodu, oziroma je lep čas ni pritekla niti kaplja. Preklinjali so najbolj tisti, ki so v premočno zakurjenih lokalih plesali in pot potili, pa se niso mogli osvežiti, še bolj kritično pa je bilo seveda v sanitarijah. ZA ZAČETEK: POHVALA - Ko je v Krškem za letošnje novoletno otroško veselje že drugič zapored sreče!), so zbrane najmlajše v dvorani Delavskega doma prijetno pr«-se netili gojenci Dijaškega doma Milke Kerinove. Vskočili so s svojo majhno lutkovno skupino in pohval; no dobro odigrali dve kraja igrici-Izvedeli smo, da je skupina pred praznikom imela kar deset takin nastopov, ki so bili povsod enako prisrčno sprejeti. Skupini zato želimo, da bi čim dlje vztrajala, saj so lutke vsekakor najbolj sprejemljiva oblika nevsiljive vzgoje predšolskih otrok. SE ENO PREDAVANJE - Pripravila gaje OK Zveze rezervnih starešin, na njem pa so posredovan oceno današnjih vojaško-političmn razmer v svetu in njihovega vpliva na položaj in varnost nase države-Predavanje so v krškem Delavskem domu poslušali vsi rezervni starešin6 in so bili organizatorji z obiskorn resnično zadovoljni. Hkrati so * njim v celoti uresničili za leto 197B zastavljeni program. BREŽIŠKE VESTI Sindikati za dvorano in bazen Referendum na območju KS Boštanj in Sevnica 11. februarja? — Široka javna razprava Navada je že, da se pred koncem leta občinski sindikalni svet sestane na zadnji seji v iztekajočem se letu. Tokratni seji ni manjkalo delovnega poudarka. Delegati sveta so tudi strnili vse, kar je bilo doslej v združenem delu izrečenega v prid akciji za gradnjo večnamenske dvorane v Sevnici in bazena v Boštanju. Poudariti namreč velja, da so dinarjev za ti dve gradnji. v delovnih organizacijah zgledno podpisali tako imenovane anekse samoupravnih interesnih skupnosti, kar pomeni pri občinski telesnokultumi in kulturni skupnosti že 15 milijonov V POMOČ OBČANOM Na tej strani objavljamo danes prispevek o obilici poti in tudi stroškov, ki jih ima prizadevni vaški odbor iz Podgorja zato, da bi pri njihovem avtobusnem postajališču slednjič ustavljal avtobus. Vsa papirnata vojna za postavljanje takšnih objektov vzdolž republiških cest naj bi bila menda potrebna, ker tako določajo podpisi. Ne bi vseeno mogli takšnih zadev reševati kar v občini, da se ne bi bilo treba obračati na toliko naslovov v Ljubljani? Pred podobnimi težavami kot Podgori-čani so namreč na Logu. Tudi tod sedaj čaka na avtobus na planem in tudi nevarnem mestu nemalo otrok, delavcev in ostarelih ljudi. Toliko naj bi se namreč letos nateklo zaradi višje stopnje. Sklep o predvidenem referendumu je lani, kot je znano, občinska skupščina odložila. Po novem morajo objaviti sklep o razpisu referenduma po obeh krajevnih skupnostih. Delegatom občinskega sindikalnega sveta je mogoče v marsičem pritegniti, predvsem glede pripombe, da je bila dosedanja akcija pojasnjevanja nezadostna. Ljudi zanima, denimo, kaj naj bi poslej bilo s posodobljeno dvorano v gasilskem domu, TVD Partizan, sedanjo knjižnico. Na seji sveta je bilo rečeno, da bodo vsi ti objekti tudi nadalje služili namenu. Na seji so bile izrečene tudi spodbudne besede o poenotenju stališč med gradbenima odboroma oziroma skladoma za gradnjo šol in večnamenske dvorane. Oba objekta bosta ‘ zgledna obnova ^ dejavnikov z veliko prostovoljnega dela obnovili nekdanjo graj-sko konjušnico in jo funkcionalno preuredili za svojo dejavnost. Bazen lepšega videza je stavba na oko od daleč podobna nekdanji. Takšne so bile tudi zahteve spomeniškega varstva. (Foto: Železnik) SEViMIŠKI PABERKI .VESELJE DO HOJE - Pri pla •unskem. društvu Lisca v Sevnici že nekaj let začenjajo novo leto nadvse uelavno. Tako je tudi letos na prvi n ni}arski dan že zarana krenilo peš »a . co k31 SO članov. Razveseljiva i l ležba je bila tudi v nedeljo na i'p J. na O°hor. Iz sevniške občine se cpu '3 P°boda udeležilo 33 planin-h ^ krške pa 10. Nazaj so z Bo-Por krenili proti Zabukovju peš. Po Premagali v dobre 5,5 ure. sebno med šolarji je precejšnje > ^'jnarjje za smučarski tečaj med jj kimi počitnicami. Za tečaj na se* in Rogli je sprejetih 107 prijav. VSI FRIZERJI ZASEBNIKI -odotl koncu leta se je vse bolj krčil j. Ptralni čas brivnice in čcsalnice dualnega stanovanjskega potih Sevnici- Trenutno je na vra-j' „ polj obetaven odpiralni čas, kdaj nam ? odprt med tednom, prešel je da t v.zasebne roke. Zanimivo je, cvet i dejavnost v družbeni režiji ni okr medtem ko je v mestu in nov Zrasl° Precej zasebnih salo- NV°ZI, KOT VES IN ZNA S -but?teri Izletnikovi vozniki avto-na p. s,° hili ob zadnjih poledicah Potih posebno ob že tako slabih UehJ? iV bribe, presenečeni, ko so metn3u Vrle Postavljalcc novih pro- verie!ll Znwkov’ ki terjaj° vožnj° z eami. Vozniki menijo, da jim v takem niti verige ne pomagajo, več bi jim koristilo posipanje. SPRAY PA TAK - Občan iz sev-niškega Naselja heroja Maroka, kije v poslovalnici sevniškega Trgovskega podjetja 12 konec leta kupil spray za loščenje pohištva, je bil hudo razočaran. Na bombici je bilo kot na reklamah jasno natisnjeno, da gre za tako imenovani Mapolit, pri brizganju na pohištvo pa je bilo občutiti čuden vonj, pa tudi z leskom ni bilo nič. Kako le, ko pa se je pod pritiskom na embalaži pokazal napis, da gre za razpršilo za uničevanje mrčesa! ^lisjak lisjaku - Zakaj pa ti ne neseš svojega osmojenega kožuha v čiščenje v Jugotanin, kot so naredili drugi, potem ko so jim plašče zamazale Jugotaninove saje? - Ko pa premorem samo enega in prav zdaj pritiska tako strupen mraz. Brrr! si:vxiši:i vestni drug drugemu nepogrešljiva. Navsezadnje je upoštevanja vreden tudi predlog, da se za prvo javno razpravo pripravi vcc enač' V res široki razpravi n, i bi tako temelji to preverili mišljen je ljudi. A.ŽELEZNIK GLASILO ŠOLARJEV Pri sevniški Osnovni šoli Sava Kladnika je konec minulega leta spet izšla zajetna številka šolskega glasila Odmevi. V vrsti zapisov so obdelana nedavna praznovanja. 2c golo prelistavanje strani potrjuje, da dogodkov mladi ne odpravijo le s kakšno proslavo ali pa še to ne, toliko značilno za starejše. Razmnoževanje te številke je omogočila Jutranjka. SEDEČA ODBOJKA V Kamniku je Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenije pripravila seminar, na katerem je udeležence seznanila z novostmi v sedeči odbojki. Po demonstraciji sedeče odbojke se je 35 udeležencev iz vse Slovenije odločilo, da bodo v letošnjem letu po republiki pripravili več turnirjev. Na prvem se bodo športniki - invalidi pomerili 17. februarja v Kamniku. Pota brez konca Vsa zaradi navadnega avtobusnega postajališča Delo upravnih služb je nič kolikokrat tarča javne kritike. Nekaj je že govora o poenostavljanjih, vseeno pa je še marsikaj na moč zavito. Prizadevni krajani vaškega odbora Podgorje na Kozjanskem si, na primer, še vedno niso na jasnem, zakaj še kar naprej drvi Izletnikov avtobus mimo njihovega s trudom zgrajenega postajališča. Skrbni predsednik vaškega odbora, sicer pa šofer tovornjaka „Lisce“ Ivan Ocvirk, hrani vse zajetnejšo mapo pisarij. Že njegovi predhodniki so leta 1973 poslali prvo prošnjo na sevniško občino, da bi lahko gradili preprosto čakališče. Sovaščan Avgust Kralj je leta 1974 zbral 30 podpisov prebivalcev, vse skupaj so dali v vednost tudi občinski konferenci SZDL, toda vse brez odmeva. Šofer Ocvirk pove, kako se je pričel klopčič odvijati, ko je lani maja prvič stopil na republiško skupnost za ceste. Naštevanje vseh nadaljnjih potov bi bilo pre-dolgočasno branje. Graditeljem je vse dobro znano, od iskanja soglasij za lokacijo ,do gradbenega in naposled še uporabnega dovoljenja. V primeru vaškega odbora iz Podgorice pa je bilo treba urejevati vse večinoma v Ljubljani. Ocvirk ima na seznamu pet republiških inštitucij, vseh potrebnih soglasij samo za lokacijo je bilo na kraju dvanajst. Gre pač za postajališče ob republiški cesti. Vaščani se niso dali, zgradili so tudi to udarniško kot ostala tri. Preprost račun jim je dal vedeti, da bo vse skupaj ceneje, če jih gradijo hkrati. Čeprav vedo vsi za lično postajališče pri Kralju, pa so bili ob dnevu republike.bridko razočarani Za kraj so zbrali še za zastavo, avtobus pa je peljal mimo. Upanje so imeli za novo leto, pa kajpak spet ni bilo nič. Na republiškem komiteju za promet in zveze so obljubili končno soglasje za ustavljanje avtobusa, toda sredi minulega tedna soglasja še ni bilo. Ljudje zmajujejo z glavami Kako tudi ne? Vse to dopisovanje, hoja od vrat do vrat je bilo namreč v marsičem podobno poslovanju na ,4olge valove", kot temu pravijo. Bilo je brezosebno, s papirji Pač- A.Ž. Ivan Ocvirk: „Ljudje so postajališče gradili z mnogo volje. Tolikšno pisarniško zapletanje jemlje polet nadaljnjim akcijam." ZGLEDEN DOM - Šentruperški gasilci bodo s svojim prostovoljnim delom prišli do lepega doma. Stavbo so precej razširili in tudi dvignili. Spomladi bodo nadaljevali s preostalimi notranjimi obrtniškimi deli. (Foto: Železnik) KOLINSKA: ŠE BREZ KROMPIRJA Sezona predelave krompirja v pire v mirenski Kolinski - tozd tovarna za predelavo krompirja bi morala biti v polnem teku, vendar, kot smo že poročali, je proizvodnja še vedno ustavljena. Od 25. decembra lani, do časa, ko to poročamo, v ponedeljek, 8. januarja, tovarna od svojih pogodbenih dobaviteljev ni dobila nobenega gomolja. Cena krompirja za predelavo se je medtem malce povečala, kot je bilo pač rečeno ob sklenitvi pogodb. Preje je kmet dobil na čisto 2,73 dinarja za kilogram krompirja, sedaj pa bi dobil 2,85 dinarja. V ponedeljek je o nastalih razmerah razpravljal delavski svet tozda. So proizvodni načrti doseženi? Trebanjski zbor združenega dela je obravnaval tričetrtletno gospodarjenje Kraj leta je priložnost za inventure. Delegati zbora združenega dela občinske skupščine so se na zadnji seji v minulem letu na ločenem zasedanju pomudili ob takrat razpoložljivih tričetrtletnih rezultatih gospodarjenja. Načelnik oddelka za gospodarstvo inž. Nace Dežman je uvodoma ugotovil ugodne poslovne rezultate. Vsi poglavitni kazalci vlivajo upanje. Posebno rentabilnost je namreč znatno večja od tiste v predhodnem tri-četrtletju. Zaskrbljuje seveda padec rasti sredstev, namenjenih amortizaciji, zmanjšuje se tudi razpoložljivi denar v skladih za razrešitev materialnih osnov dela. Kuverte ob koncu rpeseca so bile debelejše za 21 odst. Povprečni OD je znašal v občini 4.763 dinarjev, kar je še vedno 670 dinarjev manj kot znaša republiško poprečje. Razveseljivo je na primer, da se pri IGK v Račjem selu že kažejo rezultati uspešnejšega poslovanja. Prodaja je naposled stekla. Čeprav tozd v tokratnem obračunu ni izkazal izgube (!), ne kaže zmanjšati naporov za še uspešnejše poslovanje. Pri Ljubljanski banki naj bi namreč sklenili poseben sporazum, ki naj bi jim omogočal, da bi obresti od posojil pripisali h glavnici. Še predlanske obveznosti znašajo okrog 10 milijonov, v prvem polletju lanskega leta okrog 5 milijonov. Če bi bili poterjani za to, bi bili v nezavidljivi izgubi. Tozd se je bil pritožil zoper odločitev SDK, odločitev bo sprejela centrala v Ljubljani. Med izgubarje se je vpisala mirenska Kolinska - tozd Tovarna za predelavo krompirja. Za nameček jim je 25. decembra zmanjkalo še krompirja za predelavo. Razen dokaj nezavidljivega položaja na trgu s pirejem, (izdelek so bili lani prisiljeni celo znatno poceniti) bo treba razčistiti tudi obveznosti tozda do skupnih služb HP Ko- iMV: NE DAJEJO V CENTRALI Delegatom mirenskega tozda novomeškega velikana IMV je bilo ob nedavni razpravi o poravnavanju obveznosti po samoupravnih sporazumih v trebanjski občini spet nerodno, ker so uvrščeni med tiste kolektive, ki izredno slabo poravnavajo obveznosti. V svojo obrambo so jasno in glasno pripomnili, da je za mirenske delavce že prav nespodbudno, ko dobivajo vedno znova in znova ta očitek. Se namreč strinjajo, naj se vse to poravna, nimajo pa svojega žiro računa, saj gre vse to iz novomeške centrale! linske. Račune za storitve jim od tam pošiljajo kar na vnaprej tiskanih obrazcih, gre pa za velike denarje. A.Ž. Oddaljenim manj pouka? Na Trebelnem nezadovoljni s svojo šolo Krajevna organizacija SZDL na Trebelnem je pred krajem minulega leta pripravila posebno javno tribuno, kjer je bilo navkljub obilici drugih težav te odmaknjene krajevne skupnosti največ govora o nezadovoljstvu ljudi z načinom pouka v šoli na Trebelnem. Znano je, da je bila pred leti na Trebelnem zgrajena lepa šola, poimenovana po slavn-Gubčevi brigadi. Šola naj bi bila spomenik brigadi, ustanovljeni pod vasjo. Odseljevanje, staranje prebivalstva sta pač prispevali svoje k upadanju rojstev in s tem zmanjševanju števila šoloobveznih otrok. Kot je dejal delegatom občinske skupščine delegat Pavle Miklič z Roj, so šli v šolstvu korak nazaj že z uvedbo kombiniranega pouka. Odkar so dali učitelja na Jelševec, učencem posameznih razredov na šoli v Trebelnem odpade precej ur pouka. „Učencem prvega razreda po 5 ur na teden, drugega razreda 7, tretjega pa 6. Pri prvih znaša to na leto 180, pri drugih 252 in tretješolčkih 116 ur. Kako naj naš otrok enakopravno sede v Mokronogu k tamkajšnjim učencem v celodnevni šoli ob tolikšnem primanjkljaju ur? ” je prizadeto govoril Milič. Za nameček velja poudariti, da taisti učitelj, kije zaradi obilice dela prisiljen tako ukinjati ure pouka, uči še v mali šoli. Nemalo skrbi imajo tudi učenci višjih razredov, ki se vozijo v Mokronog. „Otroci čakajo na avtobus že ob petih. Če ga do sedme ure ni, gredo lahko domov,” je povedal. Krajani pričakujejo, da bodo pri izobra- ževalni skupnosti pomagali. Zaenkrat je v prvem razredu 16, v drugem pa 20 otrok. Preveč za enega učitelja, premalo za dva! A.Ž. Želji ime telefon Želijo ga v mnogih daljenih krajih od- Ko se je delegatom nedavnega skupnega zasedanja občinske skupščine v Trebnjem že otepal dolg dnevni red, so jeli kot za stavo vstajati in se priglašati k besedi delegati bolj oddaljenih krajev. Zavzemali so se za eno in isto stvar, za nesrečni telefon in za pošto. „Naša pošta premore vsega pičle štiri kvadratne metre,” je opozarjal delegat Anton Jarc iz Dobrniča." Sedanji telefonski aparat v trgovini tudi ne ustreza, saj se človek ne more pogovarjati, da ga ne bi slišal vsak, kdor je ta čas v trgovini. Za nameček je telefon dosegljiv le omejen čas, nemalokrat pa ni dostopen, ko bi ga človek v teh oddaljenih krajih najbolj potreboval Krajani ne vedo kam z bodočo centralo," je pribil. Anton Fortuna iz Velikega Gabra se je lahko pohvalil, da premorejo že okrog sto novih interesentov za telefon. Nove prostore uspešno gradi krajevna skupnost. Šentruperčani si morajo tako rekoč na pragu 21. stoletja pomagati še z induktor-skim telefonom. Ni treba posebej poudarjati, da so zaradi dotrajanosti in preobremenjenosti naprav večidel odrezani. Kdor jih želi priklicati od zunaj, je bolje, da se poda kar sam na pot. Podjetju za PTT promet in samoupravni skupnosti vsekakor ne bo zmanjkalo nalog! A. 2. IZ KRAJA V KRAJ NAMESTO DA BI BILI VESELI - Ob odloku o dimnikarski službi je bilo med delegati celo nekaj negodovanja. Ta služba je bila v preteklost' pač izredno slabo organizirana. Mar sikdo se je tega nečednega opravila lotil sam, kakor je vedel in znal. Sedaj, ko je stvari vzel v roke novomeški obrtnik s svojimi delavci, jih marsikje neutemeljeno gledajo strani. Črka zakona nedvoumno_______ loča, da mora imeti dimnikar dostop do dimnikov in kurilnih naprav. Do koder so pri obhodih že prišli, se bodo v bodoče tudi ravnali glede nadaljnjih obiskov, kot to povedo stranki. ODVISNO OD DRUGIH - Ljudi v Dobmiški dolini zanima, kdaj bo vendarle že kaj z asfaltiranjem ceste proti 2užemberku. V odgovoru na tozadevno delegatsko vprašanje zaenkrat še ni bilo mogoče reči ka jasnega. Se v tem mesecu so namreč predvideni razgovori s predstavniki republiške skupnosti za ceste. BOLJŠA PONUDBA - Pred koncem leta je bil uspešno opravljen tehnični prevzem nove Mercatorjeve tigovine v nekdanjem mirenskem ..Cekinčku”. Prodajalna od minule- i ga tedna tudi že posluje. V njej st dobi vse, od tako imenovanega tehničnega blaga do pohištva in celo kmetijskih strojev. Poslej je precej rememb v preostalih prodajalnah, prodajalni, kjer se je stiskalo še pohištvo, je poslej ves prostor namenjen prehrambnim proizvodom, poslovalnica 9 pa je namenjena tekstilu. DRAGI ZALOGAJI — Poročali smo že, kako so mokronoški lovci razkrinkali kmeta Franca Kosa st. iz Zgornjih Lakenc, ki je z zankami lovil srne. Za troje srn, najdenih na domačiji, so mu 4. januarja lovci poslali račun, plačljiv v osmih dneh. Tarifa za sleherno uplenjeno žival je 6.000 dinarjev. Za to trikratno vsoto bi se že kaj postavnega dobilo na sejmu, kakopak brez poznejših zapletov! TREBANJSKE NOVICE — 11. januarja 1979 DOLENJSKI UST Borčevski dinarji za zdravje Krajevne organizacije ZZB NOV morajo do 15. februarja opraviti letne konference Proti neopravičeno priznani dobi — Še naprej prenašati tradicijo NOV Ta čas čaka člane odborov krajevnih organizacij ZZB NOV v črnomaljski občini obilo dela. Do IS. febmaija morajo pripraviti in opraviti redne letne konference krajevnih organizacij ZZB NOV, na katerih bodo borce seznanili z enoletnim delom, pogovorili se bodo o težavah, uspehih ter sprejeli delovne programe za letošnje leto. Bržkone bodo člani zveze pre(]Vseni odborom krajevnih borcev v dobrih tndesetih dneh, organizacij nalagajo obilo dela v katerih morajo opraviti konference. največ besed namenili borčevski zdravstveni problematiki. Že na tretji seji občinskega odbora ZZB NOV Črnomelj so sprejeli vrsto sklepov, ki KRIVA ODJUGA IN DEZ Kate, da je Cestno podjetje Novo mesto - tozd Črnomelj sprejelo na delo dva izredno lena delavca, ki so jima povrhu v se ha zaupali oskrbovanje glavne belokranjske ceste. Medtem ko je bil novomeški del gorjanske ceste že prvi dan po praznikih lepo očiščen, se je na belokranjskem delu še dolgo časa bohotil led. Za neopravljeno delo sta kriva že omenjena novosprejeta delavca: odjuga in dež. V PONEDELJEK KONCERT Konccrtna poslovalnica pri črnomaljski glasbeni šoli in občinska kulturna skupnost Črnomelj bosta pripravili 15. januarja v okviru 2. glasbenega abonmaja v letošnji sezoni koncert, na katerem se bodo predstavili člani ljubljanske miličnišlce godbe. Go s tj ? bo^lo igrali v domu Vul*nre, koncert pa se bo začel ob 20. url pri zdravstvenem varstvu borcev. Na seji so poudarili, da lahko prav borci sami največ prispevajo k razreševanju borčevskih problemov. Prav tako se bodo morale krajevne organizacije poslej aktivneje vključiti v reševanje socialne varnosti borcev, zlasti v letošnjem letu, ko bo spremenjen družbeni dogovor o družbeni pomoči in bo moč s priznavalninami rešiti marsikatero borčevsko težavo. Člani zveze borcev Jbodo na konferencah slišali vrsto zanimivih podatkov, zato je prav, da se je udeležijo v čim večjem številu. V kratkem naj bi ustanovili pri občinskih zdravstvenih skupnostih posebne komisije za borce. Da bi črnomaljski Zdravstveni dom hitreje reševali borčevsko zdravstveno problematiko, bo občinska organizacija ZZB pomagala pri razreševanju stanovanjskega problema za zdravstveni kader. Prispevala bo 300.000 din, 600.000 din bo namenila za počitniški dom v Banjolah in 400.000 din za Dom počitka v Metliki, kjer živi kar precej borcev iz črnomaljske občine. Prav tako bo za marsikoga zanimiva novica, da je občinski odbor sklenil, da bo sprožil postopek pri javnem tožilcu takoj, ko bodo ugotovili, da je .PARTIZANKA' ŠE NEPREVOZNA - Pred slabim mesecem (15. decembra 1978) je Partizansko magistralo med Starimi žagami in Črmošnjicami zasul zemeljski plaz, kije na asfalt nanesel okoli 1000 kubičnih metrov kamtnj i in zemlje Nesr: v;o, ki je ta čas Črmošnjice domala povse^i odrezala od novomeške strani, si je ogledal tudi strokovnjak, ki pa ni vedel odgovoriti, kdaj bodo plaz odstranili. Na sliki: magistrala, ki je sicer soljena natanko do plazu, je še vedno neprevozna. (Foto: Janez Pezelj) ČRNOMALJSKI DROBIR SLAB ZAČETEK, DOBER Prvi trije oziroma štirje dnevi v novem letu so se začeli - tako ugotavljajo po črnomaljskih pisarnah -slabo. Najprej sta zaposlene na cesti sprejela hud mraz in led, odrekli so avtomobili in vozniki avtobusov, marsikje so bile pisarne hladne, predpostavljeni pa so zaradi številnih zamud na delo pozabili na zadnji petek v minulem letu, ko so s podrejenimi delu obrnili hrbet kmalu po malici.. . ,SEN‘ JE SANJAL - Marsikdo se je močno razveselil črnomaljskega novoletnega plesa, ki so ga pripravili v Restavraciji Grad. Malo manj veseli so bili plesa željni občani tisti hip, ko so jim organizatorji ob vstopu pobrali po 100,00 din. Se manj veseli pa so bili kasneje, zakaj nadobudni člani ansambla ,Scn‘ s svojim igranjem niso mogli razveseliti gostov. Pri njih so bili še najbolj kakovostni odmori. Najbrž so to vedeli tudi glasbeniki, zakaj tako dolgih odmorov črnomaljski ljubitelji plesa še niso doživeli. GLAS MLADIH PREŠIBAK -Prva letošnja številka ,,Glas mladih1, flasila osnovne organizacije ZSMS mona-Dolcnjka Črnomelj, brž- SEMIČ: SLEPI IN GLUHI OBČANI Kaže, da je okoli 300 prebivalcev iz osmih semiških blokov prepričanih, da so uresničili prav vse svoje načrte in želje in so za prizadevanja družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti gluhi in slepi. To so v zadnjem času nazorno dvakrat dokazali: prvič ob minulem prazniku republike, ko so najbrž ne namenoma pozabili izobesiti zastave, drugič pa na zadnjem zboru občanov, ko je nanj iz blokovskega naselja prišel en sam občan. bila komu neopravičeno pi i/nuna posebna doba. V postopku bodo tudi priče, za katere bodo ugotovili, da so dale lažne izjave. Prav tako bodo morali borci na konferencah ugotoviti, koliko so vključeni v delo pri samoupravnem socialističnem razvoju, kako bodo šc naprej prenašali tradicije NOV na mladino itd. DELOVNI SINDIKALISTI Te'dni so po črnomaljski občini v teku letni sindikalni članski sestanki. Začeli so se 26. decembra 1978, končali pa sc bodo do 20. januarja. Na že opravljenih sestankih so člani osnovnih organizacij ocenili svoje delo, pregledali, če so bili sprejeti vsi samoupravni sporazumi in družbeni dogovori, ocenjevali so uspešnost dela samoupravnih organov, delavske kontrole in delegacij, ocenili so družbenopolitično izobraževanje in izdelali ter sprejeli delovne programe osnovnih sindikalnih organizacij za letošnje leto. Obenem je potekala javna razprava o reorganizaciji Gospodarske zbornice za Dolenjsko. Tradicija in dobro ime »Črnomaljska Godba na pihala ima pestro zgodovino," rad pove njen zdajšnji predsednik Joško Birkclbach. „Letos praznuje 112. rojstni dan in pohvaliti se moramo, da njena koračnica nikoli ni utihnila. Niti v času druge svetovne vihre...“ Takoj po vojni je sicer kazalo, da bo za godbo b8lj hudo, toda najstarejši člani, ki se danes lahko pohvalijo že s 50 letnim igranjem (Stanko Weiss, Anton Jakša in dirigent France Milek), so jo nekako nanovo sestavili. Birkelbach pravi: „Naši veterani so bili zelo prizadevni. Na cesti so ustavljali dijake, delavce, vendar so bili za glasbo najbolj navdušeni vajenci. Od petdesetih let dalje so bili vedno jedro godbe. Žal pa so po končanem šolanju odhajali in godba je bila vedno v škripcih. Vendar ni bilo nikoli tako hudo, da bi razpadla. Od prve povojne generacije sva pri godbi ostala samo še jaz in zdajšnji gospodar Janez Željko." Danes ima godba nekaj več kot 40 članov, v Pihalnem orkestru Črnomelj, kot ima godba uradno ime, pa igra tudi sedem žensk. Vodstvo orkestra si prizadeva, da bi skupino še pomladilo in upa, da se kone svojih bralcev ne bo razveselila. Vidi se, da je uredništvo pri svijem delu preveč osamljeno, zakaj objavilo je nekaj člankov, ki bi jih lahko že pred pol leta. bo pri Birkelbachu, Milku in drugih članih oglasilo kar največ mladih Belokranjcev, ki imajo radi koračnice. V sodelovanju s črnomaljsko Glasbeno šolo bodo najbrž odprli oddelek za pihala in ker ima orkester na voljo dovolj inštrumentov, bi lahko črnomaljska godba, ki ima bogato tradicijo in dobro ime, prav kmalu dobila tako želen „pod-mladek. J. P. SEMIČ: SKROMNA UDELE2BA Konec minulega leta je sklicala krajevna konferenca SZDL Semič zbor občanov, ki je navzlic preskromni udeležbi uspel. Občani so ocenili delo krajevne skupnosti in ugotovili, da so v minulem letu dobili 9 km asfaltiranih vaških poti, 11 km novih poti, precej boljšo električno napeljavo, nove telefone, dokončali so vodovod itd. Zasluge za napredek gredo predvsem občanom, ki so akcije podprli finančno pa tudi s prostovoljnim delom. Pogovorili so se tudi o novem okvirnem delovnem programu krajevne skupnosti; letos bodo imeli prednost pokopališče z mrliško vežico, čistilna naprava, romsko vprašanje, dograditev šole itd U.K. ZBOR MAČKOV Vodstvo .(iradaškili mačkov' sporoča. da so se člani njihove druščine že /učcli pripravljati na tradicionalno gradaško pustno prireditev. I)a In se letošnja od prejšnjih bistveno ločila, bodo mački pripravili v soboto, 13. januarja, ob 19. uri v gostilni Stampohar tradicionalni letni občni zbor. Pogovorili se bodo o uspehih in napakah v minulem letu in o načrtih za nov program. OBČNI ZBOR OBRTNIKOV Člani Obrtnega združenja iz Metlike bodo pripravili v nedeljo, 14. januarja, ob 9. uri v Obrtnem domu redni letni občni zbor. Na njem bodo razpravljali o novem zakonu in o preobrazbi dosedanjih združenj, beseda bo stekla tudi o ustanovitvi obrtne zadruge, bržkone pa bo prisotne najbolj zanimala točka o kreditiranju obrtnikov. SLABO OBISKAN SEJEM - Prvi metliški živinski sejem v mladem letu je morebitne kupce, ki so se pripeljali v Metliko, razočaral. Kmetje so prignali le malo živine, pa še ta prvo sredo v letu v glavnem ni menjala lastnika. Na sliki: več kupcev kot živine. Boj proti prevelikim razlikam Rezijski in pisarniški delavci imajo večji osebni dohodek kot proizvodni delavci — Po-nekje še vedno delajo brez srednjeročnega načrta Na lanski zadnji seji članov predsedstva metliškega sindikalnega sveta, ki so jo imeli ko ec decembra, so se pogovorili o uresničevanju zakona o zduženem delu, o družbeni prehrani v met iški občini in o delovnem programu občinskega sveta Zveze sindikatov za letošnje leto. Ko so ocenjevali uresničevanje zakona, so menili, da mu je v glavnem zadoščeno, kritizirali pa so zavlačevanje ustavne preobrazbe v osnovnem šolstvu POZABLJENO MENTORSTVO Na zadnjem sestanku predsednikov osnovnih organizacij ZSMS iz metliške občine, na katerem je bilo okoli 20 predsednikov, so se mladi pogovarjali o mladinskih delovnih akcijah, informativni dejavnosti, ki ter otroškem varstvu. Sodili so, da ni opravičil, ki bi še dovoljevala ssdanjo ureditev, ki povrhu vsega otroškemu varstvu ne dopušča samostojnega in samoupravnega urejanja težav, s katerim se varstvo srečuje. Prav tako so ponovno zastavili vprašanji, kaj je z uresničevanjem samoupravnega sporazuma med delovnima organizacijama ,3eti“ in Komet in zakaj je bilo pri povezovanju gradbeništva, obrti in transporta narejeno tako malo. »Nesprejemljivo je,'“ so kriti- jo bodo okrepili, o priljubljenih pohodnih enotah, največ besed pa so • zirali, ,4a imajo režijski in pi-posvetili mentorstvu, ki je, kot so sarniški delavci večji osebni do- rekli na sestanku, v metliški občini nekoliko zaspalo. Beseda je tekla tudi o taborništvu, ki ga bodo skušali letos oživiti. Ob koncu so dobili predstavniki najboljših osnovnih organizacij nagrade. Odprto pismo Na Partizanskem trgu v Metliki stoji stara šola. Vanjo je hodila vrsta generacij po znanje, v njej smo se tresli pred učitelji in pred batinami, ki so takrat še pogo-stoma padale, kamor so pač priletele. Potem je zrasla nad Pungartom nova, sodobna, krasna šola. Staro, ponosno, veliko rjavo stavbo na Partizanskem trgu je zasedel Komet. V razredih je imel skladišče za nedrčke, steznike in steznik hlačke. Kometovci so se preselili v Rosalnice, stara šola pa je ostala osamljena, pozabljena, zapuščena. Nikomur več ne vzbuja niti strahu niti spoštovanja, še najprej usmiljenje. Morda tudi zgražanje, kajti okna so razbita, vhodna vrata napol gnila, stene premočene, oluščene, polne madežev, žlebovi puščajo, da teče voda po fasadi in ji jemlje življenje. V občini pa je, tako vsaj slišim z vseh vetrov, veliko pomanjkanje stanovanj, prostorov za dejavnost amaterskih skupin, ni internata, ni samskih stanovanj, skratka, vlada velika prostorska stiska. Tudi denarja za obnovitev stare šole stoodstotno ni, vem. Gotovo pa je kje kak dinarček za šipe, za mizarja, za popravilo žlebov, za ohranitev tistega, kar je nekdo v preteklosti sezidal. Na pročelju stare šole na Partizanskem trgu sta vzidani spominski plošči. Prva govori o tem, da je bila tu med vojno oficirska šola, druga pa seznanja mimoidoče z dejstvom, da se je rodil v tej veliki stavbi Osip Šest, dramatik in režiser. Obema spominoma je brez dvoma neugledno viseti na razpadajoči, mokri, od ljudi in od boga zapuščeni hiši. Pa brez podaljšanega nosu, dragi (ne)odgovorni tovariš! TONI PAŠPFRIČ hodek kot proizvodni delavci samo zato, ker delajo v pisarnah; nerazumljivo je, da dobivajo delavci v družbenih službah za podobno delo, kot ga opravljajo delavci v proizvodnih delovnih organizacijah, skoraj za 2000 din večji osebni dohodek." Tako čaka sindikaliste v prihodnjih mesecih precej dela. Precej kritičnih je letelo tudi na račun marsikje preštevilnih skupnih služb. Zato naj bi v nekaterih prišlo do sprememb, v vseh pa bodo morali vzpostaviti prave dohodkovne odnose na osnovi vrednotenja delovnih nalog, in sicer po obsegu in kakovosti v odvisnosti od prispevka k skupnemu dohodku. Razpravljali so tudi o obvestilu republiškega komiteja za družbeno planiranje, ki je spor- očil, da v metliški občini poslujejo brez srednjeročnega načrta še Novoteks - tozd predilnica, osnovni šoli Metlika in Podzemelj, metliški Zdravstveni dom ter Lekarna. Naloga, ki čaka naštete, je več kot očitna. Ko je beseda tekla o družbeni prehrani, so si zastavili dokaj teico nalogo. Čimprej bodo morali opraviti cbsežno anketo, s pomočjo katere bodo prišli do podatkov, kako se prehranjujejo delavci pa tudi nekatere ostale kategorije občanov, predvsem pa tisti, ki nimajo urejenih družinskih razmer. Težave,ki se bodo po opravljenem strokovnem delu pokazde, bodo reševali s pomočjo domače Kmetijske zadruge, ki ima s pripravo družbene prehrane dobre izkušnje. MRAZ IN AVTOBUSI Kdor se je spustil po gorjanski cesti na belokranjski strani prvi delovni dan po praznikih, je imel občutek, da se Belokranjci množično izseljujejo. Srečal je namreč dolgo kolono avtobusov in domala vsi so močno zamujali. Vozniki in podjetja imajo najbrž na jeziku letos priljubljeno: presenetil nas je mraz." Občani pa, ki so zaradi zamud prezebali tudi več kot dve uri, 'trdijo, da sta jih presenetila predvsem neodgovornost in pa najbrž maček. Ampak ne tisti iz Gradca! SPREHOD PO METLIKI MEŠANI PEVSKI ZBOR, ki so ga pred kratkim ustanovili v delovni organizaciji ,,Beti“, ima vaje vsak ponedeljek ob 19. uri. Zbor vodi učitelj glasbenega pouka iz osnovne šole tovariš Čoralič. Vse, kijih veseli zborovsko petje, vabijo pevci medse. Vaje so v sejni sobi delovne organizacije ,3eti“. DELOVNA ORGANIZACIJA BETI in metliška Vinska klet sta pripravili lepe kartonske darilne pakete. To so prvi darilni paketi na tej strani Gorjancev. Izdelati so dali litrske, za bolj žejne pa trilitrske. Obdarovanci jih bodo gotovo veseli. V ,3ETI“ TUDI LETOS NISO POZABILI NA UPOKOJENCE. Pred novim letom so jih povabili v delovno organizacijo, se pogovorili z njimi, jih seznanili z uspehi in težavami delovnega kolektiva, končno e a so jih tudi obdarili in pogostili, pokojenci so bili pozornosti zelo veseli, neredki med njimi so bili prijetno ganjeni V „BF.TI“ SO SE LETOS ODPOVEDALI novoletnim čestitkam in darilom. Odločili so sc, da bodo porabili denar v humanitarne namene, kar je vredno pohvale in posnemanja. V „Beti“ je zadnje čase velika pripravljenost za najrazličnejše akcije, tako na športnem, kulturnem, kot tudi na čisto človeškem področju. Sadove je že videti, bo jih pa gotovo še več. SESTAL SE JE IZVRŠILNI odbor občinske kulturne skupnosti. Osrednja točka dnevnega reda je bila obravnava problematike adaptacije kulturnega doma, ki naj bi bil nared do 8. februarja. Tako so vsaj obljubili izvajalci del, metliško transportno gradbeno podjetje. Upati je, da ne bodo snedli besede in da bodo krajani dobili kulturni hram obljubljenega dne. -• KOMUNALNE TEŽAVE - Čeravno je novi sneg presenetil metliške komunalce, so se z dobrim delom izkazali vsaj na metliškem trgu. Pot do parkirišč so hitro očistili in nasolili, ponovno pa so pozabili na cesto skozi mesto, ki je spominjala na najslabši pozabljen vaški kolovoz. Na sliki: očiščeni trg. metliški tednik RAZDEJANI MOST - Most čez Rinžo pri Mahovniku pri Kočevju je še pred novim letom nekdo močno poškodoval, saj je polomil vse stebre za ograjo. Domačini povedo, da je to storil neki buldožerist. Ali res lahko že vsak po svoji presoji ruši celo mostove? Upamo, da bo kdo ukrepal. (Foto: Primc) Premalo cenjeno šolanje ob delu Z več znanja laže do večjega kosa kruha — „Ne le zasledovati, ampak tudi kaznovati kršitelje dogovora," pravijo v tistih OZD, kjer jim „kradejo" kadre Že leta 1974 je bil v občini Kočevje podpisan družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini. Danes, dobra štiri leta kasneje, ugotavljajo, da so odstopi od dogovora precejšnji tako na področju zaposlovanja, kot tudi na področju usposabljanja in razporejanja kadrov. V občini se tudi poslabšuje (v primeijavi z republiškim povprečjem) kvalifikacijski sestav zaposlenih. To je tudi vzrok za sorazmerno počasno gospodarsko rast občine. Po podatkih za leto 1976 je Tudi podatki, kam gredo imelo v občini Kočevje (v okle- učenci po končani osemletki, paju so podatki za republiko) med vsemi zaposlenimi: visoko izobrazbo 2,1 % (4,3), višjo 2,2% (3,8), srednjo 11,1% (15,5), nižjo 6,9 % (6,5), visoko kvalifikacijo 3,4% (3,9), kvalifikacijo 28,8% (28,3), priučenih je bilo 19,3 % (20,7) in nekvalificiranih 26,1 (17) odstotka. Ta sestav pa se žal celo znotraj občine Kočevje ne izboljšuje, ampak slabša. Tako je bilo leta 1970 v občini že 2,4 odst. zaposlenih z visoko izobrazbo in 7,5 odst. visoko kvalificiranih ter le 23,6 odst. nekvalificiranih . ZANIMIVE ŠTEVILKE Cesto pravimo, da same številke niso zanimive, pa nam prav te odkrijejo kako zanimivo posebnost. Pri SGP Zidar Kočevje je bilo od 1. januarja do konca oktobra lani živahno prehajanje delavcev. Po posameznih tozdih, oz. službah se je na novo zaposlilo (v oklepaju: odšlo drugam); Gradbeni sektor (GS) Kočevje 93 (85), GS Ljubljana 56 (50), GS Rijeka 21 (20), Strojni obrati 5 (4), DS Skupne službe 9 (5). Skupno je prišlo 184, odšlo pa 137 delavcev, kar je nad 45 odstotkov članov kolektiva. Po imenih sodeč, so to večinoma sezonski delavci iz drugih republik, ki si stalno prebirajo podjetja. To povzroča OZD precej težav. A. ARKO povedo, da se jih v primerjavi z drugimi občinami v kočevski več zaposli, oz. gre v poklicne šole, medtem ko jih gre drugod več v gimnazijo, oz. štiriletne srednje šole. Zato ni čudno, da v občini z ozirom na prikazane potrebe (v letu 1977) manjka dobra polovica od 33 potrebnih z visoko izobrazbo, slaba četrtina od 41 potrebnih z višjo izobrazbo itd., medtem ko je edini presežek pri nekvalificiranih; ter je namreč bilo potrebnih 160, zaposlili pa sojih 424 ali kar 264 več. Pomanjkanje kadrov je vzrok temu, da OZD druga drugi prevzemajo strokovnjake, s tem da jim nudijo večje osebne dohodke, stanovanje, bolj urejen delovni čas, delo v pisarnah itd. Prazna mesta strokovnjakov pa zasedajo seveda manj usposobljeni. Podatki so pokazali tudi, da precej delavcev iz poklicnih srednjih šol, predvsem trgovske, gostinske in šiviljske stroke, prehajajo v druge stroke, zlasti v - administracijo. V zadnjem obdobju je bilo v občini več razprav o kadrovski politiki. Na njih so se izoblikovala predvsem naslednja mnenja: Dogovor o kadrovski politiki je treba spoštovati. Vztrajati je treba, da vsi delavci dosežejo potrebno stopnjo znanja za opravljanje del in nalog, na DROBNE IZ KOČEVJA K darila starejSim - Kra- ievna skupnost mesta Kočevje je za ''°vo leto obdarila starejše občane ln jim tako pripomogla k lepšemu Praznovanju. Obdarjeni so bili občani in občanke, stari nad 70 let, ■n nekaj mlajših, ki so v težavah zaradi bolehnosti ali drugih neprilik. tej humani akciji so pomagale tudi mladinke in mladinci gimnazije, ki so darila raznesli tako, da so jih vsi obdarovanci dobili isti dan. KLIN S KLINOM - Slovo od starega leta nam je dalo veliko dela in °b£an vprašuje ^ v (medved odgovarja povzročalo skrbi. Tri dni smo drveli po trgovinah in nakupovali. Spraznili smo police, čeprav vedno jadikujemo, kako je vse drago. Tri dni smo jedli in pili ter praznovali, v torek pa krotili mačka, seveda po načelu: „Klin se s klinom izbija.“ V sredo smo šli v službo in se sveto zaklinjali, da je tega sedaj dovolj. Saj ni nobene potrebe, da praznujemo vsak praznik kar po več dni! Ali ne gremo s tem že preveč v skrajnost? Ali nam žep res vse to prenese? Smo pomislili, da gremo v leto zbiranja sredstev za lačne otroke, ki jih je na svetu še milijone? Najbrž ne, ker sicer ne bi bilo v smetnjakih polno odvrženega kruha in ostalih dobrot. PRIDNI POŠTARJI - Poštarji in ves aktiv PTT Kočevje sc bodo sedaj lahko odpočili, daj so bili predpraznične dni z delom preobremenjeni. Zaslužijo pohvalo in priznanje, saj je bila dostava v redu. - Kateri veliki svetnik pa je godoval pred novim letom v Ljubljani, da so vsi romali tja? - To ni bilo romanje zaradi svetnika, ampak zaradi podpisovanja samoupravnih sporazumov. SONCE, MRAZ IN PETARDE -Se 30. decembra je bilo v Kočevju sončno, od 1. na 2. januar pa je že pritisnil hud mraz, da je Rinža to zimo že tretjič zaledenela. Na Silvestrovo je bilo povsod veselo. Petarde so pokale že dober teden prej, na Silvestrovo „se je ogenj zgostil", opolnoči pa smo doživeli pravo ka-nonado tako rekoč iz ,,vseh orožij". KOČEVSKE KOVICE katere so razporejeni. Kadre je treba načrtovati in temu prilagoditi štipendiranje. Uveljaviti je treba nagrajevanje po delu. Z zaposlovanjem je treba pridobiti tudi čimveč novega znanja in sposobnosti. Poiskati pa je treba seveda tudi stalne oblike izobraževanja ob delu, da bo hkrati z razvojem tehnologije rastlo znanje tistih, ki so že zaposleni. J. PRIMC iZ ZELJN PRI KOČEVJU Vaški .odbor Rdečega križa Zeljne je pred kratkim organiziral s pomočjo mladincev, ki jim je pri srcu čisto in zdravo okolje, urejanje domače vasi. Nonet „Rog“ iz Zeljt) pa je skupno z domačo osnovno šolo pripravil 15. decembra Gregorčičev večer, v katerem so recitirale pesmi tudi mladinke iz Zeljn. Ob tej priložnosti je predsednik občinske Zveze prijateljev mladine Kočevje Stane Jajtič podelil priznanja zaslužnim organizatorjem' in izvajalcem zadnje Kurirčkove pošte oz. torbice. Razen domačinov so si prireditev ogledali tudi povabljeni iz Kočevja in Rudnika. Vsem bo večer ostal v lepem spominu. KRPALI CESTO Glavno cesto Škofljica—Kočevje so krpali tudi na odseku skozi ribniško in kočevsko občino. Ta dela so opravljali še pred zadnjim hudim mrazom. Vendar je lukenj na tej cesti toliko, da se do mraza ni dalo vseh zakrpati. POROTNIK PRISEGA V torek, 9. januarja so v Kočeviu zaprisegli sodniki porotniki Temeljnega sodišča v Ljubljani iz kočevske občine. Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bilo za sodnike porotnike pri tem sodišču izvoljenih 5o občanov. Otroško veselje Lutke, sprevod in obdaritve Vse od 20. do 30. decembra so se v Kočevju vrstile prireditve za otroke. Dedek Mraz jim je delil darila. Lutkovno gledališče Kočevje, la ga vodi Matija Glad, in lutkarski krožek osnovne šole Kočevje, ki ga vodita Mara Sarkič in Milka Gorše, pa sta razveseljevala malčke z lutkovnimi igricami. 30. decembra pa je gostovalo v Seškovem domu še gledališče „Jože Pengov" iz Ljubljane z lutkovno igrico ..Petelin se sestavi". Sprevod dedka Mraza po ulicah Kočevja, ki je bil 28. decembra, si je ogledao veliko otrok pa tudi odraslih. V sprevodu so razen dedka Mraza s spremstvom sodelovali še: godba na pihala, Melamin, Center poklicnih šol. Itas in Trgopromet pa so sodelovali tudi z vozili. Sprevod sta organizirali občinska Zveza prijateljev mladine in osnovna šola Kočevje. Mesto je za ta otroški praznik okrasila krajevna skupnost Kočevje. V prednovoletnih dneh so otroke svojih članov obdarili tudi delovni kolektivi. Za otroke, ki ne bi bili nikjer obdarjeni pa je prispevala občinska Zveza prijateljev mladine in sicer iz sredstev, ki so jih v ta namen prispevale skoraj vse OZD. Ta darila so otrokom razdelili po šolah. J. P. Nadoknaditi zamujene investicije Predvidena počasnejša rast cen in življenjskih stroškov - Stanarine največ za 30 odst. večje - Produktivnost, ki ni zadovoljiva, bo večja za 3 odstotke Samoupravno organiziranost v OZD bo treba še naprej prilagajati zakonu o združenem delu. Prelomiti bo treba z zaprtostjo OZD, s podjetniškim obnašanjem tozdov in drobno podjetniško miselnostjo ter povsod okrepiti dohodkovne odnose, saj so marsikje še šibki, oz. se le počasi uveljavljajo. To je le nekaj misli iz programa razvoja občine Ribnica za leto 1979, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinske skupščine. Gospodarska rast bo letos počasnejša. Stvarni družbeni proizvod bo porastcl za 6,5 odst. Zaposlovanje bo večje le za 3 odst. (OZD so predvidele 4 odst.), pač pa je zato treba zaposliti več kadrov z večjim znanjem, hkrati pa tudi izobraževati zaposlene. Realni osebni dohodki naj bi porastli za 2 odstotka. Produktivnost bo večja za 3 odstotke. Načrtujejo vsaj za 15 odstotkov večji izvoz. Pri investicijah, načrtovanih za to srednjeročno obdobje, kasnijo. Zato bo treba letos vlaganja pospešiti, hkrati pa tudi proučiti, če je načrt realen, in ga po potrebi spremeniti. V letu 1979 bodo v občini dokončali ali pričeli naslednje investicije: INLES-TOZD RIBNICA: mehanizirano lupilno skladišče hlodovine (vrednost 58 milijonov), kotlovnica (44 milijonov), obnova oknarne v Ribnici (2,5 milijona); INLES-TOZD SODRAŽICA: obnova tovarne vhodnih in garažnih vrat (10 milijonov); INLES-TOZD LOŠKI POTOK: vakuumska impregnacija in linije za lamcliranje (4,8 milijona), nadstrešnica za suh žagan les (1,6 milijona); INLES-TOZD TRGOVINA: obnova prodajnega skladišča v Ribnici (13 milijonov), prodajno skladišče v Novi Pazovi (13 milijonov); RIKO-TOZD RIKOSTROJ: proizvodna hala v Loškem potoku (17 milijonov), nakup strojev in opreme (24,380.000 din); RIKO-TOZD RICOMAG: nakup strojev (1,989.000 din); DONIT-TOZD PLETILNICA SODRAŽICA: novi stroji in oprema (21 milijonov); ITPP: novi stroji in oprema (22 milijonov); SUKNO-TOZD JURJEVIČA: novi stroji (6,3 milijona); SLOVENI J ALES-ZlCNICA-TOZD RIBNICA: dograditev proizvodnih prostorov (18 milijonov); GOZDARSTVO-TOZD JELE- NOV ŽLEB: sofinanciranje Melesa; TOK GOZDARSTVO RIBNICA: gradnja cest (7,8 milijonov); KZ RIBNICA: urejanje in opremljanje sodobnih kmetij (18 milijonov), skladišče reprodukcijskega materiala (4 milijone), posodobitev oz. preureditev trgovin Izbira, Deli- katesa in bife v samopostrežno trgovino (4,7 milijona) itd.; MERCATOR-TOZD JELKA RIBNICA: blagovnica v Ribnici (62 milijonov, prodajna hala s skladiščem na Bregu (8,2 milijona); EUROTRANS RIBNICA: nakup novih vozil (12,9 milijona), gradnja objekta za parkiranje in vzdrževanje vozil v Grosupljem (10 milijonov); KOMUNALA: tovornjak-prc- kucnik (1,400 din). Te načrtovane investicije bo treba uskladiti fc z banko, saj vse OZD računajo na znatna posojila. Tako bo dokončno znano, kaj bo letos res grajeno, oz. šele med letom dograjeno. J. P. NAVALI NARODE! - Po geslu „Navali narode!“ se ravnajo šolarji, ki se vozijo z avtobusi. To velja tudi za progo Ribnica-Grčarice (na sliki). Ne bi bilo slabo, če bi starši, učitelji in avtobusno osebje podučili mlade, kaj se spodobi in kaj ne. Na vseh avtobusnih progah smo namreč pogosto priča prizorom, ko mladi navalijo v avtobuse, zasedejo vse sedeže, starejši pa stoje. (Foto: Primc) Kmetom pomagati iz težav Pred podpisom sporazuma o združevanju sredstev za kmetijstvo Vsi zbori občinske skupščine Ribnica so na zadnji lanski seji sklenili, da je treba pomagati domačemu kmetijstvu, da bo laže napredovalo in uresničevalo naloge, predvidene s srednjeročnim načrtom. To naj bi storili tako, da bodo OZD, občinska skupščina, kmetijska zemljiška skupnost in še nekateri podpisali samoupravni sporazum o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva, ki naj bi veljal v letih 1979 in 1980. Tako bi po novem zbrali za pospeševanje kmetijstva na leto okoli 1,450.000 din, medtem ko so do zdaj le okoli 300 do 400.000 din. Že po programu, sprejetem leta 1974, naj bi imel sklad za pospeševanje kmetijstva na leto Veselo v novo leto 1979 Vse pokupili v trgovinah - V domu JLA dobra glasba, v hotelu Jelka pa jedača Nekaj dni pred novim letom so bile trgovine v ribniški občini polne kupcev. Ljudje niso navalili le na meso, pijače in igrače, ampak so kupovali vse vprek, kot da trgovci prodajajo blago po znižani ceni ali ga delijo brezplačno. Trgovci pa so priložnost izkoristili in so imeli odprte trgovine tudi v soboto popoldne, nekateri pa celo v nedeljo dopoldne. Ribnica je bila lepo okrašena. Tudi po vaseh so imeli jelke na dvoriščih, balkonih ali v sobah. Petarde so pokale vsak večer, da so nekateri občani zaradi tega že negodovali. Tudi pijače, pesmi in veselja ni manjkalo v dneh pred praznikom. Največ Ribničanov in tudi precej Kočevcev je praznovalo v domu JLA in hotelu Jelka. Dom JLA je bil popolnoma zaseden. Novoletni menu z vstopnino je veljal 350 din. Igrali so „Crveni Korali" iz Zagreba, pel pa je Boris Baborovič. Glasbeniki so dobili kar visoko oceno publike, novoletni menu pa je bil po mnenju nekaterih preskromen. Tudi drugi večer, 1. januarja, je bil dom poln. V obeh dneh se je tu zbralo okoli 800 ljudi. V hotelu Jelka je bil menu z vstopnino 300 din. Igrali so „Veseli Dobrepoljci". Jedače in pijače je KOTIČEK UPOKOJENCEV Vsem upokojencem in še posebno članom Društva upokojencev Ribnica želi vodstvo društva srečno in zdravo novo leto. Sporočamo vam tudi, da bo letos znašala članarina 25 din, naročnina ..Vzajemnosti" 25 din, prispevek vzajemne samopomoči 70 din in posmrtnina 15 din. Člani naj bi poravnali te obveznosti vsaj do konca aprila. V društvo vabimo tudi tiste upokojence, ki še vedno niso naši člani. DU RIBNICA bilo dovolj. Enaka vstopnina je bila v Glažuti, kjer so igrale „Bele stene". Tudi zasebne gostilne so bile v novoletni noči polne. M. GLAVONJIČ okoli 1,110.000 din dohodkov. Ta denar naj bi porabili za izobraževanje kmečke mladine in odraslih, za regresiranje obrestne mere posojil za kmete, za regres pri posojilih za preusmerjanje kmetij, za pomoč pri izboljšavi matične črede, za pomoč pri nakupu umetnih gnojil, za sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe, za pomoč pri zavarovanju živine in druge zadeve v zvezi s pospeševanjem kmetijstva. Čeprav načrtovani dohodki tega sklada niso bili uresničeni, pa odkup mleka, mesa in plemenske živine narašča, vendar ne vedno v predvidenih okvirih. V posameznih letih pa so bila velika nihanja, ki so jih povzročile neusklajene odkupne cene. Izredno neugodna tržna gibanja v zadnjih letih pa so v zadnjih letih povzročila zastoj na preusmeijenih kmetijah, ki so močno obremenjene s posojili oz. njihovim odplačevanjem. Kmetom je potrebna pomoč, vendar je iz sklada za pospeševanje kmetijstva niso mogli dobiti, ker v njem ni bilo denarja. J. PRIMC RIBNIŠKI ZOBOTEREBCI GREMO V KINO - V kinu doma JLA bodo ta teden igrali naslednji filmi: danes, 11. januarja „Stiri dni v peklu", 13. in 14. januarja „§tirje mušketirji" (matineja „Obuti maček"), 17. in 18. januarja „Beštija“. DEDEK MRAZ - Tudi v ribniški občini je dedek Mraz obiskoval otroke po ustanovah, delovnih kolektivih, šolah in drugod. Učenci ribniške osnovne šole pa so si ogledali tudi risanko v dvorani doma JLA. STRELA V PRETVORNIK -Prvega januarja popoldne je strela udarila v pretvornik na ortneškem gradu. Program ljubljanske televizije je bil prekinjen vse do 3. januarja, ko je bila okvara popravljena in so gledalci spet lahko gledali prvi in drugi program. SPET SNEG IN LED - Za novo leto snega skoraj ni bilo, nato pa je na hitro zapadel novi sneg in pritisnil je oster mraz. Smučarski tereni v občini so oživeli in sicer pri Bukovici, Sodražici (Izber), na Travni gori in v Loškem potoku. Na Barju in zaledenelih potokih pa je bilo tudi precej drsalcev. * VOJAKI GOSTOVALI - Okoli dneva JLA in novega leta je vojaški ansambel SMB iz Ribnice gostoval v večih krajih ribniške in kočevske občine. Tako so bili gostje v Strugah, dobrepolju, OZD Melamin, osnovne šole Kočevje, pa še v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in Ponikvah. Povsod so doživeli lep sprejem in za nastop poželi velik aplavz. ODLIKOVANJA OB PRAZNIKU - Na svečani akademiji ob dnevu JLA so podelili tudi odlikovanja, pohvale in napredovanja rezervnim vojaškim starešinam. Za ta praznik je bil v domu JLA tudi ples, na katerem je nastopil ansambel „Ideali“ z Reke. - Kaj' je treba storiti, da bo pozimi plužena cesta skozi Mali Log v Loškem potoku? — Samo neko malenkost: zagotoviti je treba denar za pluženje ... REŠETO Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško - TOZD KOMERCIALA objavlja dela oz. naloge za: OPERATIVNO-PRODAJNA OPRAVILA Pogoji: — srednja ekonomska ali ustrezna poklicna šola z znanjem strojepisja; — 6 mesecev oz. 1 leto ustreznih delovnih izkušenj; — delo je za določen čas (za čas odsotnosti delavke na porodniškem dopustu) Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. ISKRA—AVTOMATIKA, Ljubljana, n. sub. o. TOZD ELA Novo mesto, n. sub. o. Objavlja prosta dela in delovne naloge VODJA TEHNOLOŠKEGA ODDELKA Pogoj: visoka ali višja šole strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA-AVTOMATIKA-TOZD ELA, Novo mesto, Ragovska 7a, v 15 dneh po objavi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta NACETA DOLENSKA izZbur se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in bližnjim sosedom za podarjene vence in šopke, za spremstvo na zadnji poti in nesebično pomoč v za nas težkih trenutkih. Lepa hvala sosedu Janezu Pirnarju za poslovilne besede ob odprtem grobu in mokronoškemu pevskemu zboru. Zahvaljujemo se tudi gjm naziji Celje, Viatorju Jesenice, PTT Novo mesto in Kovinotehni Celje za podarjene vence in cvetje, g. župniku pa za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin našega pokojnega ata. Žalujoči: žena, sinova in hčerke z družinami A 'm IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE V času od 31. 12. 1978 do 6. 1. 1979 so v brežiški porodnišnici rodile: Mojca Arnšek iz Krškega - VESNO, Josipa Jurač iz Kraljevca -dečka, Ivana Špilek iz Čateža - Polipa Ivanuš iz Prosinca -Nada Bencelič iz Male lonco, Josi Mladena, Jazbine - Lidijo, Marija Kozole iz Dobrave - Boštjana, Milena Jakuš-Majarec iz Velikega Obreža — Dali- ČESTITAMO. bora, Barbara Stanič iz Medsave -Miroslava, Marija Skofljanc iz Bregov - deklico, Cvetka Balčič iz Krškega - deklico, Ljuba Dekanič iz Zagreba - Sandro, Anka Sporčič iz Kraja Donjega - dečka, Dragica Radovanič iz Bregane - deklico in Irena Petrič iz Jalovca - Boštjana. OSMRTNICA Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 88. letu starosti zapustila naša dobra mama in stara mama FRANČIŠKA MESERKO upokojenka Pogreb drage pokojnice je bil 8. januarja 1979 v Canadi Reg-- n "■ Sinova Žan in Tonček z družinama Novo mesto, Regina, Hrastnik V SPOMIN Minilo je devet žalostnih let, odkar smo te za vedno izgubili. Zapustil si nas mnogo prerano, dragi mož, oče, dedek ANTON GRUBAR s Tolstega viha Devet let že prihajamo k tebi, devet dolgih let priča, da te imamo radi. Za nas boš živel večno v našem spominu. Toda tvoja usta so nema, oči slepe, ne čutiš solza, tudi vonj tisočih cvetov niti toplota vseh naših src te več ne zdrami. Žalujoči: ostali ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tete MARIJE ZORE roj. Klemenčič s Trebelnega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Srčna hvala osebju bolnice v Novem mestu, posebno dr. Ostojiču, dr. Stekhasu in dr. Cimermanovi, trg. podi. „Dolenjka“, tov. Poloviču in tov. Novaku za poslovilne besede, Gasilskemu društvu Trebelno, dijakom srednje elektrotehniške šole v Krškem, sosedom, pevcem in župniku. Žalujoči: mož Polde, hčerka Marta z družino, sin Andrej, bratje Stanko, Tone in Lojze z družinami ZAHVALA Ob težki in nepričakovani izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre, tete in svakinje ANGELE MEDIC roj. Koncilja iz Straže 8 se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Najlepša hvala darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste se prišli od pokojnice poslovit in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Nadalje se iskreno zahvaljujemo organizatorjem pogreba, govornikoma tov. Ivanu Virantu, predstavniku ZB Straža in tov. Reziki Kulovec za poslovilne besede, kolektivu Zdravilišča Dol. Toplice, družbenopolitičnim organizacijam KS Straža, pevskemu zboru ..Gorjanci” in godbi ..Novoles” Straža, številnim sorodnikom, sosedom in vaščanom in vsem, ki ste z nami sočustvovali. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku dr. Zivkoviču za večletno in požrtvovalno zdravljenje naše mame, enako se zahvaljujemo tudi ostalemu osebju ambulante v Straži. Žalujoči: hčeiki Anica in Tinka, zeta Albin in Matjan, vnuki Mirjanca, Gorazd, Dušan in Tinček, sestri Mimi in Valčka, brat Rudi in ostalo sorodstvo Straža, Maribor, Vavta vas, Lavrica, Radlje ob Dravi, Celje, Metlika in Krško, dne 2. januarja 1979 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 71. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in stari oče IVAN JARC kovačev oče iz Prečne 24 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali toliko cvetja in vencev ter nam izrazili sožalje. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka Novo mesto, Gasilskemu društvu Prečna, njihovemu govorniku ob odprtem grobu, tovarišu Mesojedcu ter Tovarni zdravil Krka, Novoteksu, Novolesu, Agroservisu, OS Bršljin in SGP Pionir. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN 11. januarja bo minilo 15 žalostnih let, odkar ti je zločinska roka pretrgala nit življenja, BOGDAN KRESE Podgora 2 Spomin nate je nepozaben! Zahvaljujemo se vsem sosedom in sorodnikom, ki se ga še vedno spominjate, obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsem še enkrgt iskrena hvala. Žalujoči: starši, sestra in bratje z družinami ter snaha z Matjanom ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC ŠIMC iz Irče vasi 23 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, vsem, ki sie mu podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo dr. Trobišu in ostalemu bolniškemu osebju pljučnega oddelka, Hrovatovim in Tončki Blažič. Lepa hvala tudi pevskemu zboru, Čebelarskemu društvu in duhovniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti Žalujoči: žena Ani, hčerke Rozi, Ani in Marjanca z družinami ter drugo sorodstvo Novo mesto, dne 26. 12.1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA GOLOBICA iz Dobrave pri Kostanjevici ^ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na zadnji poti. Prisrčno se zahvaljujemo za darovano cvetje in izraženo sožalje, za poslovilne besede pri odprtem grobu, delovnem kolektivu Mizarstvo Kostanjevica - Krško ter duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena z otroci v imenu sorodnikov Dobrava, dne 21. decembra 1978 ZAHVALA Globo pretreseni ob nenadnem in mnogo prezgodnjem slovesu od našega dragega sina in brata TONČKA KUŽNIKA se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami v težkih trenutkih iskreno sočustvovali in nam pomagali ter se od Tončka v tako velikem številu poslovili in mu podarili toliko cvetja. Posebno zahvalo dolgujemo sodelavcem Trima Trebnje, ki so mu pripravili nepozabno slovo ter nam najbolj pomagali. Iskreno se zahvaljujemo tudi sosedom in prijateljem za pomoč in tolažilne besede. Njegovi: ati Tone, mama Tilka ter sestrici Mija in Silva Kamni potok, januarja 1979 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža in brata ALOJZA MEDVEDA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, posebno Krenovim, Grilovim, Zupančičevim ter Noseto-vim za vso skrb in pomoč, pevcem in govornikoma Virantu in Drobniču za poslovilne besede, sosedi Berkopčevi ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, brat Gustelj, sestri Poldka in Tončka z družinami ter drugo sorodstvo Rumanja vas, Osijek, Lesce — Bled ZAHVALA Mirno si nosila križ življenja, naj to spodbuda nam bo v dneh trpljenja. Ob izgubi naše dobre mame NEŽE SENOŽETNIK ki ji je prenehalo biti srce na pragu 91. leta, se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in vaščanom ter vsem, ki so bdeli ob odru, darovalcem cvetja in vencev. Hvala vsem za ustno ali pismeno izraženo sožalje. Posebna zahvala duhovnikom za lepi govor ob krsti in zapeto pesem, kar jc mama v življenju najbolj ljubila, g. Mačku pa za lep cerkveni obred in pokop. Žalujoči: hčerka Milka, Jože z družino in Angelca z družino ZAHVALA V 25. letu starosti nam je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine ljubo mamico, hčerko in nečakinjo ANTONIJO HUČ iz Vrhpeči 23 pri Mimi peči Iskrena hvala kolektivu „BETI” Mirna peč za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih, za organizacijo pogreba ter za podarjene vence in cvetje. Hvala Gasilskemu društvu iz Novega mesta za podarjeni venec, vaščanom za pomoč in vsem, ki ste v tako velikem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti, godbenikom za žalostinke in spremstvo, govornici za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sinček Tonček, mama, stric in ostalo sorodstvo TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 12. I. JUGOBANKA 1 9.00 in 11.00 TV V SOLI: Zimska zgodba, Radijski sprejemnik, Narodni park Plitvička jezera 17.15 POROČILA 17.20 ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK 1SCE DRVA V ČRNEM POTOKU 17.40 MATHIS 18.10 RADENCI 78 Zadnja oddaja s posnetki z lanskega srečanja orkestrov JRT bo predstavila plesni orkester RTV Beograd. 18.35 OBZORNIK 18.45 SPOZNAVAJMO NAŠE MORJE: GEOLOŠKA PRE- TEKLOST Na sporedu bo prva od petih oddaj, ki bodo govorile o vsakršnih značilnostih Jadranskega morja. Tokrat bo tekla beseda o geološki zgodovini Zemlje in oceana Tetida, katerega zaliv se je preoblikoval do današnje podobe Jadrana. Zvedeli bomo tudi podrobnosti o geoloških in morfoloških posebnostih obale in otokov. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KONCERT ZA EVROPO 21.35 TV DNEVNIK 21.50 625 22.10 NOČNI KINO: 20. STOLETJE, 1. del Na prehodu v 20. stol. sta bila rojena veleposestnikov in bajtarjev sin. Skozi njuno odraščanje se kaže zapletenost družbenih razmer, ki so privedle do prve svetovne vojne pa do vzpona fašizma, ki požene svet v drugo svetovno vojno. Alfredo in Olmo, vsak s svojo politično naravnanostjo, ne moreta uteči usodnim dogodkom. Med osvobajanjem doline Pada partizani in kmetje zavzamejo veleposestnikovo posest, toda kljub temu simboličnemu dejanju je prihodnost italijanske družbe še zmeraj zavita v tančico nejasnosti. Tak je vsebinski okvir nekaj ur trajajočega filma italijanskega režiserja Bernarda Bcrtolucci-ja, ki slovi po razvpitem filmu Zadnji tango v Parizu, poznamo pa ga tudi po delih Pred revolucijo, Partner, Pajkova strategija in še katerem. O 20. stoletju je Bertolucci dejal: „V podobi veleposestnika sem skušal prikazati prozo, v podobi revnega kmeta pa poezijo našega življenja." Igrajo Burt Lancaster, Laura Betti, Robert de Niro, Do-minique Sanda, Gerard Depardicux, Stefania Sandrelli, Donald Suther-land, Alida Valli in drugi, film pa zaradi nekaterih razgaljenih igralk menda ni primeren za otroke. 16.55 Test - 17.10 .TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Magnet - 18.15 Družbena tema — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gost urednik: Franko Winter - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Dokumentarna oddaja - 21.50 Zabavnoglasbena oddaja - 22.40 Simfonična glasba SOBOTA, 13.1. JUGOBANKA 8.00 POROČILA 8.05 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 8.20 TAKO SO ŽIVELI: ARIEL, 1. del 8.45 VRTEC NA OBISKU: GRADIČ 8.55 BABIČIN VNUČEK 9.25 DALJNOGLED 9.55 PO SLEDEH NAPREDKA 10.25 DOKUMENTARNA ODDAJA 11.10 TRIMSKA TELEVIZIJA 11.45 M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI 12.35 625 12.55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Wengena 15.55 POROČILA 16.00 RADOVEDNI DOBSON, mladinsk film 17.00 j'jGOPLASTIKA: BOSNA, prenos košarkarske tekme 18.40 NAŠ KRAJ 18.50 OČKA, DRAGI OČKA, humoristična oddaja 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Prevost: MANON Gledali bomo nadaljevanje oddaje, posnete po znamenitem romanu francoskega romanopisca Prevosta. Literarno delo o nezadržni ljubezni mladega plemiča do moralno oporečne Manon, za katero vitez žrtvuje položaj, ugled, bogastvo in še kaj, ima naslov Zgodba o vitezu des Grieux in o Manon Lescaut; nastalo je 1731, zaradi razkrivanja nevzdržnih cerkvenih predsodkov pa je bilo dolgo časa prepovedano. Upamo, da nadaljevanka ne bo tako zmaličila literarne predloge, kot se je to zgodilo pri Stendhalovem Lucičnu Leusvenu. 21.00 RDECl KROG, film Svoj prvi film (Tišina morja) je francoski režiser Jean-Pierre Mel-ville posnel že 1947, med opaznimi lahko omenimo še Samuraja in Tajno vojsko, Rdeči krog, ki ga bomo gledali nocoj, pa sodi v krog Melvillovih filmov, ki se izgubljajo v poprečnosti. Zrežiral ga je 1970 in gre za kriminalko z vsemi tipičnimi prvinami tega filmskega žanra. Tu so bivši kaznjenec, tolpa morilcev, rop, velik plen, policija pa končni obračun z veliko truplu Igrajo Alain Delon, Yves Montand, Gian Maria Volonte, Bourvil in drugi. 23.00 TV DNEVNIK 18.00 Test - 18.15 TV novice - 18.30 Narodna glasba — 19.00 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M.P. Musorgski: Boris Godunov (2. del opere) - 21.00 Poročila - 21.20 Terenci (dokumentarna oddaja) NEDELJA, 14.1. JUGOBANKA 1 8.00 POROČILA 8.05 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: JESENSKI DVOGOVOR 8.30 S. Matavulj: BEOGRAJSKE ZGODBE 9.30 Čebelica maja 9.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos •* Wengena 11.35 LJUDJE IN ZEMLJA Tokratna oddaja bo v glavnem ••••••••••• PONEDELJEK, 15.1. JUGOBANKA l 9.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Materinščina, Srbski muzeji 11,10 TV V ŠOLI: Mere, Zapuščena gnezda, Pogovor z Ivanom Kušanom 16.20 KMETIJSKA ODDAJA 1^.20 POROČILA 17.25 NAŠI TRIJE: CICIBANI RTV 17.40 KAJ VEMO O... 18.05 SPEKTER V oddaji o dosežkih tujih znanstvenikov bomo najprej videli, da je s posebno napravo zadovoljivo izvedljiv pregled oči pri otroku, ki še ne zna govoriti. Sledil bo prispevek Britanskih strokovnjakov, ki so s Povezovanjem računalnika in televi-zlJe že dosegli vidne uspehe v industriji. Številnim rastlinskim in živalskim vrstam grozi iztrebljenje. Kako si znanstveniki prizadevajo vsaj omiliti to hudo nevšečnost, o tem bo govoril tretji prispevek. posvečena gozdarstvu, prispevki bodo govorili o usklajevanju zakona o gozdovih z določili zakona o združenem delu, o organiziranosti gozdarstva, o uporabi traktorjev v gozdarstvu ipd. 12.40 JE TEŽJE, AMPAK VELIKO LEPŠE Francoska oddaja z gornjim naslovom bo prikazala, kako v enem od številnih pariških ateljejev teče postopek nastajanja risanega filma od ideje do risanke. 12.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Wengena 14.00 POROČILA DOKUMENTARNI FILM VESELI TOBOGAN: BRANIK POROČILA OKROGLI SVET ŠPORTNA POROČILA DOSJF NAŠEGA C AS A: LETO 1962 DVANAJST JEZNIH MOZ, film Za film Dvanajst jeznih mož je ameriški režiser Sidney Lumet 1957 dobil zlatega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Dogajanje se odvija v sejni sobi sodišča, kjer se mora 12 porotnikov odločiti, ali je osemnajstletni obtoženec umoril •••••••••••• oddajo pa bo zaključil prikaz uporabe raziskovalnih naprav v kriminalistiki. 18.25 ŠOLA SMUČANJA: TEK NA SMUČEH Prva oddaja o teku na smučeh bo najprej pokazala ustrezno opremo za ta šport, nato osnovna pravila za mazanje smuči, beseda pa^ bo tekla še o dvotaktnem diagonalnem koraku, s katerim smučar preide v močnejše in daljše drsenje. Za tem se mora tekač naučiti koraka s sočasnim odrivom od obeh palic. 18.35 OBZORNIK 18.45 MLADI ZA MLADE 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 J. Marboeuf: OSAMLJENOST Televizijsko dramo o njem (ki z bridkostjo spremlja vzpon boksarskega prvaka, saj je bil pred dvajsetimi leti tudi sam v podobnem položaju; otepal se je oblegajočih občudovalk, toda življenje je kmalu • ubralo druga pota) in njej Očije bila pred dvajsetimi leti uspešna plesalka; lepi koreograf jo je oboževal, končala pa je v nekem razvpitem baru), ki ju združi osamljenost, je posnel Jean Marboeuf, igrajo pa Aliče Sapritch, Michel Galabru, Claude Mautet in Voutsinas. očeta ali ne. Dokazi niso dovolj prepričljivi, a zdi se, da fant tudi nedolžen ni, zato je razprava porotnikov silno kočljiva. Igrajo Henry Fonda, Jeseph Sweeney, Lee J. Cobb, Jack Warden, Ed Begley, Martin Balsam in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 V. Rančič: POTEPUHI PO SILI 21.20 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA GOZDA 21.50 RISANKA 21.55 ŠPORTNI PREGLED 22.25 TV DNEVNIK 15.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Celovečerni film •••••••••••< 21.25 KULTURNE DIAGONALE 22.05 TV DNEVNIK 22.20 VELESLALOM ZA MOŠKE, filmski zapis iz Adelbodna 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.40 Otroška oddaja - 18.00 Otroška oddaja TV Ljubljana - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna oddaja - 20.35 Aktualnosti - 21.05 Poročila - 21.10 Celovečerni film TOREK, 16. Is JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Materinščina, Glasbeni pouk 11.20 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Na svidenje spomladi. Risanka, Pravljica 17.40 POROČILA 17.45 FOLKLORA FRANCIJE IN ITALIJE Na folklornem festivalu v poljskih Zakopanih jc sodelovalo enajst držav, med njimi tudi Jugoslavija, folklorno bogastvo, prikazano na tem festivalu, pa nam bodo televizijci predstavili z dvanajstimi oddajami. Tokrat bomo gledali francosko (Empi et Riaume) in italijansko (Canterini Nicastrensi) folklorno skupino. 18.10 PISANI SVET 18.45 OBZORNIK 18.55 PORTRET SODOBNIKA: IVAN POTRČ 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MI MED SEBOJ: RAZVOJNI KORAKI LJUBLJANE Preteklost je pokazala, da je vsestranski družbeni napredek mogoč le z načrti, temelječimi na znanju. Tega sc zavedajo tudi v slovenskem glavnem mestu, kjer ježe v razpravi dokument, ki začrtuje razvoj Ljubljane do leta 2000. Voz napredka pa bo šel po pravih kolesnicah, če se bodo za načrtovan razvoj prizadevali vsi, od občanov prek tozdov do družbenopolitičnih skupnosti in organizacij. 20.50 J. Janicki: POTA POLJSKE Gledali bomo drugi od enajstih delov poljske nadaljevanke, ki bo prikazala dogodke na Poljskem med zadnjo vojno. Igrajo Karol Strasbur-ger, Kazmierz Kaczor. Zofia Mro-zowska in drugi. Režija: Janusz Morgenstern. 22.20 TV DNEVNIK 22.35 RAZVOJ POPULARNE GLASBE Kar je za nas narodnozabavne glasbe, to je za Američane country glasba, ki sodi med osnovne prvine rock-and-rolla in rocka. Drevi bomo zvedeli vrsto zanimivosti o razvoju contryja in slišali nekatere značilne skladbe. 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroški spored - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja - 20.55 Premor ob glasbi - 21.10 Znanost - 21.55 Zabavnoglasbena oddaja SREDA, 17.1. JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOLI: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Materinščina, Srbski muzeji 11.15 TV V ŠOU: Pekarna Mišmaš, Tišina mlake, Risanka, Aska in volk 17.25 POROČILA 17.30 TAKO SO ŽIVELI: ARIEL, 2. del 17.55 LONDONSKA NARODNA GALERIJA 18.20 NE PREZRITE! 18.35 OBZORNIK 18.45 GLASBA JADRANA: PIRAN šest oddaj nas bo seznanilo z glasbenimi trenutki preteklih obdobij jadranskih mest od Pirana do »••••••••••« ČETRTEK, 18.1. JUGOBANKA 9.00 TV V ŠOU: Kocka, kocka, Risanka, Boj za obstanek, Materinščina, Glasbeni pouk 11.10 TV V ŠOU: Pekama Mišmaš, Pod snežno odejo, Gozdovi, Pristanišče 16.45 POROČILA 16.50 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 17.05 POGLED V PRIHODNOST: OGROŽENO OKOLJE Nenehno govorimo ’ o varstvu okolja. Zakaj? Zato, ker je trenutno Dubrovnika. Najprej bo na vrsti Piran, zvedeli bomo marsikaj o ustvarjanju Giuseppa Tartinija in slišali nekaj njegovih koncertnih del. Izvajalci bodo: komorni orkester ljubljanske RTV pod vodstvom U. Lajovca in M. Muniha, slovenski komorni orkester pod vodstvom A. Nanuta ter solista Ciril Škerjanc in Crt Šiškovič. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ČIPKARICA Ta film, ki je bil prikazan na zadnjem beograjskem Festu, so televizijci obljubljali že lani. Scenarij zanj je (skupaj z Pascalom Laineom) napisal švicarski režiser Claude Goretta, ki je delo 1977 tudi zrežiral. Goretto dobro poznamo že po filmih Norec in Povabilo, o Čipkarici pa je dejal, da je to »film o nežnem življenju, ki se iznenada prekine zaradi neuresničene ljubezni. Take zgodbe imam še posebej še dovolj življenjskega prostora za vse Zemljane, toda če bomo tako nepremišljeno krčili gozdove, onesnaževali vodovje in zrak, potem za bližnje zanamce kmalu ne bo ne dovolj prostora ne hrane. 18.00 NA SEDMI STEZI 18.35 OBZORNIK 18.45 BABIČIN VNUČEK 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 SVET NEUVRŠČENIH Dve uri trajajoča oddaja bo govorila o več značilnostih sveta neuvrščenih. Najprej se bomo seznanili z notranjim položajem in razvojem Etiopije in njenem pojmovanju socializma ter o tem, kakšen korak v socialistično družbo so Etiopci že storili. Zatem bo govor o tem, kako v Indoneziji, Indiji, rad, saj se odvijajo v pravi smeri, v njih pa nastopajo navadni, vsakdanji junaki, skupno pa jim je samo to, da ne razumejo življenja in d^ ga ne znajo živeti.” Spremljali bomo pripoved o dekletu Pommes, bodoči frizerki, ki se zaljubi v študenta Francoisa. Oba sta osamljena, živita nekaj časa skupaj, toda ne za dolgo, kajti zaradi povsem različnih pogledov na življenje se ne razumeta. Pommes na koncu ostane spet sama. Glavne vloge igrajo Isabelle Huppert, Yves Beneyton in Florence Giorgetti. 21.50 MINIATURE: DŽEVAD HOZO 22.00 TV DNEVNIK 16.55 Jugoslavija: Francija (prenos srečanja v namiznem tenisu) - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta sreda - 21.35 TV dnevnik ••••••••••• Egiptu in Mehiki ohranjajo kulturno dediščino starih civilizacij. Sledila bosta še dva prispevka. V prvem bodo o tem, za kaj se borijo, pripovedovali gverilci iz nekaterih južnoameriških držav, ministri in šefi policije pa bodo govorili o svojem boju zoper gverilo. Drugi prispevek pa bo prikazal razsežnosti in početje t. L multinacionalnih družb v Aziji, Afriki in Južni Ameriki. 22.00 TV DNEVNIK 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Znanost - 18.45 Himoristični klub - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 ... gremo! - 23.00 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM] PETEK, 12.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solistu 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Slavko Gliha: Gospodarnost pitanja govedi). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (O. Šafranek - I. Petrič: Povestica za lahko noč). 14.23 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom bratov Avsenik. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o m ir ju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 13.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Trio Lorenz igra W. A. Mozarta. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Danimir Kerin: Zimska uporaba gnojil). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevko Branko Kraner. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Od arije do arije. 18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža. 20.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite! 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 14.1. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (K. Bron-žesvska: Srčna napaka). 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Kar znaš. to veljaš. 11.05 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Bert Kaempfert. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (A. Frank: Nevama igra). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (H. Casack: Mehanični dvojnik). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 15.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Vlado Grabovac: Zaščita grozdja pred sivo grozdno plesnijo z ronilanom). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjcu 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Kocbek: Pesmi). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 16.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Slovenski plesi). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (mž. Franjo Sgerm: Uspešnost gojenja topolov na sotočju Ljubljanice in Save). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Svet tehnike (inž. S. Permiš: Razvoj TV v svetu in pri nas). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (J. P. Wenzel: Daleč od Hagondangea). 21..,» Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (A. Chamson: Človek, ki ga nisem ubil). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 17.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestru 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Stojan Vrabl: Kaj so pokazali poskusi varstva sladkorne pese pri nas). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih Ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Spomini in pisma (F. Kralj: Moja pot). 18.05 Odskočna deska. 18.30 Koncert za besedo (Samotne ure). 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (H. Enzensber-ger: Pesmi). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program. ČETRTEK, 18.1. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Višje šolstvo v predmarčni dobi). 9.35 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (dr. Andrej Orešnik: Pogoste napake pri krmljenju krav). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Enajsta šola. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer. 21.40 Lepe melodije. 22.20 Iz komornega opusa G. Faurcja. 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah. 23.30 Naš nocojšnji gost Ditka Haberl. 0.05-4.30 Nočni program. U H 11.111 ■R Četrtek, 11 . januarja Pavlin Petek, 12. januarja Tatjana Sobota, 13. januarja Veronika Nedelja, 14. januarja Srečko Ponedeljek, 15. januarja - Pavel Torek, 16. januarja - Marcel Sreda, 17. januarja Anton Četrtek. 18.januarja Suzana LUNINE MENE 13. januarja ob 8.08 uri - ščip ±Ti BRESTANICA: 13. in 14. 1. ameriški barvni film Let nad kukavičjim gnezdom. MIRNA: 13. 1. film Grizli. MOKRONOG: 13. in 14. 1. film King Kong. KRŠKO: II. 1. ameriški film Kamper John. 13. in 14. 1. ameriški film Nekoč na divjem zahodu. 17. I. ameriški film Američan Grafiti. NOVO MESTO KINO KRKA: Od 12. do 14. italijansko francosko nemški barvni tilm Nobody in Indijanci. 17. in 18. 1. angleški barvni film Pametnejši brat Sherlocka Holmesa. NOVO MESTO KINO JLA: Od II. do 14. 1. ameriški film Človek z železno krinko. Od 15. do 17. 1. indijanska melodrama Rešma Išera. RIBNICA: 13. in 14. 1. italijanski barvni film Nenavadne priložnosti. SEVNICA: 11. 1. film Doživljaji čistilca oken. 13. in 14. 1. film Deset sekund za pobeg. 17. in 18. 1. film Pridi in spoznaj mojo ženo. Og SLUŽBO DOBI MLAJŠEGA NEKVALIFICI- RANEGA delavca za montažo avtomatskih kegljišč sprejmem v službo takoj. Pismene ponudbe pošljite na naslov Ludvik Gorenc, montaža avtomatskih kegljišč, Partizanska 13, 61000 Ljubljana. IŠČEMO POPOLDANSKO varstvo na domu za dva otroka. Pogoji ugodni. Plačamo dobro. Nastop takoj po novem letu. Vuica, Jerebova 20, III. nadstropje, Novo mesto. Informacije samo dopoldne. BRIVSKO-FRIZERSKO vajenko sprejme Davorin Novak, Rimska c. 2, Trebnje. FRIZERSKO POMOČNICO z nekaj prakse išče frizerski salon „Cve-ta", Novo mesto. FRIZERSKA pomočnica s prakso dobi službo. Nastop 1. februarja 1979. Frizerski salon Alekič Brežice. ZIDARSKO FASADERSKI mojster MIJOŠPOLJAR, Ragovo 7,Novo mesto, zaposli 1 nekvalificiranega in 2 polkvalificirana zidarja. Plača po dogovoru. Informacije vsak dan od 15. do 17. ure. V VARSTVO vzamem 2 otroka. Naslov v upravi lista (24/79). STANOVANJA NUDIM MALO sobico za pomoč eni osebi. Medved, v Ragov log 4, Novo mesto. DIJAKOM ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (99/79). KRŠKO: SOBE ODDAM! Katič, Lapajnetova 6, nad novo šolo. MLADA ZAKONCA brez otrok nujno potrebujeva garsonjero ali sobo (lahko tudi neopremljeno) v Noyem mestu ali bližnji okolici. Ponudbe pod ,.Redna plačnika". ODDAM OPREMLJENO garsonjero v Novem mestu. Naslov v upravi lista (48/79). ZDOMKA Z DVEMA otrokoma, 6 let in 16 mesecev, išče eno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici zaradi šolanja starejšega otroka. Prijave na naslov Zalka Hočevar, Ul. Majde ŠUc 9, Novo mesta Motorna vozila PRODAM R-4, letnik 1971 dobro ohranjen. Registriran do oktobra 1979. Franc Ucman, Smolenja vas 65, Novo mesto. PRODAM FIAT 128 šport coupe 1300 cm3. Prosenik, Paradiž 4, Trebnje. PRODAM NSU 1200 C, registriran, cena 10.000 ND. Slavko Prhne, Cerovi log 12, Šentjernej. PRODAM osebni avto ZASTAVA 750 - special, letnik 1978. V Brezov log 53,Novo mesto. PRODAM FIAT 850, skupaj ali po delih - prevrnjen. Naslov v upravi lista (82/79). PRODAM ŠKODO 1000 MB de luxe, letnik 1967 v voznem stanju. Edo Podlogar, Pavlinov hrib B2, Trebnje. PRODAM spredaj karambolirano ŠKODO, letnik 1972 skupaj ali po delih. Šinvič, Jerebova 12. PO UGODNI ceni prodam avto znamke ZAPOROŽEC, letnik 1976. Ogled vsak dan od 15. ure naprej. Franc Plantan, Veliki Pod-ljuben 1. PRODAM NSU PRIMC, letnik 1971, ali zamenjam za ZASTAVO 750. Slavko Vidmar, Pod Trško goro 78. UGODNO prodam SPAČKA, letnik 1974. Ogled vsak dan od 14. ure daljo. Jože Trbovc, Drožanjska 40. Sevnica. PRODAM AVTO 101 v dobrem stanju. Šprajcar, Majde Šilc 2, Novo mesto. PRODAM karamboliran fiat 850, letnik 1970 po delih za rezervne dele. Brod 2, Novo mesto. PRODAM kamion TAM 6500 kasonar. Jože Jerič, Drska 21, Novo mesto. PRODAM FIAT kombi 850, letnik 1971, v voznem stanju, registriran. Črtalič, Dobrava 1, Kostanjevica na Krki. PRODAM DOBRO ohranjen RENAULT 8. Ogled možen vsak dan v popoldanskem času. Milena Hren, Veliki Slatnik 3, Novo mesto. PRODAM ŠKODO Š 100, letnik 1972. Karambolirana sprednja stran, imamo vse nove dele za sprednjo stran. Ostali del avtomobila in motor so v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, v soboto in nedeljo od 9. ure dalje. Anton Spoljarič, Kvedrova 31, Sevnica. PRODAM Z-750, letnik 1973, registrirano do 5. 1. 1980. Jože Kralj, Pristavica 2, Šmarješke Toplice. AVTO ZNAMKE ŠKODA, star 4 leta in pol, prodam. Jože Primc, Kočevje, Kidričeva 3. PO UGODNI CENI prodam tovorni avto OM TIGROTTO 55 vlačilec 8m - 8 T, letnik 1970. Informacije tudi po telefonu (068) 83 089. Metod Gabrijel, Pristava 4, Trebnje. PRODAM TRAKTOR FERGUSON (35 KM) in kosilnico GUTBROD (8 KM), oboje dobro ohranjeno. Jože Kostevc, Pavlova vas 56, Pišccc. NUJNOPRODAM PASQUALI (18 KM), italijanski, star 3 leta, plug, frezo in brane. Alojz Črnič, Pribinci 15, Adlcšiči 68341. PRODAM STAREJŠI LETNIK zastave 750 po ugodni ceni. Franc Bevc, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice. PRODAM SIMCO 1000, letnik 1967. Alojz Vidmar, Dolenja vas 7, Otočec. PRODAM Z-1300. letnik 1969, registrirano do oktobra 1979, ali zamenjam za manjši avto. Naslov v upravi lista (44/79). PRODAM AVTO Zastava 1300, prevoženih 136.000 km, registriran do 16. 11. 1979, generalno obnovljen, cena zelo ugodna. Franc Zupan, Nad mlini 25, Novo mesto. PRODAM GENERALNO popravljen motor NSU 1000 po zelo ugodni ceni ter še nekaj drugih rezervnih delov. Tine Dragan, Soteska 44, Straža, Novo mesto. POCENI PRODAM razne rabljene dele za NSU 1200 C. Peter Langer, Krško, C. 4. julija 52, telefon (068) 71-503 popoldan. PRODAM PRODAM PET prašičev, do 140 kg težkih, in dva junca, od pol do enega leta starosti. Matija Novšak, Log 12, Boštanj. PRODAM enobrazdni traktorski plug 180 za manjši traktor, primeren za vinograd. Jože Novak, Podgora 36 pri Prečni. PRODAM KOČIJO, dvoje sanke in mali voziček s šaraglami. Mihelič, Kot, Ribnica na Dol. PRODAM traktorski obračalnik Favorit 160, krožne brane in telico, brejo pet mesecev. Viktor Kužnik, Podlisec 6, 68211 Dobrnič. PRODAM mlado kravo, brejo 8 mesecev. Jože Rupar, Klenovnik 11, Škocjan. PRODAM MOTORNO žago Stihi 0,50 v dobrem stanju. Andrej Pintar, Velika Loka 26. Z AHVALA Ob nenadni, prerani izgubi našega preljubega moža, očeta in starega očeta ALOJZA FERKOLJA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja Lovski družini Otočec in gasilskim društvom Bela cerkev, Šmarjeta in Mokro polje za poslovilne besede, častno stražo, spremstvo in slovo ob odprtem grobu ter pevcem KUD Škocjan za žalostinke. Hvaležni smo tudi zdravniku dr. Vodniku za vso skrb in nego. Žalujoči: vsi njegovi Dol. Kronovo, 10. decembra 1978 ZAHVALA V 36. letu starosti je prenehalo biti srce naše ljube hčerke, sestre, sestrične, tete, mamice in žene MALCI PUCELJ roj. Pišek Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, učiteljskemu kolektivu, učencem sedmih in osmih razredov Osnovne šole Jančka Mevžlja Mokronog, članom Gasilskega društva Beli grič za spremstvo ob pogrebu, članom trgovskih podjetij Mokronog, župniku za opravljeni obred ter godbi iz Trebnjega. Posebna zahvala podjetju Iskra za organizacijo pogreba in poslovilne besede. Vsem, prav vsem iskrena hvala za podarjene vence in izrečeno sožalje. Žalujoči: vsi njeni KUPIM VSELJIVO hišo z vrtom ali nedokončano v neposredni bližini Brežic. Naslov v upravi lista (19/79). KUPIM POGONSKO mlinsko kolo (nad 4 m premera). Janez Antončič, Prapreče št. 1, Šmarješke Toplice. PRODAM VEČJO količino nove ržene škopc. Stane Štimpfel, Vel. Strmica 13, Mokronog. PRODAM 4 obroče z gumami („štiftarce“) za wartburg in leseno barako za gradnjo hiše. Anton Nemanič, Podgrad 28, Stopiče. 12, 13, 14, 15 in 16-colske gumi vozove za konjsko, volovsko ali traktorsko vprego prodam. Delamo tudi osovinc za traktorske prikolice. Dostava na dom po dogovoru. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana, Rakovnik. PRODAM PEČ za centralno ogrevanje. Pirc, Čučja mlaka 4, Škocjan. PRODAM TRAKTORSKO prikolico za prevoz živine. Ogled v soboto in nedeljo pri Kostrevc, Slcpšek 16, Mokronog. Informacije do sobote na tel. št. 22 387. UGODNO PRODAM spalnico, lahko po kosih. Lužar, Nad mlini 43, (od 7. do 10. ali 14. ure da- PRODAM ŠIVALNI STROJ in pletilni stroj, malo rabljen. Oglasite se na naslov. Marija Novak, Va-lantičcvo 2. PRODAM 7 mesecev brejo kravo. Stane Jarc, Hrastje 3, Mirna peč. DVE DIATONIČNI HARMONIKI B S AS in H E A prodam. Ponudbe poslati. Martin Plut, Stranska vas 1, 68333 Semič. UGODNO PRODAM zaradi selitve 12 m2 bukovih drv. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM solidno ohranjeno dnevno sobo Barbara (,,Brest"). Franc Ivanič, Cankarjeva 4/13, Črnomelj. PRODAM 4 prašiče (teža 80-120 kg), hranjene z domačo krmo. Tonika Grilc, Senovo 38 /a. PRODAM dobro kravo, brejo 8 mesecev. P udi Povše, Goriška vas 1, Mirna peč. PRODAM AVTO 3.ADIO BlaupunkL Kristanova 1. Novo mesto. PRODAM AVTO RADIO znamke Philips, kasete, stereo. Pavec Zvone, Cankarjeva 27, tel. 22-744. KUPIM KUPIM gradbeno parcelo v okolici Boštanja pri Sevnici. Pavla Cerov-šek. Gornje Dule 4. 68270 Krško. KUPIM NOVEJŠO HIŠO med Črnomljem in Stražo. Naslov v upravi lista (45/79). SMREKOV GOZD cca 50 arov v Loki pri Zid. mostu poceni prodam. Naslov v upravi lista (91/79). PRODAM starejšo enostanovanjsko hišo v Sevnici. Informacije pri Stanki Simonič, Račiča 52, Loka pri Zid. mostu. PRODAM manjši vinograd z zidanico, primerno za vikend na lepem sončnem kraju v Drašičih v Beli Krajini. Informacije na telefon (068)77-180. PRODAM VINOGRAD in nekaj gozda na lepem razglednem in sončnem kraju z zidanico, možnost za preureditev za vikend, voda v zidanici, elektrika blizu, dostop z motornimi vozili. Mlada gora (Debene). Cena po dogovoru. Pavle Jcvnikar, Mokronog 12. ZDOMCI! Prodam zazidljive kleti za hišo, primemo tudi za obrt (10 x 12 m x 3) s celotno gradbeno dokumentacijo v centru Dobove. Jožefa Šekoranja, 68259 Bizeljsko 9. PRODAM GRADBENO parcelo na Senovem. Martin Teraž, Blanca, n Ji. V STRAŠKI GORI prodam vinograd, zidanico in ves inventar. Marija Erbežnik. Gor. Polje 7, Straža. PRODAM vinograd na Radoviči (420 m2) z majhnim poslopjem in vodo. Dostop dober. Janko Obradovič, Marinkovičeva 10 a Karlovac, telefon (047) 267-54. UGODNO PRODAM vinograd 11 arov, ostalo pašnik, skupaj 30 arov. Interesenti naj se oglasijo na naslov: Alojz Šiler, Prečna 20, Novo mesto. PRODAM kmečko hišo, 2. ha zemlje, cena po dogovoru. Jože Ole-nik, Kidričeva 23, 68270 Krško, telefon od 19. do 20. ure (068) 71-604. VISOKOPRITLIČNO hišo 10x10 ob asfaltni cesti z vrtom v Dolnjem Brezovem 5 pri Sevnici, ugodno prodam. Informacije Martin Vovk, Lenart v Slov. goricah. PRODAM 12 arov in 30 m2 vinograda cca 1000 trt. Parcela je zazidljiva. Dostop z vsakim prevoznim sredstvom in lepim razgledom po Semiču in okolici. Naslov v upravi lista (68/79). PRODAM VINOGRAD v Studencih. Marija Zupančič, Vrh peč 23, Mirna peč. PRODAM posestvo v Gornjem Obrežu štev. 32/4, pošta Artiče, gospodarsko poslopje, stavbišče s hišo in travnik skupaj 58 arov po zmerni ceni. Anton Mokrovič, posestnik iz Laduč. Ulica zagorskih brigad 14, pošta Šenkovec. Anusuc GASILSKEMU DRUŠTVU NOVO MESTO sc najlepše zahvaljujem za hitro posredovanje pri požaru , hiše. Obenem jim želim srečno novo leto 1979. Matilda Žura, Lutrško selo, Otočec. V TOREK je praznoval naš ata in stari ata ALOJZ CIMERMANČIČ iz Koroške vasi 60. rojstni dan. Ob njegovem jubileju mu čestitamo in želimo veliko zdravja žena in otroci z družinami, vnuki pa ga poljubljajo. DRAGI hčerki TATJANI BADOVINAC z Broda 4, za 13. rojstni dan iskreno čestitamo in ji želimo še veliko uspehov v šoli, mamica, očka in brat Goran. JREKttCt^l MATIJA JAKOFČIČ, Stranska vas 9, preklicujem kar sem izrekla 27. 12. 1978 v trafiki „Tobak“ Črnomelj, zoper Katico Željko, ker je neresnično. FRENK HITI, Brezovica 25, Šmarješke Toplice, prepovedujem vožnjo ter povzročanje druge škode po moji parceli 715/1-njiva. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. ^OBVESTILA \ V OKOLICI Šmarjcte se je izgubila psička, nemška ovčarka, stara 6 mesecev, temne barve, sliši na irtie Tisa. Prosim vse, ki bi kaj vedeli o njej, da sporočijo na naslov Marija Gričar, Sela 4, 68220 Šmarješke Toplice. PO UGODNIH cenah montiram centralno ogrevanje. Za informacije se obrnite na naslov Alojz Kos, Orehovica 6, Šentjernej. VALILNICA NA SENOVEM obve- < šča stranke, da bodo prvi piščanci od 19. decembra dalje vsak torek, pozneje tudi vsak petek popoldne l od 15. do 17. ure. Valimo bele, težke, rjave, zelo dobre nesnioe, in grahaste. Vljudno prosimo stranke, da naročijo pravočasno. Naročila sprejemamo pismeno, osebno ali po telefonu št. (068) 75-375. Priporoča se Mijo Gunji-lac, valilnica Senovo, 68281 Senovo. KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA 4. januarja so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Ljubomir Arsenovič, Miran Jurca, Milan Petan, Ivan Vidmar, Bogdan Zaletelj in Frančiška Levstik, člani Novolesa, Straža; Ivo Moravec, član Krke, tovarne zdravil, Novo mesto, Vida Šenica, Marija Prešeren in Danica Kovač, članice Novoteksa, Novo mesto;Jože Brulc, Anton Bojane, Jože Turk in Stanko Mavsar, člani IMV Novo mesto. SPOROČILO NAROČNIKOM Zaradi mnogih novih podražitev (časopisni papir za 8,78 odst., grafična priprava' za 12 odst., tiskarna za 11 odst., poštnina za 11,7 odst., ekspedit za 25 odst., izterjava za 24 odst. idr.) je bil delavski svet ČZP Dolenjski list prisiljen z novim letom povečati lemo naročnino Dolenjskega lista od dosedanjih 198 din na 238 din, to je za 20,2 odstotka, izvod v kdportaži pa od 5 na 6 dinaijev. Naj poudarimo, da je naročnik lista lani prispeval s plačilom naročnine le nekaj več kot za polovico nastalih stroškov za en izvod, saj je znašala lanska lastna cena enega izvoda že 7 95 din, zaradi novih podražitev pa se bo letos še občutno povečala. S podražitvijo je soglašal tudi izdajateljski svet Dolenjskega lista na seji 15. decembra 1978. urednjSjvo in uprava DL DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed-an Legan (glavni in odgovorni ured- nik: Slavko I.upšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan U_ nik), Milan Markelj (namestnik), Jtia Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Tcppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 680C1 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611.- Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. J ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 84. letu starosti za vedno zapustil naš dobri mož, oče, brat in stric FRANC SMOLIČ iz Dol. Ponikev št. 4 pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi dr. Kranjcu, ki mu je lajšal bolečine v času njegove bolezni. Posebno zahvalo smo dolžni g. dekanu za govor in opravljeni obred, g. kaplanu pa za spremstvo; Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Frančiška, sin France z družino, hčerka Marija, sestra Malka in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani smrti našega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA OKlCKI iz Gor. Vrhpolja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, nam pomagali v težkih trenutkih in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu osebju kirurškega oddelka in dr. Vesni Hribar -Šoštarič iz Šentjerneja za zdravljenje in lajšanje bolečin pred smrtjo, Stanetu Kušljanu za besede, izrečene v imenu ZB, ter lovski družini Šentjernej in Orehovica. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Rezka, hčerki Štefka in Dragica z družinama, nečakinja Milka z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA V 83. letu starosti je umrl dragi mož, oče, brat, ded in praded JOŽE GAZVODA s Podgrada 21 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, in darovalcem cvetja. Posebna hvala za vence organizaciji ZB, Komunalnemu podjetju, IMV in Gozdnemu gospodarstvu Novo mesto. Iskrena hvala za lepe besede govorniku Jožetu Klobčarju, zahvaljujemo se tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Jožefa, hčeika Amalija, sinovi Stane, Ivan, Rudi, Alojz in Jože z družinami, sestri in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, hčerke in sestre MARIJE ŠIMC roj. Rukše iz Hrušice 21 pri Stopičah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo poskušali ohraniti pri življenju. Posebna hvala za pomoč dr. Darinki Trinkaus, Klemenčičevim in vaščanom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, Id ste ji darovali vence in cvetje, pevskemu zboru iz Gabrja, učencem 6. a razreda osnovne sole Stopiče, kolektivu IMV in sodelavcem in moževim sorodnikom, sestram in bratu, KGP Novo grad - TOZD Komunalne storitve, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu obiskovali in pospremili na njeni mnogo prezgodaj končani zadnji poti. Se enkrat hvala! Žalujoči: mož Alojz, hčerke Tatjana, Slavka in Irena, mama, bratje Stanko, Jože in Vinko z družinami ter drago sorodstvo ZAHVALA V 36. letu starosti nas je tragično zapustil ljubi mož, dobri oče, sin in brat PAVLE ČRNIČ iz Purge pri Adlešičih Iskreno se zahvaliu ste ga v tako veli] poti in mu poklonili toliko lepega i . sožalje. Posebna hvala vaščanom Žuničev za prvo pomoč, za spremstvo, GD Žuniči, Griblje, Tribuče, Mržljaki in zlasti GD Adlešiči za organizacijo pogreba, IMV Novo mesto za pomoč, ZROP, KZ Cmomelj, TOK Gozdarstvo Črnomelj. Prisrčna hvala pevskemu zboru iz Adlešičev za žalostinke pred domačo hišo in ob odprtem grobu, tov. Starešiniču za poslovilne besede pred domačo hišo ter tovarišema Cvitkoviču in Vidervolu za tepe besede ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala častni straži za zadnje slovo ob krsti in vsem, ki ste * poklonili njegovemu spominu. Žalujoči: žena Marica, sin Mihec, oče, brata in sestre z družinami, družina Rahija ter drago sorodstvo in vaščani * z ■* *: ZAHVALA Nepričakovano nas je za vedno zapustila komaj 63 let stara dobra sestra in teta ALOJZIJA TURK Žajčji vih Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno pa sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Najlepša hvala darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za opravljeni obred in tolažilne besede. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: brata Tone in Franc, sestra Angelca z družinami in drago sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in nepričakovani izgubi dragega moža, očeta in brata FRANCA ERPETA vojaškega vojnega invalida rojenega 1920 iz Ušnih sel 102 ~r se zahvaljujemo vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za vsestransko pomoč, prav tako Zvezi vojaških invalidov Novo mesto, krajevni organizaciji ZZB NOV Uršna sela, osnovni organizaciji ZSMS Uršna sela, Krajevni konferenci SZDL Uršna sela, D.O. Novomontaža in DEKOP Osolnik Milan Novo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi tov. Logarju za poslovilne besede in zdravniškemu osebju kirurgije in pljučnega oddelka. Hvala tudi župniku za opravljeni obred in vsem za pismena in ustna sožalja. Neutolažljivi: žena Ivanka, sinova Franci in Jože, sestri Marija in Pepca z družino, brat Lojze z družino ter drago sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega moža in brata ' MARTINA VIDMARJA iz Kočevja se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kočevje, govorniku tov. Petru Sobarju za poslovilne besede, kolektivu Hydrovod ter g. duhovniku za opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Kristina, sestra in brata z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega očeta, starega očeta in strica JOŽETA BARTOLJA iz Stranske vasi pri Novem mestu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, posebno pa sosedom, ki so nam takoj pomagali, znancem, vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in nam stali v težki uri ob strani. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljeni obred in pevskemu zboru Ruperč vrh. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Marija, Terezija, Jožefa, Anica, sin France z družino in sin Stanko ZAHVALA V 49. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC JANŽEVIČ gostilničar iz Šentjerneja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali toliko lepega cvetja in vencev ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo Sentjernejskemu oktetu, Gasilskemu društvu, Godbi na pihala iz 1 Šentjerneja ter g. župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega očeta in brata JOŽETA OKLEŠNA z Gor. Kamene 12 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, kJ so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Joži in Ivi z družinama, sestri Micka in Pepca ter brat Tone z družinami ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast IGNAC OSANA iz Dolenjskih Toplic Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, daroval-vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji potu Posebno zahvalo smo dolžni prim. dr. Ttobisu ter zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka v Novem mestu. Hvala za podarjene vence Zvezi borcev NOV in Kulturnemu društvu Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic, DSSS pri osnovnih šolah Novo mesto, pri osnovni šoli Grm ter ostalim darovalcem cvetja. Zahvaljujemo se pevcem, godbi ter govornikom za poslovilne besede pred domačo hišo in ob grobu. Vsem, ki ste nam stali ob strani, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 80. letu starosti nas je tragično zapustila naša ljuba mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta ANA PAVLENČ iz Dol. Prekope 20 Zahvaljujemo se V9em, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojne mame, ji prinesli vence in cvetje, kakor tudi vsem, ki ste jo pospremili na poti k večnemu počitku. Iskreno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Hvala tudi g. župniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN 7. januarja je minilo žalostno leto dni, odkar nas je za vedno in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ata, stari ata, mož, stric in brat FRANC PLANTAN iz Velikega Podljubna Tih in pust je dom brez tebe, a spomini nate še bedijo. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žalujoči: žena Ana s sinom Bojanom, sin Franc z družino, sestri Milka in Zdenka ter brat Ivan z družinami in drago sorodstvo Z deklicama v novo leto Debel sloj saj premalo zgorelega mazuta prekril širšo okolico tovarne služenji Jasno je, da tega nihče ne počenja namerno, ljudje, ki živijo v okolici tovarne, pa vseeno Tisti, ki so se v novoletni noči odpravili k svojim prijateljem in znancem v Šmarju in Naselju heroja Maroka v Sevnici, na veselico v Bo-štanj, so bili nemalo presenečeni ob začudenih pogledih svojih gostiteljev: ,,Saj ste povsem črni, kaj ste pa delali? “ Nič manjše začudenje ni čakalo lastnike avtomobilov na parkiriščih: na vozilih je bila nevšečna črnina, ki je postala še bolj zoprna, brž ko si se je dotaknil. Na prvi januarski dan je bilo Šmarje na debelo prekrito s sajami, ribnik sevniških ribičev za Kopitarno pa se je spremenil v temno mlakužo. Še isti dan se je sestal občinski politični aktiv, da bi ukrepal, prispel pa je tudi načelnik posavske medobčinske inšpekcije. Kaj so počeli v Jugotaninu dan poprej? Na silvestrsko noč so v Jugotaninu ponovno pognali novi veliki kotel, ki so ga bili po okvari stiskalnice pred dnevi ohladili. Kmalu po zagonu kotla je prišlo do okvare, ki so onemogočale primemo delovno temperaturo mazuta v cisterni. Sredi noči je odpovedala še avtomatika, ki skrbi za pravilno mešanja zraka z mazutom. Visoki dimnik je bruhal mastne saje. 5. januarja mimo te nesreče ni mogel odbor šmarske ulične orga- pričakujejo zagotovilo, da sc kaj podobnega ne bo spet ponovilo. A.ŽELEZNIK V brežiški bolnišnici je prva rodila Nada Benca-lič, v novomeški pa Irena Grgič V Brežicah so začeli novo leto z deklico. Rodila jo je Nada Bencalič iz Male Jazbine pri Samoboru. Novo leto je dočaka- ‘ la z družino, naslednje jutro pa je kmalu začutila, da sc bliža njen čas. Sosed jo je ob enajstih dopoldne pripeljal na porodniški oddelek brežiške bolnišnice in 27 minut kasneje je že prišla na svet nadvse zaželena hčerkica, Nadin drugi otrok. Doma ima že sina Maria, starega osemnajst mesecev. Deklici je izbrala ime Lidija. Obe sta zdravi in sta v soboto zapustili bolnišnico. Nada Bencalič je po poklicu brusilka kristala in dela pri samoborskem ,,Sjaju“. Stara je 23 let. Svoj poklic ima rada. Ža novo 1979. leto se ji je z rojstvom Lidije izpolnila največja želja. Nekoč bo hčerki izbrusila lepo kristalno darilo za spomin na najlepše novo leto njenega življenja. V Brežicah so imeli lani 956 rojstev in 951 porodov. Dvojčki so se rodili petkrat. S pomočjo carskega reza je prišlo na svet 64 novorojenčkov. Živo rojenih je bilo 947, mrtvo rojenih 9, prezgodaj rojenih pa 49. IZ: Slovenije je prišlo rodit 550 porodnic, iz sosednje Hrvaške pa 401. Zadnja je rodila Josipa Ivanuš (roj. 1960) iz Prosinca na Hrvaškem na Silvestrovo ob 18.19 uri. To je bil njen prvi porod. Otroku, bil je deček, so pomagali na svet s carskim: rezom. Koliko so za novoletne praznike zaslužili pevci in ansam bli v Sloveniji — Sorazmerno slabo plačani pevcev. In če sedaj kdo premišlja, kakšne grozne denarje so mu gostinci izpulili iz rok za plačilo glasbe, ga moramo potolažiti: v Sloveniji so pevci in ansambli za Silvestrovo delali po približno takih ce tah, kot so veljale pred dvema letoma Tako stabilnih cen sicer ne poznamo. Najbolje plačani pevci so bili: E Ida Viler, ki je za eno noč petja dobila čistih 10.000 din; Janko Ropret in Marjana Deržaj sta za dve noči prepevanja dobila vsak po 15.000 din, Edvin Eliscr pa za tridnevno petje 20.000 din. Od ansamblov je največ zaslužil ansambel Prah, ki mu je enodnevno igranje v Hali Domžale viglo 38.000 din, s 35.000 din pa ne zaostajajo dosti Matija Slak s pevci in Vili Petrič. Vokali, Unioni, MB 5, Eantje treh dolin so zaslužili 30.000 din, številni drugi ansambli pa so igrali za manjša plačila. Naši glasbeni umetniki so torej za zabavo Slovencev skrbeli za sorazmerno nizko plačilo, če pomislimo samo na nerazumljivo visoke honorarje v naših sosednjih republikah. Naši pevci in instrumentalisti lahko sramežljivo povesijo pogled. Marsikateri slovenski delavec pa tudi, saj za celomesečno garanje ne dobi niti pol toliko! Najdaljša noč v letu, Silvestrovo, je za nami. Marsikdo se je prve dneve novega leta držal za bolno glavo in tipal prazen žep takšne grenči-nc povzroči preveč zavžitega veselja. Gostinski lokali po vsej Sloveniji so bili skoraj povsem polni, muziciralo in pelo je preko 60 ansamblov in MILIJONARJI V ENI NOČI Neprimerno težji denarci so kanili v žep pevcem zabavne glasbe na našem romantičnem jugu. Slavni Predrag Zivkovič -Tozovac je v novoletnem slavju zaslužil 24 starih milijonov, Kru-noslav Slabinac 20 starih milijonov, Mišo Kovač pa 16 starih, a vseeno lepih milijonov. Kompleks manjvrednosti so dobili: Radojka Šverko, Oliver Drago-jevič in Tereza Kcsovija, ker so za miloglasno petje dobili „samo“ 5, oziroma 13 starih milijonov. Res je, da so menda nekateri od teh honorarjev v bruto zneskih, vendar se mora običajnemu človeku, ki pridno dela celo leto za manj plačila, zvrteti v glavi. Srečen samo med ljudmi J Leo Koman je bil najsreč- Raki je spravil na oder J 0 nejši takrat, kadar je lahko dvajset iger. Iz Šentjanža se s J kaj organiziral Z veseljem si je dvakrat na teden vozil v J 0 je podaljševal šolski delovni Krško, kjer je bil 15 let % * dan z raznovrstnimi obvez- tajnik Kluba za konjski * 0 nostmi. Skoraj tri desetletja šport. Klub se je z njim rodil J £ je bil upravitelj na raznih in umrl. j šolah, kjer je veljal za Večino svojega prostega J 0 dobrega in strogega učitelja. časa pa je Leo Koman s j Učiteljsko pot je kot pri- gasilstvu. Že leta ^ 1 pravnik nastopil 1931 na 1931 so ga na Raki izvolili \ \ Raku Po štirih letih je šel na z? t?Pllka druStvcL Gasilske 5 $ Veliki Podlog za upravitelja, fankcije ga spremljajo vse S * od tam pa na Mimo, kjer je žtW/e«/e. Že zdavnaj je £ * njegovo delo prekinila vojna. obljubil, da bo zaradi bolez- ^ J Italijani so ga 1942 odpeljali ni prenehal, a ko funkcijo £ 0 najprej v Treviso, potem v odloži mu delo ostane Pa £ 1 Gonars. Po razpadu Italije se md‘ nezna žwet! brez * ? je septembra 1943 vrnil n,ega. Z velikim smislom za \ J domov v Ljubljano. organizacijo ,e pomagal iz- S £ peljati številna tekmovanja, 5 0 Po osvoboditvi je prišel v vaje in druge gasilske pri- S J Krško za čuvaja Bonove reditve v domači občini, v ^ 0 hiše, dokler se lastnica in Posavju in na Dolenjskem. \ J teta pokojne prve žene še ni Leo Koman je lani prejel ^ 0 vrnila iz izgnanstva. Delovno priznanje „Gasilec“, to je % J mesto je dobil na šoli v najvišje priznanje Gasilske * 0 Leskovcu, od tam pa je zveze Slovenije. Za uspešno £ 0 zaradi nujne potrebe moral delo v gasilskih vrstah je \ * na obrobje Kozjanskega, v dobil vsa možna republiška J 0 Pečice. Tam je poiskal staro, in zvezna priznanja, pa tudi * £ s slamo krito kmečko hišo, vsa odlikovanja Gasilske zve- ^ 0 zbral deset ali dvanajst nem- ze Hrvatske. Najbolj po- % jj ških ujetnikov in jo skupaj z nosen pa je na delo s 5 0 njimi začel obnavljati. Ko je pionirji. Krška občina je bila % 0 bilo delo opravljeno, se je namreč prva, ki je imela v * J poslovil Leto dni je ostal v gasilskih vrstah pionirski S 0 Krškem, potem pa si je naraščaj. s * izbral Rako, ki jo je že Koman je po rodu Ljub- ^ 0 poznal izpred vojne. Tam je Ijančan. Zibelka mu je tekla \ J preživel osemnajst let, nato nad gostilno Pod lipo. Oče ' 0 pa je še pet let delal kot in mati sta delala v Tobačni s J svetovalec na zavodu za tovarni, on pa se je odločil ^ 0 prosvetno pedagoško službo za učiteljišče, čeprav ga je ' J v Krškem. Kamorkoli je oče želel dati učit za stavca s * prišel, je kaj gradil, na Raki v tiskamo. Na učiteljišču je J 0 vodovod, v Pečicah šolo, v bil od prvega leta dalje \ * Šentjanžu čebelnjak, v Pod- sošolec Edvarda Kardelja. 0 logu pa gasilski dom. Na JOŽICA TEPPEY S ČRNi AVTOMOBILI, ŽIVALI, LJUDJE ... Tale fičko, parkiran pred bloki v Naselju heroja Maroka, morda ni bil najbolj črn od jugotaninskih saj. nizacije SZDL. Poslal je prijavo zaradi onesnaženja okolice republiški sanitarni inšpekciji. Na mizo so na sestanku potegnili peticijo, ki jo je konec lanskega septembra podpisalo 231 občanov in se med drugim nanaša tudi na rekonstruirani Jugo-tanin. Lc-ta je še v poskusni proizvodnji. V ponedeljek, 4. decembra je Šmarčane že presenetil pravcati prašni metež, ko je v zrak ušel lesni prali. Krajani zatrjujejo, da sta bili vmes še najmanj dve manjši one- AVBE NA KAVČU - Kot na razstavi čaka pri Dergančevi v Dol. Straži kar deset avb na naročnika. Slednjemu utegne biti še žal, zakaj po takih izdelkih ni malo povpraševanja. (Foto; Železnik) NOVOLETNA SREČA Nada Bencalič s hčerko Lidijo v brežiški porodnišnici. Desno babica Angelca Hercigonja, ki je pomagala pri rojstvu prvega novorojenčka v 1979. letu. (Foto: Jožica Teppey) HIŠA JE ZGORELA 3. januarju popoldne je začelo goreti v stari hiši Miroslava Mukavca na Bregu pri Vinici. Mukavčevi stanujejo v novi hiši, v stari pa so imeli shranjeno seno. V eni od zgornjili sob so kuhali žganje. Požar je nastal prav pod to sobo in je bil tako močan, da je pogorelo poslopje, z njim vred pa tudi drva, 2 toni sena, kosilnica, mešalec za beton in še razno orodje. Kako je prišlo do izbruha ognja, še raziskujejo, ker je bilo kurišče zavarovano, ugotovljeno pa je, da je škode za najmanj 200.000 dinarjev. Lcopoldina Derganc, žena železniškega upokojenca iz Dolenje Straže pri Novem mestu, je navkljub letom še vedno sila odločna ženska. „Letos septembra, ko smo se odpravljali trgat prvo grozdje," pripoveduje, ,jc prišel v hišo Martin Levstik iz sosednje vasi in me rotil, naj izdelam dc*t avb za trebanjsko pevsko društvo. Branila sem se tolikšnega naročila, nazadnje pa sem le pristala. Štiri glase sem mu poslej že poslala, naj pride ponje, pa nič!" je dejala ogorčeno 22. decembra v našem uredništvu. Bilo ji je namreč že vsega zadosti, zato je sedla na avtobus in se pripeljala potožit družinskemu prijatelju ,,Dolenjcu". Ce ne šteje teh deset, je Der-gančeva v svojem življenju sešila že 39 avb znane gorenjske narodne noše. Na domu hrani sliko ameriške rojakinje, ki se v ameriški državi Illinois ponovno oblači v izpod njenih rok skrojeno nošo. S tovrstnim ročnim delom jo je bila navdušila še njena mati v rodni Beli krajini. Med devetimi njenimi otroki je bilo kar pet deklic, Leopoldina si zato ni mogla kaj, da jim v otroških letih ne bi nadevala nabranih in tudi naškrobljcnih kril. O originalnosti svojih izdelkov ne dopušča dvoma: „Na ljubljanski kmečki ohceti je bilo treba pred sprevodom po mestu najprej mimo oči kritikov. Dejali so, da ano, kot je treba!" izjavi z vso odločnostjo. Za omenjenih deset avb je vložila nemalo truda. ,,Za potrebni material sem brez uspeha pretaknila vse novomeške trgovine. Se v Ljubljani ni bilo lahko, dokler nisem pri Bali našla dobrih deset metrov tkanine, sicer namenjene za zavese. Tudi v Trst je bilo treba. Pri šivanju sem sedela pozno v noč, še potem nisem brez skrbi legla, dokler ni bilo nared vseh deset!" pripoveduje. Pravi, da je poslej ne bo nihče več pripravil k temu delu. A. Ž. ENO MINUTO PO POLNOČI V Silvestrovi noči, ko se je od P povsod razlegala glasba, ko so r pokale petarde in je bilo splošno ( veselje na višku, se je 22-letna I Irena Grgič iz Družinske vasi I pripravljala za v porodnišnico. I Pripeljali so jo okrog 23.20, eno | minuto čez polnoč - se pravi že I 1. januarja 1979 - pa je rodila L deklico. j Zdrava mamica, zdrava dekli-1 ca, ki ji je ime Danijela - pa je bilo najlepše novoletno darilo za njuno družino. Grgičeva je po poklicu kuharica v Šolskem centru za gostinstvo, njen mož je natakar. Dobila sta prvega otroka, ki je v rekordnem času prišel! na svet. Novo leto se je v novomeški porodnišnici začelo sicer z deklico, potem pa so ves dan prihajali i iz porodne sobe sami kričači. Po ; porodu Grgičeve dežuma ekipa | porodnišnice ni imela težke j nočne službe, ker potem nobena ni rodila vse do 9. ure dopoldne.: J. T. in R. B. V dveh dneh so se na dveh krajih trije ljudje zastrupili z ogljikovim monoksidom, ki je uhajal v notranjost avtomobila, ne da bi to pravočasno opazili moža ni in je šla v garaže pogledat. Bil je že mrtev. Drugi podoben slučaj se je zgodil na parkirnem prostoru pri kopališču na Otočcu. Zjutraj 8. januarja je šel tam mimo možak iz Sel pri Ratežu in je videl stati fička, ko pa se je opoldne vračal, je bil avto še vedno tam, zato ga je zanimalo, kaj je. Pogledal je v avto in na zadnjem sedežu opazil nepre- P r va žrtev ogljikovega monoksida, ki nastaja pri izgorevanju izpušnih plinov, je bil v noči na 7. januar 38-letni Alojz Vegel z Boršta pri Cerkljah. Veglovi stanujejo v nedograjeni hiši, fička pa je imel lastnik spravljenega v zasilni garaži pod cerado. Ker je bil hud mraz in se je bal, da avto zjutraj ne bo vžgal, in da bo službo zamudil, je šel okrog 23. ure ogrevat avtomobil. Zlezel je pod ponjavo in ogreval avto ... Okrog 3. ufe zjutraj je žena opazila, da mičnega fanta in dekle. Takoj je obvestil UJV, kriminalisti pa so ugotovili, da sta v avtu mrtva 25-letni Branko Vehar iz Smo-lenje vasi in 27-letna Stanislava Djajp iz Potočne vasi. Tudi onadva sta bila v fičku, ki sta ga ogrevala s prižganim motorjem. OGLAŠUJTE V DL! Od 15.1. do 10.2.1979 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN do 40% konfekciji, pleteninam, perilu in obutvi V? trgovska hiša LJUBLJANA, Trg revolucije 1 »Dolenjski list« DARILO DOLENJSKEGA LISTA Uredništvo Dolenjskega lista čestita srečnima družinama in sporoča, da bosta, kot je že dolgoletna navada, novorojenki prejeli hranilni, knjižici / začetnima vlogama po 300 din. Deklicama želi tudi vso srečo na pragu življenja! »Dolenjski listd KDO JE VIDEL NESREČO PRI DRNOVEM? PETEČV ZNAMENJU LUTK Vinuli petek so črnomaljsko občino ob skali člani kranjskega lutkovnega gledališča ,,France Prešeren". S svojimi lutkami so obiskali osnovno šolo v Črnomlju, OS Milke Sobar-Nataše. črnomaljski vrtec in šolarje v Starem trgu ob Kolpi. Otroci, ki so zadnje lutkovne predstave lalT-o gledali pred tremi leti, so Kranjčane in njihove lutke zelo lepo. sprejeli. Prireditve je organizirala občinska kulturna skupnost C rnomolj. .. v . A . . J i J s. UJV Novo mesto išče voznika tovornjaka - očividca nesreče, ki se je zgodila 24. decembra 1978 na magistralni cesti pri Drnovem. Trčila sta osebna avtomobila, ki sta ju vozila Radiša Stojkovič iz Ložnice in Turek. V hudem trčenju je umri sopotnik Sreten Milosavljevič, huje ranjena sta bila oba voznika, laže pa še trije Turkovi sopotniki. Po izjavah ponesrečenih je takrat mimo pripeljal tovornjak in je voznik videl nesrečo, zato prosijo očividce, naj z izjavo pripomorejo k razjasnitvi hude nesreče. Pusti Rimski čas je že pri naših prednikih inanjal praznik kolin, ki ga še dandanes fc;nujemo domači praznik, čeprav je od tedanjih kolin in običajev, ki so jih spremljali, >talo le malo. DOBER DAN, DOLENJCI ,,Če se ne motim, sem poročal iz najmanj tridesetih držav. Še najbolj pa mi je ostala v spominu južnoameriška turneja in pa turneja pred konferenco o evropski varnosti in sodelovanju (KEBS), ko sem v dvajsetih dneh obiskal Moskvo, Helsinke, Oslo, London, Madrid, Dunaj, Budimpešto pa Stockholm in vsak dan poročal o vzdušju in pripravah na to pomembno srečanje. To so bili bliskoviti novinarski manevri, kjer ni bilo časa za počitek. Prav ta stil novinarskega dela, „pravi Čuček," mi najbolj leži." Med zanimivimi srečanji je bilo tudi tisto z ameriškim predsednikom Nixonom v ovalnem kabinetu Bele hiše v VVashingtonu 1971, ko je bil tam na obisku naš predsednik tovariš Tito. „Še posebno pa so mi v živem spominu tiskovne konference z našim predsednikom, njegova vitalnost in življenjska vedrina. Zgodilo se je, da smo novinarji in drugi njegovi spremljevalci zbirali zadnje atome moči, on pa je prišel med nas nasmejan in svež." Janez Čuček se je zaljubil v novinarski poklic že pri petnajstih letih. Začel je s športnimi poročili za Slovenskega poročevalca. Profesionalni novinar pa je od leta 1959, vseskozi pri Dnevniku, ki mu je bil zvest skoro dvajset let. ,,Bil sem vse, tudi kurir, nabiralec vesti na tržnici in tehnični urednik." Pet let je bil zuna-njepolitčni urednik, že tretje leto pa je šef Dnevnikove centralne redakcije. „Pri novinarstvu je pomembno, da neprestano pišeš in pa, kaj napišeš. Zad. jih osem let bi lahko živel od uredniške plače, v resnici pa sem vsak teden napisal najmanj toliko vrstic kakor drugi novinarji." S pisanjem si je pred leti prislužil Tomšičevo nagrado, in čeprav ima veliko delovnih prijateljev, so bili med njimi tudi taki, ki so mu metali polena pod noge. „Hudič v novinarskem poklicu je to, da smo novinarji silno ljubosumni drug na drugega, tako kakor igralci. Toda sčasoma se vse uredi. Potrebno je delati in ostati zvest samemu sebi." Tako se meniva z Janezom Čučkom dopoldne, ko zadnjič kot šef deska oblikuje prvo stran Dnevnika. Z novim letom ga je čakalo, novo delovri' mesto pri ljubljanski televiziji. Tudi tam je zunajepolitični komentator. Najin pogovor pa je pravzaprav sprožil sam, ko mi je zaupal, da se tudi on počuti Dolenjca. „Sem pravi Ribničan, čeprav živim v Med- JANEZ ČUČEK Njegova energija in delavnost, predvsem pa mirnost, s katero obvladuje svoj položaj, ga uvrščajo med priljubljene sodelavce in med tiste delovne tovariše, ki vzbujajo zaupanje. Kot zunanjepolitični novinar Dnevnika je imel veliko priložnosti, da se je srečal s po- membnimi osebnostmi iz vsega sveta. Sodeloval je na mnogih pomembnih srečanjih državnikov in njegovi komentarji in zapisi niso bil' nikoli samo protokolarni. Znal je ujeti trenutek svežega človeškega pričevanja in ga vtkati v svoje novinarske zapiske, iz katerih so po vsakem potovanju nastali zanimivi feljtoni. vodah. Moja mama je Dolenjka, iz Divjakove družine v Ri bnici. Drugače pa sem bil brez pra- t> vega doma. Zaradi očetove službe smo se po- č gosto selili. Rojen sem bil v Celju, toda še čisto o majhen sem moral s starši v izgnanstvo v Srbijo. P Leta 1947 pa smo se vrnili v Ribnico k stari ® mami. Tam sem hodil v nižjo gimnazijo in sem n imel veliko prijateljev. V Ribnici sem živel, ko v so začeli pravi Ribničani izumirati. Mislim na jj! stanje duha, ki je značilno za prave Ribničane, n tiste hudomušne in šegave. Spominjam se dogodka, v katerem je sodelovala tudi moja mama. Debeljakovi, naši sosedje, so šli v kino in pustilo hišo odprto. Takrat v Ribnici ni še nihče zaklepal vrat. Banda ribniških veseljakov je v tisti uri j in pol, kolikor je trajal kino, Debeljakovo hišo popolnoma izpraznila. Ostale so le gole stene in f vrata. Obupane sosede so potem tolažili na vse mogoče načine, ko pa le ni zaleglo in so se odločili, da gredo na milico, so jim vse priznali, j Celo noč je trajala selitev nazaj. Veselja in vseh mogočih burk na račun Ribničanov pa ni bilo ne konca ne kraja. Takrat je bila Ribnica še majhna vas, ki je živela od slavne tradicije. Ljudje so se med seboj poznali. Zdaj pa se je tudi Ribnica spremenila. Moji sorodniki imajo hišo v Lehovčah. Včasih pa smo živeli v strogem centru. Še posebej sem ponosen," pravi Janez Čuček," da je bila vsa naša družina kakor tol ko ribniških družin partizanska. V partizanih je padel tudi moj stric Saša. Če je le mogoče, gre: i v Ribnico. Ribnico imam za pravi dom svojega otroštva. Zato se počutim pravega Dolenjca." Ime Janeza Čučka srečujemo že vrsto let iz tedna v teden tudi na straneh našega domačega časnika. Na drugi strani Dolenjskega lista nas v rubriki Zunanjepolitični pregled seznanja z aktualnimi dogodki po svetu. Janez Čuček pravi: „To delo opravljam že r dobrih devet let. Rad pišem za ta izjemno zanimivi časopis, ki v vrsti pokrajinskih sodi pri nas na prvo mesto. Ko sem bil na posebnem novinarskem šolanju v Angliji, smo med drugim obravnavali tudi zvrst pokrajinskih časopisov. Do-lenjsk list sem jim poka: al za zgled in tako mislim še danes." Janez Čuček je med drugim napisal več radijskih iger in scenarij za film „Ta hiša je moj.i, pa vendar moja ni," ki govori o koroških Slovencih. Zanj je dobil tudi nagrado. Zdaj končuje rokopis ,'a knjigo o slovenski politični emigraciji. Velko je de'a in ve' ■::< načrtov. LADISLAV LESA" VOJAŠKI HELIKOPTERJI ZOPER MORSKE MINE Helikopterji, opremljeni s posebnimi napravami za uničevanje morskih min, so v uporabi že več kot deset let - prve helikopterje za te namene je ameriška vojna mornarica nabavila že leta 1965. To so bili izpopolnjeni protipodmor-niški helikopterji SH—3 A. Med drugim so bili opremljeni s televizijskimi napravami za odkrivanje min. Pred sedmimi leti je bila v ZDA ustanovljena prva helikopterska protiminska eskadrilja, v katero so od maja 1973 dalje začeli vključevati specializirane helikopterje mino-lovce H-53 D. Posadka minolovskega helikopterja šteje šest članov; od teh so trije strokovnjaki za uničevanje min. Dva pilota s pomočjo posebnih ogledal spremljata postopek pri odkrivanju in uničevanju min. Na helikopter lahko pritrdijo naprave za kontaktno in hidroakustično uničevanje min. Helikopter lahko ostane v zraku najmanj štiri ure. Sprva so helikopterje uporabljali le za kontaktno uničevanje min. Helikopter je letel nad morsko gladino zelo nizko in S hitrostjo do 25 vozlov, za seboj pa je vlekel napravo, s katero je na ustrezni globini lahko prerezal jeklene vrvi sidrnih min. Ko je mina splula na površje, so jo z lahkoto uničili. Naprava za akustično uničevanje min pa je v vodi povzročala šume, podobne šumom ladijskih vijakov, in tako pritegnila nase in aktivirala mine, ki so bile položene za aktiviranje na zvok ladijskega vijaka. Danes imajo helikopterji H-53 D tudi že elektromagnetne, kombinirane in magnetne naprave za uničevanje morskih min. Helikopterska orožja za uničevanje min razvijajo tudi v Veliki Britaniji, Zvezni republiki Nemčiji in na Japonskem. TANKI IN PRVA SVETOVNA VOJNA Prvi tanki, ki so jih začeli uporabljati v drugi polovici prve svetovne vojne, so bili zelo okorna vozila in so vzbujali več strahu zaradi zunanjega videza, kot pa zaradi učinkovitosti. Čeprav so bili v primerjavi s sodobnimi tanki sorazmerno lahki (15 do 30 ton), so bili močno oboroženi. Imeli so namreč enega do dva topa kalibra 37-75 mm in celo do šest mitraljezov. Tudi njihove posadke so bile trikrat večje od posadk v sodobnih tankih. Štele so po šest do osem mož. Po drugi strani pa so imeli tanki prve svetovne vojne ,zelo šibke motorje, ki so se pogosto kvarili. Tanki so se po bojišču premikali zelo počasi (4—8 km na uro), prav majhen pa je bil tudi njihov akcijski radij (do 40 kilometrov). Zato jih ni bilo mogoče uporabiti za dejstvo-vanje na večjih razdaljah. Sodobni tanki imajo po enega voznika in še ta pogosto opravlja tudi druge naloge, medtem ko so se v tankih iz prve svetovne vojne z motorjem in njegovimi muhami ubadali tudi trije ali celo štirje člani posadke. Največ težav je delala transmisija — pogon na gosenice. Tudi vzmetenje je bilo sila pomanjkljivo, ventilacije skoraj ni bilo, pogosto se je temperatura v vozilu dvignila celo na 50°Celzija. Zato je bila vožnja zelo utrudljiva za posadko, moštvo je pogosto dobilo celo morsko bolezen. V bitki ob Sommi leta 1916 je zaradi omenjenih pomanjkljivosti prišlo na izhodiščni položaj od 49 britanskih tankov Mk I le 36 vozil, na izhodiščnem položaju jih je obtičalo 18, v napad je potem krenilo le preostalih 18 tankov. Kasneje se je kakovost tankov izboljšala in tako je v bitki pri Amiensu leta 1918 od 420 tankov, kolikor so jih poslali v napad, zaostalo le 5 vozil. Proti koncu prve svetovne vojne so začeli uporabljati lažje in okretnejše tanke (francoski renault in britanski vvhippet), ki so bili težki do 14 ton in oboroženi s topom kalibra 37 mm ali s tremi mitraljezi. Njihova posadka je bila manjša (do 3 može), bili so hitrejši (8 do 12 km na uro) in opremljeni z napravami za premagovanje minskih polj, strelskih jarkov ter žičnih in vckL nih ovir. Nemci med prvo svetovno vojno po tankih niso sloveli (izdelali so le 15 težkih tankov), medtem ko je bila proizvodnja tankov na nasprotni strani mnogo večja: Francozi sojih izdelali 3771, Angleži pa okoli 3000. 26CHE3SI0S DOLENJS! Ko je človek mlad, morda prvič zaljubljen, in spoznava svojega izvoljenca ali izvoljenko le na bežnih srečanjih, je trdno prepričan, da je to edina in enkratna ljubezen, ki ne more nikoli usahniti. Kolikor več. pa si človek nabere življenjskih izkušenj, toliko bolj se mu omaja vera v to trditev. Resnična ljubezen — katera je prava? To spoznati, na tej osnovi začeti družino, v kateri bo vedro ozračje, srečno vzdušje, kakršno je potrebno za zdravo rast ostrok, za to pa je potrebna že čustvena zrelost. Ker je mladi dostikrat nimajo, se prenaglijo pri odločitvi za poroko, na katero niso propravljeni. Prihaja do ločitev. Jugoslavija je glede tega v svetu dosegla nič kaj zavidljivo mesto. NE 2ELIMO ZMOT Resnična in prava ljubezen ni samo spolnost, kot si mnogi mladi ljudje danes predstavljajo. Seksualna plat zakona je že čez nekaj let samo del tega, kar dva človeka veže v skupnost. Če ni poleg spolnosti še resničnega tovarištva, spoštovanja in prijateljstva, potem se iluzija o srečnem zakonu pogosto razbije kot čaša iz porcelana. Morala zakonske zveze v socialistični družbi se močno razlikuje od krščanske morale, osnovane na stališču, da je žena možu podložna in da je mož kot glava družine dolžan skrbeti za preživljanje vseh članov. Napačno je tudi stališče površnih poznavalcev socialistične morale, češ poizkusiva v zakonu; če ne bo šlo, greva narazen. Ni cilj naše družbe, da bi zakoni šli narazen, ker pri tem trpijo otroci, pač pa da imamo srečne družine s srečnimi otroki. Prav zato naj bi zakonsko zvezo sklepali le čustveno zreli fantje in dekleta. Toda kako ugotoviti, kdaj je mlad človek čustveno zrel? Ali so leta starosti pravo merilo? Nikakor ne, to je Pokazala praksa. Poznamo mlade ljudi, ki so zreli že pri osemnajstih letih in poznamo štiridesetletnike, nestanovitne, vihrave in očitno čustveno nezrele. V skupnem življenju dveh se namreč začne pot prila-9ajanja drug drugemu. Drugo je, če poznaš fanta ali 'tekle z vsakodnevnih nekajurnih srečanj, ko se drug dru-9emu kažeta v najlepši luči. Ko pa začneta živeti skupaj. Postaneta nervozna ob povsem različnih navadah svojega Partnerja. Začne se lahko pri navadah v kopalnici, pri vzdrževanju reda v stanovanju, pri odnosu do denarja. In na takih ,,malenkostih" se lahko začne že nekaj dni po Poioki krhati iluzija o človeku, ki smo ga prej postavljali v oblake. OSEBNOSTI NE MOREMO SPREMENITI Nepripravljeni mladi ljudje, ki s tako različnimi navadami stopijo v zakon, se v začetku tolažijo: ga bom že spremenila, ali pa: jo bom že spremenil. Največkrat se to ne posreči in razočaranje je pred durmi. Strokovnjaki ugotavljajo, da osebnosti človeka ni moč spremeniti, pač pa je pomembno, da so mladi ljudje na te različice pripravljeni in da skušajo v zakonu prilagajati navade drug drugemu. Vsak se mora vprašati: ali sem zmožen in voljan sprejeti partnerja takega, kot je, in z njegovo pomočjo uskladiti najina hotenja in navade? V čustveno zrelost sodi tudi spoznanje, da je kaj napačna osnova za zakon beg pred domačimi težavami in da v zakonu iščemo zatočišče. Srečen zakon sloni na odnosu, v katerem oba partnerja izražata enakopravo svoja mnenja in stališča, se o njih pogovorita. Potrebno je spoznanje, da se ljudje razlikujemo in da mlada človeka vsa nesoglasja že od prvega dne naprej ne skušata preboleti v sebi, marveč da se o njih odkrito pogovorita. Ob poplavi seksualne literature, filmov in vsega, kar dandanes mlad človek zazna s tega področja, si prene-kuteri ustvari mnenje, da je edinole spolnost pravo merilo sreče med dvema mladima. Kdor tako misli, leta kot čebela s cveta na cvet, pa nikjer ni zadovoljen, najmanj Pa v zakonu. V zakonu mora imeti seksualnost pravo niesto, potrebno pa je spoznanje, daje to samo del tega, kar je potrebno za trajno srečo med partnerjema. KOPJA SE LOMIJO V GOSPODINJSTVU Ko prideta mlada človeka vsak iz svoje družine pod skupno streho, se začne rijuno lastno gospodinjstvo. Če je mož prepričan, da mu mora žena pripraviti zajtrk, da ie njena stvar pospravljati in nakupovati ter skrbeti za otroka, bo naletel na odpor. Če je žena prepričana, da mora mož zanjo narediti vse in da ji s tem izkazuje pravo ljubezen, bo kmalu zagledala kisel obraz. Razlike v teh stališčih so lahko usodne, če jih pravočasno ne razgalimo in skušamo uskladiti. Srečen zakon je tisti, v katerem ni izkoriščanja, kjer oba prispevata po svojih močeh in oba odločata o izdatkih in nakupih. IDEALNE SKUPNOSTI NI Brez težav ne gre v nobenem zakonu, to bi morali mladi vedeti, še preden se odločijo za ta korak. Lahko pa je zakon srečen, če je družina odkrita skupnost, v kateri bomo priznavali osebno rast vsakega od partnerjev in v kateri bo human odnos. Zlasti pa morata biti mlada zakonca pripravljena na povsem spremenjene razmere, ko pride v družino tretji član ali pa še več otrok. Če si oba starša otroke želita, sta pripravljena zanje skrbeti, se zavestno odreči marsičemu na ta račun, potem zaradi otrok ne I o pretresov. Če pa si otroka želi, denimo samo ona, on pa ne, in bo po rojstvu Janezka začel on ob večerih odhajati z doma, kot je bil vajen prej, ona pa bo ostajala pri otroku, bo nastala prva resna razpoka. Najbolje je, da se o rojstvu otroka '.po azumeta starša, da pridejo na svet sa>t’ o reko noč in dan. O delovnem č ' lismopog r tii. Ko sme ur.idno nr> ., smo imeli st., ke. Tako je šlo več naprej. Danes st jc im, kako smo vse to v. ..." Kot upokojena načelni oduJica * Jialno skrbstvo novomeškega okraja oz. občir:) e Martina Petrič še dandanes aktivna Ona r pozna upokojenskega dolgega časa. Urite, ki j i ima zase, pa še vedno rada preživi pri ročnem 'elu. Kaj vse znajo njeni spretni prsti, o tem bi I tla dolga zgodba. Primer Martine Petrič, ki po 37 letih veze kopijo za novi muzej, pa je lahko primer in spodbuda še komu, da se zbirka v Muzeju revolucije 'z-popolni. RIA BAČER 52SD327 Te dni se Novomeščanka Martina Petričeva z Brega loteva vezenja, ki ji budi spomine na po mlad 1942, ko je kot aktivistka OF izvezla zastavo za Dolenjski odred. Že nekajkrat po vojni so jo v muzeju nagovarjali, naj bi kot izkušena vezilja naredila kopijo tiste zastave, pa se ji ni zdelo primerno, dokler ni podobnih kopij videla tudi po drugih muzejskih zbirkah. „Spomladi 1942 mi je nekje od starih žag prinesla načrt za zastavo Roza Perocijeva, obenem pa naročilo, naj jo čimprej izvezem za naš Dolenjski odred. Ker stanujemo na Bregu (še danes v isti hiši), kjer se naravnost s ceste stopi v stanovanje, sem morala biti pri delu silno previdna. Dokler niso vsi šli spat in je bilo vsenaokrog že povsem tiho, sem ob večerih vezla pri zakritem oknu in tako, da ni kanček svetlobe vdiral na ulico. Male peterokrake zvezde s srpom in kladivom sem vezla že prej za partizanske kape, zastavo pa sem takrat prvič delala." - Kakšna je bila tista zastava, oziroma kakšna bo ta, ki jo vezete zdaj po toliko letih? „Zastava meri 2 metra v dolžino, ima rdečo peterokrako zvezdo, ki sega na vsa tri barvna polja, okrog zvezde pa je izvezen napis z rumeno prejico: Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Napis v verzu je tudi na drugi strani, v levem gornjem o. RODNI DOM Kamorkoli nese pogled, sami valovi zemlje. Dolgi in visoki kot na razburkanem oceanu. Na zaobljenih hrbtih pošumevajo gozdovi, prisojna pobočja dišijo po vinski trti. Zaplate košenic samevajo med vinogradi in gozdovi, segajočimi v doline. Vegasta polja so preprežena z udrtimi ko- lesnicami. Vasi so počemele v grapah. Ceste so s hribov videti kot ozki beli trakovi, ki ponikajo med ogolelimi trebušastimi bregovi. V Lokve se pride po cesti, ki na Senovem zavije na desno. Hiša št. 14 stoji na samem, v nekakšnem pogreznjenem trikotniku, ki s hipotenuzo lovi sonce. Iz vasi je ni videti. Do nje drži pot po klancu navzdol in skozi gost gozdiček. Če bi bilo tam več domačij, bi bil lahko zaselek ali (/as s svojim imenom. Pa jih ni. Samo ena domačija je, Brkovičeva. Poleg hiše je hlev s senikom. Svet okrog je podoben prgišču. Ni ga velike, inm .rda CEVI SO NJEGOVA USODA je tako celo prav. Zemlja zahteva vo'iko žuljev vajenih rok, teh pa pri Brkovičevih ni. Od družine sta ostala doma le oče in mati. Otroci so šli po svetu za boljšim kosom kruha. Marjana je zvabila tujina. Ko je slišal, da so nekateri že šli, se je hitro odločil. Sedel je na vlak, ki je odpeljal proti severu. Nekaj mesecev je križaril po evropskih državah, da bi dobil primerno delo in se udomil. Vsako upanje se mu je izjalovilo. Potem je čakal le še trenutek, da se mu bo pod palcem nabralo dovolj denarja, saj se je bil trdno odločil poiskati srečo v daljni Avstraliji. Dežela, ki jo oblivajo vode Indijskega in Tihega oceana, se mu je v mislih prikazovala kot eldorado. Ni si upal pomisliti, da so morda vse le vabljive sanje. S teh robinzonskih poti je pisal poredko. Domači dolgo niso vedeli, kje je. Iz Avstralije se je nekajkrat oglasil. Potem so prišla dolga leta molka, ko so oči zaman iskale po pismonoševi torbi. Marjan ni naznanil niti z eno samo besedo, daje še živ. Črv neizpolnjenega pričakovanja pa je glodal dalje in neusmiljeno. Brkovičevi so pogrinjali mizo, kadar sta bili doma hčerki. Vsaj nekaj družinskega veselja se je v takih dneh naselilo v hišo. Pot, po kateri naj bi prišel Marjan, je še naprej ostajala nema. Kakih dvajset let po tem, kar so Marjana zadnjič videli, je prišlo sporočilo. Telegram: „Sem na poti domov STOP Marjan STOP!" Kdove kolikokrat so ga prebrali. Nepričakovana sreča je zdivjala po hiši. V srcih in sencah je bila napetost kot ob hudi uri. Brkovičeva hiša je v hipu postala središče sveta. Marjan je res prišel. „Po pravici povedano, snidenja z domačim sem se bolj bal, kot veselil," je razlagal na domač veselici, ki jo je priredil nekaj dni pred vrnitvijo1 Avstralijo.,.Dvajset let se nismo videli, spremenili smo se, odrasli, postarali. Toliko smo si imeli povedati! Teh nekaj tednov pa je postalo takoj kratkih, da se mi zdi: pred eno uro si prišel, zdaj pa moraš spet na pot. Kratkih, da je kar hudič, ilj še tolikokrat je beseda, ki si jo hotel reči, ostal zagozdena v grlu kot jabolko." Harmonika je pela, vino se je svetilo v kožar; cih, miza se je šibila od dobrot in v srcih se ji smejalo. Marjan je naredil nekaj korakov, sedel m bruno za senikom in pripovedoval: „Kar težko se vživim, saj v Mount Isi, kjer serrt si ustvaril nov dom in družino, ni tega. V Avstra-Nji so si ljudje ogradili vsak svoj svet in se zaprli vase. Ne pravim, da niso prijazni, vendar pa se za prijaznimi očmi nemalokrat skriva hladnost, celo sovražnost. Slovenci in drugi Jugoslovani smo to precejkrat občutili. Nekateri nas še danes gledajo kot tujce in komaj čakajo, da bi šli. Toda jaz sem se odločil, da bom ostal v Avstraliji. Oženil sem! se z Angležinjo (Avstralko), otroke vzgajam po avstralskih navadah in tudi priimek sem poangle-žil. Nisem več Brkovič ampak Morton, Marjan Morton. Ja, tako je to. Še vedno pa sem Slovenec in tudi družim se najraje s Slovenci." Drugi Marjanovi domovini je ime Oueensland. To je vse leto zelena dežela, kjer rodi zemlja dvakrat na leto. Svet je raven kot miza, dež pa redek gost. Zemlja dobiva vodo z umetnim namaka njem. Zelene površine so pretežno travniki in pašniki. Avstralija je znama po govedu in ovcah, ir tudi Oueensland je na gosto pokrita s farmami To pa je tudi dežela rudnikov. Marjan Morton s malone vseskozi, kar je v Avstraliji, služi kruh • rudniku. Delal je kot rudar, vozil rudniške lokomotive, zdaj je že nekaj let kontrolor tekočega traku pri rudniškem transportu. Lahko bi se bil zaposlil v kakšni mestni tovarni kot mnogo dni. gih, ki se doselijo, pa ni ne hotel ne želel. ,,lmam hišo, tri avtomobile in dobro živimo vsi, življenje pa kljub temu ni tako kot tu doma. V Jugoslaviji je poskrbljeno za človeka kot nikjer drugje na svetu: zdravnik je poceni, zdravljenje tudi; če se ti kaj zgodi, dobivaš odškodnino. In kakšen standard je! Ko sem odšel od doma, so se tu ljudje vozili s kolesi, na njivah so kmetje orali z volmi. Zdaj pa kar ne morem verjeti, da je vse to res: asfaltirane ceste, avtomobilov, kolikor jih hočeš, naselja in tovarne rastejo kot gobe po dežju, v hišah pa televizorji in hladilniki. Sploh se več ne znajdem." V naročju mu je sedel sin. Otrok ni razumelj ničesar. Sedel je s povešeno glavico in v prazno zazrtimi očmi. Razumel je šele ko mu je očka v angleščini šepnil: ,,Zdaj bova šla pa malo spat!" j Morda bo Marjan čez leta, ko bo iz dečka postali fant, napel platno na steni, ugasnil luč, s prstom sprožil iz projektorja tiste dolge metre gibljivih slik, ki jih je snemalna kamera tako neutrudno srkala vase med tako kratkimi dnevi pod rodno) streho v Lokvah št. 14, in dejal sinu:,,Vidiš, to je pa moja prejšnja domovina." I. ZORAN Lepo sem priplaval na breg in, glejte me, zdrav sem in čil!" Celo vrsto podobnih doživljajev ima v svoji malhi, da kdaj pa kdaj z njimi zabava znance. Pri tem ne pozabi tistega, kako je pri Kastelčevem Viktorju pa del v živo apno in kako se je leta 1926 z motorjem zaletel v steber Bergmanove hiše, da je motor razneslo na 16 kosov, njemu pa — nič! Predrzen je bil tudi med vojno, ko je včasih pri belem dnevu v ceveh nesel puško do skrivališča za partizane. Danes tudi odkrito prizna, da je več let veliko prepil, obenem pa je ponosen, da se je sam rešil iz suženjstva alkohola. Ko še ni bilo v • modi zdravljenje, se je od pijače odtrgal sam, z izredno voljo. ,,Moram reči, da sem z zdajšnjim življenjem prav zadovoljen. Vse štiri hčere imam poročene, tudi zetje so dobri z nama z materjo. Rad se vozim z avionom, ne more pa miniti dan, če sem doma da ne bi kaj brkljal v kleti, kjer imam svoje orodje. Brez dela bi se počutil kot suha izpodre-zana veja." RIABAČER Ernest Bele mu piše v osebni izkaznici, „bi-vajoč v Vrhovčevi ulici št. 9 v Novem mestu, star 78 let." Kateregakoli starejšega meščana pa vprašate za Nestelna - vodovodarja ali Nestelna -gasilca, bo brez dvoma vsak vedel, za koga gre. Precej je znanih njegovih smešnih ali žalostnih doživljajev, a še zdaleč ne vsi. Zadnja leta dobiva vabila na srečanja starostnikov. ampak kar ne sodi med vrstnike svojih let, kajti Ernest Bele se še vozi s kolesom vse do Dol. Toplic na kopanje. Nič mu ni splezati na visoko streho in popraviti žleb. Če pa je potrebno zaplesati, bo dal v koš marsikaterega mladega, ki bi mu bil lahko vnuk. Korenina in pol! Sam pravi: „Vse od takrat, ko sem začel telovaditi pri Sokolu v najbolj neumnih mladih letih, sem krepak in čil." Je še eden redkih meščanov, ki so vse življenje prebili v domačem kraju. Beletov Nestel si je po prvi svetovni vojni malce ogledoval naokrog, saj je bival nekaj časa v Zagorju in v Trbovljah, pa ga je pot kmalu spet zanesla v Novo mesto, kjer je za vselej ostal. Vodovodne obrti se je izučil pri znanem mojstru Prežlju, ki je imel delavnico na Florijanovem trgu, v kasnejši Pelkovi hiši. V isti stavbi in v istih prostorih, kjer je tovariš Bele začel z obrtništvom, je tudi končal. Nazadnje, pred njegovo upokojitvijo, je bil tam spet novomeški Vodovod, on pa vodja delavnice. Dvomim, če ima Ernest Bele še danes konkurenco, kar zadeva poznavanje novomeškega vodovoda. Leta 1928 je prevzel v upravljanje tona pravo, ki pa je bila vse od začetka muhave sorte: „Vodovodne težave v mestu niso od včeraj, ampak še iz predvojnih časov. Dobro se spominjam, da v letih pred zadnjo vojno voda na Glavnem trgu večkrat ni prišla do prvega nadstropja. Zaradi tega so se meščani že takrat razburjali in pritoževali. Veliko je bilo napak pri napeljavi. Med vojno, ko so partizani minirali strojnico vodovoda v Stopičah, smo s črpalko za lokomotivo speljali vodo iz Krke v vodovodne cevi, da prebivalstvo ni ostalo brez vode." Po vojni pa je bil prav tako več let upravnik novomeškega vodovoda, zato pozna vsako vas, vsako cev in vse ,,muhe", ki se utegnejo pojaviti na terenu. In če dandanes pokličete podjetje, da popravi pipo v stanovanju, pa rečejo: se ne izplača, kupite novo pipo, vam Beletov Nestel popravi staro. Ne da bi zanj delali reklamo, ampak res je, da je že velikokrat na ta način dokazal svojo sposobnost. Drugi del Beletovega Ernesta je v uniformi. Celih 61 let je gasilec. Bil je poveljnik, podpoveljnik društva, zdaj še častni član in oficir I. stopnje. Kot je malo tako navdušenih vodovodarjev, prav tako malo je gasilcev, ki bi bili toliko časa in s takim navdušenjem v društvu. Kaj vse je že doživel pri gašenju: „Name se je že zrušil goreči grušt, da so me morali odkopavati. Vdrl se mi je strop, ko sem reševal in padel sem globoko, pa sem še živ, čil in zdrav!" Smrt ga je sicer že nekajkrat lovila s koso, pa ga ni marala. Vselej ji je pribrisanec ušel, čeprav za en sam lasek. „Neko zimo so me prišli ponoči klicat, da je voda v ceveh na novomeškem mostu zamrznila. Vstal sem in se plazil pod mostom po traverzah, pa mi je na poledeneli površini spodrsnilo in padel sem v Krko pri minus 17 stopinajh. mzmvMšmmmk ./.y. mm Pri pristojnih oblasteh rimskokatoliške cerkve teče postopek za razglasitev škofa Friderika Baraga med blažene, torej za tako imenovano beatifikacijo, ki ji navadno pozneje sledi tudi razglasitev za svetnika. Podoben postopek teče tudi za škofa Antona Slomška. Slovenci nimamo svetnikov. Sv. Ema ni bila naše krvi, pri nas je samo prebivala, sv. Cirila in Metoda si lasti vesoljno slovanstvo, po en svetnik je menda v antičnih časih živel tudi na Ptuju in v Celju. Bilo pa je to pred prihodom Slovencev. Morda je prav zato pri nas tako priljubljeno češčenje sv. Martina, ki je pravzaprav panonski sosed, pa še čez naše kraje je moral popotovati, ko se je za vojščaka šolal v Italiji. V NAVEZI Z AMERIČANI Če pa je treba razločevati, kako meljejo „božji mlini" za Slomškovo in Baragovo svetništvo, se zdi, da je škof Friderik Baraga bliže cilju, ki ga v svoji skromnosti nikoli ni hotel doseči. Gledano čisto uporabno, si namreč Friderika Baraga Slovenci delimo z Američani, ki so, ko hočejo nekaj doseči, nadvse vztrajno, lahko bi rekli celo otroško ljudstvo. Kakorkoli: Friderik Baraga je velik tudi brez blaženstva in svetništva, njegovo ime, ki je v Ameriki znano bolj kot ime katerega koli drugega Slovenca, bi moralo nekaj povedati tudi neverniku. Zgodovina ga namreč prišteva med tako imenovane velike Slovence. Danes bi bil Friderik Baraga častni doktor univerz, akademik in še vse ostalo, kar spada k temu blišču. Rodil se je Friderik Baraga 29. junija 1797 na graščini Mala vas pri Dobrniču na Dolenjskem. V dobrniški župnijski cerkvi še stoji stari krstni kamen, ob katerem so manj kot en dan staro štručko krstili za Friderika Ireneja. Baragov rod izvira iz Cerknice, predniki so bili grajski oskrbniki. V bogoslovje je Baraga vstopil, ko je na dunajski univerzi diplomiral pravne vede. Duhovnik je postal v času, ko je skozi številna slovenska duhovniška srca vel mrzli veter janze-nizma, nečloveške strogosti, ki je v Bogu gledala skoraj samo ostrega sodnika. Baraga pa je kot kaplan v Šmartnem pri Kranju in nato v Metliki hotel biti služabnik usmiljenja in odrešitve. Nikakor pa ne obsodbe. Ta duh je vel iz njegovih pridig, imel je vedno polno spovednico, za njeqov molitvenik „Dušna paša" je pisatelj Ivan Tavčar dejal, da so to najboljše slovenske mašne bukve. PRVI SLOVENEC MED INDIJANCI Leta 1830 je Friderik Baraga odšel v misijone, bil je prvi slovenski misijonar v deželi Indijancev Očipve in Otava, ki še danes žive ob Velikih jezerih na meji med ZDA in Kanado. Bil je tudi med prvimi raziskovalci indijanskeqa jezika, na tem področju je napisal nekaj temeljnih del. Leta 1831 je Baraga prispel v Cincinnati, kjer je pričel študirati otavski jezik. Najprej je vodil misijonsko postajo Arbre Croche (Krivo drevo) na vzhodni obali Michiganskega jezera. Pri Otavanih je Baraga ostal do leta 1835. V tem času je potoval na Bobrov otok v Michiganskem jezeru, ki ni veliko manjše od Jadranskega morja, in na katerem so Drebivali otavski ribiči in pridelovalci javorovega sladkorja. Leta 1832 je dal natisniti molitvenik v otavskem jeziku. Naslednje leto se je na krpljah mimogre e odpravil v neko 80 km oddaljeno naselje. V snegu mrazu in nekaj dneh. Misijonsko delo je Baraga nadaljeval pri plemenu Očipve ob Gornjem jezeru, ki se drži Huronskega jezera. Baraga je najprej prebival v Sault Sainte Marie, kasneje se je preselil v La Pointe na otok Madeli-ne. Preučeval je indijanski jezik, z Indijanci na celini je vzdrževal stike v čolnu iz brezovega ^bja, predniku današnjega kanuja. Pozimi na leto 1836 je Baraga napisal pet knjig: tri v očipvej-skem jeziku ter eno slovensko in eno nemško knjižico, ki jo je sam prevedel tudi v francoščino. Nekaj jezikov je zanesljivo znal. Knjigo o življenju severnoameriških Indijancev je Baraga izdal na prošnjo rojakov iz domovine, pri nas je prvič 'zšla pod naslovom: „Popis navad in zaderžanja Indijanov polnočne Amerike". Knjižica je Pomembna kot etnografski vir. Leta 1836 je Friderik Baraga odpotoval v Evropo — z rokopisi vseh petih knjig. Očipvejski molitvenik je dal tiskati celo v Parizu. S seboj v Ljubljano je Baraga prinesel tudi muzejsko zbirko indijanskih predmetov, ki domala vsi še danes krase Narodni muzej. Med njimi so tudi znamenite krplje, na katerih sestrah je Baraga prepotoval na tisoče milj bele divjine. Rekli so mu „misijo-nar na krpljah". Avgusta 1837 se je Baraga vrnil v Ameriko in Se to leto dal tiskati knjigo o osnovnih pravilih očipvejske slovnice. Ta edinstveni dogodek v književnosti indijanskega ljudstva se je pripetil v mestu Buffalo, kar še danes vedo. BELA IN BRONCENA POLT Nato je misijonar Baraga odšel v postajo La Pointe in tam ostal do leta 1843. Ko so v L'Ansu belci odkrili bogate bakrene rudnike, se je naselil v tem kraju, ki je združeval ljudi bele in brončene Polti. Deloval je med obojimi. Leta 1847 je Bara-9a pisal Leopoldinski družbi na Dunaj, ta ga je dokaj izdatno podpirala z denarjem, da je končal °čipvejsko slovnico in začel sestavljati slovar. Indijanci Otava so mu sporočili, da so ga sprejeli za člana svojega rodu. Leta 1853 je bil očipveiski slovar (30.000 besed) končan. Indijanske beseHe so bile dolge, kot Baraga sam piše „cele vatle". Njemu, katoliškemu misijonarju, so rekli Črna suknja, kar je v očipvejščini Mekatewikkwanale. Samo za primer. Molitvenik pa se reče »obimadisivvin oma aking". Očipvejščina šteje samo 17 glasov. Glasov l,r,f, v in u nima. Zato M ' v;* KDAJ SE BO REKLO SVETI MEKATEWIKKWANALE? Indijanci tudi nikoli niso mogli izgovoriti Baragovega imena. Sicer pa je Črna suknja več kot zadostovalo. V letu, ko je izdal očipvejski slovar, je postal Baraga tudi apostolski vikar gornjega Michigana pri Indijancih Očipve. Sedež je imel v Sault Sainte Marie (slap svete Marije). Zaničevane indijanske knjige^ je dal pet let kasneje tiskati v Cincinnatiju. Še prej pa je moral od cincinnatske-ga nadškofa Johna Purcella 1. novembra 1853 prejeti škofovsko posvečenje, ki mu ga je podelil papež Pij IX. Kot pravi listina, ga za to službo priporočajo „pobožnost, verska gorečnost in misijonsko delo pri Indijancih". DELA ZA OSEM ŠKOFIJ Poleg lastnega apostolskega vikariata je sprejel v škofovsko oskrbo tudi indijanske dele sosednjih škofij, ki z njimi škofje, ki niso znali indijansko, skoraj niso vedeli kaj početi. Indijansko ozemlje, ki ga je Baraga oskrboval drugim škofom, je bilo skoraj trikrat tako veliko kot njegov vikariat. Bil je v pravem pomenu besede ..indijanski škof", kot so ga imenovali v Evropi in Ameriki. Samo za primero: na območju njegovega nekdanjega vikariata je danes 8 škofij. Prvi duhovnik je prišel v Sault, ki je postal z Barago sedež škofije, v začetku 17. stoletja. Nekaj časa je v teh krajih deloval tudi Izak Jogues, ki so mu leta 1648 Indijanci z bojno sekiro zdrobili glavo in je bil med drugimi kanadskimi mučenci razglašen za svetnika. Za svoj apostolski vikariat je Baraga nujno potreboval še vsaj 10 duhovnikov in več učiteljev ter še mnogo drugega. Zato je sklenil odpotovati v Evropo. Ta pot je bila edina, na kateri se je moral skromni Friderik Baraga otepati časti in ljubeznivosti. Sprejel ga je dublinski nadškof Cullen (v Kanadi je Baraga pridigal tudi irskim rudarjem), v Muenchnu ga je povabil na obed nekdanji bavarski kralj Ludvik, pridigal je v ljubljanski stolnici, v Trebnjem, kjer je preživel otroštvo, so ga pozdravili z zvonovi in s streli iz možnarjev. Slavnostnemu kosilu se je izognil, češ da takih reči ni vajen. Na krpljah v Ameriki je res žulil suh kruh. Obiskal je tudi Malo vas in Dobrnič, V Trebnjem se danes po Baragu imenuje trg. KOČIJA NASPROTI Dvakrat ga je sprejel papež Pij IX. Srečal se je s škofom Slomškom, ki mu je nasproti poslal kočijo. Navzoč je bil pri poroki cesarja Franca Jožefa z bavarsko princeso Elizabeto. Mladoporočenca sta ga sprejela v posebni avdienci. Cesar mu je podaril zlat naprsni križec na zlati verižici, cesarica pa dragocen prstan z vijoličastim dragim kamnom, obdanim z diamanti. Križec je moral Baraga zaradi revščine kasneje prodati, s prstanom pa so ga pokopali. V Pragi je Baraga sprejel bivši cesar Ferdinand, preko Pariza se je škof napotil v Liverpool, od koder je pisal v domovino: „Za vselej se poslavljam od Evrope". Potem pa so spet bili samo divjina, Indijanci, mešanci, boj s posmehovanjem protestantov. Baraga je med drugim v nasprotju s protestanti želel, naj bo učni jezik v šolah indijanščina. Kako je živel škof Friderik Irenej Baraga, pove eno njegovih pisem, v katerem omenja, da mora ob dežju čez dragocene knjige na mizi pogrniti plašč, nad posteljo pa razgrne dežnik, se stisne v štiri gube in upa, da sedi na mestu, kjer najmanj kaplja. In vendar je bil v tako uborni izbici bolj srečen kot mnogi v pozlačenih palačah. Friderik Baraga je bil trd mož. Od sebe je zahteval več kot od drugih. Zaradi enega samega krsta se je Črna suknja na krpljah odpravila 50 kilometrov daleč, Baraga je jedel suh kruh, po zaobljubi nikoli mesa. Še bolj je zavračal alkohol, videl je namreč, koliko gorja je naredil njegovim Indijancem. Friderik Baraga je bil tako mož na mestu, da so ga spoštovali celo protestanti. Na znamenitih krpljah se je Črna suknja odpravila leta 1860 skozi pragozd do rudarskega naselja blizu Ontanagona, dve leti pred smrtjo je preselil sedež škofije v mesto Marquette, kjer je leta 1868 tudi umrl. Na fotografiji, ki ga kaže v letih pred smrtjo, je Friderik Baraga podoben modremu indijanskemu poglavarju. Po učenju rimskokatoliške cerkve je svetost v zedinjenju z Bogom. Ta navidez preprosti stavek pa vsebuje na tisoče s pametjo in časom napisanih strani. Postopek za beatifikacijo škofa Friderika Baraga je bil sprožen pred dobrimi 50 leti. Vodstvo postopka je zaupano človeku, ki mu pravijo postulator. Ta je Američan, ker je bil Friderik Baraga pač ameriški škof. V Baragovi rojstni domovini pa deluje poseben odbor za Baragovo beatifikacijo, na čelu je prof. dr. Vilko Fajdiga. Slednji je tako imenovani vicepostulator. Če vso zadevo zelo pospešimo, je moč trditi, da je do svetnika težko priti. Domači (ameriški) škof mora sklicati škofijsko sodišče in izvesti tri postopke. Najprej mora sodno, to je s pričami in preiskavami, potrditi, da se božjemu služabniku (Baragu) nikoli ni kazalo javno češčenje. Ta postopek je škofija v Marquettu že opravila. Drugi postopek je pregled spisov, kajti dokazati je treba, da v njih ni nič takega, kar bi nasprotovalo verskemu.nauku in nravnosti. Treba je zbrati vse kandidatove (če se temu lahko tako reče) spise, tiskane in pisane, tudi zasebna pisma. TRETJI POSTOPEK Sledi tretji in najvažnejši postopek, ki mu pravijo informativni. Ta mora dokazati, da obstaja o Baragu „obči sloves o svetosti, ki je nastal sam od sebe, torej ni bil umetno ali namerno povzročen. Obči sloves o svetosti obstoji pri poštenih in resnih ljudeh, je trajen, vsak dan večji in še živ pri večini ljudstva". Tako naroča cerkveni predpis. Ta informativni postopek, beremo dalje v omenjenem predpisu, naj se začne čimprej. Ce se ne začne v 30 letih po smrti božjega služabnika, je treba dokazati, da ni nihče kriv zavlačevanja. Po ameriškem obisku ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika so se tamkajšnji škofi lotili postopka za beatifikacijo Friderika Baraga s še večjo odločnostjo. Bilo je tik pred 200-letnico Združenih držav Amerike. Posebno se je v tej zadevi potrudil škof Salatka, Poljak po rodu, ki je zbral okoli sebe zavzete ljudi. Američane in Slovence. Gradivo tega procesa, zbrano v 16 knjigah, je papežev nuncij v VVashingtonu oddal kongregaciji za svetnike v Rimu. Ta potem še enkrat pregleda, če je vse teklo po zapletenih in strogih predpisih. Na koncu pa se kongregacija sprašuje o čudežih, s katerimi bi bilo neizpodbitno dokazano, da o svetništvu Friderika Baraga ni treba dvomiti. NEKAJ ČUDEŽEV Po predpisih se morata zgoditi dva potrjena čudeža, da ga razglase za blaženega, za svetniški sij pa sta potrebna še dva dodatna čudeža na njegovo priprošnjo. Veljajo samo čudeži po kandidatovi smrti. Kot trdijo za to odgovorni, so na škofijskem procesu v Marquettu ugotovili, da je na Baragovo priprošnjo v trenutku ozdravel pisatelj Lembert, ki mu je sklepni revmatizem zvil roke in noge. Bilo je na prvi petek januarja 1970, ko so se mu v cerkvi roke in noge v hipu poravnale. Prav tako naj bi bili dokazi tudi o čudežnem ozdravljenju inž. Morana, ki je imel raka na ledvicah. Oba čudeža sta ameriška, o slovenskih ni poročil. Vsaj takih ne, ki bi šla na pismeno v Rim, čeprav je tudi pri nas vrsta uslišanj (tako trdijo) na Baragovo priprošnjo. Sicer pa je izšla v Argentini tudi knjiga „Baraga uslišuje", v kateri je za 300 strani uslišanj na Baragovo priprošnjo. Po sedanjem cerkvenem pravu je razglašanje blaženih in svetnikov pridržano papežu. Z razglasitvijo za blaženega ali ,,beatifikacijo" papež na manj slovesen način izreče dovoljenje, da se v omejeni obliki in v krajih, ki jih papež določi, božjemu služabniku sme izkazovati javno češčenje kot blaženemu, torej resnično zveličanemu. Razglasitev za blaženega pa ima samo prehodni značaj. Kot smo že omenili, je naravnana na razglasitev za svetnika in je nekakšna priprava nanjo. TRUD ZA SVETNIKE Za svetnike, predvsem svoje, se bori veliko ljudstev. Po uradnem poročilu obredne kongregacije iz leta 1962 je tedaj teklo 1133 postopkov za razglasitev blaženih in svetnikov. Pri dosedanjem načinu dela bi mogli ti postopki trajati kar več stoletij. Govor je sicer tudi o nekakšnih bližnjicah, vendar še ni dogovora. Za nekoga je Friderik Irenej Baraga verski fanatik, za drugega temeljit etnograf, za tretjega duhovnik, ki se je ustrašil pritiska janzenizma, za četrtega človek, ki je pač hotel samo dobro, vendar po svoje. Vsekakor pa je bil pogumen, pameten, skromen, izobražen in vztrajen. Je še na tej zemlji ljudstvo, ki bi reklo sv. Mekatewikkwanale? Med ljudstvom s to govorico je namreč Friderik Irenei Baraga tudi živel in umrl. MARJAN BAUER DOLENJSKI LIST Po gorskih travnikih in pobočjih v apneni zemlji ste gotovo že kdaj videli nizek plevel, ki mu pravijo tudi bodoneža, ritič, kravljak, vražja roža. Morda ima še kakšno krajevno ime. To je pritlikav plevel z močno, za palec debelo in do 1 cem dolgo sivorjavo olesenelo koreniko, ki se spodaj razveji, na zgornjem koncu pa ima več kratkih vrhov. Iz teh vrhov zrastejo do 8 cem široki koški. Pritlični listi stoje drug nad drugim, da tvorijo kolobar, in so globoko na- . cepljeni na številne, s trni obložene krpe. Sploh je vsa rastlina trnasta. Zunanji listi koška so zeleni ali rdeči, notranji jezičkasti, znotraj in po robu beli ter luski-nasti. Cveti so najprej rumenkaste barve, pozneje pordečijo. Bodika cvete od junija do septembra, nabiramo pa le koreniko v pozni jeseni in jo naglo sušimo. Bodika je dobra za izločanje vode, pospeševanje delovanja prebavil in živčevja, čisti pa tudi kri. Večja množina zaužitega zdnvila je nevarna, ker povzroča driske in povračanje. Ščepec (ali veliko žlico) posušene korenike skuhamo v skodelici vode ali vina (pravijo, da je vino še boljše), pomaga pa pri bolezni ledvic in mehurja, pri zasli-ženju želodca, pri katarju pljuč. Umivanje z vodo, v kateri se je kuhala korenika, zdravi lišaje in kraste. Ponekod uporabljajo bodiko tudi kot zdravilo zoper gliste ?l.i. trakuljo. zvita in nadevana telečja prsa Kakšne umetnije znajo larediti poklicni kuharji, so tokazali pred kratkim v novomeškem Metropolu. Nace :erkolj, šef kuhinje, ki je Dripravil kulinarično razstavo, pa je dal tudi recept za nesno jed, tudi za oko izredno privlačno. ,,Za štiričlansko družino potrebujemo 1 kg telečjih prs. Te razkoščičimo in pazimo. da iih ne prerežemo. Nace Ferkolj Ostanke (obrezke) posebej zmeljemo, začinimo s česnom, čebulo, poprom in soljo. Prsa raztegnemo in nanje polagamo nadev, vanj pa damo še 3 do 4 trdo kuhana jajca. To zavijemo kot jabolčni zavitek, povežemo z vrvico in spečemo v srednje vroči pečici. Med peko, ki traja približno 45 minut, večkrat polivamo. Pečeno meso damo na desko, od- stranimo vrvico in razrežemo na kose. Zraven serviramo lyonski krompir, ki ga je tudi enostavno pridpr-aviti. Krompir naribamo na koleščke, in sicer na 1 kg krompirja naribamo tudi 0,5 kg čebule. Vse skupaj solimo in dobro zmešamo, damo v pomaščen pekač in pečemo v pečici. Nekajkrat premešamo." D O A r* C! D brez besed BORUT PEČAR JUGOSLAVIJA LEO KORELC JUGOSLAVIJA O ZNAČAJU — V Parizu so ljudje elegantni, na deželi morda značajni. Sieyes — Talent se oblikuje v tišini, karakter v viharju sveta. Goethe — Naša življenja so utelešenje naših značajev. Radakrišnan O VESTI - Mirna vest je najboljše vzglavje. Ljudska modrost - Pri večini ljudi je vest podobna angleškim vladarjem: kraljuje, a ne vlada. Mallock - Umazanija z rok se lahko umije, z duše pa nikdar. N. S. Hruščov O DOBROTI — Ne moreš biti samo delno dober. Tolstoj — Ni človeka, ki ne bi hotel dobrega, kot ni vode, ki ne bi tekla dalje. Meng Ce — Večina ljudi je bolj sposobna za velika, kakor pa za dobra dejanja. Montesquieu bodika ropotarnica Ne samo moda, ampak mraz je tisti, ki nas je prisilil razmišljati o pokrivalu. Precej žena in deklet se sploh težko odloči, da bi dale kaj na glavo, če pa je že res hud mraz, si zavežejo ruto. Tudi prav, ampak lahko bi bile videti dosti mlajše in čednejše, če bi nosile kaj drugega. Nima smisla govoriti o klobukih, ki jih kot izrecno modno novost ponuja Pariz. So namreč majhna gnezdeca, čepeča na vrh glave, z njih pa se do polovice obraza ali pa kar do vratu razteza pajčolan. V filmih smo take klobučke že videvali in res je, da naredijo obraz lep. ampak za našo rabo take ekstravagantnosti niso, pa četudi samo za zvečer. Posegle bomo raje po bolj praktičnih in športnih pokrival-cih. So prav tako moderna, pa še mladostna in ne draga. Gre za baretke, ki jih nosimo hudo postrani, ali pa take s ščitnikom, ki stojijo naravnost na vrhu glave. Pri takih kapah, če jih pokrijemo po modi, je videti, kot da bi s ščitnikom čuvale oči pred premočnim soncem. Enostavne in ljubke so male čepice, ki jih zlahka sami napletete. Rob zavihate enkrat ali dvakrat, potisnete kapo, da se tesno prilega glavi, in modno pokrivalo je nared. Za ljubiteljice klobukov bodo letos mali jurčki z ozkimi krajci, za tiste, kijih v glavo rado zebe ali pa nimajo urejene pričeske, bo turban. Imenitna kombinacija je, če imate iz istega blaga obleko, bluzo ali šal. Kučme so tudi letos še aktualne, ni pa priporočljivo vsak dan pod tem pokrivalom preživeti dlje časa, ker škodi lasem. Če boste na novo pričesko pokrile kučmo iz pravega krzna, bo „fri-zura" šla. R. BAČER o čepicah i I recenzija | knjige O »BESEDI” ..Samorastniška beseda", ki jo izdaja trebanjska kulturna skupnost, si uspešno in pogumno krči pot do uveljavitve med dvorci in bralci tako imenovane revialne literature. V pravkar dokončanem letu 1978 sta Ptvič izšli dve številki, prva aPrila in druga decembra. Slednja zasluži pozornejšo obravnavo tudi zato, ker še odločneje nakazuje svoj namen in smer nadaljnjega razvoja. Vse to je razvidno iz zajetnosti številke, jo je prav gotovo narekoval i^nožičen odziv sodelujočih, iz *valitete prispevkov in dejstva, da v ..Samorastniški besedi" Prvič objavljajo svoje pesniške ali prozne stvaritve avtorji iz vse Slovenije. Po številu sodelavcev je ta številka ..rekorderka", saj je dala na svojih straneh prostor n'č manj kot 29 avtorjem. Kar 21 med njimi je novih, ne pa neznanih, saj sta pesnik Tone Pavček in pisatelj Jože Dular, če omenimo samo njiju, že desetletja ne samo uveljavljena, ampak v celoti priznana in zajemajoča iz virov, ki oplajajo najboljše stvaritve slovenskega pa-rnasa. Skoraj polovica pošiljk in prav toliko imen, ki so tudi konkurirala za objavo v decembrski številki, je na zgoščenem kritiškem situ in ob poostrenih merilih (razširjenega) uredniškega 9dbora izpadla. Če bežno preletimo vsebino, ugotovimo, da združuje ,,Samorastniška beseda" avtorje, ki 'maj i kaj povedati. Prevladujoči motiv je kakopak ljubezen. To pa ne sme presenetiti, saj so sodelavci pretežno še mladi ljudje, v katerih resnejša življenjska spoznanja zorijo prav ob ljubezenskih srečanjih. Pa vendarle ne gre samo za šopek ljubezenske lirike; na kratko bi rekli, cja je v središču pozornosti sleherne literarne obdelave človek z vprašanji, ki ga najbolj vznemirjajo. Med te sodijo zlasti odnosi do sočloveka v različnih situacijah, tudi absurdih. Pesniški del je po številu avtorjev in potiskanih straneh znatno obsežnejši od proznega, kar je glede na znano ugotovitev, da smo Slovenci pač narod pesnikov, povsem razumljivo. Vsebinska, stilna in še kakšna različnost, vse omogoča tudi odprtost revije, dajejo »Samorastniški besedi" prednost pred drugimi tovrstnimi publikacijami. In to ni majhna stvar. jz. CHARLOTTE BRONTE Med litararnimi stvaritvami treh sester Bronte sta osrednji deli Emilyjin roman ..Viharni vrh" in roman ..Jane Eyre", ki ga je napisala Charlotte. Sodobnici velikih angleških romanopiscev viktorijanske dobe sta dodobra obvladali vse prvine romantičnega pisanja, zlasti v Emiljyjinem delu zdajšnji raziskovalci literature odkrivajo celo težnje sodobnega romana. Na kakovostno nižjo raven kot omenjeni deli se uvrščata Char-lottina romana ..Villette" in „Shirley"; slednjega je v prevodu Rape Šuklje pred nedavnim izdala Cankarjeva založba. Mlada in bogata junakinja po številnih križih in težavah najde srečno ljubezensko zavetje pri svojeglavnem zasebnem učitelju. To je le glavna nit pripovedi, ki ji dajeta poseben pečat čas in kraj dogajanja. Zgodba se odvija v prvih dveh desetletjih 19. stol. v yorkshirski pokrajini, čutiti je odmeve Napoleonovih vojn in luditskih uporov, ko so angleški delavci za nezaposlenost in borno življenje krivili stroje, zato so jih uničevali. Značilnosti takih družbenih in socialnih razmer pa je pisateljica vešče vtkala v svojo pripoved. TRIKRAT SF Tehniška založba je pred koncem leta poslala v knjigarne tri knjige, s katerimi si lahko ljubitelji tako imenovane znanstvene fantastike izpopolnijo riom.jče knjižnice. Za vse tri k-ijige velja, da predstavljajo dober izbor iz obilice tovrstne literature na svetovnem tržišču. V slovenščino smo dobili preve- dene „Zgodbe o pilotu Pirxu" Stanislavva Lema, ,,Menjavo duha" Roberta Scheckleya in dvoje prip:vedi Roberta Heinleina „Vrata v poletje" ter ,,Neprijetni poklic Jonathana Hoaga". Najbolj tipičen predstavnik klasične SF literature je R. He-inlein, hkrati pa gotovo tudi avtor, ki bo bralca najbolj pritegnil. Njegove pripovedi so zgrajene z železno logiko, dosledno in prepričljivo, zato je skoraj nemogoče ob branju Heinleinovih besedil govoriti o manjvredni literaturi, kar sicer z znanstveno fantastiko radi počnemo. Avtor v obeh zgodbah tke fino gradivo pripovedi po osnovni zamisli, ki je osupljiva, izvirna ali vsaj zanimiva. Nedvomno ima ,.Neprijetni poklic Jonathana Hoaga" tako bizarno osnovno zamisel, da je zlepa ne bomo našli še kje. R. Scheckley hodi s S. Lemom po novih poteh. Oba pisatelja sta se odtrgala od poti, po kateri so krenili mnogi in jo je najgloblje zarezal prav Heinlein. Oba pišeta znanstveno fantastiko, ki je to le po zunanjih okvirih, medtem ko so junaki pripovedi naši sodobniki. Za Lema je značilna dosledna utemeljenost pripovedi v možnih danostih, medtem ko se Schec-kley v svoji pripovedi poigra z nemožnim, absurdnim, vendar to napolni s človeško vsebino. Za oba pisatelja je značilna tanka plast humorja, s katerim zagrinjata včasih tudi boleče in tragične trenutke. PREDSTftVUAmO Vftflt Več kot sedem desetletij je preteklo, kar je Ivan Grohar naslikal znameniti ..Macesen". Po kompoziciji, barvi in prostorskem izrezu je bila to zanj in hkrati za takratno slovensko slikarstvo sila drzna novost. Javnost in kritika sta jo po pravilu zavrnila s še hujšim nasprotovanjem, kot ga bil deležen že sam impresionistični način slikanja, ko se je bil pojavil skoraj istočasno z moderno v literaturi. Le malokdo je v tem in drugih Groharjevih delih videl resnične umetnine, ki bodo še usodno vplivale na razvoj slovenske umetnosti. Eden takih je bil Župančič, ki se mu Grohar ni kazal samo kot imeniten umetnik, ampak tudi kot izrazito slovenski slikar, čez katerega dela sta razlita ves svit in otožnost zemlje. ..Macesen" pa je tudi delo, ki alegorično predstavlja slikarja samega, pripoveduje o tem, kako se je Grohar kot umetnik v resnici počutil. In če naj zapišemo besedo o tem, bodi povedano, da se je vseskozi počutil kot drevo na samem, kot macesen nad dolino in samo- rastnik, samorastnik kot človek in umetnik, pa čeprav ga je življenje tolikokrat hotelo potegniti v njemu tako tuje vrtince. Macesen kot prispodobo za življenje je Grohar nosil v sebi od mladosti, od otroških let, ki so se mu začela v Poljanski dolini, ko je obris tega znažil-nega dfevesa prvič narisal na papir. Nekako v teh rosnih letih se začne tudi pripovedovanje Janeza Kajzerja v romanu o Ivancu Groharju, ki ga je nedavno izdala Cankarjeva založba pod naslovom ..Macesen". Kajzer tega biografskega romana o velikanu slovenskega impresionizma ni naključno naslovil z ..Macesnom", torej po značilnem Groharjevem delu, omenjenem uvodoma. Nemara je že s tem hotel opozoriti bralca, da v romanu ne gre za običajno pripovedovanje, ampak bosta poskusila skupaj na nov način gledati na Groharjevo življenjsko in umetniško pot. Kajzer spremlja slikarja svetlobe, dneva, sonca od njegovih pastirskih let in prvega zaznavanja prelivanja barv v naravi prek obdobja cerkvenih podob, srečanja z umetnostjo Sega-ntinija in impresionistične faze do simboličnih prvin njegovega zadnjega obdobja. Groharjevo kratko in težko življenje, iz katerega ga je dvigovala pesem, razlita na platna kot moč in kri in radost lepote, je Kajzer zajel v zelo pronicljivo pripoved. Pri pisanju izredno zahtevnega dela se je avtor oprl na zajetno literaturo o Groharju, to pa je, če je hotel biti res izviren in prodoren, z novimi pogledi na tega slikarja, od njega zahtevalo še dodaten napor. Na koncu lahko brez pridržka zapišemo, da dela ni opravil le zadovoljivo, ampak je ponudil že kar nekakšen vzorec za uspešen primer sodobnega slovenskega biografskega romana. I. Z. querque. Taka je na kratko vsebina romana ,,Klatež v oklepu", ki ga je napisal angleški pisatelj Colin Forbes. Med zadnjo vojno je bil častnik in je svoja doživetja opisal v več vojnih romanih. Tudi pričujočega je opremil z vrsto stvarnih opomb, delo pa je v prevodu Marta Ogna izšlo v zbirki „Ljudska knjiga" pri Prešernovi družbi. ŠTIRJE OBRAZI Slovenska prevodna književnost beleži čedalje več ženskih ■m ■ . v i« literarnih imen, med tistimi, ka- KlillCZ V Oklepu terih ,dela ost?jajo tudi na zah- * tevnejšem literarnokritičnem rešetu, pa je gotovo Han Suyin, pisateljica kitajsko-belgijskega porekla. Tukajšnje bralstvo jo pozna že po več romanih, pred kratkim pa je pri založbi Lipa izšel še Milice Janove prevod ,,Štirih obrazov". Za prizorišče dogajanja je pisateljica izbrala mesto na robu razvlin bivše kmerske prestolnice Angkor in tamkaj poteka zbor neuvrščenih književ- 2gi >«§5* se posadka angleškega tanka znajde globoko na ozemlju, kjer že gospodarijo Nemci. Dva člana posadke sta padla, preostala dva pa se domiselno rešita iz ujetništva in kljub ranam jima uspe drzen podvig - uničita nemško skladišče nafte in streliva, ki je oskrbovalo tankovske enote pred napadom na Dun- Usodni maj 1940. Hitlerjeva vojska neustavljivo prodira v Francijo. Zavezniške sile so nemočne pred kolonami tankov. Na begu pred sovražnimi letali nikov, ki razpravljajo o možnostih kulturnega zbližanja med Vzhodom in Zahodom. Han Suyin je s prefinjenim posluhom za fabuliranje spletla med pišočimi razmerja, ki vodijo do usodnih dogodkov. Tudi oznaka kriminalka za to pripoved ne bi bila pretirana, osrednja junaka pa sta zadržani in neodločni indijski pisatelj Gion ter očarljiva Angležinja Sheila, ki z beganjem od moškega k moškemu išče pot iz osamljenosti in odgovor o smislu svojega bivanja. prebrali smo TETA MAGDA Novo besedno stvaritev slovenske pesnice in pisateljice Svetlane Makarovič ..Teta Magda ali vsi smo ustvarjalci" je Mladinska knjiga poslala med bralce v zbirki ..Nova slovenska knjiga". Gre za svojevrstno besedilo, katerega osnovno sporočilo je vraščeno v humoristično pripoved, čeprav je avtorica na tiskovni konferenci ostro zanikala, da bi bila „Teta Magda" humorističen roman. Pripoved o odraščajočem dekletcu, ki živi v skrbstvu ostarele Magke Orehek, gospodične stare vzgoje in meščanskih navad, ima vse značilnosti humorističnega dela. Makarovičevi je celo uspelo uvesti v slovensko humoristično sušo nekakšen nov tip humorja, ki temelji na asociativni duhovitosti („ ... tako gluha, da bi lahko napisala Deveto simfonijo"). Poleg igri- vega sloga pisanja je v pripovedi še vrsta komičnih situacij, kar vse postavlja avtoričino izjavo pod vprašaj, daje pa prav tistim, ki trdijo, da je „Tega Magda" humoristična pripoved. Resnost nove knjige Makarovičeve moramo poiskati drugje; zajeta je v tisti plasti, ki stoji pravzaprav zunaj same pripovedi. Teto Magdo z njeno shizofrenijo in stalnim ,.ustvarjalnim" poseganjem v tok dogodkov in v resničnost tega sveta (kar bi sicer lahko imenovali tudi bolezen ali laž) je možno dojeti tudi kot nazorno podobo človeka v sodobnem svetu — človeka, ki se pred resničnostjo rešuje v lastne izmišljotine, v izmišljanje veličine in pomembnosti. Takšno ..urejanje" .sveta je v bistvu ustvarjalna dejavnost. Na to namiguje tudi podnaslov ..vsi smo ustvarjalci". Seveda pa ostaja vprašanje, ali ni morda Svetlani Makarovič ivro preveč po svoje pisalo in ni hotelo povsem ubogati pisateljičinih hotenj. MiM Z DOBRO KNJIGO TRKA NA VRATA Katera od številnih slovenskih založb bi petindvajsetletnico delovanja morebiti počastila z nepopisnim reklamnim truščem, ta pomenljiva obletnica Prešernove družbe pa je lani minila v znamenju rednega izhajanja knjig. Ze poltretje desetletje Prešernova družba - po besedah Franca Kimovca—Žige ..edini živi orga- nizem, ki se brez plačila ukvarja s knjigo" - v polno zadeva zastavljene cilje: z dobro knjigo trka na vrata ljudi, jim ponuja domačo in tujo literaturo in vpliva na oblikovanje estetske in izobrazbene zavesti bralcev. Tudi številke so na moč zgovorne; doslej je v dveh zbirkah izšlo 340 knjig v skupni nakladi skoraj osem milijonov izvodov, blizu dva milijona pa je naklada vseh zvezkov revije ..Obzornik". Da bi Prešernova družba še trdneje opravljala kulturno poslanstvo, bo skušala v prihodnjih letih uresničiti še en velik knjižni načrt. To je zbirka „Hodil po zemlji sem naši", ki naj bi predvidoma v 60 knjigah prinesla izbor iz slovenske lita-rarne zakladnice. Slo bo za dela od najstarejših knjižnih pričevanj prek vseh literarnih dob in tokov do zdajšnjosti, v napovedi za prvih petnajst knjig pa zasledimo imena kot npr. Cankar, J. Kozak, Kette, Bevk, Grum, Hace, Tavčar, partizanske balade, bajke in pripovedke, ter obet, da bodo knjige opremljene s spremnimi besedami. O knjigah, ki jih Prešernova družba izdaja v zbirki ..Ljudska knjiga", pišemo sproti ob njihovem izidu, knjige iz redne zbirke za 1978. leto pa so uredniki ter drugi predstavniki založbe in avtorji predstavili na novinarski konferenci ob koncu lanskega leta. Najprej je treba omeniti ..Prešernov koledar", skozi vse leto uporaben priročnik zanimivega branja. Med slovenskimi slikarji tokrat predstavlja Matijo Jamo, v literarnem delu je ob drugih prispevkih posebej opazna novela ..Njene oči" Pavleta Zidarja, S. Janež pa je pripravil izbor Murnovih pesmi in na kratko opisal življenje in delo tega „najpristnejšega slovenskega lirika". V. Smolej piše o slovenski kulturi med NOB, L. Ude o generalu Maistru, I. K omel j o podobah naših mest v preteklosti, poleg prispevkov o težnjah mednarodnega političnega in gospodarskega razvoja pa o našem izobraževanju in nastanku jugoslovanske države 1918 ter še čem je zelo izčrpna kronika dogodkov v lanskem letu. Pozoren bralec bo pogrešal edino kazalo, za katerega je spet zmanjkalo prostora. ..Alergija" je nasjov knjige, ki jo je s sodelavci napisala dr. Draga Černelč. Gre za poljudnoznanstveno delo, ki opozarja na nevarne alergijske bolezni, jih opisuje, svetuje, kako jih pravočasno odkriti in zdraviti. Miška Kranjca povesti „Čarni nasmeh" in „Pot med blažene" sta združeni v eni knjigi. Tako naslovna povest o prekmurskem sezonskem dekletu in čarnem nasmehu njenega nezaželenega otroka, kateremu se ne bo nihče nikoli nasmehnil, kot povest o „revnih, ki jim je odmerjeno samo trpljenje", bosta znova pritegnili bralce. „Cesta na mejo" (s podnaslovom Povest s koroških gora) je naslov tokrat prvič objavljenega dela Borisa Režka. Pripoved o koroškem grun-taiju Plazniku in o strasteh, ki maličijo človeška bitja, zlomi pa jih čas, je literarno dovolj dodelana, mestoma pa celo prav izvirna. Potopisec Miran Ogrin je knjigo ..Vzhodni veter" podnaslovil Od Urala do Kitajske in arabskih pustinj. To pove, kod je popotoval, se srečaval z ljudmi, narodi, civilizacijami in njihovo kulturo, katere temelji so močno drugačni od naše stvarnosti in okolice. ..Potovanje je veliko iskanje." Kaj, zarisanega v čas in prostor, je našel Ogrin, lahko beremo v njegovi knjigi, ki je zelo zanimiva. Kot darilno knjigo je Prešernova družba tokrat pripravila roman ..Podnebje upora" ameriškega pisatelja Alana VVhiteja. Delo, ki govori o svetu južnoameriške mestne gverile, o razmerah, ki silijo ljudi v odporniško gibanje zoper nasilje, zatiranje in izkoriščanje, je prevedel Valentin Duša. Za zaključek na kratko še o knjižnem načrtu Prešernove družbe za letos. V redni zbirki bodo izšle knjige ..Debele zgodbe Petra Fuleža" (J. Kis-linger), ..Rokovnjači" (Jurčič—Kersnik), „Prvi sneg" (M. Lalič), »Vrtnarjevi spomini'1C. Jeglič) in „Miklavž Breugnon" (R. Rolland). Ljudska Knjiga pa bo prinesla „Saracensko bodalo" (F. Yerby), ..Sladki četrtek" (J. Steinbeck), „Čip-karico" (P. Laine), „Detinstvo" (M. Gorki), „Za-lezovalce" (D. Sušič) in „Mrtv! ukazujejo" (V. B. Ibanez). D. R. DOLENJSKI LIST 31 V4/x$l ZAKMo/ RADO VIDI S SLEPIMI OČMI Posebnost sevniškega gradu je Lutrovska klet. Mogočni grad nad starim trgom že sam po sebi vzbuja zanimanje zaradi izvrstne lege. Nepoznavalcu je tudi na oko odmaknjena enonadstropna, tudi v živo skalo vkopana stavba. Leta in leta je burila duhove in zbujala zanimanje umetnostnih zgodovinarjev bolj kot sam grad. Po vojni se je v precej prostorni dvoranici znašlo kup ropotije. Sevničan Jože Smodej se še danes spominja obiska raznih tujcev, ki so se zanimali za nekakšno luteransko molilnico. Sem in tja odrgnjeni omet je vnemal domišljijo z nekakšnimi freskami pod seboj. Stvari so se korenito lotili restavratorji osrednjega slovenskega zavoda za spomeniško varstvo. Dolgotrajno in skrbno odkrivanje fresk je domala štiri leta (od leta 1950 dalje) vodil dr. Ivan Komelj. Ko so takrat freske že odkrili, je bila največja težava, kako krhki obarvani sloj trdno zasidrati na podlago. To je konservatorjem več ali manj uspelo. Pred tem so morali presekati skalo, ki sega v sam prostor, izkopali so več jaškov za zračenje. Sevnica je pridobila akustičen prostor za komorne nastope. Lutrovska klet je bila nekoč grajska kapela. Zgodovinarji imajo na voljo še premalo gradiva, da bi lahko prisodili ,,krivoversko" luteranstvo določenemu grajskemu oskrbniku. Vsekakor je bilo tod dobro skrito. Od dotedanjih oblastnikov si prav gotovo nihče ni mogel misliti, da bi bila v posesti salzburške nadškofije protestantska molilnica. Poznavalci cerkvenega slikarstva ob pogledu na freske ne dvomijo, da je bila to molilnica. Upodobljeno je namreč vse ikonografsko izročilo, ki ga je mogoče srečati v naših cerkvah. Razširjeno je sicer prepričanje, da jjro.testanti v svojih hramih niso bili naklonjeni bogatim slikarijam. Prof. Stele pa je bil, ko je proučeval sevniško Lutrovsko klet, trdno prepričan, da gre za luteransko molilnico, saj iz slik safnih in iz napisov veje luteranski duh. Kristusova smrt na križu, vera v Kristusov prihod, vstajenje mrtvih, večnost nebes in pekla, vse najdemo tu na enem mestu. Križanje je na osrednjem mestu. Največji sliki na stropu predstavljata Sodbo in Vstajenje. Zadnji dvom naj bi omajali peterolistni rozeti z močno poudarjenim svetlim pestiščem, podobni Lutrovi pečatni rozeti. Pozornost obiskovalcev pritegnejo ponavadi na oboku poslikane doprsne podobe Pametnih iri Nespametnih devic. Restavratorji in konservatorji so se srečali z redkim primerom slikarske tehnike v oljni temperi na običajni slikarski podlagi. To se posebno lepo vidi na prilepljenih delih na pokončnih stebrih. Ta način slikanja je umetniku omogočil izredno živost barvnih odtenkov in druge slikarske učinke, ki jih običajni freskanti ne zmorejo. Dr. Komelj označuje sevniško slikarijo kot izrazit manie-rizem 16. stoletja z močnimi odmevi Michelangelove smeri v kontrapostnih likih, z značilnimi ornamentalnimi motivi in oblikami okovja iz severne renesanse. Predvsem zaradi klobuka enega od velikih portretov „na mlinsko kolo" datirajo slikarijo v čas pred sedemdesetimi leti 16. stoletja. Znano je, da je akademski slikar in konservator Viktor Povše iz Celja lani uspešno odkrival slikarije v vzhodnem grajskem stolpu, vendar to javnosti še ni dostopno. V ograjenem kompleksu je tudi manjši grajski stolpič. Ali je mogoče v njem videti tako imenovani ,,hunger-f turm", kamor naj bi žive metali nesrečnike,. kot vedo po pripovedovanju starejših domačinov nekateri, je uganka. Podobno je tudi s tem, ali je ta stolp po podzemnem hodniku povezan s spodnjim gradom, delom sedanje 1 stare občinske zgradbe ali celo z nasprotnim savskim bregom. Nemci so bili nad vse zabetonirali betonsko ploščo in v stolp postavili dva težka mitraljeza. Minulo leto je mladoletniška tolpa stolp nekaznovano zažgala. Ostrešje je sicer še vzdržalo, čeprav je v notranjosti hudo zdelano od požara. Grad in tudi Lutrovska kapela kot izreden kulturni spomenik potrebujeta trdnejšo roko in tudi kaj bolj otipljivega kot ..turistični dinar", čeprav tudi tega zdaj nihče ne pobira. A. ŽELEZNIK SEVNIŠKA LUTROVSKA KLET Ko vstopiš v slepoto, je dan tvoj strah in noč tvoja nesreča. Čemiš v kotu ali se zaletavaš v zid ali poskušaš ležati ali vstati — vse je brezup. Potem se zbereš in nenadoma odkriješ razsežnost svoje stopinje in začutiš upanje svojega glasu. Glas pa je votel. Ljudje so neke daljne pred stave in tvoj lastni obraz je tujek v tvojem telesu. Tak je bil začetek obdobja slepote, ko je pred mnogimi leti Rado Miklavčič iz Hudega pri Ivančni gorici občutil, da ne bo nikoli več videl jutranje in večerne zarje, ne gozdov in ne sosedov in ne svojih živali, ki jih je imel tako rad. Rado pripoveduje: „Na moje oči je padla zavesa. Srce je obdal leden oklep. Bil sem kakor živ mrlič. Slišal sem glus, ki mi je govoril: zate je rešitev samo grob. Ta glas je bil iz dneva v dan močnejši. Nekoč, ko sem premišljeval svoje črno življenje, sem si otipaval prste. Tedaj se mi je zazdelo, da prsti govorijo: Ne kloni, mi smo zdravi in močni! Takrat se je v meni nekaj zganilo — Morda bo tudi v temi živel in tako sem se vrnil v življenje." Potem mi razlaga, da je prišla volja do življenja iz kaosa tisočerih ran. Neka nenavadna moč ga je gnala v delo in delo je postalo njegova svetloba. Glas, ki mu je vsiljeval smrt, se je polagoma oddaljeval. Glas prstov je bil močnejši. Delal je in se neštetokrat potolkel do krvi. Zvečer pa je vesel premišljeval, kaj vse je napravil čez dan. In kako vesel je bil, ko si je spet san -Južil vsakdanji ki uh. In pripoveduje naprej: ..Vsako orodje mi je bilo pokorno: grablje, vile, kosa, srp, kladivo, klešče, žaga. Opravljal sem zidarska in vsa kmečka dela. In dan je bil prekratek. In kako sem bil srečen, ko sem napravil prvi stroj! Delo, ti si večno! Rodovi in rodovi izginjajo, a ti živiš. . . Ponosen sem, da nisem parazit, ampak enakovreden član človeške skupnosti." Tudi tele misli si je zapisal v dnevnik 14. avgusta 1956, ko se mu je -odil sin: ..Sporočam ti, da sem rodila sina. Oba sva zdrava. Žena." „Še nikdar v življenju nisem bil tako vesel kot ta dan in sem prepričan, da tudi nikoli več ne bom. Ne more se nič takega dogoditi, da bi bolj razveselilo kot rojstvo sina. Videti ga nisem mogel, prijeti s svojimi raskavimi rokami pa si ga nisem upal. Zvečer pa, ko je ž^.na trdno zaspala, sem šel k zibelki in sem ga gledal s svojimi ugaslimi očmi. Želel sem si samo to, da bi bila prijatelja." Zdaj je sin že zdavnaj odlsužil vojaščino in pomaga svojemu očetu. Izučil se je pok ica, tako da lažje živijo kakor so včasih, ko sta morala le oče in mati skrbeti za vse. Resnično je neverjetno, kaj ta Rado Miklavčič zmore. Sam si je pozidal hišo in napeljal vod -vod, spozna se na elektriko, napravil si je mlin, mlatilnico in druge stroje. Krmi živino in pomaga pri rojstvu telet, nakosi travo za živino in jo pripelje iz oddaljene njive. Piše tudi pesmi in črtice in je poln optimizma in vere v življenje, kakor da ne bi bil slep. Morda pa je lepota tudi v tem, da ne vidimo vsega. Morda je tudi v tem pre l osi. slepih, k cse enkrat sprijaznijo s kruto usodo. Rado Miklavčič ne priznala porazov. Vsak dan ,'e ncv začetek. Novo doživetje in novo upanje. In Rado Miklavčič spet pripoveduje: „Ko sem nekega dne otipaval trto, ki sem jo zasadil pred leti, ko sem še videl, se je zs mojim hrbtom oglasil znanec in me nagovoril: .Prijatelj, ali si slep, da samo tipaš? Ti si pa res velik revež!' Obrnil sem se in rekel: .Pravite, da sem revež. Poglejte mojih desei prstov! Vsako noč se od bolečine skrivijo, a nobenega ne dam za milijon dinarjev. Vidite, tukaj na meni je deset milijonov, pa mi pravite revež!' Še nekaj časa je stal poleg mene, potem pa sem zaslišal oddaljevanje korakov. Ko so koraki zamrli, sem se ponovno lotil dela. Rado Miklavčič iz Hudega pri Ivančni gorici ljubi življenje, in kadar ga obiščem, se pogovarjava kakor stara prijatelja. Pripovedujeva si, kaj vse sva videla in doživela. Rado vidi brez oči.