Poštnina plačana v eotovInL Leto LXVn,. št. 265 • * • ** *. vfc * s >^ ^r* *y f*^ * * Ljubljana, sreda 21* novembra 1934 Cena SLOVENSKI Lznaja rsas dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inseraO do 30 petit »rat 4 Din 2... do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-. večji lnseratl petit vrsta Din 4.- Popust po dogovoru, maeratnl davek posebej. — >SlavenaJd Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO D8 CJPBAVN16TVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica it. 6 Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 m 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/L — NOVO MESTU, L.juDljanaaa telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: 8troasmayerjeva ulica 1. telefon ŠL 66» podružnica uprave: K ocen or a ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE. Ob kolodvora 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljani it. 10.S5L Fašistična zarota proti Rooteveltu velekapital je nameraval vprizoriti Sašistični pohod na Washington, odstaviti Roosevelta, proglasiti diktaturo in onemogočiti Rooseveltov gospodar, program VVashington, 21. novembra, r. Ogromno senzacijo v vsej ameriški javnosti So izzvala razkritja o nameravanem fašističnem pohodu na VVashington in o nameravani proglasitvi fašistične diktature v Zedinjenih državah. Na seji kongresnega odbora, ki vodi preiskavo o raznih protiameriških polt retih, ki se pojavljajo v zadnjem času gospodarske krize z leve in desne, je bil zaslišan bivši poveljnik mornariškega zbora admiral Buttler. V teku dve in polurnega zasliševanja je podal admiral Buttler podrobne izjave o pripravah za ta fašistični prevrat. General Buttler je izpovedal, da so ga najodličrvejši predstavniki finančnih krogov z VVaJl Streeta pozvali, naj bi na čelu bivših bojevnikov v začetku prihodnjega leta priredil pohod na VVashington, zasedel kongres, odstavil Roosevelta ter proglasil fašistično diktaturo, ki naj bi predvsem napravila konec sedanji gospodarski diktaturi Roosevelta. Za ta pohod na VVashington so ponujal) njemu osebno kot nagrado 3 milijone dolarjev, obenem pa so mu stavili na razpolago i8 milijonov dolarjev za financiranje tega prevrata. Admiral Buttler je v zvezi s tem označil tri najuglednejše borzijance kot glavne voditelje tega pokreta. Ponovno so prihajali k njemu in mu prigovarjali, naj stopi v ntfhov krog. Izjavil? so mu tudi. da se bodo obrnili na druge visoke vojaške dostojanstvenike, če on tega noče izvršiti V zvezi s tem so imenovali tudi šefa generalnega štaba generala Mac Arthura. Prav tako ie admiral Buttler izpovedal, da so ameriški finančniki žrtvovali ogromne vsote, da bi vprizorili čim uspešnejšo kampanjo proti Rooseverto-vim gospodarskim načrtom in da so v to svrho podkupili tudi več poslancev in senatorjev. Ta razkritja so izzvala v vladnih krogih silno ogorčenje in vlada je sklenila, da bo zadevo do kraja razčistila in vse krivce tega komplota proti Roo-seveltu pozvala na odgovor. Podpred- Društvo narodov se je poklonilo spominu kralja Aleksandra Romemorativna seja skupščine Društva narodov Ženeva, 21. novembra, r. Včeraj popoldne se je pričelo izredno zasedanje skupščine Društva narodov. Prva seja je bila posvečena spominu obeh žrtev marsejske-ga zločina, kralju Aleksandru in zunanjemu ministru Barthouju. Predsednik skupščine, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, je otvoril izredno zasedanje skupščine Društva narodov v ženevi s temle nagovorom: Dr. Beneš Ne morem otvoriti današnje izredno zasedanje Društva narodov, ne da bi vas vse pri tem spomnil z bolestjo m gnusom strašnega dogodka, ki nas je vse vrgel v globoko žalost: to je strašni marsejski atentat Naša je dolžnost izreči globoko in iskreno Eriznanje spominu kralja Aleksandra in oiusa Barthouja, dveh znamenitih ljudi, ki sta padla kot žrtvi poklicnega morilca v trenutku, ko sta se pripravljala, da skrčita pot triumfu idej, ki so tudi ideje Društva narodov in hkratu pomenijo temelj in rai-son d* etre ženevske ustanove. Veliki lik kralja Uedinitelja pojde v zgodovino ju-goslovenskega naroda in v zgodovino povojne Evrope kot eden izmed tistih velikih ljudi, katerih dela pomenijo po svoji prirodi in po svojem pomenu in bodo zmerom pomenili konstruktivno delo in zato tudi trajno delo. Kralj Aleksander je živel s svojim narodom in v pravem pomenu besede prenašal z njim najhujše trenutke njegove zgodovine, zlasti v svetovni vojni, ter je pojmoval svojo nacionalno poslanstvo, kakor jo pojmoval svoje poslanstvo v Evropi. Živel je edino za svoj hrabri narod, ki ga je osvobodil in zedinil, ustvarivši na ta način veliko zgodovinsko delo, ki ga je zahtevala fatalna evolucija prirodnih pogojev na Balkanu in v tem delu Evrope. Kot kralj Aleksander I. nikoli ni pozabil, da je za pop.ol-no in zajamčeno bodočnost svobode in neodvisnosti njegovega naroda potrebno, da mu v prvi vrsti ustvari nacionalno edin-stvo. Izprevidel je vso neobhodno potrebo organiziranja mednarodnega miru in lojalnega sodelovanja med vsemi narodi. On je bil stvarno miroljuben vladar in je sprejel vse ideje in vsa načela Društva narodov. Razen tega je bil kralj Aleksander obdarjen z nenavadno politično daljnovidnostjo in z redko trdnostjo značaja in s hrabrostjo, ki sme služiti za zgled. Nato se je minister Beneš v nekaterih besedah spomnil delovanja Jugoslavije na mednarodnem polju za utrditev miru in njenega delovanja v Društvu narodov. Govornik je pri tem poudaril, da je bila politika Jugoslavije zmerom inspirirana z idejami kralja-mučenika. Dr. Jevtić Nato je povzel besedo jugoslovenski zunanji minister Bogoljub Jevtić, ki je imel tale govor: Pretresljive in iskrene besede, izgovorjene pri otvoritvi tega izrednega zasedanja Društva narodov v čast in spomin slavnih žrtev gnusnega zločina v Marseilleu, zlasti v teh časih, ko je skaljena mednarodna zavest in so vznemirjeni duhovi — te besede so za ves jugoslovensk' narod uteha in dragoceno bodrilo. V imenu kraljevine Jugoslavije, ki prenaša svojo neizmerno bolest pogumno in s tisto moralno močjo, ki jo dela vredno njenega velikega kralja-mučenika, mi je čast izreči vam svojo najglobljo zahvalo. Viteški kra-j Aleksander I. Uedinitelj bo ostal za ves jugoslovenski narod tisto, kar je bil ves čas svojega življenja: večni vaor bi veliki voditelj. Vaor t resnica: s;užo: idealov človeštva in jugoslovenske. ga naroda, neomajni voditelj v dneh velikih preizkušenj Nihče ni bil bolj kakor veliki kralj v svest; si nevarnosti, ki so mu grozile na potu izpolnjevanja njegovega velikega poslanstva Toda on se pred še tolikšno nevarnostjo nI umaknil Pri izpolnjevanju svojib dolžnosti do medna, rodne slropnosti in v službi svojega naroda je šel kralj Aleksander do konca Strašni zločifi v Marseilleu. ki ga je izvršil poklicni zločinec tuje narodnosti, ravnajoč po nagovarjanju in organiziran zločin, čigar žrtvi sta postala kralj Aleksander I in eden izmed najboljših sinov Francije Louis Barthon. ki ju je zadel ravno v trenutku. Brezuspešne intrige Protektor]! teroristov bi se za vsako ceno radi izognili javni razpravi o marsejskem zločinu Pariz, 21. novembra. A A. »Echo de Pariš« prinaša dopis iz Ženeve, v katerem govori o intrigah zoper Jugoslavijo in Malo antanto v zvezi s postopkom pred Društvom narodov zaradi marsefskega atentata. Manevri, pravi Ust, so se že začeli. Madžari so poskusili dokazati potrebo, da bi moral svet D-N pri razpravah o marsejski ateri zasedati zunaj Ženeve. Isti krogi so trdili, da je g. Aloisi, kakor vse kaže, prosil, da bi se sestanek sveta, na katerem bi se razpravljalo o Posaarju, vršil v ponedeljek v italijanski prestolnici. »Echo de Pariš« naglasa, da so države Male antante složne, podpira jih pa tudi Turčija. Ust dodaja, da bo Jugoslovanska spomenica gotova danes dopoldne in da bo francoski zunanji minister Laval še v teku današnjega dne izvedel njeno vsebino. Popolna solidarnost zaveznikov Jugoslavije Ženeva, 21. novembra, r. Zastopniki držav balkanskega sporazuma so imeli snoči v apartmanlh rumunskega zunanjega ministra Titulesca v hotelu »De Berge« svoj sestanek. Sestanka so se udeležili Jevtić, Ruždl bej, Politis in Titulescu. Na sestanku so, kolikor ie bilo mogoče izvedeti, zavzeli konkretno stališče napram aktualnim vprašanjem, predvsem pa glede akcije Jugoslovenske vlade pri Društvu narodov. Ugotoviti ie treba, da se to stališče v ce- loti sklada s stališčem, ld ga Je sooči zavzela Mala antanta. Ženevski krogi z največjo pozornostjo spremljajo razgovore zunanjih ministrov Male antante m Balkanske zveze, posebno še, ker ie francoski zunanji minister Laval po kosilu, ki ga Je priredil na čast zunanjim ministrom Male antante. izjavil, da Francija docela soglaša z Malo antanto ter da ie popolnoma solidarna z Jugoslavijo. Francija bo vselej in z vsemi sredstvi nodi>?ra1a Jugoslavijo. Tudi Rusija bo podpirala Jugoslavijo Ženeva, 21. novembra, r. Z velikim zanimanjem so v ženevskih krogih pričakovali, kakšno stališče bo zavzela glede jugoslovenske demarše pri Društvu narodov Sovjetska Rusija. Včeraj je prispel Iitvinov v Ženevo in je takoj stopil v stike s predstavniki Male antante in Balkanske zveze. Novinarjem je izjavil, da bo v teku debate pred Društvom narodov najodločnejše zastopal stališče Jugoslavije in zahteval, da mora dobiti Jugoslavija popolno zadoščenje. Na ta način je že sedaj zasigurana potrebna večina za sklep, da se zahteva Jugoslavije takoj stavi na dnevni red. Jugoslavijo bodo podpirale Francija, Češkoslovaška, Romunija, Turčija, Grčija in Sovjetska Rusija, prav tako pa je zastopnik Anglije sporočil, da bo Anglija zastopala stališ**1 trosi«vi Avstrija postaja vedno bolj monarhistična Dunaj. 21. novembra. w. Ob priliki današnjega 22. rojstnega dne Otona Habsburškega se je v kapucinski cerkvi vršila svečana služba božja, kat.re so se udeležili na Dunaju bivajoči Habsburžani in člani rodbin ter druge osebnosti, med njimi tudi general Sarkotič. Spali r so tvorili avstrijski vojaki, ki so prevzeli tud. varnostno službo. Tudi v glavnih mestih avstrijskih dežel so sc vršile habsburške službe božje. Draga internacionala se preseli v Prago Curih, 21. novembra, r. Znano je. da je bil glavni tajnik II. internacionale dr. Fritz Adler nekoč že izgnan iz Švice, ker so bile oblasti nezadovoljne z delovanjem te organizacije. Sedaj je H. internacionala sklenila premestiti svoje tajništvo v Prago. Prvotno so si izbrali Pariz odnosno Amsterdam. Ugotovili pa so, da so tamkajšnje politične razmere za delovanj« II. internacionale zelo neugodne. sodnik preiskovalnega odbora DicK-stein Je izjavil novinarjem ,da se bo v ponedeljek pričelo javno zasliševanje admirala Buttlerja in da bodo pri te) priliki prišla na dan še nova in še sen-zackmalnejša razkritja. Prav tako je naglasih da Je admiral Buttler sam prijavil vso zadevo, da bi tako preprečil nameravani fašistični prevrat, ki bi mogel povzročiti ameriškemu narodu nepopravljivo škodo. Vsi list) se obširno bavijo s temi razkritji in zahtevajo najodločnejše ukrepe proti onim, ki ogrožajo obnovo ameriškega gospodarstva in splošnega blagostanja. Iz solidarnosti z obrat!, H bodo zaprti, »Slovenski Narod« Jutri ne izide._ Avstrijski begunci se selijo v Nemčijo Varaždin, 21. nov. ti. V hitlerjevskih taboriščih v Varaždinu in drugod se vrtijo velike priprave, ker ae bodo hitlerjev«* preselili v Nemčijo. Dne 25. t. m. ooponj Jejo v«i hitlerjevski begunci na Su£a k kjer se bodo tri dni nato vkrcali na dva nemška paraika paroplovne družbe »Don tscbe LevanULinie«t »Sierra Gor d ova in »Der Deutsche«. Oba paroika Jih bosta pr«». peljala v Bremen. Jugoslavijo zapusti tako v nekaj dneh okrog 2000 hit.lerjevr*»v ko sta se pripravljala, da storita novo uslugo miru — je zadel tisto visoko mednarodno ustanovo, ki sta r ^mč. • ^ zvesta in privržena. Jugoslavija, kakor ste izrecno rekli, gospod predsednik je inspirirana po vzorih najvišje žrtve svojega velikega kralja, In navdahnjena z njegovim velikim zgledom, ter bo pobožno obranila njegov sveti spomin. Jugoslavija bo nadaljevala neomajno ono veltko delo, ki se mu je bila posvetila ,s tolikšnim samo. zatajevanjem Laval Nato je povzel besedo francoski zunanji minister g. Laval, ki je v svojem govoru s poeebno toplim: besedami obrazložil usluge, ki sta jih storila blagopokojni kralj Aleksander in minister Barthon mednarodnemu miru in delu za ustvaritev dobri 1 :n iskrenih od noša je v med narodi. Skupščina Društva narodov, na kateri so bili z/brani zastopniki nad 60 narodov vsega sveta, je počastila spomin obeh nesmrtnih žrtev s 3 minutnim molkom Sele po tej žalni seji, ki je napravila zelo globok vtis, se je pričela poslovna seja, na kateri so obravnavali spor zaradi Gran Chaca Princesa Marina odpotuje v London London, 19. novembra. AA. Reuter poroča, da se bo princesa Marina z roditeljema odpeljala iz Pariza v sredo zjutraj. V Doov-ru Jo bo pri izkrcanju na angleških tleti pozdravil njen zaročenec vojvoja Kentski. Na londonski železniški poštah bo^ta princeso pozdravila kralj Jurij in kraHica Marv. Avstrija ne bo izročila polkovnika Perčevića Po posvetu v Rimu je dunajsko kasacijsko sodišče revi* diralo svoje prvotno mnenje in se sedaj izreklo po želji vlade proti izročitvi Dunaj, 21. novembra, r. Avstrijska vlada še vedno ni izdala nikakega odloka glede zahteve francoskih oblasti po izročitvi zloglasnega voditelja teroristov in enega glavnih sokrivcev mar-sejskega atentata polkovnika Perčevića. Kakor smo že poročali, je vlada naročila dunajskemu kasacijskemu sodišču, naj prouči gradivo, ki ga je v zvezi s tem dostavila avstrijski vladi francoska vlada in poda svoje pravno mnenje. Kasacijsko sodišče je že 10. novembra končalo to proučevanje in v svojem poročilu, ki je bilo predloženo ministru pravde, izrazilo mnenje, da je treba Bukarešta, 21. novembra. AA. Rador poroča: Poluradni liat »Indepeo.dane© Roumai-ne* komentira sklep, da se spravi pred Orustvo narodov vprašanje odgovornosti za marsejski atentat in da se zahteva popolno razčiščenje in sankcije, omenja krivdo nekih madžarskih krogov pri tem atentatu m pravi: Madžarska lahko pristane na to, da se marsejski atentat popolnoma razčisti ali p« ne pristane, toda ves civilizirani svet hoče videti moralnega krivca in udeleženca marše jskega zločina, prav tako pa tudi sprejetje mednarodne določbe, ld bi v bodoče onemogočila politične atentate. Upajmo, da , > v, i DO imelo Društvo narodov zadosti en ena- francoski zahtevi tako po določbah av- . je> da se izrcče Q prvem m da d q^ akonodaje, kakor tudi po dO- I niči. Upamo, da bo to to storilo soglasno pogodb, brezpo- striiske ločbah mednarodnih gojno ugoditi. To stališče vrhovnega sodišča pa seveda ni bilo po volji vladnim krogom in zato ie sodišče dobilo nalog, da svoje mnenje korigira. Ko ie prišlo na dan, da le sodišče svoje delo že končalo in podalo svoje mnenje, ie avstrijska vlada to tako] demantirala. Sedaj se ie sodišče uklonilo zahtevi vlade in mimo prvotnega mnenja izdelalo novo poročilo, v katerem se izreka zoper izročitev Perčevića. Tc ie bik) sicer že vnaprei pričakovati, vendar pa nam način postopanja lasno kaže. da avstrijska vlada nikakor noče omogočiti, da bi se marsejski zločin do kraja pojasnil in da bi se nepristransko ugotovila odgovornost V dunajskih krogih opozarjajo tudi na to, da je kasacijsko sodišče izpremenilo svoje prvotno mnenje šele potem, ko sta se kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister baron Berger-VValdenegg podala v Rim in se tam o tem posvetovala z Mussolinijem. Vse kače na to, da so se Italija, Avstrija In Madžarska dogovorile, da zločincev, ki so glavni krivci m ar se jskega umora, ne bodo izročile, da bi na ta način onemogočile nadaljnja razkritja o šlrokopotezni zaroti proti obstoječemu redu in miru v Evropi. Aretacije v Berlinu Berlin, 30 .novembra, r. Kakor je b lo že iavljeno, ie pruska državna policija aretirala tri osebe v zvezi s preiskavo o marsejskem atentatu. Aretirani so bili novinar Cihlar. njegova žena in neki dr. Lorkovič. Vs; tr.ie so bili imenovani že v zvezi z zaroto. Cihlar, ki ie živel kot dopisnik raznih listov v Berlinu, je bil kmalu po marsejskem atentatu aretiran, ker je rostal sumljiv s tem, da je pred atentatom priše! na jugoslovensko poslaništvo v Berlinu in izjavil, da nima noben h zvez s teroristi. Sprva so matrali to izjavo samo za alibi, toda pozneje so ga spet izpustili na svobodo. Njegova Žena Je po rodu Nemka. Dr. Lorkovič, k: je dober prijatelj zakoncev Cihlar, je po marsejskem atentatu izginil in se je sploštio mislio, da ie pobegnil iz Nemčije. Ko je bil Ciihlar zopet izpuščen, se je tudi dr. Lorkovič spet pojavM v Berlinu. Vsi trije *o se gibali v krogih, ki so tvo-r li teroristično družbo dr. Jchča in dr. Budaka. , soglasno, zakaj potrebno je to rudi zaradi spomina na blagopokojnega kralja - mučenika, zaradi časti vsega civiliziranega sveta m zaradi prestiža Društva narodov samega Habsburški banket v Budimpešti Budimpešta, 20. novembra AA. Madžarski dopisni urad poroča: Snoči je legitimi. stično združenje za proslavo 22. rojstnega dne Otona Habsburškega priredilo, kakor vsako leto, svoj banket. Ker je neka skupina protihabsburske mladinske zveze skušala z letaki napraviti demonstracije zoper Habs.hurgovce in proti banketu, je več sto stražnikov obkolilo poslopje, kjer te je banket vršil ter so dovolili vstop samo tistim osebam, ki so imele vabilo. Vallc ten*n je pa okoli 150 mladih ljudi priredilo demonstracije v neposredni bližini. Policija je demonstrante razpršila in aretirala 4 mlade ljudi, ki so hoteli zažgati lutko, ki naj bi predstavljala slavlj«n***». Ban'k*»t je potekel hre* incidenta. Angleži pazljivo zasledujejo razvoj dogodkov Pariz, 21 novembra. AA. Londonski poročevalec »Petit Journala« pravi, da je napačno misliti, da se angleška diplomacija ne zanima za vprašanja, ki so v zvezi z marsejskim zločinom. Londonska vlada izvršuje skoro vsak dan diskretne demar&e in priporoča hladnokrvnost Sedaj poklanja veliko pozornost tudi raznim novim frontam v Srednji Evropi. Veliko Britanijo zanima tudi delovanje Rusije in ponudba, ki jo je Madžarska stavila v Varšavi m v Rimu. Stavka hotelskih nameščencev Newyork. 20. novembra. AA Tu se je začela stavka 45.000 hišnikov, strežnikov v dvigalih fn nočnih vratarjev v hotelih. Sorzna poročila. Ljubljanska borza Devize: Amsterdam 2309.39—2330.65. Berlia 1370.14—1S80.94, Bruselj 706.91— 800.85, Curih 1108.35—1113.85, London 16« 8*>—171 46. Newyork 3388.83—3417.09 Pariz 225.07—226.19, Praga 142.62—143.48 Trst 290.90—293.30 (premija 28.5 odstotka), avstrijski Šiling v privatnem Uirlneu 8.10—8.20 INOZEMSKE BORZE Ciirth: Pariz 20.33. London 1536, New York 308.25 Bruselj 71.90, Milan 26.29. Madrid 42.05 Amsterdam 208.35, Berlm 123.80. Dunaj 56.90, Prag* 1X875, Vferfl&va 5&-20, Bukarešta SjOC »SLOVENSKI NAROD«, dne 21. novembra 1934 Osnutek zakona o poslih Kaj pravifo naše gospodinje o osnutku tega zakona — Dopust in odpravnina Ljubljana, 21. novembra. Danes teden srno kratko poročali o osnutku zakona o poslih. Delavska zakonodaja pri nas Se ni uredila razmerja med delodajalci in posli, izvzemši odredbo o odpovedi v zakonu o zavarovanju delavcev. V Sloveniji imamo se izpred vojne uredbo o poslih, v drugih krajih je pa razmerje med posli in gospodarji urejeno z ustmenimi pogodbami, ki so večinoma v škodo poslu. V ministrstvu socijalne politike si prizadevajo zdaj urediti s posebnim zakonom razmerje med delodajalci in posli. Pripravljen je že osnutek zakona o službenem razmerju poslov. Osnutek je bil poslan Ženskemu pokretu, da bi izrekle sodbo o njem naše gospodinje, ženski pokret je osnutek na svojih sejah skrbno proučil in gospodinje so izrekle o njem svojo sodbo in svoje pomisleke. Po osnutku temelji službeno razmerje na pogodbi, ki mora biti pismena ali ustni ena. Pogoji, ki se ne strinjajo z dobrim hišnim redom po krajevnih običajih, nym*-jo veljave Pogosto se pri nas dogaja, da posli ne dobe pravočasno plače. Po osnutku novega zakona bd morali posli dobiti plačo najpozneje petega v mesecu, če v pogodbi ni drugače določeno. To ne velja samo za plače v gotovini, temveč tudi za plačo v naturi Plačo dobivajo posli za nazaj. Gospodinja ne sme služkinji naprtiti dela. ki presega njene moči ali škoduje njenemu zdravju odnosno je nevarno njenemu življenju Posli morajo dobivati dovolj zdrave hrane. Poselske sobe morajo odgovarjati higijenskim in moraličnim zahtevam ženski pokret predlaga, naj bi se preprečilo, da služkinje spe po hodnikih in kopalnicah, temveč da morajo imeti svoje sobe. Ključ v ključavnici poselske sobe mora biti znotraj (boljše polovice že vedo, zakaj. Opom. uredn.). Posel ima pravico zahtevati, da se pazi na njegovo obleko in druge svari. Važna je zlasti določba osnutka o počitku poslov. Delodajalec je dolžan dovoliti poslom, da ob nedeljah in praznikih prisostvujejo službi božji in da nemoteno izpolnjujejo svoje verske dolžnosti. Vsako drugo nedeljo ima posel pravico do 5 urnega neprestanega odmora in v tem času lahko zapusti hišo. Ta počitek se lahko zamenja z odgovarjajočim počitkom meo tednom, kar se naj pa določi sporazumno s poslom. Doslej so morale služkinje vstajati zgodaj zjutraj. Po osnutku novega zakona nastopi posel službo ob 6 zjutraj in neha delati ob 9. zvečer, tako da ima pravico do 9 urnega neprestanega počitka. ženski pokret meni, da bi bilo za posle prezgodaj zapustiti delo ob 9. zvečer, ker v mnogih hišah večerjajo okrog 9. Zato predlaga, naj bi posli delali zvečer do 10. Ta ura bi se računala čez dan tako, da bi posli vseeno imeli 9. ur počitka. Po novem osnutku mora gospodar redno plačevati vzdrževalne prispevke Okrožnemu uradu. Posli se morajo vesti dostojno napram gospodarju Vso škodo, ki jo napravi posel delodajalcu, mora poravnati. Brez gospodarjevega dovoljenja posel ne sme imeti namestnikov. Posel ne sme oditi z doma brez vednosti in dovoljenja delodajalca, niti izostajati preko dovoljenega časa. Posel ne sme sprejemati posetov Gospodinja sme posvariti ali pokarati služkinjo, če dela malomarno ali Če s svojim vedenjem moti hišni mir in red. Ce gospodar hoče. lahko odredi vsak čas zdravniški pregled posla seveda pa nosi stroške on. Osnutek novega zakona govori tudi o dopustu, ki ga doslej posli niso imeli. Po dveh letih službe ima posel pravico vsako leto do enega dneva dopusta. Nastop dopusta se dovoli sporazumno z delodajalcem, glede na potrebe gospodinjstva in na razmere posla samega. Poleg1 redne mesečne plače pripada poslu med dopustom hra-n ar ina v višini polmesečne plače, ki jo mora dobiti pred nastopom dopusta. Posli imajo pravico do odpravnine v znesku četrtine letne plače v gotovini, in sicer po 10 letih službe. Odpravnina naraste za 5% za vsako nadaljno polno leto službe, dokler ne doseže maksimalne višine enoletne plače Posel izgubi pravico do dopusta in odpravnine, če preneha služba iz razlogov navedenih v zakonu. Ce s pogodbo ni določen rok prekinitve delovnega razmerja. 9e določi redni odpovedni rok 14 dni Posel mora delati do izstopa iz službe. Po odpovedi ima slušincad pravico dvakrat tedensko oditi z doma. da dobi druqo službo. V izvestriLb, posebej naštetih primerih, lahko delodajalec odpusti posla brez upoštevanja odpovednega roka-To se zcrodi, ako ie posel povsem nesposoben za flluzbo, za katero je bil najet. Ce se pripeti, da dobi alužkanja kužno bolezen, toda brez delodajalčeve krivde, jo lahko gospodar takoi odpusti. Poleg drugih primerov, ko ima gospodar pravico takoj odpustiti člužkinio. govori osnutek tudi o pijanstvu, kvartopirstvu in drugih takih grehih. Gospodar lahko odpove noelu ehržbo takoi če služinrad brez gospodarjeve krivde spojno ali duševno oboli in ce traia bolezen nad 15 dni. Ce služkinja zanemarja svojo osebno čistočo. k> lahko gospodar takoi od* pusti. Posel lahko zapusti službo brez odpovedi v naslednjih primerih: Ce ne more opravljati svojih poslov brez 5kode za svoje zdravie. Služinčad lahko takoj zapusti hišo in službo, ce ravna delodajalec z njo brez* obzirno ali ee jo navaja v protizakonita ali nemoralna dejanja, odnosno če je ne ščiti pred vsiljivimi rodbinskimi Člani. Služkinji ni treba iti z gospodarjem, če on izpremeni bivališče stalno ali za daljšo dobo, razen če ie i o v pogodbi izrecno določeno. Če gospodar ne izpolnjuje določb rj°-eodbe, zlasti če ne plačuje dogovorjene plače, lahko posel zapusti službo tudi brez o skrbi, le tedaj, ko je bilo še vroče, so mislili na njo ter ee začeli pripravljati na mraz. Najtežje si preskrbe kurivo, pa t idi, 6e si hočejo kupiti najpotrebnejšo obleko ie obutev, si morajo nrarsikai odtrgati od ust. To je seveda znana *»tvar, eaiDp, da nihče rad ne misli na kaj takšnega, če sploh kaj misli. Mamica je prišla vsa prerojena k šivilj. — Že 10 let nisem bila tako vesela, — je rekla. — Glejte, kako lepo blago sem kupila za plašči Tudi šivilja je bila vesela novega dela in všeč ji je bilo debelo, rjavo blago. — To bo pa cel kožuh, v tem vas že ne bo zeblo. — Saj som tjdi tako potrebna plašča, že 10 tet si ga nis^m kupila. Šivilja je vzela mero, nakar je še začela meriti blago, da se prepriča, ce *ra ie dovolj. Ko ga je razgrnila, sta v presenečenju onemeli. Sukno je imelo na sredi tako veliko luknjo, da bi lahko vrgel skozi klobuk. Mamica je zajokala. — Sai si nič bjdoga, bora že varčevala z blagom, da ga bo kljub vsemu dovolj 1 — to je tolažila šivilja. Toda kmalu je obupala tjdi šivilja nad blagom, ker se je trgalo celo pod prsbi kot pajeevrna. — Kj« ste pa vendar kupili to cunjo? Saj vam morajo vrniti denar! Mamica je neutolažljivo jokata. — Vee leto sem varčevala, da sem zbrala 300 Din-Mislila sem kupiti drva, pa me je pregovoril. Tako dolgo mi je pihal na dušo. da sem kjpila blago, ki se mi je zdelo res vredno 200 Din. Potnrk je bil, ki je prodajal le male kose blaga. Rekel je. da so ostanki ter da S? zato tako poceni. Blago je tudi razviL pa nisem opazila, da je ie raztrgano. Mamica je naznanila zadevo policiii. a goljufa še niso prijeli in nesrecnica še vedno objokuje svojo nepremišljenost To pa najbrž ni edina irtev sleparjev, ki žive na račun bednih ljudi. Mnogi si najbrž ne upajo prijaviti zadeve, ker se boje, da so kjpili ukradeno blago. Sleparji dobro vedo, kje si morajo iskati žrtve, zato se oglašajo navadno v predmestju in v preprostih stanovaniih. Ljudje 6eveda radi izrabijo priliko, da kupijo kaj poceni, blaga na ne poznajo, češče se zgodi, da ceneno blago pokupijo ne bas" revni, in sicer cele kupe. Ko sprevidijo. kaj so kupili, ie navadno že prepozno in sk.isa.io se na tihem •znebiti ničvrednega blage. Končno «° vedrio žrtve najrevnejši, ki najtežje ntrpe vsako paro. Sleparji se znajo dobro skrivati in kdo-vd, ^če jim ni to »postranski zaslužek< ter se skrivajo za poštenim poklicem!? Zato ima policija še posebno težko delo« Ljudje aami bi morali prijeti lopove, toda. kot rečeno, zaradi bede kupujejo marsikaj ter se izogibajo trgovin. Zato še ni nikdar tako cvetela skrivna trgovina. In prodajalcev je čedalje več kljub vsem prepovedim. Ljudi bi bilo treba čeSČe opozarjati, da naj bodo previdni pri kupovanju blaga od krošnja rjev. če ee že ne moreio odvaditi kupčeva nja z njimi. Vsekakor jih je pa treba zaščititi kakorkoli že pred izkoriščanjem brezvestnih sleparjev, kf žive na račun ljudske bede. Sestri Motttel obsojeni Snoči je bila prd okrožnim sodiščem na Sušaku prečitana sestrama Josipini in Ju-lijani Montel, ki sta 1. maja umorili uglednega sušaškega trgovca Mirka Udino, obsodba. Zanimanje za razglasitev sodbe je bilo ogromno, sodna dvorana je bila nabito polna. V največji tišini je predsednik senata dr. Retl prečital obsodbo, t katero je Josipina obsojena na 20 let robije, a Jn-lijana na dosmrtno ječo. V razlogih obsodbe je navajal predsednik senata da sta bili sestri Julija in Josipina obsojeni zato. ker sta 1. maja med 30. in 20.30 dogovorjeni umorili Ud ino in mu vzeli denar. Julija ga je na stolu sedečega udarila s kladivom, ko se je pa dvignil in se hotel braniti, je še naprej udrihala po njem, a ko se je spodtaknil ob stol in padci, je še na tleh ležečega oplazila s kladivom po glavi, zaradi česar je dobil Udina smrtno nevarne poškodbe, ki jim je podlegel. Josipina je prinesla Julijani kladivo in med tem, ko je ta udrihala po njem, ga je držala za noge ter mu pobrala iz žepov 500 Din. nekaj drobiža in ključe, s katerimi je hotela odpreti blagajno, kar se ji pa ni posrečilo. Tako sta zakrivili smrt Mirka Udine po zrelem preudarku iz koristoljubja in s tem zagrešili zloćin proti življenju. Po obširni motivaciji obsodbe je predsednik vprašal obtožeaki, če sta zadovoljni z obsodbo Obe sta odločno izjavili, da ne Zagovorniki so prijavili priziv zaradi previsoko odmerjene kazni, a državni tožilec dr. Klarić si je pridržal tridnevni rok za razmišljanje. Na predsednikovo vprašanje, da-11 sta zadovoljni je J uli Jana odgovorila nemško: »Nisem kriva, pač pa moja teatra!c Josipina je pa izjavila, da se tudi ne čuti krivo, ker je dejanje izvršila v samoobrambi. Razpravi je prisostvoval tudi oče obeh ob-toženk. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 30. url Sreda, 21, novembra: Migo, dekle z Mont- paro asa. Red Sreda četrtek, 48. nov.: Guza!niča. Red B Petek. 23. sov zaprto. Sobota, 24. nov.: ob 15. uri — Bratje Ka-ramaaovi. Dijaška predstava Izven. Cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 25. nov ob 11 uri dopoldne — Suegulclca. OtroSka predstava. Znižane cene od 20 Din navzdol: ob 15. uri Gu. ealnica. Izven. Cene od 20 Din navzdol; ob 20. uri Waterloo Premiera Izven Senzacija na generalni skušnji »ure >Wster!oo< se zgodi, ko pade navzoči avtor igre v* omedlevico, ker mu je režiser svojevoljno izpremenfl smisel dela. Igra pa uspe kljub temu. sai aoderujeo girlsi s plesom in fazz- Zabavni komični prizori se vrste drog za drugim W se nanizajo v de- Trbovlje, 20. novemibra. Kakor veake jeseni, odkar traja gospodarska kriza, tako se ie tudi letos z nastopom slabega jesenskega vremena pour noiila nadloga brezposelnih prosjakov, ki prihajajo iz drugih krajev v našo že itak revno dolino prosit milodare in podpore. Zlasti je ta beraška nadloga vsiljiva ob plačilnih dnevih in v začetku vsakega meseca. Cesto se taki brezposelni in berači kar kljuke podajajo in mnogi, ki se zadržujejo po več dni v naši dolini, obiščejo enega ali drugega dobrotnika tudi večkrat. Tako je prišel k nekemu posebno darežlivemu tukajšnjemu obrtniku eden teh tujih brezposelnih v treh dneh kar trikrat prosit za oodporo in sicer dopoldne, ko ie bil obrtnik v poslovalnici, k njemu, popoldne pa k ženi. Da je to i-zkoriščanje dobrosrčnosti, mora biti vsakomur jasno. Toda nihče bi ne imel nič proti temu, če bi to bili domačini, ki so res podpore potrebni- So pa po večini delomržneži, ki prihajajo iz drugih krajev v naš revir baš ob plačilnih dnevih, ker ne računajo le z darežljivost i o naših pndobitnikov. marveč tudi z dobrosrčnostjo našega delavstva. Večina teh beračev nima nobenih dokumentov, ali pa so v takem stanju, da sploh ne slioijo dokumentom. Spričevala so večinoma izgubili, parafiraju listi iz delavske knjige so iztrgani, platnice knjig, če se se lahko imenujejo platnice, pa so od potu in nesnage tako zamazane, da se človeku vsak pregled in kontrole studi. 2e na prvi pogled postane človeku jasno, da nimaš pred seboj delavca, ki išče delo. marveč individua, ki z delo-mržnostjo in potepu šivom izkorišča javno dobrodelnost Treba ie pogledati le dokumente takega prosjaka, pa se lahko vsakdo u veri, s kom ima opravka in da-li je res delavoljen V mnogih primerih se je »dela-voljnost< takib ljudi že dejansko pokazala, ko so jim tukajšnji pridobitniki odkazali delo, ki bi jim ga poleg hrane tudi primerno plačali. Navidezno so za delo sicer prijeli, ko pa je zmanjkalo nadzorstva, eo izginili kot kafra. Seveda se pa najdejo med delomržneži prosjaki tudi taki. ki v resnici iščejo delo in imajo resno voljo vsakdanji kruh prislužiti si z delom. Toda ti brezposelni, ki so v resnici podpore potrebni, pa na i pridejo odkoder koli, imajo svoje dokumente v vzornem redu. tem se že pri površnem pregledu dokumentov pozna, da so skrbni liudie, ki ne potujejo, da bi izkoriščali javno dobrodelnost marveč da bi našli zaposlitev. Ti ljudje pa so hvaležni tudi za vsak košček kruha, baŠ v nasprotju z delomržneži. ki pogosto ponuđeni lim kruh godrnjaje odklanjajo. Po odredbi banske uprave morajo vse lo, ki prinese gledalcu dve dobri uri naj-prtsrenejSega smeha. Premiera se vrši v nedeljo zvečer. * OPERA. Začetek ob 20. url. Sreda, 21. nov. zaprto. Četrtek, 22 nov.: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron, opereta Red četrtek. Petek, 23 nov.: Carmen Gostovanje francoskega tenorista Andree Burdtaa. Izven. Sobota. 24 nov.: Izgubljeni valček. Opereta,' premiera izven Nedelja, 25 nov.: ob 15. uri popoldne: Sv. Anton, vseh zaljubljeni* patron. Izven, ob 20. uri M i cm on Izven Znižane eene. Premiera Stolsove operete ^"gob" Ifeni valrekc bo v soboto 24. tm. Slagerii iz te filmske operete so znani vsled prikupnih melodij in živih ritmov no vsem svetu- V vlogah libretfetov Vikija in Nikjja nastopita dramska člana £2- Dane« in Sancin. komponista Hoferja poje «r. Janko. Annerl ga. Poličeva. Hedo pa ga Ribičeva. Dirigent: g. Neffpt režiser: £»• Debevec. ProMava 70 letnice pisatelj« Bram-*lava Sušica, našega popularnega humorist;! in komedijografa. proslavi z njegovo nainovejšn komedijo -Žalujoči ostali«, sa- | tiro, ki opisuie pogoltno žlahto, prežeč na dedščino in prepire, ki nastajajo vsled tega I Proslava bo 28. tm občine voditi točno statistiko svojih brezposelnih občanov, katerim moraio izdajati brezposelne izkaznice na posebno uradno predpisanih tiskovinah. V koliko posamezne občine to naredbo banske uprave izvajajo, nam sicer ni znano, jasno pa je. da posamezni potujoči brezposelni tudi na te legitimacije ne bodo posebno pazili, če že ne pazijo na delavske knjižice, ki je mnogo trpežneiši dokument. Zato bi bilo dobro, da bi brezposelne prisilili. d8 bi pazili na svoje dokumente in to tako na delavske knjižice in spričevala, kakor tudi na brezposelne legitimacije, brez katerih bi v oboe ne smeli dobiti nobene podpore. Prva pot potujočega brezposelnega, ki prestopi mejo ene ali druge občine, bi morala biti na občinski urad. kier bi se legitimiral in dobil dovoljenje, da sme iskati dela v tei občini. Ce bi brezposelni dokumentov ne imel v redu. bi ga morali smatrat; za brezposelnega delomržneza in kot takega bi ga morali oddati bodi si pristojni oblasti ali izgnati v pristojno občino, ki mora skrbe t; za to. da dobi v redu dokumente. Če bi pa brezposelni nalašč raztrgal ali zamazal uradne dokumente, bi ga morale oblasti strogo kaznovati. Kot rečeno prihajajo v našo občino v zadnjem času številni podpore potrebni in nepotrebni prosjaki. Onim. pri katerih trkaio ti ljudje dnevno na vrata, je težko prehoditi, v koliko je eden in drugi potreben r>odpore. Lahko bi pa U, ugotovil več ali mani socijalni urad občine. Zato bi bilo po našem mnenju na meetu, da bi tudi trboveljska občina uvedla bloke z listki po 1.— Din. 0-50 para in 0.25 para. Po lastni presoj: bi lastnik takega bloka izročal brezposelnemu prosilcu ali beraču listke, ki bi jih moral potem vsak brezposelni ali berač nestj na občino, kjer bi šele ugotovili, da-li je podpore v resnici potreben Lahko se skrivaio med prosilci ljudje iz drugih krajev, ki podpore v obče niso potrebni, ker imajo posestva. Na občini pa se bo moral legitimirati, predno bo dobil podporo v denarju ali pa nakaznico za živila ali hrano. Taki listki odnosno bloki so se v drugih občinah, med drugim na Jesenicah, zelo dobro obnesli, ker na eni strani regulirajo in zaviraio beraško nadlogo, na drugi strani pa je tu uradna kontrola vsega beračenja ki prosjačenja s strani občine na nienem teritoriju. Uverjeni smo. da se bo beraška nadloga v dolini* takoj omilila. Čim bo občina uvedla sistem podpornih blokov. V ostalem pa smo prepričanj, da je ta predlog le v interesu občine in občanov, ker je v naši dolini ljudi dovolj, ki so podpore potrebni in ni treba, da bi Trboveličani podpirali reveže iz drugih občin. revni ljudje vseeno ne mogli zdraviti v njih. Nekateri mislijo, da se jetični delavci lahko zdrave, ker so zavarovani pri OUZD, ki ima tudi zdravilišča Toda v resnici je stvar drugačna, kajti pn nas je toliko Je tičnih med delavci, da jim OUZD nc more nuditi vsem zdravljenja, ker bi ne prenese! tako visokih deficitov Kaj pa naj rečemo o revnih kmečkih prebivalcih kj nimaj< niti bolniSke blagajne! Zato je r>ač treba velikopoteznejšeea dela in je jasno, da bi sama skromna dobrodelna akcija ne imela za splošnost nobenega praktičnega pomena. Vsi se moramo zganiti, vsi popnjeti z vsemi močmi za delo; s samim navduševanjem se ne bomo otrest velike odgovornosti za bodočnost potomcev Samo pomislimo, kako bodo presojah zanamci na*e »razumevanje« za najvažnejša socialna vprašanja, ko se Je vedno ne oprimemo dovolj smo-treuega dela ob tolikšnem številu jetičnihl Za zboljšanje naših žalostnih zdravstvenih razmer ne more posameznik ničesar storiti kljub vsemu idealizmu neobhodno potrebna je močna organizacija, ki bi bila prva njena naloga, da bi pokrenila akcijo za izgradnjo najpotrebnejših zdravstvenih ustanov. Ko bi protituberkulozna liga mogla zdaj vzbuditi vsaj vest ter socialni čut odgovornih, bi to pomenilo mnogo, kate a. da so takšni problemi — zatiranje jeti-e — mnogim Še vedno postranskega pomena. Socialnega čuta pač ne moreš vzbuditi pri tistih, ki ga nimajo. Razen tega. da protituberkulozna liga zastavi ves svoj vpliv da dobimo čim prej zdravstvene ustanove, bi tudi ne smela zamuditi nobene prilike, ko bi se naj zavzemala za zboljšanje splošnih socialnih — ne le zdravstvenih — razmer Toda tega ne more, dokler ni njena organizacija dovolj razpredena, dokler ni tesnejše zvezana z vsem javnim življenjem. Napačno je misliti, da so v borbo proti jetiki poklicani samo izbranci, strokovnjaki, kajti, kot rečeno, organizacija mora zavzeti čim širši obseg ter mora biti čim bolj povezana z javnim življenjem. Vse lepe besede, naslovljene na javnost, ne bodo mnogo zalegle, dokler organizacija ne bo imela dovolj vpliva v javnosti ter dokler se ne bodo združili vsi činitelji v enotni fronti proti zlu, bo ostalo vse predvsem pri lepih besedah. Zato pa bi se naj protituberkulozna organizacija rudi povezala še tesneje s socialnimi in zdravstvenimi ustanovami, da bi so dela lotili tudi vsi zdravstven? in socialni delavci. Upamo, da bo protituberkulozna organizacija s Časom zavzela mnogo širši obseg ter da bo združila v sebi vse one, ki so dolžni delati za dobro stvar, saj je poklica-na, da postane osrednji činitelj protituber* kulozne borbe, kar dokazuje žc nično dosedanje delo. KOLEDAR Dane*: Sreda 21. novembra, katoličani: Darovanje Marije Device. Jutri: Četrtek 22. novembra, katoličani: Cecilija. DANAŠNJE PR1REDITVK Kino Matica: Bitka. Kino ideal; Kralj arene. Kino Dvor: četnik osamljene zvezde. Kino Šiška.- Carica vseh Rusov. Prodajanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društvu ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerm. Jotri *o \«l ktnema.togTaff zaprti DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Sušnik, Marijin trg- 5, Ku-rait, Gosposvetska cesta 10 in Bohinca ded.. Rimska, ce^+a 31. Jutri: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1, Komotar Nada, Vic, Bahovec, Kongresni trgr 12. še enkrat doza Glede na Članek, ki smo ga priobčili v ponedeljek 19. tm. pod naslovom ^Iz poli-eijske ^kronike«, nam pošilja višji kontrolor drž. železnic <3. Jo*>ip Teršar naelednii popravek: 1. ) Ni res, da je ta doza spomin na žalostne čase itd., pač pa je re«*, da Je meni in vsem v dozi podpisanim Cehom spomin na štab 21. češke domobranske divizije. Kako se je baš ta dlvizi-a borila z Avstrijo, je obče znano. Divizija je bila razpuščena in čete porazdeljene po Karpatih. Pred raz. idom častnikov, tovarišev iz tesra štaba, ie bila nabavliena ta spominska doza. 2. ) Ni res. da ie v dozi polno madžarskih in nemških podpisov, pač pa podpisi 6amih zavednih Cehov. Imen ne navajam, ker so med njimi tudi ugledni funkcionarji v češkoslovaški republiki- Kakšno pot je ta doza napravila od avgusta 1933, ko je izginila z mize na vrtu mojega stanovanja, pa do danes, bodo pač ugotovili vestni policiiski oreani. katerim sem zelo hvaležen, da so jo našli. Iz policijske kronike Ljubljana, 21. oktobra. Glede ca množeče se tatvine sukenj i u raene druge tatvine jo policija včeraj na-pravila racijo v mestu in okolici. V Mariborski ulici za Ujrišcem Primorja je straž, nik ustavil nekega zidarja, k: je tam pohajkoval in ga povabil s seboj na policijo. Ko so ga preiskali, so uašli pri njem' oe) sveženj denarja, bilo je 14 jurekov in še za devet tisočakov stodioarakih bankovcev, skupaj torej 23.000 Din Zidar, doma z Dolenjskega, je pa ostal miren in je zatrjeval, da je to ves denar, ki si ga je v 10 letih s trudom prihranil. Na vprašanj*1, zakaj ga nosi s seboj, je dejal, da mu je bila doma še nekoč ukradena večja vsota denarja Policija bo povprašala na Dolenj skem in drugje in skušala ugotoviti, če denar res zidarjev Drznost tatov včasih presega vse mo. je. Lahko si mislite, kako je bil presenečen sodnik dr. Stojan Bajic, ko se je te dni po razpravi vrnil v svojo pisarno številka 35 na sodidcu. pa Je opazil, da mu je Izginila lepa, skoraj nova zimska suknja, vredna 2000 Din Policija Je tatu te na sledu. — Is Sanarjeve gostilne na Can. karjevem nabrežju Je nekdo odnesel 600 D4n vredno suknjo Josipu Jančarju. Policija je suknjo že nasla upa pa, da bo t.'-tat kmalu v njenih rokah Med zakonci. 2ena: »Da te le sram ni! Kako moraš dovoliti, da te privede ob treh zjutraj doTrtov natakar Zakaj pa nisi prišel zvečer dornov?« Mož: »Natakar zvečer Se nI bil o rast. # Praktično zatiranje j etike V borbi proti fetiki bi morale sodelovali vse občine in samoupravne oblasti, v prvi vrsti pa drŽava sama Ljubljana, 21. novembra. V splošni otopelosti za socialna vprašanja je pri nas delo proti tuberkulozne lige kot glas vpijočega v puščavi, glede organi zirane borbe proti najstrašnejši socialm bolemi, jetiki Nikdar ne naglašamo dovolj, da je jetika socialna bolezen in da se je torej treba boriti proti nji kot pToti največjim sociamim zlom. s posebnimi sredstvi, vzajemno in odpravljati zlo pri korenini Ako bi se pđ-otituberkulozna liga tega ne zavedala, bi pila le reprezentantivna organizacija z lepimi gesli, a njena organizacija se razpreza po mnogih krajih, pod njenim okriljem se ustanavljajo dispanzerji, ki jih čaka pri nas toliko praktičnih nalog, in skratka, krajevne organizacije lige tvorijo temelj, ki se na njem naj začne (in mora začeti) čim prej sistematična in praktična borba proti jetiki. Protituberkulozna liga mora postati pri nas najmočnejša ter najpomembnejša človekoljubna organizacija. Na glasu smo kot dobri organizatorji ter je n. pr. naša organizacija gasilstva bila vzor za vso državo Prav tako smo izgradili mogočne nacionalne organizacije. Zato bi naj organizirali tudi mogočno borbo proti jetiki in protituberkulozna liga bi naj bila tako močna socialna organizacija, kot zabte va obseg zla socialne bolezni. Zato želimo da bi se razmahnila še čim bolj, da bi postal njen vpliv čim večji ter da bi združe vala čim več delavcev in delovala s čim večjimi sredstvi. To se morda zdi utopija. Res je težko pričakovati, da bi se našlo med ljudmi to- liko razumevanja in idealizma, da bi se pre-potrebna organizacija razmahnila dovolj in da bi lahko začela velikokotezno delovati. Dvomimo, da bi prostovoljna organizacija bila kdaj dovolj močna, da bi lahko uspešno zatiraia zlo. Za delo proti tuberkulozne lige Javnost doslej še nI pokazala pravega razumevanja. V splošnem pa tudi nI dovolj umevanja, kaj je prav za prav jetika, ki je, kot alkoholizem, naša rak-rana, zato ni dovolj smisla za praktično delo. Menda je pa vsaj dovolj jasno, da je potrebna proti jetiki organizirana borba, velikopotezno ter smotreno delo, ki bi morale pri njem sodelovati vse občine, samoupravne oblati in seveda predvsem država sama na sebi. Organizacija bi torej morala biti obvezna, da bi bila dovolj močna Njeno delo bi pa moralo biti usmerjeno v dveh pravcih: ne le zatiranje bolezni, temv.eč tudi odstranjevanje posrednih vzrokov! Ne le borba proti jetiki sami. temveč tudi proti slabim socialnim razmeram, ki ustvarjajo pogoje za socialne bolezni! Vsi. ki si iskreno želimo, da bi imela borba proti jetiki čim več uspeha, želimo tudi. da bi bilo zatiranje jetike čim bolj praktično Ne smeli bi več gledati le na je-tiko samo na sebi. govoreč o metodah zdravljenja, temveč bi se morali nekoliko bolj zamisliti pri številkah ki govore o strašnem obsegu sla pri nas Prodreti mora spoznanje da so pri nas nujno potrebna zdravilišča za ietične in da s samim5 zdravilišči še ni pomacano nikomur ako so nedostopna baš on^mu sloju kt ie med nitm največ jetičnih Čeprav je pri nas premalo rJriv'-V'ir *r> č-f H' »:H t'M' V>i'o več. bi se E tev 2b$ »SLOVENSKI NAROD«, dne tL ttovepikra 1934 u3 3. Akademski pevski zbor na novinarskem koncertu Todi letos nastopi ms novinarskem koncerta t proslavo narodnega praznika L decembra nas akademski pevski zbor, ki je s svojimi dosedanjimi nastopi dokazal tako visoko stopnjo temeljito izvežb&nih in kultiviranih glasov, da hi bilo odveč ponavljati, da imamo v njem najboljše jamstvo, da bo tudi letošnji novinarski koncert izreden nžitek. JS>; T.^^E *^£f • :^<-.. viSe; m* ♦ * ^ *^ ""' ^ *t aV '* iS* f W " ^ ^ *, v y ■ ■ ' ...: *' I V- •- ^SjS^ i55 •."-.'"'.V '- Sede v prvi vrsti od leve proti desni: Sve Serko Alfred, dirigent Marolt France, trni Stei"_c Karel. — Druga vrsta: Brandsteter Radko, Janovskv Milan. Ložar Slavko, Ce vrsta: Ooedrich Pavle. Šegedin Jože. Ko Grego rin Svetek J?.. Ker n L-, Avsenak lene Franjo. Pek Lado, Sitfč Ivo. Cucek Pej-gar France. T ep/na Pavel. Osvaid Jan oar Friderik, Pirnik Maks. Mehie Milan, Baj tek Leon. Kolar M Jan. Pavuč Sune. Lipo verritetni zastopnic prof. inž. Gosti-ša, To Ignacij. Hartma-n Lojze. Bnter Bogdan. K nčič Joža. Lumbar Stane, Step^mk Drago fjah KaFtvo, nekaj ca njene osebne izdatke in na vsak š*>}r-obvetzen otrok dobi malo vsoio- e katero si kupuje svo>*» žnlske potrebščine. Vendar dobi otrok wdaio nekoliko več, kakor pa ootrebuje za Solo. Ta d«nar lahko Se izda aM na shrani. Tako se ameriški otroci ze v zgodnji mladosti navadijo razumno in fanoterno varčevati. Otrok hrani tam denar ^edno z nekim določenim namenom. Ko bo nahran>U toliko in toliko, si bo lahko nabavil st^ar, ki jo potrebuje, pa mu je starši ne morejo kupiti. Nihč** ne hrani denarja samo zato, da bo njegov kupček v hranilnici večji. Samostojno razpolaganje z denarjem v tako zgodnji mladosti odkrije staTŠem in šol* marsikatero slabo potezo v otrokovem značaju, kar skušajo potom z dobro vzgojo odpraviti. Svoj mesečni pnispevek ali >allowanre<. kakor ga imenujejo Američani, dobivajo otroci tako dolgo, dokler eami n*» s-lužijo-Tam ne sme biti n-ihče brez denarja, če ga otrok ne dobi doma. si ga skuša zaslužiti na kak drug način. V Ameriki ni sramota skočiti pred vrata avtomobila, ko se uftavi. in job hitro odpreti. Za tako delo dobi otrok z> neka i centov nerade. Ce se mu na posreči, da ga lastni k avta prosi, naj oazi na avtmobil. dokler se on ne vrne dobi za to ze 25—50 centov t i. našega denarja do 26— Din. Beračijo tam otroci ne in tudi razen časopisov ne prodajajo drugih stvari po nJecab. Otroci potem razpolagajo s tem denaTjem tako, kakor jim veleva njihova nara hranilnikov, imajo pa dado srce m ljubeče starše. Ti starši bodo pripomogli da bodo otroci nakupili igrač m fe kaj dnrgeea ter jih na sveti večer odnesli ari posla Vi na dom revnega sošolca .AH ni ta način obdarovanja naj lepši in narplemenrteiSi? Kakšno zadoščenje stopiti nepričakovano v hiio in položiti v naročje otroka darove v Miklavževem imenu. Samo vam bo valjal začudeni pogled rz otrokovih globokih oči. samo vam plaiue besede zahvale in nepozaben spomin. Koliko ponižanja na eni straši m koliko povišanja na drugi se včasih zgodi Pri oNiarovanru m tad ine Pred izročitvi jo darov jih v nagovorih spominjamo njihove bede. kakor da so je sami krivi, in jih opozarjamo na našo plemenitost ter jih vrpodbujamo k hvaležnosti. Ali res ne moremo biti dobri, ne da bi preje ponižali? Saj to ni naša dobrota, to k* vendar samo dolžnost. Nekaterim ljudem se že od rojstva god1! dobro, nikdar niso bih" lačni, nikdar jih ni zeblo, nikoli niso bili brez stanovanja Nikdar ni manjkalo sredstev za njihovo izobrazbo, ki jim je napravila pot do današnjega blagostanja. Pa bi se bilo lahko zgodilo, da so rojenice rodi nje položile v borno zibelko Nihče izmed nas si ni sam izbral svoja usode, najmanj pa otrok. Pa ne samo mladina, ki ima največkrat samo zlato srce. pa nobenih sredstev, temveč mi vsi. ki si moremo odkrito priznati!, da nismo potrebni in da si ne želimo, da bi se naša i mena kdaj registrirala na mestnem sociialnem uradu, mi vsi stopimo v to vrsto obdarovancev. Spomnimo as otrok naših prijateljev, naših znancev, ki jim ie oče že bogve koliko časa brez zaslužka spomnimo si ubogih sirotk po zavetiščih, ki jim sicer ne manjka hrane in strehe. Pa niso nikdar uživali tople materine ljubezni Spomnimo se naSih služkinj in poetrežnir ki so morda pustile v naših hišah nailepša leta svojega živlienia. pa sedaj morda zapuščene v bolezni in pomanjkanju čakajo svojega poslednjega trenutka. Snomnimo se vseh onih. ki so prav toliko ali morda s> več vredni, kakor mi. pa jim je bridka usoda vzela njihovo najsvetejšo pravico, pravico dn obstanka! Kdorkoli ima v svojem dohodku večkraten življenski minimum, nai vsaj enkrat v letu odpre svoie srce in nai se spomni tistih, ki si ne morajo niti enkrat v letu privoščiti malo radosti in priboliška L Meglifeva 6VO0N1 KINO »SOKOLSKI DOM« V SISKL — Telefon 33-87. "~~ Najnovejši film MARLENB DIETRICH Carica vseh Rusov po dnevniku carice Katarine n. Predstave v sredo in črte tek ob 7. in 9. uri. Dopolnilo Foxov zvočni tednik PRIDE! PRIDE! GROFICA MONTE CHRISTO Obrtniški teden v Mariboru Maribor, 20. novembra. V ponedeljek zvečer se je vršila v restavraciji >Novi svet« seja prireditvenega, propagandnega, predavateljskega in gospodarskega odseka, na kateri so obširno razpravljali o letošnjem obrtnem tednu v Mariboru. Sestanek je vodil podpredsednik delovnega odbora g Jemec. O delu raznin odsekov za priprave občinskega tedna je poročal tajnik okrožnega odbora g. Julče Novak. Predsednik prireditv. odb. g. Franc Novak je razpravljal tudi o sporedu obrtniškega tedna v Mariboru, iz katerega posnemamo, da bo 1. decembra v Narodnem domu skupni sestanek obrtnih učencev in ostalin obrtnikov. Nato krenejo ob 9. uri v sprevodu v frančiškansko cerkev k službi boi ji, po kateri se zbero obrtniki v kazin-sld dvorani. Tam bo predavatelj pojasnil obrtnim učencem pomen državnega uedi- njenja tn obrtniškega tedna. Zvečer 1. de-cemtaara pa se bo vraU v Gambrinovi dvorani drutabni večer, na katerega so vabljeni vad obrtniki njihove družine in prijatelji. Naslednjega dne 2. decembra se bo vršilo V veliki Jray»t«lri dvorani obrtno zborovanje, na katerem bodo strokovni predavatelji govorfii o pomenu obrtniškega tedna, o kakovosti obrtnih izdelkov, o obrtnem zadružništvu, o nabavi jamih zadrugah, o finančnem vprašanju in dragih za obrtništvo važnih zadevah. Od 8. decembra naprej pa m dana v vseh 5 mestnih okrajih obrtna predavanja. Izredno zanimanje pa bo ob zaključku 8. decembra pestra revija obrtnih izdelkov s primernimi predavanji. Ob tej priliki bo nese agilno obrtništvo videlo razna predstave, ki bodo prikazale delavnice raznih obrtnikov in življenje v njih. Nadalje je poročal tajnik g. Franjo Novak, da bodo izložbe po mestnih ulicah aranžirane primerno obrtniškemu tednu in bodo v njih razstavljeni izključno le obrtniški izdelki in napisi kot: >Kupuj domače blago!«. »Podpirajte obrtništvo!« itd. Kakor razvidno, bo letošnji obrtniški teden v Mariboru izredno pester in bo pravi izraz duše našega Žrtvi dela v spomin Ljubljana. 21- novembra. Mrko. megleno popoldne. Iz Ljubljane, Zaloga in okolice se je zbrala na pokcpali-) šču v Dev. Mar. v Polju množica ljudi — največ poklicnih tovariše v-železničarjev, da spremijo k zadnjemu počitku v soboto popoldne tragično preminulega Rometa Ivana, ki je izg-ubfl svoje življenje pri izpolnjevanju svoje odgovorne dolžnosti kot desetar, pokojni je vodil progovzdrževalna dela v bližini postajice Dev. Mar. v Polju. Iz gotovih razlogov je vozil v soboto tovorni vlak iz Ljubljane v Zalog po tako-zvanem nepravem tiru. To je postalo usodno Rometu. ki je. zavedajoč se odgovornosti za varnost njemu podrejenih delavcev, katerih je kritičnega dne imel zaposlenih okrog 40, pozabil na lastno varnost. V skrbi za delavce in njih varnost je pozabil na se in nevarnost. Ko se je iste zavedal, je bilo že prepozno. Ni se mogel več izogniti kolesju prihajajočega vlaka. V skrbi za druge je preslišal tudi svarilno žvižganje lokomotive. Mrzlo kolesje je v trenutku strlo življenje komaj 40-letnega moža, ki zapušča žalujočo ženo, sinčka in hčerko, katerih plač je v ponedeljek, ko smo polagali njihovega skrbnega rednika v prerani grob. ganil vse navzoče do solz. Pokojni je bil zelo vesten v svojem težkem železniškem poklicu. Pred dnevi se je vselil v upravno stanovanje in se veselil, kako si bo uredil svoj novi dom. Usoda mu je žal dodelila drug stan. kjer ga tudi hrup mimovozečih vlakov ne bo motil. Naj bo možu dela lahka gruda, preostalim iskreno sožalje! Radio kotiček V četrtek 22. t. m. bo oddajala naša postaja ob 20.20 slušno igro »Zvezde kličejo«, ki jo je napisal po istoimenskem romanu Ericha Dolezala dunajska novinar ip docent za splošno in kulturno zgodovino na dunajsk- Uraniji. Fred Hernfeld, znani pisatelj socialno psiholotških in ttk»zofskih deL Fred Hernfeld je že kot dvajsctletnik prejel — na predlog Camillea Flamariona — dplomo slovite »Societć Astronomdque de France« in bil sprejet v mednarodno zvezo za individualno psihologijo. Nas bo zlasti zanimalo, da velja Hernfeld za izrazitega reformatorja mladinske literature; njegovo slušno igro »Povest o malem Opi-chu«, za katero je napisal spremljajočo glasbo skladatelj Edmund Evsler. so oddajale skoro vse evropske radijske posta ie. Praški Svnek-Verlag je izdal kot edno nemško knjigo njegovo otroško zbirko »Zvest pudel Muck«, ki bo še letos dramatizirana in vprizorjena na Dunaju. »Zvezde kličejo« so njegovo zadnje delo; letos 25. maja jih je oddajala belgijska postaja, 29. junija vse češkoslovaške oddajne postaje. 25. julija pa švedski radio. Istočasno z našo oddajno postajo pripravljajo vprizor.'-tev tega dela tudi Estonska. Avstrija fn Švica. Prevod ega dela je oskrbel pesnik Gustav Strrrša. živilski trg L jablana, 21. novembra Zdaj so menda zadnji dnevi letošnja lope jeseni in tudi zadnji tržni dnevi, ko je trg se tako dobro založen, da gospodinje še lahko izbirajo na njem in barantajo. Danes ie bila že precej močna slana, kar pomeni, da bo kmalu konec sezone za ze. lenjavo, ki je je se zdaj mnogo na trgu. Trnov Sanke bodo še sicer dolgo i* 1« ga le tre z endivijo. ki jo imajo zavarovano r>red mrazom, vendar bo cena nekoliko poskočila- Kmalu bo na zelenjadnem trgu sačel prevladovati radič, ki ga pa ne cenijo vsi meščani. 9ioer si pa zaradi tetra ne dela nihče posebnih fikrbt niti ne tiste gospodinje, ki ruha*io vedno e kuharskimi knjigami v rokah. Danes se ie ni poznata pri cenah, da se začenja mraz. Zelenjave je bik> is vedno toliko kot prejšnje dni. Prav tako ie bil dobro založen sadni tre- Letos se bo lahko Miklavž dobro založil vsaj z jabolki, če se bo sploh zalagal e čim. Nekoliko so se sicer že podražila, vendar ne znatno. Lepih, namiznih jabolk ni. a jih todi ni bilo prejšnje tedne. Posebno poglavje ie zda i prodajanje orehovih jedrc ki so fih včasih prodajali na našem trgu pred velikimi prazniki po 32 do 36 Din ke. zdaj jih pa nudijo Hrvati že dolgo po 18 Din, torej po~ krreo ceneje. Branjevci so jih kupili prei znatno dražje, da so jib zdaj prisiljeni prodajati pod izgubo. Zato se bodo takoj podražila, čim jih ne bodo več prodajali kmečki prodajalci. Danes je bilo tudd mno-eo eob- Posebna redkost sta bila dva lepa jurčka. ki sta bila tudi temu primerno draga, po 9 Din. Poceni so sivke, Uter po dinarju Mislimo, da bo zdai konec srobie sezone. Perutninarski tre so zopet prestavili na stari prostor, ob kramarske stojnice. Jajca so zadnie čase zopet malo cenejša, najbrž zaradi precej živahnega uvoza iz južn'h krajev. Uvožena jajca so precej lepa 1.25 Din par. niso pa tako sveža kot domaČa, kar na zdaj ne škodu r?. ker je že nekoliko boli mrzlo. Krompirja danes ni bilo na orodai na debelo in tudi zelja ni b"Vv Pred premiere satire „VVaterloG" LfubtT&na. 21. novembra r*va manc-a se srex-ata na cesti: »Ali ste že čuli o nainovejšj senzaciii v dranv:> se pogovarjali o senzac'ion.^rr premieri, ki jo pripravlja Drama Baje je Kantova — ali kako se že r>iSe pisatelj — predstava \Vaterloo, n^kai izrednega.« — A tako. tako — sicer pa —; rudi iaz sem ćul neke vesti, pa ne vem če so resnične ali ne; baje je postal igralec E. Kralj režiser in celo direktor — ampak govorilo se je o nekem reviiskem gledališču *»Pr veseli papigi« Bo^ve. če ni to kaka potegavščina —t »Zakai? — dandanes jr vse mocoče K*i mislite, da b) kaj takega pn nas ne šJo*5 Ljudje bi kar trumnma drli tja! Toda kar se tiče te premiere v drami «em re* ndo veden Riie pride sam avtor h cener* n vaji 'n predstavi « — Toda naslov »\Viterlocw» obeta resno itvar — sai to ie bil vendar Napoleonov pora t' — »Da. ampak š tem Se ni rečeno, da bi stvar ne mogla biti tudi konvčna Sicer pa ali veste, da igra Napoleona g. Dane^?« — O potem bo stvar gotovo komič- na »Riie ie rudi igra popolnima modem-zirana Mest*-* Napoleonovih vojakov ple-le operni balet <">h iazzu. na odru so moderni topovi in Napoleonov ^otor je tank To bo pa zopet debat o tem po Ljubljani 1 Povod za to modermraciio je da'a neka 7-ibavni anekdota o Vapolonu. o kater se jovnr« v igri. Tisfa anekdota o Napoleonu ie baie sledeča: če ie pozvonil enkrat, je mora' r>r^t; k mrmu adiutant; če dvakrat co mu morali prinesti pečeno piško; m ka ^ar je pozvon;1 trikrat, n^ilirmo ientke To je bil ptiček. Napo'eon'* — r>a. da. te modermzacie so vedno scn7jcvie. No, pa počakajmo do nedelje, da vd'ino kako Ko! — Ljudska um\ema v Ljubljani otvorjena Predavanja bi morala biti aktualna in splošno zanimiva« pa tudi koristna Ljubljana, 21. novembra. Univerze upajo dva temeljna namena: omogočat' učenjakom, da se popolnoma posvete vedi in tako ustvarijo zaršća znanosti, kjer naj ved^ napreduje in odkoder naj se Stri, obenem naj pa univerze vzgajajo tudi naraščaj za znanstveno delo. Tako so iz univerz nastale tud: tovarne za izdelovanje državi potrebnega uradnistva. Ljudske univerze imajo pa le ta namen, da Sirijo znanost in prosveto med najširše plasti prebivalstva V LjublHni imamo že dolgo skoraj preveč agilno ljudsko nniverzo, ki, pa doslej še ni bila organizirana. Vse mogoče organizacije namreč svoie programe realizirajo skoraj s samimi predavan: . da imamo predavani v resnici že mnogo preveč- Občinstvo ie zato postalo razvajeno in izbirčno, a tudi utrujeno :n zdolgočaseno, da se je predavanj pričelo ogibati. Prav velike reklame al* pa res zanim ve ter koristne snovi- je treba, da ljudje še pridejo k predavanju, drugače so pa te prireditve zaradi nad-produkciie in dolgočasnih šablonskih ter vedno se ponavljajočih predavateljev zaš'e v knzo. Naša publika ie zlasti teoretičnih in rrogramatičnih predavani, k;, se neprestano ponavljajo, že sita in hodi po knjige v knjižnice. Tudi naš učeni svet bi moral vedet, da naši ljudje prav mnogo čitajo, predv-em pa resne poučne stvari. Statistike naših velikm javnih knjižnic s šentjakobsko na čelu nam dokazujejo, da čitajo prav vsi sloji, med njimi pa morda najmanj tisti krog. k; se imenuje Inteligenca. Ta seveda že vse zna in bi se blamirala, če bi se zanimala za stroke, ki so zahteva časa. Ker pa mora ta krog varovati ivoi dekorum, da vse zna, ne sme odkriti svoje Lgnoran-ce in zato sploh ne hodi k resnim predavanjem o sodobnih vprašanjih. Za ta krog morajo postati predavanja oobeL Na te kroge naj se Ljudska un;verza ozira v prvi vrsti ter jih z rafinmanom skuša privabiti med redne poslušalce. Predvsem morajo biti taka predavanja reprezentativna tudi na zunaj, da postanejo takorekoč družabna dolžnost in šlo bo izvrstno. V tem pogledu Je že snočnje predavanje prav dobro uspelo. Predsednik, ravnatelj dr. Lokar je poslušalce v svojem lepem uvodnem govoru posebno razveselil z oznanilom, da bodo predavali vseučiliški profesorji. Le malo se jih je doslej ponižalo z visokega katedra med narod, zato ima pa te izjeme v najhvaležnejšem spominu saj vendar čuti, da je univerza narodna institucija in bi zato morala biti koristna vsem plastem naroda. Učeniaška rezerv ranost se je preživela drugod in skrajni čas je že, da se tudi pri nas odpro okna. in vrata institutov, seminarjev in kabinetov. Univerza mora biti živa in živeti za narod in med nirm! Konkretni in abstraktni mrtvaci spadaio na pokopališče, sarkofagi v muzej. Če bo v tem pogledu Ljudska univerza pomagaJa, razobesimo zastave po vsej deželi Ne bojte se, saj Je naša javnost silno hvaležna za izobrazbo, kar so najbolj spoznali dosedanji redki predavatelji z univerze med kmeti, obrtniki, trgovci in sploh vsemi sloji, ki jim znanost nI poklic Predavanja >Merkuria«, Obrtniškega društva, podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, Ljubliarj&kega kluba. Umetnostno zgodovinskega društva in najrazličnejših drugih rrirediteUev so zanesljive priče, kako dovzetno ie naše občinstvo za najrazličnejša vprašanja in kako iz srca je hvaležna učenim predavateljem, če znajo svojo stvar povedati tako, da jih ljudje razumejo. Programi morajo biti aktualni in sestavljeni po potrebah poslušalcev, ne pa po Željah predavateljev. Programi so pač najtežja stran takih prireditev, zato naj jih pa ne sestavljajo predavatelji samt temveč vedno šele po dogovoru s poslušalci. Papirnate znanosti in tako imenovane profesorske suhoparnosti občinstvo ne more prebaviti, zato pa pokličite v odbor Ljudske univerze več zastopnikov meščanstva in manj rrofesoriev. 2c ko smo čitali program letošniih predavani, srno opazili, da so pri njem odločali profesorja zato pa odprite vrata zdravnikom, nženjerjem. narodnim gospodarjem, umetnikom, odvetni- kom, trgovcem, onrtnrkom, predvsem pa seveda rudi v teh vprašanjih izkušenim prirediteljem napesnih ser., predavanj ia pa zastopnikom našega preprostega meščana, delavca n javnegd uslužbenca. Vprašajte jih, kaj ]i>h teži n kaj bi rad; vedeli, da b: si znali oomagat: ji izboljšati svoj položaj vsaj z drrvbf.nam:, n me4i boste nabite dvorane najhvaležneJših poslušalce v. Predavanja morajo biti torej aktualna in splošno zanim.va ter tud; koristna, predvsem fv seveda razumljiva. S te stran drugače odličnega predavanja univ. proi. dr. Radojčiča ne moremo priporočati z-> posnemanie. saj srbskega ezika p£i aaj niti inteligenca ne razume dost d05.ro >jtk> zadnjič celo čitali, kako je biio blagoslovljeno \uhano >::o *ko|j:vo< pre\edenf' z »zibelko*, ker ie prevajalec z-.men. 1 1 »koijivo« s podobno »koljevko«, drug. K> spet zažigal; kad'lo, ker n so vedeli, da M) »kandila* po naše iučke. a tretji so spet nos-ili drog namesto standarte ali prapora, ker je pač *na po. stega« pri nas »na pol droga*. Sijajna vsebina v vprav klas čn<_-lep; srbščini s čudovito zrazitim naglasom ni mogla pr.ti do zaslužene veljave, ker k tako občinstvo, kakršnemu je namenjena Ljudski un.verza, n: dovoij razumelo. Zato smatramo pripravljenost gospoda predavatelja Še za prav po>ebno žrtev ;n jo pra\ visoko cenimo tudi s te stran:, vendar b mu pa privoščili tudi res zasluženo hvaležnost vseh poslušalk in noslušalcev. ki so napolnil dvorano. Otvoritvenega predavan a se :e ud v tudi rektor g. prof. dr. Ramovš s oforak-torjem g. prof. dr. Slavičem ter več m vseučiliškimi profesorji in je tako najlepše in na:boh očividno manifestiral za slovensko narodno un.verz^, k: na: dob najpo-polneiš; zraz v Ljudski unverzi. Pozabit: ne smemo tudi zastopnika bana. prosvetnega šefa g. prof. Breznika z vsem: ravnatelji sredni h šol ter predstavnikov naših zdravnikov s predsednkom Zdravnškt z-ornice g. un;v. prof. dr. Koširjem na čelu, nadalje predstavnika pravn kov. podpredsednika »Pravnik-« g. dr. Sajovica n predsednika i>e;avs/\e zbornice g. Sedela, predsednika Združenja gied. igralcev gosp, Drenovca m predsednika naprednega akad. starešnstva g. dr. Zalokarja, ki ie s svom> navzočnostjo pokazal naš. akad. mladini pot k ljudski prosveti. Iz Ptuja — Z hieem ? ako. Dn^ 17 tm. ae je vrarala po r**ti domov 32 l^tna ž^na dninarja iz Mojkajneev ter je »»refala n**k*»ea voznika, ki \e prav obje&lno mahal okoli fiebe z hnčem. Zadp] je nesrečno zeno na* ravnost v desno oko ter ii prizadejal z*»lo t^žke poškodbe, da je morala v bolnico. Za storilcem poizvedujejo orožniki. Sjploh naj bi de voznikom prepovedalo mahanie z bičem tudi po mestnih ulicah, ker niai nikdar varen da te voznik ne očvrkne z bir**m po obrazu — Napad. Ko se je v nedela zvečer vračal domov tesarski pomočnik Franc Klanjšek iz Grajene pri. Vurbergu. pa «»0 napadli neznani fantje in eden ga ie zabo del z nožem v levo ramo. KlajuSek ie moral v bolnico — Poplavljene ce*te. P0 zadnjeru de-ževju ie prestopil potok Pesnica bregove ter poplavil banovinako cesto pri Sv. An-dr^žu SI. sror., v PacLnju in Domavi. kjer stoji voda do pol m visoko. Potrebno bi bilo. da se prične tudi z regulacijo potoka še bolj pa. da ee obatoieoi mostovi razširijo in cesta zviša, ker je cesta na teh krajih skoraj vedno ood vode- in ovira redni ^ro met. zlasti pa je hudo za peSea pozimi, kn ne more vode prebreati bos. — Žalna svečanost za blaeopokojn UH viteškim kraljem Aleksandrom I. Ujedin tel jem ob 40 dnevnici niecove smrti ae ie vršila v soboto v kapelici tukajšnje evan gels-ke rerkve. Žalne obrede ie opravil fcup nik 2 Baron i Maribora Žalnim sveča nostim e>o prisostvovali areski načelnik ? dr. Bralina župan a- Jerše. sreaki nodn* čelnik e. dr Levičnik. gimnazijski ra vn 1 te tj e- dr. KovačiČ. sodnik e. dr LipiČ. u vojaško oblast pa podporočnik Drairo Vuka sović ter deputaoiia ptujske gasilske 5ete VU '/a jmo Jugoslavijo! S:ran 4. »SLOVENSKI N A R O D«, dne 21. novembra 1934 -~ .65 Sani o še danes ob 4., 7.15 in 9.15 uri monumentalni velefilm TIKA LA BATAILLE Po Bvetovnoznanem romanu slavnega francoskeg-a pisca Ca—šm Farrera V glavnin vlogah: Anabella, Inkišinov, Ch. Bover Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ELITNI KINO MATICA EVNE VESTI — Iz banovinske «4uži**, premeščeni so: upravnik banovinske^'a zdravilišča Rogaška Slatina ing. Anton Ditricii za banovinskega tehničnega svetnika pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, banovinski zdravstveni svetnik v banovinskom zdravilišču Rogaški Slatini dr. Franjo Kolterer za zdravnika združene zdravstvene občine Stari trg pri černom-Iju, banovinski uradnik Valentin Oblak od uprave banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina k banski upravj v Ljubljani, banovinski tehnični pristav ing. Vinko Glanz od uprave banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina k upravi banovinskega zdravilišča E>obrna in sestra pomočnica združene zdravstvene občine Št. Vid nad Ljubljano Ana Bižal v državni zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok v Ljubijani; imenovana sta za banovinskega tehničnega višjega pristava banovinski tehnični pristav pri banski upravi v Ljubljani ing Ferdo Janežič in za banovinsko arhivsko uradnico VHI. položajne skupine pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani banovinska arhivska uradnica IX. skupine Katarina Poklukar;v banovinsko službo je sprejeta asistentka na medicinski fakulteti v Beogradu dr. Marija Goropev. šek in postavljena za asistentko internega odie^a v splošni bolnici v Mariboru. — Kupčija z božičnimi drevesci se je že pričela in nam naznanja, da je božič pred vrati. Povsod po deželi sekajo kmetje mlade smreke m jelke ter tako trebijo svoje premoste mlade gozdove, saj so debele smreke po starih gozdovih domala že itak vse posekane. Posebno živahna je kupčija po Dolenjskem, zlasti pa po prelepi Dolini gradov okrog Sent Ruperta, kjer pa prekupci plačujejo vprav smešno nizke cene, dn kmet prav za prav nima plačanega nit: dela in spravljanja iz gozda. Domači prekupci namreč med seboj konkurirajo in ponujajo hrvatskim, banatskim in beograjskim Židom drevesca po vedno nižjih cenah, a kmetu v teh obupnih časih pride prav vsak. dinar in zato prodaja drevesca tudi po najbolj sramotnih cenah. Prišlo je že tako daleč, da v Dolini gradov plačuje-jo prekupci na cesto postavljena drevesca povprečno po 1.25—1.50 Din. pri tem pa zahtevajo, da so v partiji tudi po 4 m vi-smereke ;n jelke. Ker se prekupci pode za provizijo, kmet prav za prav ne bo dobil nič za drevesca, ogromne vsote bodo pa spravili židovski trgovci, seveda vse ta-korekoč naravnost iz žepa slovenskega kmeta. Cle bi imeli naši kmetje zadruge, bi bila njih dolžnost, da bi vzele vso kupčijo v svoje roke. zato je pa sedaj poklicana v prvi vrsti naša Kmetijskn družba, da še v zadnjem trenutku prevzame to kupčijo v svoje roke po vsej deželi in tako reši našega kmeta pred nesramnim izkoriščanjem. Kmetijska družba je lani z uspehom uredila tudi trgovino s sadjem in s tem držala cene na primerni višini, obenem je pa nakupovala rudi druge pridelke, zlasti pa krompir, da ni popolnoma izgubil cene kakor letos, ko so ga kmetje na Dolenjskem morali na kolodvor postavljenega in v vagone naloženega dajati po 35 do 40 par kilogram. Imamo sicer povsod podružnice Kmetijske družbe ter sreske šumar je in ekonome, ki bi se morali gotovo tudi pobrkati za primerno vnovčevanje kmetijskih produktov in ne bi smeli trpeti, da se pred niihovimi očmi godi naši deželi taka škoda lTre,»eiio in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« jrrencice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči. pokrepi presnav-lianie in pospeši kri. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogeri-iah in špecerijskih trgovinah. — Iz »Službenega li»ta«. >Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« št. 91 z dne 21. t. m. objavlja uredbo o izločitvi občin Osilnice. Trave in Drage iz območja sreskega sodišča v Kočevju in njih pripojitvi k območju sreskega sodišča v čabru, uredbo o izpremembah v uredbi o povračilu petnih stroškov za službena po-tovanja sodnih uslužbencev na stroške in zahtevo privatne stranke, pravilnik za izvrševanje proračuna, odobrenega Zvezi Sokola kraljevine Jugoslavije za 1. 1934 35. odločbo o opravljanju lekarniškega državnega strokovnega izpita, cdločbo o žigosanju vodomerov in taksametrov. izpremem-bo pravilnika o oznamkovanju hmelja, namenjenega za izvoz in izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju dravske bane vine. — Za mrtvega prosrIašen. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se pr Tlasi za mrtveca kurjač Janez Pere, rojen v Jiirkovem dolu pri Sevnici. Pogrešani je odšel po mobilizaciji na srbsko I ji& b, cd koder je v oktobru 1914 zadnjikrat pisal. — 600 vagonov smederevskega grozdja je šlo letos v inozemstvo, največ v Nemčijo. Avstrije, češkoslovaško in Poljsko. Najboljši trg za smeierevsko grozdje je bil na Dunaju, najslabši pa na češkoslova-šikem. — Avstrijski b;gun~ oipotujejo v Nemčijo. Na ?u-šak prispeta te ini dva velika nemška pamika, na katera se bo 2S. t. m. ukrcalo «krof» 2.000 avFtrijs} h beguncev, interniranih v Varaždinu in Požegi. — Dalmacija v filmu. V ponedeljek je prispela iz Splita v Šibenik ekspedicija Pariz-Praga filma, da dovrši prizore filma »življenje gre svojo pot«, v katerih sodeluje tudi naša vojna mornarica. Sta Rina je odpotovala že v soboto v Beograd. Nekaj filmskih igralcev in igralk je odpotovalo v Prago, nekaj jih je pa še ostalo v Da'maciji. — Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, hladno vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini tn Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 17, v Splitu 15, v Rogaški Slatini in Sarajevu 10. v Zagrebu 8, v Mariboru 7, v Ljubljani 6J., v Beogradu 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772.3. temperatura je mazala 1.5. — Nevaren vlomilec pod ključem. Zagrebška policija je aretirala te dni nevarnega vlomilca Slavka Gajška, ki ima na vesti več drznih vlomov in tatvin. Policija ga je že dotgo iskala. — Trije popili 100 Irtrov žganja v šestih dneh. V vasi Dugo Brdo blizu Sarajeva je kuhal kmet Stipica Kapetanovih žganje, ki ga je s svojima prijateljema sproti pil. V šestih dneh so popili nad 100 litrov. — Ustrelil se je, ker je dvomil o ženini zvestobi. Veliko senzacijo je izzval v Baokem Jarku blizu Novega Sada samomor bogatega ekonoma Baltazara Arasa. V ponedeljek zjutraj se je ustrelil in obležal na postelji mrtev, V poslovilnem pismu pravi, ga gre v smrt, ker dvomi o zve-stoM svoje žene. Vse svoje premoženje je zapustil sinu, ženi pa ničesar. — Za 80.000 Din aspirina ukradel. V neki zagTebški tovarni farmacevtskih potrebščin so prišli na sled veliki tatvini. Uslužbenec Franjo Valeček je ukradel za 30.000 Din aspirina in ga prodal za polovično ceno ali pa še ceneje. Nasedli so mu tudi nekateri zagTebški lekarnarji. — G°spoRokovnjače«, Jurčič-Govekar-jevo ljudsko igro ponavljajo v Šentjakobskem gledališču v soboto 24. in nedeljo 25. t. m. ob 20.15. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Ker so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane in je odšlo pri zadnji predstavi spet mnogo ljudi brez vstopnic, prosimo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v pred prodaji, ki bo od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. To sta obenem poslednji uprizoritvi j>Rokovnjačev< v letošnji sezoni. Prihodnja premijera na šentjakobskem odru bo prihodnjo soboto, tn sicer se uprizori veseloigra »Trafika gospe ekselence«. —lj V Hubadovi pev«ki žnpi, ki je centralna zborovska organizacija v Ljubljani, se je v letošnjem letu začelo prav razveseljivo pevsko življenje. To je pokazal nastop združenih zborov začetkom meseca septembra na prostoru ljubljanskega Sokola kakor tudi nastopi župe v žalnih dneh meseca oktobra. V petek, dne 23. priredi Hu-badova župa v frančiškanski cerkvi žalni koncert v večjem obsegu, na katerem bodo združeni mešani zbori zapeli 7 žalnih spevov. Poleg" tega so še solistični nastopi in pa koncert na orglah. P*t ed,proda j a vstopnic za žalni koncert v Matični knjigarni. —lj Nesreča pH delu. Včeraj je doletela težja nesreča 32 letnega delavca Alojzija Kuclerja. zaposlenega na železniški progi. Na levo nogo mu je padla težka železna tračnica in mu jo nevarno poškodovala. Kuclerja so prepeljali v bolnico. —lj Ljubljana jutri brez *vežega kruha. Združenje pekov nas obvešča, da bodo jutri imeli vsi ljubljanski peki svoje lokale ves dan zaprte. —1; Še imamo veliko izbiro trikotaže. damskeea in moškega perila, rokavic, nogavic; priznano kvalitetno blago in nizke cene M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22. v Poljanska ceniš. 1. (Peglezen). — Ide^ii tečaj Sokola Vič. Prosvetni odbor Sokola Vič priredi v soboto 24. t- m. ob 20. v dvorani Sokolskega doma predavanje x> sokolski ideologi ji c kot prvo v ciklu predavanj, ki bodo sledila v prihodnjih dneh. Pozivamo vse članstvo, predvsem pa tisto, ki je pristopno v letošnjem letu, da se zanesljivo udeleži prvega predavanja. Zdravo! —lj Mata Hari, proslula špijonka. znana po svoji lepoti m pustolovščinah, je padla kot žrtev znane nemške špijonke »Gospodične doktor«, ki jo je izdala francoskim oblastvom iz strahu, da b sama ne bila izdana. Življenje in ljubezen te lepe špijonke bo prikazala ZKD v petek v filmu »Mata Hari«. —lj Jutri se nam obeta v Elitnem kinu Matici mnogo smeha in zabave. Znana Annv Ondra, ki je pri nas že dolgo nismo videli, nastopi v koTnedri/ji »Zamenjana nevesta«. FtiJm ima mnogo lerpe in živahne godibe, kakor tudi precej zabavnih prizorov. —lj Rokavice damske usnjene in pletene v krasni izbiri, ter moške in otroške, ima tvrdka Miloš KarniČnik. Stari tre st. a —|j Orala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd najusodnejši nakup pri Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku. Lrubljana. Stari tre 9 Cenik* brezplačno. Kako pomagati najbednejšiiti Z okusno serviranim! ostanki jedi bi lahko nasitili Ljubljani vsak dan lOO do ZOO lačnih Danes samo Se STTC CAROL v filmu ČETNIK OSAMLJENE ZVEZDE Divji zapad v vsej grozoti in veličini ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Predstave ob 4.t 7. in 9. Vstopnina Din 4.50 in 6.50 Iz Trebnjega — Kmetijsko nadaljevalno šor^tvo. Pred tremi leti je banska uprava ustanovila pri nas kmetsko nadaljevalno šelo, ki je dosegla prav lepe uspehe. Lani pa je šola iz neznanih vzrokov mahoma prenehala, četudi so učenci že započete tečaje želeli nadaljevati. Pred dnevi je banska uprava vodstvo šole pozvala, da se s šolo v zimskem tečaju prične ali pa bo šola ukinjena. Z javnim razglasom se je vodstvo Šole obrnilo na vse prizadete, posebno pa na mladino, da se zopet prijavi za nadaljevanje tečajev, želimo, da bi se šola obnovila in ne obstojala le na papirju. — Srečki odbor za javna dela je v svoji seji, kjer je bil sprejet načrt javnih del za leto 1935. sprejel v program iz rmnevinske-ga sklada med drugimi tudi zgradbo ceste Trebnje—Grmada—Dobrniče. s katero cesto bo mi renska dolina preko Trebnjega in Dobmiča zvezana s Suho krajino. Odo. breni kredit znaša 750.000 Din. kot drugo važno delo pa je osvojitev načrta za ureditev močvirja >Vejerjev« na Hudejem, za kar je potrebnih 350.000 Din a je za' enkrat odobrenih le 250 000 Din. *z Celi?* —c Kanalizacijo pri vojašnici kralja Aleksandra namerava izvesti mestna občina. Stroški bi znašali približno 46.000 Din. Zadevo bodo obravnavali pri razpravi v občinskem proračunu za I. 1935'36. —c Prostor- xa gradnjo hišic. Mestna občina bo pri izdelavi regulacijskega načrta iz Celja določila tudi prostor za gradnjo hišic z malimi stanovanji. —c Zadnja letošnja nogometna tekma za prvenstvo v II razredu bo v nedeljo 25. t. m. Nastopila bosta najmočnejša rivala SK Olimp in SK Atletik. Tekma bo gotovo zelo zanimiva in napeta. Kraj in čas tekme še ni določen Oba kluba imata enako število točk. Atletiki pa imajo boljšo razliko golov. —c Snežne prestrežnlke nameščajo sedaj na strehah vseh poslopij mestne občine. Pričakujemo, da bodo temu vzgledu sledili vsi ostali hišni posestniki, ker so snežni prestrežniki predpisani. c— Novo posojilo v znesku 4 in pol milijona dinarjev bo skušala mestna občina najeti pri SUZOR v Zagrebu Občina bi porabila posojilo za gradnjo javnih usta- nov. — Otvoritev glasbene Sezone bo v kratkem s premiero prve letošnje operete Leharjevega »Carjeviča«. Delo, ki ga mariborske občinstvo gotovo pozna z zvočnega traka, kn se pa muzikalno gotovo bolj uveljavi na odru. odlikuje divna, mestoma kar operna glasba in posrečeno zabavna vsebina. Dirigira kapelnik Herzog, režira Košič, nastopijo TJdovičeva. Barbičeva Dragutin o vičeva. Severjeva. Starčeva, Go-rinškova Godinova, Sancin, Pavle Kovic, Harastovič. Rasberger, Košič, GorinŠek. Nakrst, Furijan Blaž. Verdonik in štande-ker. Nove toalete je po osnutkih ing. arh. Bojana Stupice izdelal atelje živke Sever-jeve v Ljubljani. — Otroka zgorela v goreči vin Kuriji. V petek proti večeru je izbruhnil v viniča. riji g. Fluherja v Polički vasi pri št. Eju velik požar, ki je terjal življenje dveh nedolžnih otrok, že je bila vsa hiša v plamenu, ko so zaraii nesreče zbegani ljudje zapazili, da sinov viničarja Kristla ni nikjer Kmalu so sprevideli, da sta dečka v hiši zgorela. To strašno resnico sta potrdili zogleneli trupli nesrečnih dečkov, ki so ju naslednjega dne potegnili izpod ruševin na usodnem pogorišču. Požar, o katerem ni znano, kako je nastal, je povzročil okrog 30.000 Din materijalne škode. — N°ve šole najlepši Spomenik kmijo. V ponedeljek popoldne se je vršil v kazin-ski dvorani pod predsedstvom župana g. dr. Lipolda sestanek pripravljalnega odbora za postavitev spomenika b1 ago pokojnemu kralju-miičeniku. Tega sestanka so se udeležili vsi predstavniki mariborskih kulturnih, gospodarskih in drugih društev ter korporadj. Veliko odobravanje je žel županov predlog, o katerem smo že poročali, da naj dobi Maribor dostojen in viden spomenik, poleg tega pa se naj v Mariboru zgrade, predvsem meščanska šola in osnovna šola v magdalenskem predmestju. S tem bo postavil obmejni Maribor pač najlepši in trajen spomenik viteškemu kralju Aleksandru I TJedinitelju. Nato je bilo izvoljeno častno predsedstvo, katerega tvorijo: rx>dpred?ednfk senata g. dr. Miroslav Ploj. mestni poveljnik general Svetozar Hadžic in ga. Marija Maistrova kot predsednica ženskega društva, v Mariboru, predseduje pa mestni župan g. dr. Lipo!d. Ljubljana, 21. novembra. Od vseh Stranj se čuje]o glasovi, ki izražajo strah pred bližajočo se zimo z vsemi njenimi grozotami brezposelnosti, I mraza n lakote za mnoge tisoče someščanov. *Raxen velrkega števila stalnih brezposelnih v mestu samem, pritisnejo ' pred zLmo Še podeželani, ki so se med le-« tom na deželi še nekako preživeli, povrh pa letos še množica naših državljanov in - ožjih rojakov, k; so bili doslej zaposleni v i inozemstvo: v Franciji, Belgiji, na Holand-I skecn, v Amerjki itd. Ko so iizsnubih ti re-j veži poslednjo nado, da bi mogli na dose-| danj h mestih še nadaiie preživeti sebe in { družino. Hm ni preostalo nič drugega, kot i da se puste potom izgona prepeljati v svo-i jo domovino, ki i!m nazadnje mora nudit' } četudi na j skromnejše zatočišče in živiienie. Vse občine, pa tod: Uufblianska, tožijo: Kje najt sredstva za pomoč tem bednim? Dela ni; pa če bi ga bilo v obJni, v srezu , aJL banovini še toliko, ni potre-bnih kreditov :n denarnh sredstev, da se ta dela opravijo, kajti bližamo se koncu proračunskega 'eta. krediti in od višjih Instanc na-t kazana sredstva so izčrpana. Ne preostane j nič drugega, kot apelirati rxa dobra srca someščanov, ki ž"ve v pr meri s temi reveži Še vedno znosno življenje. Veliki večini teh siromakov gre res za golo živije-{ nje — za hrano. Med temi pa niso samo j ijude delavskega stanu, temveč rudi inteli-j genti :n Izobraženci, ki so videli boljše čase In ravno ti so najpotrebnejši, ker se sramujejo »brisati kljoike« in prositi miloščino od hiše do hiše. kjer nalete na vsakovrstne ljudi: bodisi na prejšnje znance, pred katerJm se sramujejo svoje bede, bodisi na nervozne, včasih rud: brezsrčne kre.iture. ah* pa na take, ki imajo <1abe skušnje z raznim! nevrednimi izmečki človeške družbe ter mečelo zdaj vse, ki iščejo pomoč:, v en koš. Ako se zamislite v položaj takega, tako imenovanega boljšega človeka, ki m sam kriv svoje bede — nazadnje se to lahko pripet: danes, v dob: redukcij, vsakomur — pa naj bo potem dobro vzgojen kmečk' fant, delavec, obrtnik ali trradn;k. si lahko predstavljate, kako požene takemu Človeku ena eseda. da. že zaničlMv pogled nervozne gospodinje, vso kri v glavo, da rajiš: strada zmrzuje aH stori celo kratek proces z vso to življensko bedo, samo da si prihrani še nadatfnie mora'fčrK) trpljenje, ki je za ni mnogo lrofše od f*r'.čnega. Ng žalost mrfogi te »prevel"ke občutljivosti* ne razumejo, ali pa nočejo razumeti. bod's; 't prostega egoizma ali nerazumevanja rahločutne duše — ker sp4oh ne vedo ka; je srčna kultura — ali pa. ker v svoii presitosti ^ploh ne verjamejo, da obstoja celo kriza v prehrani. Kdor ni sit, ie za nje enostavno — lenuh. Pred kratk m sem debatiral brezuspešno s takim trdogla-l vežem. Izjemam vsa čast! Izkoriščevalcem dobrodelnosti pa, ki večkrat povzročijo ta-j ke in slične zaključke imovttejsih. zasledo-I vanje do iztrebljenja! Navadnemu meščann je med mnogimi prosMci težko ločti zrno od plevela. Mnogo i boljši pregled in evidenco mnogih teh Iju-j di pa ima občina. Zato je čisto umestno, | če pustimo, da se koncentrira vsa dobrodelnost, prošnje za pomoč in sortiranje ' prosHcev pri občni, k ima za to tadi ves i potreben uradnlšk: aparat. Pri tem mislim, j da se smemo zanesti, da protekcionizem vsaj pri takih stvareh pr: nas še ni dosege' stopnje korupconizma. Dovol te mi predlog, ki bi utegnil morda utešiti dnevno glad par sto potrebnih želodcev, ne da b: bila pri tem prizadeta občutljivost prosilcev, pa tudi nlkommr ne bo treba dopr'.našati materijalnih žrtev Na \>ak" m zi. kjer se hranijo tri, štiri ali več oseb. ostane bodisi v skupni skled: » ali pa na posameznih krožnikih nekaj jedi, ki lahko našit1' vsaj enega reveža. Vzrok . teh ostankov: 'zblrčnost, nerazroloženje i za jed. kaprice in sto drugih. Vse to gre I v pomije ali v kanal. Ne onesnažite ostankov, tud1 ni lastnem krožniku ne! Saj t; j ostanki n;so okuženi zato. ker ste od tega j že jed,; — če niste sami packa. Vsaka prava gospodinja bo znala tudi te. drugače ; okusne in čiste ostanke pr merno sortirati. estavit; In okusno pripraviti za lačnega reveža, da bo zadovoljen in sit. Morda se j najdejo rud: gospodinje, ki bodo iz navedenega razloga malo več kuhale, če ;rm to i dovoli gmotno stanje. Stranke naj jav jo občini, koliko oseb bi mogle tako med to nsjhu.^o zimo pre-hranlt; in oibčina naj razdel! vredne pro-srtce na posamezne stranke s pismenimi nakazn'cami. To za posamezna gospodinjstva. Kaj pa javne menze? Ce pogledate po I kosilu po mizah v menz Delavske zbomi-; ce, uradniške a-ii železnicarske menze, ljudske kuhanje itd., boste videli večkrat ■ komaj dotaknjene krožnike okusnih jedil, cele kose kruha, pome lonce juhe itd. Nekateri presiti gostje zmešajo po nepotrebnem vse to skupaj, vržejo skoro ce*o kos kruha. pap:mate servijete, zobotrebce. ^st:n.ke cigaret, vžigalice in drugo v ostale jed!, samo da zraven še ne pljunejo v • krožnik. Česar ne opravijo temelj:to gosti j sami, to pa dopolni potem pr: pospravljanju posluga, tako da so potem, ta drugače dobra in koma! dotaknjena Jedfla. res samo še za svinje, ker so njih sovr-tn ki v človeški podobi za nje skrbeli, na svoje člo-vešrVe sotrpine pa so v svoji presitosti no-zab'Ji... Prc""'čan sem. daroo da mu ni treba »brisat kljuk« ali stati dnevno ali tedensko v dolg vrsti vsakovrstnih prosilcev pred občinsko pisarno ter javno kazati svo]e nede. Tudi najkompetentnejšim socainim ustanovam niso znani mnogi, ravno naipotrerj nejši, ker se sramujejo javiti se rri nrh : po tako nakaznico za brezplačno hrano bodisi pri privatni družini ali v menzi, bo pa le prišel. Poskus-te morda reševat to veliko krizo rudi mak) s psihološkega stališča. Morda bo le komu v prid. če bod< upošteval: merodain: pri svojih dobromj-slečih načrtih in kaHeuiac jnh tudj to pobudo Zopet hodniki ob Tvrsevi cesti Ljubljana, 21. novembra. ^Slovenija se napram ostalim pokrajinam države kai rada postavlja na neko vzvišeno stališče tako v kulturnem nacionalnem po sebno pa v gospodarskem pogledu. Ta te melptost je bfla že često predmet burnin de«bat in razmotri vanj. toda končno so nam ostale pokrajiive 6esto z de^tvi dokazale, da stoje vsaj v isti višini, kot narbolj kulturen del Jufirootaviie t j. dravska banovina Zlasti kar se tiče gradbe cest. kanalizacije, polaganja različnih kablov se nam zdi. da je v slabem pomenu besede liub iranska mestna občina, ter okoliške obči ie v zadnjem času doaegle pred leti tolik., opevano beoerajt>ko občino, ki je dane«= tlakovala, potem tlakovani? razbila, nato zopet tlakovala ter prešla po i*>novnem tlakovanju na ideio, da e treba polacrat; blo. Seveda za polaganje kablov je bilo tretjič treba razbiti tlakovanje in tako je 3o to nanrei. kot povest o ''ari ka*i in ^ kl em polžu Nedavno je priobčil >SlovenAki Nar« obupno sliko stanja, posebno Tvrševe ceste in njenega deeneea hodnika, ki ie namenjen kolesarjem, toda reči moramo, da ie bila takratna kritika glede na sedan-o ureditev tega hodnika popolnoma umestna. Pred kratkim so začeli polagati vel en j ski vod iz CrnuČ do Ljubljane in ob tej priliki ao merodajni faktorji, ki ao ta dela oddali in jih izvršujejo, smatrali za potrebno, da je desni hodnik Tvrševe ceste, ki sicer služi v groznem pomenu besede nevarnemu tako za življenje posameznikov in skupin. kakor tudi dotičnib prometnih sredstev, edino primeren, da se po niem polagajo kabli in seveda s tem v zvezi izkopljejo primerno široki in globoki jarki Ker je pa pri na** že običajno tradici-jonalno gospodarsko varčevanje in skrajna štednja, so ti merodajni faktorji sklenili predvsem e čim manjšimi sredstvi zgradit* in položiti ta elektriki kab^l. pri tem pa ie vseeno, kakšna bo re^ta. odnosno ta hodnik, po katerem so lati nolnca po izvršenih delih- Tako vidimo, da je v sedanjih jesenskih deževnih dneh sr^-di 7asut*m7« jarka n«»iti povsod meter in več irloboke propade, ki niso bili ob zasipanju dovolj pobili, zemlja ne dovolj potlačena; zato so za življenje tako pešcev. s> boli pa koieaarjev in ročni'i vozičkov ter slučajnih paattftov avtomobilov, ki morajo Iti preko to-jn bodnik;« skramo nevarni. Na tem mestu se nam zdi ponovno \xr trebno. povdariti. da ni samo dolžn^t dav koplačevalcev in kolesarjev, da točno odra čunavajo svoje takse, ter plačujeo cestni kuluk, temveč, da je tudi dolžnost vseh mo rodajnih. da se tudi za te ljudi preskrb«' in narede vsaj taka pola. da na bodo življenju nevarne. Čudno sp nam zdi, da ti uloven^ki mostni in okoliški občinski cestni odbori ne uvidijo potrebe, da bi bil ravno sed-a naiprimemelši čas. ko so že položili kable, da se ti hodniki naeujek). materijal izravna in potlači ter napeljejo odvodni kanali, e čimer bi se omogočilo, da bi bili ti hodniki uporabni vsaj za skromen kolosnuki 'n ročnih vozičkov promet. V teh deževnih dnPh ie tisoče kolesarjev ki vsak dan uporabljaio Tvrševo c*»eto. v nevarnosti, da si ali zlomijo vratove na neuporabljivem hodniku, da si na lavni cesti, katero uporabljajo avtomobili in nešteto vpreženih kmečkih voz in drugih prometnih sredstev, uničijo svoja prometna sredstva in izgube pri tem f1lHau>, zaradi iakeca avtomobilskega promota. ali pa da plačajo občutno globo ro voajjo po levem hodniku Tvrševe ceste Vsekakor bi želeli vsi prizadeti, da fei merodajna komisija po pola^ani-u kabla ta ko iz Ljubljane, kot iz okoliških občin ogleda nevzdržno stanje te ceste Upamo, gospodje, da ie to naš zadn.:« apel. da boste razumeli ne zebe. t<»mv^? skromno zahtevo in prošnio vseh przade tih. da nai se iavna dela ne tarffitiefe tako da boio Bh na korist epega v šk<-*dn drugega. Mislimo, da bo ta na-S apel konnu zadostoval in da bodo merodajni razumeT nn*e zahteve. J K »SLOVENSKI NAHOD« dne TT, novembra 1934 Stran 5. Kako se zaslužijo milijoni Poceni kupljene patente zvočnega filma proda podjetni Fox za loo milijonov dolarjev Leta 1926 so prišli v Ameriko z velikimi nadami trije podjetni možje, Hans Govt, Josef Massolle in Josef En-gei. Veselili so se, kako bodo tam dobro vnovčili svoj epohalni izum — govoreči film. To seveda še ni bil tak film, kakršnih smo vajeni zdaj. to so bili šele začetki, zelo pomankljivi, ki so pa. v jedru obsegali vse to, iz česar se, je pozneje razvil se-danji zvočni film. Z veliko samozavesrjo in z dalekosež-nimi načrti so se naši mušketiri obrnili na največje filmske družbe, toda naleteli so slabo. Nemi film je bil pravi zlati rudnik in njegovi lastniki si niso želeli nobenih izprememb. Govoreči film? Neumnost! Ta novotarija je stokala, šumela, piska-la in škripala. Ko je igralka odprla usta, ni bilo Lz aparata nobenega glasu in šele ko jih je zaprla, je zadonel s platna njen globoki bas. To bi pa gledalci še kako prenesli in oprostili, saj se širi zvok počasneje od svetlobe. Toda kako pojasniti ljudem, da bi najprej slišali petje in šele potem videli premikanje ustnic? Ne, ta izum ni bil vreden, da bi šteli zanj stotisočake. Bogatim lastnikom filmskih podjetij se ni zdelo vredno govoriti o njem. Niti zas:onj ga niso hoteli. Da, če bi izumitelji še kaj doplačali, potem bi morda šlo. Minili so tedni in meseci, izumiteljem je pošel denar, vratarji jih niso hoteli puščati v pisarne, če so povedali, da prihajajo z govorečim filmom. Dve leti Starci v letalu Nedavno je v Angliji prvič letel v letalu S21etni lord Parmonr, kar je dalo listu »Daily Telegrapli« pobudo za. ugotovirev, da je poskusilo zadnje čase že mnogo starin gospodov dvigniti se v zračne višave in pogledati iz njih doli na zemljo, v kateri so kmalu našli zadnje domovanje. Rekord je dosegel Turek Žaro Agha, ki se je prvič dvjgnil z letalom v zračne višave, ko mu je bilo 156 let. Mudil se je v Angliji in dejal je, da ga že od Napoleonovih časov ni nobena stvar tako Tazvn-ela. kakor letanje, ki se mu pa ni zdelo tako nevarno, kakor je zakonsko življenje, ki ga je okusil enajstkrat. Anglež sir Alfred Yarrow je sedel prvič v letalu, ko mu je bilo 89 let, sir Benjamin Broomhead je bil star 94 let, ko se je prvič odločil za polet. Sin Charlesa Dickensa Henry Dickens, ki je postal letos žrtev avtomobilske nesreče, je bil prvič v zračnih višavah, ko mu je bilo 82 let. Pametna gospodarska pc Zedinjene države so zagotovile izdatno podporo onim, ki si hočejo sezidati hišice. Ameriška vlada je izdala nov zakon o podpiranju zasebne stavbne delavnosti. Zakon se imenuje hous-sing bili. Ker je v Ameriki ideal in cilj vseh ljudi imeti lastno streho, bo imel novi zakon dalekosežne gospodarske posledice. Kdor hoče imeti v hiši kopalnico ali garažo, centralno kurjavo itd. si preskrbi najprej od stavbnika ugodno ponudbo, ki jo posije svoji banki ali kakemu drugemu denarnemu zavodu. Cim denarni zavod ponudbo odobri, lahko začne dotični takoj modernizirati hišo, vse račune pa poravna denarni zavod. Hišni posestnik odplačuje potem svoj dolg v mesečnih obrokih v 5 letih s 5% obrestmi. Za dolg jamči vlada. Hišni posestnik lahko tudi renovira svojo hišo ali kaj prtzida, samo da stroški ne smejo prekoračiti 2000 dolarjev. Novi zakon bo pomagal tudi onim hišnim posestnikom, ki ne morejo odplačevati hipoteke. Dolžnik bo prosil za novo hipoteko za dobo 20 let, za katero bo jamčila vlada. Obresti so ne- Trlstarr Bernard: Ljubavno pismo Kolika neumnost sredi počitnic, pod jasnim nebom, pred lahno valovečim morjem, kolika nesreča za mladega Adolfa, da je tako slabe volje, tako zbegan, da sam ne ve, kje se ga glava drži. Ali je slabe volje zato, ker je baš mislil na bolezen svoje sestre, ki ni mogla zapustiti Pariza, ker še ni bila izle-čena njena pljučnica? Ne, kajti to skrb je imel včeraj ves dan tako dolgo, kakor je pač vajen. Ali misli na denar, ki ga je dolžan? Ne, kajti konec meseca je še zelo daleč. Ali pa je slabe volje zato, ker njegov konj šepa? Ne, kajti če njegov konj šepa, ga ne bo treba voditi iz staje. In nekaj dni mu ga ne bo treba jahati; tako 'bo rešen še ene skrbi. Nedvomno je slabe volje zato, ker se je že zgodaj zjutraj spomnil, da je danes torek in da mora pisati svoji ljubici. Gospa Chermozova je bila s svojim možem v Pirenejih. Ona in Adolf sta si pisala samo vsak tretji dan, da bi jima ne bilo treba hoditi prepogosto na poste restante. Včeraj je dobil pismo na osmih straneh, ki so bile enake Šestnajstim, kaiti gospa Chermuzova je imela navado pisati v obeh smereh, počez potem pa še po dolgem, na že napisane vrstice, kar je vestnega bralca močno oviralo pri čitanju njenih pisem. Adojf 1 je bil vajen odgovarjati samo na šti- I je trajalo njihovo obupno potovanje iz Hollywooda v New York, iz New Yorka v San Francisco. Končno se jih je le usmilil podjetni Fox in kupil leta 1928 vse patente. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko so nesrečni izumitelji dobili. Gotovo jim izum ni prinesel bogastva. Fox je pa takoj ustanovil družbo za vnovčevanje teh patentov. American Tiergon Corporation, v kateri je imel sam 90% delnic. Sedel je torej na dveh stolčkih, bil je magnat nemega filma, obenem je pa hotel postati neomejen diktator govorečega filma. In res se je zgodil čudež — nemi film je spregovoril. Fox seveda temu ni nasprotoval, pa tudi v ospredje ni silil, temveč je mirno čakal. Sele zdaj je vložil tožbo proti šestim vodilnim družbam zvočnega filma. Fox zahteva od njih 100 milijonov dolarjev odškodnine, ker so porabili za svoje zvočne aparature njegove patente, šele zdaj je prišel z barvo na dan, da je Tiergon Corporation njegov drugi stolček. Toženi filmski podjetniki se seveda branijo, češ. da se jim hoče Fox samo osvetiti, ker so ga zadnje čase izpodrinili s trga in iz industrije zvočnih filmov. Toda njihov položaj je obupen. Vse nižje mstance so dale Foxu prav in pred dobrim tednom je tudi vrhovno sodišče zavrglo vsa izpodbijanja teh razsodb. Tako bo Fox spravil milijonč-ke. izumitelji so se pa morali zadovoljiti s skromno odkupnino. znatne, pač se pa mora dolžnik zavezati, da bo plačeval še skromen prispevek v hipotekami zavarovalni fond, Lz katerega bodo krite morebitne izgube upnikov. Podobne določbe veljajo tudi za nove gradnje hiš. Ce odobri banka načrte, dobi prosilec takoj kredit. Ko je hiša dograjena, dobi hipoteko, plačljivo v 20 letih. Električna peč v krematoriju Temeljni zahtevi krematorija, da bi bila vpepelitev samo delo močno segretega zraka, ne pa plamenov, odgovarja najbolje električna sežigalna peč. Ta peč obstoja iz ogrevalnih teles, vdelanih v sežigalno celico in služečih samo segrevanju oeči same. Pri vpepe-Iitvi se spušča iz peči na 700 stotini segreti zrak električnim potom. Drugi ventilator odstranjuje nastajajoče pline in paro. Vroči zrak pa pregreva v tako zvanem kovinskem rekuperator-ju hladni zrak na 220 stopinj. Doslej običajno zidano peč v krematoriju je nadomestila kovinasta z zunanjim plaščem in toplotno izolacijo s čim manjšim nabiranjem toplote, tako da se je dala poraba toka znižati na 30 kiloTvatnih ur za eno sežiganje, do-čim potrebuje najnovejši krematorij na plin za vsako sežiganje do 35 kub. metrov plina. Ce hočemo »zakuriti« električno peč v krematoriju, potrebujemo 540 kilo\vatnih ur. za peč na koks pa okrog 300 kg koksa in še 150 kg za vpepelitev samo. Toplota se regulira v električni peči avtomatično. Krematorij v švicarskem mestu Bielu. ki je prvi dobil električno peč. je pokazal, da se dajo stroški za sežiganje mrličev močno znižati, kar najbolj priporoča to napravo. Migljaj. Zjutraj, ko odhaja mož v pisarno, mu izroči žena stekleničico vode za lase. — Cemu pa to? — vpraša mož začudeno. — Za tvojo tajnico, da ji ne bodo tako izpadali lasje. Razočaranje. — Kako se kaj počutiš v zakonu? — Razočarana sem. Zakon sem si mislila kot popolno harmonijo, toda m o; mož sploh ne uboga. Gloria Swansonova četrtič ločena Vest iz Los Ange-lesa o ločitvi zakona angleške filmske igralke Glorie Swan-sonove je vzbudila v Londonu razumljivo zanimanje, kajti baš pred tremi leti se je srečna filmska igralka v Londonu že četrtič omožila, vzela je za moža Mihaela Farmerja in preživela z njim v Angliji medene ted" ne. Naenkrat je pa vložila tožbo za loči- tev zakona zaradi grdega ravnanja. Swansonova je prosila sodnika, naj ji pusti otroke, ki bi jih rada sama vzgajala. S svojim četrtim možem je bila baje srečna samo nekaj dni, potem sta se po cele noči prepirala. Prvič se je poročila z ameriškim milijonarjem Henry Sombornom leta 1919, ki ga je zapustila leta 1923 in se ločila od njega. Njen drugi mož je bil znani filmski igralec VVallace Beery in kmalu po ločitvi od njega se je tretjič poročila z markizom de la Falaise de la Condrav, pa tudi njega je zapustila. Farmer je vzel Glorio, ko je znašala njena letna plača v našem denarju okrog 34,000.000, vendar pa niti moževo, niti njeno bogastvo ni moglo prinesti v zakon sreče. Tudi od četrtega moža se je Gloria v četrtek v Los Angelesu ločila. Kdo neki bo njen peti mož? Ločitev zakona pred 4000 leti Tudi v starodavnih časih je bilo zakonolomstvo glavni vzrok ločitve zakona Tudi v najstarejših časih so bili na svetu nesrečni zakoni in tudi naši predniki so poznali ločitev zakona. Najtoč-nejše informacije o ločitvi nam nudijo iz najstarejših časov stari babilonski pravni viri, in sicer določbe slavnega babilonskega vladarja in zakonodajalca Hammurabija. Njegov zakonik, zdaj že vsestransko proučen, prinaša mnoge določbe o ločitvi zakona. Kakor po naših določbah, je bilo tudi pred 4000 leti, ko je zakonik nastal, vzrok ločitve zakonov v prvi vrsti zakonolomstvo. Hammurabijev zakonik (par. 129) pozna samo ženino zakonolomstvo. Enako je bilo tudi še pri Mojzesu. Kazen je bila smrt za oba zakonolomca, če mož svoji ženi ni odpustil greha. Mojzes gre v tem pogledu še dalje in določa smrt tudi za ženo, o kateri je bilo dokazano, da je stopila v zakonsko zvezo deflori-rana. Po tem zakoniku vodi k ločitvi zakona tudi neredno življenje in grdo ravnanje z zakoncem. Pa tudi v tem primeru more zahtevati ločitev samo mož. Ce je ženina krivda dokazana, je zjJcon ločen, mož se lahko znova oženi, njegova prejšnja žena pa mora ostati pri njem kot sužnja. Nepremagljiv odpor more po par. 142. tega zakonika uveljavljati žena. Izraziti ga mora pred sodniki z besedami, naslovljenimi na moža: »Ne boš me objemal«. Ce se sodišče prepriča, da žena ni kriva na ločitvi zakona, ji je dovoljeno vzeti doto in se vrniti v očetov dom. Ce je pa i.jma krivda dokazana, jo zadene smrtna kazen, zvežejo jo in vržejo v vodo. Zakonik pa ne pove. kaj ie povzročilo na ženini strani nepremagljiv odpor. Zanimivo je, da zakonik ne proglaša zakonske zvez za ločene, temveč daje ženi samo pravico vrniti se v očetov dom. S tem je rešena zakonskih dolžnosti, na tihem ji pa zakon pušča možnost povratka k možu. če mu odpusti. Kot važen povod za ločitev zakona navaja stari zakonik neke vrste bolezni, najbrž nalezljive. Mož lahko v tem primeru vzame drugo ženo, najbrž da bi imel z njo otroke, ne sme pa zavreči svoje prve, bolne žene. Nji pripada po njeni izbiri bodisi dosmrtna preskrba v moževem domu aH pa povračilo dote in svoboden odhod iz skupnega gospodinjstva. Ta določba priča o zakonodajalčevem socijalnem čutu, kajti ženi je zagotovil preskrbo za vse življenje, ker je ne zadene neposredna krivda, da je bil zakon ločen. Končno lahko privede do ločitve zakona tudi ženina neplodnost. Tudi v tem primeru priznava zakonik, da ne gre za ženino krivdo, obenem pa priznava neke vrste odpravnino in odškodnino za doto. Tu pozna zakonik razne stopnje odškodnine po moževi stanovski pripadnosti. Zanimivo je pogledati, kakšna je bila pred 4000 leti pogodba, sklenjena ob vstopu v zakonsko rih straneh, toda morale so biti popisane do kraja. Po zajutreku je odšel po ozkih ulicah normandskega mesteca v Kasino. Stopal je počasi, da bi pot ne bila prekratka Smilil se mu je pes, ki je razkopaval krtino. Zasmilila se mu je objokana deklica, kajti želel si je samo lepa čustva. V Kasi ni je sedel na teraso z obrazom proti zapadnemu morju, čigar mirno, pravilno dihanje se je slišalo. Naročil je sladoled in pisalni pribor. Pisalni pribor so mu prinesli izredno hitro. Čakal je. da bi mu prinesli še sladoled, ker ga je hotel pojesti prej, pred-no bi začel pisati. Tudi sladoled so mu končno prinesli, čeprav je sedel v kavarni, kjer se natakarji vlačijo kakor megle. A če je že tu, ga je treba pojesti, da se ne raztopi. In naj bodo z žličko nabrani delci še tako majhni, naj bodo presledki med vsakim Še tako dolgi, vedno se pride do konca. Treba je bilo torej vzeti pero in papir ter napisati pod hotel v zastavah: »Srček moj!c Kaj pa zdaj? Sporočiti ji, da je prejel njeno pismo: »Dušica, prejel sem tvoje toplo pisemce.« Ta ponavljanja niso bila slaba. Cital sem jih vedno znova, poljubil sem jih desetkrat, stokrat, tisočkrat. — Lahko bi bil takoj rekel »tisočkrat«, toda ta način izražanja je bil zelo kori- sten, pa tudi zgovornejši. O prejetem pismu se ni dalo povedati nič več. Bil je šele dve vrstici nad spodnjim robom strani. Dosegel ga je zelo počasi z ognjevitimi »obožujem Te«, ločenimi med seboj s pomišljaji. Predno je obrnil stran, je iskal pivnik. Pivnika ni bilo. Prosil je natakarja, naj mu ga prinese. Kratek odmor. Obrnil je list, ga skrbno preganil in ostrmel nad nepopisano stranjo belega papirja. Morska bolezen ga je napadla pri tem pogledu in omahnil je nazaj. — Kaj bi ji napisal? Kako ubija čas? Mogel ji je opisati samo vožnjo z vozom. »Včeraj smo se peljali z vozom do BaqueTvi!la. To je dokaj lep kraj, oddaljen odtod osem kilometrov petsto metrov. Vožnja je bila dokaj dolgočasna. Brez tebe se dolgočasim.« Ni ji vedel povedati nič več o tem, kako ubija čas. A kaj je počela ona? — Kaj pa počneš ti, dušica? Se zabavaš? Ah, prepričan sem, da se zabavaš daleč od mene, pa reci kar hočeš. Jaz sem pa spričo tega ves nesrečen, ves potrt.« — Delal se je malo ljubosumnega, malo je potožil in tako srečno prišel na konec drugre strani. Na začetku tretje strani se .ga je pa znova lotil obup. In zroč na to, kar je bil že napisal, si je očital, da je preveč stiskal vrstice, oddaljene že itak preveč druga od druge. Iskal je nekaj naknadnih besed na račisn ljubosumnosti... zvezo, v kateri se računa z možnostjo ločitve, in kakšna je bila pogodba ob ločitvi. Pogodb prve vrste imamo mnogo, kajti zakonik je pod sankcijo neveljavnosti zakona določal za sklenitev zakonske zveze pismeno pogodbo. V londonskem muzeju se je ohranila tablica s tako pogodbo. Pogodba s~ je glasila: »Elmešumo, hčerko Ammijevo z roko Kisirte, hčere Ammijeve na povelje £umum-lipšijeva, njenega brata. Sa-mašlivir in njegova žena so izbrali za svojega sina Ibku Anunituma za ženo. Elmešum, njen brat in njena sestra so dobili kot kupno ceno štiri šekek (24 gramov srebra). Ce poreče Ibku Anu-nitum Elšemumi, svoji nevesti: »Nisi moja žena«, ji plača % mine W kg srebra). Ce pa poreče tako njegova žena, bo vržena v vodo.« Naslednji primer nam bo obenem dokaz, da so Babilonci poznali tudi ustanovo, podobno naši prostovoljni ločitvi. Tablica iz starobabilonske dobe, ohranjena v berlinskem muzeju, nam priča, da je bila zakonska zveza prostovoljno razdrta takole: »Šamaš-rabi se je ločil od Naramtu-me. Ona je dobila svojo odpravnino. Ce vzame Naramtum za moža drugega, je njen bivši mož Samaš-rabi ne bo tožil«. Sledi prisega obeh strank, imena 10 prič in datum. Zanimivo je, da se v tej pogodbi nikjer ne omenjajo otroci. Iz tega lahko sklepamo, da jih ni bik), da je bila žena neplodna in da je bila zakonska zveza baš zaradi tega razdrta. Pogodbe te vrste so bile pa zelo redke. Babilonske zakonske zveze so bile torej trdnejše od naših. Mnogo enostavnejša je bila ločitev zakona v sosedni Asiriji, kjer so ženo cenili mnogo nižje, kakor v Babiloniji. Asirski mož je lahko zapustil svojo ženo, ne da bi povedal, zakaj. V staro-asirskem zakoniku je določba, po kateri lahko mož zapusti svojo ženo in ji da po svoji volji odpravnino, če pa noče, ji ni treba ničesar dati in ona se mora vseeno izseliti iz njegove hiše. Tudi Hethiti so imeli svoj zakonik, iz katerega je razvidno, da so tudi oni poznali ločitev zakona. Ta zakonik je okrog 500 let mlajši od fiammurabije-vega in za polnopravne državljane ne pozna ločitve zakona. Edina možnost, da se ie zakonska zveza razdrla, je bila smrt enega izmed zakoncev. Tako vidimc že v pradavnih časih stališče, ki ga začelo 1500 let pozneje zagovarjati krščanstvo. To je razvidno tudi iz nekega hethitskega napisa, kjer ie v pogodbi med hethitskim kraljem Suppilumo in mitannskim kraljem slednjemu sicer priznana pravica ločiti se od žene, hčerke hehitskega kralja, in vzeti drugo ženo, toda samo pod kaznijo prokletstva bogov. ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Misel, da bi mogla ljubiti drugega, me žene v blaznost« ... Nesreča je pa hotela, da je prišel baš tisti hip natakar vprašat ga, ali še potrebuje steklenico z ledeno vodo. in tako ga je zmotil, da se mu je pretrgala nit te misli. Odložil je pero in se zagledal na morje. Toda morje ima preveč drugih skrbi, da bi pošiljalo misli ljudem, ki pišejo ljubavna pisma. Dovolj je zaposleno samo s seboj ter s svojimi točnimi urami plime in oseke. — Sicer pa, —je razmišljal Adolf, — nimam do petih nobenega dela. Ostanem tu. Tu pa tam bom pripisal besedico, ne da bi se tega zavedal, in tako bodo končno srečno izpolnjene vse štiri strani. Tisti hip se je pa pojavil na pragu Kasina Karel Tony s svojo krasno avtomobilsko čepico, ki jo je nosil vedno, kadar je igral biljard. Ta čepica je pa imela tudi svojo utemeljenost. Karel Tony je že tri leta odlašal nakup avtomobila, čigar silo je pomnoževal od leta do leta za nekaj konj. Adolf in Karel sta vsak dan igrala biljard. Vsak izmed njih je mislil, da je malo močnejši od drugega. To tekmovanje jima je delalo več veselja, ne^o biljard sam. ki ga nista imela rada. Videč, da ni dokončal svojega pisma. To-ny je sedel k njegovi mizi. — Pišeš? — Da. — je odgovoril Adolf. — Toda ne mudi se mi nikamor. Pisma pobi- Obdukcija l$2letnega starca Med ljudmi, ki so doživeli zelo visoko starost se največkrat omenja Anglež Thomas Parr. Bil je star 152 let ko je leta 1635 umrl. Earl of Arundel ga ie povabil k sebi v London in ga predstavil kralju. Kratko bivanje v Londonu med visoko gospodo je pa zadostovalo, da je starec zbolel in umrl. Kralj je zapovedal svojemu dvornemu zdravniku slavnemu VVilliamu Herveyu, naj raztelesi starca in mu o tem poroča. Obdukcija je pokazala, da je bil Parr izredno krepak. Njegovo mišičevje je bilo dobro razvito in ohranjeno. Smrt je nastala zaradi vnetja pljuč, toda pljuča so bila že prej bolna, na desni strani so bila priraščena k rebrom. Načete so bile tudi ledvice, žolčnih kamnov pa ni bilo nikjer. V splošnem >e bilo telo tako zdravo, da bi bil lahko Parr še živel, da ga niso povabili v London, kjer starčeva pljuča niso prenesla megle in slabega zraka. Tudi hrana mu v Londonu ni prijala, ker 'je bila predobra in preobilna. Parr je bil že 20 let slep in imel je slab spotnin. da se je le slabo spominjal zadnjih doživljajev, vsi dogodki iz prejšnjih časov so mu bili pa že izginili iz spomina. Preživel je bil devet vladarjev in več vojn, pa se jih ni spominjal. Ko je bil star 120 let, se je drugič oženil. Do odhoda v London je redno delal na polju in mlatil žito. Iz Trbovelj — FIlm o mar^ej^ki tragediji ta pogrebnih »ve*ano»tih v Beogradu pride tm dni tudi v Trbovlje. Prva predstava bo v soboto 24. t. m. zvečer v Delavskem domu, nato pa v nedeljo ob 14., 16. tn 20. url. V ponedeljek pa bo predvajan za mladino. — V Sokolskem domu pa bo prikazan ta film v sredo 28. in četrtek 29 .t. m., in sicer 38. ob 17. uri za Šolsko mladino osnovne šole Trbovlje II. in meščanske sole, 29. ob 17. uri pa za mladino osnovne Sole Vode. Odraslim pa bo prikazovan fiim oba večera ob 20. uri. — Občinski proračun odobren. Banska uprava je odobrila občinski proračun tukajšnje občine za leto 1934/35 brez ugovora in sprememb. Iz tega je sklepati, da je bil sestavljen po načelih radonalnefira gospodarstva, kar je treba v času težke gospodarske stiske pozdraviti Vsi znaki kažejo, da bodo sedanji občinski gospodarji prav uspešno delovali za napredek občine, na drugi strani pa, da ne bodo pri tem prezrli težkega položaja občanov, zlasti pri dobitnikov, ki bi v sedanjem položaju ne prenesli novih obremenitev. — Barbara-detiar. V prejšnjih časih, ko je bila rudarjem pošast »kriza« še neznana, in jih še niso v taki meri trle skrbi za vsakdanje življenje in bodočnost kot danes, so se vsako leto najbolj veselili svojega največjega praznika, t. j. proslave radarske zaščitni ce sv. Barbare. Na praznik sv. Barbare odnosno sledečo nedeljo se jfo zbralo v dolini pred glavno rudniško pisarno vse, kar nosi trne rudar, ne glede na položaj. Formirala se je ogromna povorka, ki je na čelu s starodavno rudarsko zastavo, delavsko godbo in uniformiranimi rud-niškimi uradniki, pazniki in rudarji odkorakala v cerkev, kjer je bila po namenu zaščitnice sv. Barbare služba božja. Po službi božji so se razkropili rudarji po dolini. Prejeli so ta dan od rudnika takozvani Barbara-denar, ki je ohranil še do danes to ime. Začelo se je pravo rudarsko veselje in zabava, ki je starim rudarjem Se danes v prijetnem spominu. Takrat je vladajo med rudarji še staro tradicionalno tovarištvo in vse večje stanovsko bratstvo, nego danes, ko je to tovarištvo že močno zrahljano po raznih strankarskih vplivih. Toda eno je rudarjem še ostalo kot spomin na nekdanje vesele in brezskrbne rudarske praznike in to je Barbara-denar. Rudarji spoštujejo svoje tradicionalne običaje, zato hočejo tudi letos lepo proslaviti svoj tradi-cijonalni rudarski praznik sv. Barbare. Letos bo času primerno renovirana tudi starodavna rudarska zastava, ki jo bodo rudarji ob letošnji proslavi sv. Barbare nekako znova razvili. Rudarji prejmejo tudi letos Barbara denar, in sicer izplača rudnik kopačem in ko paškim vajencem po 30 Din, vozačem po 20 Din ter ženskam in mladoletnim po 10 Din. Ta tramcionalna dajatev je rudarjem sveta, zato je tudi TPD ne ukine. .^^^^ Naročite — čttafte „LJUBLJANSKI ZVON" rajo iz nabiralnika šele ob petih. — Dokončaj svoje pismo, — je dejal Tony. — Potem bova igrala biljard. Bilo je res pametno dokončati pi-* smo, da bi lahko mirno igral biljard. Adoli se je ves obupan sklonil nad papir, kakor marljiv študent. Toda nobene besede več ni spravil iz sebe. Mislil je samo na včerajšnji biljard, ko je porazil Tonyja z dvanajstimi točkami. Danes ga bo porazil z dvajsetimi... Ker še vedno ni pisal, je Tony mislil, da ima pravico govoriti z njim. — Si videl nesrečo, ki se je pripetila davi na obali pri Sourdevalu? Tisto ladjico z izletniki, ki se je prevrnila... Tistega mladega moža, ki njegovega trupla niso našli? — Ne, — je odgovoril Adolf, — tega nisem vedel. In ves navdušen je jel pisati: Pomisli, dušica, da je ves kraj pretresla strašna nesreča. V Sourdevalu, prav blizu nas, se je davi prevrnila ladjica z izletniki. Nekega mladega moža niso mogli najti. Ali mi verjameš, srček, da je to grozno? Šele dvaindvajset let je bil star. Takoj sem pomislil na tvoje izlete v gore. Ne izpostavljaj svojega življenja nevarnosti, dušica moja. Kaj b bilo z menoj, če bi te izgubil? Modrovanje o smrti ga je privedlo na konec četrte strani in poljubčke, vroče, sladke poljubčke je moral pritisniti na rob. kakor da bi njegovo srce prekipevalo s papirja. Stran 6. »SLOVENSKI N A R O D«. <±o© 1". novembra 1984 beie£a čevlja Na stolen ob levi strani sobe so sedeli Ellery. Pete Harper, doktor Min-chen in upravnik bolnice James Para-dise. Izmed njih sta samo EUe«ry in Harper nepremično zrla na truplo. Minahen in Paradise sta bila napol obrnjena k vratom in obema se je poznalo, da se treseta. Doktor Samuel Pronty, poHcijski oglednik mrličev, je stal pri mizi Njegov črni kovčeg je stal kraj njega na tleh- Doktor Pronty je oblačil suknjo in tiho žvižgal otožno melodijo. Vsi so molčali. Zdelo se je, da nihče ne more najti besede, ki bi z njo izrazil svojo grozo spričo tega strašnega nepričakovanega zločina. Swanson je stal ves skrušen, naslonjen na vrata. Le tu pa tam se je ozrl na mrliča in takoj je usmeril pogled drugam. Inspektor, komisar in Sampson so stali skupaj in se ozirali po sobi. Soba je bila štickoglata. Imela je samo ena vrata in eno okno. Vrata so držala na južni hodnik in bila so baš nasproti glavnega vhoda v bolnico. Okno na levi strani zadnje stene je bilo Široko in skozenj se je videlo na dolgo dvorišče znotraj bolnice. Na levo od vrat ie stala mizica za stenografko, na nji pa pisalni stroj. Pri levi steni so stali štirje stoli, na katerih so sedeli EIlery in njegovi prijatelji Velika miza mrtvega zdravnika je stala v zadnjem kotu ob desni strani s čelom k levemu sprednjemu vogalu 3obe. V kotu za mizo je stal samo naslanjač, v katerem je počivalo Janneyevo truplo. Ob steni na desni strani je stal večji naslanjač, kraj njega pa omara, polna knjig. Drugače nj bilo v sobi ničesar, razen jeklorezov na stenah, predstavljajočih bradate zdravnike, in linoleja na tleh. — No, doktore, kaj ste dognali? — je vprašal komisar. Doktor Pronty je zamahnil z ugaslo pipo. — Ista storija gospod komisar. Tudi ta je bil zadavljen. Ellery se je sklonil naprej m si s prsti podprl brado. Njegove oči so gledale motno, izmučeno. — Z žico kakor v prvem primeru? — Da, kar poglejte. Oueen je stopil počasi k mizi, za njim pa še Sampson in komisar. Ko so se sklonili nad sivo glavo mrtvega zdravnika, so opazili na nji strnjeno kri. Inspektor in komisar sta se zdrznila. — Predno je bil zadavljen, ga je morilec udaril po glavi, — je pojasnjeval doktor Pronty. — S topim predmetom ga je, težko je reči. s kakšnim. Tu zadaj je temna lisa. baš nad malimi možgani. — Omamljen, da bi ne mogel kričati, ko ga je morilec davil, — je za-mrmral inspektor. Rana je na zadnji stran: glave, doktore. Kaj mislite, kako Je sedel, ko ga je morilec udaril? Morda je dremal, ali pa je bil tako globoko zamišljen, da ga je mogel udariti napadalec, stoječ pred mizo. Ce je pa sedel vzravnan, je verjetno, da ga je morilec udaril od zadaj. EIleryju so se zalesketale oči. toda premagal se je in molčal. — Uganili ste, inspektore. — Ustnice doktorja Prontyja so se komično borile z ugaslo pipo. — Napadalec je stal za mizo. Vedeti morate, da ni ležal takole iztegnjen naprej, ko smo ga našli. Sedel je naslonjen na stol takole, kakor vam pokažem... Stopil je malo nazaj in se prerinil med vogalom mize in steno do stola. Privzdignil je mrtveca zdravnika, ga prijel za rame, da je obsedelo truplo vzravnano v naslanjaču, le glava je visela na prsa. — Takole je sedel, — je dejal Pron-ty. — Kaj je, Oueen? Ellery se je nasmehniL — Oh, oh — da. Kar nadaljujte! — No, torej, poglejte sem. Tu lahko vidite žico. s katero je bil zadavljen. In Pronty je previdno dvignil mrličevo glavo. Okrog vratu se je dobro videla tanka krvava črta. Žica se je bila zarezala tako globoko v mrtvo meso. da je skoraj ni bilo videti. Na tilniku sta bila oba konca žice prepletena, kakor je bilo pri Abigail Doornovl. Inspektor se je vzravnal. — Tako je torej ta stvar. Tu je sedel, nekdo je vstopil, splazil se je za njegov stol. ga udaril po glavi, potem pa zadavil. Sam uganil? — Ste. Pronty je skomignil z rameni in pobral svoj kovčeg. — Nekaj bi lahko prisegel. Morilec je udaril svojo žrtev po glavi od zadaj, stal je za mizo... Tako. zdaj pa moram oditi. Fotografi so že bili tu, inspektore, dakti-Ioskopi tudi. Povsod je polno prstnih odtisov, zlasti na tej stekleni plošči, kakor mi ie bilo rečeno. Mislim pa, da so to večinoma odtisi prstov doktorja samega in njegove stenografke ali asistentke. Doktor Pronty je vzel klobuk, potisnil ugaslo pipo v usta in odšel. Inspektor se je znova ozrl na truplo, potem se je pa obrnil k Minchenu, rekoč: — Doktore, ta udarec po glavi vendar ni mogel povzročiti smrti 1 MALI OGLASI V vnen mallb oglasit) /eljs oeseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali >glas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo t-aKoj pri naročilu, lahko tudi v znam tcan -- Za pismeDF odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo PRODAM LAHKO KOČIJO, voz samec, vozne sani, ter ma-?ivno tehtnico za tisoč kg — v zelo dobrem stanju. — Naslov v upravi >Slov. Narodac. 3351 VEC VOZOV poceni prodam. — Vprašati v trgovini Stermecki, Celje. DVOSOBNO STANOVANJE s predsobo, kuhinjo in pritikli-nami se odda mirni stranki dveh do treh oseb. Naslov v upravi lista, 3387 STROJEPISNI POUK iesetprstnem sistemu, za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji od 6. do M$8- in od ^8. do 9. ure. Učna ura 2 Din. Pouk se prične 4. decembra. Vpisovanje dnevno Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. MLEKARNE in SIRARNE nabavljajo kemikal. za preiskovanje mleka, kulture in fermente za širjenje in kisanje, barve in ostale potrebščine pri LTKOS Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjev 8. 3389 »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in pianine tudi pre-lgrane ter popravlja m ugla-šuje strokovnjaSko najceneje. Pristni Dobrin j ski teran se toči le v gostilni DRAGA GUSTTJV, Kapiteljska ulica S, Ljubljana (pri pegleznu). S811 LEPO IZBIRO! en zimske enske in moške obleke, plašče, sukne n druge zim 5ke potrebščine. Vam oud' modna frgovirh JANKO CESNIK Ljubljana, Lingarieva ulica LISICE, KUNE, VIDRE itd. najhitreje In najbolj zanesljivo zastrupite z Letolinom. Vsaka zver pade na mestu v par sekundah kot od strele za-| deta. Mamilo (Witterungj mami zverjad iz velike oddaljenosti do vabe. Prospekte in navodila daje LYKOS Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjev 8. — Mnogo domačih priznanj! 3389 Cene govore! Preproge: Perzija, Smyrna, Banyai, Angora, Pirotske; tkanine za pohištvo, zavese, store itd. ČILIM" 9f PASAŽA NEBOTIČNIKA IVAN MAGDIČ krojač LJURLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ŠT. 7 — se priporoča za idočo sezono. 3333 Plošče . gramofone izposojamo, zamenjavamo, prodajamo in kupujemo »ELEKTROTON« Tavčarjeva uL 3. Trenchoati usnjeni auknjtci to aajooljš aaJrup pri PRESKERJTJ. LJUBLJANA. Sv. Petra o. 14 NAZNANILO! Cenjenim damam m gospo lom vljudno sporočam, da senc -ene za postrežbo v obeh oddel -cih znižaj za 20 % — Oeaaln taJori NAVLNfcEK. Ljubljana, ^lenburgova ulica. 60/1 PERNICE Lzgotovijene - velikost 180 > 115 z puhastega perja 220-300.- tn 340.- Din La puh pa 450.-. 550.- Din Garantiramo solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg stev. 2 36,1 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne OR. G. PICCOLIJA V LJUB LJ ANI — se priporoča bledim m slabotnim osebam 65/1 OGLAŠUJTE v malih oglasih v »Slovensken Narodu« velja vsaka beseo> >o para dave* Din 2.- Naj manjši znesek za mali oglat Din 5.-. davek Din 2.- Mai >g lasi se plaču je jc takoj; p< osti lahko v znamkah — Zs odgovore malih oglasov treba priložit) znamko. Šivalni stroji od Din 1600 naprej. Otroški vozički od Din 200 naprej. Dvokolesa od Din 950.- naprej. »Sachs« motorji od Din 5000.- Ceniki franko! naprej — pri Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška c 4. ZAHVALA V^-.r i- -ivi :. -V:. -• Najpnsrčnejše se zahvaljujemo za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ustno in pismeno ob britki »zgubi naše nepozabne soproge in tete, gospe Marije Kopač m. Lenarčič ter za poklonjeno cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo gospodu primanju dr. Breceljnu za takojšnjo zdravniško pomoč, tako tudi preč. g dr. P. Romanu Tommcu za podeljeno duhovno tolažbo ob zadnji uri. pevskemu rboru Kat. rok. društva za ginljive žalostinke. vsem zastopnikom raznih društev in zadrug, tako tudi vsem. ki so naši dragi rajni iz kazali čast na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Mar. Oznanjenja v Ljubljani, in sicer sedmina dne 32. t. m. ob 7 % zjutraj f.jubljana, dne 21. novembra 1934. JERNEJ KOPAČ soprog — Rodbina dr. CESNIKOVA in ostalo sorodstvo .'LisL za volane % različnih guban. SJPECIELNI EN TEL oblek, volan, šalov t L. d. \2UR1RAJNJE, entel vložkov Id ćlpk, PREDT1SKANJE, VEZENJE MONOURAMOV. i perila Hitro, fino in poceni tzvrsi Matek & Mikei, Ljubljane poleg hotela Štrukelj Narodna tiskarna LJUBLJANA V S MINUTAH ZA S LET MLAJŠA Velikanska izpremembo z uporabo pravega pudra POIZKUSITE TO Vi se danes Lahko pomladite za najmanj pet let m dobite svežo, baržunasto polt. zaradi katere Vam bo zavidalo vsako mlado dekle. Poizkusite to sami na sebi na tale enostavni način: Naprašite polovico lica z znamenitim pudrom Tokalonom (s smetanovo peno) ter motrite v zrcalu razliko obeh polovic Vašega lica. Videli boste isto presenetljivo razliko kakor na zgornji sliki. Puder Tok al on je edini puder, ki vsebuje smetanovo peno (pripravljeno po patentirani metodi). To ie sestavina, ki omogoča, da daje puder Tokalon licu prekrasno svežo dekliško lepoto. Smetanova pena povzroči, da ostane puder na licu petkrat dalje kakor sicer. Če ga samo enkrat dnevno uporabite, se Vaše lice ves dan ne bo svetlikalo. Ce se poslužujete pudra Tokalon, ste Lahko brez skrbi na vetru m dežju, plešete pa lahko tudi ure in ure v vroči dvorani. Vaša polt bo vendarle ostala sveža in lepa. Puder Tokalon omogoči vsaki ženi, da je videti takoj za mnogo let mlajša. Pri redni uporabi smetanova pena osvežuje m olepšire kožo. tU 100-letnici imena tvrdke Ant. Krisper dajemo v času od 22. do 30. novembra 1034 na vse naše cene poseben popust Izkoristite to priliko za Miklavžev nakup! Mestni trg štev. 26 ANT. KRISPER. LJUBLJANA Stritarjeva ulica 1—3 Jrerur* Jos't> Tamenčič — Ze »Narodno rintamo«: Fran J*re-**.k — 7