Skupščinska priloga Ljubljana, 6. X. 1977 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 31. SEJA DRUŽBENOPOLITICNEGA ZBORA 32. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI in 33. SEJA ZBORA ZDRU2ENEGA DELA BODO V TOREK, 25. OKTOBRA 1977 OB 17. URl V KLUBU DELEGATOV, LJUBUANA, PUHARJEVA 7 Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 31.sejo družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo v to-rek, 25. oktobra 1977, ob 17. uri v veliki sejni sobi KLUBA DELEGATOV, Ljubljana, Puharjeva 7-1. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršit-vi sklepov 30. seje zbora 2. Obravnava analize izvajanja srednjeroč-nega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1977—1980 v letih 1976 in 1977 3. Obravnava poročila o izvajanju štipen-dijske politike in štipendiranju učencev in študentov za šolsko oziroma študij-sko leto 1976-1977 v občini LJubljana Center 4. Obravnava družbenega dogovora o Iz-gradnji in financiranju kulturnega cen-tra Ivan Cankar in ustanovitvenih aktov delovne organizacije kulturnega centra Ivan Cankar 5. Obravnava osnutka okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Center za obdobje september 1977—julij 1978 6. Kadrovske zadeve 7. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar, I. r Na podlagi 171.člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 32. sejo zbora krajevnih skupnost! skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo v to-rek, 25. oktobra 1977, ob 17. uri v salonu KLUBA DELEGATOV, Ljubljana, Puharje-va 7-1. DNEVNI RED: 1. Potrdltev zapisnika in poročila o iz-vršitvi sklepov 31. seje zbora 2. Obravnava analize izvajanja srednje-ročnega družbenega plana občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1977—1980 v letih 1976 In 1977 3. Obravnava poročila o izvajanju štlpen-dijske politike in štipendiranju učencev in študentov za šolsko oziroma študij-sko leto 1976-1977 v občini Ljubljana Center 4. Obravnava družbenega dogovora o iz-gradnji ig financiranju kulturnega cen- tra Ivian Cankar in ustanovitvenih aktov delovne organizacije kultumega centra Ivan Cankar 5. Obravnava osnutka okvirnega progra-ma dela skupščine občine Ljubljana Center za obdobje september 1977— julij 1978 6. Obravnava predloga odloka o prenosu izvenproračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za intervencije v go-spodarstvo in dela sklada skupnih re-zerv občine Ljubljana Center na te-meljne organizacije združenega dela 7. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o sanaciji Ijubljanskega gradu 8. Obravnava predloga sklepa za uvedbo likvidacije Zavoda za počitniška leto vanja Ljubljana Center 9. Kadrovske zadeve 10. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare, I. r. Na podlagi 171.člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 33. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 25. oktobra 1977, ob 17. uri v KINODVORA-Nl KLUBA DELEGATOV, Mubljana, Puhar-jeva 7. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o Iz-vršitvi sklepov 32. seje zbora 2. Obravnava analize izvajanja srednje-ročnega družbenega plana občine Ljub- * Ijana Center za obdobje 1977—1980 v letih 1976 in 1977 3. Cbravnava poročila o izvajanju štipen-dijske politike in štipendiranju učencev in študentov za šolsko oziroma študij-sko leto 1976-1977 v občini Ljubljana Center in osnutka sprememb in dopol-nitev družbenega dogovora o oblikova-nju in izvajanju štipendijske politike v SR Slovenijl 4. Obravnava družbenega dogovora o Iz-gradnji in financiranju kulturnega cen-tra Ivan Cankar in ustanovitvenih aktov deiovne organizacije kulturnega centra Ivan Cankar 5. Obravnava osnutka okvirnega progra-ma dela skupščine občine Ljubljana Center za obdubje september 1977— julij 1978 6. Obravnava predloga odloka o prenosu izvenproračunskih sredstev, pravic in obveznosti sklada za intervencije v go-spodarstvo in dela sklada skupnih re-zerv občine Ljubljana Center na temelj-ne organizacije združenega dela 7. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o sanaciji Ijubljanskega gradu 8. Obravnava predloga sklepa za uvedbo likvidacije Zavoda za počitniška letova-nja Ljubljana Center 9. Kadrovske zadeve 10. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZZD 1 Iva Prosenc, I. r. Povzetek zapisnika 30. seje družbenopolitičnega zbora skupščine ob-čine Ljubljana Center, ki je bila dne 13. septem-bra 1977, ob 17. uri, neposredno po končanem 15. skupnem zasedanju vseh zborov, v veliki sejni dvorani Kluba delegatov, Puharjeva 7. V-________________________________________ PRISOTNI DELEGATI: 1. BORC AndreJ 2. BEVAR Ana 3. BUCAR Miloš 4. CUK Magda 5. DEBELJAK Ivanka 6. DESTOVNIK Karel 7. PLIS Drago 8. HVALA Ivan 9. KALCINA Liana 10. MARINŠEK Janez 11. FUHARIC Krešo ' ' 12. RAJNAR Marjan 13. EOZMAN Jaka 14. SUSNIK VUjem 15. SILIH Zlata 16. SEST Bogo 17. STEMPIHAR Vld 18. TEKSTOR dr. Anka t %19. 2UST Dente ODSOTNI DELEGATI: 1. ALBKEHT Roman------- -¦.- ¦ —^.—^^.^-^.^ — 2. BELE Meta 3. BO2IC Ladislav 4. PUBLAN Barbara 5. GOŠNIK Danijela 6. MALI Zlatko 7. NOVAK Zvone 8. RENCELJ Edvard , 9. ROTER Bado 10. STBITAB Antoo 11. VALENTINČIC Safia Sejo je vodil predsednik zbora Marjan Rajnar. Sprejet in obravnavan je bil nasledaji DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvrSltvi Bklepor 29. seje zbora 2. Obravnava osnutka statuta občlne LJubljana Center ki osnutka statuta mesta Ljubljane 3. Obravnava deloroega gradlva 2» Izdelavo ocene d*lo» vanja skupščinskega delegatskega sistema v občini I4ublja-na Center » 4. Kadirovske zadeve 5. Vprašanja delegatov Ad 1) POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O IŽVRSITVl SKLEPOV 29. SEJE ZBORA Zbar je soglasno sprejed naslednjd SKLEP: Zapisnik in poročilo o iz^ršitvl aklepoT 29. r»e]e Bbora se pofcrdl. /" -.--¦. ^-»-"-^ttv AdZ) OBRAVNAVA OSNUTKA STATUTA OBCINE LJUBUANA CENTER IN OSNUTKA STATUTA MESTA UUBLJANE Uvodno obrazložitev je podal na predhodnem skupnem easedanju podpredsednik Skupščtne občine Ljubljana Cen-ter in predsednik kamisije za statut, Vid Stempihar. V razpra.vi so sodelovali: Marjan Rajnar, Vid Stampi-har, Zlata Silih in Magda Cuk. Po razprsvi je zbor soglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Osnutek sprememb in dopolnitev statuta obfikie Ljubljana Center se sprejme v predlaganem besedi-ki ln se da v javno razpravo do 16. 10. 1977, ki jo organd-Blra Socialistična zvena. delovnega ljtidstva. 2. Privombe ta predlogi, podana v javni razpravi, se po6redujejo komisiji za stafcut občine Ljubljana Center. 3. Pripombe ln predlogi del^atov, podani na sejah nbora, se upoštevajo, kot da so bili dani v javnl razpravi ta Jih bo kotnisija za statut obravnavala pri Izdelavi pred. loga sprememb in dopolnitev statuta občine Ljutoljana Center. 4. Družbenopolitični zbor daje soglasje, da skapščina. mesta Ljubljane da osnutek spremembe in dopolnitve sta-tuta mesta LJubljana v javno razpravo. Ad 3) OBRAVNAVA DELOVNEGA GRADIVA ZA IZDELAVO OCENE DELOVANJA SKUPSCINSKEGA DELEGATSKE-GA SISTEMA V OBCINI LJUBLJ4NA CENTER Uvodno obrazložiteT je podal na predhodnem skupnem Easedanju vseh zborov Andrej Mlinar, »ekretar Občinslc« konference SZDL Ljubljana Center. V razpravl so sodelovali: Miloš Bučar, Andrej Eoic, Marjan Bajnar, Drago Flis in Vlljem SuSnik. Po razpravi je zbor soglašno sprejel naslednje SKLEPE: 1. Skupščina občine Ljubljana Cemter spreje-ma stališča občinske konference SZDL Ljubljana Center v svessi z oceno delovanja delegatskega skupš&n&kega siste-ma v občinl I^jubljana Ceater. 2. Imenuje se delovna skupina, ki jo sestavljajo po trlje delegati tz vsakega zbora skupšdine občine Ljubljana Center. Naloga skupine je, da iz zbranega gradiva in ocen pripravi predlog ocene delovanja delegatskega skupščin-»kega sistema v skupščini občine LJubljana Center in nje-nih delovnih telesih ter predloge sklepov, stališč in pripo-ro6il o nadaljnjem izvajanju delegatskega sistema in ure-»ničevanja delegatskih odnosov v sikupščini obttne Ljut>ya-na Center. 3. V delavno skupino družbenopolitičnega zbora m Imenujejo naslednji delegati: 1. BORC Andrej 2. SEST Bogo 5. 2UST Denis Ad 4) KADROVSKE ZADEVE Zbpr je eoglasno sprejel naslednje SKLEPE: 1. EazreSijo se dolžnosti članov korrdsije ca •amoupravne akte organizacij združenega dela: — Bukovec Jure — Kocjan Stanko — Madžarevid Borut — Novak Karla — Potokar Vlado — Bus Fendinand 2. Za člane komisije za samoupravne akte arganteadj Bdruženega dela s« Imenujejo: — Jovanovič Metka . — Petrič-Zalar Marija — Preselj Janez — Stepko Prano — Skof Anton — Testen Franc S. Za ravnatelja OŠ Lfidina v Ljubljani, Komenskega 19, se imenuje ZAVRL Lidija. 4. Za ravnatelja OS Prule, Pnile 13, se imanuje JA-VOBNIK Bogomir. 5. COP Viktor se razreši dolžno&ti ravnatelja OS Majda Vrhovnik v Ljubljani, Gregor&čeva 16. 6. Za -vršilca dolžnosti rarnate!.;a OS Majde Vrhovnik v Ljubljani, Gregorčičeva 16, se lmenuje ZOBEC Marta. Ad 5) VPRASANJA DELEGATOV Vprašanj ni bido. Seja je bila zakljudena ob 18.30. ZAPISNIK VODIL: PREDSEDNIK DPZ: Janez GRAD, I. r. Marjan Rajnar Povzetek zapisnika 31. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila dne 13. sep-tembra 1977, ob 17. uri, neposredno po konča-nem 15. skupnem zasedanju vseh zborov v sa-lonu Kluba delegatov, Puharjeva 7. Sejo je vodil predsednik zbora Diišan Kampare. Od skupnega Stevila-35 delegatskih mest v zboru j« na seji, po poročilu komisije za verifikacijo pcx>blastid, prisotnih 34 delegatov. Zbor je veriticiTal pooblastlla vsem prisotnim delegatom. Na eeji so prisotni naslednji ddegati: KS AJDOVSCINA: Bukovec EmU, Majcen Nada, Gal« Ciril, Banked Jože. KS GRADISCE: Villaa dr. Jože, Markie Vida, Burger Lud-vlk, PoJJanSek Miloš. KS KOLODVOB: Bijyak Zmaga, Ferčnik Zdenfca, Tav^ čar Franca, ZaJetel Karel. KS POLJANE: Janež Jože, Arrigler Vojko, DuSUS Pavla, Bukovac IiOjze, Herzog Hilda. KS PRULE: Korošec Radmila, SuStar Vida, Kozino 2eljko, Polanec Stefan. KS STARA LJUBLJANA: Prezelj Mila, Kopač Vlasta, Kump Rudolf, Marodič Marija (odsoten Mihelič Janez). KS STARI VODMAT: Kompare Dušan, Lenart dx. Vera, Pavlto Franc, MeSko Aleša. KS TABOR:Lukafi Jefto, Saje Jože, Cerjak Alojz, Br«. zar Stana, Lesar Viktor. Sprejet ia obravnavan j« bil naslednjd DNEVNI RED: 1. Potrditev zaplsnika in poročila o izvršifcvi sklepor 14. skupnega zasedanja abora krajevnih skupnostl In zbora združenega dela. 2. Obravnava osnutka statata občlne Ljubljana Ceniter iin osnutka statuta mesta Ljubljana. 3. Obravnava delovn^a gradiva xa. izdelavo ocene deloL vanja skupš&nskega delegatskega »istema v občini Ljub-ljana Center. 4. Predlog odioka o spremembi odloka o določitvi ob-močij, za katere se izdelajo zazidalni načrtl za nadzidavo objekta Gregorčičevra 27, na obmodju zazidalnega otoka CO 1-*. in Predlog odloka o spremembl cxlloilca o sploSna prepo-vecli graditve ter prepovedi paroelacije zetrUjišč na območ-Ju mesta LJubljane — za nadzldavo objekta Gregorčičeva 27 na obmoeju saaidalnega otoka CO 1—8. 8. Predlog sklepa o odcVbritvi sredstev iz stalnega rt-zervnega sklada proračuna občine Ljubljana Center za odstranitev posledic potresa. 6. Obravnava predloga odlofca o hSnem redu. 7. Kadrovske zadeve. 8. Vprašanja delegatov. Ad 1) POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O IZVRSITVI SKLEPOV 14. SKUPNEGA ZASEDANJA ZBORA ZDRU2K-NEGA DELA IN ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Zbor je soglasno sprejel naslednji SKLEP: Potrdi se zapfcaiik in poročilo o izvršltvi sklft. pov 14. skupnega zasedanja zbora združenega dala ln zbo-ra krajevnih skupnosti. Ad 2) OBRAVNAVA OSNUTKA STATUTA OBCINE LJUBLJANA CENTER IN OSNUTKA STATUTA MESTA LJUBUANA Uvodno obrazložitev je podal na predhodnem skupnem zasedanju zborov Vid Stempihar, podipredsednik skupščine občin». Ljubljana Center tn predsedoik komdsije za statut občine. V razpravl, v kateri so ugotavljali, da je osnutek statu-ta občine primeren za javno razpravo, so delegati frrggiM naslednje pripombe: Arrigler Vojko, KS Poljane, predlaga, da se temeljria načeJa statuta oblikujejo t , bolj preprostem in razumljivem jeziku. Vllfan dr. Jože, KS Gradišče, ugotavlja, da v osnutku statuita občine manjkajo doioL-be o volitvah delegatav v zvezni sbor SkupšSine SFRJ, ter opredelitev o povezovanju dela teh dolegatov z zbori o> činske skupščine. PredJaga, da se statut obdine v 6mislu njegoviih ugotavitev dopolni. Janež Jože, KS Poljane, predlaga, da se besedilo statuta občine dopolnl z ustre-znimi določbami o organizaciji g> »redovala naslednje pripombe: — obema statutoma manjka preambula, — t obeh statutih so prešlbko obdelane družbemapoB-ti&ie organizacije, katerih vlogo in položaj je potrebno konkretizirati pri večinl poglavlj. — v obeh oanutkah so samoupravne interesne skupno-*ti, ki so sestavnl del skupščinskega slstema, neoprijemlji-vo opredeljene. — konferenca delegacij predlaga, da se prl oblikova-nju rešitev na posameznih področjih odnosov, kl jih opre. deljujeta občinskl ln mestni statut, uporabi ta ustvarjalno konkretizixa študija tovariša Eldvarda Kardelja, ki je bila podilaga za razpravo na 30. sejl predsedstva CK ZKJ in gradivo z letne skupš&me skupnosti slovenskih občin. konferenca delegaoij Lt. 38 — Klašnja Mornčilo, H j« posredoval naslednjo pripombo: — v delo družbenih svetov naj se vkljudi sodelovanje ustorezmh zaianstvenih in strokovnih Institudj. konferemca delegacij št. 50 — Kranjc Marjan, ki J« posredoval pripambe k naslectojlm členom: — k osnutku statuta mesta Ljubljane: 83., 184. jn 186. 61en — k osnutku statuta občlne IJublJana Center: 117. ln 119. Oen. Osnavno iabxxiišče posredovanja pripomb je v dejstvu, da so predlagateljd osnutkov statuta mesta Ljubljane to statuta občine Ljubljana Center v delu, ki se nanaša na problematiko Ijudske obrambe, zanemarili določbe republi-škega zakana s tega področja, kakcr tudd sklepe dogovora na posvetOTanju skupnostl slovenskih občin: konferenca del^acij 5t. 1. — Dremelj Ivan, M j« posredoval naslednjo pripoanbo: V 178. Henu osnutka etatuta bl moralo biM vnefieno določilo, da vsd 2toorl dbčlnske skupščine vodido na skup-nem zasedanju delegate za zveznl zibor skupščine SFRJ. St^lasno so bili sprejeti naslednjl SKLEPI: 1. Osnutek sprememb In dopatoitev statata občlne Ljubljana Center se sprejme v predlaganem bese-dilu fcsedav javno razpravo do 15. 10. 1977, ki Jo orga-niaira SZDL. 2. Priporabe In predlogi, podanl v javni razpravl, so pasredujejo kamisiji za sta*.uit občine Ijuibljana Center. 3. Pripombe In predlogi delegatov ln delegacij, podane na sejah zborov, se upošterajo kat da so blll danl v Javnl razjaiavi in jih bo kamlsija za »tatut obravnavala prt jede- lavl predloga sprememb in dopolnltev statuta obdine LJub-ljana Center. 4. Fripombe in predlogi, ki so jlh del^acije in delegati pcxlali na sejah zborov k osnutku sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljana, se posrednjejo komisiji za statut mesta Ijjubljana. AO 3.) OBRAVNAVA DELOVNEGA GRADIVA ZAIZDELAVO OCE-NE DELOVANJA SKUPŠCINSKEGA DELEGATSKEGA SISTEMA V OBCINI LJUBLJANA CENTER Uvodno obrazložitev je na skupnem zasedanju vseh zborav podal AndreJ MiiiTia.rt sekrelar OK SZDL Ljuibljana Center. Razprave nl bilo. Soglasno so bili sprejetd naslednji SKLEPI: 1. Skupščina občine Ljubljana Cent©r 6pro-jema stališča občinske konference SZDL Ljobljana Centor v cvezi z oceno delovanja delegatskega skupščinskega sisto-ma v občini Ljubljana Center. 2. Imenuje se delovna skupina, kl Jo sestavljajo po trije delegatl iz vsakega zbora skupščine občine Ljubljana Center. Naloga skupine Je, da iz zbranega gradlva in ocen pripravt predlog ocene delovanja delegatskega skupščin-skega sistema v skupščini Občiae Ljubljana Cemiter iu njenih delovnih telesih ter predloge sklepov, etaliSfi In pripoiofiil o nadaljnjem iavajanju delegatskega sistema ln ureaničevanja delegatskdh odnosov v skupžčinl dbčina Ijubljana Center. 3. V delovno skupino se imanujejo naslednji delegati zbara združenega deia: 1. Janea Umek, del. konf. St. 16 (Petrol) 2. Boris Pavlica, delegat, komf. deL št. 27 (Kotnpas) 3. Zofija Krek-Klemen, delegat konT. del. 6t. 49 (RK SZDL) AD4.) PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O DOLO. CITVI OBMOCIJ, ZA KATERA SE IZDELAJO ZAZIDALNI NACRTI OBJEKTA GREGORCICEVA 27, NA OBMOCJU ZAZIDALNEGA OTOKA CO-1/9 ln PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O SPLOSNI PREPOVEDI GRADITVE TER PREPOVEDI PARCELACI-JE ZEMUIŠC NA OBMOCJU MESTA LJTJBLJANE — ZA NADZIDAVO OBJEKTA GREGORCICEVA 27 NA OBMOO. JTJ ZAZIDALNEGA OTOKA CO-1/9 Uvodno obrazložltCT Je podal Bogdan ing. Opresnlk, dan IS. Razprave nl bilo. Soglasno je bll sprejet nasaednjl SKLEP: Skupšdina občine Ljubljana Center se strlnja, da skupšdina mesta Ljubljana sprejme odlok o spremem-bah odloka o določatvi območij, za katera se izdelajo zazi-daim nafirti — 2a- nadzidavo abjekta Gr^jorčičeva 27 na območju zazidatoega otoka CX)-l/9 ter odlok o spremembi odioka o prepovedi graditre ter parcelacije zemljiSč na območju mesta Ljubljana — ssa nadzldavo objekta Gregop-čičeva 27 na obmodju zazidalnega otoka OO-1/9 t predleg*-nam besedilu. ADT 5.) PREDLOG SKLEPA O ODOBRITVI SREDSTEV IZ STAL-NEGA REZERVNEGA SKLADA PRORACUNA OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA ODSTRANITEV POSLEDIG POTRESA TJvodno obražložitev Je podal Bogdan te^;. Opraaoilc Bazprave ni bllo. Sc^Iasno je bia sprejet SKLEP: Iz stalnega rezervnega sklada proračun* občl-ne LJubljana Center »e odobri samoupravnl staoavooiJakl •fcupnosti občlne Ljubljana Center znesek t vi&nl 2.500.000 din za odstranitev posledic potresa na objektift Cankarjevo nabrežje 7, Prule 1 in 3 in RLmska 2. AD 6.) KADROVSKE ZADEVE Uvodno obrazložitev k predlaganim sklepom Je i>odai Stane Curk, svetovalec službe za kadrovske zadeve. V razpravi Je sodelovala Desanka MikuS, delegatka 36. kooference delegacJJ. Na njene prtpombe Je na »eji odgo-voril Stane Curk. Soglasno so bili sprejeti naslednji - SKLEPI: 1. Razrešijo se dolžnosti članov komisije za eamouipravne akte organizacij adruženega dela: — Bukovec Jure — Kdcjan Stanko — Madžarevič Borut ¦— Novak Karla — Potokar Vlado — Rus Ferdinand 2. Za člane komisije za samoupravne akta organlzaclj Bdruženega dela se imenujejo: — Jovanovič Metka — Petrlč-Zalar Manija — PreselJ Janea — Stepko Frano — Skof Anton — Testen Franc 3. Za ravnatelja OŠ Ledina v Ljubljanl, Kamenskega 19, se lmenuje Zavrl Lidija. 4. Za ravnatelja OS Prute v LJubljanl, Prule 13, se imanuje Javornlk Bogomir. 5. Cop Vlktor se razrešl dolžnosti ravnatelja OS Majde Vrbovnlk v Ljubljani, Gregorčičeva 16. 6. Za vršdlca dolžnosti ravnatelja OS Majde VrhovnUc t IJuM.jani, Gregorčičeva 16, se imenuje Zobec Marta. AD 7) VFRASANJA DELEGATOV Kaaferenca delegacij št. 20 — Sarc Janez: Kje ležijo problemi, da imamo naenkrat toliko imeno. vanj in menjave ravnateljefv osnovndh L61? Konferenca delegacij št. 38 — Klašnja Momfiilo: Z Izgradnjo Karlovškega mostu je ogrožen obstoj Bota-ni&iega vrta. Zaradi splošne izobražervalne pamembnostl ea SR Slovenijo, ki jo ima ta instdtucija že več kot 150 let, sta Biotehnjčna fakulteta in uprava Botaničnega vrta spro-žila akoijo za preselitev prl naslednjih institucijoh: Repub-Uškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje, Izobraževalnl »kupnostl Slovenije, Ljubljanskemu urbanlsttčneniu zavo-du, kl Je že odobril navo lokaoijo, ter prl Skupščinl občine Vi6-Budnik. Do razgovora z Izvršnim svetom Skupšiine meeta LJubljana še ni prišlo, čeprav Je bilo prece] pobud. Prosimo, da Skupš&na občine Ljubljana Center posre-duje prt SML, glede tega, kak&no staliSče bo zavzela v Evead ¦ preselitvijo Botaničnega vrta, In, all Je upaiti n» flnandno pomoč mesta Ljubljane? Konferenca delegaclj St. 40 — Janežič Jože: Postavljamo tri vprašanja r zvezi & parkiranden) r Ljubljani. 1. Ob sprejemu novega prometoega režima t mestu I^jubljana se je kot argument pojavljalo vellko parkirišča pred halo Tlvoll. Danes na tem parklriSču pobiramo par-kirndno to po svotfe to odvrača ljiidl, da hl parklraH na njem. To pobiranje parkirnine in teredno majhno Stevilo ljudi, kl parkirajo, tudi ekoncaasko ne opravičuje svojega obstoja. Pobira se parkirnina samo perioditao, samo ob navalu in glede na itevilo avtomobllov. All ne bl bilo umestneje, da se ukine pobiranje komu-nalne takse v tlvolskem parkiriifiu? 2. S« bolj Eapleteno pa J» pobiranj« parkimin« oa 2alah. Partdmlna se poblra predvsem tafcrat, ko se prl-Cakuje veCJe pogrebe in Je ekanomska računlca očitnejša. Kakšne občutke imajo ljudje, kl prihajajo pokopavat »vojce, Je Jasna. 3. Z navini prometnim režlinoin Je parklranje v Dal-matinavi ulici pred hotelom Turist fiasoroo omejeno. Pred hotelom pa stalno stojijo avtobusl na obeh straneh in delno ovlrajo ter ogrožajo promet. All Je to dopustno, in če nd, kakšne so sankcije? Seja je bila zaključena ob 18.45. Sekretar ZZD: Predsedujočl: Vlda TurčInoT, 1. r. Tomislav Tomić TOČKA 2____________________________________ Analiza izvajanja srednje ročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letih 1976 in 1977 V skladu z zakonom o temeljlh slstema družbenega planiranja In o družbenem planu Jugoslavije smo v zad-njih mesecih leta 1976 occnili lavajanje sprejetega dru* benega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1976 v obfiini. V zadetku leta 1977 je bila ladelana 5e podrobnejša anallza gospodarskih glbanj v občlni v letu 1976 in v zvezi s tem ocenjeno lzvrševanje družbenega plana in smemic za leto 1976. Na podlagi opravljenih ocen jo skupšfiina občine LJub-ljana Center sprejela v januarju 1977 smemice za ura-snldevanje srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 v letu 1977. Predložena analiza o izvajanju družbenega plana y prvih dveh lctlh planskega obdobja predstavlja lzhodl-šfie za prlpravo smemio za uresničevanje srednjeročne-ga družbenega plana občine v letu 1978 ln zajema na-slednja temeljna vprašanja: — kako so se izvajale v letu 1976 in se izvajajo t letu 1977 osnovno naloge in uresnlčujejo cilji lz družbe-nega plana in smemic za leto 1977, kakšne so možno-sti izvršltv« do konca 1977. leta, ziastl pa Se, kako se lzpotojujejo obveznosti \z dogovora o osnovah družbe-nega plana občine, kl so ga podplsall temeljnl nosilci planiranja v občlni; — katere naloge se po predvldenl dlnamlkl ne lzva-Jajo, kakšni so vzroki za to in kaj je potrebno storitl, da se pospcšl realteacija teh nalog. I. GLOBALNA OCENA RAZVOJA IN UGOTOVITVE IZVAJANJA TEMEUNIH NALOO TER URESNICEVANJE CIUEV DRU2BENEGA PLANA OBCINE V LETIH 1976 1N \m Splošne ogO^OTltve Za obravnavano obdobje so anačilna prizadevanja de-lovnDi ljudl ta obdanov za uveljavljanje družbenoeko. nomskih odnosov v celotnem združenem delu na podlagl ustavnlh nadel ln doloflil. V začetku tega obdobja so tekle v vseh sredlnah združenega dela razprave o osmitku zakona o združenem delu na podlagl anallz obstojefie samoupravne organlzl-ranosti ln priprave za bododo samoupravno organlzlra-nost v skladu z določili zakona o združenem delu. S Bprejemom Bakona o asdruženem delu je celotna aktiv-nost preSla r drugo fazo, to Je v fazo lzvajanja dolofill eakona ta pripravo nm izvajsnje tistth določil, ld jlh bo potrebno t celott tavajatl v letu 1978 ln 1979. Ta aktiv- aost Je vplivala na Mtrejše uveljavljan]« samoupravnlh odnosov na vseh po&ročjih združenega d«la in na bi-trejše uveljavljanje ustavno pravnega položaja delavca t temeljni organizaciji združenega dela. Za spremljanje izvajanja zakona o adružencm delu je občinska skupšeina imenovala v začetku leta 1977 ko-misijo, ki pri svojem delu sodeluje tako z družbeno-političnani organizacijami kot s temeljnimi subjekti v vseh sredinah združenega dela. V večini organizacij združenega dela » samoupravni organi v prvem polletju 1977 imenovali posebne komi-sije za pripravo akcijskili programov ln spretnljanje izva-janja sprejetili programov za uresničevanje določil za-kona o združenem delu v svoji sredini in s tistimi organizacijami združenega dela, s katerimi se dohod-fcovno povezujejo ter z njiml združujejo delo in sred-stva. Procesi sdruževanja dela tn sredstev, ki so se pri-Celi to v času po sprejemu ustave In so v obdobju pred sprejemom zakona o združenem delu nekollko za-ostali, so se pričeli odvijati z večjo lntenzivnostjo pred-vsem v letu 1977. Res pa je, da procesi združevanja dela In sredstev Se vedno nezadovoljivo potekajo na po-dročju povezovanja blagovnega prometa s prolzvodnjo, jslasti v zun&nji ln grosistični trgovinl. Intenzivlranje dela na opredeljevanju osnov za ure-dltev dohodkovnlh odnosov, o Cemer morajo bitl spre-Jeto samoupravne odločitve pred koncem leta, bo vpli-valo na hitrejšo realizacijo zastavljenih ciljev srednje-ročnega plana. Prl tem- je potrebna tudi nadaljnja anga-žlranost vseh družbenopolitiinlh sil in samoupravnlh orga-nov 7 občini. Uveljavljanje ustavnega nafiela o svobodni, menjavi dela In združevanju sredatev na podrofiju materialne pro-izvodnje sc je nadaljevalo v sredinl leta 1976 s spreje-mom samoupravnih sporazumor o temeljlh srednjerofi-nih planov za obdobje 1976—1980 za področje gospodar-ske infrastrukture. Nove odnose znotraj združenega dela bo potrebno poglabljati tudl tako, da bodo Izvajalci v organizacijah združenega dela gpspodarske infrastrukture tekode obveščali ostale udeležcnce v združenem delu o Izvajanju sprejetih planov razvoja In korišfienju zbranlB oziTOina združenih sredstev svobodne menjave dela med delavci na področju materialne proizvodnje. S sprejemom samoupravnih sporazumov o temeljlh planov družbenih dejavnostl v obdlni za Izvajanje pro-gramov teh dejavnosti v obdobju 1976—1980 se prifienja uveljavljati svobodna menjava dela t celotnem adruže-nem delu. V obravnavanem obdobju ugotavljamo prepočasno uveljavljanj« svobodne menjave dela znotraj organlzaclj združenega dela mod delavcl v temeljnth organlzacljah združenega dela tn delavd v delovnl skupnosti skupnih služb. Prav tako je prepočasno uveljavljanje dohodkovnlh odnosov in združevanje dela in sredštev znotraj organd-zacij adruženega dela družbenih dejavnosti, kar bo po-trebno v naslednjem obdobju pospcšitl na osnovl novlh eakonov, dogovorov in sporazumov na tem področju. , Prepočasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov In od-vijanje procesov združevanja dela in sredstev na podlagi teh odnosov so vplivali tudi na nezadovoljivo dinamiko gospodarskega razvoja ln zaostajanje rastl produktivno-sti dela ter na počasnejšo rast rcalnega družbenega pro-tevoda. Nezadovoljlva gospodarska glbanja ilastl t prvem polletju leta 1976, ki' so med drugim tudl posledica premalo nafirtnega razvoja celotnega gospodarstva v pr*-, teklem obdobju, go vplivala tudl na visoko števllo orga-nizacij združenega dela, kl so zakljufiile postovno leto 1976 z izgubo all z zelo skromnlml gospodarsklmi re-sultati. Kljub predhodnirn sklepom, stališčem in napoti-lom občinske skupščine so bile potrebne t nekaterih gospodarskih organizacijah, ld ž« dalj daaa poslujejo z Izgubo ali na robu rentabilnoiti, direktn« latomodj« občinske skupSClne, izvrSnega sveta in družbenopolitičarh organizacij. Bezultati prvega polletja 1977 kažejo, da je bilo kljub takim prizadevanjem v nekaterih organizaci-Jah združenega dela še vedno presnalo lastoih naporov za analiziranje vzrokov za nastalo stanje in sprejem ter lzvajanje ukrepov za odpravo ugotovljenih vzrokov. Zaostajanje gospodarske rastl v prvlh mesedh leta 1976 Je kljub oživljanju gospodarstva v zadnjih meseciii leta 1976 vplivalo na doseganj« nižje rasti družbenega proizvoda od plansklh predvldevan]. Dinamifeejša gospo-darska rast, kl se je nadaljevala v prvem polletju 1977 pa omogofia hltrejšo rast družbenega prolzvoda v letu 1977, kl bo ob zadržanju sedanjega trenda vpllvala na to, da bo v prvlh dveh letih »rednjeročnega obdobja skoraj dosežena s srednjeročnitn planom predvidena rast družbenega proizvoda. Kljub izboljšanem trendu rastl družbenega proizvoda, akumulativnost gospodarstva še nl zadovoljiva in zlasti na področju obiino ne beležiMio dovolj programov za rentabilne naložbe, ki bi v tem ln v naslednjem obdob-Ju blstveno vplivale na večjo akumulativnost ln omogo-člle spremembo strukture gospodarstva. Hltro naraSčanje izvoza v letu 1976, kl Je preseglo planska predvidevanja tn je bilo bolj poaledica roanjSega povpraSevanja na domačom trgu kot rezultat nafirtnega proučevanja tujlh trgov, se je v prvem polletju 1977 umirilo. Pri tem pa se zaradl ponovnega pove6evanjs uvoza t letu 1977 slabSa odnos pokrivanja uvoza a izro-zom. Zunanjetrgovinska glbanja Je potrebno skrbno anali-zlrati tn izkorlstitl vse možnosti za zadrževanje rastl uvo. za in pospeSevanje lzvoza tako z združevanjem dela ln sredstev zunanjetrgovlnskih organizacij združenega dela s prolzvodnlml kot preko samolipravnlh Interesnih skup-nosti za ekonomske odnose s tujtno. V prvih dveh letlh srednjerofinega obdobja ne mo-remo biti povsetn zadovoljnl z doseženimi rezultatl po-vezovanja oziroma združevanja tn specializadje trgovina na drobno. Ccprav so organizacije združenega dela s tega področja ustanovile razne iniciativne skupine za oprede-Htev konkretaiih oblik povezovanja in so se v tej smeri vršili mnogl razgovorl, ugotavljamo poSasno realizacdjo plansklh usmcritev na tem podrofiju. Enaka ugotovltev velja tudl za prooes združevanja projcktivnih organlza-dj združenega dela. Produktivnost dola, W je t letu 1976 bistveno »-ostajala za plansklmi predvldevanjl, j« v prvem polletju 1977 pričela rasti to se bo ob nadaljnjih naporih za rast produktivnoBti približala plansklm predvidevanjem. V obravnavanem obdobju je bilo prepočasno uveljav-Ijanje nagraj«vanja po delu ln doseženih rezultatlh dela. Na tem področju potekajo Intenzdvne priprave za uve-ljavltev dolofiil zakona o združenem delu o delitvi do hodka In sredstev za osebne dohodke po delu, zato pred, videvamo, da bo rast osebnih dohodkov ostala v okvlru planskih predvldevanj ln v odvisnosti od rasti produfc tivnosti. V primerjavl s preteklim obdobjem beležimo na po-dročju nagrajevanja vcfija prizadevanja ln doslednejšo akcijo skupnih komisij podpisnic samoupravnih sporazu-mov o delitvl dohodka in sredstev za osebne dohodko. čeprav v prvih dveh letih nekoliko presegamo z do-govorom o temeljih družbenega plana predvidene stopnje zaposlovanja zlasti na področju negospodarstva, se v prvem polletju 1977, stopnja zaposlovanja tudi na tem področju umirja, medtem ko ostaja na podrofiju gospo-darstva zaposlovanje v mejah predvldevanj srednjcročnega plana. Na podrofiju kadrorske politike kljub dosezenlm po litlvnlm premilcom ugotavljamo Se vedno prepofiasno uveljavljanje dolgoročnejšega načrtovanja ustreznlh ka-drov ln njihovega sinhronlzlranega lzobraževanja s po-trebanil gospodarstva. K temu pa tudi premalo prispeva Itipendiranje kadrov ta dopolnllno lzobraževanje ob delu, kakor tudl t» uvedcoo usmerjeno lzobražcvanj«. PredvV tfevamo, ds bo razprava e osnutku eakona o delovnih raanerjLh In kasnejše izvajanje zakona prispevalo k bolj realnl delitvi delovnih nalog kot pa »o jih sedaj zaje-male sistemizacije delovnih mest. Več pozomosti bo po-trebno usmeriti za ustrezno fonniranje ln razporeditev strokovnih kadrovskih služb, slasti za potrebe maajšlh delovnili organlzaclj. Na področju štipendijske politike j« t prvlh dveh tetih planskega obdobja upadel interes mladine do pri-jav za kadrovske štipendije, istočasno pa naraš6a toteres do štipendij lz združenih sredstev. Vzroke za to gre lskati tudl v pomanjkljivih in pogostokrat tudi nereataih programth potrebnih. kadrov, kl so tako slaba osnova sa razpisovanje ozdroma dodeljevanje kadrovskili štipen-dlj. Medtem ko bo na področju splošne porabe t obflnl dosežena sprejeta ussmeritev zaostajanja za rastjo drui-benega proizvoda, pa je skupna poraba v letu 1976 rasla preko predvidevanj in hitreje od rasti družbenega pro-Izvoda. S sprejemom programov družbendh. dejavnosti za leto 1977 v okvlm srednjeročnih planov ln prispevnih Btopenj za to leto predvid(jvamo, da bo v letu 1977 rast eredstev za potrebe skupne porabe že bolj usklajena z rastjo druzbenega proizvoda. V letih 1976 ln 1977 je bilo uspežno sodelovanj« občl-ne t vseh akcljah za solldarnostno prispevanje deleža sa hltrejši razvoj manj razvitih območij t SR Slovenljl tn Jugoslavlji, prav tako tudl v akcijah za solldamostno pomoč področjem prizadetim 8 potresom. V posameznih akcijah v občini in krajevnlh aknpno-Btlh se je izkazala krepitev in pripravljenost «»ot ljuo predra-tunsko vrednost, dozidava Mestnega gledaližča). II. URESNICEVANJE TEMELJNIH NALOO NA POSAMEZNIH PODROCJIH 1. GOSPOODARSTVO Dinamika gospodarskega razvoja se ˇ prvlh dveh le-Uh približuje predvldevanjem srednjerofinega družbenega plana občlne, posebno še ob upoštevanju planlrane po- časnejše rastl družbenega proizvoda v zaCetnem obdobju tekočega planskega obdobja. Doseženi rezultati pa še ne pomenijo uveljavljanja trajnejših osnov za stabilizacijo gospodarskega razvoja, saj se ne uresničujejo dogovor-jena razmerja v razporeditvl družbenega proizvoda, kl bi omogočila večanje reprodukcijske sposobnosti organlza-cij združenega dela. Poleg tega izgube pri poslovanj« Stevllnih organizacij združenega dela v obravnavanem obdobju kažejo na nerešena vprašanja rentabilnosti po-slovanja v posameznih panogah (tekstiLna Industrlja, ko-vinsko-predelovalna lndustrija, gostinstvo in turizem). Pri tern pa nam anallze zaključnih in periodičnih obračunov t tem obdobju kažcjo, da so številne tudl organlzacije združenega dela, ki poslujejo na meji rentabilnostl Zato je potrebno zagotoviti stalno tn sistematično družbeno ln strokovno aktivnost pri ugotavljanju in odpravljanju vzrokov za slabe poslovne rezultate v teh organizacijah združenega dela, ki morajo pOiskati in uveljaviti trajnej-še rešitve v dohodkovnl povezanosti na podlagl združ* vanja dela m sredstev. Industrija ; Izvajanje s srednjeročnim družbenlm planom sprej«-tih nalog industrije v pndh dveh letih ne poteka po-vsem v skladu s predvidevanjl. Zmanjšanje povpraševanja na domačem trgu, zaostreni pogoji pladovanja ln v do ločeni meri restrlkcije prl uvoeu so v letu 1976 vplivali na tndustrijsko proizvodnjo tako, da kljub oživltvl go-spodarske aktivnosti v drugi polovici leta predvidena dinamlka rasti proizvodnje ni bila realizirana. Namesto začrtane 5-odstotne rasti prolzvodnje v letti 1976 Je bila industiijska prolzvodnja v primerjavi s predhodnim le-tam večja le za 2^ odstotka. V lansikem letu so rezul-tati v primerjavi s slabimi rezultati v letu 1976 boljši, vendar predvldena poprečna stopnja rasti prolzvodnje v prvih dveh letlh ne bo dosežena. Boljše od poprefinlli rezultator dosegata papirna ln grafična lndustrija, kl sta tudi ustrezno tehnifino opromljenl. Na drugl stranl pa sta tekstilna ln kovinska industrlja že v večletni stagna-ciji, ki se je nadaljevala tudl v obravnavanem obdobju. Med razlogi za tako stanje je nizka akmmulativna spo sobnost teh panog, ki onemogoča ustrezno prostorska širltve In lzboljšave tehnlčne opremljenosti t« proizvod-nje ter s tem zavira hitrejše prilagajanje programov zahtevara tržišča. Zaradl večletncga nerentabilnega po-slovanja In nepokrite izgube je v organlzaciji združenega dela Krim — TOZD proizvodnja konfekcije »Sport«^ r letu 1977 uveden celo stečajni postopek. Večje težave T prolzvodnji zaradi neustreznih prostorskih (delovnih) po-gojev lma temeljna organizacija Unis — Rog. Prebrodi-tev težav bo ob detoi spremembi prolzvodnega programa možna le z lzgradnjo novega proizvodnega objekta, za kar pa sama temeljna organlzadja ne more zagotoviti potrebne lastne udeležbe. Ooenjujemo, da ee v prvlh dveij letlh srednjerofinega planskega obdobja poleg neuresnlčene dlnamike proizvod-nje tudl na področju združevanja dola ln sredstev ln dohodkovnega povezovanja s trgovtao predvldeaM aktlT-nost prepočasl uresniduje. Gradbenlštvo Po relatlvnem zastoju v gradbeništvu t letu WT8 ponovna ožlvltev gradbene dejavnostl predvsem z nada-ljevanjem Izgradnje priorltetnlh lnfrastrukturnlh ln enor-getsklh objektov v letu 1977 omogoča g srednjeročnim planom predvldeno dlnamiko razvoja gradbenih organiza-cij združenega dela 1 sedežem v obdlnl. V obravnava-nem obdobju so bili tudi začeti procesi zdruievanja deia In sredstev organlzadj združenega dela v gradbenlStvu z lndustrijo gradbenega materlala, medtem ko se pov». zovanj« proJektnUi organizacij prepočasl ureaničuj«. Prtnnet r To poiročje ima širšl družbeni pomen, zato j« t reševanje problematike vključena širša družbena skup-nost. Izviševanje nalog, ki so sprejete s srednjeročnim družbenlm planom občine za to področje je tako pove-zano z razvojem celotnega gospodarstva v republiki. V letu 1977 so bili sprejeti samoupravnl sporazuml in za-kanskl predplsi, ki omogočajo pozitivno poslovanje v že-lezniškem prometu, kar tudi vpliva na doseganje boljših. finančnih rezultatov na tem področju. Se vedno pa za-ostaja Izgradnja železniške infrastrukture in modemiza-cija železnice, ki pa se s predvideninti sistemskiml re-Sitvaml za celotno prometno sfero in z urejevanjem ino-zemskih kTeditov v naslednjih letlh planskega obdobja mora pospešiti. Trgovina Po določilih dogovora o osnovah družbenega plana občlne tn nalogah, ki so opredeljene v družbenem planu občine, ima trgovina posebno pomembne naloge, saj s evojlmi storitvami prispeva nad 50 odstotkov celotnega družbenega proizvoda v gospodarstvu občine. Zato je posebno pomembno izvajanje sprejetih nalog na tem po-drofiju. Z doseženimi finančnimi rezrultati in kazalci uspešnostl poslovanja v trgovinl v prvih dveh letdh sred-njeročnega obdobja ocenjujemo, da bo sicer predvidena dinamika rastl dohodka 7 trgovinskih dejavnostih dose-iena, vendar pa le z ugodnlmi kvantitativniini rezultati ne moremo biti zadovoljnl. Vse premalo je bilo namreč • v tesn obdobju realizirano dohodkovno povezovanje trgo-vlne in prolzvodnje ter na teh osnovah ustvarjenega ekupnega prihodka. tTgotavlJamo tudl, da so v tem ob-dobju bile zelo redke, pa še med temi le nekatere vedje trgovske organizacije, ki so sklenile samoupravne spora-eume za skupne naložbe s proizvodnimi organizacijaml tn na tej osnovl izgrajevale dohodkovno povezane repro-dukcijsk© celote, kjer bodo potesn sodelovale tudl prl novoustvarjenem skupnem dohodku. Mnogo voč Je bllo sklenjenih sporazumov o tkim, dolgoročnem poslovnem eodelovanju, s kateriml se-v bistvu ohranjajo dosedanji kupoprodajnl odnosi ter v prlmerih skupnih naložb obra-čunavajo obresti na »združevana« sredstva, kl so tako ostala le obllka kredita. Zaradl večjih organizacijskih sprememb t trgovinskih organlzacijah združenega dela je težje ocenitl dinamlko rasti po posameznih panogah trgoiriiie, saj se v nrnogih primerih prepletajo vse tri vrste dejavnosti (drobna, grosistična ln zvmanja trgovina) v enl temeljnl organi-eaciji. Statistični podatki po vrstah prometa pa kažejo, da promet v trgovinl na drobno in zunanjetrgovtnski promet naraSčata nekoliko nad predvldeno rastjo, med-tem ko je lmel promet v grosisti&ni trgovini t tem obdobju celo tendenco upadanja. Na hitrejSo rast pro-tneta blaga v trgovini na drobno in runanjetrgovinska menjave v primerjavl z grosistično trgovino so imeli do-loaen vpliv tudl spremenjeni predpisi za oblikovanj« marže. S tem, da je marža (na debelo ln drobno) do-lodena v višlni stroškov ene blagovno poti od proizva-Jalca do potrošnika tn ae v primeru vefi posrednlkov obrafiunava 1« ena marža, bo gotovo pospešena uresnl-dit«v dohodkovnjh odnosov tako znotraj trgovlnskih orga-nlzacij kot tudi pri ustvarjanju tn delltvl skupoega pri-hodka trgovlnsklh ln proizvodnih organlzacij združenega dela. GibanJ« na podrofiju zunanjetrgovinskega prometa blaga laiiko v prvih letih ocenimo za dokaj ugodna tako gledo Tastl vrednostl lzvoza kot tudi pokrivanja uvoza s povečanim izrozom. Podatkl kažejo, da se plan-ska predvldevanja na tem področju uresničujejo tn se približujemo predvidenetnu razmerju (100:65) pokrlvanja. Ob tem pa velja opozoriti, da je zimanjetrgovinska me-njava t nasprotju z. začrtano politlko hitreje rtaraščala z drtavaml sahodne Kvrope In počasnej« ¦ aodaUstlčntmi državami tn deželaml ˇ razroju. Zato moramo t nasled- njih letih tega planskega obdobja pospešiti odpravljanj« te neusklajenosti. Gosttnstvo ln turizem , Na področju gostinstva in turlzma ocenjujemo, da planska predvidevanja v prvih dveh letih ne bodo dose-fosna.. Pri tem Jtf zlasti zaskrbljujoče stanje v turtnnu, kjer se pojavlja tudi več organizacij, kl v obeh letih poslujejo z izgupo (Kompas, Alpe-Adria). Ob upadanju turističnega prometa, zaostreni kadrovski problematiki, povečanih obveznostih za odplačevanje kreditov novlh ka-pacitet, poteka dohodkovno povezovanje v teh dejavno stih Izrodno počasi. Tako ostaja turistična ponudba 6* vedno razdrobljena, kar seveda vpllva na visoke stroške pri poslovanju, kl pa se jih s poročevanjem cen na tem področju ne more realizirati. Nekateri poizkusl za odpravo tega stanja so v letu 1977 že pričeli, vendar Jdh bo nujno potrebno pospešiti ter s hitrejšim povezo-vanjem in združevanjem dela in sredstev tega področja, kakor tudl 2 ostaliml deli gospodarstva, ki so povezanl v celotni turistični ponudbi, omogočitl razvo] te dejav-nosti. Fosebej pomembno je tudi pospešiti ustanoviter poslovne skupnosti za področje turizma v ljubljanskl re-giji preko katere se bo celotno turistižno gospodarstvo v regiji enakopravno vključilo v interesno skupnost » ekonosnske odnose s tujino. Malo gospodarstvo Razvoj malega gospodarstrva Je za to plansko obdob-j« Izrednega pomena. Z družbentm planom občine so bll» sprejeta izhodišča za hitrejši razvoj tega podrodja, pred-vsem lz razloga večletnega zaostajanja za razvojem osta-lih gospodarskih. področij v občini. Ocenjujemo, da so v prvlh dveh letih na tem po-droiju doseženl pozitivnl premikl, tako v ugodnejših rezultatih poslovanja obrtnih organizacij združenega dela, kakor tudi v zaustavljenem dosedanjem trondu upada-nja števila sasntiostojnih obrtnikov. S sprejetimi konkretnimi ukrepl v letu 1977 na po-dročju davčne politike (olajšave davčnim zavezanoem, kl opravljajo dejavnosti obrtnih storitev t. j. razna popra-vlla, vzdrževalna dela itd. po indrvidualnih naročilih za občane in bišne svete) ter s priporočili poslovnim ban-kam za dajanje kroditov za širltev materialne osnove dela tem dejavnostim z ugodnejšimi kreditniml pogoji predvidevasno, da bo ponovno oživel interes tako v za-sebnem sektorju kot v družbenera za nadaljnji razvoj predvsem storitvenih dejavnosti. Z uresničevanjem določil zakona o združenem delu 80 delavcem v dejavnostih malega gospodarstva odpirajo nove možnosti boljše dohodkovne povezanosti z večjlml nosllcl družbene reprodukcrfje, kakor tudi zasebnim obrt-nikom pri tistanavljanju pogodbenih organizacij združ*-nega dela. 2. DRU2BENE UEJAVNOSTI V juniju 1977 so bill po šlrokl javnl razpran v orga-ndzacdjah združenega dela in krajevnih skupnostih sprejeti samoupravnl spoorazusmi o temeljlh planov samoupravnlh interesnih skupnosti za družbene dejavnostl za obdobj« 1976—1980. Na osnovi sprejetih sporazumov bodo morale samo upravne interesne skupnosti še v tem letu pripravltl ln sprejeti srednjerožne plane razvoja, v kateriih bodo plan-ske usmeritve na področju družbenih dejavnostl natanč-nejše opredeljeno. Zato predložena analiza predstavlja n» področju družbenih dejavnosti le izvajanje splošnlh tisme-ritev razvoja obdine kot so bile dogovorjene z dogovo-rom o osnovah družbenega plana občine in sprejete 9 ¦rednjeroenim planom obdine za obdobje 1976—1980. Anallza zajema ugotovltve izvr&nlb. odborov aemo- upravnih tateresnlh skupnostl družbenih dejavnostl o lz-Trševanju sprejetih planskih usmeritev v letUi 1976 tn M77. Vzgojs In tzobraževanje Samoupravna interesna skupnost za vzgojo tn izobra-ževanje deluje v smeri poglabljanja marksistične idejno-•ti vzgojnoizobraževalnega procesa ter razvijanja idejno-¦ti in kreativnosti mladih. Samoupravna interesna skupnost za vzgojo In Izobra-Bevanjo je posvetila posebno pozornost izboljšanju mate-rialnih tn kadrovskih pogojev vzgoje ln izobraževanja ter modernizaciji pouka. Ker! so potrebe večje od flnanč-nib. »nožnosti, prihaja do neizpolnjevanja razvojnlh cdljev •vzgojnoizobraževalne dejavnosti v prvih tetih srednjeroč-nega obdobja. Se vedno nl zadovoljivo rešeno nagrajevanje prosvet-nlh delavcev in pokritje stroškov amortizacije, nezado stna so tudl sredstva za materialne stroške. V letu 1976 je ukiajena regresirana šolska prehrana. S sprejetjem finančnega načrta za leto 1977 se Je materialno stanje nekoliko popravllo. Osebnl dohodki prosvstnih delavcev so se zvišali povprečno za 11,8 od-stotka. Ker pa so se osebni dohodki v ostalih dejavno-stih tnočno zvišali, še zmeraj nl prlšlo do Izenačitve osebnih dohodkov prosvertnih delavcev z osebnimi do-hodkl delavcev drugih dejavnosti. Stroškl amortizacije so v letu 1977 v osnovnlh šolah pokrlti od 90 do 95 odstotkov, kar je 5 odstotkov več kakor v letu 1976. Zaradi starosti osnovnih šol v občini Center bl bilo potrebno zagotoviti 100-odstotno amortiza-cijo, kar bi omogočilo šolam obnoviti dotrajano opremo. čeprav so v letu 1977 nekoliko zvišana sredstva za materialnc stroške, se zaradi rasti materialnih stroškov zlasti stroškov ogrevanja materiaini položaj žol nl iz-boljšal. Na področju obdtoe Ljubljana Cenber se izvaja enot-no dogovorjena politika razvoja celodnevne osnovne šole in podaljšanega bivanja v Ljubljani. Tako ja v letu 1977 zajeto v podaljšano bivanje 38,9 odstotka vseh učencev. To je več kakor dopušča dogovorjena politika, vendar pa moramo upoštevati, da je 40 odstotkov otrok vklju-čenih v podaljšano bivanje iz ostalih ljubljanskih občin. V septembru 1976 je prešla na celodnevno osnovno 801© z dvema oddelkoma prvega razreda osnoroa šola Toneta Tomšiča. V ta dva oddelia je vkljudenih 64 otrok. S šolskun letom 1977/78 se nadaljuje celodnevna osnovna šola v teh dveh oddelkih, odprta pa sta še dTO nova oddclka prvega razreda. S šolskim letom 1977/78 bi morala po programu preiti na celodnevno šolo osnovna šola Prule, kar pa nl realizirano, ker je program oelodnevne osnovne šole vezan na izgradnjo prizidka po programu samoprispevka I., ki do pričetka šolskega leta 1977/78 ni bil realiziran. Zato bo v drugi polovici šolskega leta prešla na ce-lodnevno osnovno šolo z dvema oddelkoma prvega raz-reda namesto osnovna šola Prule osnovna šola Tone Cufar. Sola je dobila potrebna sredstva za ureditev ustreznih prostorov. V letu 1976 se je pričela gradnja prizidka pri Oš Prežihov Voranc z osmiml učitoicami in telovadnico po programu gradenj iz samoprlspevka I. Zaključena je bila maja 1977. Dozidava OŠ Prule, ter Izgradnja telovadnice pri OS dr. Jože Potrti in prizadka pri OS Tooe Tomšde ¦e bo priCela v letu 1977, zaključeria pa bo leta 1978. V letu 1978 čakajo izobraževalno skupnost občine LJubljana Oenter naloge na podrodju ustvarjanja druž-benoekonomskih pogojev, ki bodo zagotovili, da se bi področje vzgoje in izobraževanja uveljavilo kot del zdru-ženega dela in kot proizvodni dejavnik, fcsr bcano do-¦egh z uveljavljanjem dobodkovnih odnosov na osnoTl svobodne menjave dela med delavci v združenem delu. Izobraževalna skupnost bo obravnavala tudi vpraia-nje razvoja usmerjenega lzobraževanja, usposabljanja mladine In odmsllh za naloge na področju sploSnega ljudskega odpora in samozaščite, stanovanjska vprašanja prosvetnlh delavcev, ugotavljanje kadroTSkih potreb za potrcbe združenega dela, ustanavljanje centrov ¦usmerje-nega ln družbenopolitačnega izobraževania. Otroško varstvo Samoupravna interesna skupnost sl t letlh 1976—1977 prlzadeva krepiti daružbeno organizirano varstvo otrok in s tem socialno vamost matere in druiine. Pil uresnidevanju sooialističnih vzgojnih smotror In lzenafievanju možnosti za uveljavljanje pravic do vseh oblik družbeno organiziranega varstva in vzgoje je so dclovala In združevala sredstva pri mestni skupnosti otroškega varstva tn zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Pri združevanju sredstev v mestni lzobraževaJni skup. nosti so bila realizirara planska predvidevanja izgradnje vzgojno varstvenih zavodov, ki se ftnancirajo Iz samo prispevka I. Tako bodo do konca leta 1977 pridobljen« nova mesta za otroke pri VVZ Ane Ziherl za 40 otrok in WZ Poljanska cesta za 90 otrok. S tcm bo t občind Center na razpolago nekaj prelto 2300 mest za predšol-sko otroke. V letu 1976 je bil zgrajen vrtec v Stari LJubljanl, t letlh 1976 ln 1977 pa so bile adaptirane ozlroma sanl-rane enote VVZ Franoe Prešeren ta zgrajeoa igralna lopa pri Kliničnem centru. Vzgojno varstvcnl zavodl so v skladu s sprejetiml planskimi usmeritvaml samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva vključevall v svoj program tudi otroke, kl niso redno vključeni v otroško varstvo preko ur pravljic, praznovanja dedka Mraza In Dneva mladostl. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi je samo-upravna interesna skupnost soflnandrala urejanje in opremljanje otroških igriši in rekreacijskih površin za otroke. Prav tako jo v dopolnilnem programu organizirala dnevna letovanja otrok in dnevno varstvo v času po-; filtaiic. Prl tem j« s svojimi sredstvl omogočila letcvanje otrok socialno šibkih družin. Dopolnilnl program zajema tudl varstvo dojenčkov v družlnah In varstvg duševno motenlh otrok. V okvlru dopolnllne dejavnosti je samoupcravna intere-sna skupnost združevala sredstva v direktai svobodnt roenjavl dela s TOZD Kliničnega ccntra in Ljubljanske banke za pridobitev novega prostora za družbeno orgar nlzirano varstvo otirok. V letu 1977 je samoupravna interesna skiipnost otro škega varstva prevzela od samoupravne interesne skupno-sti za vzgojo in izobraževanje financiranje ia celotno organizacijo vzgojnega dela v VVZ. V letu 1977 je bil v vseh. samoupravnih interesnih skupnostih otroškega vairstva v ljubljanskih občlnah spre-jet samoupravnl sporazum o osnovah in merilih dela v WZ, kl Je enoten tn je omogočil vzpostavitev novih dohodkovnih odnosov pri izvajanju dejavnosti tn planl-ranju nalog. Prav tako je bila uveljavljena enotna lest-vica za prispevek staršev v ceni dejavnosti, v kateri j6 sprejeta diferenciacija glede na osebne dohodke staršev. Izenačevanje pogojev dela, cene rn sredster v vseh vzgojno varstvenlh zavodih v Ljubljani jo ena od najtež-jih in najvažnejših nalog skupnosti otroškega varstva. Vsi ti ukrepi pa bodo izvedenl na osnovi strokovno pri-pravljenih analiz in preizkusov v vzgojno varstvenih od-delkih. V občini Center deluje 7 vzgojno varstvenih orga-niTaci] to J« 5 samostojnlh In dve prl organizacljah združenega dela. Skupno je v teh organizacijah vključenih v 120 od-delkih 2179 otrok od tega 459 dojončkov. Odstotek vklju-denlh dojendkov t. j. 21 odstotkov je najvižji v Slove-niji. V Ljubljani je ta odstotek 13 odstotkov. Poleg tega pa je v oddelkih, ki delujejo v okvlru Klinlčnega cen- tra 9 oddelkOT » bolnlSnict, to je akoli 200 otrok, ki so na dftljšem zdravljenju in ki jim 5-urni vzgojni program dnevno nadomesti okolje v kater«n je bil ofcrok pred boleznljo. Za izvedbo tega dela prispeva skupnost otroS-kega varstva za delo vzgojiteljic. Ekonomskl položaj vzgojno varstvenlh orgairizacij se t razmerju s prejšnjim ietom slabša, ker so materialnl stroški izredno narasli. Osebni dohodkj delavk v vzgojno varstvenlh organizacijah so i2iredno nizld, zaradl tega sapuSčajo delo strokovni kadri v iskanju boljših delov-nih pogojev. Skupnosti otroškega varstva so T letu 1977 nadrto-vale sredstva za izvedbo svojih programov na osnovi srednjeročnega programa na osnovi oen .Ieta 1975, ven-dar j« bil ob koncu dogovarjanja v skupni porabi dose-žen Umlt z indeksom 112 nasproti porabl v letu 1976. Sredstva takega izračuna ne zadoščajo zaradl intenzivno razSirjene dejavnosti (novo vključevanje otrok ob izgrad-njl novih vrtcev) in visoke rasti tisUh staroškov, kl vzgoj-no varstvene zavode najbolj bremenljo. V enotnl program so vključena tudl predvidena sred: Btva za kritje stroškov v novo pridobljenih prostorih. V obfiini Ccnter bo predvldoma pridobljenlh v letu 1977 iz programa samopiispevka I. ta po dodatnih gradnjah s sredstvi Kliničnega centra in skupnosti otroškega var-»tva še 250 mest za nore vključitve. Po enotnih merilfli v republild naj bi blli deležnl vsaj delne vzgoje, to je 80-urnega letaega obveznega programa tisti otroci, ki niso vkljufieni v vzgojno var-stvene oddelke. V obdinl Center je 212 taklh otrok, eato 5 vzgojno varstvenlh zavodov lzvaja ta dodatnl pro-gTam v popoldanskem Casu. Nove ekonomske cenc za vzgojo in varstvo v vzgojno •varstvenih zavodlh za leto 1978 bo morala obravnavatl tn sprejematl občlnska skupSčina kot ustanovltel] na predlog vzgojno rarstvereih organizacij kot izvajaicer ob istočasnem dogovarjanju z uporabniki. Z utemeljenlral anallzami in ob zagotovitvi po zakonu potrebnih strokov-nlh kadrov za uspešno vzgojo tn vamost otrok bo nepo-»redne uporabnlke — starše, kl bodo v njej udeleženl od 30 do 80 odstotkov cene dejavnosti (predvldenl pro-gram 78) občutno prizadeto. Porast stroškov poslovanja ob Se tako racionalnem obnašanju vzgojno varstvenlh organizacij bo z razširjeno dejavnostjo povzroClI združe-vanj« obfiutno več sredstev v rajmerju do letošnjega Jeta. Kultura Obdnska kultuma skupnost Ljubljana Center uresnl-Suje program srednJeroCnega razvoja kulturnih dejavno-•tl v skladu z načrtovanimi nalogatni v občini in mestu Ljnbl.ja.na ter v skladu s sprejetimi smemlcami z& urc-Brriaevanje družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980. ObGlnska kultuma skupnost }« v tetu 1976 ta v prvem polletju 1977 uresniaevala vse Mste naloge, W lzhajajo lz aačrtaneja programa r»zvoja lcultunrlh dejavnosti v obfini tn, ki so vsebovane v planskfh doktmnentih o srednjeroCnem razvoju in so podrobneje opredelfene t eamoupravnein sporazumu o teme!31h plana kultume skupnosti občine Ltubljana Center, Viubl.tenske kulturne sinronosti tn kultume skupnostt Slcrvenlje aa obdobje 1976—1980. Kulturna skupnost dbčine Lfubljana Center Je r prvem In drugetn letu uresniCevan]« srednjerofineea pro-grasna zagotavljala materialno osnovo za vse tist« kul-tim» dejavnosti na obmoSja svoje obftlnc, kl so opre^ del.iene lrot redna delavnost obdnske kulturne skupnosti v planskem dokumentu, kakor tudi sredstro t& finan-dranje skupnlh nalog v oMra IJubljanske kultuTne skup-nosti ter sredstva tb. vzaiemnost tn solldarnost v okvlru kulturne skupnosti SIotciiIJ«. Na osnovi diružbeno dogovorjenlh ta verlflctranJh pro-gramov Je materiatao podplrala IJublteljslBa kulturna umetniška društva In skuptae ter vzpodbujala nove obll- ke organlzlrane kulturne deja-roostl t krajevnlh skupno. stih, temeljnib organlaadjah združenega dela ln v šolah. Zavzemala se je za boljšo organizdranost ter za mno-žlfino in kvalitetano rast dejavnosti druStev in umetnižkih skupin. Občinska kultuma skupnost Ljiibljana Center je T letu 1976 in 1977 s sajnoupravnim dogovarjanjem ter spo-raziunevanjem na načelu svobodne menjave dela to leU nlh programov zagotavljala Onančna sredstva za nasled-nje dejavnosti v občini: za knjižnlSarsko dejavnost, za razne oblike kultumih dejavnosU in akcij, kl so se že uveljavile kot uspežn« prl kultumo estetskem in družbenopolitičnem osveščanju delovnih ljudl ta obSanov ln Se posebcj mladine, v okvi-ru programov Zveze fcultumih organizaoij Ijubljana Cen-ter, kamor sodljo tudl prireditve in akcije: Naša matineja, Srečanje mladlh pevcev, Mteramih in llkovnih usfcvarjalcev, amatersikih pevških zborov, folklor-nlh skvrptn, skupin sodobnega plesa ln plesnih parov, kultuniili popoldnevov v šolah ter različnih kulturnili akcij v krajevnih skupnostih In temeljnih organizacijah zdruionega dela, priredltev ob kultumih praznikih, zgo-dovlnsklh mejnikih naše narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije. Kultuma skupnost je financirala progT«me kultumo umetndških društev in skupin: Glasbena matica, Vlnko Vodopivec, Poštar, Ivan C3an-kar, Grafika, Consortium, Musicum, Sindikalni simfonični orkester, Kinetikon, DruStvo likovnih samorastaiikov in Studentskl plesni klub. Poleg programov kulturno tanetniških druStev in skuptn, pa občtoska kulturna skupnost financira tudi to-javnost obfilnske Zveae kulturnih organizaclj Ljubljana Center, kl je hkrati gtevna nosilka kulturne akcije v krajevnlh skupnostlh, temeljnih organizacijah združenega dela in v Solab. Na področju tnvesticij, Investicijskega vlaganja ter m-vesticijskega vzdrževanja prostorov, Je občinska kultuma skupnost v letih 1976 In pnrem polletju 1977 skupaj s ljubljansko kultumo skupnostjo urosnifiila le del lnvestl-cljskega programa ln sicer v mejah tn obsegu razpolož. ljlvih finanCnih sredstev opredeljenih v finančnem načrtu za leto 1976 In 1977. V letu 1977 bo zakljufiena prenava prostoror aa po-trebe Partizanskega pevskega zbora v Mestnem domu in s tem zagotovljeno nonnalno delovanjc tega zbora. Občlnska kultuma skupnost Ljubljana Oenter uresnl-duje prek ljubljanske kulturne skupnosti ln kultume skupnosti Slovenije programe skupnlh nalog, kot so: založniška dejavnost, filnaska proizvodnja, medrepu. bliško in tn«dnarodno sodelovanje ter lzvajanje solldar-nostnega programa za pomoC manj razvltim obmoCJem ter vzajemnostnega programa za skladen razvo] vseh Irul-turnlh dejavnosti, upoštevaje postopno lzvajanje lnvestl-cijskega programa, ki ]e načrtovan v srednjerpčnem pro-gramu in opredeljen v samoupravnem sporazumu o te-meljlh plana občinske kultrurne skupnosti LJubljana Cen-ter. ljubljanske kultume skupnosti ln kulturne skupno-stl Slovenije za obdobje 1976—1980. V prrem polletju 1977 je občinska kultuma skupnost LJnbljami Center uresničila vse tiste naloge, kl so na-črtovane v programu za to obdobje in so' opredeljen« tudl v smemlcah • skupščine občta« LJubljana Center In med katerimi velja otnenlti zlasti naslednje: — izpeljan je bil postopek sprejema samoupravneg* sporazuma o osnovah plana občlnskc, ljubljanske to fcul-turne slnipnostl Slovenije za obdobje 1976—1980; — Izpeljan je bil postopek sprejema programa finan«-nega naCrta aa leto 1977; — uresnlSenih pa je bilo tudl vrsto drugfli, H lzha-jajo iz srednjeročnega programa in progtama za leto 1977. Občlnska kultuma skupnost Ljubljana Center bo t drugem pollctju 1977 uresničevala naloge, W lzhajajo la srednjeročnega programa v okvlru začrtanih smernic tn t skladu ¦ finančnlmi možnostml, na osnovl dogovar-jenih progTamov v okviru skupne porabe. V okviru sprejetega progTama bo usmerjala napore k nadaljnjemu poglabljanju in razvijanju socialističnega samoupravljanja na vseh področjih dejavnosti v cilju uspešnega razreševanja vprašanj in zastavljenih nalog. Vso skrb bo posvečala uveljavljanju pravic do vseh oblik družbenega standarda ter uresničevanju načel soli-darnosti, vzajemnosti In medsebojnega sparazutnevanja prl razreševanju nalog skupnega pomena v občini in v mestu Ljubljana. Dosledno se bo zavzemala za uveljavlj&nje načcl svo-bodne menjave dela, upoštevajoč vsebino in merila za izvajanje solidarnosti po že sprejetih kriterljih za posa-mezne vrste dejavnostl, na načeloh gospodarnosti v upo-rabi sredstev. Izvajanje zakona o združenem delu ter izpeljava do-hodkovnili odnosov, kakor tudl naloge s področja družbe-ne samozaščite, obrambnib. priprav, ocena vamostne situacije ter stalna skrb ter odgovomost za samoupravno organiziranost in pravilno delovanje organov skupnosti, kakor tudi naloge na podrofiju normativne dejavnosti ter dosledno izvajanje družbenoga dogovora o kadrovsld fa štipendijski politiki, so tiste osrednje naloge, ki jih mora kultuma skupnost občine Ljubljana Center uresnl-čevati z vso odgovomostjo. Dogovorjeni program za leto 1977, ki ga obfiinska kultuma skupnost Ljubljana Center uresničuje tn izvaja v okviru ljubljanske kulturne skupnosti obsega: — redno dejavnost v temeljnih organizacijah in orga-nizacijah združenega dela s področja kultumih dejavnosti; — stalne kulturne akcije ln ostale akcije ter investi-cijsko dejavnost, tnlormiranje in propagando; — TOpodtrujanje in podpiranje dejavnosti na področju ibiranja tn obdelave gradiva iz NOB in druge naloge, ki so skupnega potnena za mcsto Ljubljana. V okviru občinske in lj^fbljanske kultume skupnostl pa bodo prizadevanja usmerjena tudl k izenačevanju po-ložaja delavcev zaposlenih v kulturi in za razrešitev naj-bolj perečih investicijskih problanov, kot so: sanacija Lutkovnoga gledališča, poravnava kredita za obnovo zgrad-be Opere in baleta SNG, otvoritev Jakoplfieve galerije itd. V okviru ljubljanske kulturne skupnosti sl bo ob-činska kulturna skupnost prizadevala, da bi se čim uspefineje izvajala enotaa politlka pri nadaljnjem razvo-ju knjižnifiaa^tva in vseh tistih dejavnosti, kl so skup-nega pomcna za vso Ljubljano tn kl so opredeljene kot prioritetne naloge. Prek kultume skupnostd Slovemije pa bo občinska kultuma skupnost Ljubljana Center ureaničevala sredn]©-ročni program razvoja kulturnth dejavnostl kot skupne naloge, ki so opredeljene v samoupravnem sporazumu o temeljlh plana, kulturne skupnosti občine Ljubljana Cen-ter, ljubljanske kultume skupnosti ln kultarne skupnostl Slovenlje zsa obdobje 1976—1980. Zdravstveno varstvo Prvo leto lzpolnjevanja družbenega plana 1976—1980 Je v občinskl zdravstveni skupnosti Ljubljana Center, ka-kor tudl v drugih ljubljanskih občinskih zdravstvenih skupiKistih potekalo predvsem v samoupravnem dogovar-janju o možnostd ftaanciranja zdravstvenega varstva v enakem obsegu in enaklmi pravicami kot v prejšnjem obdobju. Izvajanje zdravstvenega varstva je zato pote-kalo po istih zakonltostih, kakor v letu 1975 — vendar s poudarkom na aktivnejšem pristopu k reševanju orga-nizacijsko4«hnienih, pa tudl vsebinsko-strokovnih proble-mov, ki so bili z ozirom na uveljavljanje ncvega sistema zdravstvenega varstva in zavarovanja potrebnih nafielnlh, pa tudi podrobnejših rešitev. Izvajanje zdravstvenega varstva — tako osnovnega, kakor tudi spedalističnega in bolnišnlčnega J« v letu 1976 potekalo po ustaljenih tirlh in Je zato tudl dose-galo že pričakoronl večji obseg ln boljšo kvallteto. V tem obdobju S« ne moremo zabeležitl pozltlTOlh rezultatov Izpolnjevaaja prioritetnih nalog la srednjero6. nega obdobja, ki se nanašajo na lzvajanje zdravstvenega varstva. Občinske zdravstvene skupnosti so v letu 1976 opravile skupaj z drugimi družbenimi in političnimi d©-javnlki ogromno nalogo — izpeljan je bil postopek refe-renduma SAMOPRISPEVEK II., v katerem je dana prU čakovaoa prioriteta osnovnatnu zdravstvenemu varstvu. Za izvedbo a referendumona sprejetega programa poleg sa-moprispevka občanov sodeluje s precejšnjimi sredstvi tudl občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center še > drugiml sedemnajstimi skupnostmi v okviru solidamost-nih sredstev za skupni program v Regionalni zdravstvenl skupnosti Ljubljana. Udeležba teh sredstev se navezuje na solldarnostaa sredstva v okviru regije, s katerimi ob-činske zdravstvene skupnosti v regiji zagotavljajo izpol-njevanje srednjeročnega tnvesticijskega plana naložb t osnovno zdravstveno službo. Izpolnjevanjo tega plana zagotavlja osnovne pogoje za vsestransko nadaljnje Izboljševanje dejavnosti osnovne-ga zdravstvenega varstva. Akcija ia naloge v zvezi s tem so dolgoročne in so bile v prvih dveh letih uspešno opravljene. Temeljna organlzacija združenega dela zdravstva T obdinl Center J« skupno z gradbenim odborom za grad-njo zdravstvenega doma Center iadelala programske za-snove, ki so osnova za nadaljnje delo v pripravah zs zadetek gradnje. V okviru mestne zdravstvene skupnosti še vedno nl razreScna dilema: — kaj predstavlja gradnja zdravstvenega doma Center y okviru razreševanja oelotne problematike zdravstvenega varstva y Ljubljanl, — kako in do fcakšne mere vključevati gmdnje osta-lih objektov zdravstva v Ljubljani, da v perspektivl dosežemo makslmalno možen nivo iunkcionatoe integra-cije osnovnega zdravstva v petih Ijubljanskih temeljnih organizacijah združenega dela zdravstva med seboj ln med tem osnovnim zdravstvom ter specialistično — ho. spitalno v okvlru kliničnega centra ta drugih zdraTStve-nih instltucij v Ljubljanl. V letu 1977 zaradi novlh pristopov pri slstemskem urejevanju odnosov v zdravstvu in zdravstvenih skupno stih (novl temelji planov, sprejeti samoupravni sporazu. mi In predloženo gradivo sprememb v sistemu financi-ranja zdravstvenega varstva ter nova nomenklatura ia standardi) samo izvajanje zdravstvenega varstva ne do-frvlja sprememb, razen tistih, ki jth povzroča večje št«. ¦vilo zavaravancev In neskladje med možnostml skupno sti za pokrivanje obsega zdravstvenega varstva in preko te možnosti rastočimi potrebaml za financiranje reallai-ranega obsega zdravstvenega varstva. Programi in reallzacija nltl v 1976 niti v 1977 nlsta usklajena in so zato zdravstvene organizacije v vedno težjcm položaju. Iz podatkov beležimo, da zahteve obča. nov po zdravstvenem varstvu rastejo ne samo y skladu % večjim številom zavarovanih oseb, empak tudi preko tega in da narašča Izostajanje od dela. V družbenem planu občine 1976—1980 Je bilo spre-jeto, da se bo občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Center skupno z drugimi skupnostmi zavzemala za enotno prispevmo stopnjo za zdravstveno varstvo v okvtru regi-onalne zdravstvene skupnosti v srednjeročnem obdobju. Ugotavljamo, da je to načelo podrto že v letu 1977, ko v ljubljanski regiji za sicer solidarnostno financira. nje zdravstva samega ta drugih skupnih nalog v okviru regljc ta stopnja nl ved enotna, ampak po zdravstvenih skupnostih precej različns. V kollkor so tako spr«-menjena načela v skladu s srednjeročno zdravstveno po litlko, kl se irveljavlja v letu 1977 in se bo nadaljevala tudi vnaprej, je potrebno spremenlti besedilo sioer spre» jetega družbenega plana občine. Telesna kultura , v Samoupravna tntenesna telesnokul^tiirna skupnost J« r tetih 1976 ln 1977 poleg dejavnosti v društvih in klubih. uresničevala svoje naloge predvsem % u-veljavljanjon mno-tične telesne kulture in rekreacije. Skrbela Je za izpopol-njevanje vadtteljskih kadrov ln stimuHraja strokoroo te-obraževanje organizatorjev športne rekreacije. Na področju množične telesne kulture in rekreacij« Je organizirala tekmovanja za zaposlene delavce t te-meljnih organizacijah združenega dela in občane v kra-jevnih skupnostih v različnih panogah (mali nogomet, emufianje, kegljanje, nasnizni tenis), akrije TRIM in NA-UČIMO SE PLAVATI, v katerih je vsako leto sodelovalo preko 9000 delavcev ln obdanov. Množlčna udeležba pa Je bJla dosežena v športno-družbeni manifestaciji »Pohod ob žicl okuplrane Ljubljane«. Telesno kultuma skupnost občine Ljubljana Center Je ftnanclrala tudi strokovne vodje smučarskih ln pla-vainih tečajev za učence osnovnih šol in vzgojno-var-•tvenih zavodov na obmoiju občine. V vrtcih ln osnov-nib. šolah je bilo vključenih večje število otrok v akcijo »športna značka«, v akcijo »1.000 drsalk«, plamlne Sole ta smu6arske tečaje. V skladu s smernicami dogovorjene politlke tn sred-njeroenlm razvojem je bila zlasti y letu 1977 pos-večena posebna skrb izpopolnjevanju in šolanju amatersklh stro-kavnlh sodelavcev na področju športne rekroacije v orga-nizacijab. združenega dela ter v šolah in vrtcih. V začetku leta 1977 je bila ustanovljena Zveaa teles-nokultumih organizacij, ki omogo6a samoupravno spo-irazumevanje in dogovarjanje za razreševanje skupnih problemov sorodnih skupnostl organizacij in zvez. V krajevnih skupnostih telesnokulturna dejavnost ni »adovoljivo razvlta. To stanje bo potrebno zboljšati z ustanovltvijo komisij za telesno kulturo v vseh krajevnlh ekupnostih in ob sodelovanju s samoupravno interesno elcupnostjo ter organizacljami združenega dela zagotovi-ti potrebna materialna sredstva in pomoč strokovnih kadrov. DokaJ uspešno delujejo šolska Sportna društva, Se vedno pa je nezadovoljivo dogovarjanje tned samouprav-. no lntcresno telesnokultumo skupnostjo ln samoupravno Interesno skupnostjo za vzgojo in Iaobraževanje za bolj organlzirano delo teh društev, kakor tudl za organiza-cijo telesne vzgoje t fiolah, kl postopoma prehajajo na celodnevni pouk. V osnovnlh telesnokultumih organlzacijah v srednjih, vtSJlh ta visokih šolah Je sedaj vkljufienih preko 22.000 Sportarikov, od tega preko polovioe v planinsMh društvih tn tabomiški arganizaciji. Na osnovl skupno dogovorjenih nalog v LJubljani rdružuje obfiinska samoupravna interesaa telesnokultur-na skupnost s samoupravniml interesnimi skupnostmi v drugih občinah sredstvs za vrhunskl Spoart, znanstveno raziskovalno delo, izobraževanje kadrov, zdravstveno var-6tvo športnikov, prlreditT« in tekmovanja mestnega po-mena, nastop mestnih reprezentanc tn invcsticije v šport-oe objekte, ki so potnembni za vse ljubljanske občine. V skladu s sprejetim samoupravnlm sporazumom rdružuj« občinska samoupravna tnteresna skupnost z dru-gJmi SIS za telosno kulturo v SB Sloveniji sredstva za finalna tekmovanja šolskih gortnlh druStev, akcije teles. nofculturnega minijtnuma, vrhunski Sport ln ostale dogo-vorjene skupne naloge. V srednjeročnem planu predvidene investicije v no-¦n Sportne objekte v občtnl tn v mestu še niso pričele, prav tako tudi ne adaptacije TVD Partizan, Tabor in kopališče Ilirija. Ne glede na nezadovoljivo stanje Sportnlh objektov ln rekreacijskih površtn, bi bile te ob sodelovanju vseh Baimteresiranih faktorjcv lahko bolje Izkoriščene. Soclalno skrbstvo Socialno skrbstvo sd je predvsein prizadevalo zago-toviti socialiio varnost občanov in izvajati določila nov©-ga zakana o zakanski zveai to družinsiklh razmerjjh. Posebno pozornost smo posvetlll izTajanJu novega akona, ki }e 2»6el veljafci 1. 1. 1977. V letu 1976 smo opravill vse preclpripirav« ln napmvill evldenoo vseh upravieencev do preživnine. V prvi polovlci leta 1977 smo izdali zavezanoem odločbe o znSanJu preživnise za 13,1 odstotka. Za delo na spraTOih poskusih, kl preide v pristojnost samoupravne lnteresne skupnosti in njenili izvajalcev a 1. 1. 1980, nismo &e ničesar napravill ia bo pobrebno vso prodpriprave izvrSiti ˇ letih 1978 ln 1979. Posebna pozomost je bila posvečena razvijanju rej-niStva, ker je iz občine Oenter vedno okrog 120 otrok v rejniških družinoh. To področje Je bilo strokovno te-roeljito proudeno in pripravljeni so bili 3 referati za zvezno posvetovanje o rojniStvu. V praksi v zadnjem letu ugotavljamo stagniranje oziroma celo nazadovanje na tem področju predvsem zaradl Se ne\irejenega poklic-nega statusa rejnic tn prenizke rejnine. Ocenjujemo, da je v letu 1977, poleg viSine priznanih družbeno denar-nih pomoči to najbolj akuten problem socialnega skrb-stva v občtnl. Zaradi zmanjševanja števila rejnic, name-ščatno otroke v dom Maldi Beličeve, deprav vsa strokov-na dognanja dajejo prectaost rejništvu. Anomalija na tem podrodju jo tudi v tem, da so sredstva za zavode zagotovljena v višini odobrenih oen, ki jih predloii po-sameznl zavod, rejnloi pa se lahko odobrava vižina rej-nine, kl v zadnjem času, zaradi porasta življenjsklh stro-škov ne pokriva več niti oskrbe otroka. Podoben problem v Ietu 1977 je nastal t obfiinl Center prl družbeno denarnlh pomočeh, ker se je druž-beno denama pomod smlžala od prejšnjih 90 odstotkov pokojnine z varstvervim dodatkom na komaj 60 od&tot-kov, kar v mestu ne zagotavlja minimalno potrebnlh sred- ' st«v za preHvljanje. V domovih upokojeneev imamo 321 oskrbovancev, vedje Stevilo nerešenih prošenj pa bo predvidoma reše-nih, ko bosta zgrajena domova upokpjencev v občini šiška in Bežigrad. To bo narekoTalo zagotovitev več sredstev za plafiilo oztroma doplačllo oskrbnin. Soclalno skrbstvo se je ves č&š prlzadevalo zb razvoj službe domače nege, sosedske pomoči, strežniške službe in druge skrbi za starejše občane. Pomembno Je, da so v mestu Ljubljana zagotovi enotna organizacija progra-mov tn midenja uslug starejšim občanom. Za pospeši-tev sprejema ukrepov za izboljšanje skrbi za starejše ljudi — upokojence v Ljubljani, je mestna kanferenca SZDL sklicala posvetovanje o tej problematiki. Sklepl tega posvetovanja nalagajo domovosn upokojencev, da razvijajo različne dejavnosti tudi za starejše ljudi, ki niso uporabniki v domu upokojencev. Prl tem morajo tesno sodelovati z vseml dejavnlkl, ki v krajevni skup-nosti delujejo na področju skrbi za starejše IJudl ln z odgovorniml strokovnimi službaml v občini in mestu. V naslednjifo. letih bo potrebno zagotovlti sredstva za izva-janje vseh programov skrbi za starojSega človeka. Pri delu z vzgojno motenimi mladostnlki to mlado-letnimi storilci kaznivih dejanj se povezujemo z vsemi strokovnimi in družbeniml dejavnikj v krajevnl skupno-sti, občini in mestu. Ceprav mladoletno prestopništvo v občlnl Oenter nl v porastu, je v naslednjih letih potreb-no zboljfiati preventi-wio delo, zagotoviti ustrezne stro-kovne kadie in potrebna finančna srodstva ter boljSe sodelovanj« s krajevnimi skupnostani in mladinsko orga-nizacljo. Strokovni delavci Centra aa socialno delo se aktlmo vkljufiujejo v delo sooialno zdravstvenih komisij v kra-jevnih skupnostih. Prostovoljno socialno delo v krajevnl skupnosti deluje, vendar pa so uspehi odvisnl od posa-meznlkov, kl delajo po socialnih vprašanjih v krajervnlh skupnostih. Strokovni delavd Centra za Sociatno delo se razen Izobraževanja v zvezi s pripravami na predzakon-sko svetovanje, sodelovanja na zveznem posvetovanju o rejništvu (bili smo organizatorji tega posvetovanja), udeležili tudii drugih posvetovanj in seminarjev, kl jlh je organi2±rala predvsem vlSja Sola za socialne delavce tn InStitut za krlmiiialogljo z namenom strokovfiega lzpo-polnj«vaiiia na vseft podrofijih socialnega dela. V občini se dopolnjujejo seznaml delavcev, M dehi-Jejo na področju socialnega skrbstva. Sfcupnost socialnega skrbstva občiiie Ljubljana Cen-ter Je lmela v obeh letth probleme * zagotavljanjem flnan6nih sredstev. Sistem solldarnostl na področju so-clalnega skrbstva v Ljubljani se še vedno nl docela uveljavil. Zaradi tega je skupnost socialnega skrbstva r obfiinl v letu 1976 lahko izpolnila svoj program le del-no ln so bile nekatere naloge programiranc za leto 1976 predvsem denarne dajatve rejnln tn družbene — denarne pomoči readizirajne šele v lefcu 1977. Zaostreni eo blli kriteriji za regnes prl šolski pre- hrani. Zato se je število otrok, kj se hranijo v šolah zmanjšalo, oziroma se Je občutno povečal prispevek star-šev. Za to leto 1977 socialno skrbstvo ni fcnelo sredstev za financiranje letovanja šolskih otrok. Ceprav sred-•tva za regresiranje še vedno niso zagotovljena, se jo skupnost socialnega skrbstve odločila li> poslala na leto wnje nekaj najbolj kritlčnih primerov. Pri ftnanclranju nalog s področja socialnega skrbstva Je v letu 1977 nastopil še problem, da niso priznana sredstva za delo 4,3 sodalnih delavcev, fci So zaposleni v Cemtru la socdatoo delo preko republiškega nonnativa. Potrebno bo predlagatl spromembo normatlva za obfiine, kl imajo sllčno socialno problematiko kot Lju-bljana Center zaradl gostote naseljenosti, vefije migracl. dje ln s tesn težjih socialnih problemov. Varstvo borcev in tavaUdov NOV Skrb za obfiane, kl jih zajema odlok o družbeni skrbi za udaležence NOV in njdbxwe družanske člane, bor-ce 2B sevemo mejo v letih 1918—1919 ter slovenske do-brovoljce Iz vojn 1912—1918 zavzema v nažem družbenem ¦istemu posebno mesto. Posebna skrb je bdla v letlh 1976—1977 posvečena film enotnejšemu rešovanju vseh odprtih vprašanj. Komisija za zadeve borcev NOV se aavzema in ae bo tudi v bodode zavzemala za razSlritev kapaoltet v domo-vih upokojencev. Komisija sodeluje z organizacijo ZZB NOV obfitoe Ljubljana Center prl organiziranju sosedske pomofii ostarelim tn onemoglim borcem in njihovlm svojcem na domu. Na 10-dnevno praventivno okrevanje v Strunjan, P^or-torož, TJmag, Banjole ln Mojstrano ]e bilo v letu 1976 in v prvem polletju 1977 poslanih 405 oseb, na 21-dnev-no zdravljenje v naravnih zdravlHSClh pa v Istem obdob-Jy 207 oseb. Stalno družbeno pamoč Je v lefcu 1976 jprejelo 230 oseb, v letu 1977 pa 241 oseb. Enkratno družbeno de-namo pomod je prejelo %5 upravldencev. Kadrovska po-moo flnanciral iz sredstev samoupravne stanovanjske skup-nosti, odpravljenega državnega kapitala in interesentov za poslovne prostore. Vzporedno z obnovo starega mestoega jedra poteka tudi odprava stanomnj VI. In VII. kategorije, v obrav-navanem obdobju je bilo odpravljenih 54 stanoranj teh dveh kategorlj. Dela na adaptacdji podstrešdj so v teteu in Je bilo do «edaj Izdanih 25 gradbenlh dovoljenj. Zalnteresiranost za edaptaclje podstrešij v stanovanjske površlne Je velika, •vendar se plan zaradi številnih problemov prepočasi rea-lizira. Eden najtežjih problemov je pridobitev soglasja ¦tano-valcev. Občuten napredek Je bil v tem Casu storjen na pod-roCJu stanovanjske samouprave. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti ]e ob obravnavi samoupra-vne organiziranosti stanovanjskega gospodarstva v občini spre-Jela sklep o sestavi ln pristojnostlh odbora za gospodar-Jemje s stanovanjskiMil hi5aml v družbeni lastntni in o sborih stanoiralcev v krajevnih skupnostih. Izvolila Je poravnalni svet In odbor samoupravne delavske kontrole. Ob sodelovanju občlnslce in krajevnih konferenc SZDL • samoupravno stanovanjsko skupnostjo se je pospešllo uveljavljanje hdšne samouprave. Do sedaj so blU Izvolje-nl hlSni sretl ln delujejo zborl stonovalcev v 722 stano-vanjskih WSah, v začasnem upravljanju je 14 hiš, v osta-lih hišah pa stanovalci Se niso samoupravno organlzl-ranl. V vseh krajevnih skupnostih delujejo zbori stano-ralcev, kjer se delegati hišnih svetov dogovarjajo o vseh skupnih. vprašanjih gospodarjenja s stanovanjskim ton-dom. V smislu programirane družbene pcmoči v stanovan]-¦kem gospodarstvu je v zadnjih dveh letih dobilo 300 družta in posameznikov iz naše občine nova solidarnost-na stanovanja. Kljub temu ostaja še vedno veliko šte-•vilo nerešenih stanovanjskih problemov. Prav tako ugo-tavljamo, da subvencioniranje stanarln v tem obdobju Se ni bilo uveljavljeno. Skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti Je na 8. zasedanju sprejela odločitev o prehodu na stroškovne Btanarine, v zvezi s tem pa prlpravlja samoupravna Btanovanjska skupnost tudl predlog za spremembo pred-plsov o vrednotenju stanovanj. Za usposobitev speciallzlranih organizacij za oprav-IJanje tehničnih in administrativnth nalog za potirebe sta-novanjske skupnosti in hišnih svetov moramo še neka-tera bistvena vprašanja razrešiti do konca leta. Samoupravna stanovanjska skupnost si v sodelova-n}u z združenim delom prizadeva člmhitreje uresničiti do ločila zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prosto-rih tn je že prenesla del poslovnih prostorav na uporab-nlke. Poleg tega ]e dala tudi vefi predlogov za spremem-bo bi dopolnltev stanovanjske zakonodaje. Komunala Ena izmed pomembnlh nalog s področ^ komunal-uega gospodarstva je bila ustanovitev komimalne skup-nosti, katere osnovna naloga je usklajevanje* vseh po- treb iq>orabnlkov * Izvajald t koirmnalnem gospodar-stvu in sprejemanje odločitev o razvoju komunalnega gospodarstva. Ta naloga je bila v leto&njem junlju rea. lizirana tn kot prva v Ljubljanl ustanovljena skupnost občine Ljubljana Oenter. Do kooca leta bodo oblikovar ne patrebne strokome službe in s tem zagotovljena kon-tinurteta dela -na. tem področju. V letu 1976 in 1977 so bile realizlraue naslednje pla-nirame naloge na podrodju modernizacije oest, ulic in pločnlkov: asfaltiranje pločnika na Trgu OF, ureditev pešpotl od Ambroževega trga do Roške ceste, ureditev sprehajalne poti Ob Ljubljanid od Prulskega mostu do Splce, asfaltiranje pločmika v Vegovi uMci, asfaltfranje plotnika v Malenškovl ulicl, dokončanj© ureditv© fonta. ne na Taboru ter preplastitev cestišfia v grajskem pre-doru. Dela, ki so predvldena po planu za leto 1977, ae T glavnem izvajajo, ozdroma je zanje pripravljena investi-cijsko tehnična dokumentacija. Najrečja komrinaliia ta-vesticija v letu 1977 bo ureditev prezraeevalnih naprav v grajskem predoru, kjer bodo dela pričela v aadnjib. mesecih leta. Prometna situacija, M ]e Wla v nekaterih predellh ob61ne ob konicah nevzidržna, je terjala nove prometne rešitve. Prometai režto, Id je bil ttveljavljen junlja 1976, j« tmel namen radikalno razbremeniti mestno središče prometa osebnlh vozll, zmanjšati parkime površine ter dati prednost javnemu cestnemu prometu, kolesarjem in pešoem. Ta režim je bil v letu 1977 spremenjen. Spre-membe so predvsem v preuredltvl prometa na križišču Titova cesta — Subdčeva ulica ter križišdu na Ajdovšfflnl, v panovni uvedbi dvosmernega prometa v Subičevi ulicl ter v spremembi nekaterih enosmernih oest. Uktajenl so bill izvoznl rumeni pasovi na Titovi in Celovški oestl. Razlogov, da prometnl režim sprejet v letu 1976 nl dal zadovoljivih rezultatov, je več. Bistveno je, da nlso bile realizlrane naloge, M so pogojevale uvedbo oove-ga prometnega režisma kot so ureditev Mihelifieve oesfe, Večne poti in Slovenčeve ceste ter izpopolnltCT 'to ino-demizacija ja-roega mestnega prevoza. Za zagotovitev varnosti ob&mov In za nemoten cest-nl promet v ožjem središ(5u mesta Je bila izvedena plani-rana sematorlzacija na križišču Prešernova cesta—Erjav-čeva ulioa, urbanizirano in semaforizirano križišfie Ma-sarjrkova—Njegoševa ter izvedena sesnaforizacija ta re-konstrukclja križišča Hrvatski trg. V izdelavi je investicijsko-tehniftna dokumentacija z» postavitev semaforja Breg—Cojzova, Titova—Trdinova. Za ponovno zagotovitev boljše prometne povezave med krajevno skupnostjo Prule in Trnovlm skupno z občino Vič samramo Prulskl most, kl bo usposobljen za pro-met v jeseni 1977. V okvtru srednjeročnega programa razvoja Ljublja-ne, je bil sprejet program izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane. V letu 1976 je bila ustanovljena samo upravna tnteresna skupnost za gradnjo cest z glavno nalogo Izvedbe 10-tetnega programa izgradnje cestnega omrežja. V okviru tega programa se v občinl Center izvajajo naslednja dela: — doleondanje I. faze del na Karlovškem roostu, to Je lzgradnja mostu čez Gruberjev prekop, Istočasno teCejo priprave za zai&tek. del na ostalih fazah karlovškega. vozllšča; — prtprava lokacijske dokumentaclje in pridobivanjo zemljižč za novo Priešernovo cesto ob železnici; — v pripravi je dokumentacija za odsek ceste IA-Ujska—Poljanska. Planska predvideTOnja se na področju indlvidualne k|«minalne porabe prepočasi realMrajo in se izvajajo predvsem tekoča popravila. Nekoliko hitreje teCejo dela pri daljinskem ogreva-nj-u m so bili na ta vir energije prikljueenl objektl Izvršnega. sveta SRS to Ekonomska srednja šola, v letu 1977 pa bodo še priključeni Trg OF 14, Kersnikova U ter KidriCeva 1, 3 In 5 ter Dom medlcinsklh sester. V skladu s srednjeročnim planom je bilo obnovlje-no omrežje po Wolfovi ulici ter zgrajene trafopostaje nfl Gornjem trgu, pri osnovni šoli Prežihov Voranc in v Pri-jateljevi ulici, položen nizkanapetostai kabal pod Titoro oesto In povečana trafopostaja Zadružna zveza. Urejena je bila razsvetljava na Hrvatskem trgu, kri-žišču Masarykove — Njegoševe ter v Vegcrvi ulici, pri-pravljajo se projekti za ureditev razsvetljav« Moša Pi-Jadejeve ceste. Zelene površdne se v tem obdobju niso povefiale, oprav-lja pa se tekoče vzdrževanje parkovnih površin in manj-ša dela pri sanaciji površin na gTajskem pobočju. Varstvo okolja V smislu sprejetih usmeritev srednjeročnftga plaina in določil zakona o varstvu zraka, odloka o varstvu zraka ta zakona o preprečevanju hrupa smo v drugi polovici leta 1976 pričeli razreševati problematiko varovanja oko-lja, ztasti s prizadevanji za odpravo prekomernega one-¦naževanja zraka. Zakon o varstvu zraka in odlok o varstvu zraka me-•ta Ljubljane zavezujeta organizacije združenega dela, druge pravne in fizične osebe, ki prekomemo onesna-tujejo zrak, da izdelajo sanacijske programe predvsem pa preureditev objektov, obratov in naprav, ki izpušfiajo v srak škodljive snovi preko dovoljene meje. Sprejete plansfce usmeritve in zakonstea dolofiila so izvajajo prepočasi, ker doslej še nobena organizacija združenega dela ni sprejela sanacijskega progranaa. Prav tako še vedno ni ustanovljena samoupravna lnteresna skupnost za varstvo zraka. Osnovni problem občine Center na področju varstva sraka je v gosti zazidavl, zastarelih kurilnih napravab tn zaradl gostega prometa. Za zagotovitev sistematične odprave Individualnih kurišč in lokalnih kotlam Je bila v l«tu 1977 izdelana analiza o obstojedih razmerah na tem področju. Analiza kaže, da je od skupno 13.204 stanovanj le 12,3 odstotkov vezanih na daljtnsko ogre-ranje, indlvidualne kotlame ogrevajo 11,2 odstotka sfcanovanj, z individualni-tni kurišči pa se ogreva* kar 76,5 odstotkov stanovanj. Nekoliko ugodnejše je stanje pri ogrevanju poslovnih prostorov, kjer ogre-ra Toplarna 41,3 odstotkov, individual-ne kotlame 36,9 odstotkov, na individ-ualna kurišča pa Je ¦»ezanih 21,8 odstotkov vseh površin poslovnih prostorov. Ti podatki kažejo, da bo odprava sedanjega nezado-voljivega stanja terjala dolgotrajen proces in aktivno sodelovanj6 vseh prizadetih dejavnlkov. Pri izvajanju te naloge je bilo v letih. 1976 in 1977 na novo priključenih na daljlnsko ogrevanje 148 stano-vanjskih enot in večje površirfe poslo-vnih enot. Na ostalih področjlh varstva okolja kot je odpra-ra hrupa tn slabe komunalne higiene se planske usmerit-v« ne realMipajo, kar je delno posledica neustrezne sa-moupravne organiziranosti in nezadovoljivega strokovne-ga Teševanja obstoječega stanja. 4. KRAJEVNE SKUPNOSTI , Sočasno z dogovorom o temeljih družbenega plana n obdobje 1976—1980 so bill v krajevnlh skupnostlh «prejetl samoupravni sporazumi o temeljih planov za obdobje 1976—1980, s čimer so se vse krajevne skup-nosti v občinl vključile v celovit proces samoupravnega planlranja. Kljub usklajevanju srednjeročaiih planov krajevnih Bkupnosti to samoupravnih interesnih skupnosti v fazl osnutkav je ob pripravi predlogov srednjeročnlh planov »amoupravnih lnteresnih skupnosti premalo sodelovanja in usklajevanja v krajevnih skupnostih. Krajevne skupnosti so v letu 1977 organizirale y so-delovanju z občinsko konferenco SZDL posvet o plani-ranju v krajevni skupnosti, kl naj bi poleg draglh pri-saderanj doprtnesel k bolj usklajenemu dolgoročnemu, srednjero&nemu tn kratkoročnemu planiranju t kmjev-ni skupnosti, ki bo upoštevalo patirebe in možnosti de-lavcev t združenem delu in delovnih ljudi ter občanov v krajevnlh skupnostih. V prvih dveh letih izvajanja srednjeročnega plana so si delovni Ijudje in obfiani v krajevnih skupnostih prizadevali in tudi dosegli pomembne rezultate pri uve-ljavljanju samoupravnih odnosov na vseh področjih kra-jevne samouprave, kakor tudi pri uveljavljanju delegat-skega sistema in delegatskih razmerij. Ceprav še vedno ni povsem zadovoljivo povezovanj« krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela na njihovem področju, se vendar to sodelovanje že uveljav-lja, kar ugotavljamo tudi na osnovi realizacije samouprav-nlh sporazumov o sofinancfranju dejavnosti v krajev-'nih skupnostih. Večji del sredstev zbran na podlagi samoupravnili sporazumov je bil v prvih dveh letih. srednjerofinega plan-skega obdobja namenjen za urejanje prostorov družbe-nih centrov v krajevnih skupnostih. V letu 1976 so bill delno urejenl prostori v krajevnlh skupnostih Kolodvor, Pmle tn Stara Ljubljana, v letu 1977 se urejajo prostori v krajevni skupnosti Ajdovščina, v naslednjih letih pa bo potrebno postopno urejati še prostore v ostalih krajev-nih skupnostih. Del združenih sredstev so krajevne skupnosti uporab. Ijale v letih 1976 in 1977 za izvajanje sprejetlh programov: dopolnilno varstvo otrok in oprema tabomiškega odreda (krajevna skupnost Ajdovš&ina); safimnciranje šole v na-ravi ter varstvo otrok (kirajevna skupnost Gradišče); ure-janje otroških igrišfi In prostorov za mladtnsko dejav-nost, (krajevna skupnost Kolodvor); safmanciranje pre-hoda na celodnevno šolo v osnovnl šoli Tone TomšiS tn urejanje otrošklh igrišč (krajevna skupnost Poljane); urejanje rekreacijskih prostorov za starejše občane in so> - financiranje socialnih dejavnosti (krajevna skupnost Pru-le); safinanclranje delovanja družbeno političnlh organiza. cij tn društev (krajevna skupnost Stara Ljubljana); ur» janje okolja in otroških igrišč ter sodelovanje s pobra-teno krajevno skupnostjo Buče (krajevna skupnost Starl Vodmat); urejanje otroških igrišd ter rekreacijsklh pro-storov za starejše občane, solinanciranje socialnlh dejav-nosti in izvajanje progTama pomoči pobratenl Irrajevni skupnosti Vače (krajevna skupnost Tabor). Poleg tega so vse krajevne skupnosti del zbraaih sredstev porabile za izvajanje sprejetega programa dvil-ne zaščite in narodne obrambe in pri tem izpopolnje-vale sta-okovno usposobljenost delovnih ljudl ln kr»-janov za pTevzem nalog na področjih družbene samo-zaščite, ljudske obrambe in civitoe zaščite. Z izvedbo mj civilne zaščite in sodelovanja enot narodi» zaščit« prl posameznih. akcijah so bile v praksi realizirane pridob-Ijene izkušnje tn usposobljenost na tem področju. V letu 1976 se je večina krajevnih skupnosti pobra-tila s krajevnimi skupnostml v manj razvitlh območjiii Slovenije, sprejela skupaj z njiml programe sodelovanja na raznih področjih tn te programe že začela uresničeva-ta. To sodelovanje je bilo v letu 1977 zlasti akHimo pri uresničevanju programov civiine zaščlte. Kljub prizadevanjem za uveljavitev potrošniških sv»-tav v krajevnih skupnostih, ta oblika sodelovanja pot-rošnikov z delavci v združenem delu še ni zaživela In jo bo potjrebno v naslednjem obdobju razvijati v skladu 2 določill zakona o združenem delu. Krajevne skupnosti so v prvih dveh letlh izvajanja srednjeročnega plana aktivno sodelovale prl uveljavlja-nju hišne samouprave, ustanavljanju in usposabljanju hiš-nih svetov ter organiziranju delovanja zbonov stanovalcev. čeprav so posamezne krajevne skupnosti namenilo In porabil« precejšen del združenih sredstev za tirejanjo otroškJh igrišč, sofinanciranje izvajanja šole y naravl, varstvo otrok v času počitnlc ter hitrejši prehod na ce-lodnevno šolo, se tl prograimi niso Izvajall ob zadost-nem sodetovanjii in usklajenp s samoupravnimi interes-nimi skupnostmi, čeravno so ti programi del njihovlh dejavnosti. tTsklajena akofja krajevnlh sfcupnostf ln sa-moupravnih tateresnih skupnosti na področju otroškega varstva, vzgoje ta izobraževanja in socialnega skrbstva bi dala Se ^ boljše rezultate, kar bo potrebno doseči v naslednjih letiij srednjeročnega obdobja. ZlasH v letu 1977 so krajevne skupnosti' pripravile kvalitetne programe krajevnih proslav. Prl izvajanju teb kultumlh programov Je bilo skoraj povsem odsotno so-delovanje občtnske kultume samoupra-TOe lnteresne skup-nostl. Prav taio bo potrebno v bodofie doseči tesnejše 90-delovanje krajevnih skupnosti s samoupravno interesno skupnostjo za telesno kulturo za pravilno koriščenje obsto-ječih rekreacljskih. prostorov v krajevnih skupnostih in «a čimširše vključevanje krajanov, zlasti mladine v mno-žično rekreativno telesno kulturo. V smislu sprejetih sklepov problemske konferencc občinske konference SZDL o varstvu okolja, so krajevne Bkupnosti v letu 1977 v sodelovanju z mladlnskiml orga-nizacijaml v Solah v večji merl skrbele za izboljšanje človekovega okolja zlasti z urejanjem in vzdrževanjem ze-lenih površin. Krajani v krajevnlh skupnostflj so aktivno sodelo-vali v javnlh razpravah o posameznlh prostorskih rešlt-vah na svojem področju. Za bodoče pravilno usmerjanje prostorskega planlranja bo potrebno že v fazl osnutkov prostorskih planov zagotoviti kar najbolj aktivno sodelo-vanje krajevnih skupnosti kot teroeljnih enot prl špreje-manju prostorskega plana občtoe. 6. DRD2BENA SAMOZASCITA IN LJUDSKA OBRAMBA Družbena samozaSčlta Prl ustvarjanju pogojev tn uresnidevanju nalog na področju družbene samozašdite, kl je trajna, organlziranB in neposredna dejavnost in odgovomost vseh dolovnlh ljudi in občanov je bil v občinl v letu 1976 in 1977 narejen pomemben tvaliteten napredek. 2e s sprejetnom družbenega dogovora o družbenl samozaščiti v tncsecu aprilu 1976 so bile enotno in družbeno-politieno odgovor-no urejene pravice in obveznosti ta odgovornosti ter nal> ge vseh nosilcev družbene samozaščite v občant Temelj-ne samoupravne organizacije ln skupnoati, kl so skupaj t občtnsko skupščino in družbenopolitičnimi organizaci-jaml sklenlle družbenl dogovor, so že v tetu 1976 pri-stoplle k usklajevanju svojih splošnih samoupravnili aktov. Ta aktivnost se je uspešno nadaljevala v letu 1977, ko je bil uveljavljem zakon o družbeni samozaščdti, var-nostl in notranjih zadevah. Krajevne skupnostl, organlzacijc združenega dela in druge samoupravne organlzacije in skupnosti so v samo-upravnlh splošnlh aktih pretežno opredelile družbeno sa-mozaščito ter ukrepe, aktivnost ln odgovornost za njeno ijsvajanje. Pri tem so sistem dmžbcne samozaščlte organl-zirale v skladu z družbenim dogovorom in tudi z zako-nom o družbeni saroozaščiti, vamosti in notranjih zade-vah. Vse krajevne skupnosti in vefije organizacije zdru-ženega dela so organizirale narodno zaščito kot del de-javnostl družbene samozaščite delovnih ljudl in občanov, pripravlle programo tn načrte za njeno delovanje in vklju-čevanj« v narodno zaščito vseh delovnih ljudl ta obfianov, ki so po zakonu dolžnl opravljati naloge narodne zaščite. Pospešitl pa bo potrebno pripravo samoupravnlh spora-rumov o delovanj-u narodne 22ščite na območjih krajev-nih skupnostl, kl jih morajo skleniti organl krajevnili »kupnostl to organlzaclj združenega dela. Prl ustvarjanju pogojev za uveljavitev učdrikovlte druž-bcne samozaščite v občini imajo pomembno vlogo tudl družbenopolitične organizacije. Te so s svojo idejno-politdCno aktivnostjo v letu 1976 in 1977 prodrle v vse temeljne samoupravne organlzaclje in skupnostl. Org»-nlzlrant so bili razgovori, seminarji in predamnja za de-lovne ljudl ln občane. ObCtaska skupšflna ln njenl organl zagotavljajo t okvlru svojih pravic in dolžnosti pogoje za razvoj in uv»-ljavljanje družbene saniozaščite v občini. Tako Je druž-bena samozaščita opredeljena v osnutku sprememb ni dopolnitev statuta obCine. Prav tako so opredeljene pra-vice ta dolžnostl izvršnega sveta občinske skupš&ne v odloku o izvršnem svetu, kl ga Je občinska skupšfrtaa sprejela v letu 1977. V srednjeročnem obdobju bo potrebno tvomejo vklju-čitt v sistem družbene samozaščite samoupravne interes-ne skupnostl, družbene organlzacije ln društva. V teh sre-dtnah družbena samozaščita še nl v celotj sestavni dol njihove dejavnosti. Le z vključitvijo vseh družbenih do-jaTnikov v sistem družbene samozaščite, bo postala druž-bena samozaSčlta sestavina druibenopolitičnega in samo-upravnega delovanja v občinl. LJodska obramba V zvezi z dosedanjim uresnieevanjem razv6ja ljndske obrambe, kot ga predvldeva srednjero&ii razvojni načrt velja • poudarlti, da so že doseženi pomembnl rezultatl. Skrb za uveljavitev nalog iz področja ljudske obrambo j« prisotna skoraj pri vseh dejavniklh, kl so na kakršen-koli način vklju6eni v rešovanje te problematike. Ob tem pa ugotavljamo, da uresničevanje začrtanih nalog in v načrtu sprejetih ukrepov poteka prepo6asi. VzTok zato Je lskati v poroanjkanju ustreznih kadrov ta delno zaradi ftnančnih sredstev. Obratnbne prlprave v organlzacijah združenega del» se lzvajajo načrtno tn v duhu veljavnlh predpisov, kar velja posebno z& večje delovne organizacije, kl imajto v obrambnlh načrtih zasnovano celovlto vojno organizlra-nost od organlzacij« civllnfi zaščite do načrtOTane vojne proizvodn]e. Pomanjkljivost njlhovih obrambnih prlprav se kaže predvsem v premajhnem vkljufievanJu strokovnih kadrov pri izvajanju strokovnih nalog. Obrambne priprave krajevnih skupnosti potekajo v skladu s postavljenimi nalogaml in sprejetlmd obveznost-mi, vendar pa je dejansteo stanje realiziranlh nalog, med posamezniml krajevnlml skupnostmi zfelo razliftno, če-prav ugota-vljamo, da imajo vse krajevne skupnosti nstrea-ne pogoje za izvajanje obrambnih prlprav. Pri uresnlfievanju koncepta splošne ljudske obrambe v občinl LJubljana Center, velja omeniM uspešno sodelo-vanje med krajevnlml skupnostmi tn organlzacijaani zdru-ženega dela, rn sicer prodvsem v izvajanju nalog in ukre-pov s področja civilne zaščlte. To sodelovanje je uspeš-no tudl med ustreznimi občinskimi organl tn organiza-cljaml združenega dela ter krajevnirfU sktrpnostml, kar vpliva na uspešno reallzacijo obrambnlh priprav. Obrambna vzgoja občanov ta strokovno usposablja-nje obveznlkov civilno sašfite se Izvaja po predvidenlh načrtih v skladu z tnaterialnimi pogoji ta kadrovsklml zmogljivostmi. Strokovni nosilec obrambnega izobraže-vanja za občane je Delavska unlverza Borls Kldrič, kl skupaj z občtasklm organom za Ijudsko obrambo in krajevniml 9kupnostmi skrbi za uspešno realizacijo 2a-stavljenega programa. Organlziranost občinske teritorial-ne obrambe, ki se sicer izvaja po posebnih nadrtih v nckaterih krajevnih skupnostih še nj v celoti prilagojena velja-rolm predpisom. Vzrok zato gre iskati v pomanjklji-vl kadrovski zasedbi občinskega štaba, delno pa tudl zaradi premajhne aktivnosti odborov za ljudsko obrambo Jn družbeno samozašfiito v krajevnlh skupnostih. Pri Teallaaclji programa ljudske obrambe zajete t srednjeročnem razvojnem obdobju ima pomembno vlogo občinski' srct za IJudsko obrambo, vamost ln družbeno samozaSčito, kl redno obravneva na svojlh sejali prob-lematiko ljudske obrambe, kar zagotavlja uspešno reS«-vanje tudt tlstih zadev s tega področja, !d Jih slcer ob«nr skl ta drugi organl ne bl blll v stanju rcSltl. 6. SPLOSNA PORABA Prl oblikovanju sploSne porabe so blla upoštevane, na-čela, ki jih določa srednjeročnl plan občine za to ob-dobje. Na osnovl tega so bili sprejeti letni dogovari p splošnl porabi, kjer je bil konkretno določen tudl možen tn potrebon obseg sredstev za financiranje posameznih. oblik porabe. Podatki kažejo, da je bll dosežen nivo prorafcunskib. dohodkov v obeh letih izvajanja plana. ProradunsM izdat-kl so ravno tako v planslrih okvlrih oziroma v okvirih sprejetih. dogovorov o splošni parabd. III. PRVA OCENA MO2NOSTI ZA URESNICEVANJE DRU2BENEGA PLANA OBCINE V LETU 1978 TJpoštevajod dobre ftnančne rezultate poslavsnja go-spodarstva za prvi dve leti planskega obdobja, dosežene pozitivne premike pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov in poglabljanju socialističnega samoupravljanja na temeljih zakcma o združenem delu lahko ugotovimo, da 'je izvajanje osnovnih planskih nalog v tem obdobju potekalo sorazmerno uspešijo. Pri tein velja poudarlti, da so bolj ugodne rezultate in s tem realne možnosti za izvajanje plamskih nalog dosegale zlasti tiste organlzacije združenega dela in druge samoupravne organizacije tn skupnosti, ki so z lastno aktivnostjo prl pripravah prog-ramov' za izvajanje zakona o združenem delu in dosled-nem izvajanju teh programov že prifiele uresničevatl pro-cese vsebinskega združevanja dela in sredstev na te-melju dohodkovnih odnosov. Ugodna gibanja v gospodarstvu občine v letu 1977 smo ocenili ne le na podlagl visokih finančnih pokaza-teljev, ki zaradl neprimerljivosti z letom 1976 niso realni, temveč nam na ugodne rezultate gospodarstva kažejo tu-dl fizični pokazatelji od večje industrijske proizvodnje, s povečane piroduktivnosti dela, porasta blagovnega prome-ta v trgovinl do dobre založenosti z reprodukcijskim *na-terialom In surovinami. Ocenjujemo, da se bodo ugodnl trendi nadaljevall tu-dl- v letu 1978. Zato je naSa prva ocena možnosti za uresni6evanje planskih nalog v letu 1978 ugodna, zlasti ob upoštevanjii, da so dobri gospodarski rezultati dose-ženi letos osnova in vlr za izvajanje investicijskih na-ložb, M bodo omogočile doseganje s srednjeročnim pla-nom piedvidene poprečne stopnje rastl globalnih kazal-cev razvoja. Pri tem bomo morali tudi v letu 1978 zago-toviti plansko usmerltev, da bo osebna, skupna ln sploš-na poraba naraščala počasneje od rasti družbenega pro-lzvoda In se s tem povečevala reproduktlvna sposobnost gospodarstva. S sprejeraem samoupmvnth sporazumov o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti t družbenlh dejavnostih za obdobje 1976—1980 ao bile opredeljene in sprejete osnovne usmeritve delovanje teh dejavnosti m obdobje do leta 1980. Te skupnosti bodo na tej osnovi sprejete osnovne usmeritve delovanja teh dejavnosti za to plansko obdobje ter s tem uveljavile družbenoekononir ske odnose na načelih svobpdne menjave dela in zago-tovile medsebojno sodelovanje uporabnikov in Izvajalcev prl nadaljnjem razvoju družbenih dejaTnosti. Istočasno 'bodo samoupravne totoresne skupnostl družbenlh dejav-nosti pripravile potrebne osnove za sprejem aneksa k svojdm sporazumam o temeOjih planov, tako da bodo no-ve sistesnske rešitve zlasti glede osnov in viiov t celotl ¦ iivcliavHenie v letu 1978. TOCKA 3__________________________________ Poročilo o izvajanju štipen dijske politike in štipendiranju učencev in študentov za leto 1976/77 v občini Ljubljana Center I. UVOD Temeljne določbe družben^a dogovora in samo-upravnih sporazumov izhajajo iz načel samoupraTmo za-snovane kadrovske politike, ki je sestavni del razvojnih usmeritev zdruzenega dela ln iz nafiel sociallstične so-lidamostl. Eden osnovnih smotrov kadrovske politike j« usposabljanje mladine in delovnih ljudi y skladu a po-trebami načrtovanega družbenega razvoja. V prvi vrsti bi morala pripomoči k uskJajevanJu poklicnih odločitev učencev in študentov s kadrovskimi potrebaml ustrezna kadrovska politika, grajena na na-črtovanem razvoju In ustrezno poklicno usmerjanje. Po memben delež pri tem usklajevanju pa ima tudi štipen-diranje. Po določilih družbenega dogovora o kadrovski politiki in po določllih druzbenega dogovora o štipen-dijski politiki je Stipendiranje sredstvo uresničevanja kadrovske politike ter je zato sestavni dei razvojnUi načrtov združenega dela. Po načelih družbenega dogovora so štipendije sestav-nl del vlaganj v družbeno reprodukcijo, instrument kad-rovske politike združenega dela, nagrada ta spodbuda za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organlzacijami združenega dela ter pomembna oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. V Izvedbi pa je šttpendiranje kot oblika izenadevanja materialnili možnosti bolj značllno za štipendiranje lz združetnih sredstev kot pa za kadrovske štipendije. Družbeni dogovor izhaja iž nadela, da bo zdruzeno delo, za učenoe in študente, ld se šolajo v strok&h oziro ma smereh, za,,. katere obstaja neposredni kadrovskl to> teres, zagotavljajo kadrovske štipendlje. Nosilci teb Sti-pendij so organizacije združenega dela in samoupravn« Interesne skupnosti, kl bodo vključevale štipendiranj« kadrov za organlzacije združenega dela na področjih, kl so zanje ustanovljene. S kadrovsklml štipendijami naj bi bUo uresnifieno na&do člmprejšnjega povezovanja učencev In študentov z organizacijami združenega dela. S teml štipendijami se štlpendisti zavezujejo, da se bo do po končanem šolanju vključili v združeno delo štipen-ditorja. Stipendije iz zdruienih sredstev za zmanjševanj« razlik v materialnih možnostlh za šolanje ufiencev tn študentov v strokah, ki zanje združeno delo še nima neposrednega kadrovskega interesa, vsi delavci ln delov-ni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združencga dela ter v drugih organizacijah in skupnostlh združujejo sredstva t višini 0,5 odstotka od bruto osebnih dohod-kov. S štipendijami iz tako združenih sredst«w naj bl se uresničevalo naCelo socialdstične solidarnostl. t>o Sti-pendij lz zdmženih sredstev so upravlčenl učend H študentje, ki jih starši v času šoJanja ne morejo t ce-loti vzdrževatl. V skladu z družbenim dogovorom lahko prejiama štipendist iz združenih sredstev celotno Stipen-dijo ali pa ustrezno razliko h kadrovski štipendiji. Stl-pendisti, ki prejemajo celotno štipendijo iz združenih sredstev, se naj bd po končanem šolanju zaposlili v obči-nl, v kateri so dobivali štipendijo. Pravico do štipendij« iz združenih sredstev pa ti Stipendisti izgubijo kakor hlt-ro ao za stroko, v katerl se izobražujejo, ponujeno nisspl" sano kadrovsko štipendijo odklonijo. Udeležend samoupraTOlh sporazumov solidarnostno namenjajo del združenlh sredstev za štipendiranje t obClnah, v katerih kijub lzpolnjeni obveznostl do združe- vanja sredstev ne bi mogll štipendlrati vseh učencev to Jtudentov, ki izpolnjujejo pogoje za Stipendiranje iz sdruženih sredstev. V izvajanju solidamostnega sistema naj bi upoštevali kot osnovno merilo ugotovljen« potre-be po aredstvih za štipendiranje glede na števUo upravi-denoev in zbrana sredstva. Hkrati se predpostavlja 100 odstotkov lzpolnjevanih obveznosti do združevanja sred-Btev, tako v občinah, ki za solidarnost prispervajo, kot t občinali, ki solidarnostna sredstva prejemajo. Cdeležen-ci samoupravnih sporazuraov ob vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov izločajo sredstva za štipendiranje na izbirne račune SDK v občinah. Razdelitev teh sredstev na sredstva za porabo v občini tn za solidarnost opravl SDK po posebnem razdelUniku. Ta razdelilnik napravi strokovna služba republiške skupne kamisije na podla-gi podatkov občinskih skupnih komisij. Za določanje vlSine kadrovskih StipendlJ veljajo krl-teriji ufinega uspeha in hitrost šolanja, za kar so spo-razumno sprejete enotne lestvlce točkovnih vrednosM ter Stipendij za učence srednjih Sol (od 350 do 500 took) in za študeate (od 450 do 850 točk, vrednost to6ke v letu 1977 znaša 1,79 din — Ur. list SBS, št. 3/77). Stipenditorji v manj razvltih občinah lahio poveča-Jo štipendije do 200 točk, prav tako se lahko povefia do 200 točk vrednost štipendij za Solanje deficitarnih kadrov (v tehniških, pedagoških in zdravstvenih strokah). Vred-nost točke se določa z upoštevanjem gibanj osefonib. do-hodkav zaposlenlh v povprečju za celo SR Slovenijo vsa-ko leto na novo. Stipendisti kadrovsklh štipendlj labio uveljavljajo iz združenih. sredstev v svoji občini pravico do razlike med najnižjo kadrovsko štipendljo za učenca oz. študenta to višino štipendlje, kl bi jim pripadala iz združenih sredst«?v. Osnova za določanje višine štipendij la združenih ¦redstev so mesečni življenjski stroškl učencev in štu-dentov, ki jih ugotavljamo vsako leto, ln s katertmi se vsako letx> usklajuje tudi viSina štipendlje. 2ivljeinske BtroSke učencev in Studentoy vsako leto ugotavljajo udeleženci samoupraTOega sporazuma v sodelovanju s pristojnimi organi in inštitucijami. Pri določanju višlne štipendije iz združenih sredstev se od življenjskih stro-ikov odšteje delež staršev y višini polovice dohodka na družinskega člana in otroški dodatek za štipendista. Po dodočillh samoupravnega sporaztuna gospodarljo I združenimi sredstvl za štipendije obdlnske skirpne ko-mlslje ln republiška skupna komisija. RepubliSko skupno komisijo sestavljajo deflegati ob-Clnskih skujmlh komlsij. V vse komislje Izvolijo svoje delegate tudl učenci in študenti. Pristojnostl, naloge, pra-vice in obveznosti skupnih komlsij urejajo udeležencl samoupravnega sporazuma s pravili. Republlška skupna komisija ima v svoji pristojnosti: določanje merii za so-lidarnostno prellvanje združenih sredstev, ugotavljanje Sivljenjsklh stroškov, ki so podlaga za štipendixanje lz edruženlh sredstev, določanje vrednosti točke, kl je pod-laga za kadrovsko Jtlpendiranje in druge naloge, s ka-terimi naj bi zagotavljali usklajeno izvajanje štipendira-njs. Skupna komlsija v naši občtnl je obiikovana na enak način kot zbor združenega dela. Je 60 članska in pokri-va po delegatski osnovi vse dejavnosti občine Ljubljana Center. Za Izvajanje Stipendijske politike skrbi 14 članskl lzvrSni odbor, ki je imel v prett&elm šolskem letu 8 sej in dire seji skupne komisije. II. URESNICEVANJE STIPENDIJSKE POLITIKE IN POTEK STIPENDIRANJA UCENCE.V IN STUDENTOV V SOLSKEM OZ. STUDIJSKEM LETU 1976/77 V OBCINI UUBUANA CENTER IzvTŠnl odbor in Skupna komisija podpisnica samo-upravnega sporazuma o SttponcliraAju učencev in študen-tov v občini Ljubljana Cent'-r sta si ves čas svojega de-la prizadevala, da bi štipendiranje v občini potekalo v skladu z določill družbenega dogovora in samoupratmega sporazuma o Stipendiranju. Izhajala sta iz v uvodu navedenih stališč, zato smo dosegli boljšo povezavo mladine z združenlm delom, ve6-jo skladnost med kadrovskiml potrebami združenega dela in olajšali mladlni odloCanje pri izbiri poklicev. Pri podeljevanju štipendlj je samoupraTna skupnost za zaposlavanje, kl zblra prošnje prosilcev za podelitev StipenddJ in opravlja admlnistrativno-tehniCna opravlla pri izračunavanju štipendij za izvrSni odbor, pripravlja-la zlasti podatke o: — številu razpisanih ln nezasedenih kadrovsklh 8tt-pendijah v temeljnih in drugih organlzacijah združenega dela ln samoupravnih interesnih skupnostih, — usmerjanju uiiencev in fetudentov t defidtame po kllce, — preusmerjanju štipendistov v kadrovske štdpandije, — odklonitvl kadrovskih čtipendlj s stranl učencev in študentov, — učnem \ispehu in prelkinitri šolanja, — planiranju potreb po kadrlh v temeljnih in drugfli organizacijah združenega dela tn samoupravnih interes-nlh skupnostili. Delo te službe, kl opravlja navedena opravila za lju-bljanske občine, je bllo otežkočeno predvsem zaradi ve6-kratnih sprememb, kriterijev tn navodil reJpubliške skup-no komlsije za štlpendiranje. V zadnjem četrtletfu preteklega lcta je večina lju-bljanskih občin prenesda priprave za izplačilo štipendij na računalniški center v Idriji. Ker pa Samoupravna skupnost za zaposlovanje Ljubljana še ne more prevze-tl vseh finančnih obveznosti za posamezne skupne komi-slje, je Skupna komisija ob&ne Ljubljana Center zav-zela sklep, da v skladu z dolo&li 10. člena dtiranih pravil opravlja finančne posle za sklad za štipendlranje prlstojnl upravnl organ občlne Ljubljana Center vso dotlej, dokler Samoupravna skupnost za zaposlovanje LJubljana nd bo imela pogojev, da prevzame celotno fi-nančno poslovanje za štipendiranje za našo občino. Po podatkih strokavne službe za Stipendiranje prl sa-moupravnl skupnostl za zaposlovanje je 42 organizacij združenega dela ta drugih samoupravnih organizacij tn skupnosti v obfiini Ljubljana Center do 31. 12. 1975 lmelo podeljenih skupaj 1144 kadrovsklh štipendij in sicer 348 na strokovnih Solah, 443 na sredrajih šolah, 117 na višjih in 336 na visokih Solah. V letu 1976/77 je 47 organizacij združenefa dela in drugih samottpravnih organizacij ln skupnosti t obfiinl Ljubljana-Center raapisalo skupaj 478 kadrovsldh štipen-dlj, od tega 61 na strokovnih šoiah, 264 na srednjih šolah, 62 na višjih in 91 na vlsokih šolah, SamoupravnJ skupnosti za zapostovanj« pa je bllo prijavljenjfa le 295 kadrovskih Stipendlj. Za šolsko leto 1977/78 ]e, 54 organizačij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ln skupnosti pla-niralo skupaj 667 kadrovskih itipendij in sJcer 46 na strokovnih šolah, 380 na srednjlh šolah, 119 na viSjih in 112 na visoklh Solah. Kot vse kaže bo Stevilo razpisanih kadrovskih Stipen-dij v letu 1977 višje kot v preteklem letu, kar nedvom-no pomeni, da večina OZD spoznavajo pomembnost za-gotovitve potrebnega kadra % lastnim štipesndiranjem. Istočasno pa to pomend, da organteaoije združenega dela, dmge samoupravne organizacije In skupnostl že dokaj skrbno nafirtujejo potrebe po kadrih kar je skladno « resolucijaml o družbenem razvoju. Pohvalna jo ugotort-tev, da se povečuje število štipfflidij v profilu 3 irt 4 (srednji, višji) ne pa v profilu 5, kar je skladno s srednjeročnimi potrebami do leta 1980. Med organizacijami združenega dela in drugiml sa-moupravnimi organtzacijami in skupnostmi je v občlni Ljubljana Center 55 takih, ki samoupravnj skupnosti za zaposlovanje nlso posredorale letnih potreb za šolsko leto 1977/78. Razpisl v organlzacljah združenega dela, drugih sa- moupTavnih organizacljah ln skupnostih ao ie t teku. Po doslej zbranlh podatkih je za to šolsko leto pode-ljenfli okrog polovico od planiranih kadrovskih štipen-dij. Točni podatld za šolsko leto 1977/78 bodo znanl t j&miarju 1978. . V okviru možnosti je strokovna služba za zaposlo-vanje Ljubljana preusmerjala štipendiste in nove kandi-dste za podelitev štipendije iz zdmženih sredstev na kadrovske štipendije v organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnostl. V šolskem oz., študij-skem letu 1976/77 je preusmerila 48 štipendistov. V koli-kor štipendisti niso hoteli sprejetl kadrovske Stipendlje v organizacijah združenega dela, so v skladu > določili samoupravnega sporazuma izgubili pravico do Stipendi-je iz združenUi sretfstev. Primerov, da bi organizacije združenega dela ukinjale kadrovske Stipenddje in štipen-diste preusmerjale na združena sredstva, v občinl Lju-bljana Center nismo zasledlli. Stališče skupne komisije kakor določila družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma se podasi uresni-čujejo, ker še vedno nimajo vse organizacije združenega dela izdelanih srednjeročnib. in doHgoročnih potreb po ¦ kadrih. Pri preusmerjanju mladine od štipendij lz zdru-ženih.. sredstev na kadrovske štipendije so Se vedno teža-ve, ker še ne pripravljajo vse organizacije združenega de-la svojih potreb po kadrih, čeprav bi glede na razvojne programe In glede na opozorila samoupravne skupno-sti za zaposlovanje to morale storitl. Kajti le na osnovl prispelih podatkov iz organizaclj združenega dela ln sa-moupravnib. Interesnih skupnosti lahko strokovna služba dovol] hltro in tekode preusmerja SUpendlste na kadrov-ske štipendije, kot to določata družbenl dogovor tn sa-moupravni spofazum. S strani republiške skupne komisije so blli t šol-skem letu 1976/77 dvakrat spremenjeni kriteriji za pode-ljevanje štipendij iz zdmženih sredstev. Ker sredstva za štipendije iz združenih sredstev po mesecu maju 1976 niso več zadoščala, je republiška skupna komisija spre-Jela na 5. seji v juniju 1976 že znane ukrepe (štipendije do 500 dln se ne podeli), katerih namen je bil sanirati nastalo ftnančno stanje. Da bi omogočiU podeljevanje štipendij tudl novim upravlfiencem, je republiška skupna komisija s sklepi sprejetimi na 6. seji v novembru 1976 zaostrila merila za podeljevanje štipendij In pri tem poudarila kadrovski znafiaj štipendiranja. Odločila se je za dvojnl cenzus in sicer za prednostne pokJice 2.000 din za družin&kega člana, za ostale poklice pa 1.000 dln. Bazen tega je sjpre-Jela 5e nekatere druge omejitve kot npr.: ukinitev šti-pendij učencem štiriletnih srednjih Sol z zadostnirn uspehom, če ta nl objektivno pogojen, dosledno upoSte-vanje laktorja iz kmetijske dejavnosti v 14-kratnem zne-sku od katastrskega dohodka tn druge. Zaradl zaostrenih krlterijev Je izvršni odbor zavrnll 39 prosilcev, podelll pa je za šolsko oz., študljsko leto . 1976/77 488 štipendij. Od teh je dobilo 117 ali 233 od-stotka učencev in študentov samo štlpendijo iz združenih sredstev, 371 ali 76,2 odstotka učencev in študentov pa je doblvalo kadrovsko štipendijo v organizacijah združe-rjega dela ta razliko iz združenlh sredstev v obdinl Lju-bljana Centor. Od tega 3e bllo 337 štipendistOT all 59 odstotkav iz kmedkih in delavsklh družta. (Učenci po-kllcnih šol lx drugih republlk). Glede na dohodek na družinskega člana pa so pre-jemali 103 Stlpendistl do 500 din štipendija mesečno, 205 štlpendistov do 1000 dln Stipendlje mesečno ta 180 Sti-pendlstov nad 1000 dta Stipendlje mesečno. Med štipen-diste celoletnlh. srednjlh, višjih ln vlsokih Sol So zajeti tudl učencl srednjih celoletnlh poklicnih šol (2G Lju-bljana) in poklicnih 5ol s periodlčnim poukom (Slove-nija oeste, Tehnika, Alpe Adria, Gostinski šolsfcl center). Od teh Je 118 učenccv dobivalo razllko iz zdmženih sredstev od 1. 9. 1976 do 1. 2. 1977, lil uCencev pa od 1. 2. 1977 do 1. 7. 1977 (priloga 4). Prlloga 5 pa priiazuje srednješolce ta vlsokošolc« po stopnjab Sol ln smereta študija. V letu 1976 smo zbrali za štipendlje od 03 odstotka od bruto OD, kl ga združujejo organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacij« in skupnostl 29,779.404 din. Od tega zneska smo izplačald za štipendije 2,940.807 din, 404.492 din je ostalo neporavnanlh obvezmo-stl, ker smo po veljavnem ključu prejemall le 70 od-stotkov potrebnih sredistev. Za solidarnost je bilo potreb-no odvestl 25,531.122 din. Neporavnane obveznosti iz le-ta 1976 smo pokjili z zbranimi siedstvi za. štipendije t letu 1977. Da bl v letu 1977 financiranje potekalo normalno ln brez neporavnanih obveznosti je skupna komisija pre-dlagala republiškl skupni komislji in pristojnl službi SDK, da se prvenstveno pokrijejo v celoti lastne po-trebe po štipendiranju v otičini, presežeik pa se odvaja za solidamost. Predlog doslej Se ni bil potrjen. V letu 1977 se je do 31. 8. 1977 zbralo 23,439592 dln, za solidarnost smo prispevali 19,303.494 din, za Izplačllo štipendij smo porabili din 2,121.182,65. III. PROBLEMATIKA IZVAJANJA DRU2BENEGA DO-GOVORA IN SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA TER PREDLOGI ZA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE Ker Je skupna komisija občine Ljubljana Center pri svojem delu naletela na vrsto vprašanj in neskladnosti, je republiSko skupno komisijo ised drugim opozorUa na naslednje probleme: — Po sklepih 5. in 6. seje Tepubliške skupne komi-sije o štipendiranju v SR Sloveniji so bila kršena do-ločila 7. člena veljavnega samoupravnega siporazuma o Stipendiranju udencev to študentov, — zadnji odstavek 7. člena samoupravnega sporazu-ma je treba dopolniti tako, da se namesto pike postavl vejica, nato pa doda besedilo o tem, da dokument za ugotavljanje izpolnjenih obveznosti o zdrnževanju sred-stev Izda pristojna služba družbenega knjigovodstva, — poleg tega je treba dodati nov 7. a Slen, y kv terem naj bi opredelili kdo, kdaj in po kakSnem po stopku lahko sprejme odločitev o Izrednih ulrrepih, 6» primarljkuje sredstev za pokrivanje vseh potreb, prl če-mer bi bilo potrebno v merllih o načinu tn pogojih za soHdarnostno prelivanje vgradltl tudi podrobnejše krlte-rije za dodelitev solidarnostnih sredstev. V vsakem pri-meru pa je treba zagotovitl, da skupne komisije pokrijejo najprej svoje potrebe po, krlterijih samottpravnega spo-razuma, ostanek pa so dolžne izločiti r sredstva za so-lidarnostno prelivanje v skladu s še TOlja^vnimi merili, — po dosedanjth izkuSnjah ugotavljamo, da je sode-lovanje prtetojnlh organm sociatoega skrbstva pri odloča-nju za štipendlranje lz združenih sredstev omejeno le na poročene študente in samohranilke (ce). Predlagamo, da se zaradl objektivnejše presoje o socialnih vidiklh vseh prosilcev, obvezno prilaga mnenje socialn^a skrbatva, kar naj se ustrezno uveljavi v 9. členu sporazuma. Prav tako so o problematiki Stipcndiranja v Januarju ta februarju 1977 razpravljali predsedstvo Republlške kon-ference SZDL Slovenije, Občlnska konferenca SZDL, Pred-sedstvo skupSčine občine Ljubljana Center, predsedstvo mestnega komlteja mladtne, v juliju pa iTrrršni svet So-cialistiCne republike Slovenije in tudi drugi družbenopo-liti&ii dejavniki. Navedeni so sprejefli pomembne sklepe, k.f Jiih j« Sknpna komisija občine Ljubljana Center pri svojem d«-lu upoštevaJai ali z informacijo posredovala organizacl-jam zdniženega dela, drugim samoupravnim organlzaci-jam In skupnostlm v obravnavo. Eazmere o štipendiranju je 21.2.1977 obravnaval abor podpisnlkov družbenega dogovora o Stipendlranju, kl j« ugotovil, da so sklepi 6. seje republiške skupne komlslj« priTedll do začasne sanaclje llnančnega stanja, zato j« btl zbor udeležencer mncnja, da naj bi veljall do konca šolskega leta 1976—1977. Za naslednje šolsko leto 1977— 1978 pa Je potrebno izdelati Miodišča ia kriterlj« sa pockfljevanje štipendij, kt morajo biti znanl pred razpi-som, ki bodo v maju 1977. Zbor udeleženoev je zato imenovai posebno delovno skupino, ki jo sestavljajo de-legati republiške skupne komisije, Republiške konference 6ZDL, Republiške konference zveze socialistične mladine Sofenlj«, republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, IzvrSnega sveta Skupščine SR Slovenije, Gospodarske zbor-nioe Slovenije in Skupnosti za zaposlovanje Slovenije. Etelovna skupina je do konca maja 1977 proučila dotlej dane pripombe in predloge za dopolnitve tn spre-membe družbenega dogovora in samoiipravnega sporazu-ma in na podlagi tega pripravila osnutek predloga spre-memb In dopolnitev družbenega dogovora o ottikovanju ln izvajanju štipendijske politike v SR Siovenlji. Zbor podpisnikov je na 5. seji zbora, dne 30.6.1977. leta obrav-naval osnutek predloga sprememb ln dopolnitev druž-benega dogovora ter načelne pripombe, predloge in sta-lišča podpisnikov družbenega dogovora, občinskih skup-nlh komisij in drugib. tn ugotovil: — osnutek predloga je sprejemljiv za ja-vno razpravo, — javna razprrfva o osnutku traja do konca oktobra 1977, — delovna skupina, ki je osnuteic pripravila bo pTed-loge, pripombe, kl so bill dani v javni razpravi obdelala do konca novembra 1977, — zbor podpisnikov bo predlog obravnaval v decemb-rul977, — predlog samoupravnega sporazuma bo delovna sku-plns pripravUa do začetlta februarja 1978. Podpis v ob-Ctnsklh skupnih komisijah bo v drugi polovfci maja 1978, — hlcrati s samoupravnim sporazumom bodo priprav-ljena tudi merila o načinu ln pogojih združevanja sred-•tev za štipendiranje ter o solidamostnem prelivanju združenih sredstev, pravila o delu skupš&ne delegatov podpisnic samottpraTOega sporazuma, o kršitvah in sankci-Jah ter poslovnik. IzvrSnl odboT skupne komlsije z» štipendiranje u6en-cev in študentov obfiine Ljubljana center je 27.6.1977 pod-robneje razpravljai o Osnutku predloga sprememb In do-polrritev dnižbenega dogovora o oblUsovanju in izvajanju gtipendijske politike v SR Sloveniji In dal na osnutek naslednje splošne in konkretne predloge: — tevršni odbor ugotavlja, da je delovna skuplna, kl ]« osnutek predloga pripravljala, predloge IO občine lijubljana Center upoštevala, razen predloga da se prila-ga k prošnji tudi mnenje) socialnega skrbstva in krajev-ns skupnosti, za vse prosilce, je v predlogu le kot fclternativa, kar pa bi moralo bltl po mnenju izvršnega odbora obveza. — lstočasno s osnutkom predloga družbenega dogo-Tora bi morala biti izdelana tudl pravila o delu In pri-stojnosti organov skupščine, to je izvršnega odbora ln odbora t& samoupravno kontrolo, — zaostriti in sankcionirati ]e potrebno vprašanje obveznih prijav kadrovsklh Stipendij pri tistih, ki jlh podeljujejo, da so štipenditorjl dolžni posredcrvati svoj^ potrebe po kadrovskih štipendijah najkasneje do konca aprila vsakega leta pristojni službi samoupravne skup-nostl za zaposlovanje, — preko mladinske oi^anizacije po SoJah naj se s Bodelovanjem a učiteljskimi zbori zagotovl obveščenost vseh učencev o vsebmi načel in postopku za prldobltev itipendije, — naj se opredeli odgovornost delegatov soclalistifcn« mladine: v organlh skupSčlne občine za oblikavanje sta-lišč In sodelovanje s šolami, s samoupravnimi skupnost-nit za zaposlovanje in ianrršnih odborib občtnske skup-»čine za štipendiranje, — 11. člen — predlagamo drago varianto, ker Je najustreznejša, — 12. 61en — predlagamo, da se opravj valoTlzaclJa kadmvsldh štipendij za vSako šolsko leto, ne pa koledar-Bko leto, — 8. člen — predlagamo osvojltev 1. variante i tems če tako tesračunana mesečna Tlšina » Sttpendljo znaSa do vključno 5 odstotkov zajamčen^a mesečnega netto osebnega dohodka v SR Sloveniji, se štipendija ne podell. IV. RAZPISI STIPENDIJ ZA SOLSKO OZIROMA STU-DIJSKO LETO 1977—1978 Skupne komlsije podpisnlc samoupravnega sporazu-ma o štipendiranju učencev In študentov Ijubljanske re-gij« so skupaj s samoupravno skupnostjo za zaposlova-nje 9. julija 1977 objavile razpis štipendij lz združenih sredstev za šolsko oz. študijsko leto 1977—1978. Med drugimi razpisni pogoji je deloCeno, da dohodek na Clana družine ne sme presegatrt 2162 din mesečno. Stipendlje se podeljujejo le enkrat letoo, prijave pa SRjrejemajo pri samoupravni skupnosti za zaposlovanj« do 15. avgusta 1977. Strokovna služba je sprejemala vlo ge vseh kandidatov, kl so biU glede na razpisni cenzus upravičenl, vendar so Imeli za Ijubljansko območj« pred-nost pofelici: — na srednji stopnjl: ekonomskl tehnik, administrativni tebnlk, vzgojitelj, n» diclnska sestra in poklici Sirokega pKrfiia gradbene, »ko-vinske in gostinske stroke, — na višji stopnji: ekonomlst, lnženir organizacJJe dela, razrednl učitelj, vtš-ja medioiiiska sCstra, elektro inženir in gradbenl inže-nlr, — na visoki stopnji: dtplomlranl ing. kemlje, diplomirani ing. strojnlštva, diplo-. mirani ing, elektrotehtiike, diplomirani tog. gradbendštva, diplomiranl ekonomist, diplomirani pravnik. Ce so za nstrezno podroeje razpisane kadrovske Sti-pendije se morajo kandidati za štipendije iz združemdh sredstev prvenstveno prijaviti na razpise kadrovskih štl-pendij, saj sicer nlmajo pravlce do štipendlje ia zdru-ženih sredstev. Za to usmerjanje skrbi samoupiavna skup-nost za zaposlovanje. Sestavnd del družbenega dogovora to samoupiraviiega sporazuma je tudi Titov sklad za štipendiranje mladdh delavcev in otrok delavcev. Razpls je bil objavljen za šolsko oziroma študijsko leto 1977—1978, dne 25. 5. 1977. Skupna komisija občine Ljubljana Center je predlagaJa za tovrstno štipendijo Dragutina Smitrana, delavca iz Slovenija ceste. V. ZAKLJUCKI 1. TJgotavlJamo, da sta lzvršnl odbor ln skupna ko-misija delala v skladu z določlll družbenega dogovora in y samoupravnega sporazuma, upoštevaia zafiasne nujne ukre-pe republiške skupne komisije, upoštevBla stališča Re-publiške konference SZDL, Predsedstva CK ZKS, IzvrS-nega sveta republiške skupščine SR Slovenije tn dmž-benopolitičnih organizaoij v občini. 2. S štipendiranjem smo dosegli boljSo pcrvezavo * združenim delom, vsklajevali potrebe po štipendiranju In olajšaii mladini odločanje pri Izbiri poklicev. 3. Oblikovall smo predloge za spremembo družbene-ga dogovora In samoupravnega sporazuma. 4. Izvršnl oclbor in skupna komisija sta sproti sezna-njala o svojem delu vse podpisnice družbenega dogovora In samoupravnega sporazuma, delegate v občlnskih zbo-rlh, lzvršni svet skupšdlne občine, družbenopolitidne orga-nizaclje, krajeroe skupnosti, center za socialno delo z naj-pomembnejšimi vprašanji v zvezl z oblikovanjem tn Iz-vajanjem štipendijske i»lltike v občini Ljubljana Center. PorofiUo o izvajanju štipendijske politike in žtipendl-ranja učenoev in Studentov za šolsko oziroma študij-sko leto 1976—1977 v obfiini Ljubljana Ceater Je pri-pravila služba sa kadrovska vprašanja prl izvrSnem sve-tu Skupščtoe obdine Ljubljana Center. Poročllo sta že obravnavala Izvršnl odibor tn Skup-na komisija podplsnic samoupravmega sporazuma o Stt pendiranju ufiencev in Studentov občine ijubljana Center tn sprejela sklep, da se poro6ilo predloM v obraTnavo tn ¦prejem delegatom vseih zborov skupščine občine toublja-na Center. LJublJana, dne 27.9.1977 Skupna komJslja podplsnlc samoupravnega sporazuma o štlpendiranju učenoev in študentov 6TEVILO KADROVSKIH STIPENDU V LETD 1976 Stipendtje Razpisane 31.12.1975 štipendije .___________________________________za 1.1976 Avtotehna 14 10 Agrotehnika TOZD Trgovina 17 10 Avtooommerce TOZD Trgavina — 2 Cankarjeva založba 4 2 Chemo 4 3 CP Ljubljanski dnevnik 8 2 Dom upokojencev Tabor — 2 DES TOZD Elektro IJ. mesto 11 17 , DES TOZD Elektro Lj. okolica 15 10 Gostinsko podjetje Figovec 3 , 3 GP Tehnika 21 8 SGP Slovenija ceste 10 8 Geološki zavod SRS . 94 2 Izvršni svet skupščine SRS 4 5 InStitut za biologijo 11 2 Intertrade 2 7 Jugobanka sedež Ljubljana 20 11 Kemofarmacija 2 4 Kartanažna tovama 4 18 Kliničnd center , TOZD kliničme bolnlce za pediatrijo 29 10 Klinidnd center TOZD ginekološka klinika 22 7 Kldnični cerater 203 95 Ljubljanska banka podr. Ljubljana 48 21 Ljubljanska bartka podr. za kredit. stan. in kom. gospodarstva 9 3 Ljubljan&ki geodetski biro — 2 Metalka 94 46 Narodna banka Stovendje 18 3 Pletenina 11 3 Podjetje sa PTT promet del. skup. skupnlh služb 170 42 Republiška skupnost za ceste, Ljubljana, strokovna služba 10 5 Regionalna zdravstvana skuptiost Ljubljana Strokavne službe 4 3 Skupščina mesta Ljubljane 15 4 SDK SRS Podružnica ijubljana 14 ,20 SPIZ Strokovna sliižba Centrala 40 7 Slovenska lilharmanija ' 6 3 SO Ljubljana Center 9 3 Sadje zelenjava — 5 Sekcija za vsxlrževanje prog Z2TP 4 6 , Slovenija projeikt 7 5 Steklo 4 6 Tiskarna Tone TamSlč 20 5 Tehno impejc ¦ 5 1 Zavarovalna skupnost Triglav 4 2 ZP ABC Trgoreko podjetje Mavrica 1 * 1 Z2TP Sekcija za vleiko 124 29 2G Stanovanjsko podjetje — 3 2G Podjetje za turtzem, transport in gostinstvo .20 12 SKUPAJt 1.144 478 PLANIRANE KADROVSKE STIPENDIJE V OBCINI LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1977/78 Organizacija združenega dela 6tipendl> Višja Sola za zdravstvene delavce 9 Poslovno združenje Tehno-Impex J OGP Dele TOZD Casopisd T Tekstil TOZD Angora 1 SDK v SRS podružndca Ljubljana 10 Pletenina 1 Posrednik 1 Podjetje za PTT promet DSSS LJubljapa 6 Sadje zelenjava 2 SGP Slavenija ceste DSSS Ljubljana 18 DES TOZD Elektro Ljubljana — okollca 13 GP Tehnrika 18 Gruda Export-import 8 Iskra tovarna baterij Zmaj • 3 2G Podjetje za TTG 10 Ljubljanski geodetski bta> 2 2G Zavod za investicije 10 Agrotehnika 6 Contal TOZD Conlmex a Centromerkur 4 DES TOZD Elektro LJublJana mesto 24 Geodetski zavod SRS 8 TOZD Klinlčna bolnica za pediatrijo 8 Slovenijales ti^ovina 25 Intertrade 1 ' Intertrade TOZD trgovina in TOZD Zastopstvo IBM 4 Iskra Elektromehanika TOZD Vega ' 3 2G Organizadja za vzdrževanje hiS in stanovanj 3 Slovenija projekt 3 2TP IJubljana Prometna sekclja 14 2G TTG TOZD Turistična gostinska enota 8 Autooommerce 2 Narodna banka Slovenije 8 CP Ljubljanski dnevntk 2 Izvršni svet skupščine srs 3 Kemofarmacija 14 Skupščlna SR Slovenijo 6 Tiskarna Tone Tornšič 10 2TP Sekcija za signalno vamostne in telekamunikacijske naprave 5 LB Podružnica za kreditiranje stanovanjskega to komunalnega gosp. 3 Staninvest 9 . Klinični center 325 2G Projektivno podjetje 2 UNIS Tovarna dvokoles Rog 1 ISKRA IMP TOZD Biro za industrijsld taženlrlng 5 Emona TOZD Zimanja trgovlna 17 Emona 1X>ZD Globtour j Emona DSSS 3 SOZD Polikem 2 . Zavod SRS za transfuzijo krvl 1 Papirografika . . 3 Petrol 10 RepubliSkl sekretarlat za »taance 8 Tekstil TOZD Tekstil commerce 1 SKUPAJ: = 667 ORGANIZACIJE ZDRU2ENEGA DELA, KI NISO POSRE-DOVALE LETNIH POTREB PO KADROVSKIH STIPEN. DUAH SKITPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 1. Agroprogres, podjetje za inozemska zastopstva, Gradl-5če 18 2. Biro gradbemištva Slovenije, Titova 40 3. Birotehnik, precizna mehanika, Daimattaova U 4. Cestnl siklad SRS, Gregorčičeva 25 5. Dom mladtne v trgavtni in gostinstvu, Poljanska 22 6. Poto Slovemdja, Gosposvetska 13 T. Goapodarski vestaik, Miklošičeva 38 8. Istra, gostinsko podjetje, Moša Pijadejerva 28 9. Hotel Turist, Dalmstinova 13 10. Kavama-slašdičarna Tivoli, Cank&rjeva 6 11. Kemija impex — izvoz-uvoz, Titova 25 12. Klinična bolnica za porodništvo in ženske bolezni, Slajmerjeva 3 13. Ljubljanska krojačnica, Smartinska 15 14. Mestni svet Zveze sindikatav Slovenlje, Prešernov trg 2 15. Občinsko sodišče I, Tavčarjeva 9 16. Onkološki inštitut, Vrazov trg 4 17. Biro inženlring, 2abjek 3 18. Republiški sekretariat za pravosodje, Zupanftičeva 3 19. Republižki sekretariat za urbanizem, Titova 19 20. Republiški komite za zdravstvo ta socialno varstvo, Zupančičeva 6 21. Ribarstvo export, TomSičeva 1 22. Mestni odbor SZDL, Trdinova 4 23. Skupna slu-aba Izobraževalne skupnostl, Resljeva 14 24. Tribuna, tovarna otroškib. vozidkov, Karlovška 4 25. Turistična zveza Slovenije, Cankarjeva 18 26. WZ Stari Vodmat, Bolgarska 20 27. Zavod za glasbeno in baletno izobraževanj©, Vegova 5 28. Zavod SRS za družbeno planiranje, GregorčiCeva 25 29. JŽZ2TP Uprava, Moša Pijadejeva 39 30. Z2TP Prometoi inštitut, Moša Pijadejeva 39 31. ZŽTP Sefccija za vzdrževanje prog, Masarykova 15 32. Z2TP Feršped, Moša Pijadejeva 39 33. Dom sindikatov Slovenije, MikloSičeva 26 34. Ljubljanska kultuma skupnost, Cigaletova 5/U 35. Kulturna skupnost Slovenije, Zupančičeva 3 36. Skupnost pokojninskega In ' tavalidskega zavarovanja Slovenije, Kidričeva 5 57. Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje, Can-karjeva l/II 58. Izobraževalna skupnost za gozdarstvo, Miklošlčeva 38 39. LJubljanska banka, Subičeva 2 40. Ljubljanska banka — podružnlca Ljubljana. Trg r»-volucije 41. Skupnost za varstvo okolja v Slovaniji, Miklošlfieva 4 42. SIS za železniški In luSkl promet SBS, Moša Pijade-jeva 39 43. FNT Oddelek za mintanlstiko, ASkertieva 20 44. RepubMSki komite za vzgojo ln lzobraževanje, Zupan-čičeva 3 45. Republiški komlte za tržišče in cene, Gregorčičeva 25 46. Republiški komlte za promet in zveze, Gregorčičeva 25 47. Mednarodni center za uprav. podjettj, Kotaikava 2 48. Republiški komite za družbeno planiranje, Gregordi-čeva 25 49. Republiškl sekretariat za mednafodno sodelovanje, Lev-stikova 10 50. Jugotehnika, Pod trančo 2 51. TOZD Kolesar, Titova 23 52. Gradbeni center Slovenije, Streliška 12/a 53. SIS za gozdarstvo SRS, MikloSiCeva 38 54. Skupnost socialnega varstva SRS, 2upanSičeva 6 55. Skupnost sooialnega skrbstva SRS, Zupančifieva 6 STIPENDIJE IZ ZDRUZENIH SREDSTEV V SOLSKEM LETO 1976/77 fttlpendlje lz udruženlh 6redstev 67 50 — 117 kadrovske štipendije in raiz- like iz ssdruženih sredstev 20 11 840 371 BKUPAJ: 87 «1 340 488 STANJE STIPENDIJ IZ ZDRU2ENIH SREDSTEV PO STOPNJAH SOL IN SMEREH STUBUA V SOLSKEM LETU 1976/77 Visoke šole: skupaj 76 od tega: — pravno-upravna smer 6 — zdravstvena smer 10 — pedagoška smer ¦ 34 —tehnična smer ' 26 Višje šole: skupaj 11 od tega: — zdravsfcvena smer 3 — pedagožka smor 9 Srednje šole ' skupaj 61 od tega: — etanomskcMtpravna »mer • 3 — trgovsko-gostinska smer 4 — zdravstvena smer ' " 7 — pedagošfca srner 1 — tehnidna smer 19 — gimnazija 28 TOČKA 5 OSNUTEK Okvirni program dela skup ščine občine Ljubljana Center za obdobje september 1977 julij 1978 A) IZHODISČA ZA OBLIKOVANJE PROGRAMA DEIA 1. Program dela skupščtne občine Ljubljana Center za obdobje september 1977 — julij 1978 se obltfcuje tako, d« skupščina obfiine Ljubljana Center in l^jenl zbori oprav-ljajo: — naJoge iz pristojnosti občinske sfcupščiiie kot organa družbemega upravljanja in najvišjega organa oblasti v okvl-ru pravic in dolžnosta občlne, — naloge, ki izvirajo lz nadaljnjega uresničeranja usta-ve in zatana o združenem delu ter nalc^e, ki lzvlrajo ix nadaljnjega dograjevanja družbenopoUtlftne ureddtve r Ljubljanl, — naloge, kl izvirajo iz obveznostl spremljanja tekofflh družbenoekonomsklh gibanj v občinl ter naloge prl dopol-njevanju, usklajevanju ln spremljanju uresničevanja sred-njeročnega družbenega plana, — naloge, kl v preteklem programskeni obdobjn nlso bile opravljene, — naloge, kl izvtrajo iz programov dela Skupšfitoe SR Slovenije in Skupščine mesta Ljubljana, v katerih obrav-navo se zbori občinske skupščine aktivno vtcljučujejo, — druge naloge, pomembne za uresničevanje družbo nopolitičnega in družbenoekonomskega razvoja v občinl. 2. Izhajajofi iz takih osnovnlh opredelitev so naloge, vsebovane v pregledu in rokovniku obravnavanja posamez-nlh zadev, le okvlrne. Program dela skupščine to zborov se zato dopolnjuje glede na konfcretoo ugotovljene potrebo pri uresrričevanju družbenoe&anomskega tn družbenopold-tičnega razvoja v občiini in glede na potrebe prl reševanju posaineanih vpraSanJ. B) OPREDEUTEV VSEBINE OKVIRNEGA PROGRAMA DELA 1. Naloge občinske skupSdlne ln njenth organov na pod-ročju družbenega planlranja izhajajo iz zakona o temo-ljih slstema družbenega planlranja. Srednjeročnl družbenl plan obfilne za obdobje 1978— 1980, sprejet v letu 1976, je potrebno dopolnltl, ker so blll samoupravni sporazumi o temeljlh planov samoupravndh lnteresnih skupnosti t obOnl za obdobje 1976—1980 sMe- OSNOTEK C) PHBGLED IN ROKOVNIK CBRAVNAVMUA POSAMEZNIH ZADE7 V OEDCBJa SEFTEMEER 1977 - JUIJJ 1978 Vseblnanaloge gbra^ave SSL ^lagatelj Prlstojnost 1 2 3 4 5^ I. UKESNIČEVANJE DRUŽBENOPOLITIČNBGA IN DRUŽBENO-EKCNCMSKEGA RAZVOOA V OBČDJI 1. flnaliza izvajanja srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1976-1980 v letlh 1976 in 1977 • predlog 77/17 Izvršnl svet Vsi zbari 2. anernice za izvajanje srednjeročnega družbe- nega plana občine za obdobje 1976-1980 v osnutek 77/17 IzvrSni svet Vsi zbori letu 1978 predlog 78/1 3.:.Aneks k dogovoru o temeljih srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za osnutek 77/IV Izvršni svet Vsi zbcri obdobje 1976-1980 (.. predlog 78/1 4. Dopolnltev srednjeročnega družbenega plara osnutek 7.8/1 Izvršnl svet Vsi zbori + občine za ctodobje 1976-1980 predlog 78/1 skupščlne SIS 5. Analiza poslcvnega uspeha 02D v občini v obdobju I. - IX. 1977 , 77/IV Izvr&ii svet Vsi zbcri 6. Analiza pcslovnega uspeha OZD v cbčlni v letu 1977 78/H Izvršni svet Vsi zbari 7. Statut občine Ljubljana Center in statut ' osnutek 77/111 Kanlsija za Vsi zbori mesta Ljubljana . predlog 77/IV statut 8. Analiza samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti v cixSinl 77/17 Izvršni svet Vsi zbcri 9. Ocena delovanja delegatskega sistatia ln " ^. . uresničevanja delegatsklh cx3noscw v skup- Posetoia kanl- ščini občine Ljubljana Center predlog 77/17 ft^lJ?*0*' Vsi zbori ld. Program razvoja malega gospodarstva v občini Ljubljana Center ' 78/11 Izvršni svet Z2D, KS 11. Dogovor o usklajevanju davčne politike v ^ . SR Sloveniji v letu 1978 r t predlog 78/1 Izvršni svet ZZD, KS 12. Proračun ctočine Ljubljana Center za leto osnutek 78/1 Izvršni svet ZZD, KS 1978 predlog 78/1 13. Infcraiacija o usklajevanju samoupravnih splošnih aktcv OZD z zakoncm o združenera delu 78/1 Izvršni svet Vsi zbori 14. Sprananbe in dopolnitve družbenega dogo- vara o oblikovanju štipendijske politika v osnutek 77/17 Izvršni svet Vsi zbori SR Sloveniji predlog 78/11 15. Sprernembe In dopolnitve družbenega dogovo-ra o tsneljih kadrovske politike na območ- ju ljubljanskih dbčin ¦ predlog 78/11 Izvršni svet Vsi zbori 16. ttružbeni dogovor o sanacijl ljubljanskega gradu predlog 77/17 Izvršni svet ZZD, KS 17. Družbeni dogovor o sodelovanju pri gradnji stanovanjsklh sosesk na območju ljubljanskih Kcmisija ZZD občin predlog 77/17 ln zbora KS ZZD, KS 18. Družbeni dogcvor o izgradnji in flnanciranju kulturnega centra Ivan Cankar v Ljubljani predlog 77/17 Zzvršnl svet Z7D, XS ' l 2-34. 5 XI. NCRMMTVNA DEJAVNOST 1. Odlok o razporeditvi in uporabi izven proračun-skih sredstev sklada za intervencije v gospodar- . stvo in dela sklada skupnih rezerv cbčine LJub-r 1 jana Center ' • predlog 11/VJ Izvršni gvet - ZZD, RS 2. Cdltic o uklnitvi sklada žaurejanje mestnega , • • ' zemljišča cbčine Ljubljana Center in ureditvi opravljanja nalog pri upravljanju in gospodar- jenju s stavbnimi zsnljišči do ustanovitve samo- osnutek 77/IV Izvršni svet Vsi zbori upravne interesne skupnosti • predlog 77/IV 1. Odlok o arganizaciji in delavnem področju občin- ¦, osnutek 77/IV Izvršni svet Vsi zbari sklh upravnih organov predlog 78/1 4. Odlok o delegiranju delegatcv v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine obči- ne Ljubljana Center ' predlog 78/1 Izvršni svet Vsi zbori 5. Odlck o načinu delegiranja delegatov v zbor ob-čin in zbor združenega dela skupščine mesta _ Ljubljana predlog 78/1 Izvršni. svet / Vsi zbori 6. Odlok o načinu delegiranja delegatcv v zbor ob- čin in zbor združenega dela skupščine SRS predlcg 78/1 Izvršni svet < Vsi zbori 7. Cdlck o oblikovanju konferenc delegaclj za dele- ' ». giranje delegatov v zbcr združenega dela SO Ljubljana Center predlog 78/1 ^ Izvršnl svet Vsi zbori 8. Odlok o delovnih telesih skupščine občine Ljub- ljana Center in njenih zborov predlog 78/1. Izvršni svet Vsi zbori 9. Cdlck o družbeni skrbi za udelezence narodnoos-« < vobcdilne vojne in drugih vojn ter za njihove » . družinske člane . predlog 78/1 L Izvršni svet ZZD, KS 10. Cdldk o začasnan financiranju splošnih družbenih potreb v I. trajnesefiju 1978 predlog 77/IV Izvršni'svet ZZD, K3 11. Cdlck o prora6mu občine za leto 1978 ' predlog 78/1 Izvršni svet ZZD, KS 12. Ctilok o zaključnem računu proračuna občine za leto 1977 ' predlog 78/1 Izvršnl svet ZZD, KS 13. Odlck o spranembah ln dopolnltvah odloka o dav- » kih cbčanov . " predlog 78/1 Izvršni svet ZZD, KS 14. Odlok o spranentoah in dopolnitvah cx31dka o davku na pronet nepremičnin predlog 78/1 Izvršni svet' ZZD, KS 15. Cdlcik o spremanbah In dopolnitvah odloka o poseb-nan dačinskem davku od prcmeta prdizvodov in od plačil za storitve predlcg 78/1 * Izvršni svet ZZD, KS 16. Odldk o potrditvi zazidalnega nafirta za CO/1-8 (Gra3išče) predlcg 77/17 Izvršnl svet ZZD, KS 17. Odlok o potrditvi žazidalnega načrta za zazidalni otck C&-6 (Poljane) . predlog 78/1 Izvršni svet ZZD, KS 18. Odlok o potrditvi zazidalnega naSrta za 00/1-17 (Itolodvor) ,f predlog 78/1 Izvršni svet ZZD, KS 19. Odldc o potrditvl zaziaalnega načrta CO/1-9 in CI-2 (Gradišče) predlcg 78/U Izvršni svet ZZD, KS 20. Odlok o spremaribah in dopolnitvah zazldalnega rar črta za CO/1-7 (Tcg revolucije) predlog 77/IV Izvršni svet ZZD, KS 21. Cdločba o prenehanju Zavoda za počitniška letcva- nja občina Ljubljana Center pcedlog 77/lV Izvršnl svet ZZD, KS 22. Odlok o spremenibah ln dppolnitvah odldka o nagra- dah občine predlog 78A IzvrSni svet Vsi zborl ______ 1_______________________ 2 3 4 5 III. POROČHA - INFOBMZCIJE 1. Foročilo o delu skupščine občine Ljubl^ana Predsedstvo Center v mandatnan obdobju 1974/1978 78/I ^^^^ Vsi zbori 2. Poročilo o delu izvršnega sveta v mandatnan ctodcbju 1974/1978 78/1 Izvršni svet Vsi zbari 3. Paročilo o delu kanisije za družbeno nadzar- stvo 77/IV Konisija Vsi zborl 4. Poročilo o delu kcmisije za prošnje In pritožbe 78/1 Kanisija Vsi zbori 5. Poročilo o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem psrcmetu 78/1 Svet "Vsi zbari 6. Paročilo o delu kanlsije za zadeve Invalidov in barcev NOV 78/1 Kfcmisija Vsi zhari 7. Paročilo o izvajanju štipendijske politlJce in štipendiranju učencev in študentov v šolskan ¦ Kcmisija letu 1976/77 77/IV podpisnic Vsi zbori 8. Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o te- meljih kadrovske politike , 78/1 Konisija za DD Vsi zboci 9. Porcsfiilo o delu sanoupravne stanovanjske dcup- nosti bbčine Ljubljana Center 78/11 10 SSS Vsi zbori iv. scgiasja in pcnronvE 1. Potrditev zaključnega računa sklada za gradnjo OŠ in WZ za leto 1977 in soglasje k finančnanu načrtu sklada za leto 1978 ' . 78/11 U0 šklada ZZD, KS 2. Potrditev zaključnega računa da^cov obfiancv za leto 1977 78/11 Izvršni svet ZZD, KS 3. Potrditev zakljuSnega računa posebnega račum za ceste in ulice za leto 1977 78/11 Izvršni svet ZZD, KS 4. Potrditev zaključnega rafiuna posebnega računa prispevka za uporabo mestnega zemljišča za leto 1977 ' 78/II Izvjršni svet ZZD, KS V. OSJNB NAIDGE 1. Poslcvnik za delo skupščlne in zborcv osnutek 78/1 Posebna kani- Vsi zbari predlog 78/1 sija zborov 2. Podelitev nagrad bbčine za leto 1978 78/H žirija za na- Vsi zbari grad«» 3. Kanstituiranje skupščine po volltvah april 78 4. Sprejenanje začasnlh ukrepov družbenega varstva zpper OZD pradlogi po potrebi .. m. TEME IZ PROGRAMA DELA SKOPŠČINE MESTA LJUHLJMIA IN SKUPŠČINE SR SDCVENUE . a/ iz prograna dela SML: * 1. 9nernice družbenega razvoja Ljubl jane v letu 1978 77/IV Vsi ztnri 2. Cdlok o najemninah poslovnlh prostorov 77/IV ^ ZZD, KS 3. Chravnava cestnega sistana na ohrnočju Ljublja- ne (U - varianta) 78/1 ZZD, KS 4. Odlok ali dogcvor o dbllkovanju stanarln v ¦ ' , ¦ .¦•¦¦"' letu 1978 . • 78/1 ,. , ; ZZD, KS 5. Dopolnitev 10-letnega prograna izgradnje cest- ' ' '¦ . ¦ ' ;;': ' nega anrežja v Ljubljanl ' ,¦;¦'¦¦ 78/1 .. ' ' "' " Vsi zbdbl' '_. __________________________.______________________________________________ _________1 _______________________________ 2_________3_______4___________5_______ 6. OdloJc o spretnanhL dcpolnitve odloka o ureditvi cestnega praneta v Ljubljani 77/3V ZZD, KS 7. Odlok o nadcmestilu za uparabo stavtnih zemljišS 77/IV ZZD, KS 8. Proračun mesta Ljubljana za leto 1978 78/1 2ZD, KS 9. Razvoj obrti v Ljubljani. 77/JV ZZD, KS 10. Analiza stanja ±n predlogi za razvoj mestnega in primestnega javnega cestnega prcmeta 78/1 ZZD, KS 11. Poročilo o poteku prenove ljubljanskega gradu 78AI Vsi zbori 12. Samoupravni sporazum o zdmževanju sredstev za kanpleksno stanovanjsko graditev 77/IV ZZD 13. Erogram gradnje centralne avtofausne postaje v Ljubljani 77/JV ZZD, KS 14. Dstanovitev dbmočne škupnosti za ceste 78/1 ZZD, KS b/ lz programa skupSSlne SR Slovenijet i 1. Sklepni dokumenti v zvezi z dbravravo analize o izvajanju delegatskega sistata in uresničevanju delegatskih odnosov v Skupščini SR Slovenije 77/IV DPZ 2. Preobrazba šolstva ln uvajanje uamerjenega izo- . hražefvanja 77/IV ZZD, KS 3. Odnosi med sanoupravno socialistično družbo in » versklitd skupaostmi v SR Sloveniji 77/JV DPZ 4. Dogcvor o teneljih prostarskega plana SR Slove- nije 78/IV ZZD, KS 5. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana Slovenije in Jugoslavije za obdobje 1976-1980 v letu 1978 . 77/17 Vsi zbori 6. Zakon o volitvah delegacij za delegiranje delega-tov v skipščine družbenopolitičnih skupnosti in V Ekupščine samoupravnih interesnih skupnostl njenl po ^prejetju srednjerodnega družbenega plana. Aneks k dogovoru o temeljih dinžbenega plana občine za obdobje 1976—1980 ter dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine za to obdobje predstavljajo dopolnitve že sprejetega •rednjeroonega družbenega plana občine za področje druž-benih dejavnosti. Analia uresničevanja srednjeročn^a družbenega plana ©b&ne v letih 1976 in 1977 bo sliižila kot podlaga za izde-lavo smernic za uresničevanje tega plana v letu 1978. V začetku leta 1978 bo skupščina obravnavala ta spre-Jela tudi program razvoja malega gospodarstva v občini. 2. Občinska skupščina bo v prc^ramskem obdobju spremljala tekoča gospodarska in drnga družbena gibanja f občiiid tn na podlagl ugotovitev predlagala sprejem ¦ustremih odio&itev ozdroma ukrepala v oteviru svoje pri-¦tjojnosti. Obravnavaila bo analizo za obdobje januar — septem-ber 1977 ter po zaključnih računih za leto 1977, poročilo o izvajanju štipandijske politike, porodilo o izvajanju družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike ter porofiilo o delu samoupravne staoovanjsike skupnosti ob-toie Ljubljana Centetr. Ukrepe za reševanje posameznih družbenlh vprašanj bo skupščina predlagala in sprejemala v okviru svojih jjravlc tn dolžnosti tudl pri obravnavanju sadev lz pro grama dela. 3. Spremenjen in vseblnsko dopolnjen statnt občlne Ljubljana Center, M. ga bo skupščina sprejela r tem pro-gratnskem obdobju ter spremenjen in dopolnjen statut mesta Ljubljana, sprejet v istem obdobju in h kateremu bo dala svaje soglasje tudi občinska skupščdna, predstav-ljajo osnovo za nadaljnje uresničevanje ustavnih nadel t občitri in mestu ter podlago za nadaljnje usklajevanje raz-voja in dela med mestom Ljtibljana In obfinainl na nje-govem območju. 4. Občinska skupščina bo obravnavala oceno delovanja delegatskega slstema in uresničevanja delegatskih odnoeov v skupš&ni ter s svojimi stališči in predlogi prispevala k preddogom in rešitvam družbenopolitičnLh organlzacij in drugih družbenlh dejavnikov v obfiinl k nadaljnjemu po-glabljanju delegatklh odnosov v skupščlnl, njenl delegatsM bazl in njenih organov. Nadaljnje dograjevanje družbenapoldtldnega sistema, spremtnjanje in dopolnjevanje ustrezne zakanodaje ter opredelitve v novem statutu občine in mesta Ljubljana pogojujejo tudi sprejem ustreznih predpisov skupščine za nadaljnje dograjevanje delegatskega skupščlnsk^a sistema. Občinsika skupščina bo zato določlla na&n del^iranja de-legatav v zbore občtnske skupšftfne, merila za oblikovanje konfer«K! delegaclj za delegiranje delegatov v zbor zdru-ženega dela, določlla način delegiranja delegatov v abor združenega dela in zbor občin skupščine mesta Ljubljana tn slcuipščine SR Slovenlje ter načtn njihovega poveaovanja z zborl ebdinske skupščine In njibovo delegatsko bazo. dotočna detovna telesa Skupš&ne in zfcorov ter sprejela poslovnik o delu skupščine in zborov. 5. Prl usklajevanju družbenlh vprašanj z ustavno ure-ditvijo, hoto zakonodajo ter novlm statutom občine, bo obftmska skupščina zlasti: — sprejela odlok o razporeditvi izvenproračunsklh sredstev sklada za intervendje v gospodarstvo občine in dela sklada skupnih rezerv občine Ljubljana Cetiter, — sprejela odlok o uldnltvi Sklada za urejanje mestoih Bemljišč občine, začasno uredila opravljanje zadev na tem področju, na katerem bo v tem programskem obdobju ustanovljena ustrezna samoupravna interesna skupnost, — sprejela odlok o organizaciji in delcvnem področju ©b&nskih upravnih organov ter organizacdjo na tem pod-ročju uskladlla z novlml sistemskttni zakoni tai določbaml novega statuta občine. 6. Skupšžina bo v tem programskem obdobju obravna-rala analizo samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti T obSini ter na podlagl ocen in ugotcmtev predlagala oztf-roma sprejela ustrezne odločitve za nadaljnje ustavno uve-Ijavljanje samoupravnega razvoja krajevnih skupnosti. 7. Skupšilna bo obravnavala informacajo o usklaje-vanju samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z zakonom o združenem delu ter na podlagi ugotov-ljenega._ stanja predlagala določene ukrepe za nadaljnje uveljavijanje zakona o združenem delu. 8. Skupščina bo v programskem obdobju sprejemala ln dopolnjevala ter izvrševala družbene dogovore, ki ure-jajo posamezna vprašanja družbenega razvoja, žlvljenja in dela. Obravnavala bo spremembe ln dopolndtve družbenega dogovora o oblikovanju štipendijske politike v SR Slove-niji ter družbenega dogovora o temeljih kadrovske politlke na območju Ijubljansklh občin. Obravnavala bo družbeni dogovor o sanaciji ljubljanskega gradu, družbemi dogovor o izgradnji in financiranju kultumega centra Ivan Cankar v Ljubljani ter ponovno obravnavala' družbeni do-govor o sodelovanju pri gradnji stanovanjsklh sosesk na območju ljubljanskih obftin. Na podlagl sklenjenega družbenega dogorora o skup-• nih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin ude-ležencem NOV tn druglh vojn ter njihovim družinskiin filanom bo skupščina sprejela ustrezan odlok. 9. Na področju splošne porabe bo skupščina sklepala o dogovoru o usklajevanju davčne politike v SR Sloveniji, sprejela proračun občine za leto 1978 ter uskladila odloke o davkih tn taksah s sklenjenim dogovorom. 10. Na področju nrbanlstičnega urejanja bo skupščina sprejela odloke o potrditvah zazidalnih načrtov In s tem odpravila večletai »režim mirovanja« za naslednje zazidalne otoke: — OO/1-8: del KS GraddSfie. ki ga omejujejo Titova cesta, Gregorčlčeva ulica ter Prešemova ln Erjavčeva cesta, — OO/1-9 in CI-2: del KS Gradišče, ki ga omejujejo Titova, AškerSeva tn Prešernova cesta ter GregorCifieva ullca, — OO/M7: del KS Kolodvor, ki ga omejujejo Miklo-Sičeva cesta, Trg OF ter Resljeva cesta in Petkovškovo nabrežje, — CS-6: del KS Poljane, kl ga omejujejo dolenjska Seleznlca, Povšetova ulica ter Ljubljanica. "11. Skupšdlna bo v programskem obdobju obravnavala porodlo o svojem delu v mandatnem obdobju 1974 — 1978 ter porodlo izvršnega sveta o delu y istem obdobju. Ob-ravnavala bo tudl poročila delovnlh teles skupščine. 12. Skupšdina bo dajala soglasje k aktcwn ozlroma po-trjevala akte, h katerim mora datl soglasje ozlroma jih potrditi po veljavnih predpisih. 13. Ob&nska skupščina in njenl zborl bodo obravna-vaild posainezna vprašanja lz programov dela skupščlne mesta Ljubljana in skupšdine SR Slavenije. Posamezne zadeve lz programov del teh skupščin so v pregledu in rokovnlku obravnavanja posameznili zadev navedene le priznoroiiia. V tem programskein obdobju bo skupSftlna na podlagi - dolodb novega statuta s svojiml predplsl morala dolofilti nafiln delegtranja delegatov v zbore sfcirpščtae mesta LJub-ljana in skupščine SR Slovenije ter način njihovega pove-zovanja z zborl občinske skupščine kot stalninu kanferen-caml delegacij za delegiranje delegatov v zbore skupš&ne mesta Ljubljana in skupščine SB Slovanije. S temi pred-pisl bo skupščina morala odlo&ti tudi o tem, katere za-deve iz programov dela skupščiiie mesta LJubljana ln sfcup-ščine SR Slovenije mora predhodno obravnavati ustrezen zbor občinske skupščine. Do take uredltve pa bo odločatev o obravnavanju takih zadev na seji zborov obdinske skup-ščine prepuščena izvršnemu svetu In predsedstvu občtaske skupščine. Prosimo delegaclje In delegate vseh zborov skupščine občine Ljubljana Center, da predloženi osnutek delovnega programa skupščine za obravnavano obdobje proučijo, da k osnutku podajo svoje predloge ln pripombe ter tako prtpomorejo k oblikovanju programa dela skupščlne In. njenih zborov. SEKRETABUT SKUPSCINE C) OKVIRVI PROGRAM SEJ ZBOROV SKUPSCINE V OBDOBJU SEPTEMBER 1977 — JTJLIJ 1978 SEJA: . Datnm: 30. DPZ.31. KS, 32. ZZD 13. 9. 1977 31. DPZ, 32. KS, 33. ZZD 25. 10. 1977 32. DPZ, 33. KS, 34. ZZD 22. 11. 1977 33. DPZ.34. KS, 35. ZZD 27. 12. 1977 34. DPZ, 35. KS, 36. ZZD 24. 1. 1978 35. DPZ, 36. KS, 37. ZZD 21. 2. 1978 36. DPZ, 37. KS, 38. ZZD 21. 3. 1978 Konstituiranje skupščine novega mandata april 1978 Slavnostna skupna seja 5. ali 8. 8. 1978 2. DPZ, 2. KS, 2. ZZD » 23. 5. 1978 3. DPZ, 3. KS, 3. ZZD 27. 6. 1978 4. DPZ, 4. KS, 4. ZZD 25. 7. 1978 Informacija o izvršitvi pro grama dela skupščine občine Ljubljana Center v obdobju od 1.1. 1977 do 31. 7. 1977 A) PREGLED SEJ ZBOROV OD 1. 1. do 31. 7. 1977 zbor družbeno- združenega zbor KS politični dela zbor število sej 7 7 6 število točk dnevnega reda: — skupaj 60 58 3T — največ 14 14 7 — najmanj 4 4 5 — povprečno na 1 sejo 8—9 8 6—7 B) PREGLED ZADEV PO POSAMEZNIH SKUPINAH ZA-DEV, OBRAVNAVANIH NA SEJAH ZBOROV V CASU OD 1. 1. do 31. 7. 1977 Tematsko področje šterllo zadev I. Uresničevanje druiSbenopolltienega ia družbenoe&onomskega razvoja 13 II. Tekoče naloge občinske skupščine 25 Od tega: ¦ — normativna dejavnost B — soglasja tn potrditve 3 — poroMa, informacije 13 — ostale naloge 1 m. Teme te programa deda SML In 8lnipSror&dunsk& srcdstvs o^bčine). 2. člen Izveaproa-ačunska sredstva občtne Ljubljana Center z» intervencije v gospodarstvu predstavljajo: 1. sredstva bnršega sklada skupnlh rezerv gospodar-skih organizacij občine, ki so bila na podJagi 15. člena zakona o skladih skupnih rezerv in o uporabi njihovih sredstev (Ur. list SRS, St. 46/70) prenešena 1. 1. 1971 v novo ustanovljem sainoupravni skled skupnih rezerv občl-oe Ljutoljana Center, 2. sredstva bivSega družbenoinvesticijskega sklada ob-čiine, kl so bila na podlagi zaiona o bankah ter o kredit-netn iB bančnem poslovanju (Ur. 1. SFRJ, št. 58/71) pre-nešena na sklad za intervencdje v gospodarstvu obči&e Ljubljana Center, 3. sredstva proračunskega presežka za leto 1970, kl so bila z oddokom o prenosu presežkov dohodkov proračuna občine Ljubljana Center za leto 1970 (Ur. 1. SRS, St. 19/ 71) prenešena v občinski sklad skupnih rezerv, 4. sredstva posetme proračutiske rezerve za leto 1971, ki so bila preoešena z odlokom o prenosu sredstev poseb-ne rezerve v sklad za Intervencije v gospodarstvu občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 23/73), 5. sredstva proračunskega presežka za leto 1972, ki so bila z odlokom o potrditvi zakljuCnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1972 prenešena v sklad za intervencije v gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 23/73), 6. sredstva proTačunskega presežka za leto 1973, kl so bila z pdlokom o potrditvi zailjučnega računa proraduna občine IJubljana Center za let» 197? prenešena v sldad za intervencije v gospodarstvo obfiine LJubljana Centear (Ur. 1. SRS, št. 27/74). S. člen Sredstva, kl se s tem odlokom prenaSajo na temeljne 'Organizacije združenega dela, znašajo 141,514.000.— dinar-Jev. 4. člen Razporeditev sredstev in njihova uporaba po poravnavl že sprejetih obveznosti se določi s samoupravnim spora-zumom, sklenjenim med temeljnimi organizadjaml zdru-ženega dela, ki imajo sedež na območju pbčlne Ljubljana Center in samoupravno stanovanjsko skupno6tjo občine Ljubljana Center. 5. člen Do sklenitve samoupravnega sporazuma iz 4. člena se izvenproračunska sredstva iz 3. člena tega odloka vodijo , na skladu za intervencije v goepodarstvo obdine LJubljana Center. 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi t Uradnem listu SRS. SKUPSCINA OBCINE LJUBIJANA CENTER Stevllka: PREDSEDMK SKUPSCINE Datmn: Hugo Keržan, dlpl. Ing. OBRAZLO2ITEV Predloženi odlok vsebuje določila o izvenproračunsklh sredstvih občine Ljiibljana Ccnter in predstavlja osnovo za njihovo likvidacijo v skladu s temeljnlmi načell usta-ve, kl določajo, da se dosraSanJ v zvezi z fcvajanjem sanacije objektov ln naprav imenuje stalne ln občasne delovne komisije ali delovne skupine. Odbor dela po poslavniku, kl ga potrdi Skupšči-na mesta Ljubljame. ' 10. člen Podpisniki se obvezujejo, da bodo svoje abveznosti lzpolnjevali v akladu z doloiUi tega dogovora ter da bodo v primeru objektivnih podražitev sanacijsluh. del skupaj reševali in pridobivali dodatna sredstva. II KONCNE DOLOCBE 11. člen Ta dogovor stopi v celoti v veljavo, ko ga podplšejo vsi podpisnikl, sicer velja aa posameznega podpisnika z dnem njegove pristopitve k dogovoru, kar sa uredi s podplsom. 12. člen K temu dogovoru lahko pristopijo tudl drugi podpis-niki, če so pripravljeni prispevati sredstva za celotno pre-novo ljubljan&kega gradu. 13. 61en Bododi uporabniki - sodnvestitorji prenove gradu lah-ko pristopijo k temu dogovoru le, Ce so pripravljenl v celoti sprejeti obvesaioiti te 6.člena tega dogovora in rji vzgojnovarstvenih dejavnostl na lgrl-Sčih to na letovanjih. Po navedenem zakonu skupnostd otroškega varstva, ekupaj z izobraževalno skupnostjo, organiztra in pospe-ftujo nazvoj dnevn^a varstva in vzgoje otrok, predšolsklh otrok, letovanj in rekreacije otxok. Glede na take opredelitve v zakonu o družbenem var-•tvu otrok In o skupnostl otroškega varstva, Zavod za počitniška letovanja občtne Ljubljana Center ne more biU registrlran kot organizadja združenega dela za opravdja-nje družbene dejavnostl. Ker pa naloge dnevnega varstva otrok izvajajo tudi drušva in organdzatorji vzgojnovarstve- nih deja-mosti na lgrišMb in letcminjih, izvršni svet m©. ni, da bi bilo najustreznejše, da naloge, lci jih sedaj iz-vaja Zavod za počitniška letovanja otrok obCine Ljublja-na Center prevzame Zveza prljateljev mladine občine Lju. bljana Center. Po določbah 323. člena zakona o združenem delu sa šteje, da delavci lahko uresnidujejo svoje družbeno-eko Domske in druge samoupravne pravice (3. točka 320. dle-na zakona o združenem delu), 6e Jih lahko uresničujejo neposredno In če lahko v temeljni organizaciji skupaj in enakopravno odločajo o dslu In poslovanju temeljne orga-nizacije ter delovne organizactje, v sestavi katere Je, zdru. žujejo delo in sredstva z drugiml delavci ln odločajo o dohodku, kl ga ustrvarijo v razlidnih oblikah združevanja dela in sredstev ter o zadevah tn sredstvih v celotl od-nosov družbene reprodukcije, urejajo delovno razmerje Ia sodelujejo pri urcsničevanju funkcij samoupravnih inte-resnih skupnostl, krajevndh akupnostd in družbenopolitič-nih skupnosti. Isto velja v skladu z drugim odstavkom 347. člena zakona o združenem delu tudf za delovoo organizacijo, kl v svoji sestavl nitna temeljnih organlzacij. Skupnost, ld jo tvori le 8 delavcev, od tega opravlja-Jo svoje naloge na sedežu delovne organizacije le 4 delav-ci, vsekakor ne more neposredno uresničevatl vseh nave-denih družbenoekonomskih to samoupravnih pravic ter obveznosti. Zakon. o združenem delu v 3. točki 342. člena določa, da temeljna organizacija preneha, 6e trajneje ne mar« obnavljati družbenih sredstev, s katerimb posluje, in za-gotavljati delavcem uresnidevanja njibovito z ustaTO za-jamčendh pravic. Za prenehanje temeljne organiziacije po citiranl točki se opravi postopek redne likvidaoije. Posto pek redne likvidacije začne občinska skupšfiina. Vsled navedenega izvršnl svet skupšdine občine LJu-bljana Center predlas« Skupščini občine Ljubljona Center, da sprejme na-slednje SKLBPE: 1. Uvede se postopek redne llkvidacije Zavoda za po-čitniška letomnja Ljubljana Center, Ljubljana, Poljanska oesta 6; 2. Dojavnost letovanja otrok bo opravljala posebna delovna skupnost za- letovanje in rekreacijo otrok in mla-dine pri Zvezi prijateljev mladine občtne Ljubljana Center. Družbena sredstva razen nepremačnin, kl ostanejo po prenehanju Zavoda za počitniška letovanja se pren«. sejo na Zvezo prijateljev mladine občine Ljubljana Cen-ter za delo delovne skupnosti za letovanje ln rekreacijo otrok in mladine. 3. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center se pooblašfia, da nepremičnine, ki po likvldaciji Zavoda za poCitniška letovanja preidejo na občino, s pogodbo, da t začasno uporabo Zvezi prijateljev mladine (Jbčine Ljublja-na Center. « Nadalje lzvršnl swt predlaga, da skupščina obfilne Ljubljana Cent* priporoCj samoupravnim interesnim skup-nostim otroškega varstva, vzgoje te izobraževanja ta so clalnega Skrbstva občine Ljubljana Center ter Zvezl prija-teljev mladine občine Ljubljana Center, da organiziranje In izvajanje letovanja in rekreadje otrok in mladine ure-dijo s posebnim samoupravnim sporazumom. Ljubljana, 7.9.1977 Izvršni svet Na podlagl 3. točke prvega odstavka 342. 6l€(na, 343. člena in drugega odstavka 347. člena zakona o združenem delu (Uradnl llst SPRJ, št. 53/76) ter na predlog delav-oev Zavoda za počitniška letovanja Ljubljana Center je Skupščina občine Ljubljana Center na temelju 155. člena ttatuta obMne Ljtfbljana Center (Uradnl llst SRS, St. 10/74) na seji zbora združenega dela dne ... 1977 ln na se-ji zbora krajevnih skupnostt dne ... 1977 sprejela na- •lednji SKL EP Uvede §t> postopek redne llkvldadje Zavoda «a podit-nteka letovanja LJublJans Center p.o. LJublJana, Poljan-»ka t. 6, vpteanega v teglster organizatij združenega dela prl Okroznem gospodarskem sodišču » LJubljanl pod it. REG. II. 215/1. OBRAZLOZITEV: "-¦ Delavcl Zavoda za podltniSlca tetovanja Ljubljana Cen-ter so na zboru, dne 30. junlja 1977, sklenili predlagati SkupšCJni občine Ljubljaoa Center, da začne postopek redne llkvidadje Zavoda za počitniška letovanja LJubljar na Center zaradi neizpolnjevanja pogoja 3. toCke prvega odstavka 320. člena zakona o združenem delu ln upošte-vajoi dejstvo, da kot gospodarska organizaclja, glede na z eakonom ali po samoupravnem sporazumu prevzete družbene obveznosti, ne n»ra zagotavJjau ugodnih pogo-Jev za letovanje otrok. Zavod za po&toiška letavanja je bll kot samostojnl Ktvod ustanovljen na podlagi zakona o socialnih zavodlh (TJradni llst LRS, št. 26/61) z odločbo Občinskega ljud-skega odbora Ljubljana Center St. DS-022 z dne 2. febru-•rja 1863 za opravljanje nalog, ki Jlh Zakon o družbenem varetvu otrok in o skuipnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, 6t. 18/74) dolofia kot dejavnosti posebnega drui-benega pomena. Z zakonom o socialnih zavodih (Uradnl Idst SRS, a. 4/71) je Zavod za počitniSka letovanja lz-gubU status socialnega zavoda, Skupščina občine IJublja-na Oenter pa bl morala kot ustanoviteij zavoda z njim uskladltl akt o ustanovitvl v roku 6 mesecev po njegovi uveljavitvl. Ob ponovni registraciji v zvezi z zakonpm o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem Tpisu v sodnl register (Uradni list SPBJ), St. 22/73) je bilo ugotovljeno, da zavod nima značaja delovne organi-racije, kl oprairlja dejavnost posebnega družbenega pome-,na, zato je bil zavod 1. aprila 1975 vpisan v sodnl regi-stesr kot gospodarska delovna organizacija. V Zavodu za pofiitniška letovanja Ljubljana Center edn^uje svojo delo 8 delavcev, od tega opravljajo svoje naloge na sedežu zavoda, ki je v občini Ljubljana Cen-ter 4 delavci, 3 y Zgomjih Gorjah In 1 v Savudriji. Po določbah 323. člena zakona o idruženem delu ae 6te]e, da delaTCi lahko uresiuftujejo svoje družbenoeko-nomske in druge samoupravne pravlce po 3. točkl 320. 61ena istega zakona, če jih lahko uresničujejo neposred-no in če lahko 7 temeljni organizaciji skupaj in enako-pravno odločajo o delu tn poslovanju temeljne organlza-cije ter delovne organlzacije r sestavj katere Je, združu-Jejo delo H» sredstva % druglml delavci ln odločajo o do-hodku, kl ga ustvarijo v razliCnlh oblikah združevanja de-la ln sredstev ter o zadevah ln sredstvih v cekrti odno-807 druibene reprodukcij«, urejajo delovno razmerje tn sodelujejo prl uresničevanju funkcij samoupravnih lnteres-tilh skupnostl, kxajevnlh skupnostl in družbenopolitičnili Bkupnoetlh. '••¦¦ ' Drugl odstavek 347. dlena zakona o zdru4enem delu pa doloCa, da lma delovna organizacija, kl v svoji sestavl nima temeljnfli organlzacij, položaja, pravlce, obveznostl ln odgOTOrnostl, ki Jlh ta zakom doloda za temeljno orga- .. nizacijo, torej mora tudl takSna delovna organlzacija Iz-polnjevati vse tri, v 320. členu zakona o združenem delu, navedene pogoje. Skupnost, kl jo tvori le nekaj delavcev, kot je temu '¦ prlmer v Zavodu za pofltniška letovanja Ljubljana Center "¦¦ae moT« neposredno uresnlčevatl vseh citiraniii družbe-noekonomskih tn samoupravnih pravlc ter obveznostl. Ker * je dejavnost organizaranja In izvajanja letovanj ter rekre-»cije otrok ena izmed obllk dmžbenega varstva otrok, Jd Jo kot dejavnost posebnega družbengga pomena t skladu i 20. členom zakona o družbenem varstvu otrok in o skup-nostib. otroSkega varstva izvajajo vzgojnovarstveni zavodl, osnovne iole, zavodl za usposabljanje otrok z motnjaml v telesnem tn duševnem razvoju, pa tudi pionirski domovl, druStva to drugl izvajalci ter organizatorji vzgojnovarstve-nih dejavnostl na lgrlščlh tn na letovanjih, je podan druž-beni lnteres, da se ta dejavnost lzvaja v ustrezncjSi orga-nlzacijskl oblikl in je bilo odločiti, kot je navedeno v iz-reku tega sklepa. SKUPSCINA OBCINE UUBUANA CENTER Sterflka: 022-8/77-04 Datum: Predsednlk SKUPSCINE Hugo Keržan TOČKA 9___________________________PREDLOG Kadrovske zadeve Na podlagi 3. ln 4. Člena odloka o določitvi števila sodnikov pri sodUču združenega dela v LJubljaul in 154. člena statuta občine LJublJana Center Je skupščina občine LJubljana Center na seji zbora združeuega dela dne , na sejl zbora krajevnlb. skupnostl dne in na sej) družbe- nopolitičnegra zbora dne »prejela S K L E P o izvolitvi sodnikov sodišča združenega dela v LJublJanl Za sodnike sodlSča združenega dela t LJublJanl, s« iavolijo: \. Ob«na DOMiAUE 1/1. ZUPANEK ADOLP — roj. 20. 11. 1939, stanujod Kcnrlfleiva 27, Domžale, Ima viSJo upravno Solo, zaposlea t Oljaml kot vodja sploSnega sektorja. Je član ZK. 1/2. GLOBEVNIK PAVLA — roj. 8. 3. 1951, stanujoča Domžale, Ljubljanska cesta 103, dipl. pravndk s pravosod-nlm lapltom, zaposlena v upravl SOb Damžale kot sve-tovaJec za pravne in prem nanjo trgovlno. Je član ZK od leta 1977. t. ObOna KOCEVJE 3/7. KOSTEN ANICA — roj. 12. 9. 1943 t Novem me-tba, capoalena kot kadrovUt pri »AVTOc Kočevjc. Obisku- je višjo upravno Solo. Je član ZK. Stanuje Breg n. h., 61332 Stara Cerkev. 3/8. KOSIC VERNER — rofl; 8. 12. 1940 v Nemčiji. Po poklicu je obratni elektrifiar, zaposlen pri »SLOVENI-JALES« — »IIK« Kočevje. Končal je industnjsko stro-kovno šolo. Je član ZK. Stanuje v Kačevju, Turjaška ul. 2. 3/9. LINDIC JO2E — roj. 19. 6. 1948 v Kočevju, po poklicu je kemijsM tehnik, zaposlen kot tehnolog pri Industriji kovinske opreme Kočevje. Je član ZK. Stanuje v Kofievju, Seškova ul. 6. 4. Občlna LITIJA 4/10. NEFAT BRANKA — roj. 15. 10. 1952, zaposlena kot sekretarka SO Litija. Po poklicu je pravnica. Stanuje v • Litijd, Rozmanov ti^ št. 18. Članica ZR od leta 1969. 4/11. BIZJAK VOJKO — roj. 27. 3. 1935, zaposlea kot obratovodjs v Predilnici Litija. Član ZK od leta 1959. Stanuje v Litiji, Prisojna 3. 4/12. TRDIN IVAN — roj. 30. J. 1940, aaposlen kot vodja priprave proizvodnje v IUV — TOZD Usnjarna Smartno. Clan ZK od leta 1960. Stanuje v Litiji, Rozma-nov trg 12. B. Občina VRHNIKA 5/13. VERSTOVSEK ZDENKO — roj. 2. 7. 1949, sta-nuje Ljubljana, Medvedova 14. Ima pravno fakulteto » pravosodnim izpitom, zaposlen kot občinski javni tožOec Vrhnika-Logatec. Je član valilne komisije O. K. SZDL, član ideološke komisije OO ZK, član ZK od leta 1969. 5/14. PRVINŠEK JO2E — roj. 10. 3. 1947, ima srednjo tehnažko šolo in prvi lefcnik višje upravne šole, po po-fcllcu kemijskl tehnik, zapoelen kot pomočinik oddelkorod-}e Indusfcrije usnja Vrhnlka, staonje Vrhnika, Klis B1. Je član ZK od leta 1970 — funkcije: sekretar OO ZK Us-njarna, predsednik odbora za SLO Usnjama, član kadrov-pke komisije OK ZKS Vrhnika. 5/15. PECAR DRAGICA — roj. 29. 12. 1955, iima kon-čano srednjo šolo za meddcinske sestre, je absolventka višje uprarrae šole v Ljubljand, zaposlena kot tajrUk s&mo-upravnih organov LIKO Vrhnika, stanuje Kuriiska 10, Vrhnika, članica predsedstva OK ZSMS Vrhnika. Je član ZK od leta 1973. 6. Občina LOGATEQ 6/16. PETKOVŠEK PETER — roj. 18. 1. 1939 v Godo-viču, stanuje na Vrhnlki, Cesta 6. maja št. 10, varnostnJ inženir, končal višjo tehnično varstveno šolo v Ljubljani. Bil je predsednik DS v tovarni usnja na Vrhnika, vodja , delegacije za področje gospodarstva na ob&ni Vrhnika in Logatec v ZZD skupščine SRS; sedaj je član odbora za finance ZZD skupščšne SBSj predsednik društva vsrnost-ndh inženirjev tn tehnikov v Ljubljani tn načelnlk oddeilka za gospodarstvo in finance SO Logatec. Je član ZK. 6/17. AJDIC BOGOMIR — roj. 25. 10. 1937 v Skornsm pri Smartnem ab Paki, stanuje v Lc^atcu, Tržaška 117, politolog, končal I. stopnjo VšPV v Ljubljani, član ZK-od 1961, bil je predsednik mladinskega kamiteja v Velenju, ravnatelj V2gojnega zavoda v Gor. Logatcu, sedaj je pred-sednik SIS za zdravstvo občine Logatec in sekretar pod-"jetja Kosfekcija v Logatcu. 6/18. LAPAJNE MARJAN — roj. 23. 1. 1935 v Otočcu na Krki, stanuje v IiOgatcu, Nova vas 7, lesmd tehnik, kon-čal srednjo tehnično šolo v Ljubljanl, je predsednik obfiin-skega odbora ZRVS Logatec, član iavršnega odbora rep. sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva, je vod-ja delegacije ZZD ia SO Logatec, je član ZK. 6/19. OSTIR IVAN — roj. 20. 3. 1929 v Velenju, stanu-je v Logatou, Prešemova 2, po pdklicu Je socialni dela-vec, absolvent II. stopnje socxiol<^ije, član ZK od leta 1956, bil je namestnik sekretarja OO ZK v Logatcu, je 61an občinske konference ZK Logatec, predsedaik komisije za idejnopolitično izobraževanje prd občinstei konferenci ZKS Logaitec, predsednik skupščinsike enote SIS za zaposlova-nje, filan regijskega izvrSnega odbora SIS za zapostova-nje Ljubljana. Opomba: Imenovanl je predlagan namesto rasreSeneg* godnika tov. Zorana Mraka. 7. Občlna GROSUPLJE 7/20. DOLENC iag. SRECKO— roj. 1. 10. 1950, stanu-je Ljubljana, Tomažičeva 40, ing. lesarstva, zaposlen kot vodja tebni6nega sektorja v Stolarad Dobrepolje. J« član ZK. 7/21. KIKELJ LOJZE — roj. 13. 8. 1927, stanuj« Gio-suplje, Adamičeva c. 8, višja žolska izobrazba, tnženir organizacije dela, zaposlen kot ravnatedj Osnovne šal« »Louis Adamič« Grosuplje. Je član ZK in udeleženec NOB. 7/22. SMOLIC ANDBEJA — roj. 27. 11. 1942, stanuj« Grosuplje, Taborska cesta 3, socialna delavka, zaposlan« kot vodja splošne-kadrovske službe (1. mandat) v 1MF Livarna Ivančna gorica. 8. Občina KAMNIK 8/23. GRADISEK JANEZ — roj. 6. 5. 1945, btanujod Sp. Stranje 17 c, zaposlen kot dlrektor TOZD Malopr.jda-je Kočna, ima koaičano vi&jo efconamsko komercialna šolo, je član ZK, sindikata in SZDL. 8/24. VELKOVRH ALESA — roj. 2. 11. 1950, stanuj« Ljubljana, Marttna Krpana 47, eaposlena t Menlnl Kam-nLk kot vodja splošnega sektorja, diplamiraia pramik, članica SZDL, sindikata. 8/25 LOGAR ALOJZ — roj. 26,. 4. 1925, stanujoe Kam-nik, Ogrinčeva 5, zaposlen t Tovarnd kov. izdelkov Jn Itv. Titan Katriinik, je vodja kamercialnega sektarja, Im« kotv čano Ekanomsko fakulteto, člao ZK, SZDL ]a t.1nfH1rflf. 9. Občlns HRASTNIK 9/26. OBERCKAL NIKO — roj, 17. 6. 1944, »tanujaLof 28 c, zaposlen pri Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Zasavje, TOZD rudnik Hrashnik, po poklicu rudarskl nadr zornik, na delovnem mestu oddelčnd nadaornik t juni, člao ZK. 9/27. KOSEM GVIDO — roj. 10. 9. 1930, stanuj« Po* kraj 91, zaposlen v SteMaml Hrastnik, TOZO IV, po po-klicu ključavničar, na delovnem mestu vaidlec, fflan ZK. 9/28. SOSTER ANTONIJA — roj. 13. 12. 1955, stanuj« Log 18, zaposlena v Tovaml kemičnih ladelkov Hrastnik, po poklicu pravnik, na deiavnem mestu pravnik t kadro** ski pravni službi. 10. Občlna TRBOVLJE 10/29. GUZEJ ANDA — roj. 11. 7. 1942, stamij* Trbov lje, Kešetovo 1, zaposlena v Splošnl bolnicd TrbovlJ* kot administratorka na kirurškem oddelku, končala J« eno letjio polltično šolo v Dobrni. 10/30. STRADAR RAJKO — roj. 19. 8. 1944, stanuj« Trbovlje, Opekama 2a, zaposlen v Iskri Trbovlje kot samo-stojni vzdrževalec električnih naprav in j« po pokliou kvalificirani električar. 10/31. DOLANC FRANC —roj. 17. 11. 1931, stanuj« Trbovlje, Gimnazijska 26, zaposlen v Cementarni TrbovlJ« kot vodja prodajnega sektoi">a In Je po poklicu provndk. 11. Občlna ZAGORJE 11/32. JOST ANKA — roj. 6. 7. 1950, E&postona T Zdravsb\reoiem domu Zagorje, ima višjo šolo bb Bdrava^ vene delavce, je članica ZK. 11/33. RAZPOTNIK MARIJA — roj.17. 6. 1947, atanu-je Cesta 9. avgusto 23, zaposlena v tovami Elektro porc*-lana Izlake, po poklicu kemljskl tehnik. 11/34. KOTAR MARIJA — roj. 12. 11. 1921, stanuj« G» sta zmage 7, zaposlena na Skupš&ni obdine Zagorja, po pokliou socialna delavka, js člandca ZK 13. Občina LJUBLJANA BE2IGRAD 12./35. USENIK GOJKO — roj. 1948, zaposlen prl Slo-venija ceste, dlplomirani pravnik, stanuje Ljubljana, Sker-jančeva 4, je član ZK. 12/36. VEBTOVSEK MABLIA — roj. 1944, dipl. prav-nik, zaposlena Sose&ka Ljubljana, stamuje LJubljana-Sent-vid, na Bojah 21. 12/37. BRATO2 ANTON — roj. 1935, kvaltficiran kro-Ja4, zaposlen v TIP-TOP Ljubljana, staauje LJubljana, Serkova 11, je član ZK, 12/38. SIMONIC BOJAN — roj. 1948, dipl. ekonomist, saposlen Gradbeno podjetje Bežigrad, stanuje Ljubljaaa, Cesta v Rožno dolino 18 c, je 61an ZK od leta 1967 12/39. VALETIC MIRA — roj. 1949, viSji upravni dela-vec — Avtohiša Ljubljana, Stanuje IJubljana, AbrarrKmt 17, je član ZK od leta 1972. 12/40. FERENC KRISTINA — roj. 1940, vižji upravna delavec, zaposlena Fakulteta za socdologijo, politične ve-de m novinarstvo, stanuje Ljubljana, Vožarskd pot 8, Je član ZK od od leta 1976. 12/41. KRANJEC-VRHOVSEK IRENA — roj. 17. 4. 1944,' je dipl. pravnik s pravasodnian izpltam, aapoiilena pri Obnovi Ljubljana, stanuje IJubljana, Bratovševa plo-Sfiad 5, je filan ZK od leta 1974. 13. Občlna LJUBLJANA CENTER 13/42. KAMHI BOJANA — roj. 9. 8. 1944, dlpl. prav-nica s pravosodrrim lzpitom, zaposlena v Ljubljanski ban-kl v LJubljani, stanuje Ljubljana, Kidričeva 15, je GlanZK. 13/43. PUHARIČ KRESO — roj. 1938, dipl. pravnik, za-poslen pri Ekanomskl fakulteti LJubljana, stanuje Ljublja-na, Stari trg 30, je član ZK. 13/44. SEST BOGO — roj. 1947, ima viSjo upravno Jolo, zaDoslen na radio — Glas Ljubljana, Kopitarjeva 2. »tanuje Ljubljana, Posavskega 20, je 61an ZK od leta 1966. 13/45. PREINFALK ANTON — diplomirani pravnik, eaposlen pri Gospodarski zbornicd Slavenije, stanuje Liu-bljana, Streliška 3, je član ZK. 13/46. UDE ZORA — roj. 1938, dipl. pravndk, naCelnilt oddelka za splošne zadeve in član 1S SOb Ljubljana-Cen-ter, Adamič Lundrovo nabrežje, stanuje Ljubljana, Slom-ikova 11, je član ZK. 13/47. KAVŠEK JUSTI — roj. 1938, ¦ragojiteljica, zapo-Blema v WZ Vodmat, stanuje Ljubljana, Prijateljera 32, je 61an ZK. 14. Obdina LJUBLJANA MOSTE-POUE 14/48. 2EHELJ MAJDA — roj. 1937, stanuje Ljubljana, Menartova 6, komercialist skupne službe Blagovno trans-portni center — Javna skladišča, je članica ZK. 14/49. BAJT MARIJA — roj. 1922, stanuje Ljubljana, Jana Husa 52, dipl. pravnik, zaposlena pii RSNZ SRS, Je član ZK. 14/50. SVARA SLAVKO — ekomomist, zaposlen prl To-plarni Ljubljana, stanuje Ljubljana, Zala&ka 83, je član ZK. 14/51 NOVAK EDO — roj. 1940, tož. živiilske industrije, Eaposlen pri skupnih službah 2ITO, je 61an ZK. 14/52. JERIHA PAVLE — roj. 1922, dipl. pravnlk, za-poslen pri O. K. ZKS Moste-Polje, stanuje LJubljana, Po-kopaliSJca 8, je fflan ZK. 14/53. ZALETEL MILAN — roj. 1946, upravni delavec, eaposlen pri SOb Moste Polje, stanuje LJubljana, Prl-Stinska 4, je član ZK. 15. Občlna UUBLJANA SISKA 15/54. MISLEJ ALBERT — dlpl. pravnii s pravosod-nim Izpitom. Sodnik Okrožnega sodišča v Ljiibljanl, sta-nuje Ljubljana, Scopolijeva 15, je 61an ZK. 15/55. RAJER JO2E — dipl. pravndk ¦ pravosodnim Izpitom, t. d. direktorja splodnega sektorja v Avtotehnl, LJubljana, Titova 36, stanuje Ljubljana, VI. Olge Mobor-Jeve 15. 15/56. PECE KATJA — dipl. pravmk s pravosodnta Izpdtoin, zaposlena v pravni službi v Kiiničnem centru v Ljubljani, stanuje LJubljana, Majda Vrbovnikove 20, je Slan ZK. 15/57. FRANTAR.ANTON — dipl. pravnik s pravoeiod-nim izpitam, sodnik Občinskega sodiSča I v Ljubljani, slanuje Ljubljana, CelovSka 181, član ZK. 15/58. SVETE NADA — roj. 1933, zaposlena pri Dru-šfcvu prijateljOT mladine Ljubljana-Siška, stanuje IJublja-na, Slomškova 11, je član ZK. 15/59. POTOCKI RUDI — roj. 13. 3. 1937, dipl. oec, z*-poslen v Litostroju kot vodja tržišča SEV, stanuje Djako-vičeva 31, je tHan ZK. 16. Občins LJUBLJANA VICRUDNIK 16/60. VERBIC ELICA — roj. 3. 11. 1943, stanuje Vrh-nlka, Kopaližka 50, 2aposlena v Tobačni tovarni Ljublja-na, na delovnem mestu samostojni referent za sociatao delo. Imenovana je članioa samoupravnih organov TTL, predsednica delegatske konference za SIS v občini Lju-bljana Vi<5-Rudnxk, članica Staba za civUno zaščito in na-rodno obrambo pri SOb Vrhnilca. 16/61. GORUP MILAN — roj. 1928, diplamirani ing. metalurgije, na delovnem mestu strolcoviii svetovalec pri •lovenskih železamah, stanuje v idubljana, Streli&ka 5. 16/62. METE2 ALBIN — roj. 14. 1. 1943, po potelicu dlpl. ing. gossdarstva, direktar TOZD Pohištvo, Polhcw Gra-dec, stanuje Ljubljana, Na jami 2. Je član ZK. 16/63. VOLJC UDLJA — roj. 1. 5. 1945, stanujoča T Ljubljand, ViSka 49 a, končala Je pedagoško akademijo, za-poslena je na delovnem mestu referenta za izobraževanje v OZD Ilirija — Vedrog. Sedaj je delegat izobraževalne skupnosti za tndustrijo (kemijo, {armadjo, gumarstvo). Je član ZK. 16/64. BELIC MIROSLAVA — roj. 2. 7. 1943, cU.pl pravndca s pravosodnim izplfam, sodnlca prl Občinskem sodišdu I t Ljubljani, sbanujoča Ljubljana, Rožna dolina c. XI št. 14. Je dlanica ZK. 16/65. PAUK PETER — roj. 1951, dlpl. pravndlc, zapo-slen prd Mestni konferencl ZKS Ljubljana, stanuje Lju-bljana, Sattnerjeva S 9. Je član ZK. SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJANA CENTHB PREDSEDNIK Hugo Keržan, dipl. ing. Stevilka: Datum: O BRAZLO2ITEV Na Skupnl seji medobčinSkega sveta SZDL in ateup-. š&ne skupnosti občin ljubljanske regije ter ob prisotno sti deleg-atov medobiinskega sveta SZpL in skupnosti re-virsklh obfidn, kl je bila 5. aprila 1977. leta v Ljubljani, se je obravnavalo poročilo sodo&ča združenega dela v Lju-bljani in poročilo o delu družbenih pravobranilcev sa-moupravljanja. Na taj seji so se oblikovala stališča in predlogi za nadaljnjo usmeritev delovanja samoupravnih sodišč tn družbenih pravobranilcev samoupravljanja (predlogi, staliSča in priporočila te seje so bila posredova-na vsem občinskim konferencam SZDL in občinskim skup-Sčinam, dne 11. 4. 1977). V sprejetih stališčih je opredeljena tudi posebna skrb ln odgovomost za kadrovsko spopolnjevanje obeh samoup-ravnih institucij: sodiSda združenega dela ln družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Sklenjeno je bilo, da se zaradd povečanega obsega opravll pri sodišdu združenega dela v LJubljand enkratno poveča število neprofesionalruh sodnikov, tj. od 63 na 126 sodraUcov. V predložera skupnl listl je od skupaj 65 predlaganih takale struktura: 40 mošddh ln 25 žemk, 32 kandddatov % visako, 20 i rtSjo in 13 kandldatov 8 srednjo Solsko toobrazbo. Od Skupnega števiia sodnikov ima 9 kandidatov pra- Tosodnl Izpit. 35 kandidatov Je a področja združeaega dela družbenlh dejavnosti in uprave ter 40 iandidatov • področja materialne proizvodnje. Predlagani kandidati aktivno delujejo v družbeno-poliUčnih organizacijah in samoupravnih orgaaih in *ku-pnostih to so aktivni tvorcl za uveljavljanje in uresniče-vanje uatavnih hotenj In zakona o združenem delu v svo-Jih sredlnah kjer delajo in žlvijo. Prt obravnavi kandidatne liste za sodnike sodišča Bdruženega dela pa je potrebno Le posebej opozoriti na naša slcupna družbena prlzadevanja, da bi čimbolj cdgo-vomo uresničevali sprejeta stališfia in priporofiila skupne seje medobčinskega sveta SZDL in skupš&ne skupnosta ob&n, v katerlb. se še posebej zavzemamo za uresiiičevanje nalog, fci bodo delovale v preventivni smerl, kot so: v vseh samoupravnih sredinah razviti večjo samoup-ravno aktlvnost, razviti samoupravne in dohodkovne od-nose, obllkovata samoupravno zakonodajo na osnovi usta-ve in zakona o združenem delu, aktiviratii organe družbe-ne kontrole in nadzora ter znotraj samih organizacij adruženega dela razvijati samoupravno sodstvo in tako razčdščevatl vse t±ste spore in odnose, kii se lahko uajus-pe&neje urejajo v medsebojnem dogovarjanju ln sporazu-mevanju. Le taka usmerltev lahko prispeva, da bosta obe lnstituclji (sodiSče združenega dela in družbeni pravobra-nild samoupravljanja) usmerjenl na razčiščevanje Ustih zadev, M se znotraj organizacij združenega dela ne mo-rejo zadovoljivo razreševati. KomisIJa za volitve in Imenovanja PREDLOG Na podlagl 26. člena Zakona o dmžbenem pravobranil-cu samoupravljanja (Uradnl list, SRS Stev.: 21/75) in 154. člema statuta obiine Ljubljana Center (Uradnl list SRS, štev.: 10/74) je skupSčina občine LJubljana Canter na............._ seji zbora združenega dela dne ............__,_____, na...........» seji zbora krajevnlh skupnostl dno ___________ In na _........__sejl družbenopoliti&iega zbora dne__......_......_ spre- jela . SKLEP o Imenovanju namestnika družbenega pravobranllca sa-moupravljanja na obmoCju ob6in Orosuplje, Litija, Ljub-ljana-Center, Ljubljana-SiSka, LJubl}ana-Moste-PolJe, • in lOubOjana-Vie-Budnik. Za namestnika družbenega pravobranilca samouprav-ljanja se dmenuje GOEUP ALEKSANDRA SKUPSCINA OBOINE LJUBIJANA CENTEB Stev.:______________ Datum.:______________ Predsednlk: Hugo Keržan, dipl. ing. Obrazložlte v: predioga sklepa o Imenovanju namestnlka družbenega pra-vobranilca samoupraVljanja na obmoCju občin Grosuplje, Lltija, LJubljana-Ceinter, LJubljana-Moste-Polje, Ljubljdna-ŠiSka In LJubljana-Vič-Rudnac. Komisija 2a volitve ta tmenovanja ]e na seji dne 8. 10. 1977 obravnavala predlog družbenega pravobranflca samoupravijanja In koordtaacdjsklh odborav za kadrwska vpražanja občinstoth konferenc SZDL, da se za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja imenuje GORUP ALEKSANDEO, rojeno 12. 3. 1929, dipl. ing. metalurgije. stanujoča LJublJana, StrelSka 5. 2e kot 14-letoo dekle se Je leta 1943 vključila v ilegal-no delo ln bila leta 1944 sprejeta v SKOJ. Leta 1946 je bila •prejeta v ZK. Sodelovala je na treh zveznlh mladinstLh delovndh akcljah. Po koneani metaluršld fakultetl v IJub-ljani se je zaposllla v Železarnl Zonica. V Iztštltutu sa elektro zveze se je zaposlila 1961. leta. Po zdmžitvl InStitu-ta s kranjsko Iskro je ves čas v tej delovni organizacijt. Leta 1973 je bila lzvoljena za člana CK ZKS in na VII. kongresu ponovno. Aktivno sodeluje v dveh komisijah pred-sedstva CK ZKS. Za udeležbo v NOB je prejela medaljo zaslug za narod, za delo pri organiziranju In uresničevanju samoupravljarija pa leta 1975 priznanje samoupravljaJcev Zveze aindikatov Slovenije. Komiaija za volitve in imenovanja Je mnenja, da bo tovarišica GORUP ALEKSANDRA lahko uspešno opravlja-la funkcijo namestnika družbenega pravobranilca samoup-ravljanja In predlaga kot je v predlogu sklepa. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVAN-J* Odgovori na vprašanje delegatov 1. VPRASANJE — 29. seje ZZD, konferenca delegaslj St. 41: All Je v nadrtu In kdaj ureddtev prehoda za pežce na Levstlkovem trgu? ODGOVOR: Oddeika za gradbene in komunalne zadeve: V srednjeročnem programu ureditve prometa v mesfr nem srediSču v obdobju 1976—1980 se predvideva uredi-tev križišča Levstikov trg—Karlovška ter Breg—Cojzova. Ureditev obsega tudi postavitev semaforjev. V letu 1977 bo urejeno križišče Breg—Cojzova v pri-hodnjem letu pa Levstikov trg. Pri Javni razsvetljavl so nafročenl za obojestransko ureditev križižč projekti. Postavitev semalorizaclje Je t \ načrtu v Jesenskih mesecih. 2. VPRASANJE — SO. seja ZZD, konferenca delegaclj 8t. 11: V sestavu ZeleznlSkega gospodarstva je tudl Projefc tivno podjetje Ljubljana, ki bi rado adaptiralo podstrešje v njlhovi železniškl stanovanjski stavbl v Pražakovi 13. Ker Projektlvno podjetje od blSnega sveta oz. zbora sta-navafcev nl dobilo ustreznih soglasij za pre^ircidltev pod-strešja, prosimo izvršni svet, da izvede usklajevatal po-stopek ha ravni vseh prlzadetlh in da v skladu z zakon-skimi dolodill poišSe ustrezno rešltev. Zakon o združenem delu točno določa, kdaj ]e sklep. 6en zbor delavcev ali samoupravni organ. Zanlma nas, ' kdo določa sklepfinost zbora stanovaloev? ODGOVOR: Oddelka za gradbene ln komunalne zadeve: V zgoraj navedenl zadevi vodl oddelek za gTadben« ln komunalne zadeve upravm postopek za prldobitev lo-kacijskega dovoljenja za adaptacijo dela podstrešja stav-be Pražakova 13 v poslovne prostore za potrebe Projek-tivnega podjetja 2G Ljubljana. Dejansko zbor stanoval-cev oz. posamezni stanovalci v stavbi niso podali soglas-Ja k nameravani preurSditvi, zato je upravni organ v smi-slu določil 2. ostavka 72. člena zakona o stanovanjskib. razmerjih (UR. 1. SBS, St. 18/74) izdal sklep p0 147. čle-nu zakona o splošnem upravnem postopku in naložil pred-lagatelju, da predloži sklep občinskega sodlšfia I v Ljub-ljanl o tem, da z nameiravano adaptacijo stanovalci ne bo-do znatno moteni pri uporabi njihcrviji stanovanj, kar na-domešča soglasje stanovalcev. Kot nam je znano je pred-lagatelj ie vložil zahtevek za uvedbo postopka pri ob-člnskem sodišču. Ko bo predložil pravnomočni skiep, bo upravni organ lahko odiodal o zadevi. 3. VPRAŠANJE — 30. *eja ZZD, konferenc« delegacij št. 40: Kako je s parklrniini prostorl pri žlvaJskern vrtu? 21* valski vrt se Sirl, parkirnl prostori pa niso urejenl. ODGOVOR: Oddelka za gradbene ln komnnalne zadeve: Po telefonskem pogovoru s tav. Pavlinom, direktor-l]em živalskega vrta, smo ugotovili, da je bil dne 29. ju-nlja 1977 pri njih sestanek, ki so se ga poleg predsednika mestne skupščine, podpredsednika mestoega izvršnega sve-ta tn predsednika izvršnega sveta SO Ljubljana-Vič-Rud-nik, udeležili še drugi zastopniki. pri tem so sklenili, da se ob asfaltiranju sedanje potl, kl iz Rožne doline vodi v Koseze, nredi tudi parkirišče za potrebe živalskega vrta, ki je dejansko mijno potrebno. 4. VPRAŠANJE — 30. seja ZZD, konferenca delegacij «. 14: Z oziroma na novogradnjo, kl se je začela na prosto-iru med Metalko in hotelom Union ponovno sprašujemo, kdaj bodo dokončane gradnje, kl so se začele na prosto-ru med Metalko in Titovo cesto ter med Metalko in bla-govnico Modne hiše? V tesnl okolici Metalke so trl grad-bene jame, od katerih sta dve v nespremenjenem stanju že vrsto let. To v precejšnji meri škodl Metalklnemu poslovnemu interesu, hkrati pa izgledu centra Ljubljane. Stanje postaja že kritično, zato z vso resnostjo sprašuje-rio, kje so razlogi, da se začetek gradnje na nadaljuje, kdaj bo zadeva sanirana? Glede na to, da gradnja v kraj-6em (času) roku ni predvidena zahtevamo, da se jame sasujejo in da se s tem odpravi ta nesolidni del v LJub-Ijani. Prl tem je mišljena posebno jama med Metalko in Titovo cesto, o Cemer smo poslavili vprašanje že pred kakšniin letom. ODGOVOR: Oddelfca za gradbene In komunalne zadeve: Kritlčno območje je lodrano v območju ploščadi »Bo-risa Kraigherja«. V tej zadevl je oddelek za gradbene in komunalne zadeve že po upravni poti prejel zahtevek Me-talke, da sama zasuje odprte gradbene jame, kl motijo obiskovalce njihovih poslovnih stavb ter kazijo okolico «tav1> in tega dela mesta. Oddelek je po proučitvi moral tak zahtevek zavrnlti, čeprav bl bilo to z ekonomskega vi-dika koristno že zaradi fcega, da bi se pri azkopu gradbe-ne jame za nov prizidek hotela Union, izkopnl material Po najkrajši poti nasipal v obstojefie jame. Po sporočilu Ljubljanskega investicijskega zavoda, ki je pooblaščen za vodstvo inžendringa za gradnjo ploščadi, pa jam nl dopust-no zasipati, ker bi jih biio treba pri gradnji njibovih ob-Jektov.-ponavno izkopavati In bi podražilo gradnjo. Ljub-ljanski tavesticijski zavod je zavlačeval s pričetkom grad-nje delama iz urbanističnih razlogov, ker s je v tem času spremmjal zazidalni načrt za zazidalni otok CO 1-13 »Plo-Sfiad Borisa Kraigherja«, predvsem pa zaradi neurejene-ga financiranja novih objektov. Zadnje fiase pa inaa LIZ pripravljen nov aranžma z Ljubljansko banko glede kre-ditiranja objektov, kar bo pospešHo pričetek del, ki jih predvldevamo že letos jeseni. Za gradajo prve etape iz-gradnj« ploščadi že obštoja pravnomočno lokadjsko do-voljenje, dočim investitor gradbenega dovoljenja še nl pridobil. 5. VPRASANJE — 30. seja ZZD, konferenca delegacij itevUka 36: Osnavna šola »Majde Vrhovnik« želi Izvedeti, kdaj bo pripravljen zazidalnl načrt za CXD 1-8, zakaj LUZ za-muja dogovorjene roke pri izdelavi predloga novega zazl-dalnega nafirta? ODGOVOR: Oddelka za gradbene in komunalne zadeve: Izdelava zazidalnega nadrta za zazidalni otok CO 1—8 Je po pogodbi iz leta 1974 med občlno Ljubljana Centtir ln LUZ deflnirana za rok 5 mesecev po sprejetju »Pro-graina urbanistidn^a razvoja KS Gradišče«. Po isti po-godbi pa je Izdelava programa deftnlTana na rok 30. ju-nija 1977, ker je bil prvotno določeni rok zaradi lokaclje ncrve Prešernove ceste tn Kulturnega centra »Ivana Can-fcarja« ob Erjavčevi cestl prestavljen. Iz navedenega J« razvidno, da je izdelava zazidalnega načrta za lazidalni ctok OO 1-6 programirana šele v letošnjem letu. Navedbe pljanskega urba-rdstičnega zavoda št. 1916/77 z dne 14. junija 1977. 6. VPRASANJE — 27. seja ZZD, konferenca delegacij št. 41: Kaj je s stavbo v Krajevnl skupnosti Poljane, t kat©-ri ]e delovalo ekspertmentalno gledaliSče »Glej«? Gledali-šče se je moralo izseliti zaradi tega, ker J« bU objekt naroenjen za preureditev. ODGOVOR: Koordinacijskega odbora za nstanoTitev kulturnega centra na Poljanskl 22/a pri OK ZSMS Ljubljana Cen-ter: V stavbi (dvorani) na Poljanski 22/a Je v letlh 1970 do 1974 deloval mladinski klub Poljane. Osnovna dejav-nost kluba je bila organiziranje mladinskih plesov in prl-ložnostnih proslav. Z namenom, da se dvorana pogoste-}e uporablja je bila občasno oddana tudi eksperimental-nemu gledaližču »Glej«. Po prenehanju najemne pogodbe z lastnikom dvom-ne — Doma Anice Cernejeve — je kanec leta 1947 OK ZSMS Ljubljana Center v začetku leta 1975 skleniia novo desetletno pogodbo. Prl tem se je obvezala, da bo pri-prrfvila nav, obsežnejši in kvalitetnejši program dejavnosti v tem prostoru, s katerim bi usmerila aktiVno kulturno vzgojo mladih, organizirala kulturne akcije, vzgajala ama-tersko kulturo med mladimi in povezovaJa le-te • profe-sionalnim snovanjem. Takšna delovna usmeritev in interesi mladlh ao lz> blikovali zamisd o ustanovltvl Kulhirnega centra mladib (KCM), ki naj bl bdl v omenjenl staVbi. Predsedstrvo OK ZSMS Ljubljana Center je v ta na-men pripravllo programsko izhodiSče za delo takSnega centra. Po izhodlščih naj bi to bUo središče, v katerem je mogoče zbirati mlade ob kultumih dejavnostlh, ki jih zanimajo in ob katerib. je mogoče uveljaviti pozirni vzgoj-nl vpliv ta zagotoviti aktlvno in organizirano preživljanje prostega časa. Vzgajalo naj bi se na vseh specifiCnih po dročjlh kot so: glasbeno, gledallško, literamo, likovno tn filmsko. Za uveljavitev takšne vsebtne dela, pa se je pokazal resen problem — kako zagotoviti sredstva za redno de-jamost centra, da le-ta ne bi bll odvisen od prtdobitni-ških uslug. Prav tako je bilo potrebno zagotoviti sredstva za obncvo notranjosti dvorane. Na osnovl orientacije iz programskih Jzhodlič za delo centra, je OK ZSMS Ljubijana Center zbrala zainteresira-ne, da skupaj tedelajo konkreten program dela in zago-tovijo redno ttnanciranje. Iz vrst predstavnikov organov krajevne skupnosti Poljane, Doma Anlce černejeve, ZK Ljubljana Center, Kulturne skupnosti Poljane, QK SZDL in Obfilnskega sveta zveze sindikatov Ljubljana Centcr, EG Glej in OK ZSMS Ljubljana Cemter je bil ustanov-ljen Koordinacijski cxibor za ustanovitev kulturnega cen-tra na Poljanski 22/a. Sredstva za najnujnejšo obnovo dvorane pa je zagotavila Kultuma skupnost Ljiibljana. Koordlnacijski odbor je nato lzdelal program za delo centra in prlpravil idejni projeikt notranje uredltve ter program zunanjih popravil. Zunanja dela na stavbi so ie opravljena. Po programu kxx»rdiiiacijskega odbora bodo do konca leta izvršena tudl notranja dela. Kulturni cen-ter mladih na Poljanski 22/a bo v primeru zagotovitve sredstev za redno dejavnost začel z delom r začetku leta 1978. V času po prenehanju bivšega mladinskega kluba de-cembitk 1974, je •» omenjeni stavbi gostovalo samo EQ Glej. Zaradl požame nevamostl, nujnosti popravila stre-he, sanitarij tn zaradi dotrajanosti notranje opreme J« bil maja 1976 prostor zaprt. Po otvoritvi kulturnega cen-tra mladlh v tej stavbi pa bosta del svojega progrem» istvajala tudl BG Glej in Pekama. 7. VPRASANJE — 31. seja ZZD, konferenca delega-cij št. 9: Prejžnji mesec smo med drugtm podpisall tudi samo upTavnl sporazum o pokrhranju dela stroškor tafrastruk-tui« 2TP Ljubljana. Obenem dajemo sredstra za pospefi«- oo grada)o cest, M nam joh uničuje ia abremenjuje težeflc to-vorni promet. Menimo, da bi ob neusklajeni politiki na tem področju izgrajena infrastruktura oest še povečala iz-gube na železnici. Kaj je bilo do sddaj narejenega za preusmeritev to-Tomega prometa Iz cest na železnice? ODGOVOR: / Republiškega komiteja za promet In zveze: 1. Preusmeritev naših in tujih prevoznifcov oz. tovora Iz cest na železnico je eden izmed pomembnih ciljev, do loienih tako v predlogu prometne politike Jugoslavije, ka-kor tudl v staliSčih za preusmeritev skladnega razvoja in delitv« dela, v kftterih teče danes razprava. V SB Sloveniji pripravljamo zakon o javnih cestah In zakon o cestnem prevozu, kl bosta v skladu s spreje-to prom^tno politiko podrobneje opredeljevala, kakšni to-rori ln pod kakšnimd pogoji se bodo lahko prevažali po javnlh cestah. Nedvomno pa Je, da bodo predlaganl ukrepl morali zasledovati predvsem učinkovit transport, skladno s po-trebaml gospodarstva. Zato menimo, da' je istodasno s sprejemom ukrepov in z omejevanjem prevoza določenib. speciflčnih tavorov po cesti, potrebno istočasno usposobi-ti železirico, da bo lahko ufiinkovito izvajala transport, slasti pa uvajala sodobne sdsteme transporta. 2. Prav tako je zvezni izvršni svet razpravljal in ¦prejel na svojl 245. seji dne 10. marca 1977 informacijo eveznega Komiteja za promet in zveze, o mednarodnem cestnem prometu tn med drugim a) ngotovil, da je treba prilagoditi politiko roedna-rodnega cestnega prometa realnim možnostim naš« ce*t-ne mreže tn prom^ta kot celote; b) sklenil, da ZKPZ v sodelovanju z Zveznim koml-tejem za zakonodajo in druglmii zvezniml upravniml orga-ni In organizaoijaml, izvrši do konca leta 1978 revizijo vseh veljavnih bilateralnih sporazumov s tem, da vzposta-¦vl praviloma fiktično reciprociteto za korišfienje naših cest brez plačila nadomestila za uporabo cest, z izjemo tranzlta skozd naše luke, pristanišfia in prekladne postaje ter maloobmejnega prometa, pri čemer se pod faktlčno ledpioctteto Tazume enako Stevilo ustvarjeimJa čežmeiniii prevozav itd.; c) nadalje je sklenil, da ZKPZ, v cllju stimuliranja tranzitnega prevoza cestnth vozil in kontcijnerjev z želea-nico, pripravi in dostavi predlog ZIS za spremembo Bakona o prevozu v medharodnem cestaem prometu, ki bo vseboval doiočila o poroljnem režimu za takSne pre-voze; d) sklenil, da ZKPZ v sodelovanju z GZ Jugoslavije spodtruja sklepanje dmžbenih dogovorov ln samoupravnih sporazumov zaradl uporabljanja sodobne tehnologije v mednarodnem cestnem transportu, s posebnlm naglasom ca napredek kombiniranega prevoza. 3. Uveden je tudi sistem odnosno prevoz Hucke-pa-cke iz ZBN do Ljubljane in nadalje do Slavonskega Bro-da ln celo do Dimitrovgrada, prl čemer bo cesta razbre-menjena in preusmerjen del cestnega tovornega prevoza na železnico. 4. Izdana je bSa tudi nova odredba o omejiM pro-meta, na oestah, lri velja skozi vse leto ob petkih ln nede-Ijafo za vozila nad 5 ton skupne dovoljene teže (prej sa-mo v sezoni) v sezonl pa omejitev 7& kamione s priklop-nikom in vlačttce dolodena tudi ob sobotah od 6. do 20. ure. Ta odredba, ki velja od 1. julija dalje, bo tudl vpll-vala na preusmeritev prameta iz ceste na železnico. 8. VPRAŠANJE — 28. geja KS, krajevna skupnost ' »Stara Ljubljana« Zbor stanovaloev krajevne skupnosti spražuje, ali Je »tavba na Titovl cestl 6 predvidena za rušenje — tn 6e nl, ali je pTedvldena za prenovo? ODGOVOR: Oddelka za gradbene in komunalne »adeve: Stavba Titova 0 leži v obmodju zazidalnega otoka OQ 1-14. Za predel velja odlok o prepovedi gradltv* in paroeladje do izdelave ssazddalnega načrta. Zazldainl nv črt za predel še ni naročen, zato tudi ne v izdelavi. Služil pa bi za opredelitev obstoja ali neobstoja obravnavanega objeMa. Ii grafitoega dela regulacijskega načrta občin« LJubljana Center, ki podrobneje obravnava Generalni na-črt urbanističnega razvoja Ljubljane tn ki služl urbani-stom in upravnim oTganom za orientacijo tn smemice, pa je razvidno, da se objekt ohranja. Vsekakor pa bo kon6-no odločitev o tem vsebovad zazidatol načrt, ko bo spr»- Glede prenove all kakgnlh vefijih adaptacijskih del, pa nam je samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana Cen-ter sporočila, da za leto 1977 na objektu ni programiranih večjih Investicijsko vzdrževalnih del razen rednega vzdrže-vanja. Prl tem je še dodala, da je hiSa v mešanem lastni-štvu, to je deloma v družbenl, deloma pa v ^asebripetaž-ni lasti in ima zato hišnl svet vedno večje težave gledo pridobitev soglasij etažnih lastnlkov pri udeležbi na mo-rebitnlh veCjili popravilih v hiSl. 0. VPRASANJE — 30. seja KS, krajevna skupnost Ajdovščina: Kdaj mislijo pristojni občinsici ai^ani kančno uresni-6Iti prc^ram izgradnje, od lokacije do izgradnje, novega oddelka WZ na območju KS AJdovščina, planiranega ia samoprispevka I? ODGOVOR: Oddelka za družbene slnžbe: Po odloku o uvedbi krajevnega samoprispevka ia le-ta 1971 je bila v letu 1975 programirana dzgradnja novega oddelka za 40 otrak za potrebe KS Ajdovščina. Po istean odloku je občinska skupščina Ljubljana Center pred pri-četkom investicijskih del dolžna zagotovitl ustrezno loka-cijo oz. komunalno opremljesno zemljišče. Za pravočasno zagotovitev primerne lokacije za lzgrad-njo novega oddelka za 40 otrok aa potrebe KS Ajdovšdi-na, je oddelek za družbene službe že v letu 1973 na osno-vl dogovora z GO v KS Ajdovščina naročii LUZ uibanl-stično presojo štirih do tedaj predlaganih lokacij: 1. Dozidava obstoječega objekta WZ Ajdovščina 2. Lokacija v predvideni posloroi stavbl med Titovo to Droržakovo. 3. Lokaoija na drorišču Droržakova 9 a manjšo adap-tacijo. Ob tem so se pokazale še nadaljne varlant« 5. Adaptacija zgradbe v Puharjevl 6 6. Lokacija na Ferantovem vrtu 7. Pridobitev stavbe Erjavfieva 8. Stairba Levstikova 15 (v upravi IS SRS) 9. Stavba Erjavčeva (last družine Polak) 10. Stavba Prešemova 27 (poslavna stavba ISKKA-COMMBRCE) 11. Prostori v Veselovi 2 (bivši prostort Doma *ti>-dentk Višje šole za zdravstvene delavce), kl so se v nadaljnjih fazah preventive pokazale kot neu-strezne ali zaradi urbanističnih ali ekonomskih razlogov. KS Ajdovšfiina pa je 4. novembra 1975 predlagala »o-to lokacijo, t. j. adaptačijo zgradbe Gosposvetska 9. Na podlagi predloga je X>ti. izdelan preureditveni idejnl na*rt s predračunom, kl je izkazal stroške Jv -višini 2^05527,00 din (brez nadomestnih stanovanj za stanovalce, ki stanu-jejo na Gosposvetski 9 ln bi jih bilo potrebno preselltl), kar občutno presega predvideno investicijsko vsoto. Eazen tega bi bila predlagana adaptacija objekta na Gosposvetski 9 izvedena po nrnenju sanitarne inšpekcijo proti vsem predpisom o minimalniii pogojih zelenih po-vršin — igriSč, kl veljajo za izgradnjo vzgojnovarstvenib zaTOdov. Iz navedb je razvldno, da t tem tremrtku na obmod-Ju KS Ajdovščina nl odgovarjajoče lokacije, kl bi v celo-tl ustrezala za realizacijo odloka o uv«dbi samoprispevka ix leta 1971 (nov oddelek z& 40 otrok). 6lede na prikaza-no problematlko v avezl z lokacijo za Izgradnjo predvid»-nega oddelka za 40 otrok sa potrebe KS Ajdovščina :« izvršnl svet skirpšCine občine Ljubljana Cenber sprejel ¦klap, da se strinja z možno lokacijo za realizacijo od-loka o samoprispevku I glede na potrebe KS AjdovSči-na v dveh novo dograjenih igralnicah WZ Ane Ziherl. Predlagano rešitev je obravnaval tudi izvršni odbor 6IS za otroško varstvo občine Ljubljana Center ter spre-Jol sklep, da se strinja s predlagano rešitvijo. Ob iskanju primerne rešitve za realizacijo odloka o uvedbi samoprispevka I na območju KS Ajdovšdina, se je pokazala kompleksna problematika tako WZ dr. Fran-ca PreSern (več dislociranih enot) kot otroškega varstva v tej skrajevni skupnosti sploh. Zato bo potrebno zago-toviti komplekano reševanje vzgojno varstvene problema-tike, ki bo slonelo na proučenem investicijskem programu ln ob zagotavljanju enakih delovnih pogojev, kot obsta-Jajo v ostalih WZ na obmooju občine LJubljana Cen-ter s upoštevanjeta sprejemljive ocene potrebnih prostib. mest za daljše obdobje. 10. VPRASANJE — 30. seja KS, krajevna skupnost Gra-dlšče: Tehnična knjižnica, ki je poleg VVZ dr. Prance Pre-8em je dobila gradbeno dovoljenje za dozidavo. Delegaci-Ja smatra, da bo s tem še bolj utesnjen prostor ob WZ. Se posebno, ker se tam namerava graditi tudl nova Pre-Sernova cesta. Zakaj je izdano gradbeno dovoljenje Tetaičnl knjiz-rici in kdo lahko zavaruje koristi otrok? ODGOVOR: Oddelks za gradbene in komunalne zadeve: Lokacijsko dovoljenje za gradnjo začasnega prorizo rlja, katerega bo lastnik po preselltvi Centralne tehniLne knjižnice v nove prostere moral na lastne stroške odstra-niti iz urbanistidnih in ostalih regulacijskih raalogov, je bilo izdano od oddelka za gradbene in komunalne zade-va skupščlne obdlne Ljubljana Center z dne 30. maja 1975, številka 351-206/74-071/PJ ia podaljšano a dne 18. novembra 1976. K vlogi za izdajo lokacijskega dovoljenja je bilo po-leg drugih »oglasij predloženo tudi pozitivno soglasje kra-jevne skupnosti GradiSče z dne 28. februarja 1975, šte-rilka 126. Objekt montažnega provizorija je 10 m Sirok ln 24 m dolg in 3 m visok. Objekt ]e pritličen in na južni stranl odmaknjen od posestne meje 2,5 m na zahodni strani pa 3 m In je namenjen za shranjevanje knjlžnega fonda predlagatelja Centralne tehnidne knjižnice. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nameravanega provi-rorija še nl bilo izdano, ker tukajšnji organ še nl pre-jel vloga s stranl imvestitorja, to je Centraln« tehnične knjlžnlce. 11. VPBASANJE — 23. seja družbenOpoUtičnega zbora: 1. Kako Je mogoče zgraditi tollkino prlvatno delav-Bkx> (Zwnarska ulica — Pirnat)? 2. Kako J« Piraat dobll dovoljenje za gradnjo tega objekta? t 9. Kaj temu poreče Zavod sa spomenlSko varstvo? ODGOVOR: Oddelka za gradbene in komunalne zadeve: Na podlagi zakona o urbanlstičnem planiranju (UR. 1. SRS, St. 16/67, 27/ 72) je oddelek za gradbene ta ko-munalne zadeve skupščine občine Ljubljana Center izdal lokacijsko dovoljenje za gradnjo obrtno stanovanjskega objekta. Investitorja Pirnat Pavel in Alojz sta k vlogl predložila lokacijsko dokumentacijo, kl obsega strokovno poročilo Ljubljanskega nrtjanističnega zavoda in vsa po-trebna soglasja, kot jih zahteva 22. člen zakana o urbanl-stičn^m planiranju, med drugim tudi pozitivno soglasje Ljubljanskega r^lonalnega zavoda za spomeniško var-•stvo z dne 6. novembra 1974, št. 1174/PM-MT. Ker sta torej predlagatelja predložila vse dokumente, kl so po-trebni za izdajo lokacijskega dovoljenja, je upravni or-gan zahtevku ugodil. Investitorja sta na podlagi pravnomočnega lokacijske-ga dovoljenja in projekta, ki ga je izdelal Biro za pro-jektiranje Ljubljana ter soglasij prizadetih organov in or-ganizacij k projektu, med njimi tudi soglasja spomeniške službe z dne 16. julija 1975 št. 929/75-FM-MT k projel^. tu, zaprosila za lzdajo gradbenega dovoljenja. Ker sta in-vestitorja pTedložila vse potrebne Ustine, kot jih zahteva 67. člen zakona o graditvi objektov (UR. 1. SRS, št. 42/73), jima je bilo dne 19. avgusta 1975 izdano gradbe-no dOToljenja pod številko 351-185/72-071/OP. Poleg tega pa je upravni organ, pristojen za gradbe-ne aadeve zaprosil gradbeno inSpekcijo pri upravi za in-špekcijske službe SM Ljubljana za pregled objekta. Grad-beni inšpektor je na pregledu dne 5. maja 1977 ugotovil, d& se objekt gradi po potrjeni tehnteii dokumentaciji ra-zen sledečih sprememb: nlvelete pritličja, dostopne rampe v klet, kotlovnica z dimiukom in sprem«nba na stopnl-Sču v pritlifiju. Za vse navedetne spremembe morata inve-stitorja po odločbi inSpektorja prositi za spremembo grad-benega dovoljenja. Priponmiti pa je potrebno, da objekt še nima uporab-nega dovoljenja, prav tako pa investitorja še nista zapro-aila za tehni&il pregled. 12. VPRAŠANJE — 14. skupno zasedanje ZZD ln KS, KS Stara Ljubljana: Kako bo mestni vodovod zagotovU nemotano oskrbo z vodo stanovalcem na Osojah ob nadaljevanju sanacij-sklh del na ljubljanskem gradu? ODGOVOR: IPK Ljubljana TOZD Mestnl vodovod: Oskrba ljubljanskega gradu ln Osoj z vodo Je rešena. Eto prekiaitve dobave vode prihaja le takrat, če cevovod poškodujejo izvajalci sanacijskih del na ljubljanskam gra-du ali ob prekinitvi elektrifinega toka. Kadarkoli smo bUi obveščeni o poškodbah oevovo-da, smo v okviru telmifinih ln drugih možnosti takoj ukre-pali, tako pa bomo ravnali tudl v prihodnje. Kapaciteta obstojedega cevovoda gedaj zadostuje p» - tT€ft>am ljubljanskega gradu in OsoJ. Po končani adapta- djl ljubljanskega gradu pa bo zaradl povečanih potreb ¦ ' t 46 : 47 DOGOVORI, »kupščina priloga — Ureja -Sekretarlat skupščina — Tlsk ČGP Delo Ljubljana, 6. 10.1977