DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Uka,a kot priloga SLOV^OU'txeier vtak prvi in tro^i tetrfk m*,tc*. Ako je ta dan pralnik, uide ,DOMOLJUB' dan fot**3 Ceno muji liO kr.ia celo leto. — Spin m dovai na, te vohljajo urednUtvu .DOMOLJUBA', Ljubljana, « tem: nUkih uhm* *. tf-ro*««. mi imerati po V.«J(BI .DOMOLJUBA' Vodnikove ulice H. j. — Namenil* J^mrrtZdsfa
planejo po dogovoru.	'
Hter. 13
V Ljubljani, 4. julija 1895.
Letnik VIII.
Ki^ jc novega po svetu?
Novo viini»terstvo. Odkar je zadnjic izlel Domoljub zgodile so ae važne izpremembe pri vladi na Dunaju. Nale besede ao se uresničile, ko smo dejali, da bo koalicija razpadla in da utegnemo dobiti nekaj novih ministrov. Saj je bilo tudi vse to jasno, ko beli dan Zgodilo se je pa to le tako:
V proiačunskem odseku je bila postavka za Olje, to je svola denarja, (1500 gld.I ki je potrebna za začetek gimnazije, s 19 glasovi proti 15 vaprejeta. Liberalne Nemce, ki tvorijo v državnem zborn levico, je pa lo tako prijelo, da se je levica jeze zelena odrekla koaliciji, zato, ker je izgubila vodstvo v državnem zboru. Temu pa je sledilo, da so dne 18. junija ministri pros:li cesarja, naj jih odpusti is službe in tej želji je cesar ustregel. Sli so toraj, dobili prisnalna in pohvalna pisma, kneza Win-dischgrfilza doletel je veliki križ reda sv. Štefana, grofa Schutiborna veliki križ Leopoldovega reda, Plener, Ma-dejski in \Vurmbrand pa so dobili red železne krone I. vrste, nam pa sa sadnjimi ni posebno žal. Diič 20. junija pa so že zasedli novi ministri stole avojih prednikov, a mi smo z novim minatorstvom ravno tam, kjer poprej. Pripomnit; je pa treba, da tudi ti min:stri nc bodo dolgo ker so nekateri izmed njih imenovani le začasno. (lesarski namestnik dolonjeavstrijski grofKieltnannscgg je imenovan za ministra notranjih stvarij in ministerskega predsednika, grol Uelseraheunb je zopet imenovan za ministra deželne brambe, vitez Javoraki sa ministra brez pravega opravka ; U6bm-Bawerk je fiuančni miniater, vitez Krall vodi pravosodno minisleralvo. Uillner naučno, \ViUek trgovsko in Uluinfc-ld poljedelsko ministerstvo.
Grof Kielmannsegg je Nemec iu protestant, toraj le nale vere ne; zraven tega pa le liberalec in hivli nasprotnik antisemitov in krščanskih socijalistov. 1'osebno važno je pa to sa prihodnje volitve v dunajski mestni zbor; kajti, ako bo hotel postopati pris(ransko, ho lahko spravil liberalce v mestno bilo. — Dr. Evgen BiJhm vilea Uuvverk je deloval že pod Dunajevskiiu in
Sleinbachom v pravosodnem ministerslvu. Ravno lako je dr. vitez \Vittek že dolgo alužboval v trgovinskem ministerslvu. Dr. Eduard Rittner je Poljak, atar 60 let, znan mož. Drugi ministri pa so bili preje uradniki vsak v svojem ministerslvu. Kaj bo zdaj ? Tako povprašujemo sedaj mi in drugI. Liberalci se ne veselč novega minlaterstva a pričakujejo, da bodo nova vlada umaknila iz proračuna postavko za Celje. Lepa bi bila la I Da bi mi Slovenci se morali zopet leta in leta bojevati za to, kar nam po pravici gro. Sicer je pa levica dobila po nosu od ceaarja samega, ker je cesar pri nekem obedu grajal postopanje levice zaradi njenega nepotrebnega kujanja. Posebno pa cesar želi hitro relitev proračuna, in to je levico hudo poparilo. Pravi —
I). Savni »bor. Razne stranke ao bile kar osup-njene, ker so je kriza tako hitro razSirila. Le polagoma so začele določevati, v kikein razmerju da hočejo biti z novo vlado.
Levica hoče vlado na vsak način podpirati, konservativci bi radi, da se reSl proračun, tudi Mladočehi bodo glasovali zanj, le antisemitje čakajo volitve v mestni zbor dunajski, če bo vlada ravnala po svoji glavi ter pomagala liberalcem, ji bodo hudo nasprotovali antiaemilje, kjer bodo le mogli. — V državnem zboru obravnan je sedaj ludi zakon o podpori za po potresu oškodovane nu Kranjskem in Štajerskem. Načrt zakona glasi se ob kratkem lako-le; Podpore je dovo^eno 4,000.000 gld., 8,970 000 gld. za Kranjsko, 30.000 gld. pa za Štajersko. Podpora za Kranjsko se razdeli tako-le:
1.	Z a Ljubljano: 1. za popravo zasebnih poslopij 1,700.000 kot brezobrestno posojilo, 100.000 kol podpora; vkup 1,800.000 gld.
2.	za popravo cekvft iu cerkvenih poslopij 100.000 gl.
3.	aj za popravo mestnih poslopij 50.000 kot brezobrestno posojilo in b) 100.000 gld. kol brezobrestno posojilo za uravnavo mesta.
II Za deželo: 1. Za popravo zasebnih poslopij brezobrestno posojilo 1,245,(XX) gld. in podpora 200.000 gl. v vkup 1,445.000 gld.
ISO
i Za popravo cerkvfl in tupn M 900.000 gd.
8. Zi popravo Solsk h poslopij 40 000 gld. obojo kot podpora.
III Za podporo trgovcem in obrtnikom brezobrestno po-ojilo 100.000 gld. in podpora 10.000 gld.; vkup ll.nioOgld. Vsega <kuP je toraj 3,195.000 gld. brezobrestnega posojila, 775.000 državne podpore. Iu se jc ta zadeva kolikor toliko ugodno rc«il«, gre zahvala pre svitlemu cesarju, ki je opetovano izrekel, da je treba izdatne pomoči. T« zakon z innrsiknlerttui dostavki o obiesth i. t. d seje soglasno vsprejel. — Zraven tega je državni zbor dovolil Se jeden m lijon gld. za posojilo, za katerega bo plačevati po tri od slo. l'pa se. da bo mogofe, tega posojila Se več doseči. — Skupni dižavni dohodki za leto 1S93. znaSajo 043,611.196 gld , troski 043.363587 gid., preostanek znaia 47.609 g'd.
Na Dunaju so te dni razposlali I beralci svoj volilni okl:c, v katerem vabijo Duuojčane, naj jih vendar spravijo zopet v m;stno hiSo. ker se jim tako toži po njej A Dunajčanom odprle so se oči in oni vidijo, kje so njih pravi prijatelji. Liberalci pa se med seboj hudo kregajo, in tu nam pride na misel ona pripovedka o dečkih ki sta našla na cesti staro vrv in se toliko časa pulila zanjo in jo trgala, du sc raztrga in oba cmokneta v lužo. ILg daj, da bi se tudi liberalcem »n Židom tako zgodilo, da bi sami med seboj raztrgali trohnelo vrv gnjilega liberalizma, kateri nas Se sedaj objema. Gotovo bodo dr. l.ueger in njegova stranka vse žile napeli, da dutč vsaj znatno večino. Volitve bodo v drugi polovici augu*ta. —
Na AemAkem so med vel k ini slavnostmi otvorili prekop, ki veže dve morji, nemSko namreč in baltiško. I'rt j so namreč morali jadrati okoli polutoka Danskega, ako so hoteli priti iz Kela v llnuburg in ta vožnja je trajala z navadnimi ladjami 5 dnij. Da bi to odpravili, skopali so prekop 00 km dolg, to je toliko nekako kakor od L.ubljane pa do Iteke. Prekop je globok devet metrov, Širok na dnu 22 metrov in je stal po naSem 03 milijonov goldinarjev. Cesar Viljem povabil je bil k otvoritveni slavnost; vse države; tudi Francozi so prišli, pa so se grozno kislo držali, ne morejo pozsbiti Alzscije. Zdsj pa buče,o Fiancozje povečati svoje brodovje. ker so N mei s svojim novim prekopom mnogo pridobili: ludi če bi b la vojska bo to potrebno.
Na Italijanskem Civalotti toži Cr ap<ja in ga dolži teh pregreh: f.riapl je ponaredil neko zakonsko pogodbo in se dvakrat oženil. Prisegel je po krivem in se dal podkupiti in Se mnogo drugega, poaebno, da je državni denar pogosto zaSel v Crispijevc mavhe, Crispi ima pa debelo kožo in vse te obdolžbe kar od sebe becA, čes, jaz sem nedolžen ; ko bi res bil, ali bi zmel drznega tožnika, saj mogočen je dovolj! — Zadnjič so se pa v državni zbornici prav lepo stepli. Bilo je takole: Poslanec Prampohni je imenoval Crispija zločinca, poslanec Gosta pa averino, komedijanta. Seveda se je hotel razžaljeni poštenjak Crispi nekaj ujedati, tu pa zakliče De Andreis: .Da. olajšati nam hoče vse naSe težsve, pa le z verigami in z biričem.. Na to pa zavrne posl!
fasale: .Molčite, grdi preiičji rilec|. aVelja li t0 meni?, vpraša ga De Androia razjarjen. »Da,« odgovori mu Ciuale. »Pojdite aem, da vam primaiem par zautnic. zakliče De Andrei«, Ca šale sko« s svojega aedeža in ij prav krepko delila zaušnice in bunke. Ko drugi poslanci lo vidijo, pa Se njih zgrabi tak« bojaželjnost, da «« spopadejo in tepo, da se je kur kadilo. Lepa je la, kij U< ega se zgodi samo v Italiji, in morebiti tudi na Ma-žarnkem. —
Sp. Oče nameravajo sklicati zbor kardinalov, kjer bodo nekaterim škofom in nadškofom dali kardmaUki klobuk. Vlada laska bi rada videla, da bi *e to zgodilo meseca septembra, ko bodo obajali 25lctnico, kar io oropali sv. očeta. Toda l.eon XIII, bodo poslali med svet pismo, ki ugovsrja vsemu temu početju in cklicali bodo kardinale Se le novembra ali decembra.
Očitno priznanje zveze med Ituslfo In Francosko dosegel je predsednik francoske republike Dubil je namreč od ruskega cara red sv. Andreja. Kuke važnosti da je ta zveza med rutim in francoskim narodom, pokazala bo prihodnjost. Poročali smo zadnjič o predsedniku francoske republike, kako menjava barve Zadnjič pa so v zbornici volili predsednika in francoski katoliki so na vso moč delali proti Brisaonu, ki je znan kot framason; jednoglaano pa so volili Faura. Toda glej, prvi framasonski list je objavil, da je i Faure framason in s Ver jako spo&tovan pri svojih sobratih. To je grenko za francoske katoličane, ki so pomagali na predsedniški stol framasonu. —
Na Turikem se nekaj kuha. Zasledili so zaroto gojencev vojaike akademije v Carigradu, ki je naperjena zoper obstoječo vlado. Tudi na bolgarski meji spoprijeli so se bolgarski in turiki vojaki in na obeh straneh jib je nekaj padlo. Turku se te vedno delajo skomine po deželsh, katere je moral izpuatili iz krempljev. I's ne more priti k sebi, je vse preveč razjedeno. —
Po potresa.
S hvaležnostjo do Boga v arcu pošiljamo to poro č.lo med druge bralce D>m^ljubove, ker je Vsemogočni usliSal iskrene proAnje svojegs ljudstva in umiril tresočo se zemljo. Zadnji sunek, ki je bil jako rahel, čutili »o v Ljubljani dnč 21. junija zjutraj ob 1. uri 30 minut in Bog daj, da bi bil zadnji. Dnč 24. junija pa je bil v Novem mestu popoludne ob */|l uri sunek, vsled katerega so okna zaropotala. Tudi 2. julija ob '/i'1- un je bil v Ljubljani precej hud sunek. Zanimiv je potresni pojav, o katerem se nam poroča iz Šf Vida pri V'P»vl> dnč 24 jun'ja. Sinoči o mraku, ko so te ravno vžigsli kresovi, in poksli topiči, alarmirala se je tuksjSnja požarna brumba, da deložira h.fio g. FiL Vrtovca, katera se ima menda zdaj zdaj porušiti. Strah večji ali manj*' nspadel je hipoma ves trg, da jih je mnogo zbežalo v oddaljnejs« hise in vasi, in «e danea, ko se nekako pl«*°'
vračajo nazaj, govori vaa o tem nenavadnem potresu. Naj stvar nekoliko bo|j obširno opilem.
Čutili amo tudi tukaj velikonočno potrese, ki pa niso provsročili Škode, hvala Bogu! Čutil se je tudi precej močno aunok dne 10. t. m., ki pa tudi ni zapustil sledu. Kakor pa, da bi ae ne hotel posloviti popolnoma od tu, ponavljal ae je celih 5 dni skoraj neprestano, tako da skoraj ni preteklo četrt uro, da bi ne bilo čutili močnega tresenja, da so Šklepetala vrata in okns, viseče svetilnice in druge proste stvari. Sliftalo se je tudi podzemeljsko bobnenje, včasih kakor daljni strel iz to-piča. Kar pa je oajbolj čudno, se je vse lo godilo le pri eni sami h i Si, in najbliinji nje sosedje niso čutili čisto nič, in Se v li biSi se je potres javil večkrat le v enem delu h So, med tem, ko je bilo drugod mirno. Do 20. t. m. je potres prenehal, pa menda zato, da si nabere novih moči, kajti od tega dneva se sunki zopet ponavljajo in te bolj občutljivo, ko prej, tudi skoraj se pogosteje, tako da jih jo gotovo v 24 urah 70 do HO mogoče našteti, ko bi jih sploh se kdo stel, pa jih ni. Pn vem tem pa so do včeraj Vrtovčovi v ti bili stanovali. Ob treh popoludne zaprejo po navadi pro-dsjslnico, pod katero se največkrat slili bobnenje, iu v kateri se največkrat in najbolj čuti potres. Proti večeru zdi sc jim, da duhajo nenavaden vzduh. Odprejo pro-dsjaln co in ne le močan sopern žveplen duh jim vdari v nos, le celo 2vepleni dim bil je videti v zaprtem prostoru, kakor se govori. Te Sc le je preplašilo hrabro družino, da ee isseli in si poišče drugo prenočišče. Ko sosedje to slišijo, napade nekatere nenavaden strah, in mnogi, se precej od te hiše oddaljeni tudi hočejo ro sili dubsti žveplo, zato si ne upajo k pokoju.
Nekaj čudnega pa je vsekako ta šentviški potres. Morda izbruhne na mestu kak gorak, iveplen vrelec, in ker je tako tesno omejen, gotovo ni br«z nevarnosti za dotično hiso, pa ludi za sosedne ne. Tudi cerkev z zvonikom in lola bi znala pri mogoči nesreči trpeti ikodo. Vredno bi na vsak način bilo, da bi se stvar preiskala in sc potrebno vkrenilo, da so strsb polete. Pred oeodo Sodome in Gomore nas zaupno usmiljeni Bog obvaruje, in ludi sodnii dan menda Se ne bo, če (udi so ga nekateri v prvem strahu prerokovali. Gotovo je (udi lo glas božji, ki nam kliče, da je on Gospod ki ima oblast ukazovati.
Danes od jutra je tresenje zs zdaj popolnoma prenehalo, tudi o kakem vzduhu zdaj ni sluha. Bog daj, da tako ostane!
Drugače pa imamo le ka) veselega pevedati. Služba božja obhaja se sedaj povsod po LJubljani po cerkvah. Zadnja se je odprla St. Jakobska cerkev in predzadnja frančiškanska Na dan sv. Alojsija brale so se po dolgem PKstanku zopet sv. male v cerkvi, prozbiterij so z de-'kami zabili, deske preoblekli z belim blagom, obesili Podobo Matere Božje in postavili oltar. Na predpražnik Petra in Pavla dodelali so tudi drugi svonik toliko, da so zazvonili s velikim zvonom. Dnč 22. junija pa je n«mcrna množica pobožnega ljudstva spremila Najsve-
tejše od sv. Plorijana, kjer je bilo do sedaj »hranjeno, k sv. Jakobu Pri tej priliki oglasil se jo ludi veliki svon
v kol-bi. Ljudje so veseli, du imajo zopet hiSe Božje prav tako kakor Izraelci, ko so se vrnili iz babilonske »užnoati in so zagledali podrti tempelj. Gotovo bodo Ljubljančanje vedno pomnili tinte dneve, ko so pod milim nebom imeli Božjo službo in bodo vedeli ceniti vrednost hiš Božjih. Uog daj!
Kakor smo že zgoraj povedali, dala je država neko svoto tudi za uravnavo in olepsanje tnesia. Ta dela se baje že prično julija miseca. Država rekla je tudi, da utegne le v jeseni kaj podporo dali, ko bi bila ta premajhna, kar je pač popolnoma resnično. Deželni zbor se bo seSel meseca avgusta na redno večtedon»ko zborovanje, da reši predloge glede poprav poškodovan h deželnih poslopij.
II koncu pa si no moremo kaj, da ne bi omenili le neke stvari. Po Ljubljani namreč in gotovo tudi po deželi lirila se jo »koro cel mesec vest, da je vremenski prerok Falb povedal, da bo od 24.-28. junija tako hud potres v LJubljan', da ae bo mesto p^grezmlo, da bo vse vkup padlo in sploh take neumnosti. Pa glej, ljudje, kateri se Štejejo, da so pamet in denar v zakup vzeli — bili so tako neumni in nori — bolje pač ne morem reči — da so tem govoricam verjeli in jih je veliko zopet pobegnilo iz mesla, drugi so si pa postavljali barake iz-van mesla za one dneve, zopet drugi so imeli navezane cule, in U ljudje so omkani. Ali ni to res čudno, da taki ljudje takim govoricam takega sleparja verjamejo kakor je Falb. Kdo pa je Falb? Kudolf Falb, N mcc je malo let po evoji novi maši sramotno zapustil sveti 8voj stan, ker ni sodeloval s milostjo Božjo, pobegnil iz samostana in se oženil in celo postal protestant. Pozneje, ko je prilel v svoj domhči kraj, ga je občina zaradi pohujšanja izgnala in sedaj živi v tujini. In ljudje mislijo, da more tak človek, ki mu n* prav nič sveto, čegar ime bi se sploh imenovati ne smele, da lak človek more prerokovati. O vera, kje si? Ne vestc-li, da je Bog le svetim, pobožnim možem dal dar prerokovanja in ne takim — ne vem kako bi dejal f Je - li vaša vera tako slaba, da ne zaupate v Boga, da je pravičen? P« utegne mi kdo reči: on nič ne prerokuje, ampak on to vo iz atanja zvezd in iz računov. O jej, to je pa druga Uma-niča, na katero se učeni in neučeni kalini usedajo: ja, ja, on je tako učen, že mora vedeti. Nič, prav nič, ne ve; kolikokrat so se že nje8<>ve prerokbe uresničile, samo to bi jaz rad vedel. Seveda se mu časih kaj posreči, kakor kuri, ki slepo zrnje najde. Ne vrjemimo torej takemu sleparju, ki drugo in najbolj samega sebe slepar, ampak zaupajmo v Očeta v nebesih, da bo odvzel grozno to šibo od nas! Tako se zgodil
Kaj je norega p« Slovenskem J
Kranjsko. Na ljubljanski gimnazij' pričela se je pismena zrelostna preskuSnja 20. junija in je Irajsla do S8 junija. fatmene zrelostne preskušnje se pri--n6 20 julija Za izp le se je oglas lo 75 o-moSolcev. — Trnovska posojilnica imela je od 2 febr. do konca maja 45.000 gld. prometa. Gotovo lep denar. ki ae m poizgubil v brezdanjih žepih nekaterih oderuhov, ki vedno skušajo posojilnico »praviti ob dobro ime — 18. junija je nab ral neki li2 letni mol iz Pungrta pri Loki pod Osoln.kom drva in j h skladal v skladavnico pod neko bukvo. Tu udari strela m ii«mrii moža. Tisli dan padlo je v Loki med hudo nevihto nekaj loče — 15 letni L. Lodja iz Javorn ka poslujoč na žagi na Savi, ae je 14 junija z levo nogo v neprevidnosti približal kolesu cirkularne pile, da mu je odrezala štiri prste na nogi. — 18. jurija prišel je v Novo Mesto iz Zagreba nadvojvoda Leopold Salvator z mnogim »preroštvom Nastanil se je v lapiteljnu. Na trgu ga je pozdravil mestni zastopnik, glavarstvo, pred knpiteljnom pa duhovščina Nadvojvoda »ara kakor tudi njegovo spremstvo obnašali so se jako prijazno. V torek na večer je prišel nadvojvoda v kapiteljsko cerkcv k blagoslovu. — V petek 21. junija umrl je v Radomljah Janez Zupančič, vpokojeni župnik — zlatomaSnik. Pokojnik je b:l tib, pobožen, in ponižen goapod. Bolehal je že mnogo let, konečno služboval kot župn<k v Ihanu, zdaj pa le 16 let v pokoju — pa delavnem — na tem mestu. Bil ni aamo marljiv duhovnik, ampak tudi odličen nabožni pisatelj. Slovenci imamo več knjig od njega, kakor: »kruh nebeški«, »duSa popolna« idr. Naj v miru počiva! — Dnč 21.junija ob pol 8. uri zjutraj, je treščilo v dimnik trie St. 17 v Jakovici pr Planini Strela je švignila po dimniku naravnost v kuhinjo, kjer ate stali poleg ognjilča vdova Itotija Kolar in njena rejenka, vaaka na jadni strani ognjišča Strela je oplazila vdovo, da je bila pri ti priči mrtva. Vsi poskusi, jo oti-viti, so bili brezvspetni. Rejenka je bila od puha omamljena, pa ae je kmalu zavedla; upati je, da ostane. — 31. junija dopoldne spria ata ae delavca pri podiranju Bernardove hite na Marijinem trgu Pr. Čebul je Janeza Hribarja z opeko Uko po glavi udaril, da mu ja razbil čepinjo; prenesli so ga v bolnišnico. — 9 letni Jos Kralj je dnč 20. m. m. z odprtega okna hiše St. 24 na Tržaški cesti tako nesrečno padel, da se je nevarno poškodoval. Prenesli ao ga v bolnišnico. — V Starem Trgu pri Lotu vršilo se je od 9. do 18. junija ponovljenja av. misijona, katero ata vodila čč. oo. jezuita Doljak in Vrhovec. Nad 3500 vernikov aprejelo je sv. obhajilo in sploh »e jo videl dober sad av. misijona. — V Senožečah nastal je av. Alojzija dan v hiši g. Liebmana ogenj, katerega »o poprej udusill, nego je prihitela požarna bramba Vzrok požaru ni znan. - V Železnikih prerezal ai je 23. junija vrat mizar Urban Kordes in jo kmalu umrl Bil je že delj časa brezumen. — V Crnoml u utopila se je 21. junija dekla Marija Stefanec iz Hrvaškega v Dobličanki, kamor je Sla prat. Spodrsnilo ji je, in ker nikogar ni bilo blizu, se je utopila. — 20. junija zapustil je R.bn;co kapelan goapod F,k, ki si je v treh
letih pridobil »rca vaeh In spoštovanja z vrlim delovanjem
—	Gad je pičil 18 m. m. triletnega otroka A. [.ukani v Godoviču v deano roko tako, da je dva dni poicm umrl. — Obeail »e je v gozdu Ratovro blizu cest« i drži v A m brus Martin Mehle iz Grosuplja ; ain g« j( ^ tožil zaradi goljufije. — Cerkvene nabiralnike j« *i|00l odprl in denar pokra I neznan tat v vsej kočevski okolici. Sledovi se kažejo od Lašč skozi Kočevje do Kopri*. nika. Zgodilo se je to 19. ali 20. junija. — Lbeiala^ v noči od sobote do nedelje dva ujetnika iz kočevik« ječe Ljudje menijo, da jim je bila hrana v Kočevju pr(. slaba in sta zato hitela v Novo Mtslo, k.er se sama naznanita in a tem hrano »boljšata. — 14. junija zjutraj je nspal na njivi pri Kaizendorfu (pn Kočevju) Jero Skiber njen svak zahtevajoč neki denar. Ker mu p nj hotela dati, začne jo nabijati s kolcem najprej po (lavi in ko se zgrudi, po životu, da ac je čulo v daljavi, kakor bi kdo tolkel po zidu Kno roko ji jo dvakrat prelomil, drugo enkrat Tudi na glavi jo je atnrtno ranil. I'mrli je radi to rane teden poznejo. Ubijalec je najprej olel v Ljubljano, potem se povrnil in aam prijavil kočevskemu sodišču. — Matija Oderja dtlavca v tovarni na Savi j« 26. p. m. stroj tako silno udaril na glavo, da je mrttr obležal. Ze tretja nesreča v kratkem v tej tovarni. Kaj je to? Ali delavčevo tivljenja ni nič vredno? — Ni praznik av. Petra in Pavla obatrehl ai je neki fant v Radečah palec na jedni robi in tudi po obrazu ga je poškodovalo. Previdnost! — Vtonil je 30. m. m. v Savi pri Litiji gojenec mariboraka kadetne šole, Mih. Bajer iz Ijubljane. — Vlak je povozil na Zidanem Moata nekega kramarja po njegovi lastni krivdi.
Koroška. Koroški »Bauernbund«, to proti Slovencem naperjeno društvo, imel je 9. junija alabo obiakan »hod v Delah v Dravski dolini. Ni bilo več, ko kakih 30 oaeb Druzega niao počeli, ko zabavljali proti Slovencem in pno duhovnikom. >Baucrnbuad« ae ja 14 prelival in zda) hira Prav ja, in liog pomozi, da ga kanale z*grebcmo. — C. kr. dešelna vlada potrdila ja prenarejena pravila >kai pol. in gosp. drufttva aa Slovence na Kor.*, po kaltnb k bo druttvo lažje razvijalo. — Br dka izguba je zadali aopat koroške Slovenoe. V Šaukelu nad Pliberkom preminul ja dnč 20. junija v jutro blagi mož, pevovodji prvega alovenakega pevskega društva »Gorotana« I Miha H a n i n. Bela amrt ga nam je pobrala v miadi moški dobi. Daai samouk, izobrazil ae ja I lann ii vrstno v petju, navdušen za aveto atvar domovinsko, vadi! je pevce — Gorotanca, jih vodil po nnrodn h zborih m navduševal ljudi z milo alovansko pesmijo za narodove svetinje. Bil jo vzoren mož, veaten katoličan, ki je t i*0J° igro in petjem povzdigoval alužbo božjo, iskren Slovenec,
—	drsg in ljub zbog odkritega značaja in prijazne|» obnašanja vsem, ki so ga poznali! Ob njegovem prtrineo grobu toži in zd.huje mala njegova deca pa tudi aloverui' Korotan, ki žaluje za jednim svojih najboljših mM, nam jih je izraailo iz priprostega naroda. Svetil« o" večna luč! — Ob ogromni udeležbi vernega slovensk«1 ljudstva daroval je dnč 9. junija v Železni Kaplji v cerkvici Marije Trnjeve novo maSo č. o. Mctodij S n e d i c, irtn
Ciskan tirolske provincije. Prepovedoval mu je ve. o. Konstantin ii Kamnika. — V nedeljo dne 16 junija bil je slovesno vmeščen novi Župnik, C. gospod Frančišek en c. Vmestil ga je preč. g. prošt in dekan Jen. Ev. Marinič. Obema č. gospodom« kličemo : Na mnoga leta! — Umrl je dač 18. t. m. v Pt. Pavlu v labudski dolini vč. g Ko man Spari benediktinec, knezoskofijski kon-zistorijalni in duhovni svetovalec, župnik ild. Ranjki so je porodil dnč 27. decembra 1826 v št. Jlju na Alsjerskem. Nedavne obljube jo napravil dnč 24. avgusta 1854, bil v ma«nika posvečen dnč 29. julija 1855. Zidnji čas je hudo bolehal. Naj počiva v miru! — Strela je ubila dnč 12. jun. popoludne na Dvorcu pri RudiSah neko lUletno deklo m fiOletno sestro hišnega gospodarja. Zeni sedeli ste pri odprtem oknu in S vali, ko je udarila strela. Obedve ste bili na mah mrtvi. Mal fant je bil malo prej splezal skozi okno ns prosto in tiko uftel smrti. Stre'a je tudi hifo pn-eej poškodovala. — Župnikom v št. Danijeli nad Pli-berkom je imenovan č. g. Jakob K > n d I m a n, proviior v Črni. — Umrl je dnč 17 junja č. g. Mih. OberjiVrg, provizor v Krasnicu — Dnč 20 junija umrl je trgovec in h,snr posestnik Jos. (iuzelj v Celovcu, rodom Kranjec, star 67 let. Zapustil je lepo premoženje in v svoji oporoki namulil tudi mnoge dobrodelne zavode in reveže z znatnimi volili — Dne 24. jun. obhajali smo tu redko slavnost, dve z'ati poroki, p. d. JanSac evih in $ inatovih starišev v Strpnji vasi» — Na« preč. gospod župnik Val Šurnah povrnil se je dnč II. junija ozdravljen iz Toplic, č. g kaplan Mat. Grm pn biva sedaj na Strmcu nad Vrbo, da m popravi svoje zdravje. — Ravno tam se zdravi tudi gospod profesor Josip LendovSek iz Keljaka, ki je bil zainji čas nevarno bolan — V Žalcu vrSila seje 13.jun. tombula v korist vsled potresa obubožan m Ljubljančanom, katera je dala čistega dobička 140 gld. Ibg jim povrni stotero ! — Novi poŠti so otvorili v Hlačah v Ziljski dolini in v Kremibrtt?ken-u. — Deželni odbor je imenoval živinozdravnika V. Jjnežiča v Kovtah živinozdravnikom v Železni Kaplji. — V Krivi Vrbi je dnč 22. junija na-naglotna umrl Jurij Strem, c. kr. adjunkt iz Gradca, ko je pn*el na Vrbsko jezero iskal zdravja. — Nemiko kat. politično društvo je imelo dne 23. in 24. junija dobro obiskana shoda v Preblju v labudski dolini in v Stras-burgu ob Krki. — Novo podružnico društva »SlHmnrk« »o otvor.li dnč 23. junija v Borovljah v rožni dolini, t. j. v čisto slovenskem kraju. — Trgovci s Štajerskega. Koroškega in Kranjskega so imeli dnč 25. junija v shod v beljaku Kazgovarjuli ao se o raznih zadevah trgovskega stanu. — Vojaki celovškega pešpolka so v pondeljek dnč junija slovesno obhajali s cerkvenim opravilom spotnin zmage pri Kuvtoci — Tukajšni liberalni listi so zadnji čsi povodom razprav o celjskem vprašanju kajpak Rlasno rožljali z mogočnimi nemškimi — frazami, da rešijo »nemštvo v škripcih « Nemce navdaja že silni strah, če pade »nemško« Celje, pride na vrsto gotovo tudi •nemški. Celovec ali Beljak.
S Stajerskeg*. Na god sv. Alojzijo, patrona mladine-80 mil. knezoškof Mihael v stolni cerkvi v Mariboru delili prvo sv. obhajilo učencem in učenkam ljudskih šol
in blagoslovili lepe (rakove za novi šolski banderi. — Govori se, da gre ces. namestnik baron Kllbeck v pokoj, na njegovo mesto pa pride bojda bivši minister markiz Uaquehem. — Bačunski sklep okr. zastopa celjskega kaže
za I. 1894 dohodkov 44.758 gld. 54 kr., potroškov pa 43.838 gld. 70 kr., toraj 019 gld. 84 kr. prebitka. Ker slov. odborniki niso ustregli celjskim »Nemcem«, ki so zahtevali, da sc imajo računi zanaprej voditi in spisovali slovenski, pobrisali sojo nemški udje okr. zastopa. Srečno pot! Kat. podporno društvo v Celju je pod vodstvom čaet. Sol. sester v korist ponesrečenim Ljubljančanom priredilo igrokaz »Elizabeta Turinška.« Učenke so res izvrstno igrale in lepo zvrft le najtežavniše vloge. Vsak se je moral čuditi lepemu vspehu. Ljudstva se jo kar trlo pri predstavah. Caat Castitim učiteljicami — Dač 23. jun. je bil v Celju shod zaupnih mož, ki je izrekel zahvalo vsem ki so v drž zboru glasovali za celjsko gimnazijo. — Na deželni kmetijski Soli v Grottenhofu pri Gradcu se z 15. septembr. 1895 nokteri učenci, sinovi štajerskih gospodarjev, sprejmejo brezplačno. Prošnjiki ae morajo osebno oglasiti pri ravnatelju kmetijske Šole. — Najmlajša štajerska posojilnica v Trbovljah je imela v 1. mescu 25.985 gld. prometa. Goap. Srečko Magolič iz Celja je bil na tiskarski razstavi v Pragi odiikovan s prvo odliko. Slovan gre na dani — Dnč 19. jun. so čutili na gornjem štajerskem precej močen potres. — V Brezju blizu Maribora se je obesil 13ietni učenec Andr. Mijhen. Na Bizeljskem pa je ničvredni sin lastni materi zažgal. da so ji zgorela vsa poslopja in živina. — Župnijo v Olimju je dobil č. g. I Kotnik, do sedaj župnik na Muti. Umrl je pri usm'ljenih bratih v Gradcu č. g. Ant. Strakl, kapelan pri sv. Rupertu v Slov. goricah. V miru počivaj!
.etra. Sleparije pri volitvah v Istri spraviti med svet, so prevzeli poslanci SpinČič, Izginja in tovariši. Ti so stavili 14. junijs na vlado interpelacijo, v kateri po-jamujejo silne krivice, nerednosti in nezakonitosti, s pomočjo katerih že celo vrst let Italijani pridejo v zbornico. Ta interpelacija je zelo obs rno in ob priliki podamo kake podrobnosti iz nje, da častiti bralci vidijo, v kakih razmerah da živč tam nasi bratje Slovenci in Hrvati. — Dnč 19. junija ob obletnici smrti nadvojvode Maksimilijana je bila sv. maša v dvorni kapeli v gradu Miramar. — Dnč 27. junija so isterski rodoljubi slovesno obhajali 25 letnico časnika »Naši Sloga«. V (a namen je bila 27. junija ob 8. uri sv. maša v cerkvi sv. Aniona novega za rajne utemeljitelje lista »Naša Sloga.« Ob 9. uri seitanck zaupnikov stranke in prijateljev lista v prostorih »Slavjanske O talnice.« Ob 1. uri bilo je »kupno kosilo v čitalnici. — V Trstu naftli so v noči od 25. do 26. moža, ki je bil delavec Pust iz Trbovelj, pri Pro»eku v straftnem stanju. Spodnji del života bil je popolnoma razmesarjen, drugači pa ves zažgan. Poleg njega so našli klobuček od dinamita. Ne ve se, ali je po nesreči smrt storil ali iz proste volje.
L i s t f k.
Sultanovi sužnji.
Carifrajska '« 17, *to1-(Kon»*.)
11. V domovini.
?e isti večer se je sultanka dolgo razgovarjala s starm A lijem. Pokazala mu je dragocen prstan, katerega prejme za plač lo. uko ji bode pomagal, da reii otroke. Zamorec je izprva majal z glavo, a lesketajoči se dragi kamen ga je tudi mikal in naposled seje udal -Ze zato moram da ponagajam lisjaku Abdulahu. ki bi bil zopet skoro par tisoč zlatov uložil v svoj nenssiiljiv mo»njiček, meni pa Se poduhati ne bi b I dal'« mrmral je starec.
Drugi dan je Katinn že poročal, kolikor je izvobai, Abdulah in Levi sta bila sultanu res nazaan ia. da je Valter umrl; v največjo zadrego ju je spravil deček, ker se je branil odit«. Šiloma »ta gs hotela spraviti na be-neSko ladijo, da bi le ne izgubila tako lepe nagrade; pa tudi to bi b lo težavno; zakaj suženj bi ju lahko izdal. Za sedaj ga ima Abdulah zaprtega v svojem stanovanju ter mu preti s smrtjo, ako se ne ud.l »In tako imava«, sklene Ali poročilo, • Abdulahu in l.evija popolnoma v svoji oblasti. Uročiti morata dečka nama, ali pa plačali laž z glavo.«
•D»bro »i opravil, Ali«, odvrne Fat.mn. »Iu za trga sužnja ne smeta niti jedmga zlata zahtevati od ptujih duhovn kov. Tudi nc *me nobeden menih ostati v judovih rokah za potoka — rada bi vedela, uli bi se izmed na-ib meinho* kateri ponudil! Ali si sli.Sal ? — ni jednega zlata od membov za dečka' Jaz sama odtkodujem Abdulaha — a ceno odločim tudi «ama Med tem naj Mirinega braa skriva: loda gorje mu. sko »krivi dečku le jeden las' Svojo namero izvršimo prvi dan po bajramu, tvoj nasvet je b I pameten •
Kaj pa da stari Ali ni bil prav zadovoljen, ker je l at ima tako odločila; preračunil je bil že. koliko zlatov od onega tisočaka se bode pnjelo njegovih smolnatih pratov. Pa ukloniti ae je moral svoji gospej. Preudarjal pa je pri vsem tem da bode vendar lahko *e prav lepo vsot co po strani izžmel iz botra Abdulaha. Napoti se torej k njemu, kakor hitro so muez<ni naznanili četrto molitev. Hud boj je bil na to med startna paznikoma; pa kaj je hotel Abdulah r bog, da je bilo Se tako! Ali je kmalu lahko sporočil Faliini, da gr« vse gladko — saj jo pa tudi bilo mazano!
Dan je minul za dnevom, ne da bi bila zvedela mala Marijca ali ubogi Konrad kaj sultanka namerava Tudi mata vedela, kako se godi Valterju. Da so ga prenesli iz jamčarske vojašnico, zvedel je bil Konrad pač že v jutro po onem večeru, ko je pripovedoval Fat.mi zgodbo o Juzufu in Miri. A sužnji mu niso mogli povedati, kaj se je tovarišem zgodilo. Spravili so ga vsekakor že na ladijo, ki ga popelje v domovino, ugibali so. In tako je pravil Konrad tudi mali Marijci. Oj, kako je sirot:ca jokala! Saj mu je privoščila srečo iz srca, pa nadejala se je, da se bode mogla vsaj ie posloviti od njega. In kako
srčne pozdrave bi sporočila materi in očetu! Sedaj pa je odšel in Se besedice ni izpregovoril ž njo — t0 dobri deklici trgalo arce!
Fatima ja pač videla krvavo zajokane oči Mirine opazila vprašujoče oko hromega Konrada; toda iz njenih ust ni bilo lolažilnu besede. Žalostni so bili za otroka zadnji dnevi ramazana Topov atrel naposled naznani konec dolgega posta in pričetek velikega praznika bajrama. Večja pa nego veselje Turkov je bila oni bajram radoat odkupljenih krščanskih aulnjev. Na praznik proti večeru ata priila meniha k Abdulahu ler sta vsprejela dečke, katere je bil zbral na serajilskem dvorišču. Abdulah je bil zelo slabe volje; dečki pa so veaeba plakati ter dobrima menihoma po(jubovait roko in rob oblt-ke Valter je pri oknu svoje ječe gledal pretresljivi prizor. Poznsl je vse, radosten ugleda med arečnimi odkupljena tudi svoja prijatelja Aotona in Stanka; namignil j ima je, a meta ga opazila, in ko so kristijani vriskaje odhajali na prosto, v zlato »lobodo, premagala ga je ololno«), pota solzam ni mogel zastaviti; dozdevalo se mu je skuro, da se je preveč žrtvoval iz ljubezni do aestnee.
Ni Se uteSil svoje bolesti, ko odpre Abdulah vrata njegove cel.ce ter raij osorno ukaže, naj gre za njun. Znočito se je bilo v tem ; loda od neštetih lučij in avetnk na iniiiarelib in stolpih, v h Sah in palačah in z jambor v bližnji morski luki je prihajala potrebna svetloba cel6 na najbolj skrita pota seraj Iskih »rtov, po katerb je »lan pa/mk vodil dečka. Pnvedel ga je do aiajlioib vrat prav na koncu serajila. Krog in krog je bilo vse liho; le od cest je bil čuti krik pratnujočih bajram, in na drugi atrani zidu so Suialjali valovi Iio»|>ora.
•	Niso Ae tu«, /agodrnja Abdulah. »Ali poznat te vifttica?«
•	Ne poznam, gospod «
•	Hm, dokaj prmcev nase knežje h Se je romalo te tu skozi v smrt«, pravi Turek. »Opravili eo vedno kar na kratko. Stopili so v čoln; brodarji ao parkrat zavesljali; na lo so popadli sultanovega brata, zadrgnili mu za vrat zanko s kamenom, pahnili ga iz čolna — in mir v kraljestvu je bil ohianjen «
•	In sedaj hočete tudi mene tako umoriti?« vpraM Valter pro«lraSeno.
•Saj zasluž I s', zgaga trmasta! Pa ondi že prihajajo!« odgovarja starec. Bili so čuti koraki. »Ali »t« vi, Ali?« vpraSa Abdulah.
•Ali je. in ludi kosi so pripravljeni«, zamolklo odgovarja stari zamorec.
•	Le naprej torej!« priganja Abdulah ter odklene vratica. Valter ugleda pred seboj slrnae slopnjice na obrežju in spodaj majhen čolniček, v katerem sta bila le dva veelarja. Abdulah potegne dečka s seboj ter ga spravi v čolniček. Valter je strahu trepetal in molil; zakaj mislil je, da je prišla njegova zadnja um. Krepke roke »o položile naglo 6e dva velika koža v čoln. in Abdulah za-kliče: »Veslajte!«
Molči veslarja od veslala v Boepor, potem v loku okrog serajila; izogibata se vsem praznisko razsvetljenim ladijam, pri veliki, zasidrani ladiji pa se ustavita.
»Vse je v redu — SanU Maria!« vsklikne jeden
veslarjev.
»Sanla Maria I« odvrne poveljnik ladije. -Najprej kose oa ladijo, potam dečka.« Tako so atorili. Malo trenutkov kasneje je bil Vallar, ki Se ni umel, kaj se godi 1 Djim, v kajuli, tudi koSa ao ptineali. Strme posluša vesele posdrave men i bo v ia nekdanjih tovarišev v suž-njosii, ki ao (a obkolili. Ve<W ai, ali bi a« jokal ali amejal; zakaj najprej mu j« Sinila v glavo misel, da ga hočejo šiloma odpeljali v domovino. Ko sla pa o. Martin in o, Jožef odkrila koia, ler ata ao prikazala iz kofiev sestrica Marijca in hromi Konrad — amejal se je in jokal hkrati od veselja. Pripovedovanja ni bdo ne konca ne kraja. Konrad in Marijca sla pripovedovala, kako ju je dala sultanka poklicati ter ju pred pol ure sužnjosti oslobodila.
• Skrivaj moram vaju izpustiti, rekla je«, pripovedovala je deklica; »zakaj sultan bi tega nikdar ne dovolil. Jutri pa odpotuje, da si ogleda zbrano armado, in ko se povrne, pozal-ll bode že male pevke in pritlikavca Znto vaju odneso v teh koSih in ne amela se zganiti, dokler ni»ia na ladiji, da se ne izdastn. — Tako je rekla ter nama podarila dragocenega liipu za sUriSe, katerim naj poveva, da Turkinja Fatima ni manj plemenitega srca nego Spanjolka Llvira. Kaj j« neki s teia mislila, Konrad V«
Konrad je inoral ponovili svojo povest. Vai ao hvalili njegovo pametno misel. In meniha sla pripovedovala, kako jima je Fatima po tolmaču sporočila, da bode poslala vso tri otroke brez odkupnine na ladijo, in kako »ta dvomila fte sedaj, ko je bolel poveljnik že odriniti, je-li bode izpolnila obljubo. »In sedaj je (jubi llog vse tako prav uravnal«, končal je o. Martin. »Preblažena Devica je položila Konradu prave besede na jezik, kakor jo je prosil. 0. Jož-fu ni treba ostati za poroka, vai pridemo pod njenim varstvom srečno v domovino. Molimo torej njej v hvalo in zahvalo rožni venec!«
Iz hvaležnih otroških src je kipela vroča molitev proti nebu, v tem ko je ladija dalje plula po mirnem Marmarskera morju in so *e polagoma razsvetljeni minareti iu kupole caiigrajske izgubljale izpred očij.
Naslednji dan se se vozili skozi Dardanele. Ko je izginil poslednji luriki grad in so se odpeljali že precej daleč po grikem morju, iznenadil jih je nov dogodek. Iz podpalubja ladije prideta tolmač in Jano*.
»Vi tukaj, Abmel Kfendi!« vskhkne o. Msrlin skoro preplaien.
»Ne več Abmel Efendi in ne več Turek!« odvrne mož ter vrže z glave svoj turban »Ne, k očelu ae povrnem in skesan kriatij&n sem zopet, ki vas, častiU gospod, prosim, du me v sprejmete v katohsko cerkev. Zakaj, kar sem videl na vaju, aseniha, in teh otrocih, izpreobrniio mi je s božjo milostjo srce.«
»Tudi jaz prosim, da mi odpustite, ker sem vas po-bujiavsl«, pravi JaooS osramočen, »in me spravite z Od-resenikom, katerega sem bil tako strahopetno zatajili«
Ljubeznjivo je vsprejel o. Martin oba spokornika. Sedaj je bila radosti mera polna, kakor je tudi v nebesih večje veselje nad jednim npokornim grešnikom, nego nad 99 pravičnimi. Begunja sta se bila spoznala v poslednjih
dneh in sklenila, da skupno pobegneta po noči na baj-ramski pravnik. Posrečilo se jima je, da sta se zatekla na beneško ladijo. kjer ju je poveljnik aa dobro plačilo skril.
Ladija je priplula srečno v beneške luko. Ondi se je Anton ločil od svojega prijatelja Valterja, katerega je odpeljala ladija v rodno mesto Bari in staritein v naročje. Avstrijce, Polska in Ogra je spremil o. Martin do Linca. Do tu so priftli Vakerjevi stariSi otrokom nasproti. Ali naj popisujemo veselje, ko so s« sesii? Tudi ubogega Konrada sta Valter in Marijca obdržala pri sebi, ostal je kot sin v bisi. Vsi pa so zahvaljevali Mater božjo, po njeni priproSnji so bili oslobojeni iz žalostne sužnjosli.
Razne novice.
(Javeii shsd) slovenskega katoliškega delavskega
diuSlva se je vri I 23. jun. v Vižmarjih povsem prav izredno. Po slovesnem cerkvenem opravilu na Šmarni Gori, ki se je končalo z zahvalno pesmijo, so se podali udeleženci, katerih je bilo nad 700, v gostilno »pri 2'bertu«, kjer je predsednik g. T r t n i k ob 1. uri otvoril shod. (tovorniki dr. Krek, Z 111 e r, Gostinčar in Rakov e c so v izbornih besedah obravnavali točki dnevnega reda namreč volilno pravico in preskrbovanje za starost. S soglasjem sto se vsprejeli tudi v tem smislu predlagani resoluciji. 3 trikratnim slavaklicem na papeža Leona XIII. in cesarja Franca Jožefa je zaključil predsednik mnogoštevilno obiskaai shod. med katerim so navzoči živahno odobravali posamezne govore. Pohvalno moramo omenjati mladega društvenega pevskega zbora, ki je pod vodstvom za druSveno potje toliBanj vnetega pevovodje g. Forjančiča povsem bil kos svojej nalogi tako v cerkvenih kakor v svetnih pesmih. Dasi je dopoludansko vreme nekoliko oviralo to isvanredno sla vnosi, bode vandar ta dan ostal v trajaem spominu vseh društvenih prijateljev. SpMno veselost je povečala prosta vabava.
(Shsd v Staren trga pri Leže) PiSe se nam iz Starega trga: Za včeraj o polu Štirih je bil napovedan pri naa shod Uko zvana »narodne stranke«. Gospodom Narodovcem se je sljubilo prestopiti meje narodne tiskarne, iz katere pošiljajo sicer papirne pnSčice po svettf in sklenili so pričeti s svojo srečo med naSim ljudstvom. NaSo selo je bilo uko srečno, da so je izbrali kol prvo, kjer so hoteli poskusiti s svojo politiko. Gospodje so se grozno zmotili. Najpreje ima pri nas vsak kmeti« lepo, a po največ žalostno priložnost izpoznavati od blizu napredne' prvobonlce in U skušnja ni ugodna za gg. Na-rodoves. Potem imamo pri na« katoliško polit, društvo, ki ima 300 zavedni h prepričanih in značaj ni h mož, ki se ne dado norčevati iz sebe. Od Rakeka do nss je bilo mnogobrojno lepakov na sidovib, posebna vaMa, v zmotni slovenščini v Poslojini natisnena, so se kar razmeUvala med ljudi; .napredni' možje so že več časa sikali jeze in obetali pogin našim kat.-narodnim idejam. Njihove hiie ao se včeraj okrasile z zastavami; slavolok je že pred Bhodom naznanjal gotovo zmago
junaških »upnikov, ki »o imeli blagorestovat naS-mu ljudstvu. UI 'eden se je »e oglaSala iati vajoča Pre-drsnost, tudi .Narod, s« je v Peiek oglasil v isiem smislu, glasno je govorila denarna mogočnost, in oholost, pomagala ji je tudi lel in obre k I ji v o s t; toda jednepa čmitelja so prezrli, namreč naSe pošteno kmečko ljudstvo. In to se je oglasilo alolno in jed nstveno v strah gospodom .zaupnikom • Trdno kot skala se jim je postavilo nasproti in z mogočnim glasom Jim je velelo, naj ne hodijo dražit mol. Nad lisoč poslušalcev ae je ibralo oa dvorišču znane lib. goatilne pred okrašenim oarom, kjer so. gospodje govorniki dr. Fe rj a n č i č, dr Maj ar on, 1 Hribar in deželni poslanec Arko osrečevali s svojo navzočnostjo na*e napredne bogataše. Shod se je pričel: Hribar je izpregovoril par uvodn b be^edij in predstavil posl. Ferjančiča kot govornika prvi točki. A zmotil seje. Zahtevalo seje, da se predsednik voli Morali so se vdati in proti 15-50 glasovom je bil z vsemi drugimi izbran za predsednika g. kapelan Peharec. Prvi se je oglasil k besedi cirkniiki goapod kapelan Er Pe S e c. A H r i b a r in dr. F e r j a n č i č sta jela ugovarjati; nastal je Sum; ljudstvo ni strpalo, da bi ae gospodu PeScu jemala njegova pravica: naprednjakov je nekaj uUo. pogumneji so kričali in vkl;ub vsemu prizadevanju g predsednika ni b lo možno napravili miru. Na to je žandar v imenu rakona zaključil sh >d. — Zastonj je stal slavolok, zastonj ztsiave, za»tonj vsi napori nasprotnikov. »Krščansko ljudstvo vstaia — Hoke si skup podaja — Nikdar se ne omaja ■ Na Kranjskem je Se dovolj mesta jednakun porazom, kakor ga je včeraj »kutla napredna stranka. I^žnjivoat je že pričela avoje delo. Laž« se. da je ljudstvo vrglo z odra nekega ljubljanskega duhovnika, d* je pretepalo doSlo goste, i. t. d. N>č ne dene. Kdor je bil pričujoč sh>du, ve. kako dostojno, dasi mo«ko odločno se je obnašalo naSe ljudstvo vkljub vsi izzivajoči predrznosti lasprotnikov. Pokazalo je pa. da ga nobeden ne loči od tistih, ki v nesebični ljubezni žrtvujejo vse svoje duine in denarne moči v njegovo korist, ki ga poučujejo, osvobajajo oderuhov, ki so mu nepremakljivi prijatelji. Na*i nasprotniki ne vztnore|o nič proti ti zvezi. Pomilujemo'
(Sked dolenjskega katol polit druitva v Krškem)
se je v nedeljo 23. junija zvrSd po naznanjenem vspo-redu v vsestransko zadovoljnost. Vdeležba je bila jako mnogobrojna. Shodu je predsedoval društveni predsednik župnik št Jernejski č. gosp Fettih-Frankheim Prvi je zanimivo in poljudno govoril primarij dr. Gregonč o namenih katoliško-narodne stranke, drugi g. župnik A. Zgur prepričevalno o prijateljih in nasprotnikih naSih. Vdeleženti so z zanimanjem sledili razpravam gg. govornikov. Želeti je, da se več takih shodov napravi po raznih krajih.
iSked katol polit druitva v Dobrrpeljak < se je
vrS,l v nedeljo, dnč 3u. junija jako slovesno in ob obilni vdeležbi. Kraj Podgorico je kakor navlaSČ pripraven za shod. Ljudstva se je nabralo okoli 2000 od blizu in daleč. Shodu je predsedoval prof. dr. J. Jan e ž ič, ki je zbrane vdeležence pozdravil v iskrenih besedah. Prvi
je na to razpravljal poal. dr. Ign. Žitnik o namenih katoliško narodne stranke. Za njim je govoril srčno advok. koneipijennt dr. J. lirejc o gospodarskih namenih ljudske stranke ler slavil resolucije gMe ne-razdelnosli zemljišč, deželnih ozir. državnih zavarovalnic o zavarovanju ob nesreči pri živini in o organizaciji kmetskega atanu po zadrugah — Tretji je lepo govoril gospod Mat. Kihar o HalT-Msenovih posojilnicah. —
(Sked kat pelit. draitva ta Del r Mekrenogu bo v nedeljo 7. jul Govorili bodo posl. gg. vodja Pov&e. dr Papež in dr. Žitnik. K obilni udeležbi vabi odbor.
lit Leakevea) 15. junija. Kakor vam prihajajo iz drugih krajev le žalostne novice, tako vam tudi iz nateg) kraja ne morem poročali nič boljAega. Tudi mi smo čo-tih 10 t. m. okoli 1,9 ure dopoludne potres, ki pa ni napravil nobene Škode. S polresom nam toraj ||.,g <( precej prizanaša, a tepe nas z drugimi Šibami. Z to, katero je kmet v jeseni s tolikim trudom polagal v zemljo, je vsled preobilega snega skoraj (»opolnonta pognilo, lako da rži Se za seme ne bodo pridelali. S kakim vese'jem sem se vlani oziral po Strnem polju, kjer se je nadepolno klasje zibalo kakor morje '. In lelos? Polje je golo in ljudje se žalostni poprsSujejo, kaj bodo jedli in s čim davke plačevali. — Komaj smo fiozabili hude uti«e prvega udarca, sledil je drugi. 16. maja zapelje sneg polje in hribe lliz-sajal je vilur tako. da je a koreninami ruval dreve«a iz zemlje ter zlasti pri sadnem drevju napravil mnogo <k"de. Najhuje pa je, ker j* nastal vsled tega bul mraz. ki je popalil občutljivo omladje vinskih trt in s tem stri najlepši up natega vinogradnika. Marsikomu, ki bi b i že letos pridelal zdatno mero amerikanca, je v jednem dnevu splaval ta tolažilni up po vodi. Kdor pomisli koliko (judje trp^. predno na novo okopljejo po trtni uSi uničene vinograde. ga mora pač src* boleti, ko vid', da je sad tolikega truda uničen v bipu. Vrhu vseg* tega pa se »e obtežujc ta žalostna usoda ljudstva * ustanivljenjein novik Sol. Ne zadostuje pri nas Irorazredniea v Leakovcu. aropik zidati hočejo Se 8 (reci: tri) nove Sole v lan in tako obložiti stradajoče ljudi z novimi, nepotrebnimi davki. Jaz bi le vpraSal: ali ni brezsrčno, v takih revnih časih nalagati ljudem nova bremena V Merodajni gospodje se seveda ne ozirajo na ljudstvo, ki se upira novim Šolam in novim davkom, ampak pritiskajo brezozirno na trpina, saj se se bodo s lem prikupili viljim in si priborili kako priznanje. Vrhu tega hočejo prezidali leskovsko Solo tako, da bi bilo prostora za vsporednico, kamor bodo llačili Šestletne otroke. V ta namen bili so stroški proračunjeni na fttJOO ireci: tri tisoč devetsto) in to ta siromašno leskovSko faro. Se li ne pravi to s liti na dan socijalno vprašanje'< In koliko Be za vse to briga kr. Sol. svet ? Ko je bila radi tega sklicana seja, je priSel razun vč. g. dekana in g. nadučilel|a le jeden ud blizo in to v tako važnem trenotku, ko je treba ljudstvo obvarovati tolikih nepo-trebnio atrolkov. Vem, da te vrstice ne bodo wč pomagale ; toda svet naj ve, kako srco imajo nekaleri merodajni gospodje za ubogo ljudstvo. Pri vsem uboStvu imajo pa nasi ljudje dobro arce. Ko ae jim je naznanilo, kaka nesreča je zadela Ljubljano in okolico, darovali so »
ponesrečenca okoli 90 gld., dasi so sami podpor« potrebni. Smilili »o se m>, ko to hodili okrog aliarja in polagali avoje pristradan« novee za — sotrpina.
(Prvo ljubljansko, delavsko konsnmno druitvo) ima ob Vi IL u" dopoludne prihodnjo nedeljo na Rožniku sv. mitfto za srečen pričetek društva.
(Med procesije nmrl) V Vidunu na Češkem je na sv. Reštyega Telesa dan med procesijo tnmošnjega dekana preč. g. E. H« ffmana, ko je fri prvem oltarju odpel evangelij, zadel srčni mrtvoud Duai so mu takoj priskočili na pomoč, ni bilo riSitve; vrli duhovnik je pr. najsvetejšem opravilu izdihnil svojo dušo Žalost za splošno pridobljenim pastirjem je sploftna.
I Letina.) Po vseh državah se obeta srednja letina, samo v zjedinjenih državah ho letos slabše, negu sicer. I radno se ceni, da pridela Ogcrsko letos 3? do 38 milijonov metr. centov,- zasebniki jih štejejo celo 43 milijonov. Tudi rž kaže dobro, dasi ji je huda zima precej Škodila. Ječmena in ovsa bo tudi dovolj. Ker ne bodo mogle /.jedinjcne države letos oskrbeti Kvropo z žitom, zato se kaže, da se bo žilo prav lahko prodajalo. Vzlaati Rusija ga bo brez dvojbe veliko izvozila ?.e aedaj so vsi netuški trgi polni lanskega ruskega žita.
(V«|aike vesti) Poroda se, da bodo oproščeni tudi jesenskih orožnih vaj vsi oni rezervniki, ki spadajo pod okraje, ki ao prizadoti vsled potresa, namreč mesto in okolica ljubljanska, kamniški in kranjski okraj. Teh, kakor tudi spomladanskih erožnih vaj jim ne bo potreba pozneje nadomeetiti. — Ta uljudnost vojaškega mini-stcratva jo m hvale vredna, in bo razveeelila vzlaati one, ki ai prihranijo jedne vaje.
(8v. misije«) «o vodili od 22. do 30. junija v Grahovem pri Cerknici čč. oo. miaijonarji Nežmah, Pogo-relec, Naatran io Navinick. Udeležba je bila redno obilna. Pri skupnem obhaju je bilo v soboto in nedeljo nad 1300 apovedencev. Ves čas av. misijona ao vrh Grahovski (areni p »e—ovali ia pridno m ganljive pobotnolti vde-leževali. Farna cerkev je bila ves-čas natlačeno polna, gorečnost vzgledna in vapodbudna Posebno lep je bil sklep sv. misijona v nedeljo ob 4. popoldne, ko je 16 fantov s Šopki na ramah okinčanih vzdignilo in noailo težki hrastovi krit, katerega je spremljalo 64 belo oblečenih deklic drvtic in z venci na glavah okrašenih 160 doraSčenih deklet Bog stotero povrni trud preč. gg. miiijonatjaai in pat*4i dafcre farane v njih storjenem sklepu!
Oče in sin povožena./ Grozna nesreča se je pripatila nekemu kmetu ia komitata L>get na Ogerskem z imenom Jos. Fakso, ki je peljal a avojim sinom tetko obložen voz na telezniiko postajo Kiajeno. Oča je hotel skočiti raz voz, « * tem hipu pade na konja, katera ae splatita in nesrečnež pade pod kola ter na mestu obleži mrtav. Osemnajatletni sin to videč, hoče mu pomagati, a tudi la pade tako nesrečno, da mu kola zdrobijo obo nogi. Ljudje, ki ao dospeli na nesrečno mesto, so odvedli sina v bolnišnico, očeta pa v mrtvašnico.
(Tepeni kralj.) Srbaki kralj M lan se je podal po daljšem bivanju v Italiji v Pariz, kjer vedno najraje prebiva. Glavna njegova zabava — igra — se mu je
nekoliko ogreaila, ker je vsprajet v klub Royal, kamor je zahajal M>lan knez Karagjorgjevič, največji njegov sovražnik. Tudi sa mu ne godi prav dobro, kajti ni Se dolgo od tega, kar je bil — topen. Jeden njegov h upnikov — teh ima Milan veliko — ga je napadel na cesti ter ga prav dobro premlatil s palico. In *a taerga človeka toliko denarja izmeče srbska država.
AIiBUBE
JSjuBljana po potresu
(14. april 1M5J S M Ilustracijami - Ceaa 23 kr. 100 kom. 20 «14. Po polti U prsti vpotlanlm 27 kr.
Dobiva •• > KaUI Katrami, pri lt«nr Kitata« ia » Kilol. T.tkani r l>U)ui.
mmgl
Za*«tl|ivlm raipredajaloent zaates popust!

Zalivala. 864 l"1
Pri«i.'no M vsem tahraljuimo z.v prijateljsko •okolja, ki m nam j« v tako i talni inerl vmtranik« •karo»al<> oh mu'm. <iolfC' boleini in amrli naa« nepozabne, nenadomestljiv« b««ik«, miroma inir«
Marij e.
Valaati pa »»Ijaj n*aa »kram tahtsia doui*i-«iuu Z župniku ia r«akdajno dnino ponoA in toU>h«, gg MMedajini tapnik ui sa blafovolioo «pr«mi(io. ob-Cinokeati odboru t g. iapanom na Atla, gg. uftUljem. domačim pevcem |-od TodMvom g. Komuna ra fin-(jiro peti«. * robnikom, pnjiieljcni in iatni.*ein. ki so prib leli is daljnih in v*«b a«e4njih krajev, polotili na nj« rak«* prtkrasn« v«n«a in aam olajiall toiara« pot k groba n«»» prtljabe rajnk*.
V Kamni 0 o r i e i, dol 26. jasija 1895.
2dijiii rdbina Žiidivi.
17.	57,	it.	75,	t.
30	13.	44,	ti.	a.
36	es»		t.	90.
6		41.	7«.	18.
Uiterlpike areAbe. DaaaJ 2«. junija: O rade« tU. junija : Lla«, 12 junija:
Trat, tt. junija:_
PT Prihodnja ttevHfca .DOMOLJUBA" Izide dn* ia. jaMfr WQ6 zveUr._
Tržne eene v 14 ubijam
dni 28. jun:ja.
Ptaaira m.st.	.	.
m, .	.	.
J«Aa«n, .	.	.
Ovaa, .	.	.
Ajda, .	-	•
Proao, ,	.	.
Jbniaa. .	.	.
Krompir, ,	.	.
U&a, hkil.	-	.
Grah. .	.	.
Wbl, .	.	.
Maaio.	hfr.
Mt,
p«h mi.	.
G
SE
« 30 SITOVO
6'iC
J
7
8p«h po vajen, kp. maaio. .
JaJea, j«4u« . Mleko, lltor. . . Kfj liovaja	kgr
Srinjsko „ Kofttrssovo . P lian »c . . . »ol<* . . . Seno, 100 kgr M SJaaa, H4 Drva tria, t kab. mu bb
m
i r>8
Ka S **
f J-gE ROBERT HUSBEBG v Nauenrada li Wcatfalakem v ITemiiJI.
T,. 1 »rti <miie itn j • I« i.ralmkov, 2» dvoji, h g la- v 2 rrgi»tra.
" Ju, .. t^vi. dvoj&atanief 2 U	V"
1,21«Sfei«»rtet "IU.-»U. obrobij.** tUvlJaluro r i...
Elegantni album
..Ljubljana pa jiofrestr
s lo |ako r a mi ini p d >.vmi ljubljan*»ib rA:v.t!Mi iu	v l.i.bl.ani, t p!.'nj ve:an 'n to:l f« o.
k't uaiVpši d.i M-iai liiib, po jako tiiziii c^ui «am » 40 kr. :n p t> • p i'tre«a iravea i »t on j —
ifttsfrorana knjižica
p> 20 kr , v»-<; »»upat pa um ct-nt-ir. dos«- bna pri
.1. UOVTIM-jn v Ljubljani,
ka«' r tudi v * -"b kn i/arnah.	i
Nad 50 let pripoznano za najboljše omrvalno rolo
^POLLO ' ,r i > j MILO
nivo samo z (jor^njiin iMiskom. Pred ponarejenim se svari.
-t /lat* !•', «r> bralb
k. lajn. 1:'«»Miilli In prtinalnlh ■! i>l>>«»
2.V) 1
Franc Iv. Kwizda.
Umetniška in stavbinsko-kamnoseska obrt
Rudolfa Jegliča
256.1 J v Kranju
»e priporoča v izdelovanje
l*»ji naj m m > »r.l > p' . lunko
ia fiiii.i, |« K w 11 d o v
K',rnt«k«r.ki
icri»"M. fr
Kwizdov
korneulurški živinoredilni prašek,
dijatidao artdtlvo aa kanja in evfad.
Z na.as dn».i:m v<p»k<-m rabi a* ie r. id 40 let t T.;, h hle ,1» prati pomanj kamu alaiti. alabcmn prtbavljcnju v zboljšanje ukatnijirga in izdatnejaega mlaka
Škatkja velja 70 kr. pol ikatlje --35 kr.
Slavr.a Okrožna lekarna
Korneuburg pri Dunaju.
ti l 2V
II.
Dobiva a« v
vs»b Ukarnab In droRnertJafclb I
prodajal' nloab avatro-! rorklah
in poaooarsKin mm
tm~ |t najraillftnajilh Trat kamna, a«
Ta v iivrioj* na- • ;!* n» ivunaj U»<> tako nairtt in pro-radanl m la >» n .ha;a »«i;a jako J Aro lArana zaloga ligoto vljoulh nagrobnik kamnov in rainoter.b J.| (l, na,r«*Tn*jiiti in najniijib cenah. 340 3-3
Kovači, pozor!
I ,1) MS« ut>j oddk apratnamn kovaia | I 8»,ug-d-r.. • i: pogoji prlvodno kovadnloo a »mm velikim kUliroa
in) n li-ema J'ia«a v -#al<ti|».
Koii-l ii j« \r» v udelitanju v«ako r»tO'i:a koiM^tktfi o-f i iur<l .vinjo vo/ov itd jo lukaj iaif',lo\l;»n n»jl»j4i ja»'al«k :n e t"v dob Vk
k mer j- »a*na >riii an naj ** "/!a». p'i m*ni ah j» |-y
»i J ialn" j . k p'ita>ji n» livbrovl
V It r o r i \ j.ii Dobrovi dno 2» janija IS^t «* * I	aVlIU ^l<of, it.r SS.
2fi7 1-1
Vrlr. a.titiin dubo«mk<ni, dragim prijatel/cn id i- an<'>m 1 /aln«tn tn «r,<in a«rnan;amo da ;*n»ir»m^(rp^n»a'ii lt"go ImIo tiri. dan*« ijutraj ob ',1 aaMga ljubega brata, »ur-m* itaka In »tri«-«. vale^aaLnega go*(H.da
Feliksa Kniflca,
l>«Mif<lcl|iitn v pok.,
po	in hudi M»/ni, t kateri je \e>'kral pakrep"an J
»vetiiut aakr»in»nti T«dno \ bo>;<i »oljo vdan trpel, 57 let 'Ur»ga. k Sebi v lepio domovino.
V«, prijatelje. /Ia>ti pa <V. g-; dnboTnike, pnkojnik^ve » eolea pruntun, da duao blageita rajnkega v pobo/oi molitvi pnptro."ajo uvtbiljeneintl I loga.
Pner-b po,>de r nvdo poprldne ob 1,8 nri ia Nun»kia ullo it 4 k »V. Knatufu
fi!o\f»na »v. maaa ta duln pokojnikovo bid» pri temu .lakobn \ torek fl t. m ol, H uri ijutraj. v tupni wkvi M 0. iiinanenja pre<l montoai pa v aredo dne 10. t. m " uri /.jutraj.
V Ljubljani, v torok dn« 2 julija 1893.
Žalujoči ostali.
l&f
Zadnja oena
. R. Miklauc
v Ljubljani, Spltalske ulice 5
oriporoAam ivojo iali.gr, nvnntnef|n blaga- Imenujem poaebu Itof m o»Jg/1 molka obleko, kakor tu<U lepo vol-aato blago lo lopi kamrlk sa ten-aka obladUa. Tu li iiimiii najn»v,'ji« 11 dano in volnate rute in lui.-oo belo in rnjavo kotonlno iz prvo tovarno, kakor »i.luii \m> v lo 307 vrato	blago. Iu H
f
Zadnja oena.
Tovarna parketov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo ta« m gi>«podoin Ivanin tigovtem po.ebo'" •n iu, katori trguje;o a bra»to\i, da naia tovarn*
kupuje hrastove deWi<o
na vagon« in jik prevzame tu-fi od 16 do 20 vagonov Kupuje a» akUo« aa eelo Uiu	26t> 4—1
s Alojzij Vodnik, 228<
kameni,r»l,l tncjMer LJublj.n«
koMcirlke ulire .1» In 34 pripon,«« najvtfijo talogo na : Kranjvkem: Grobna »pome Z Od old 10 naprej ,(/«-I |ar«ke plota od old. 30 na pr«), plača z a pohTMvo it raz-nlh mramorjav. miamti mo zaik ra tlak po earkvah, v a lah In lopa tmlrgelcemant plota od gld 2 m' naprej
»♦♦♦eeoeeeeeeoooeo
Kuietovalceni kateri M hočejo pouilli o marcem, kar koriati njihovemu unpeinemu goapoJar-
»tui priporočamo ki:ji/ico
Kmetom v pomoč.
t?aro2co-£ei;:imka razprava.
Spial Iv. Ilrlcc, lujmik.
Cwu 20 kr,, po polti 2:J kr. I>o-biva k« v .Katol iki Tiskarni" v Ljubljani.
Vsi stroji za kmetijstvo,
V i 11 ar Nt vo in iuoMtnr»tvo!
V V
IIKlaLl^tt, Dunaj,
2 2 Prateratr&aae 49.
2 >h fi
I>«'litvulcii klo|»iareel<lla, k\|uAarHklli,
ANTON BELEC
Nt. Vid nitil I Jul»lj*}»ik«>
izdeluj« Ur lata % zalogi
cerkvene svetilniee ali stalnice
220 i»
194 0-4
dve po
li koaltarja 12, li, IS, 20 gld.. tr mrdmliir ii, 24, SH, 3.' gld., Ii tompaka 40, ,'.<) gld.,
obliti|iliif svotiliiico
li koaltarja p« 2 gld., Ii medenine po R, 10 gld.
puftioe z zvončki
Je mlloMIne, Is koaltarja | Ia medeulue i gld.
Medllua železna ognji^a
m pobiranje mlloWlae, Is koaltarja pu 1'JO gld. Ia medeulue i gld.
via Eeleina In tndl rama ia nldatl.
11 Pokrivanje zvonikov I!

Karvanjc zvonikov -« napeljevanje strelnih žlebov in strelovodov, s-
^ laiaa lalaiaa ograja, Trata, amrafja «a pikipiliit« Itd
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta le 2f> let l naiveojuii utpebom rabljeni, od množili zdravnikov najbolj« bii:nani io priporočani prani alrnp raztaplja alox, npokojaje kalalj, pomiuijlnjo pdt dajo slast do Jedi. pospelojo prebaTlJanJ« iu rodllnost, Ulo Ja61 m krepi. /.«!«-/.o «1 j« v anut>u r labko ai prUvajajoii obliki, je jako korialn« ca narojanjo krvi, taztopljive foa-forno-apnono soli, ki u> v njun pa uoarbuo pri slabotnih otrootb poapeiujaj© narojonjo koattj Cena nukUolci Her-babny|«v«ga apnenu-lelezn.tf* »irupa je 1 «ld. 2& kr. po puit «» kr vm z« tavijan,«. tl'ol«Ti>-nib rtrklenic ni J106 20—U
^vnrilit* £,v»rin,° frtd P«-
■MUrilO. narsdbaiai, ki it pojavlja o pod jednakijii »li p>n|ol>-o ni: !m<< »I, a m vendar po svoji sestavi ln avojein učinku popolnoma različne od na« k* uriti naln<«a 22 let »batojrfega pod-fosfornasto kislega apnano-teleinoga sirupa. Zabteva oa> te »nrej vaelej taroino Herbabnp-Jov apnono- ialotnl sirup. Pazi naj ao tudi na to, da Je sravan stoječa oblastveno protokoltrana varstvona znamka na vaakl ataklonlol in proeimo. na dajto ao zapeljati niti z nitjo oono, niti s drnztml pretvezami, da bi kupili kako ponarodbol 6^7 2U—20
Darednja lazpnii.jalnica ia provinuij«: na Ounajn, lokama „zur Barmborzlgkolt" Neubau Kalsorstrasse 75. Trodajajo ga gg. I^karmiarji: V Ljubljani J, Svobodn. G. Hitooli. Ubald pl Truk<Sciy, W. Mayr; dalje ga prodajajo v Coljn. J. Kupfer^bnued, Bauiuba<bovi dediči, na Raki: J Gmeiner, U. Prodam, A. 8<bindler, A Muzam, l«karni^ar F. Prodam M. Mizi.mii. drog ; v Dretah: A Ruppert; n:i Sovodjnu (Gmund). E. Muller; v Celovca; P. Uauaer. P. Birnbaok«r, J. lao-metter, A Kggar t Novemmeatu: A. pl. Sladovloa; v 6t, Vidu: A. RaUihel; na Trbi/.n ; A. Biagl; v Tratu: K Zanetti, A. 8nt-tina. B. Biaaoletto, J. Seravallo, K v. Leuteuburg. I*. Prendini, M Kavaainl; v Beljaku . P. Boholt, dr. K. Kampf, v Oruomlji: J. Blalek; v Vslikoioa: J. Jobet; v Wolfab«rgu : J. Huth.
CENIK vin vipavske In
V skladišču v Šiški it 9 nad 56 litrov
istrske vinarske zadrug.
223 «4 -S)
Vipairto b«lu 1. •
. . H • Vipaitk, KuUndr«, d«wrl „ Kalini? . . . Sipa . . . . Viboteo . . Ulitki ter-n, »lati . .
. . novi . . Utrnko brlo .... Uti .ki HrUk»t . . . Ktf'<4ku 100 bul.
hektoliter
po ««l. 21 • d» 2'
. \ 23 - „ «3 M)
. . 37- •
. . 37.. . 3150 . . 1«. . w-
. . If-
. . 36 • . *>-Zadrug' razpoiiljati
V pivnici (na drobno) na Bregu *t. I:
liter IM> gld. — S'>
Vipavski wh«v»r .
. novo Vii*t>ki KuUiiiU«' . Kul.ng . . Sip. . . „ Huitfundce Vrbp->IJ*> bu>l I (triki Uran, atari
. n™
Utrsko b«lo . . I, irski K»f» kat . . KrUkv buteljka
«tarča Is vlas trakta«.
— 62
-	4S —.62
-•70
-
-•32
-	32
—	69 1 20
— (uo|«ai |Oj«iA —
P o rorI
8 • a ril o I
Varujte ac,
.lun. It. !»• «,(.. Iiarj.ni pri nuVliptt |. n kave. Oobičaaia J' i ;
m* v .iliio ponarejajo hull.r>-i'i ij«-vo kit-o Ul< n. jriujjltr družili ku bol« isviiti«* /av.ije t napi v >in
„K«threiner".
Kathremor Kre*ppov i alafina keva
i« »-'In.« < I »»in <4iimih juimc« k hobovi kitvi imIoidi pmk-lrk v culib trnili; v-..k;i »kudljiva pntnc« J.- ulljll"Vlia
fi-S 244
♦ ■♦t
Dobiva st iijcsiiiji t pripisali liiirai, aki u uriti po poAti.
h
i ♦
i
Najboljše kakovosti, blagodejen oživljajoč, krepilen intUsu sredstvo za vzbujanje teka j<-
larijaceljski likfir
I atekl. SO kr., 6 atekl. 1 gld. 8 ducate etekUolc 4 gld. 80 kr.
Nadalje za želoda«:
Kapljloe aa ftolodoo. - Strklet.ica » ir.. « steklenic
1 (d.. 3 durate 4 (Id. Ni kr. Odvajalno ali itatllaa krogljlc. telijo l«l«4«c pri ta kasaa i, skižana« ielalei - Sialulja 21 kr , jedcu zavo/rk « 6 laatuljami velja 1 (Id. 6 kr.
BO" Za prsa: ~OtQ Zallliol tok ah prsni slrop u adrstten« io «lr«ks:
T* 8 p' * "s«ji -Z":
niea 6<> kr, G aUk.enic 2 gld. 60 kr.
W Za trganje:
PrkriV-nJiL.°/rt iSM***	in P"«"^ boltdlne ,
?Jd.Wr	" SUkltnic* 60 kr C aleklruie
dobivajo"* U n4'ltU m d,Bgl I,lrivi1"*	ae
♦
O
♦
O
♦
o
♦
■
♦
lekar
i
v Ljubljani araven rotovia
m.s« vsak dan s prvo podlo ratpt.lilj.jo. 262 24 -8
Najboljia, iaredao »ki
župnika Eneipp-a slad&a km
M
>r<. K:
kiofrmsM ae «M «W
v r*d«lik kirioelatih
aavitkih t aiiko lop-mfca Kasippa.
OeLzuva kara
v r*d«4-ii «kxo(ltuk aavitkih. «4-13
Via k a po**bsj pora bi joo a ali ponstaai
UBlIallft
I V
_ aavtdao trnato karo B. Bohiialaas t vsaki pj; kol* proda jaiaid.
KJsr al zataf«.
S. j« lad«4»v«lelj 11 Brof««<a> p« I t tavaj.k p«
6«! 14-24
gf Cisartki-jibilijii etrftistiitin »rtdki pi I |I1 g
Glavni dobitek ■ ***** «*MC 30.000 goldinarjev
vt*«*«li»oaatl.	IM
Srečke priporoma J. O. Major v Ljubljani
Trtne škropilnice
jako trp+in* t«r na dvs načina narajan« »Un» ena ii dflum« (mouigai v obliki dkarlj • gld., druga ludi u | airdrnina t*r v obliki krogla *Us« a gld.
Iidtlujdru pa tadi drag« raalioo« priprava n. pr
klotarako kadilaia«, iltro ia vino
Čistiti itd. itd.
K obilni naročbi m najuljuda«)« priporoča
Anton Kaitna,
4-4 246	klepar r Kadeiak pr1 Zid Moil^l
škropilnic« ac pa todi dobi.o j«ri
Av0«atu Kajtna-ta v Litiji 'M
OdgvmaJ uadaik: A. Kalea.
Tlaka .KaUMika Tlakaiaa.'