Po mestni občini
Ptuj • Nekateri župani so izigrali dogovor o koncesijah
O Stran 2
Od tod in tam
Hajdina • Ljudje potrebujejo pogum in vizijo
O Stran 7
Politika
Grajena • Da ne bi
bili več zadnji v državi ...
O Stran 9
i Os
Ptuj, petek, 12. septembra 2008
letnik LXI • št. 72 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ¡^ cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
ON
TRGOVINA, MONTAŽA
MM .vodovod |	»centralna kurjava
p]J -plinskeinstalacije K. | 'kopalniškaoprema • keramične ploščice
d.o.o. L'.-.
Štajerski TEB
Spodnje Podravje • Pričeli pobirati jabolka za ozimnico
Dobrega pridelka bo zelo malo
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri „ . . , .	. ^ ...............	.........................	_
Markovcih 103, tel.: 754 00 90 Katastrofalno neurje s točo, ki je divjalo sredi prejšnjega meseca, je hudo prizadelo tudi kmetovalce, predvsem na območju Dravskega in
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•¿DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8» 98,2 ° 104,3
oddajamo že
45 let
Ptujskega polja, najhuje pa so prizadeta območja od Ptuja čez Mestni Vrh proti Destrniku in naprej proti Juršincem ter levo proti Bišu.
Ponekod je toča stolkla več kot polovico pridelka, kar je ostalo na drevju, pa je v glavnem hudo poškodovano, tako da je vprašljivo, ali je primerno tudi za predelavo.
Tudi v velikem nasadu, z okoli 25.000 dreves jablan na Mestnem Vrhu, ki ga je Slavko Krepša iz Vitomarcev najel lansko leto, je stanje katastrofalno. Po včerajšnjem poskusnem trganju ranih sort jabolk, predvsem sorte elstar, je namreč ugotovil, da pod drevesi gnije več kot polovica pridelka, gnijejo pa tudi obtolčena jabolka, ki so ostala na drevesih, tako da je vprašanje, ali jim bo za predelavo uspelo pobrati vsaj slabih 20 odstotkov pridelka. Kaj bodo storili, še ne vedo, zagotovo pa je tudi zanje stanje zelo težko in nepopravljivo.
M. Ozmec
Foto: Martin Ozmec
Majšperk • Brenči odstopil z mesta direktorja firme Albin Promotion
Albinu Brenclu je prekipelo
„Da po vseh nizkih udarcih in pretresih zaščitim zaposlene v podjetju Albin Promotion, odstopam s položaja direktorja te firme, s seboj pa vzamem vso odgovornost po julijskem požaru odpadnih gum v obratu za predelavo v Lovrencu," je tik pred koncem včerajšnje tiskovne konference v Majšperku vidno razburjen dejal novinarjem Albin Brencl.
„Dovolj mi je vsega tega - vseh podtikanj in laži, zato nepreklicno odstopam. To sem svojim so-
delavcem dolžan storiti in jim pomagati, da se firma po ogromni škodi ter omajanem ugledu znova postavi na noge. Ves problem, za katerega verjamem, da ga je nekdo namenoma povzročil, da bi škodoval predvsem meni osebno, je sprožil z naše strani več odškodninskih tožb, v glavnem proti tistim, ki so bili
glavni povzročitelji in akterji vse te zmešnjave. Vodenje družbe Albin Promotion prepuščam mlademu izkušenemu inženirju Milanu Vinklerju, ki si je v petih letih vodenja naše proizvodnje nabral dovolj izkušenj, da bo lahko začrtano delo in zastavljeno strategijo podjetja uspešno nadaljeval!"
Tako je tik pred koncem včerajšnje tiskovne konference v dvorani Albin Promotion v Maj-šperku presenetil novinarje lo-vrenški podjetnik Albin Brencl. Javnost je seznanil tudi, da se te dni vsa njihova proizvodnja iz kidričevskega Taluma seli v prostore nekdanje TVI Majšperk, ki jih je odkupil pred leti. A vse
Albinu Brenclu (desno) je prekipelo, vodenje družbe Albin Promotion je prepustil Milanu Vinklerju, dosedanjemu vodju proizvodnje v tem podjetju.
to po Brenclovi razlagi nikakor ne pomeni, da je vrgel puško v koruzo, saj bo kot prokurist z vsem svojim znanjem in sposobnostjo pomagal svojim sodelavcem tudi naprej.
M. Ozmec
StajerSi
RA
TUJ
et
'fvS RM
Praznujmo skupajl
13. september 2008 ob 20. uri - dvorana Gorisnica
Vstopnine ni!	Več na strani 14
-oto: OM
Ptuj • Pogovarjali smo se s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom
Nekateri župani izigrali dogovor o koncesijah
Ptujski mestni svetniki so se 4. septembra dogovorili, da bodo interventna sredstva, ki jih je občina prejela od države za izvedbo prvih ukrepov po avgustovski razdiralni toči, delili enako po oškodovancih, okrog 220 evrov vsakomur. Zaradi sanacij javnih objektov, za katere ne bo dovolj denarja iz predvidenih virov, bo potrebno poseči tudi v občinski proračun.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj: "V tem trenutku še ne vemo natančno, katere so tiste obveznosti, ki jih ne bomo mogli v celoti uresničiti."
Ptujski župan dr. Štefan Čelan sicer pravi, da v tem trenutku še ne vedo natančno, katere so tiste obveznosti, ki jih ne bodo mogli v celoti uresničiti. Pred vrati je začetek nekaterih velikih investicij, prav tako pa tudi razpis za velike investicije ob Potrčevi in Osojnikovi cesti. Na enem ob prihodnjih kolegijev županov pa se bo potrebno ponovno pogovoriti o podeljevanju koncesij v zdravstvu, ker se nekateri župani ne držijo že sprejetih dogovorov.
Avgustovsko neurje je v ozadje potisnilo nekatere druge teme. Intervencijskim posegom bo sledilo obdobje sanacije, ki bo v nekaterih primerih trajalo zelo dolgo. Kaj to pomeni za MO Ptuj, ali bodo zaradi tega morali začasno počakati nekateri drugi projekti? Če, kateri?
»Tokratno neurje je resnično vneslo veliko nepredvidenih težav, ki jih ne bo lahko odpraviti v kratkem času. Zavedam se številnih stisk, ki jih doživljajo posamezne družine, še zlasti tiste, ki imajo zelo nizke dohodke. Toda naša prva naloga je, da poskrbimo za tiste objekte, kjer se opravljajo tiste dejavnosti, ki jih potrebuje večina občank in občanov. Od enajstih vrtcev, ki so v večini montažne gradnje in so stari blizu štirideset let, jih je bilo pet tako poškodovanih, da je v njih stala voda preko gležnjev. Ob popolnoma uničenih strehah smo tako morali zamenjati strope, parket, okna, električno napeljavo in drugo. Ravnateljici in vzgojiteljicam, ki so garale ponoči in podnevi, se lahko zahvalimo, da škoda na teh objektih ni še večja.
Na šolskih objektih pa imamo celo primer telovadnice, ki jo je potrebno porušiti. O sredstvih, ki so potrebna za sanacijo nastale škode na ostalih javnih in kulturnih objektih, pa ne gre izgubljati besed. Na podlagi računov in določenih predračunov lahko povem, da je samo na javnih objektih škode za dobre štiri milijone evrov. Po do sedaj obdelanih podatkih s programom Ajda pa je na objektih škode za dobrih sedemnajst milijonov evrov. Razlika med podatki iz programa Ajda in dejanskimi računi, ki smo jih prejeli od izvajalcev, pa je skorja trikratna. Zgolj ti podatki dovolj nazorno povedo, v kakšni situaciji smo se znašli, če je na voljo slab milijon in pol evrov, ki smo ga prejeli iz države za sanacijo škode. S strani ministrstva za šolstvo in šport pa imamo obljubljenih še dodatnih osemsto tisoč evrov za pokrivanje stroškov, ki so nastali s škodo v vrtcih in šolah. Vsi ti problemi bodo zagotovo povzročili težave pri uresničevanju že sprejetih nalog v letošnjem proračunu. V tem trenutku še ne vemo natančno, katere so tiste obveznosti, ki jih ne bo mogoče v celoti uresničiti.«
Kaj bo z objekti v starem mestnem jedru? Močan dež s točo v noči z nedelje na ponedeljek jih je znova razkril, saj so bile ulice ponovno prekrite z ostanki opeke. Z nekaterih jih je sploh še niso odstranili po avgustovskem neurju.
»Staro mestno jedro je na srečo v tem neurju vendarle utrpelo manjšo škodo, kot so jo utrpele posamezne četrtne skupnosti. Vse posledice tega neurja bodo zagotovo vidne
naslednjo pomlad, ko bosta sneg in led naredila svoje. S strani MO Ptuj smo pozvali vse lastnike in upravljavce objektov, da poskrbijo za ustrezno sanacijo in varnost v okolici njihovih objektov.«
Katere projekti pa boste v letošnjem letu še pričeli izvajati?
Vsekakor ni nobenega razloga, da bi kar tako verjeli vsemu tistemu, kar v zvezi I z afero Patria piše finski televizijski novinar Magnus Berglund. Prav tako ni mogoče kar tako pritrditi vsemu tistemu, kar nam zdaj pripovedujejo slovenski premier in predsednik slovenske demokracije (SDS) Janez Janša, obrambni minister in predsednik upokojenske stranke DeSUS Karl Erjavec, zunanji minister Dimitrij Rupel itd. Domnevno podkupovanje v slovensko-finskem "poslu stoletja" je očitno dobilo takšne razsežnosti, da preprosto še tako goreče in prizadeto posamično dokazovanje "resnice" ni dovolj prepričljivo. Še zlasti, ker tako "tožitelji" kot "obtoženi" ponavljajo napake, vlečejo sporne poteze in ponujajo sporne sklepe ...
Finska javna televizija YLE je objavila sporno zgodbo o domnevno koruptivnih poslih med finskim proizvajalcem Patrij in tistimi slovenskimi državnimi in poslovnimi krogi, ki naj bi bili povezani s tem nakupom. Med domnevnimi prejemniki podkupnine je bil brez kakšnih posebnih zadržkov (in rezerv) omenjen tudi slovenski premier Janez Janša. Seveda je oddaja še zlasti na Slovenskem delovala kot bomba. To pa
»Med pomembnejše zagotovo sodi pričetek prenove centralne čistilne naprave, prav tako nato prenova Potrčeve ceste, medtem ko je prenova odseka ceste v Termah že v teku. Oktobra bi morali na Mestnem stadionu zasvetiti novi reflektorji. V kratkem pa bo objavljen tudi javni razpis za pričetek ve-
seveda ni edina značilnost. Po stari navadi se je Slovenija razdelila na tiste, ki "ugledni" finski televiziji tako rekoč brezpogojno verjamejo, in na tiste, ki so nenadoma pri finski televiziji zaznali kup profesionalnih spodrsljajev in očitne sledi nekakšnega zarotništva proti Janševi vladi, ki naj bi bilo uvoženo na Finsko celo iz Slovenije. Zaradi vsega tega se zdi, da finska televizijska zgodba sploh ni nova, ampak zgolj bolj ali manj uspela kopija podobnih slovenskih zgodb, ki so jih različni politični akterji v zadnjih letih - predvsem tudi tokrat neposredno prizadeti -režirali in skonstruirali na domačih (slovenskih tleh). Bistva (in vsesplošne škodljivosti in podlosti) takšnih konstruktov ni nikoli nihče podrobneje ocenil in zavrgel kot nekaj nedopustnega. Zdaj, ko gre za finsko televizijo, pa nenadoma nekateri zelo natančno vedo, kaj je "pravo novinarstvo", kaj je etično in kaj domnevna politična intriga ... Da ne bo nesporazuma: tudi sam se pridružujem večini očitkov, ki s strani Janševega kroga letijo na račun (ne)profesionalnosti pri nastajanju finske televizijske obtožnice, še zlasti način Janševega kategoričnega vpletanja v korupcijsko navezo ni podprt z ustreznimi, dovolj prepričljivimi dokazi. Toda enake kriterije in zahteve moramo imeti tudi doma. Vsekakor je odveč ugibanje ali fin-
likih investicij ob Potrčevi in Osojnikovi cesti.«
Na enem od kolegijev županov Spodnjega Podravja o zdravstveni mreži je bilo sklenjeno, da župani novih koncesij ne bodo podeljevali, dokler mreža ne bo dogovorjena. Kar nekaj županov je dogovor o tem izigralo.
ski televizijski novinar razpolaga še s kakšnimi natančnejšimi podatki in dokazili o dejanski Janševi vpletenosti. Janša ima vsekakor od vsega začetka dovolj možnosti, da (če je res prepričan v svojo nedolžnost) vse skupaj kategorično demantira. Namesto tega se skupaj s svojimi službami (in predvsem svojim zunanjim ministrom) zapleta v nekakšna natezanja s finsko televizijo, ali bo objavila ali ne njegova "pojasnila" in očitke na račun verodostojnosti obtožb na njegov račun, ali se mu bo opravičila ali ne, jo bo tožil ali ne. Vsekakor pa Janša samega sebe in drugih okoli sebe ne bi smel zapletati v novo produciranje premalo dokazanih "dejstev" in "očitkov", se pravi v način delovanja, ki ga sicer proglaša za nedopustno manipulativno in tendenčno televizijskemu novinarju Berglundu in finski televiziji. Iskanje "sumljivih" povezav med finsko televizijo in nekaterimi slovenskimi "zakletimi" nasprotniki Janeza Janše v tem konkretnem primeru še zdaleč ni tako pomembno in usodno, kot se skuša prikazati. Prav tako samo nastopanje posameznih Slovencev na finski televiziji ne more biti enako nekakšnemu nacionalnemu izdajstvu. Skrajno bolno je sklepanje, da pomeni oddaja na finski televiziji napad na Slovenijo, kar je nekakšno sovražno dejanje. V nastalih razmerah tudi ni nobenega razloga (in racionalne potrebe), da bi se kdorkoli zgolj čustveno opredeljeval za Janšo in proti njemu, da bi ga kdorkoli vnaprej proglašal za krivega ali nedolžnega in tako koval takšne ali drugačne (politične)
Kdaj pa boste koncesije začeli podeljevati vi kot župan MO Ptuj, kjer ste se doslej držali dogovorjenega?
»Res je, da smo na kolegiju županov sprejeli dogovor o urejanju tovrstne problematike. Žal pa se posamezne občine in njihovi župani ne držijo dogovorov. Direktorici našega javnega zdravstvenega doma je uspelo v pridobiti dodatne tri programe v našo skupno mrežo, ki naj bi jih po našem skupnem dogovoru izvajal javni zavod v občinah izven mestne občine. Žal so se posamezni župani in občinski sveti odločili drugače in podelili koncesije. S tem se seveda rušijo naši dogovori in naš skupni javni zavod. Ob MO Ptuj je torej zgolj peščica tistih zunanjih občin, ki se zavedajo pomena javnih služb širšega regionalnega pomena. Kako bomo ukrepali v mestni občini, bo odvisno od ponovnega dogovora, ki ga bomo sprejeli na eni izmed prihodnjih sej kolegija županov. Veliko pa bo odvisno tudi od stališč mestnih svetnic in svetnikov, ki se bodo o tej problematiki izrekli na eni izmed prihodnjih sej mestnega sveta.«
MG
dobičke. S tega vidika zagotovo ni bilo nobene potrebe, da se je zbor za republiko, ki združuje tudi veliko uglednih pravnih strokovnjakov, ki bi morali vedeti, kako se streže tem stvarem, kar vnaprej (deklarativno) opredelil za podporo Janezu Janši in njegovi vladi, obsodil finsko televizijsko oddajo in v vsem skupaj odkril nekakšno zaroto "kontinuitete družbeno političnih organizacij nekdanjega nedemokratičnega režima".
Zdaj potrebujemo predvsem trezno presojanje in premišljeno postavljanje prioritet. Interes vseh političnih sil na Slovenskem (in v Evropi) bi moral biti, da se v vseh razsežnostih zazna, kaj se je v resnici dogajalo v očitno problematičnih poslih v zvezi s proizvodnjo in prodajo finskih oklepnikov za Slovenijo. To pa med drugim tudi pomeni, da tako rekoč ne sme biti vprašanje brez odgovorov, pa naj gre za pravne preiskave ali novinarska poročanja in politične debate. Glede tega je Slovenija doslej izgubila preveč priložnosti in potemtakem tudi preveč svoje verodostojnosti. Težko bo kogarkoli prepričati, da se je zgolj po naključju zgodilo, da je slovenska policija Interpolu na Dunaju na neko vprašanje v zvezi z domnevno podkupovalno afero odgovorila šele po letu in pol. Težko bo pojasniti, zakaj parlamentarna komisija, ki je proučevala domnevne nepravilnosti v zvezi z nakupom finskih oklepnikov, ni končala svojega dela. Pa zakaj so se slovenski preiskovalci zares zganili šele po finski televizijski oddaji. Škoda.
Jak Koprivc
Uvodnik
Bla bla bla
Bla bla bla ... Janša... bla bla bla bla bla bla bla... finska televizija... bla bla bla bla bla bla... Cvikl... bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla... Pahor. Bla bla bla bla bla. Zares... bla bla bla.
Bla bla bla bla bla bla... ljubi volivci ...bla bla bla bla bla bla... dragi državljani... bla bla bla bla bla bla ... minister Erjavec... bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla ...predvolilno... bla bla bla bla bla bla bla bla bla... minister Rupel... Bla bla bla bla bla bla... Interpol... Bla bla bla bla bla . naša stranka . bla bla bla bla bla bla bla bla bla . vaša stranka... bla bla bla bla bla bla bla bla... Finska. Bla bla bla ... Patria!Bla bla bla bla.
Bla bla bla bla bla bla bla bla . volitve .. bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla... neresnice... bla bla bla bla bla bla bla bla bla bla... ni res... bla bla bla bla bla bla bla bla . je res . bla bla bla bla bla bla.
Tokrat je uvodnik nekoliko krajši. Lahko pa si ga sami podaljšate, če ponovno preberete prvi in drugi odstavek. In če niste izvedeli ničesar novega - ne se sekirati. Nihče ni izvedel ničesar. Nihče ni povedal ničesar. Bla bla bla bla bla bla bla bla bla .
Iz parlamenta poročal: Jože Smigoc
Sedem (ne)pomembnih dni
Obtožba obtožb
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Zgodbam o turistični organiziranosti ni konca
Javno podjetje Javne službe tudi za turizem?
V slovenskem turističnem prostoru je Ptuj kazal pot na področju turistične organiziranosti na lokalni ravni, ko je kot prvi ustanovil GIZ Poetovio Vivat za turizem. Ker so v novo obliko organiziranosti vstopala podjetja zgolj zaradi denarja, ki naj bi ga pridobila od občine oziroma države, ne pa zaradi oblikovanja novih turističnih izdelkov in storitev, so se nameni ustanovitve izjalovili, s tem pa je padel tudi GIZ. Kot nadomestilo zanj so na Ptuju ustanovili tudi LTO v obliki zavoda, a je spodrsnilo tudi njemu.
Bolj kot stečaj LTO, ki je minil kot bi trenil, pa razburjajo posledice izbrisa GIZ Poetovio Vivat, sklepi o izvršbi upnikov, ki so uspeli s svojimi terjatvami in plačilo izbrisa GIZ. Tega nekateri družbeniki oziroma člani združenja niso pričakovali, saj se dolgovi in izguba po ustanovitveni pogodbi pokrivajo sorazmerno z višino članskih prispevkov. V MO Ptuj zatrjujejo, da so se ves čas trudili, da bi dosegli poravnave s čim več upniki, vendar bi za to morali izkazati pripravljenost tudi drugi člani združenja (večji), ker je po poravnavi potrebno pokriti dolg. Zdaj v MO Ptuj snujejo novo turistično organizacijo. Po dobrem letu naporov, da bi jo ustanovili v okviru novega zakona o javno-zasebnem partnerstvu v sodelovanju s Termami Ptuj in PS Perutnina, odstopajo od tega, ker zakon tega ne dovoljuje, pravijo v odgovornih ministrstvih. Področje turizma naj bi po najnovejšem predlogu urejevali v okviru novega javnega podjetja javne službe, d. o. o., Ptuj, ki ga bodo za to dejavnost doregistrirali.
Združevanje s figo v žepu?
Ptuj je še nekaj let po tem, ko so leta 2001 ustanovili LTO Ptuj, imel dve turistični organizaciji za pospeševanje turističnega razvoja, saj je na papirju deloval še vedno tudi GIZ Poetovio Vivat, ki je deloval do oktobra leta 2001, ko sta bila dejavnost TIC in izvajanje prireditev prenesena na Zavod LTO Ptuj, nato pa je bil v mirovanju. Na področju turistične organiziranosti na lokalni ravni je bil petelin, ki je prehitro zapel, korak pred časom. Gre za prakso, ki so jo na področju povezovanja zasebnega in javnega
sektorja v turizmu tudi v EU pričeli množično uporabljati šele v zadnjih letih. Pri GIZ, čeprav je bilo njegovo delovanje dobro zasnovano, pa se je kmalu pokazalo, da je večina podjetij, ki je pristopila k ustanavljanju, to storila, ker so pričakovali tako s strani občine kot tudi države zgolj finančno pomoč. Ob njegovi ustanovitvi leta 1994 je bilo poudarjeno, da GIZ združuje občino, podjetja, zainteresirane za razvoj dodatnega povpraševanja po ptujskih izdelkih in storitvah. To je bilo leto, ko je vozil turistični vlakec Ptujčan, ko se je na Turniščah zgodila prva konjeniška revija po 30 letih, ko se je mesto pohvalilo, da razpolaga z ekološkim modelom, ki je lahko vzor za Slovenijo, in ko je bil ustanovljen odbor za prenovo starega mestnega jedra, z delom katerega pa javnost ni bila nikoli seznanjena. Nesporno dejstvo je, da je GIZ propadel zato, ker se vanj niso združila podjetja, ki bi želela razvijati nove izdelke in storitve za trg. K sodelovanju pa ni uspel pritegniti tudi novih občin, ki so v tistem času nastale. Tudi ni uspel v vlogi koordinatorja pri prireditvah, za uspešno delovanje pa je bilo premalo, da je izvedel nekaj posameznih prireditev, pa tudi pretežna usmerjenost v delovanje TIC se je pokazala kot zgrešena. Občina tudi ni ustanova, ki bi razvijala nove turistične izdelke in storitve za trg, občina in država pri razvoju turizma sodelujeta zgolj s pospeševalnimi ukrepi in zaščito javnega interesa. Kmalu je v težave zapadel tudi LTO Ptuj, lahko bi dejali, da so bili razlogi podobni kot pri GIZ, čeprav so napovedovali novo obdobje v njegovem delovanju, in da bosta od novega LTO imela več turist in do-
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je že dvakrat padel na izpitu iz turistične organiziranosti, za ustanovitev tretje organizacije v okviru javno-zasebnega partnerstva občine in dveh gospodarskih subjektov, za kar so si prizadevali dobro leto, pa tudi ni pogojev.
V letu 2005 so se celo dogovorili, da bodo podpisali skupni pogodbeni akt, ki bo vse sodelujoče zavezal k pravicam in obveznostim pri reševanju tega problema. Prav tako so se dogovorili, da bodo opravili razgovore z največjimi upniki in dolžniki ter se skušali dogovoriti o načinih poravnave odprtih obveznosti. V tem pa kljub prizadevanjem niso uspeli. Dolg GIZ je bil v letu 2005 z zakonskimi zamudnimi obrestmi 32 milijonov tolarjev.
Novembra 2006 je bil v Uradnem listu objavljen sklep o izbrisu GIZ Poetovio Vivat iz sodnega registra,
Foto: Črtomir Goznik
Turističnoinformativni center Ptuj po padcu LTO deluje pod občinskim okriljem.
mačin. Leta 2006 je TIC dobil nove prostore v Ljutomerski hiši, takrat se je sicer že vedelo, da bodo pokopali tudi LTO, ker ni prinesel želenih učinkov, kljub lepim napovedim in obljubam, danih leto poprej. Ptujski mestni svetniki so sklep o prenehanju LTO Ptuj prejeli lani maja. Ptujskega župana dr. Štefana Čelana pa so pooblastili, da vloži pri pristojnem sodišču predlog za začetek likvidacijskega postopka zavoda LTO, predloga je MO Ptuj na Okrožno sodišče podala 15. junija lani. Postopek se je začel 4. julija 2007. Med postopkom pa se je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za začetek stečajnega postopka, dolgovi večji od premoženja, zato je likvidacijski upravitelj predlagal začetek stečajnega postopka, ki je bil tudi uveden. Stečaj LTO je bil eden najkrajših doslej v tem okolju. Ker ni bilo nobene stečajne mase, tudi poplačila upnikov ni bilo. Zato so ga lahko tudi tako hitro končali, upniki pa so potegnili kratko.
Izbris tepe...
V MO Ptuj so v času mirovanja GIZ Poetovio Vivat iskali rešitve, kako bi ga pokopali. Oblikovali so ožjo skupino ustanoviteljev, ki so imeli v združenju večinski delež. Skupno so iskali možne načine reševanja te problematike.
Vaš glas za Socialne Demokrate je glas za:
-	spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva
-	bolj pravično delitev dosežkov rasti in razvoja
-	odločen boj proti korupciji in političnemu kadrovanju	g
-	zdravje in znanje dostopna za vse
Naročnik: SD, Levstikova 15, 1000 Ljubljana	1
predlog za izbris je podalo podjetje za informiranje iz Murske Sobote kot eden izmed upnikov. Kot so povedali v Mestni hiši na Ptuju, so se upniki s svojimi terjatvami do izbrisa lahko obrnili na združenje, od izbrisa pa na kateregakoli od ustanoviteljev oziroma članov združenja. Glede na ustanovitveno pogodbo se namreč dolgovi in izguba pokrivajo sorazmerno z višino članskih prispevkov. Pravnomočni sklepi o izvršbi upnikov, ki so uspeli s svojimi terjatvami, pa, razumljivo povzročajo nejevoljo. Sodišče pri družbenikih določi plačnike oziroma tiste,
ki bodo prevzeli obveznosti plačila družbe GIZ Poeto-vio Vivat, ki je bila izbrisana. Plačniki obveznosti imajo do ostalih članov regresne zahtevke (povrnitev dela dolga), ki v sorazmernem delu odpade na njih. Na družbenikih pa je tudi plačilo objave sklepa o izbrisu in izbris pravne osebe GIZ Poetovio Vivat. Četudi so družbeniki vedeli, kaj so podpisali ob ustanovitvi GIZ, zdajšnje stroške sprejemajo z negodovanjem, zagotovo pa jih v podobni druščini v ptujskih organizacijsko-turistič-nih zgodbah v bodoče več ne bomo videli.
Že dobro leto se sicer plete nova ptujska zgodba turistične organiziranosti. Nesporno dejstvo je, da jo Ptuj potrebuje predvsem v promocijskem in prireditvenem pogledu. Platformo zanjo so najprej našli v novem zakonu o javno-zaseb-nem partnerstvu, po dobrem letu aktivnosti pa so obupali, ker MO Ptuj takega partnerstva ne more ustvariti.
»Kar zadeva ustanavljanje skupnega podjetja po novem zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, sem obupal. MO Ptuj bo v že ustanovljenem javnem podjetju Javne službe, d. o. o., Ptuj, doregistri-rala ustrezne dejavnosti za področje turizma. Nato bo s posameznimi podjetji sklenila dolgoročne poslovne pogodbe za posamezne projekte,« je te dni povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
MG
©
SD
DEMOKRATI
Odgovornost za spremembe!
Hajdina • Janez Žampa, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ptuj
»Vsaka država ima nekega zapornika
«
V GD Hajdina je bila 8. septembra slovesnost ob 20-letnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze Ptuj. Udeležil se je je tudi prvi predsednik Janez Žampa. Ob tej priložnosti je odgovoril na nekaj vprašanj Štajerskega tednika.
Janez Žampa je bil nekoč politično zelo aktiven, danes je samo še član stranke, malo pa še tudi pomaga na kmetiji. Leta so tu, je povedal, dopolnil je 80 let.
Gospod Žampa, kako se spominjate začetkov Slovenske kmečke zveze Ptuj?
»Na ustanovitev me vežejo lepi spomini. Kmečka zveza je v začetnem obdobju nekaj naredila za državo Slovenijo, potem pa so jo izničili. Danes v naši družbi nima več nobene odločilne besede, nobenega vpliva. Namesto nje so si omislili sindikat, zbornico. Sto in več let stare kmečke korenine so ostale brez veje.«
Kaj pa bi morali narediti, da bi zadeve spremenili?
»Slovenski kmetje bi morali sami razmisliti o tem, prav tako izobraženci, da bo slovensko naravo moral nekdo
varovati. Že Marija Terezija je kmetu dala status, da je nosilec pridelave hrane in varuje življenjski prostor. Danes se na to pozablja. Z administrativnimi ukrepi ne bomo veliko naredili, za to mora biti človek vzgojen, pripravljen, da bo vedel, da je to slovenski prostor, da je to nacionalni prostor, ki je dobil svoje korenine, prav tako slovenska država, iz kmečkega rodu.«
Včasih ste bili zelo dejavni v politiki, danes ste se od nje oddaljili. A vendarle, kaj vam še pomeni politika?
»Politika je v vsakem narodu vodilna sila, ki vodi k dobremu ali slabemu, razlika je samo v tem, kakšno doktrino ima neka opcija do posameznega sloja ali naroda nasploh. Če je ta doktrina socialno in gospodarsko dobro nastavljena, je to dobro. Če pa na ključna mesta pride-
Foto: Črtomir Goznik
Janez Zampa: »Na ustanovitev Slovenske kmečke zveze Ptuj me vežejo lepi spomini. Zal pa danes ta več nima nobene odločilne besede, nobenega vpliva.«
jo osebni interesi, potem se to pozna na vseh področjih družbenega življenja in dela, od gospodarstva do šolstva.«
Kakšen pa je vaš pogled na trenutna dogajanja v državi?
»V nekem obdobju v prete-
klosti je v naši državi odpovedal nadzor nad vodenjem imetja. Živeli smo v državi, v kateri je bilo vse naše, a hkra-
ti nič naše. Posamezniki so k tem polnim jaslim stopili, nihče pa ni bil tako močan, da bi jih odrinil, jih odsekal od njih. Postali so bogati, ob tem pa pozabili, da so tudi drugi v državi ljudje. V tem je problem. Kadar človek pride do nekega imetja, ki ga ni ustvaril s svojim delom, s svojim razumom, svojim znanjem, po domače povedano je do njega prišel z goljufijo, ta ne zna več spoštovati sočloveka, pa naj si gre za malega človeka ali izobraženca, ki ga tudi več ne mara. Ima občutek, da je prerasel vse. Naš pravosodni sistem je takšen, kakršen je, policijska uprava pa ima tudi premalo pooblastil, morala bi imeti večje kompetence. Zdaj pa nekoga zaprejo in so vsi v zraku. Vsaka država ima nekega zapornika, verjetno ga bomo zaradi kraje premoženja morali imeti tudi mi.«
MG
Gorišnica • S 13. redne seje
Po rebalansu za 660.000 evrov nižji proračun
Gorišniški svetniki skupaj z županom so trinajsto redno sejo občinskega sveta oddelali v skoraj rekordnem času; sklepali pa so pravzaprav le o dveh točkah dnevnega reda; prva je bila seznanitev z realizacijo proračuna v prvem polletju letošnjega leta, druga pa potrditev rebalansa proračuna za letos.
Kakšnih posebnih pripomb na obe zadevi sploh ni bilo slišati. Župan Jožef Kokot je na hitro prebral vse cifre, ki so se nanašale na porabo denarja po posameznih postavkah proračuna v prvih šestih mesecih, nato pa je sledila predstavitev prerazporeditve denarja v okviru proračunskega rebalansa. Dejstvo je, da je po sprejetem rebalansu občinski proračun »lažji« za dobrih 660.000 evrov in tako ne znaša več 5,347 milijona evrov, ampak 4,687 milijona evrov, razlog za znižanje pa je v dejstvu, da občina še ni prejela sklepa za sofinanciranje izgradnje vrtca s strani MŠŠ, čeprav je župan Kokot še vedno prepričan, da bo ta sklep pozitiven. Tako so na postavki za (nov) gorišniški vrtec zmanjšali cifro s pred-
videnih 1,409 milijona evrov na 565.000 evrov, torej za dobrih 770.000 evrov, prav tako pa so znižali še postavko predvidenega denarja iz naslova nakupa zemljišč za dobrih 96.600 evrov. Znižanje sredstev na teh dveh postavkah je tako znašalo približno 865.000 evrov, vendar so hkrati povišali tudi cifre na nekaterih drugih postavkah, zato je končna razlika po rebalansu nekaj nižja.
Med večjimi spremembami na postavkah proračuna je tako povečanje sredstev za dejavnosti občinske uprave, ki ji je bilo dodeljenih 27.000 evrov dodatnega denarja, 35.000 evrov več je namenjeno za vzdrževanje gasilskih domov (predvsem za Gajevce-Placerovce), 50.000 evrov so po dekretu države
morali zagotoviti na postavki za vzdrževanje železniških zapornic, dodatnih 35.000 evrov je prerazporejenih na postavko varstva in urejanja voda, dodatnih 36.000 evrov je šlo za prostorsko planiranje, dodatnih 43.000 evrov
je bilo potrebnih za osnovno šolo (ogrevanje in ostali stroški) ter še 29.000 evrov več za šolske prevoze.
Svetniki so se, kot rečeno, z rebalansom in prenosi sredstev soglasno strinjali, potem so na kratko obravna-
vali še delo in pomoč domačih gasilcev v avgustovskem neurju, župan Kokot pa jih je seznanil s tekočimi naložbami v občini, med katerimi sta največji gotovo izgradnja sekundarnega in tudi že primarnega voda kanalizacije
ter jih ob tem opomnil, da zaradi velikih stroškov, povezanih z omenjenima in že izvedenimi naložbami, ki jih bo zdaj treba plačati, ni možno (zaenkrat) niti razmišljati o kakšnih drugih željah ...
SM
Sv. Tomaž • 16. seja občinskega sveta
Bo cesta padla v vodo?
Na 16. seji sveta občine Sv. Tomaž je bilo na dnevnem redu devet točk, ki so svetnike precej dolgo zadržale v razgovoru.
Najprej so prisluhnili informaciji o varnosti na območju občine v minulem letu. Podal jo je pomočnik komandirja Policijske postaje Ormož Janko Zadravec.
Že pri tretji točki pa so svetniki poskrbeli za presenečenje, saj se niso strinjali s potrditvijo novelacije projekta modernizacije ceste Ormož-Koračice. Gre za čez 11 kilometrov dolg odsek, za modernizacijo katerega bi večino sredstev primaknila EU. Kljub temu brez lastnih sredstev ne bi šlo in to je bilo tudi jedro problema. Na občini so si za letos in prihodnja leta zastavili kar zahteven ra-
zvojni program in svetniki so bili mnenja, da vsega letos ne bo mogoče uresničiti. Župan Mirko Cvetko je sicer predlagal, da bi se občina lahko v tem primeru dodatno zadolžila, saj ne gre kar tako zavračati evropskih sredstev. Vendar bi bilo najverjetneje kljub vsemu potrebno realizacijo kakšne ceste iz razvojnega načrta premakniti za leto ali dve. Tega pa svetniki niso želeli, zato predlagane novelaci-je projekta niso podprli.
Tako kot ormoški kolegi pred dnevi, so se v ponedeljek tudi tomaževski svetniki ukvarjali z vprašanjem odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medob-
činska uprava občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Zavrnili so možnost, da bi zadevo obravnavali po skrajšanem postopku, osnutek pa so podprli. Od pripravljavca odloka pa so zahtevali jasna stališča in definicijo problema, saj se omenjeni odlok nenehno popravlja in spreminja. Potrdili so tudi osnutek odloka o ugotovitvi interesa za javno-zasebno partnerstvo ter določitev osnovnih pogojev za izvedbo projektov gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih telekomunikacij. Svetniki so potrdili tudi osnutek odloka o občinskih cestah. Občina ima skupno
98 kilometrov cest, od tega 28 kilometrov lokalnih cest in 69 kilometrov javnih poti.
Proti koncu so bile podane tudi informacije v zvezi z odpravo posledic neurja s točo. Povedano je bilo, da je v katastrofalnem neurju s točo na območju občine nastalo za 552.000 evrov škode. Od države je občina za sanacijo dobila 226.000 evrov, zato so se odločili, da bodo pomagali zlasti tistim, ki so bili v neurju najbolj prizadeti, oziroma so utrpeli škodo v višini nad 500 evrov. V nedeljo zvečer je občino Sv. Tomaž spet obiskala toča. Tokrat na srečo precej manj uničujoča.
Viki Klemenčič Ivanuša
Kidričevo • Revital odprl kotlovnico na lesno biomaso
Rastlinjake bodo ogrevali poceni
V sredo, 10. septembra, so ob nekdanji kinodvorani v Kidričevem svečano odprli novo kotlovnico na lesno biomaso, v kateri bo podjetje Revital uporabilo kot gorivo ves les, porezan ob čiščenju gozdov v industrijski coni Taluma, ter odpadni les. Objekt je zgrajen z najsodobnejšo in okolju prijazno tehnologijo, celotna investicija pa je veljala prek 2 milijona evrov.
Nove pomembne pridobitve je bil posebej vesel direktor Revitala Stane Medik, ki je zbrane sodelavce, poslovne partnerje in številne goste spomnil, da bo kmalu 17 let, odkar so ustanovili to hčerinsko podjetje Taluma. V tem času je Revital rasel, osvajal nove dejavnosti, nove proizvode in nove trge. Največji razvoj so dosegli na področju vrtnarstva oziroma vzgoje lončnic in sadik vrtnin. Ker je energija ključni strošek proizvodnje, ki bliskovito narašča, so že pred nekaj leti skupaj z
upravo Taluma in strokovnimi sodelavci iskali rešitve za zmanjšanje stroškov, da bi postali na trgu bolj konkurenčni. Z lesom, pridobljenim s sanitarno sečnjo gozdov znotraj industrijske cone Ta-luma, in leseno embalažo se je pokazala priložnost uporabe odvečnega lesa. Ugotovili so, da lahko tako pridobijo okoli 4000 kubičnih metrov kvalitetnih lesnih sekancev, kar pomeni 80 % vse potrebne lesne mase kot kurilnega medija. Zato so se odločili za izgradnjo kotlovnice na lesno
biomaso.
Kot je poudaril Stane Medik, je bila pri tem izbrana najsodobnejša tehnologija kotlov na lesne sekance 1 MW in 0,5 MW moči, znamk Kolbach in Froling ,ter režim ogrevanja 90 stopinj / 70 stopinj ter z zalogovnikom toplote v velikosti 50 kubičnih metrov. Sistem vključuje tudi regeneracijo dimnih plinov, ki še dodatno prispeva k povečanju izkoristka celotnega procesa. Pri izboru tehnologije so sodelovali strokovni sodelavci Taluma, pri čemer
se je posebej zahvalil članu uprave Bojanu Žigmanu in vodji projekta Marku Drob-niču. Ves čas so upoštevali okoljevarstvene zahteve, pri čemer je pomembno, da je lesna biomasa CO2 nevtralna, kar pomeni, da obremenitve okolja ne bo, saj so izpusti ravno tolikšni, kot jih rastlina potrebuje za rast. S projektom bo eliminirana poraba kurilnega olja, ki bi ga letno porabili prek 400.000 litrov in bo samo kot rezervni vir, če bi prišlo do zastoja ali zelo nizkih temperatur. Projekt je
nadgradnja okoljevarstvene-ga dovoljenja, ki ga je Talum pridobil leta 2007, saj s tem projektom Talum in Revital izkazujeta pomembnost izkoriščanja obnovljivih virov energije.
Ob pomembnem dogodku je delavcem Revitala in celotnega Taluma čestital župan občine Kidričevo Jože Murko, ki je poudaril, da sta nekdanja TGA in sedanji Talum v vseh 54 letih obstoja nenehno pomagala tudi pri razvoju Kidričevega in širše okolice, z zagotavljanjem socialne varnosti pa sta v tem obdobju pomagala lepše preživeti več kot 100.000 ljudem. Pri tem je pohvalno tudi to, da v Talumu skrbijo tudi za proizvodnjo, ki je do svojega okolja maksimalno prijazna. Tudi nova kotlovnica na lesno biomaso, ki je zgrajena po najsodobnejši tehnologiji, je priča temu, zato lahko z optimizmom zrejo v prihodnost.
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek pa je v krajšem nagovoru dejal, da so v Talumu že pred mnogimi leti želeli na praktičen način dokazati, da je energijo mogoče pridobiti iz alternativnih energentov, ki običajno končajo na deponijah, vendar je projekt tehnične obdelave in izrabe komunalnih odpadkov iz gospodinjstev severovzhodne Slovenije žal neslavno propadel. Ob tem je poudaril: »Če bi takrat ravnali drugače, bi bil danes projekt že realiziran, njegovo obratovanje bi omogočilo razvoj vrste dejavnosti, ki za uspešno poslovanje potrebujejo poceni toplotno energijo. Revital bi bil na primer že vsaj trikrat tako velik, kot je danes, pa tudi kopališče, ki bi obratovalo čez leto, ne bi bilo le pobožna želja, temveč realnost. Kakor-
koli že - ne mi v Talumu, temveč ljudje na tem območju so se odpovedali priložnosti za boljše življenje.
Objekt, ki ga danes odpiramo, ni v svojem bistvu nič drugačen od projekta, o katerem sem pravkar govoril, tudi pri njem gre za koristno izrabo energije, ki bi sicer končala v obliki zgnitega lesa. Le manjši je, manj je proizvedene energije in surovinska baza je bolj omejena. Tudi s tem projektom v Talumu dokazujemo, da skrb za okolje in skrb za racionalno ravnanje z vse bolj omejenimi naravnimi viri za nas nista le frazi, temveč že dalj časa normalen sestavni del našega poslovanja in razvojne politike. Vsekakor pa vam lahko zagotovim, da to ni zadnji projekt Taluma na področju izrabe alternativne energije, še se bomo ukvarjali z njimi!«
Vrvico pred vhodom v novo kotlovnico na lesno biomaso v Kidričevem so simbolično prerezali in s tem objekt predali svojemu namenu predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, direktor Revitala Stane Medik in župan občine Kidričevo Jože Murko. Slovesnost so s kulturnim utripom popestrili godba na pihala Talum ter plesna skupina Majestiks, vsakega udeleženca slovesnosti pa so obdarili z lončnico ciklamo, ki so jo vzgojili v Revitalu.
M. Ozmec
[CRADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104,3
oddajamo že
45 let
Foto: M. Ozmec
Novo kotlovnico na lesno biomaso so s prerezom vrvice odprli predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek, kidričevski župan Jože Murko in direktor Revitala Stane Medik.
Foto: M. Ozmec
Najsodobnejša kotlovnica na lesno biomaso je veljala prek 2 milijona evrov.
Majšperk • Ob 12. občinskem prazniku
Osrednja pozornost ureditvi Ptujske Gore
Okoli 4000 prebivalcev občine Majšperk te dni praznuje, tokrat že 12. občinski praznik. Letos so se odprtja številnih pridobitev, predaje, kulturne, športne in družabne prireditve v okviru praznovanja pričele že 23. avgusta, zaključili pa jih bodo z osrednjo sklepno slovesnostjo to soboto, 13. septembra, ob 15. uri.
Uradni del sobotne osrednje občinske prireditve s svečanim nagovorom majšperške županje dr. Darinke Fakin ter podelitvijo priznaj in plakete bodo pripravili v večnamenski šolski športni dvorani, zabavni del s pogostitvijo in ansamblom Frajkinclari pa bo potekal v prireditvenem šotoru pred občino. V prostorih prostovoljnega gasilskega društva Majšperk pa bodo ta dan pripravili razstavo društev z območja občine; po odzivu sodeč bo letošnja razstava še posebej bogata in zanimiva, saj je do sedaj prijavilo svojo udeležbo več društev kot minula leta.
Županja dr. Darinka Fakin je upravičeno ponosna, saj so na celotnem območju občine skupaj s krajani storili veliko novega, bogatejši so za številne pridobitve na področju šolstva, društvenih dejavnosti ter cestne in komunalne infrastrukture, ob letošnjem praznovanju pa je povedala: »Ob praznikih pogledamo vedno tudi na področje investicij oziroma njihovo realizacijo. Največja investicija v tem proračunu je izgradnja Turistične infrastrukture Ptujska Gora,
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin: »Največja investicija v tem proračunu je izgradnja Turistične infrastrukture Ptujska Gora, katere skupna vrednost je nekaj več kot 1 milijon evrov.«
sofinancirana tudi s sredstvi Regionalnih razvojnih programov, katere skupna vrednost je nekaj več kot milijon evrov. V okviru tega projekta smo zgradili približno 200 parkirnih mest, Pot miru s postajami rožnega venca, dostopno cesto in del pločnika. Zelo smo veseli, da je ta projekt praktično zaključen, saj se nam 600-letnica Ptujske Gore naglo približuje.
Foto. M: Ozmec
MIPIS
Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p.
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke!
Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302
ELEKTRO STORITVE Branko Kodrič s.p.
Naraplje 1,2322 Majšperk
Elektroinstalacije, strelovodi, servisi
GSM 041-617-077 _
Vsem strankam in občanom občine Majšperk čestitamo ob občinskem prazniku.
V okviru priprav na 600-letnico Ptujske Gore so letos pod romarsko cerkvijo zgradili približno 200 parkirnih mest, Pot miru s postajami rožnega venca, dostopno cesto in del pločnika.
V tem letu smo dokončali tudi menjavo še preostalih avtobusnih postajališč in postavili oglasne table, razen na Ptujski Gori, kjer pa že imamo podpisano pogodbo za izgradnjo krožišča in jih bomo na novo postavili takrat, ko bo krožišče končano. Dela na področju izgradnje cestne infrastrukture so v polnem teku, saj smo v tem letu ponovno planirali kar nekaj modernizacij cestne infrastrukture, 10 odsekov v skupni
dolžini preko 5 km, kjer so gradbeni odbori skupaj z občani pripravili tampon, je že končanih, prav tako smo izvedli 4 odseke cestne razsvetljave in del kanalizacijskega sistema na Bregu.
Trenutno čakamo na gradbeno dovoljenje za izgradnjo sekundarne kanalizacije v Lešju, ki jo bomo pričeli graditi še to jesen in za katero smo uspeli pridobiti tudi sredstva EU iz sklada regionalnih razvojnih vzpodbud, prav tako pa še sku-
Gradbena storitve in avtoprevoEništuo
Vsem občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk.
Se priporočamo!
ŽolgerJože s.p., Majšperk 14a, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50
- % X
w
OYVA Krs rik J.o.o. Breg 76, 2322 MnjSpcrk
Montažne hiše -
več kot dom
Spoštovane občanke in občani iskrene čestitke ob prazniku občine Majšperk.
Cenjenim, strankam in poslovnim partnerjem hvala za dobro poslovno sodelovanje in izkazano zaupanje!
www.owakustik.si
paj z občino Videm čakamo na odgovor Ministrstva za okolje in prostor za izgradnjo vodovodnega sistema Haloze II. faza, kjer gre za sofinanciranje iz kohezijskega sklada in MOP. V jeseni nas tako čaka še kar nekaj investicij, ki jih želimo realizirati delno v tem letu, nekatere pa se bodo podaljšale v leto 2009.
Tudi trgovska ponudba se bo v naši občini kmalu obogatila, saj že tečeta dve investiciji, in sicer v prostorih bivše Planike na bregu ureja svoje trgovske prostore podjetje Žerak iz Pod-lehnika, prav tako pa gradi v Majšperku svoje nove objekte tudi podjetje Jager, na gradbeno dovoljenje pa čaka še Kmetijska zadruga Ptuj, ki bo na novi lokaciji zgradila svoje trgovske in skladiščne prostore.
Vsem našim občankam in občanom želim izreči iskreno čestitko ob 12. prazniku naše občine in jim želim veliko uspehov, vse ostale pa vabim, da nas ob različnih priložnostih obiščejo in se poveselijo z nami.«
Na sobotni osrednji slovesnosti bodo po slavnostnem nagovoru županje dr. Darinke Fakin podelili tudi letošnja občinska priznanja. Po sklepu občinskega sveta bo plaketo Občine Majšperk za leto 2008 prejelo DPD Svoboda Majšperk, ki praznuje 60-letnico delovanja na kulturnem področju, priznanja Občine Majšperk pa bodo prejeli Justina Jus, Vincenc Do-beršek, Marija Eberl in Turistično društvo Ptujska Gora.
M. Ozmec
ur
VETERINARSKA AMBULANTA
s/
MJSPERR,doo , Lešje 34
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
trn
Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje
Breg 13
SI-2322 Majšperk

4
www.mtd.si email: mtd@mtd.si tel 386(0)2 795 21 10 fax 386(0)2 795 21 24
Ob občinskem prazniku občine Majšperk Vam iskreno čestitamo
Ob 12. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 13. septembra ob 15. uri na osrednjo proslavo in podelitev občinskih priznanj, v večnamensko
dvorano OS Majšperk. Po svečanem programu vas vabimo na družabno srečanje z ansamblom Frajkinclarji.
Vljudno vabljeni!
Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk
VIK
MIZARSTVO Vuk Anton s.p. Breg 21 a, Majšperk Tel.: 795 03 06,
gsm 031 654495,041 654 495, e-mail: mizar.vuk@siol.net
Ustvarjamo z naravo!
Ukvarjamo se s splošnim mizarstvom; izdelujemo vrata, obloge, stopnice, notranjo opremo za stanovanja, opremo za gostinske lokale, pisarne, šole, hotele,...
Vsem občankam in občanom občine Majšperk, našim strankam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku!
Ob prazniku občine Majšperk želimo vsem občankam in občanom vse dobro.
Zahvaljujemo se jim za potrpljenje pri reševanju primerov nastale škode zaradi neurja.
Vaši zastopnici Marija Frangež in Marija Hajiek s sodelavci;
ACD DECIAL,
zastopanje zavarovanj, d.o.o.
ZAVAROVALNICA MARIBOR 080 19 20
Hajdina • Dvajset let Slovenske kmečke zveze Ptuj
Potrebujemo pogum in vizijo
Slovenska kmečka zveza Ptuj je bila ustanovljena pred 20 leti - 8. septembra 1988 v domu krajanov v Skorbi. V spomin na ta dogodek je v gasilskem domu Hajdina 8. septembra potekala krajša slovesnost, na kateri je govoril dr. Ludvik Toplak, v imenu občine gostiteljice pa hajdinski župan Radoslav Simonič. Slovesnosti se je udeležil tudi Janez Žampa, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik ob 20-letnici Slovenske kmečke zveze Ptuj je bil dr. Ludvik Toplak (prvi z desne).
8. septembra 1988 so v Skorbi ustanovili podružnico Slovenske kmečke zveze Ptuj in Občinsko zvezo kmečke mladine Ptuj. Vodenje prve so prepustili kmetu Janezu Žam-pi iz Levanjcev, druge pa mlademu kmetu Janku Zavcu iz Lancove vasi. Na ustanovnem zboru so sklenili, da bodo strnili vrste in se z argumenti lotili razbijanja monopolov ter vzpostavljanja novih razmer v kmetijstvu in družbi nasploh. Za cilj so si zadali čim hitreje ustvariti pogoje za čim večjo, čim cenejšo in čim bolj zdravo pridelavo hrane.
Med tem ko je bila ustanovitev pospremljena s številnimi burnimi razpravami, je jubilej potekal v sproščenem druženju, obujanju spominov in razmišljanju za prihodnost. Za nastanek Slovenske kmečke zveze je bil predvsem potreben pogum, je v uvodu svojega govora poudaril slavnostni govornik dr. Ludvik Toplak. Da je potrebno ljudem dati pogum, vizijo za naprej, pa je vedno govoril tudi slovenski akademik dr. Anton Trste-
V kulturnem programu so n< cev (na fotografiji) in ljudski
njak. »Pogum pa so natanko pred dvajsetimi leti dokazali tudi kmetje s Ptujskega, ki so se zbrali složno z inteligenco in demokratično opredeljenimi študenti, najprej 12. maja 1988 v Ljubljani, kjer so ustanovili Slovensko kmečko zvezo in Zvezo slovenske kmečke mladine, 8. septembra 1988 pa v Skorbi, kjer so ustanovili podružnico Slovenske kmečke zveze Ptuj in Občinsko zvezo kmečke mladine Ptuj. Slovenska kmečka zveza je bila močno politično gibanje in prva politična stranka z izdelanim narodno-političnim in narodno-gospodarskim ter socialnim programom, v kateri so bili kmetje, vsi predstavniki srednjega sloja, zlasti še izobraženci. Kmetje so bili namreč edini sloj, ki se mu je tudi v socializmu dovoljevalo, da je imel relativno samostojno stanovsko obliko samoorganizacije. Ne smemo pozabiti, da so kmetje tudi v obdobju socializma imeli svoje različne organizacijske oblike, podprte s strani države ali pa tudi ne, najrazličnejše oblike
li moški pevski zbor iz Markov-iz Bukovcev.
zadružnili povezav ali pa so bile te samostojno razvite, kot na primer konec 60. oziroma 70. let prejšnjega stoletja t. i. živinorejska društva za vzajemno pomoč in Zveza slovenskih kmečkih društev, ki se je začela organizirati prav v okolici Ptuja. To je postalo resno kmečko organizirano stanovsko gibanje, ki je zahtevalo obnovo zadružništva, kar bi dalo gospodarsko moč, vzajemno zavarovanje in tudi reprezentativno stanovsko politično zastopstvo,« je o začetkih Slovenske kmečke zveze povedal dr. Ludvik Toplak.
Nepogrešljiv delež pri demokratizaciji Slovenije
Že na začetku pa sta bila prisotna dva pogleda, dve gibanji. Eden je bil pogojno rečeno izrazito sindikalistič-ni, gradil je na monokulturi tržnih kmetov na t. i. družinskih kmetijah, drugega so zastopali predvsem štajerski kmetje, ki so poudarjali tudi pomen zadružništva. Med njimi so bili Janez Žampa, Ivan Pučnik, Stanko Čurin in mnogi drugi kmetje ter izobraženci, kot so dr. Jože Bešvir, dr. Ludvik Bratuša. Ptujski zbor Slovenske kmečke zveze v Markovcih je zahteval, da se zveza preoblikuje v Slovensko ljudsko stranko in nagovori kmete, gospodarstvenike ter delavce s slovensko-narodno-gospodarskim programom, ki bo temeljil na socialni in tržni ekonomiji. Zato so znotraj SLS predlagali ustanovitev poklicno stanovskih zvez. V SLS bi povabili demokratično in razvojno orientirane razvojne
sile iz domovine in iz zamejstva, s čimer bi oblikovali normalno evropsko in svetovno primerljivo desno stranko, ki ima povsod po svetu okrog 40 odstotkov podpore. Tako je v Avstriji, Nemčiji, Ameriki, tako bi bilo normalno. Leta 1992 se je sicer odločilo, da se Slovenska kmečka zveza preoblikuje v SLS, ki vključujejo demokratično razvojno usmerjene sile iz domovine, k združitvi pa se povabi SKD in SLS iz Argentine. Pri združevanju SLS in SKD je bilo več zadržkov, veliko tudi iracionalno osebno prestižnih, familiarnih, stanovsko interesnih in političnih, ker je bilo prepričanje, da vodenje slovenske desnice pripada bodisi SKS ali diaspori iz Argentine, je v ponedeljek ob 20-letnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze še dodatno poudaril dr. Ludvik Toplak. Šlo pa je tudi za prišepetava-nje pragmatikov, ki so se bali močne desno organizirane Slovenske ljudske stranke. Zato jim je zelo prav prišla neprogamska, nenačelna in razdrobljena politika drobnih interesov.
Delež Slovenske kmečke zveze je bil v resnici nepogrešljiv, tako pri nastanku slovenske države kot kasneje tudi v zakonodajnem postopku. Med drugim je zaslužna tudi za zakon o izgradnji slovenskih avtocest, zadružni zakon, zakon o denacionalizaciji, žal pa ni bil sprejet zakon proti oderuškim obrestim. Ustanovitev Slovenske kmečke zveze je bil dalekoviden projekt, ocenjuje dr. Ludvik Toplak. Gre ji največja zahvala za demokratične spremembe in nacionalno osamosvojitev.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Strankarska kronika
Ptuj • Poslanska kandidatka Rosvita Druzovič
Foto: vki
Med letošnjimi poslanskimi kandidati je tudi mlada Rosvita Druzovič iz občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah, ki kandidira na listi SLS in SMS v devetem volilnem okraju osme volilne enote. Rosvita kljub mladosti že nabira prve politične izkušnje kot svetnica občinskega sveta, sicer pa je zaposlena v KD - Finančna točka v Ptuju, kjer dela kot vodja prodaje.
Rosvita je najprej povedala, da ji nastop na politični sceni, bodisi lokalni, še bolj pa državni, pomeni nov izziv in da se je za kandidaturo odločila po več pozivih različnih ljudi, ki jo podpirajo v kandidaturi za poslansko mesto.
»Zase vem, da sem zelo delovna in samozavestna, zavedam pa se tudi problemov svojega okolja, želim pomagati ljudem, da bi jim postalo življenje čimbolj kvalitetno. Članica SLS sem dve leti, izhajam iz kmečke družine in že kot dijakinja in kasneje študentka sempoprijela za vsako delo, denar pa sem si služila s prodajo naših kmetijskih izdelkov na tržnici. Kljub odličnemu uspehu nisem bila upravičena do nobene štipendije in na lastni koži sem preizkusila, kaj pomeni študirati brez vsake pomoči oz. le s tistim, kar sem si znala prislužiti sama. Kot poslanka pa bi se gotovo zavzela za bolj pravičen sistem dodeljevanja štipendij, da bi imeli pravico do štipendiranja vsi študentje. Sicer pa je med prednostnimi cilji moje poslanske kandidature ustvarjanje pogojev za zaposlovanje zlasti mladih ljudi v svojem okolju, v naši regiji. Druga zelo pereča težava današnjega obdobja so gotovo absolutno prenizke pokojnine. Sistem pokojninske politike je potreben temeljite prenove. V to področje spada tudi gradnja domov za ostarele po občinah.«
Rosvita Druzovič je še povedala, da je po njenem prepričanju ena gonilnih sil razvoja občin v Slovenskih goricah turizem, kjer je narejenega veliko premalo, sploh v primerjavi s sosednjo Avstrijo, glede kmetijske politike pa je mnenja, da bi moralo v naši državi veljati pravilo, da je uvoz kmetijskih izdelkov dovoljen šele takrat, ko so prodani vsi izdelki domačih kmetov.
SM
Voličina • Marjan Bezjakna listi SDS
Foto: vki
Marjan Bezjak, kandidat na listi SDS za poslanca, prihaja iz Voličine. Zaključilje študij menedžmenta na GEA Collegu. Je lastnik in direktor podjetja Fa Maik, ki seje v 16 letih delovanja razvilo v sodobno mednarodno logistično podjetje, ki ima svoje podružnice na Dunaju in v Beogradu. Uspešno deluje na celotnem tržišču Evrope in zaposluje 70 sodelavcev in 300 kooperantov. Od leta 1998 se vsako leto uvršča med najhitreje rastoča podjetja v Sloveniji,
Marjan pravi, da si bo kotposlanec prizadeval za lepše in boljše življenje državljanov in dodaja: »Prizadeval si bom za razvoj podjetništva ter bom povečal črpanje sredstev za razvoj Slovenskih goric izproračuna RS in EU. Povečal bom vlogo mesta Lenart pri razvoju Slovenskih goric na osnovi povezovanja znanosti in gospodarstva ter izrabi vseh prednosti, ki jih imajo Slovenske gorice, tako da bomo skupaj s sosednjimi občinami Slovenskih goric v bodoči pokrajinski organiziranosti močnejši in bomo lažje nastopali pri uveljavljanju interesov na področju gospodarstva in na vseh za občane pomembnih vprašanjih. Program sicer temelji na gospodarsko-podjetniškem razvoju, a je hkrati celovit, pokriva vsa področja od turizma, preko kmetijstva, varovanja okolja in urejene komunalne dejavnosti, sodobne informacijske tehnologije, varnega in učinkovitega prometa, zagotavljanja in varovanja pitne vode pa vse do kakovo-stnepredšolske vzgoje, šolstva, vseživljenjskega izobraževanja in športa, kulture, zdravstva ter posebne pozornosti do vprašanj mladine in starejših občanov.«
Zmago Šalamun
Ptuj • Lista za pravičnost in razvoj predstavlja kandidate
Program, ki prihaja iz ljudi
V Park hotelu na Ptuju so se 4. septembra predstavili kandidati 8. volilne enote - volilnih okrajev 9, 10 in 11 - Liste za pravičnost in razvoj, ki ji predsednikuje Stojan Auer. V 9. volilnem okraju kandidira Igor Vurcer, v 10. Boštjan Koražija, v 11. pa Boris Krajnc.
Kandidate je predstavil Stojan Auer in ob tej priložnosti povedal, da je Lista za pravičnost in razvoj največja izven-parlamentarna lista, ki ima v 88 volilnih okrajih 81 kandidatov, od tega jih nekaj kandidira v dveh okrajih. Lista je po njihovi oceni edina alternativa slovenski politiki, po velikosti pa tretja najmočnejša stranka v MO Maribor. Napisali so program, ki prihaja iz ljudi.
Igor Vurcer, Boštjan Koražija in Boris Krajnc na Listi za pravičnost in razvoj kandidirajo kot neodvisni kandidati, zgolj s podporo liste, z edino obvezo, da bodo delovali v interesu ljudi, od koder prihajajo, če bodo izvoljeni v državni zbor. Ne bodo delovali tako kot vsi drugi člani slovenskega parlamenta, ki zgolj po diktatu in navodilih strankarskih central in njihovih šefov dvigujejo roke, kar se dogaja že dvanajst let. Vsaka pokrajina mora imeti svojega predstavnika v parlamentu, ki se bo izključno zavzemal za interese okolja, od koder prihaja.
Igor Vurcer je star 26 let, doma v Trnovski vasi, po poklicu strojni tehnik, dela pa kot konstruktor v enem od ptujskih podjetij. Za kandidaturo na letošnjih državnozborskih volitvah se je odločil na podlagi poziva Liste za pravičnost in razvoj, katere program mu je blizu. Prepričan je, da je nastopil čas za spremembe, da se zamenjajo obrazi. Z novimi bo prišla nova energija in tudi sveže ideje za prihodnost. Posvetil se bo reševanju problemov mlaj-
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Igor Vurcer, Boštjan Koražija, Boris Krajnc in Stojan Auer na ptujski tiskovni konferenci Liste za pravičnost in razvoj 4. septembra
še generacije, mladih do 30. leta starosti, ker pozna njihove probleme, saj se z njimi osebno srečuje vsakodnevno. To pa še ne pomeni, da izključuje druge skupine ljudi in njihove probleme. Zavzemal se bo za aktivnejše in kvalitetnejše sodelovanje z vsemi občinami v volilni enoti, ne glede na to, da izhaja iz Trnovske vasi. Ne bo deloval tako, kot sedanji poslanec s tega območja, ki se je posvetil reševanju problemov po katastrofalnem neurju izključno v svoji občini, čeprav so bile v avgustovskem neurju prizadete tudi druge občine na tem območju. Prizadeval si bo za odpiranje novih delovnih mest oziroma
za investicije, povečanje števila neprofitnih stanovanj za mlade družine, da bi mladi ostali v domačem kraju. Povečati bo potrebno tudi izplen sredstev za regionalni razvoj, za potrebe infrastrukture.
Boris Krajnc prihaja iz Miklavža. Območje, na katerem kandidira, mu je znano, prav tako ljudje, saj je že bil kandidat. Kandidiral je že tudi za župana miklavške občine, vendar ni dobil dovolj podpore, da bi lahko probleme, ki so podobni problemom, s katerimi se srečujejo občine v 11. volilnem okraju, začel reševati v korist ljudi in za njihovo kvalitetnejše življenje. Prizadeval si bo za
iskren in pristen stik z ljudmi. Kandidira brez megle, ki jo danes prodajajo nekateri politiki. Kraje in ljudi z 11. volilnega okraja bo v parlamentu zastopal tako, da bodo dobili nekatere nujno potrebne objekte, kot so domovi starejši in zdravstvene ambulante. V katastrofalnem stanju je tudi infrastruktura. Obljublja, da bo, če bo izvoljen, delal po najboljših močeh za to, da bodo ljudje v celi Sloveniji živeli bolje kot živijo danes.
Kandidata v 10. volilnem okraju Boštjana Koražijo in njegove cilje smo na straneh Štajerskega tednika že predstavili.
MG
Radenci • Dom starejših občanov odprt
Postati čim bolj prepoznavni
Z minulim četrtkom so vrata doma starejših občanov v Radencih tudi uradno odprta. Odprla jih je ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman in prvim tridesetim stanovalcem zaželela prijetno bivanje, upravljavcem pa veliko uspeha pri čimprejšnji zapolnitvi prostih zmogljivosti.
Dom razpolaga s 176 namestitvami, prostori za bivanje pa po površini in opremi sodijo v nadstandardne. Kot je znano je Dosor (dom starejših občanov Radenci) družba v sorazmerni lasti dveh družbenikov Hypo Leasinga in Občine Radenci. Oba lastnika sta glede na svoje poslanstvo in poslovno vizijo
v preteklosti našla skupni interes za investicijo. Gradnja se je pričela lani avgusta, objekt pa je bil za sodelavce družbe vseljiv sredi junija letos, ko se je začelo opremljanje. Naložba bo zaradi izrazite gospodarske rasti v obdobju gradnje in posledično konjunkture v gradbeništvu presegla načrtovano vrednost za
okoli 25 odstotkov in bo vredna okoli 10 milijonov evrov.
Koncesija Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za izvajanje institucionalnegavarstva starejših oseb, podeljena v letu 2006, je bila pridobljena za 120 mest, osnovna cena oskrbnega dne pa se ustavi pri znesku 20 evrov. Po besedah direktorice Mateje Hauser ne skrivajo ambicij, da v prihodnjih nekaj letih postanejo najbolj prepoznaven dom ne le v severovzhodnem predelu Slovenije, pač pa tudi širše. Njihova vizija je postati najbolj prepoznavna institucija za bivanje in aktivnosti v obdobju izkušenosti in modrosti na območju Pomurja in Štajerske. Poslanstvo družbe temelji v zadovoljevanju psiholoških in socioloških potreb ter razvoju samospoštovanja ljudem v tretjem življenjskem obdobju.
Po začetnih težavah zaradi vremenskih ujm so se prvi stanovalci vselili konec julija,
trenutno pa je v domu 30 stanovalcev. Prva med njimi sta bila zakonca iz Radencev. Povprečna starost je 78 let, najstarejša stanovalka šteje 96 let, v strukturi po spolu pa prevladujejo ženske. Iz občine Radenci prihaja deset stanovalcev, 16 jih je iz statistične regije Pomurje, preostali so iz Ljubljane in Maribora. Dom zaposluje 21 delavcev, ki so pripravili že nekaj aktivnosti. Naslednja večja in zagotovo pomembna se obeta 1. oktobra z otvoritvijo knjižnice in dnevom odprtih vrat. Pripravljajo tudi projekt vzpostavitve sistema prostovoljstva, v katerega želijo pritegniti zlasti mlajšo generacijo. Dobro bo poskrbljeno tudi za ljubiteljske aktivnosti in rekreacijo. Med drugim bo v prostorih telovadnice vse leto gostovala plesna šola Urška. V Dosorju zatrjujejo, da pri njih besedice dolgčas ne poznajo ...
Niko Šoštarič
Strankarska kronika
Ormož • Skrbniki nad okoljskim področjem
Foto: vki
»Kandidaturo sem sprejel z namenom, da vsa prizadevanja in cilje Zelenih Slovenije prenesem v svoje domače okolje. Kar pomeni z odločnim zavzemanjem v parlamentu vsem državljanov Slovenije zagotoviti varno, prijazno, zdravo in kakovostno življenjsko okolje,« je povedal kandidat za poslanca na listi Zelenih Slovenije Rado Antolič.
Pri svojem delovanju namerava vzpodbujati tehnološko razvito in inovativno gospodarstvo ob spoštovanju visokih standardov varovanja okolja in tako vsakomur zagotoviti tako socialno kot splošno varnost. »Temelj, na katerem Zeleni Slovenije gradimo prihodnost slovenske družbe, je trajnostni razvoj in iz njega izhajajoča kakovost življenja. Trajnostni razvoj tvorijo trije razvojni stebri - ekonomski, družbeno-socialni in okoljski. Zeleni Slovenije svojo ključno vlogo vidimo v skrbništvu nad okoljskim področjem. Še posebej se bomo angažirali za ustvarjanje pristnejšega odnosa do živali in ostale narave.«
Kljub temu da je Slovenija veliko dosegla, vstopila v Nato, v EU, mu predsedovala, prevzela euro, po merilu okoljske politike še vedno ostaja del nerazvitih, zaostalih in v preteklost obrnjenih družb, je menil Rado Antolič. Zato se bodo Zeleni Slovenije zavzemali za takojšnje sprejetje zakonodaje o podnebju in energiji, za zavarovanje naravnih virov in prilagoditev podnebnim spremembam ter prehod v družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov. Zakonodaja pa naj bi bila pripravljena z vključitvijo široke javnosti. To bi za sabo potegnilo tudi reformo javnih financ, spremembe načina proizvodnje in porabe energije, zagotovitev energetsko učinkovite gradnje, zelo pomembna pa je tudi prometna politika. Ohraniti želijo tudi tradicionalno rabo zemlje ter zaustaviti razvoj intenzivnega kmetijstva z močnim onesnaževanjem okolja in zaraščanje krajine.
Viki Klemenčič Ivanuša
Lenart • Heliodor Cvetko, kandidat N.Si
Foto: arhiv
Heliodor Cvetko je kot peti otrok odraščal v krščanski delavski družini v Josipdolu na Pohorju. Po gimnaziji v Mariboru ga je pot preko študija v Ljubljani pripeljala v Slovenske gorice, v Lenart. Ne samo štipendija in služba, predvsem lepa doživetja in dobri občutki so ga nagovarjali, da si tukaj ustvari dom, družino ter splete novo mrežo znancev in prijateljev in sedaj že več kot desetletje domuje pri Sveti Trojici.
Bilje prvi šolski psiholog v Lenartu in tudi član občinskega izvršnega sveta. Sedaj je direktor Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor, kjer namenja posebno skrb ljudem iz okolja, v ka terem živi, Da mu politika in delo z in teresi nista tuja kaže dejstvo, da že leta vodi eno od slovenskih psihoterapevtskih društev, daje ustanovni član Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, daje aktivni član več društev, v tem letu tudi predsednik Rotary kluba Lenart Slovenske gorice.
Heliodor Cvetko je prepoznaven po svojem humorju in optimizmu, pa tudi kot kristjan, ki nikoli ni skrival svoje vzgoje, kulture in prepričanja. Z ženo sta bila aktivna pevca že v Lenartu, pri Sveti Trojici sta člana pevskega zbora KD sv. Frančiška.
Heliodor Cvetko pravi, da se bo kot izvoljeni poslanec v državnem zboru z vsemi svojimi močmi zavzemal za uveljavljanje pravne države, ohranjanje zdrave in čiste narave, podpiranje inovativnosti in favoriziranja kvalitete, za pravičnejši regionalni razvoj in smotrno porabo dobrin, zagotavljanje dostojnega življenja vsem in za ponovno uveljavitev vrednot človeka, družine in življenja nasploh.
Zmago Šalamun
Grajena • Okrogla miza kandidatk iz 8. volilne enote
Da ne bi bili več zadnji ...
Za okroglo mizo kandidatk, ki v 8. volilni enoti kandidirajo na letošnjih državnozborskih volitvah, gostiteljica je bila Meta Puklavec, si je vzelo čas 13 od več kot 30 kandidatk, ki jih je na svoje liste uvrstilo 11 strank. V Grajeni se niso srečale po naključju, gre za območje, ki je bilo v letošnjem neurju s točo, ki je divjalo 15. avgusta, med najbolj poškodovanimi, zato bo tudi potrebovalo veliko pomoči. »Ko babe skup stopijo, tudi ponavadi nekaj grata,« je začetek okrogle mize pospremila Branka Bezeljak Glazer.
Srečanje je bilo namenjeno pogovoru o skupnih problemih, za reševanje katerih so potrebne skupne, širše aktivnosti. Pri tem so bile izstopajoče teme ženske v gospodarstvu, ženske na trgu delovne sile in ženske v politiki. Res pa je, da gre tudi za probleme, o katerih premalo glasno govorijo moški, čeprav so več kot očitni. Današnje razmere kažejo na to, da so najbolj ogrožena področja povezana z ženskami.
Slovenske ženske v povprečju za moškimi v plačah zaostajajo manj kot v Evropi, mreža kakovostnega otroškega varstva je veliko boljša kot v Evropi, delež srednje, visoko izobraženih, magistric in doktoric je v Sloveniji večji kot v Evropi, delež zaposlenih žena z otroki pa v vrhu evropske lestvice. Delitev na boljše plačane moške poklice in slabše plačane ženske poklice je v Sloveniji drastičnej-ša, stopnja raziskanosti nasilja nad ženskami za domačimi zidovi je tudi bistveno nižja, v Sloveniji imamo opravek tudi s slabšo socialno zavarovanostjo poklica mladih žensk, pojavlja se nova kategorija revnih, tistih, ki so zaposleni v storitvenih dejavnostih, turizmu, trgovini. V Evropi so realno plače zrasle za dva odstotka, v Sloveniji so plače realno padel za 3,5 odstotka.
Eden od razlogov, da so se kandidatke na letošnjih državnozborskih volitvah 8. volilne enote srečale, je tudi dejstvo, da gre za območje, kjer imajo zaposleni najnižje plače v Sloveniji, najnižji BDP in najnižjo dodano vrednost. Ker naj bi kazalo še na slabše, je potrebno rigorozno zare-zati. Uspeti pa je mogoče z močno javno službo. Teme,
ki zadevajo predvsem ženske, so šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo (socialna politika), ki so najbolj odvisni od ekonomske moči lokalne skupnosti. »To je še en argument več, da se organiziramo, da ugotovimo, kje so tisti koraki, ki jih moramo narediti, da v 8. volilni enoti ne bomo vedno na repu in da ne bomo zapirali perspektive mladim,« je med drugim povedala gostiteljica sklica žensk Meta Puklavec. Recepte za to, da ne bi bili več zadnji v Sloveniji, je iskati v bogatih izkušnjah in praksah, ki jih imajo ženske v okoljih, kjer kandidirajo, le povezati jih je treba. Želja pa je, da bi te stike ohranile tudi po volitvah in s svojim znanjem in izkušnjami še naprej podpirale delovanje izvoljenih poslank. Močna socialna država je posledica velikega števila žensk v politiki, to potrjuje skandinavski model socialne države. Za te volitve sicer ne morejo narediti veliko, lahko pa se začnejo že danes pripravljati na lokalne volitve leta 2010, da bodo te imele za posledico večjo zastopanosti žensk in da bi se ženski pogled lahko uveljavil v vsej svoji širini.
Mag. Vlasta Stojak, direktorica OS Zavoda RS Ptuj za zaposlovanje, je predstavila strokovne podatke o dogajanju na trgu delovne sile v Sloveniji, na območju 8. volilne enote in v primerjavi z Evropo. Trg delovne sile je pomemben pokazatelj tega, kje so ženske v vsakdanjem življenju in kakšno je njihovo mesto v družbi. Med brezposelnimi prevladujejo ženske, več kot polovica žensk je običajno brezposelnih. Ženske prevladujejo v soci-ali, šolstvu, negi, so trgovke, natakarice, kuharice, moški v montaži, strojnih poklicih,
Foto: Črtomir Goznik
Vabilu gostiteljice okrogle mize Mete Puklavec se je odzvalo trinajst žensk, ki v 8. volilni enoti kandidirajo na letošnjih državnozborskih volitvah. V strankah DeSus, LDS, Lipa, LPR, N.Si, SD, SDS, SLS+SMS, SNS, Zares in Zeleni na tem območju kandidira več kot 30 žensk. Od ptujskih kandidatk so se ob gostiteljici odzvale še mag. Cvetka Pintar, Alenka Simonič in Ana Anžel.
med inženirji, vozniki, monterji. Moških so na vodilnih delovnih mestih, prevladujejo na področjih, kjer se odloča. Čeprav dekleta dosegajo višje stopnje izobrazbe, so njihove plače nižje. V Evropi je razlika 15-odstotna, v Sloveniji 8. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pa kaže na to, čemu posvečajo več časa ženske, čemu moški. Ženske se zaradi materinstva posvečajo več gospodinjstvu in družini, zato imajo manj prostega časa, ki ga moški lahko izkoristijo za več izobraževanja in poklic. Za neplačana gospodinjska dela v povprečji moški v Evropi na teden porabi sedem ur, ženska 35; če je polno zaposlena,
pa ženska v Sloveniji v povprečju porabi za takšna dela 24 ur. Zato ji ostane manj časa za izobraževanje in poklicno uveljavljanje. Kljub temu da se stanje brezposelnosti znižuje, delež brezposelnih žensk na Ptujskem ostaja oziroma se povečuje.
Anka Ostrman je govorila o enakopravnosti med žensko in moškim, ki je osnovna vrednota tudi v EU. Ne gre za boj med skupinama, temveč za to, da se dogovorimo za enake možnosti obojih, je poudarila. S tem pa tudi za enako kvaliteto življenja moških in žensk ter otrok. Zato je tako druženje, kot je
grajensko, pomembno zaradi tega, ker poskuša ustvariti boljše, ugodnejše pogoje za to, da bi oboji lahko lažje živeli. Oba spola, ki soustvarjata življenje in skupne dobrine, naj bi imela enake možnosti in enak položaj, da eni ne bi napredovali na račun drugih. Da bi izboljšali kvaliteto življenja vseh, pa je potrebno razvijati terciarne in storitvene dejavnosti.
Upati je, da je grajensko druženje žensk postavilo temelje za povolilne aktivnosti, saj gre za pomembna družbena vprašanja, ki potrebujejo širšo družbeno podporo, če želimo izboljšati kvalite-
to življenja za vse. Škoda bi bilo, da bi se vsa ta pozitivna energija, znanje, izkušnje in pripravljenost za povezovanje ter iskanje pravih rešitev izgubili. Morda pa bo že zaradi ženske racionalnosti in modrosti zadeva bolje stekla kot po ptujskih lokalnih volitvah 2006, ko so številni kandidati za župana obljubljali, da bodo aktivnosti za boljši Ptuj nadaljevali ne glede na volilne izide, kmalu pa so na te obljube pozabili. Zdaj se nekateri sicer »rešujejo« z delovanjem v okviru takšnih ali drugačnih civilnih iniciativ.
MG
DOBRA KLEPETALNICA

vsak dan med 13. in 19. septembrom od 13.00 naprej pred picerijo Ancona, Rajšpova ul. i5a, Ptu
(za Olandio)
zares
veselimo srečanja z vami!
Foto: Črtomir Goznik
Direktorica OS Zavoda za zaposlovanje Ptuj mag. Vlasta Stojak je govorila o razmerah na trgu ženske delovne sile.
Savci • Brezvestno odlaganje odpadkov
Ekološki otok naj ne bo ekološka bomba
Na ekološkem otoku, kjer imamo možnost ločeno odlagati papir, steklo, plastiko in kovino, se pogosto znajdejo tudi drugi, mešani odpadki gospodinjstev. Opisani primer se je zgodil v Savcih in na pokopališču pri Sv. Tomažu, po besedah Ludvika Hriberška iz Komunalnega podjetje Ormož pa takšne packarije najdemo tudi v številnih drugih krajih.
Predstavniki Komunalnega podjetja Ormož, ki je koncesi-onar za to dejavnost, so se neupravičeno odloženim smetem na ekoloških otokih malo bolj posvetili in jih pregledali. V njih so našli precej odpadkov, ki nedvoumno kažejo na to, čigave so smeti. To so opravljali v družbi predstavnika občine Sv. Tomaž Ivana Raku-ša in inšpektorja Ivana Balaži-ca. Slednji bo verjetno spisal kar nekaj prijav, kajti za tako početje so zagrožene kazni. Kaznovano je lahko tudi podjetje, ki izvaja koncesijo, če svojega dela ne opravlja dovolj vestno. Slovenija je namreč prevzela evropsko zakonodajo in vsi predpisi ter uredbe glede ravnanja z odpadki za kršitelje predpisujejo visoke globe, tudi do 1250 evrov za posameznike, za koncesionar-ja pa do 40.000 evrov.
Packi tudi ugledni krajani in društva
V vseh treh občinah na Ormoškem je razvrščenih 40 ekoloških otokov, na katerih se zbirajo papir, plastika, steklo in kovina. »Ko delamo primerjave učinkov zbiranja, vidimo, da so se količine zbranih odpadkov v prvi polovici leta, v primerjavi z istim obdobjem lani, na ekoloških otokih povečali za 21 %, na zbirnem centru pa za 25 %. Nekateri ljudje zelo dobro razvrščajo in uporabljajo ekološke otoke,
žal pa nekateri mislijo, da so namenjeni za mešane odpadke in zato na njih pristane vse, kar sme in kar ne. Če nekdo na ekološki otok vozi mešane odpadke, krši občinski odlok o ravnanju z odpadki, to pa pomeni, da je lahko kazensko sankcioniran. Pozivamo občane, če vidijo, da nekdo odlaga mešane ali nevarne odpadke na nepravem kraju, naj nas ali inšpekcijske službe o tem obvestijo. Kajti če ni reda, je žal anarhija in se dogaja, kar se ne bi smelo. Na območju Sv. Tomaža smo našli nekaj dokazil o povzročiteljih in pričakujemo sankcije za te imetnike,« je povedal Ludvik Hriberšek. Zanimivo je, da se med tistimi, ki se tako grdo obnašajo, znajdejo tudi ljudje, ki jih ima okolica sicer za spoštovanja vredne in ugledne, in celo cela društva. Podobno se dogaja tudi ob pokopališčih in na kontej-
nerju ob pokopališču pri Sv. Tomažu je bilo prav tako odloženih veliko smeti, ki tja ne sodijo, prav tako pa so našli sledi povzročitelja. Podobne akcije so in bodo izvajali tudi v drugih krajih.
Še posebej je opozoril, da tudi v mešanih odpadkih ne sme biti ostankov hrane in bioloških odpadkov. Vsi ti odpadki namreč končajo na sortirni liniji in nekdo jih mora prebrati. Najbrž si lahko predstavljate, kako izgleda vsebina vaše posode za smeti čez nekaj časa, zaredijo se žive reči in za delavce, ki ravnajo s tem, je to neprijetno. V mestu Ormož imajo vsi prebivalci možnost brezplačne rjave posode za biološke odpadke, na ruralnem področju pa jih je potrebno kompostirati ali pa končajo na hlevskem gnoju.
Kot je povedal Hriberšek, je ločevanje zelo zaželeno,
saj moramo vsi uporabniki v naših posodah z mešanimi odpadki zmanjševati količino biorazgradnljivih odpadkov, enako je z ostalimi frakcijami. Za vse ostale odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvu, pa naj ljudje uporabljajo zbirni center, kjer lahko oddajo vse vrste elektronske opreme, kosovnih odpadkov in ločenih frakcij. V drugi polovici septembra bo tudi odvoz kosovnih odpadkov po posameznih območjih. V soboto, 25. 9., pa bo odvoz nevarnih odpadkov. Vsa gospodinjstva v vseh treh občinah bodo o tem dobila
obvestilo. Najpogostejši razlog, da se smeti tako brezvestno odlagajo, je premajhna posoda. Če ima vaša posoda premajhen volumen, jo lahko v KP Ormož brezplačno zamenjate za večjo. Po terenu je več kot 5600 posod. Letno se v njih zbere 3000 ton mešanih komunalnih odpadkov, ki vsi končajo na Dobravi. Letno se zbere tudi okrog 300 ton ločenih frakcij, 100 ton odpadnih gum in okrog 3000 kubičnih metrov različnih kosovnih odpadkov. Na samem odlagališču nenevarnih odpadkov Dobrava, kamor se vozijo od-
padki tudi iz drugih občin, pa letno konča okrog 9000 ton smeti. Odlagališče ima oko-ljevarstveno dovoljenje do 15. julija 2009, kako bo naprej, pa se še ne ve. Če bodo uspeli z nadaljnjimi aktivnostmi pri pridobivanju IPPC-dovoljenja, razširjenega okoljevarstvene-ga dovoljenja, in če se bodo izvajale dejavnosti glede operativnega programa novega centra za ravnanje z odpadki v Ormožu, bo odlagališče delovalo naprej, tudi na glinoko-pu, je prepričan Hriberšek.
Viki Klemenčič Ivanuša
Križevci pri Ljutomeru • Ob 10. prazniku občine
Napredek na vseh področjih
Ob jubilejnem, desetem letu občine Križevci pri Ljutomeru je župan Ozvald Tučič na slavnostni prireditvi z zadovoljstvom ugotavljal, da je dosežen napredek na domala vseh področjih delovanja.
V cestni in komunalni infrastrukturi se nadaljuje izgradnja kanalizacijskega omrežja na območju celotne občine, v
Lukavcih pa so bile zamenjane litoželezne in salonitne cevi v dolžini 1100 metrov. Zgrajen je bil most v Stari Novi vasi,
15. septembra pa se prične izgradnja krožišča na križišču regionalnih cest Križevci-Veržej in Radenci-Ljutomer.
Projektantska vrednost znaša 830.645 evrov. V novem naselju Križevci je bila asfaltirana makadamska ulica v dolžini 210 metrov, nasploh pa se ugotavlja, da bo potrebno več pozornosti nameniti vzdrževanju občinskih cest in poti, zlasti znotraj naselij. Do konca leta bo občina za vse naložbe pridobila sredstva iz državne-
ga proračuna in evropskega sklada za regionalni razvoj v znesku 1,506.000 evrov. Letos je občina pristopila k velikemu in pomembnemu projektu - izdelavi občinskega prostorskega plana, ki bo odločilno vplival na večletni prostorski razvoj Križevcev. K sodelovanju so že bili povabljeni domači in zunanji strokovnjaki. Največja in najpomembnejša naložba, ki se je pričela lansko leto s položitvijo temeljnega kamna, zaključila pa točno po enem letu, je zagotovo izgradnja vrtca ter parkirišča ob njem, krožišče in ploščad pred osnovno šolo. Pogodbena vrednost gradbenih del in opreme je znašala 1.760.500 evrov, od tega je Ministrstvo
Dobitniki priznanj občine Križevci
Novozgrajen vrtec v Križevcih
za šolstvo in šport prispevalo 589.611 evrov. Z novim šolskim letom je bilo v sedmih oddelkih predšolske vzgoje vpisanih 128 otrok.
»Mursko polje in Ščavniška dolina, kamor sodi tudi občina Križevci, je znano po delavnih ljudeh, trdnih kmetijah in podjetnih obrtnikih. Mnogi dosegajo zavidljive uspehe, kar pomeni krepitev gospodarske moči in hkrati ugled občine,« je v svojem nagovoru sklenil župan Ozvald Tučič, ki je skupaj s predsednikom komisije za priznanja Marjanom Šijancem podelil priznanja najzaslužnejšim posameznikom in športnemu kolektivu. Priznanje s plaketo in listino je prejela dr. Ljubica Gašparac za 31-letno delovanje v Zdravstvenem domu Križevci. Pisno priznanje občinskega sveta so prejeli Slavko Jelen, samostojni podjetnik avtopre-vozniške dejavnosti iz Lukav-cev, Milan Antolin iz Borecev za večletno aktivno delovanje na področju gasilstva in športa ter ŠD Lo-Ko Logarovci Ko-koriči za izjemne dosežke na športnem področju, zlasti pri namiznem tenisu, malem nogometu in pikadu. Županovo priznanje je prejel Jure Sen-čar iz Križevcev za osvojeno bronasto medaljo na fizikalni olimpijadi v Vietnamu.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Foto: NS
Žetale • S seje občinskega sveta
Bodo Zetalani ostali brez zdravnika?!
Ena osrednjih točk prve popočitniške seje žetalskega občinskega sveta je bil gotovo dopis domače zdravnice dr. Branke Skledar, v katerem prosi občinsko vodstvo za predčasno odpoved koncesijske pogodbe za opravljanje javne zdravstvene službe v Žetalah. Kljub prepričevanju in prošnjam svetnikov ter župana si zelo redkobesedna Skledarjeva, ki je na seji prisostvovala, (navidezno) ni premislila.
Zdravnica je sicer s svojo željo o prenehanju dela v žetalski ambulanti župana kot podpisnika koncesijske pogodbe seznanila že julija s prošnjo, da bi lahko prenehala delati pred iztekom polletnega odpovednega roka. Župan Anton Butolen ji je takrat odgovoril, da bo poskušal čimprej najti zamenjavo, vendar mu to vse doslej še ni uspelo. Skledarjeva je kot poglavitni vzrok, zakaj ne želi več opravljati dela zdravnice v Žetalah, navedla predvsem dva razloga; prvi je finančni, drugi pa absolutna preobremenjenost vseh zaposlenih zaradi dela na dveh lokacijah oz. v dveh ambulantah vsak dan. Branka Skledar je sicer edina zdravnica, ki je opravljala svoje delo vsak dan v dveh ambulantah, in sicer vsakodnevno po štiri ure v ambulanti v Majšperku in po tri ure v ambulanti v Žetalah, kar naj bi bil edinstven primer v Sloveniji. Vse to je po njenem prepričanju, ki ga je argumentirala tudi s številkami, zahtevalo precej denarja; tako zaradi plačila dveh najemnin, potnih stroškov, ogrevanja in drugih stroškov v obeh ambulantah, prav tako pa se je »dvojno« delo odražalo v podaljšanem delavniku in veliki utrujenosti. Kot je še povedala, namreč pod okrilje njenega dela spada tudi obiskovanje bolnikov na domu, kar je v haloških občinah, zlasti še pozimi, izjemno težko zaradi neprevoznih cest in nemalokdaj je morala do obolelih pešačiti kar daleč: »Ne razumite me narobe, ne gre za denar, ampak za to, da tega ne zmorem več. Imam preko 2400 pacientov, koliko in kaj pa plača zavarovalnica, pa se tako ve,« je za naš časopis pojasnila Skledarjeva, ki je sicer svoje delo v žetalski ambulanti opravljala od leta 1999 naprej, torej skoraj 10 let in v tem času, kot je še zapisala, »pridelala« skupno dobrih 107.000 evrov izgube.
Župan Anton Butolen, skupaj s svetniki, jo je poskušal prepričati, naj vendarle še razmisli, morda v smeri, da bi v žetalski ambulanti delala dvakrat ali trikrat na teden, česar Skledarjeva sicer ni zavrnila, potrdila pa tudi ne.
»Obžalujemo vašo odloči-
Slovenska
demokratska
stranka
tev, če res želite oditi, ljudje vas bodo pogrešali, sicer pa vas prosim, da še enkrat premislite,« je ob zaključku debate povedal župan Butolen, vendar pri tem vseeno še navrgel, da verjetno delo v dveh ambulantah ni poglavitni razlog želje zdravnice po odhodu iz Žetal, saj naj bi tudi v prihodnje opravljala svoje delo še v eni ambulanti poleg majšperške. Te informacije Skledarjeva ni ne zanikala ne potrdila, pač pa rekla, da še nič ni dogovorjeno. Očitno se za odhodom zdravnice iz Žetal skriva še kakšna zgodba, ki pa je nihče od vpletenih pač (še) ne želi odkriti.
Znižali stroške šolskih prevozov
V nadaljevanju seje so nato svetniki po krajši razpravi soglasno zavrnili vlogo Mestne občine Ptuj za sofinanciranje filma o fotografu Stojanu Ker-blerju. Iz posameznih mnenj svetnikov je bilo zelo jasno razumeti, da nikakor niso navdušeni nad ciklusom fotografij tega mojstra, ki je Ha-ložane predstavljal izključno v največjih ekstremih revščine, kar naj bi bila pač njihova tipična lastnost oz. po čemer naj bi bilo razpoznavni, nadalje je padla ideja, da naj Kerbler predstavi še Haloze danes in kaj so Haložani naredili sami za svoje kraje, da
Pri modernizaciji dela ceste s pločnikom in razsvetljavo v centru občine ter postajališčem in obračališčem šolskega avtobusa, je prišlo do kar nekaj težav, zato se je zaključek del pomaknil s prvega septembra na 10. oktober.
bo vidna razlika, potem so se pa enoglasno odločili proti donatorstvu še z razlago, da film ne prikazuje Haloz, ampak samo mojstra in se zato ne vidijo kot sponzorji, poleg
Domača zdravnica Branka Skledar želi zaradi prevelikih stroškov in prenapornega dela prekiniti koncesijsko pogodbo ter oditi iz Žetal.
tega pa imajo hudo presušen proračun, ki jim ne omogoča plačati najnižjega sponzor-skega zneska (1500 evrov). V nadaljevanju so obravnavali še pritožbo domače Lovske družine, ki je bila zavrnjena na razpisu za dodelitev sredstev društvom iz naslova športih dejavnosti ter se odločili, da pritožbo ponovno pregleda pristojni občinski odbor. Slednji bo tudi obravnaval osnutek odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lekarne Ptuj ter o obeh zadevah podal mnenje na naslednji seji občinskega sveta.
Ob koncu seje je župan Butolen svetnike seznanil s tekočimi naložbami v občini ins težavami, s katerimi se srečujejo pri delili: »Moram vam povedati, da nismo uspeli na razpisu za Razvoj podeželja, kamor smo se prijavili s projektom za sofinanciranje izgradnje pločnika v centru občine. Rečeno nam je bilo, da gre za dvojno financiranje, čeprav to sploh ni res, saj ureditev cestišča res financira DRCS, izgradnja pločnika
pa je stvar sofinanciranja občine in Direkcije po točno določenem razdelilniku. No, sicer pa modernizacija tega dela ceste s postajo in obračališčem za avtobus pri šoli, kljub nekaj projektantskim napakam, teče naprej, čeprav znajo biti precejšnje težave še okoli izgradnje pločnika ali celo zidu ob sedanji trgovini in bifeju KZ. Prav tako je v delu cesta Kočice in Nadole; letos bo asfaltiran odsek Potni vrh-Peklača in pol ceste Peklača-Pšetna graba. Druga faza bo v skladu s sprejetim načrtom in sofinanciranjem narejena naslednje leto. Do občinskega praznika pa bo narejen tudi spomenik žrtvam na pokopališču, zbrali smo vsa imena in teh je kar 150. Prav tako je pritožbenik izgubil revizijo glede podiranja stare šole in zgradba bo zdaj 'pravnomočno' lahko porušena v začetku oktobra. S projektom izgradnje vrtca, ki ga izdelujejo študentje fakultete za arhitekturo, smo se prijavili tudi na drugi razpis MŠŠ, čeprav je malo
upanja, da bomo uspešni, saj je prednostni kriterij poleg števila otrok tudi ta, da imajo več možnosti občine, ki bodo same čim več sofinancirale. Makete vrtca pa bodo na ogled v okviru razstave ob občinskem prazniku.« Nato je župan Butolen razvil še natančen povzetek pogajanj okoli šolskih prevozov, kjer so se preizkušale najrazličnejše variante in možnosti, na koncu pa je vendarle bilo dogovorjeno, da bo del prevozov opravljalo podjetje Veolia za 174 evrov na dan, drugi del pa zasebnik Kro-do, s. p., za 220 evrov na dan, prevozi pa so kombinirani tako, da zajemajo vse učence. Skupna cena, ki jo bo občina plačevala za šolske prevoze, je tako kar nekaj nižja od prvih ponudb, saj znaša 395 evrov dnevno, vendar pa se je na račun teh »prevozniških« kombinacij povečalo število otrok, ki bodo več časa preživeli v šoli oz. v podaljšanem bivanju.
SM
Helena Neudauer
Slovenija na pravi poti
Nadaljujemo skupaj
Helena Neudauer, kandidatka za poslanko v 10. volilnem okraju, vabi na predvolilno srečanje, ki bo:
>	v petek, 12. septembra 2008, ob 17.00 uri, pred občino Hajdina, in
>	v soboto, 13. septembra 2008, ob 9.30 uri, pred tržnico na Ptuju.
Srečanje bomo popestrili z glasbo, poskrbeli bomo za »predvolilni golaž« in za obilo dobre volje. Vljudno vabljeni!
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Ožbaltova cerkev - spomenik prve kategorije
Ožbalt bo znova zasijal
Te dni potekajo zaključna dela pri obnovi cerkve sv. Ožbalta na Ptuju - trenutno poteka pleskanje fasade. V prihodnje pa bo potrebno razmišljati tudi o obnovi tlaka okrog cerkve, ki je že tudi dotrajal, je povedal brat Milan Kvas.
Z obnovo fasade se v bistvu zaključujejo dela v sami cerkvi in zunaj nje. V letu 2003 se je pričela obnova notranjosti cerkve, izvedli so sanacijo ometov, prepleskali notranjost, obnovili elektriko in ogrevanje. Lani so pričeli urejati zunanjost cerkve, obnovili fasado, spomladi letos pa so uredili še odvodnjavanje okrog cerkve. Zneski obnove so visoki, denar pa
so v glavnem darovali verniki. Brat Milan Kvas je hvaležen vsem, ki čutijo, da je cerkev njihova. Pri odvodnjavanju se je izkazal dobrotnik, potrebna dela pa so izvedli udarniško. Nekaj malega sta pri obnovi notranjosti cerkve prispevali tudi občina in država.
Obnova je v celoti potekala pod okriljem spomeniškega varstva, nobene stvari niso želeli delati mimo stro-
Foto: Črtomir Goznik
Ožbaltova cerkev je obnovljena tudi odzunaj.
Foto: Črtomir Goznik
Brat Milan Kvas: »Cerkev smo obnovili z darovi vernikov.«
ke, poudarja br. Milan Kvas, ker gre za spomenik prve kategorije. Cerkev sv. Ožbalta se prvič omenja leta 1300, ob ožbaltovem sejmu. Sestavljena je iz treh delov, to sedaj dobro označujejo tudi barve na fasadi. Romanski del je bolj rdečkast, drugi, gotski, je belo rdečkast, tretji, novejši, pa se sedaj kaže v rumeno-oranžni barvi.
Te dni potekajo dela tudi pri obnovi strehe samostana bratov kapucinov, ki je podobno kot več tisoč objektov na Ptuju utrpel škodo zaradi avgustovskega neurja.
MG
Ptuj • Anketa med zlatimi maturanti Gimnazije
Kako postati zlati maturant
Gimnazija Ptuj ima letos kar sedem zlatih in diamantnega maturanta. Ti so: Eva Fekonja, Tadej Medved, Eva Reberc, Samo Lešnik, Katarina Marija Rozman, Gregor Križan in Tanja Potrč, diamantni pa je Marko Tement. Nekatere smo že predstavili na straneh našega časopisa, po napornih in stresnih mesecih opravljanja maturitetnih izpitov pa smo poiskali še zadnje tri zlate maturantke, da so povedale svoje vtise o poteku priprav, težavnosti izpitov in načrtih za prihodnost.
Eva Fekonja
pa sem se pripravljala na izpit angleščine. Šolanje nameravam nadaljevati na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se že veselim prvih predavanj študijske smeri psihologija. Ta študij me resnično zanima, saj se že dolgo časa navdušujem nad psihologijo človeka, pa tudi diplomanti imajo dobre zaposlitvene možnosti.«
Eva Reberc
»Z rezultatom na maturi sem izredno zadovoljna, saj nisem pričakovala takšnega uspeha. Dosegla sem trideset točk in sem resnično zelo ponosna. Moj cilj je bil v prvem roku opraviti maturo. Izpiti se mi niso zdeli pretirano težki. Menim pa, da je rezultat velikokrat odvisen tudi od sreče in ne samo od znanja. Najmanj časa sem posvetila učenju matematike, največ
Foto: IS
»Uspeh na maturi je zame
osebno zadovoljiv in odličen, saj sem zbrala enaintrideset točk. Prav ponosna sem, da sem lahko ena izmed letošnjih zlatih maturantov. Izpiti na maturi niso bili pretirano težavni, izjema je bil le izpit slovenskega jezika, ki je bil veliko težji, kot sem predvidevala. Pa tudi izpit fizike ni bil enostaven. Najmanj časa sem posvetila učenju kemije. Šolanje nameravam nadaljevati v Mariboru, in sicer na Fakulteti za gradbeništvo. Za vpis na gradbeništvo sem se odločila zaradi velikega zanimanja za ta študij in dobrih možnosti kasnejše zaposlitve.«
Tanja Potrč
»Z rezultatom mature sem več kot zadovoljna, saj sem presegla svoje cilje in pričakovanja - opraviti splošno maturo. Dosegla sem dvain-trideset točk. V bistvu sploh nisem razmišljala o rezultatu izpitov, pomembno mi je bilo samo, da maturo izdelam. Za vsak predmet sem se pripra-
vljala približno enako. Izpit iz nemščine je bil zame osebno najtežji zaradi drugačne sestave kot v prejšnih letih. Matematični izpit pa me je prijetno presenetil, saj nisem pričakovala, da bo tako lahek. Izobraževanje bom nadaljevala na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, saj obožujem predmete, ki so povezani z matematiko, fiziko in kemijo. Rada pomagam ljudem, kar pa je tudi cilj tega študija.«
Ines Selic
Tednikova knjigarnica
Trgovanje z orožjem
MAURICE
Anček z zlatimi prsti
Tako je bilo. Tako je. Ali pa tako tudi bo? Kako se zgodovina ponavlja!
Ups!, porečete, kakšne prežvečene modrosti so pa tokrat ušle v Knjigarnico! Pa ni nič drugega kot stara dobra slikanica, tam iz konca šestdesetih let in izpod peresa francoskega avtorja (Maurice Druon: Anček z zlatimi prsti. Prevedel Janko Moder. Ilustriral in opremil akademski slikar Janez Vidic. Maribor: Obzorja, 1969. Zbirka Mlada obzorja; 24. 75 strani), ki je povsem sporočilno aktualna za današnje dni: ima jasno izraženo pacifistično in ekološko noto ter biča butasti družbeno-ekonomski sistem profita in hierarhije; poudarja srčno kulturo, spoštovanje in razumevanje drugačnosti ter medkulturni dialog, a hkrati razvija spoštovanje dela in splošno kulturo bivanja.
Tako pravi avtor na deveti strani odlično ilustrirane pripovedi za mlade bralce, ki tudi nagovarja odrasle bralce:
... Iz tegaje jasno razvidno, kako slabi so prenagljeni sklepi in kako odrasli niti ne vedo, kako nam je pravzaprav ime, kakor tudi ne vedo, od kod prihajamo, zakaj smo na svetu in kaj naj na njem počnemo, pa naj ne vem kako zatrjujejo, da to ni res .
Glavni junak dogajanja je Anček, tako so namreč klicali fantiča, ki sta mu botra z dolgimi rokavi in boter s črnim cilindrom izbrala ime Frančišek Krstnik. Deček je užival vse blagodeti čudovitih staršev. Ančkov oče, ki se mu je reklo gospod Oče, je imel lase črne in skrbno polizane z briljantino; kadar pa je gospa Mama stopila iz svoje sobe, je zadišalo po vrtnicah. Družina je živela v hiši, ki so jo bolj razgledani imenovali »cela versajska palača«. Živeli so v Muhovem, ki je bilo na prvi pogled povem povprečno mesto, s cerkvijo, z jetni-šnico, z vojašnico, s trafiko, s špecerijo in zlatarno. Toda to »povprečno gnezdo« je bilo znano po vsem svetu, ker je gospod Oče v Muhovem izdeloval topove, po katerih je bilo toliko povpraševanja, topove vseh kalibrov, velike in majhne, dolge in žepne, na kolesih in na tirih, za letala in tanke in ladje, topove za streljanje čez oblake in pod vodo in še posebno lahke mušje topove, ki so jih nosile na plečih mule in kamele v deželah, kjer zrase preveč kamenja, da bi mogel človek po cesti z avtomobilom.
»Anček, sinko moj, nam ne gre slabo. S topovi ni kakor z dežniki, ki jih nihče ne mara, dokler sije sonce, ali s slamniki, ki ob deževnih poletjih obtiče po skladiščih. Naj bo vreme kakršno si že bodi, topovi gredo zmeraj v denar!«
Jasno, Anček je bil predviden očetov naslednik in bil je posebej nadarjen, tako mu je bilo v šoli dolgčas in je ves čas dremal. Tretji dan je oče prebral v učiteljevem sporočilu, da fantič ni tak kot drugi otroci in šola je Ančka vrnila domov.
Skrb je bridka misel, ki teži glavo od zgodnjega jutra in seje ne znebiš ves dan. Vsako priložnost izrabi, da se nam prikrade v sobo; z vetrom se pritihotapi med listje, s ptičjim petjem se zavihti na konja, priteče po električnih žicah.
Tisto jutro seje skrbi v Muhovem reklo: Ni tak kakor drugi otroci.
Dečkov oče, se je nato modro odločil, da bo Anček dobil vse potrebno za življenje od hišnega vrtnarja, od vodje tovarne, spoznaval bo življenje mesta ... Danes bi rekli, da so pripravili individualni program za fantiča s posebnimi potrebami. Ančku se je najbolj prikupil stari vrtnar, ki ga je poučeval o zemlji in rastju. Ob spoznavanju naravnih zakonitosti se je izkazalo, da ima Anček čarobne - zlate prste, ki zmorejo spodbuditi seme k hitremu kaljenju in še hitrejši, nenavadno bujni rasti.
Deček ob spoznavanju trdega kapitalističnega reda v Mu-hovem prebudi svoje zlate prste: v cvetje odene barakarski del mesta, v cvetje ovije bolnišnico in jetnišnica postane velik rastlinjak. A najbolj se potrudi v očetovi tovarni, kjer začnejo iz sleherne topovske cevi poganjati rože. Anček z zlatimi prsti povsem spremeni domače mesto, ki je po vsem svetu slovelo zaradi tovarne z orožjem. Muhovo je postalo srčno mesto, Anček pa je za sabo pustil svoje copatke in napis izpisan z zlatimi rožami sredi travnika:
Anček je bil angel!
In od vsega cvetja danes cveti le še trgovina z orožjem in druge rože zla.
Liljana Klemenčič
Foto: IS
Foto: IS
Moškanjci • Šesto srečanje upokojencev Sp. Podravja
Za 1000 evrov penzije in vsaj 8 poslancev!
Veliki šotor v Moškanjcih, ki je dan prej gostil kolesarje Poli maratona, je bil v nedeljo prizorišče množičnega shoda članov društev upokojencev Spodnjega Podravja. Čeprav je šlo za tradicionalno srečanje, že šesto po vrsti, namenjeno predvsem druženju in izmenjavi mnenj, pa je bil uradni del prireditve tokrat obarvan zelo predvolilno.
Potem ko je okrog 1000 zbranih najprej pozdravil predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Franc Koder-man, se zahvalil za številne izvedene aktivnosti posameznih društev, zadovoljivo ocenil delo zveze v preteklem letu in opozoril, da imajo upokojenci svojo stranko, ki je v parlamentu lahko močnejša le z več svojimi poslanci, kar pa je odvisno od volivcev, je na oder stopila predsednica Zveze slovenskih upokojencev Mateja Kožuh Novak in, roko na srce, njeno grmenje je bilo slišati do zadnjega kotička ogromne šotorske dvorane: »Res je za nami zelo aktivno leto, vendar pa nikakor ne moremo biti zadovoljni s tistimi, ki nas zastopajo v parlamentu! Očitno so ti poslanci izgubili stik z okoljem, iz katerega prihajajo! Poglejte si samo, kako so glasovali o spremembi pokojnin! Pred seboj imate prvo številko našega časopisa ZDUS Plus, kjer so natančno zapisani podatki, kdo vse je manjkal pri glasovanju in kako so tisti, ki so glasovali, oddali svoj glas! Sramota je, da je kar 30 poslancev manjkalo, od prisotnih pa jih je za povišanje pokojnin glasovalo samo 19! Imena so natančno zapisana, poglejte si zdaj svoje poslance, kako so glasovali! To je škandal, ko se poslanci ali izognejo ali pa glasujejo proti željam in potrebam kar 560.000 svojih državljanov, volivcev! Po drugi strani se zapravljajo milijoni evrov za
Na srečanju članov Pokrajinske zveze društev upokojencev, ki jo vodi Franc Koderman, se je zbralo preko 1000 upokojencev.
neumnosti, pa se nihče ne vpraša, od kje bo država vzela denar! Katastrofa je, da polovica ali še več upokojencev sploh ne zmore več preživeti, to je žalitev za nas, ki hočemo le, da se upošteva naše minulo delo in ne prosimo za nobene drobtinice z bogataševe mize!« Nagovor Kožuhove pa se pri tem nikakor ni ustavil; pozvala je namreč vse upokojence, naj bodo vendarle tudi sami bolj aktivni, naj poiščejo pisarne svojih poslancev, naj se aktivirajo v političnem življenju in naj ne slabijo vpliva in moči Zveze upokojencev, saj je ta potrebna kot edini njihov sogovorec v vladni sferi.
Za njo je mikrofon prevzel generalni sekretar DeSUS Pa-
vle Brglez, ki je povedal, da s samo štirimi poslanci znotraj parlamenta pač ne morejo doseči več, kot so: »Zdaj smo ponovno pred volitvami, vse stranke vas gotovo zelo prijazno nagovarjajo, po volitvah pa bo spet slišati le, da so upokojenci predragi. Imamo evropske stroške, plače in pokojnine pa niti približno takšne! Naša zahteva je že jasna in znana: najnižja plača in najnižja pokojnina naj znašata 1000 evrov, ker je to osnova za človeka vredno preživetje v današnjem času. Pri tem cilju bomo vztrajali! Zavedajte pa se še nečesa; predlogov naše stranke v parlamentu ne bodo mogli rušiti kot doslej, če bomo imeli vsaj osem svojih poslancev, še bolje pa več.
To pa je odvisno od vas!«
Seveda pa tokratno srečanje ni minilo le v duhu velikih nagovorov, ampak so najboljšim ekipam in posameznikom v različnih športnih tekmovanjih v minulem letu podelili pokale za vidne uspehe in uvrstitve, za kulturni program pa so poskrbeli: MPZ Jezero Društva upokojencev (DU) Budina-Brstje, hišni ansambel DU Markovci, folklorna skupina DU Sv. Tomaž, ljudske pevke DU Haj-dina in muzikanti Jesenski biseri iz DU Gorišnica.
Po koncu uradnega dela srečanja so se zbrani lahko še dodobra zabavali in tudi naplesali ob zvokih ansambla Jurovski gadi.
SM
Generalni sekretar DeSUS Pavle Brglez: »Naša zahteva je že jasna in znana: najnižja plača in najnižja pokojnina naj znašata 1000 evrov!«
Najbolj prepričljiva in zelo gromovita govornica je bila predsednica Zveze slovenskih upokojencev Mateja Kožuh Novak: »Očitno so ti poslanci izgubili stik z okoljem, iz katerega prihajajo! Poglejte si samo, kako so glasovali o spremembi pokojnin! Sramota in škandal!«
Foto: SM
Foto: SM
Samo M. Strelec • Dvomim...
O, domovina (lat. patria)
Živel je mož. Preživljal seje pisanjem. Nekoč, ko je umrl, seveda, je postal največji slovenski pisatelj. Med drugim se mu je zapisalo nekaj takega: »O, domovina, ti si kakor vlačuga! Kdor te ljubi, ga zaničuješ!« Kaj je mislil s tem? Vlačuga je po slovarju slovenskega knjižnega jezika ženska, ki se poklicno ukvarja s prostitucijo. Je tudi ženska, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose. Pa kaj bi gledali v debele knjige, kaj iskali naokoli. Povejmo po domače: Kurba, preprosto kurva pač, se reče. Primerjava se torej glasi: domovina, ti si vla-čuga. Domovina, ti si kurba. Domovina, ti si kurva. In ker je domovina tudi patria, lahko torej rečemo: patria, ti si kurva.
Obstajajo kurbirskiposli. Nekoč mi je neka profesionalna vlačuga pripovedovala, kako je s to najstarejšo obrtjo. Režiral sem namreč igro Dacie Maraini Pogovor prostitutke z njenim klientom. In ker je treba material za uprizoritev dobro raziskati, smo šli na terensko delo. Čez empi-rijo in eksperiment ga ni. Niso nas zadovoljila teoretska spoznanja o naravi vlačugarstva, ki smo si jih pridobili s študijem literature. V ozkem krogu uprizoritvene ekipe smo se odločili, da gremo do konca. Kako naj vendar igramo nekaj, česar ne poznamo dovolj dobro. In tako se je začela naša raziskava. Opravili smo intervjuje, se šli raziskovalnega novinarstva, vse se je dogajalo skrajno kon-spirativno in daleč od oči uprave gledališča. Takrat smo spoznali, kako težko je raziskovalno novinarstvo. Resnično nevaren posel. Hitro lahko greš predaleč in se inficiraš z bog ve čim vse. Takrat smo spoznali, kako pomembno je zabrisati sled za vsakim virom. In se hkrati sklicevati nanj. Nek kolega nam je tako pripovedoval, kako se je nekoč na prestolnem Dunaju, kjer so dlje časa gostovali, zaljubil v vlačugo. Dolga odsotnost od doma, mesto veliko, življenje burno. Podnevi so spali, ponoči igrali, nakar popivali in ga dolgo v jutro »srali« naokoli. Ja, srali naokoli. Tako je rekel. Bila je azijskega porekla. Niti besede ni znala nemško, ne angleško. Tudi sam ni talent za tuje jezike. In zato seje z njo pogovarjal slovensko. Vlačuga je bila prijazna, smehljala se je izdatno in nenehno. On pa ji je recitiral. Gradnika (jemlji, jemlji, jemlji), Cankarjevo Erotiko ji je šepetal na drobna ušesa, »luna sije, kladvo bije«..., vse tja do tistih izrabljenih verzov »nekoga moraš imeti rad«. Vsak dan daje bil bolj zatreskan, vsaka noč da je bila daljša. Konec zgodbe: možakar ni več hotel v domovino. Ostali so se spakirali na avtobus, on je ostal. Ni hotel v očetnjavo (Vatterland). Ko nam je leta in leta po tem pripovedoval vse te reči, so mu oči še vedno sijale. Kako lepa je lahko vlačuga. O, domovina, ti si kakor vlačuga...
Vendar to je bil le prvi, najbližji vir spoznanja v naši raziskavi. Stvar smo zastavili kot pravo projektno delo. Zato smo šli naprej. Metodično, poglobljeno, s trdno odločenostjo. Vse poti so vodile do prave vlačuge. O, domovina . Bil sem mlad, nisem še imel tovrstnih izkušenj z nočnim delom, težjimi delovnimi pogoji in delom v prisilni drži. Šele kasneje, ko sem postal tudi sam javni delavec (v javnem zavodu), sem videl, koliko dodatkov po nič cela ena in nič cela pet je določila kolektivna pogodba, da bi zadovoljila svoje marsikdaj ponoči ordinirajoče javne delavce. O, domovina . Bilo je treba iti do konca. Se soočiti z virom. Odkriti resnico o poslu. Vlačugi je bilo neznansko nerodno. Spraševali smo jo to in ono. Njej, ki zna iti čez sebe, se ne ozirati na delovna sredstva ne na predmete dela, je bilo nerodno govoriti o svojem poslu. A smo vendarle za naše potrebe odrske utvare izvedeli jasno in enoznačno: ni kaj govoriti. Vlačugo je treba zadovoljiti. In iti. Ji dati, kar ji pripada. In to vnaprej. Pri poslu mora dobiti vsak svoje. Zvodnik tako kot »pufmuti«. Stranka svoje opravi in gre. V črno noč. Uzela ga magla, rečejo pri sosedih.
O, domovina, ti si kakor vlačuga. O, domovina, ti si kakor kurba. O, domovina, ker ti lahko rečem tudi patria, si ti, patria, torej kakor kurba ... Ja, nimaš je kaj ljubiti. Izkoristiti je treba kurbo, vlačugo, domovino, od spredaj in/ali zadaj, z levega ali desnega bloka (pardon: boka). Izkoristiti, dokler si gori, in mir besedi.
Bilje pisatelj. Kije nekoč umrl, kakor pač umrejo mnogi . V tem ni bil pač nič posebnega. Potem ko je umrl, je postal nekaj posebnega: največji slovenski pisatelj. Napisal je mnogo lepih in žalostnih stvari. Nekoč je rekel, da je stal sredi arene življenja. Za svoje poglede, nazore in stališča je celo nekaj dni v arestu sedel. O, domovina, ti si kakor vlačuga! Kdor te ljubi, ga zaničuješ, je napisal. A napisal je tudi: O, domovina, ti si kakor zdravje... Močil je posteljo, naš pisatelj, nemalo je pil in imel žalostne oči. A imel jo je rad, domovino, patrio. Kakor naš prijatelj svojo vlačugo.
(Tako: pa mi je uspelo napisati članek, zdaj, v teh odločilnih časih za naš narod, ne da bi omenjal politike. He. He. Meni je smešno. Upam, da ne samo meni.)
Štajers,
mr
Praznujmo skupaj!
13. september 2008 ob 20. uri - dvorana Gorišnica
Z nami bodo praznovali Vlado Kreslin, govi in Beltinška band ansambel Lojzeta Slaka,
Natalija Verboten, Werner in Brigita Suler.
Program povezujejo voditelji Radia Ptuj.
Gostinska ponudba podjetja Gastro Ptuj!
Vstopnine ni!
Vabljeni! Praznujmo skupaj!
Tenis
Mladi ptujski tenisači v končnici
Stran 16 Športno plezanje
Mina Markovič stopila na stopničke
Stran 16
Kolesarstvo
Kvasina na domačem dvorišču drugi
Stran 17
Strelstvo
Boris Peršak na poti skupne zmage
Stran 17
17. Ptujski maraton
Rekordno število udeležencev
Stran 19
Motokros
Solidni nastopi naših voznikov
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Reprezentanca Slovenje
Spet lahko sanjamo
Slovenska nogometna reprezentanca je bila dolgo globoko v senci "zlate generacije" in nikakor ni mogla stopiti na svetlo. Karkoli so storili, vedno so bili deležni nehvaležnih primerjav z Zahovičem in druščino, čeprav so vsi selektorji po vrsti zatrjevali, da primerjave niso na mestu in da samo škodijo napredku slovenskega reprezentančnega nogometa. Potihem pa smo vsi ljubitelji nogometa nestrpno pričakovali rezultat, ki bo to spremenil. Zdajšnji selektor Matjaž Kek je vztrajno ponavljal, da se približuje čas, ko bodo naši nogometaši storili ta korak. In sedaj se je to končno zgodilo!
Da imajo pričakovanja realno osnovo, se je pokazalo že na nekaterih prijateljskih tekmah (Švedska, Madžarska, Hrvaška), dokončno pa se je potrdilo na začetku kvalifikacij za SP v Južnoafriški republiki. Slovenci so najprej odščipni-li točko Poljakom v gosteh, v sredo pa so pred pozitivno naravnanimi domačimi navijači premagali Slovake.
Kaj je najbolj pripomoglo k temu zasuku? Izpostavil bi dve stvari. Velika stvar je bila ta, da je grški Olympiakos odkril Mirnesa Šišiča, tako da je ta iz druge grške lige na velika vrata vstopil v evropsko Ligo prvakov. S tem je ta v Sloveniji zapostavljen igralec dobil priložnost, da trenira in igra z največjimi zvezdniki grškega in evropskega nogometa. Neprecenljivo! S svojo prisotnostjo
je v četo Matjaža Keka vnesel nekaj tistega, kar imenujemo dodana vrednost: drznost, igrivost, upanje, da lahko na vsaki tekmi z eno potezo odloči zmagovalca. Doslej najbližja slovenska kopija Zlatka Zahoviča, čeprav niti v svojem klubu ne igra redno.
Drugi element, ki bi ga veljalo izpostaviti, je mariborski Ljudski vrt kot novo prizorišče reprezentančnih tekem. V Celju so naši reprezentanti sicer imeli podporo, vendar ni bilo tistega pravega naboja, ki bi iz njih iztisnil dodatne atome moči. V Mariboru je to seveda popolnoma drugače: ko te 10 tisoč navijačev glasno vzpodbuja celo tekmo, enostavno ne moreš igrati brezvoljno, saj bi to lahko bila tvoja zadnja tekma - to navijači pač težko oprostijo.
Ko nam je naša reprezentanca ponovno obudila upanje na lepšo prihodnost, je s tem naredila veliko uslugo tudi klubskemu nogometu. Pozitivno vzdušje med nogometnimi navijači se bo zagotovo preneslo na klubska prizorišča, kar bi veljalo izkoristiti za nov zagon. Če bodo tudi igralci na slovenskih zelenicah prikazovali toliko volje in hotenja, kot so ga naši reprezentanti proti Slovakom, potem bodo gledalci to zagotovo znali nagraditi z večjim obiskom in glasnejšim navijanjem. To pa je tisto, kar si vsi ljubitelji nogometa želimo, mar ne?
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Milivoje Novakovič (beli dres) je Sloveniji prislužil tri točke; fotografija posneta na tekmi s Hrvaško.
Nogomet • 1. SNL
Začetek nove serije v Ajdovščini?
Po štirinajstdnevnem premoru bodo na nogometne zelenice ponovno stopili nogometaši v 1. slovenski nogometni ligi. Ta čas so v klubih izkoristili za piljenje forme pred nadaljevanjem prvenstva. Kdo je to najbolje izkoristil, bo pokazal čas.
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava v nedeljo gostujejo pri Primorju iz Ajdovščine in se nadejajo ugodnega rezultata. Zavedajo se, da jim ne bo lahko, saj nogometaši Primorja na domačem igrišču igrajo agresiven nogomet, kjer je skorajda že vsak dotik na meji prekrška. Vse to že Ptujčani vedo, tudi to, da bodo njihovi nedeljski domačini nastopili brez dveh igralcev, in sicer brez vratarja Igorja Neneziča in zveznega igralca
Daliborja Teinoviča, ki morata počivati zaradi kazni rumenih kartonov.
Ptujčani s tem nimajo težav, kakor tudi ne s poškodbami. Trener Ljubinko Drulovič bo imel na razpolago vse igralce, saj sta se po poškodbi vrnila Lucas Horvat in Igor Radetič. Po tem, kar smo videli na gostovanju v Velenju, ko je Labod Drava res izgubila, vendar igra ni bila tako slaba, le v končnici napada ni bilo pravega zaključka, bi bilo to že veliko. Če bi to igro ponovili, in če so se te pomanjkljivosti odpravile, potem se lahko nadejamo uspeha ptujskih nogometašev, ki si vsekakor želijo zmagati in popraviti vtis po porazu z Rudarjem. Drava ima dobro ekipo, fantje igrajo dobro in kdor se bo znašel v začetni enajste-
rici, bo vsekakor dal vse od sebe. Velikih sprememb ni pričakovati, vse pa se bo prilagajalo temu, da se v Ajdovščini iztrži čim več. »Vadili smo dobro, težav s poškodbami nimamo, tudi s kartoni ne in nam
ne preostane nič drugega, kot da dobro zaigramo in dodamo kakšno točko na naš konto,« je na kratko dejal športni direktor Laboda Drave Mladen Dabanovič.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Pripravljalno srečanje
STOJNCI - LABOD DRAVA 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Bošnjak (60), 1:1 Fridauer (67)
STOJNCI: Starčič, Rižnar, Golob, M. Emeršič, Toplak, To-polovec, Pernek, Milošič, Mari-nič, Čeh, Zagoršek. Igrali so še: Strelec, Fridauer, Gavez, Janže-kovič, Klinger. Trener: Robert Težački.
LABOD DRAVA: Murko, Fernandez, Grižonič, Andžel-kovič, Prejac, Filipovič, Semler,
Kronaveter, Halilovič, Zilič. Igrali so še: Germič, Radetič, Jankovič, Kurež, Bošnjak, J. Emeršič, Grbec, Horvat, Dako-vič, Kelenc. Trener: Ljubinko Drulovič.
Pred nedeljskim gostovanjem pri ajdovskem Primorju so nogometaši ptujskega pr-voligaša odigrali pripravljalno srečanje v Stojncih. Gostje so bili sicer boljši nasprotnik, vendar niso uspeli realizirati svojih priložnosti in si priigrati zmage.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Trener Laboda Drave Ljubinko Drulovič
Senad Tiganj in Adnan Mašič v Aluminiju
Evforija po zmagi nogometašev Aluminija iz Kidričevega nad direktnim konkurentom za sam vrh na prvenstveni razpredelnici 2. slovenske nogometne lige, proti ljubljanski Olimpiji, se ni niti polegla, ko je vodstvo kluba potegnilo pravo potezo, ko je okrepilo igralski kader z izkušenim napadalcem Senadom Tiganjem (nazadnje je igral za avstrijski SAK), ki bo nadomestil mladega napadalca Uroša Veselica (dosegel je pet zadetkov v štirih tekmah), ki je odšel v avstrijski LASK Linz. Okrepili pa so se tudi z igralcem zvezne vrste in to s 27-letnim Adnanom Mašičem, ki je prišel iz zeniškega Čelika. Po vsem tem je očitno, da Kidričani ne mislijo kar tako lahko prepustiti prvega mesta in da so njihove ambicije v tej sezoni zelo visoke.
Danilo Klajnšek
Tenis • Liga U-14
Ptujčani v končnici
Mladi ptujski teniški igralci so v zadnjih treh tednih igrali redni del ekipnega ligaškega tekmovanja. In to zelo uspešno!
14 ekip je bilo razdeljenih v tri skupine, v finalni del pa so se uvrstile prvouvrščene ekipe. Ekipa TK Terme Ptuj je nastopala v skupini B, kjer so bili njeni tekmeci TK Branik Maribor, ŽTK Maribor, TK Radenci in TK Rogaška. Čeprav sta bila mariborska kluba visoko favorizirana, saj so za njih nastopili igralci, ki so na lestvici TZS uvrščeni precej višje od Ptujčanov, pa so slednji vendarle dokazali, da se lahko z njimi (vsaj) enakovredno kosajo. Spet se je potrdilo visoko strokovno delo ptujske teniške šole, ki v tem starostnem obdobju pokaže
svojo pravo veljavo. Ekipa TK Terme Ptuj je namreč po vrsti premagala vse svoje nasprotnike in zanesljivo osvojila prvo mesto v skupini B. Čeprav so bili nekateri dvoboji z mariborskimi mladeniči razburljivi do konca, so mladi Ptujčani dokazali, da dozorevajo v igralce, od katerih lahko še veliko pričakujemo. Poleg prerojenega Urha Krajnca-Domitra na prvem in gostujočega Hrvata Marina Šuice na drugem igrišču, ki sta premagala vse svoje nasprotnike, so svoje kamenčke v mozaik zmag dodali tudi drugi: Luka Merc, Blaž Kocjan, Mitja Čuš in
Miha Kosi. Prav sledni so dosegli nekaj odločilnih zmag, ko so v tesnih obračunih dosegli svoje prve zmage proti bolj uveljavljenim tekmecem.
V finalnem delu čaka Ptujča-ne obračun s prvim favoritom letošnjega tekmovanja, ekipo AS Litija. Le-ta ima zares vrhunsko zasedbo, saj za njih nastopajo trije igralci z vrha lestvice TZS U-14 (Juričič, Rožac in Bizjak)! "Naše možnosti so zares minimalne, vendar predaje pred samim dvobojem zagotovo ne bo," je povedal trener Zoran Krajnc.
JM
Foto: Črtomir G ozn i k
Športno plezanje
Markovičeva na stopničkah!
Najboljši svetovni športni plezalci in plezalke so začeli naporno serijo svojih nastopov s posebno Masters tekmo Arcu. Tekma je bila sestavljena iz dveh delov, saj so plezalci enkrat plezali na točno določeni smeri, medtem ko so nato imeli na drugi smeri kar en dan časa, da so se smeri posvetili in jo naštudirali. Najbolje se je ponovno odrezala šele petnajstletna Avstrijka Johanna Ernst, ki je obakrat priplezala do vrha smeri. Kar štiri plezalke pa so dodobra naštudirale smer in so prišle do vrha drugi dan tekmovanja. Med njimi je bila tudi Ptujčanka Mina Markovič, ki je v dodatnem plezanju za tretje mesto bila boljša od najboljše športne plezalke zadnjih let Angele Eiter. Po poškodbi se je na stopničke oziroma na drugo mesto vrnila Slovenka Maja Vidmar. Sicer pa je Mina Markovič po dobrih rezultatih v tej sezoni v italijanskem Arcu ponovno pokazala, da je v vrhunski formi in da trenutno sodi v samo vrh svetovnih športnih plezalk. Te sedaj čakajo v zaporedju kar tri tekme za svetovni pokal, in sicer bo najprej ta vikend tekma v Bernu, nato pa sledita še tekmi v Im-stu in Puursu. Višek sezone pa čaka Mino Markovič med 15. in 18. oktobrom, ko bo v Parizu nastopila na evropskem prvenstvu v športnem plezanju.
Rezultati - Arco (Italija)
1.	Johanna Ernst (Avstrija)
2.	Maja Vidmar (Slovenija)
3.	Mina Markovič (Slovenija)
UR
Ekipa TK Terme Ptuj U-14, ki se je z zmago v skupini B uvrstila v končnico.
Atletika • Sprejem za olimpijko
Študij in šport gresta skupaj
Prijetno presenečenje ob sprejemu prejšnji teden so ptujski olimpijki Nini Kolarič pripravili na Pravni fakulteti v Mariboru. Vodstvo fakultete na čelu z dekanom, izrednim profesorjem dr. Rajkom Knezom, je pripravilo sprejem svoji študentki, ki letos končuje drugi letnik. Kot sama pravi, je bil ta sprejem izmed vseh najmanj pričakovan, zato pa toliko bolj pristen in razveseljujoč. Kolaričeva je bila presenečena, ker so se na fakulteti spomnili nanjo, saj doslej nikomur izmed profesorjev ni omenila, da se ukvarja s športom. V sproščenem vzdušju, ki ni ravno zaščitni znak akademskih institucij, ji je dekan izrekel priznanje za letošnje dosežene rezultate in ji zaželel še uspešno nadaljevanje športne poti.
Vodstvo fakultete želi posebej podpreti tiste študente, je povedal Knez, ki se ukvarjajo z obštudijskimi dejavnostmi, pri tem pa izstopajo iz povprečja. Dodal je, da ji bodo šli na roko pri usklajevanju športnih in
študijskih obveznosti.
Kolaričeva, ki jo je do sedaj najbolj navdušilo družinsko in kazensko pravo, pravi, da so ji zagotovila fakultete dala še dodaten motiv za dokončanje študija. Kljub napornim trenin-
gom, ki jih je v pripravljalnem obdobju tudi več kot deset na teden, nikoli ni pomislila, da bi študij obesila na klin. Ta za življenje vsekakor odločilen korak so bili prisiljeni storiti številni vrhunski slovenski športniki, ki so dali prednost športni karieri - tudi zato, ker ni bilo razumevanja s strani fakultet. Paradoksalno je, po pripovedovanjih mnogih športnikov, da je na Fakulteti za šport nemogoče biti vrhunski športnik in redni študent obenem. Slednja ne kaže prav nobenega razumevanja za potrebe vrhunskih športnikov. Na pravni fakulteti so se izkazali tudi z izbiro darila za Kolaričevo - med treningi bo lahko prebirala monografijo Šport in pravo, ki je nedavno izdano pionirsko delo na področju povezovanja obeh družbenih praks.
Uroš Esih
Rokomet
Z Vanjo v novo sezono
V soboto se prične prvenstvo v 1. slovenski ženski rokometni ligi, kjer bodo visoka mesta ponovno naskakovale rokometašice Mercatorja Ten-zorja iz Ptuja. Gostile bodo ekipo lanskoletnih vice prvakinj iz Celja - Celjske mesnine. To bo uvodni derbi letošnjega prvenstva. Toda brez težav v domačem taboru ni šlo, saj imajo v ženskem rokometnem klubu Mercator Tenzor Ptuj kar precej poškodb. Na reprezentančni akciji se je poškodovala Jelena Kikanovič, pred nekaj dnevi pa je neugodno poškodbo ahilove tetive staknila organizatorka igre Kristina Mihič. V klubu si želijo čimprejšnje okrevanje svojih igralk, upajo pa tudi, da bi se lahko priključili v drugem delu tekmovanja. Po prihodu izkušene Anje Frešer ter mlade Hrvatice Stelle Mateše, sicer leve zunanje igralke, ter ponovni vrnitvi Tjaše Brumen na desnem krilu in angažiranju kadetske in mladinske reprezentančne vratarke Tjaše Pikl bodo Ptujčanke konkurenčne v borbi za najvišja mesta v 1. slovenski ženski rokometni ligi, kjer bo letos konkurenca ob odsotnosti ljubljanskega Krima v prvem delu tekmovanja zelo ostra. Trener Nikola Bistrovič bo tako imel na razpolago prvo udarno sedmerico izkušenih rokometašic, med katerimi je lani izstopala prva strelka 1. SRL za ženske Nastja Prapotnik in veliko mladih, željnih dokazovanja. Tukaj so vedno dobre Celjske mesnine, ki so bile lani druge, Olimpij a se želi vrniti na
stare pozicije, ambicij o visoki uvrstitvi pa niso opustile niti Žalčanke in ekipa Škofje Loke. Trener Nikola Bistrovič nam je pred sobotnim srečanjem, prvim derbijem v športni dvorani Center na Ptuju s Celjskimi mesninami, dejal: "Priprave na sezono so opravljene v skladu z načrtovanim. Kljub začetni skeptičnosti v letošnji ekipi smo sestavili zelo zanimivo kombinacijo igralk s taktično izkušenostjo in mladostniško hitrostjo. Ekipa je kljub velikim generacijskim razlikam zelo enotna in sproščena, kar je eden od glavnih elementov za končni uspeh. Pred začetkom prvenstva se je poškodovala organizatorka igre Kristina Mi-hič, ki mora zaradi poškodbe Ahilove tetive na rehabilitacijo in jo lahko pričakujemo šele v končnici. Pričakujemo nekoliko hitrejšo vrnitev Jelene Kika-novič. Poškodovano Mihičevo bo zamenjala povratnica Vanja Raškovič, ki je z igranjem v Lokomotivi napredovala in bo prav gotovo velika okrepitev na zunanjih položajih. Glede na sistem tekmovanja pričakujem postopno dviganje nivoja taktične uigranosti ekipe s ciljem, da stopimo v končnico kompletni in v optimalni formi in pripravljenosti.«
Kljub vsem nevšečnostim s poškodbami in ob tem dobrih igrah v pripravljalnem obdobju so na Ptuju optimisti. Verjamejo v uspeh, kar je tudi najbolj bistveno.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo
Kvasina na domačem dvorišču drugi
V organizaciji KK Adria Mobil in BK Zagreb je v nedeljo prva mednarodna kolesarska dirka povezovala prestolnici obeh sosednjih držav. Ideja za enodnevno kolesarsko dirko od Ljubljane do Zagreba je padla na dirki Po Sloveniji, ko se je etapa pred štirimi leti pričela in zaključila prav v teh dveh mestih. Letos je bila trasa precej bolj zahtevna, karavana 11 ekip s po osmimi tekmovalci, se je spopadla s štirimi gorskimi cilj. Najtežje je bilo prav ob koncu, ko so se kolesarji morali povzpeti na 955 metrov visoko Sljeme, po vratolomnem spustu pa za konec še na Medvedgrad. Zmaga je ostala na slovenski strani meje. Ciljno črto je prvi prečkal Robert Vrečer (Radenska), drugo mesto je osvojil domačin v dresu Perutnine Ptuj Matija Kvasina, tretje pa Italijan Marco Ghisel-lini. Med najboljše so se od pe-rutninarjev uvrstili še Radoslav Rogina, Gregor Gazvoda, Kristjan Fajt in Jure Kocjan, ki so se zvrstili od osmega do enajstega mesta. Zahtevnega zaključka ni zmogla skoraj polovica udeležencev, dirko je uspešno končalo 46 tekmovalcev.
»Z rezultatom po eni strani ne morem biti zadovoljen, saj je bila motivacija pred domačim občinstvom res na najvišjem možnem nivoju. Ekipa se je povsem podredila mojemu uspehu. Ves čas smo narekovali oster tempo, poskušali s pobegi, saj so imele nekatere ekipe željo pripeljati enotno skupino v ciljni vzpon. Ko smo prispeli v Zagreb, je imela skupina ubežnikov, v kateri smo imeli mi Kristjana Buraska, še več kot dve minuti prednosti, a se je v dvanajstkilometrskem vzponu povsem stopila. Žal je imel Vrečer tokrat več moči od mene. Čeprav sem dolgo časa le jaz uspel držati njegov tempo, sem na koncu moral iztisniti iz sebe vse moči, da sem osvojil drugo mesto,« je povedal Matija Kvasina. Hrvaški udeleženec olimpijskih iger na Kitajskem bo na novo priložnost moral počakati do nasled-
njega leta. Predvidena etapna dirka po Hrvaški, ki je v lanski sezoni po dolgem času spet oživela in bi se morala pričeti v torek, je namreč odpovedana. »To je velika škoda za hrvaško kolesarstvo. Z nastopi na olim-pijadi smo malo popularizirali ta šport, tudi lani je kazalo, da gre ponovno vse v pravo smer, vendar smo, kot kaže, upali na preveč. Žal na naši kolesarski zvezi službujejo nesposobni ljudje,« je jezno dodal Kvasina.
Kljub temu Ptujčani ne bodo počivali. V nedeljo bodo nastopili na dirki prve kategorije v nemškem Nuernbergu, prihodnji konec tedna pa na najstarejši evropski klasiki od Prage do Karlovih Vari in nazaj na Češkem, dolgi kar 260 kilometrov. Sezona se bržkone zaključuje s svetovnim prvenstvom v italijanskem Vareseju konec septembra. Medtem ko sta Radoslav Rogina in Matija Kvasina že gotova potnika v hrvaški izbrani vrsti, si bodo Slovenci svoj nastop morali še izboriti. Trenutno je najbližje temu Kristjan Koren z reprezentanco do 23 let, v kategoriji Elite pa je konkurenca izjemno izenačena.
Koren blizu najboljšim
Kristjan Koren trenutno nastopa na dirki Tour de l'Avenir v Franciji. Tour de France verzija za mlajše člane je bila nekoč poligon odličnih rezultatov perutninarjev, vendar so se organizatorji v zadnjih dveh letih odločili, da ponovno obudijo idejo o nastopih mladih reprezentanc. Koren je dirko odlično pričel, saj je v petkovem uvodnem 7,5 kilometra dolgem prologu osvojil drugo mesto. Glede na to, da se vodilni iz dneva v dan menjuje-jo, trenutno po polovici dirke zaseda odlično peto mesto z zaostankom 2,54 minute za Američanom Petrom Stetina v rumeni majici. Precej bližje je drugouvrščenemu Francozu Jeromu Coppelu, ki ima pred najboljšim Slovencem manj kot pol minute prednosti. »Dir-
ka je zelo težka tako po profilu kot zaradi konkurence. Napadov je ogromno in praktično ni ekipe, ki bi bila sposobna kontrolirati potek. Tudi zaradi tega se rumena majica seli od kolesarja do kolesarja. Mi žal nimamo tako močne ekipe kot v preteklosti, a imamo na srečo Korena, ki je sposoben držati stik z najboljšimi. Upamo, da se nam bo tudi taktično uskladilo, da bomo zraven, ko se bo odločalo o zmagovalcu,« je povedal selektor slovenske reprezentance Martin Hvastija. Do zaključka dirke je še daleč, saj se bo zadnja, deveta etapa odvijala šele v nedeljo. Priložnosti za odmeven rezultat je še veliko. Velika pričakovanja gojijo v reprezentanci za skupni seštevek ter še posebej za 21 kilometrov dolg posamični kronometer v
kraju Blaye-les-Mines, ki je paradna disciplina 21-letnega Primorca. Na sporedu je bil včeraj že po zaključku naše redakcije.
Rezultati:
1.	Robert Vrečer (Slo, KD Finančna točka) 4.54.30 (40.74km/h)
2.	Matija Kvasina (Hrv, Perutnina Ptuj) +1.14
3.	Ghisellini Marco (Ita, Hadimec - Na-cionale), isti čas
4.	David Tratnik (Radenska KD Finančna točka) +1.20
5.	Hrvoje Miholjevič (Loborika) +1.22
6.	Tomislav Dančulovič (Loborika) +2.52
7.	Massimo Demarin (Sava) +3.26
8.	Radoslav Rogina (Perutnina Ptuj) +3.40
9.	Gregor Gazvoda (Perutnina Ptuj) +3.43
10.	Kristjan Fajt (Perutnina Ptuj) +3.54
11.	Jure Kocjan (Perutnina Ptuj) +3.59
Uros Gramc
Matija Kvasina
Foto: Marjan Kelner
Prvi trije (z leve) Ghisellini Marco, Robert Vrečer in Matija Kvasina
Strelstvo • S. turnir lige z VK
Foto: Uroš Gramc
Kristjan Koren
Boris Peršak na poti skupne zmage
V	soboto se je na strelišču Maribor-Melje s 6. turnirjem začel drugi del tekmovanj v streljanju s pištolo in revolverjem velikega kalibra. Prvega od treh turnirjev v drugem delu je organiziral Strelski klub Ptuj, najbolje pa so se tudi tokrat odrezali favorizirani strelci iz ekip SK Maribor, SD Policist, SD Dušan Poženel in ŠD ZPE.
V	streljanju s pištolo VK je v posamični konkurenci svojo prvo letošnjo zmago, z drugim najvišjim rezultatom sezone, 199 krogov, slavil ljubljanski strelec ŠD ZPE Uroš Komac, drugo mesto je osvojil vodilni v skupnem seštevku Boris Peršak, SK Maribor I, s 197 krogi,
tretjega mesta in svojih prvih stopničk letos pa se je veselil George Simič, SD Policist II, s 195 krogi. Med ptujskimi strelci se je najbolje odrezal Alojz Raušl s 173 krogi, s čimer je osvojil 28. mesto, Borut Saga-din je s 166 krogi zasedel 31. mesto, Milan Stražišar pa je s ponesrečenim nastopom 139 krogov pristal na 38. mestu. V ekipnem delu je tesno zmago s 577 krogi slavila ekipa SK Maribor I; z enakim rezultatom, vendar slabšo zadnjo serijo (289:286), so drugo mesto osvojili strelci Policista I, tretje mesto pa je osvojila druga ekipa Policista s 563 krogi. Ptujčani so ekipni nastop zaključili z malenkost nižjim re-
zultatom kot v povprečju in s 478 krogi osvojili 10. mesto, ki ga med 19 ekipami držijo tudi v skupnem seštevku po šestih krogih.
V drugi disciplini revolverja je zmagal Boris Peršak s 198 krogi in tako osvojil še svoje drugo odličje na tem turnirju. V razburljivem nadaljevanju seštevka posameznikov so se zvrstili strelci od drugega do šestega mesta z enakim rezultatom 194 krogov, največ sreče z boljšimi zadetki kljub enakim zadnjim serijam 99 krogov pa sta imela Andrej Brunšek iz ekipe Dušan Poženel I ter Andrej Fingost iz SD Policist II. Med Ptujčani je najvišji rezultat dosegel Borut Sagadin s
174 krogi na 26. mestu, Alojz Raušl je s 170 krogi osvojil 29. mesto, Milan Stražišar pa je s 163 krogi pristal na 32. mestu. V ekipnem delu je majhno presenečenje pripravila druga ekipa SD Policist, ki je presenetila svoje boljše rangirane kolege v prvi ekipi in jih premagala za en krog z rezultatom 574 proti 573 krogov. Strelci ŠD ZPE so s 571 krogi osvojili 3. mesto, ekipa SK Ptuj pa je ponovno pristala na 10. mestu s 507 krogi. Strelci SD Dornava se tokrat niso udeležili 6. turnirja lige z VK, ki se nadaljuje naslednji vikend s predzadnjim turnirjem v Rečici.
Simeon Gonc
Člani SK Ptuj so tudi tokrat poskrbeli za vzorno izvedeno organizacijo 6. turnirja lige z VK.
Nogomet • Štajerska liga
Z zmago na vrh!
V preloženem srečanju
drugega kroga so nogometaši LKW JACK iz Gerečje vasi gostovali v Slovenski Bistrici,
ter si priigrali četrto zmago v tem prvenstvu. Z novimi tremi točkami so se povzpeli na sam vrh prvenstvene razpredelnice, s stoodstotnim učinkom.
AHA EMMI BISTRICA - LKW JACK GEREČJA VAS 1:3 (0:2)
STRELCI: 0:1 Gerečnik (33), 0:2 Vtič (44), 1:2 Mori (55), 1:3 Vtič (82)
LKW KACK GEREČJA VAS: Klemenčič, Črešnar, Kokot, Sagadin, Horvat, Gerečnik, Lešnik (Emeršič), Rozman, Slaček, Vtič (D. Hertiš), M. Hertiš ( Železnik). Trener: Igor Vorih.
1.	GEREČJA VAS
2.ZREČE
3.	BUKOVCI
4.	TEH. PESNICA
5.	GIC ROGAŠKA
6.	POHORJE
7.	PODVINCI
Foto: Črtomir Goznik
8.	PARTIZAN FRAM 4
9.PECA	4
10.	ŠOŠTANJ 4
11.	HOLE. ORMOŽ 4
12.	AHA BISTRICA 4
13.	ŠENTILJ 4
14.	BREŽICE 4
4 0	0
3 1	0
3 1	0
3 0	1
2 1	1
2 1	1
2 1	1
1 1	2
1 1	2
1 1	2
1 0	3
0 2	2
0 0	4
0 0	4
12:4 12:3 12:4 13:4 12:5 7:6 8:11 8:9 6:7 7:13 5:10 3:6 4:14 2:16
Nogometaši iz Gerečje vasi so v tem prvenstvu še neporaženi, na sliki Vtič (vijoličen dres) strelec dveh zadetkov.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Pokal Hervis
Drava v Novo Gorico, Zavrč v Ajdovščino !
V Ljubljani je bil v ponedeljek izvršen žreb za šestnajstino pokalnega tekmovanja
-	Hervis. Ob desetih klubih, ki imajo avtomatično pravico nastopa v tem tekmovanju, so si to pravico priigrali tretjeligaš Krka iz Novega mesta, drugo-ligaši Bonifika Izola, Olimpija, Mura 05 in Livar ter Zavrč, sicer član 2. lige MNZ Ptuj, ki je po lestvici tudi edina ekipa iz najnižje stopnje tekmovanja. Žreb našima ekipama ni bil najbolj naklonjen, saj bo Labod Drava morala v Novo Gorico, kjer bo gostovala pri ekipi HIT Nova Gorica, Zavrč pa bo gostoval v Ajdovščini. Preostali pari (odigran bo 17. septembra) so naslednji: Krka - Nafta, Koper - Olimpija, Rudar Velenje - MIK CM Celje, Domžale
-	Livar, Bonifika Izola - Inter-
block, Mura 05 - Maribor.
Obeta se nam nekaj zanimivih dvobojev, posebej v sosedskem obračunu Rudarja iz Velenja in MIK CM Celja, ter Kopra in Olimpije, seveda pa bo največ medijske pozornosti namenjene dvoboju v Murski Soboti, kjer se sestajata dva giganta slovenskega nogometa - Mura in Maribor.
Do sem lepo in prav, vendar je to tekmovanje izgubilo na veljavi, še posebej, ker vemo, kako to izgleda v nogometno razvitih državah, kjer klubi iz nižjega ranga tekmovanja komaj čakajo žrebanje in si vsi želijo nekoga velikega. In kaj bi bilo narobe, če bi na primer državni prvak Domžale moral v Leskovec, Podlehnik Itd. Še veliko krajev je v Sloveniji, kjer bi to bil praznik nogometa in bi veliko pomenilo k nadaljnjemu razvoju tega športa v Sloveniji.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Trener Zavrča Miran Emeršič
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
PONOVNO USPESNI KIDRICANI
V 6. krogu 1. SML in 1. SKL so mladi nogometaši Aluminija iz Kidričevega iz Kopra odnesli štiri točke, mladi Ptujčani pa niso imeli sreče v mariborskem Ljudskem vrtu. Uspeh mladincev Aluminija je bil toliko večji, ker so nastopili v močno okrnjeni postavi, med drugim je manjkal Martin Milec, je pa tudi dejstvo, da so mladinci Aluminija imeli na razpolago samo dvanajst igralcev, kar si v klubu ne bi smeli privoščiti, če upoštevamo dejstvo, da so njihovi kadeti imeli polno zasedbo, in to z 18 igralci. Vemo, da bi tudi kateri od njih lahko nastopil za mladinsko ekipo in bi bil dobrodošel. Če je ob tem kateri od kadetov ostal doma in ima pravico nastopa za mladince, potem je to res nesmiselno.
1. SML
REZULTATI 6. KROGA: Koper
-	Aluminij 2:2, Maribor - NŠ Poli Drava 1:0, Rudar Velenje - Domžale 0:4. Slovan- MIK CM Celje 2:0, Bilje Primorje - Mura 05 1:2, HIT Gorica
-	Krka 3:0, Simer šampion - Triglav 1:1, Dravograd - Interblock 0:1
10.	TRIGLAV	6
11.	DRAVOGRAD	5
12.	SIM. ŠAMPION	5
13.	PRIMORJE	6
14.	NŠ POLI DRA.	6
15.	KRKA	6
16.	RUDAR VEL	3
1	2	3
1	2	2
1	13
1	0	5
1	0	5
0	2	4
0	0	3
14:11 5:7 8:12 5:10 5:14 4:18 1:9
1.	INTERBLOCK
2.	DOMŽALE
3.	HIT GORICA
4.	ALUMINIJ
5.	MARIBOR
6.	MURA 05
7.	KOPER
8.	SLOVAN
CELJE
2	3
3	0 2 1
16:4 15:6 11:5 15:10 10:6 9:10 14:10 10:7 9:12
KOPER - ALUMINIJ 2:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Krajnc (67), 1:1 Ka-luder (73. z 11 m), 2:1 Vuk (83), 2:2 Lončarič (87)
ALUMINIJ: Zajc, Draškovič, To-minc, Meznarič, Lončarič, Rešek, Krajnc, Šešo, Jovič, Črnčič, Pislak. Trener: Bojan Flis.
MARIBOR - NŠ POLI DRAVA 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Fekonja (23. avtogol) NŠ POLI DRAVA: Klevže, Vinkovič, Pečnik, Dirnbek Kozar (Grajfoner), M. Krajnc (Šoštarič), D. Krajnc, Vidovič, Fridauer, Frumen (Sahiti), Jazbec. Trener: Franc Fridl.
1. SKL
REZULTATI 6. KROGA: Koper - Aluminij 0:1, Maribor - NŠ Poli Drava 2:1, Simer šampion - Triglav 7:1, Rudar Velenje - Domžale 2:3, Slovan - MIK CM Celje 0:1, Bilje Primorje - Mura 0:2, HIT Gorica - Krka 5:1, Dravograd - Interblock 2:2
1.	MARIBOR 5 5 0 0 9:2 15
2.	DOMŽALE 6 4 11 11:7 13
3.	KOPER 6 3 2 1 13:7 11
4.	MURA 05 6 3 2 1 9:6 11
5.	HIT GORICA 6	3	1	2	10:6	10
6.	ALUMINIJ 6	3	1	2	8:6	10
7.	SIMER ŠAMPION 5	3	0	2	10:3	9
8.	MIK CM CELJE 6	3	0	3	10:6	9
9.	INTERBLOCK 6	2	3	1	12:11	9
10.	NŠ POLI DRA. 6	2	1	3	7:6	7
11.	KRKA 6	2	1	3	8:14	7
12.	RUD. VELENJE 3	2	0	1	8:5	6
13.	SLOVAN 6	2	0	4	5:6	6
14.	DRAVOGRAD 5	0	2	3	4:10	2
15.	TRIGLAV 6	0	2	4	7:19	2
16.	PRIMORJE 6	0	0	6	3:20	0
KOPER - ALUMINIJ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Medved (54) ALUMINIJ: Duh, Čeh, Ostroško, Holcman (Koren), Polajžer, Medved, Vindiš (Perger), Pučko (Žurej), Greifo-ner (Babšek), Petek, Rumež (Pulko). Trener: Simon Vidovič.
MARIBOR - NS POLI DRAVA 2:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Hauptman (36), 1:1 Sirk (55), 2:1 Sirk (60)
NŠ POLI DRAVA: Topič, Simonič, Perger, Serdinšek, Roškar, Kajzer (Strel), Pernek (Pukšič), Ljubec, Hauptman, Matjašič, Pauko. Trener: Damjan Vogrinec.
LIGA U-14
REZULTATI 5. KROGA: Aluminij - Nafta 1:0, MIK CM Celje - NŠ Poli Drava 1:0, Rudar Velenje - Mura 05 2:2, Ljutomer - Železničar 0:4, Tehnostroj Veržej - Maribor 1:4, AHA EMMI Bistrica - Dravograd 1:3,
Radgona - Brežice 0:3, Nissan Ferk Jarenlna - Simer šampion 2:5
1.	MURA 05 5 4 1 0
2.	ŽELEZNIČAR 5 4 0 1
18:5 13 35:2 12
3.	DRAVOGRAD 5 4 0 1 14:5	12
4.	RUDAR VELENJE 5 3 1 1 13:6	10 7:2	10 9:5	10
21:8	9
5.	ALUMINIJ 5	3	1 1
6.	MIK CM CELJE 5	3	11
7.	NAFTA 5	3	0 2
8.	MARIBOR 5	3	0 2
9.	TEH. VERŽEJU 5	3	0 2
10.	SIM. ŠAMPION 5	3	0 2
19:7 9 11:7 9
10:7
11. NS POLI
5 2 0 3 11:11
12.	BREŽICE	5	2	0 3	6:17	6
13.	AHA BISTRICA	5	1	0 4	6:21	3
14.	JARENINA	5	0	0 5	4:16	0
15.	LJUTOMER	5	0	0 5	2:22	0
16.	RADGONA	5	0	0 5	0:45	0
ALUMINIJ - NAFTA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Sagadin (46. z 11 m) ALUMINIJ: Frlež, Gerečnik (Rajh), Leskovar, Zajc, Dvoršak-Špehar, Ca-futa, Goljat (Debeljak), Sagadin, Pod-brežnik (Koren), Vindiš (Špehonja), Šešo (Planinšek). Trener: Tomislav Grbavac.
MIK CM CELJE - NŠ POLI DRAVA 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Eminič (41) NŠ POLI DRAVA: Tetičkovič, Hliš (Nahberger), Slanič (Abraham), Leskovar, Trep, Metličar, Veličkovič (Čeh), Krajnc (Rogina), Golob, Pivko, Kirič. Trener: Miran Ljubec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Nafta - Koper; SOBOTA ob 18.00: MIK CM Celje - Interblock; SOBOTA ob 20.00: Maribor - HIT Gorica; NEDELJA ob 16.00: Primorje - Labod Drava, NEDELJA ob 18.30: Domžale - Rudar Velenje
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - 16.30: Krško - Zagorje; SOBOTA ob 17.00: Olimpija
-	Bonifika Izola; NEDELJA ob 16.30: Triglav Gorenjska - Aluminij, Bela krajina - Mura 05, Livar -Šentjur
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 10.30: Mons Claudius - Dravinja Kostroj; SOBOTA ob 16.30: Črenšovci - Paloma, Koroška Dravograd
-	Stojnci, Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej; NEDELJA ob 16.30: Simer šampion - Trgovine Jager, Čarda - Malečnik, Šmartno - Odranci
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: LKW JACK Gerečja vas - Ho-lermuos Ormož, GIC Gradnje Rogaška - Pohorje, Podvinci - Peca, Zreče - Šentilj Jarenina, Tehnotim Pesnica - Brežice, Šoštanj - Partizan Fram, NEDELJA ob 16.30: Bukovci - AHA EMMI Bistrica
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Cirkulane - Apače, Pauman Pragersko - Skorba, Središče - Videm, Oplotnica - Rogoznica, Boč
-	Hajdina; NEDELJA ob 16.30: Gorišnica - Dornava
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Zavrč - Slovenja vas, Spodnja Polskava - Zgornja Polskava, Lovrenc - Markovci; NEDELJA ob 10.30: Hajdoše - Makole, Leskovec - Podlehnik, NEDELJA ob 16.30:Grajena
-	Tržec
VETERANSKA LIGA - VZHOD
PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Stojnci Korant - Tržec, Markovci
-	Bukovci, Videm - Gorišnica, Grajena - Podvinci.
ZAHODNA SKUPINA
PARI 3. KROGA - PETEK ob 17.00: Skorba - Prepolje, Podlehnik
-	Lovrenc, Boč - Zgornja Polskava, Pragersko - Polskava
REPREZENTANČNA ŽENSKA NOGOMETNA TEKMA
V	soboto ob 15. uri bo na ptujskem Mestnem stadionu odigrana meddržavna nogometna tekma med ženskima reprezentancama Slovenije in Slovaške
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: Aluminij - HIT Gorica (sobota ob 16.30), NŠ Poli Drava
-	Rudar Velenje (sobota ob 17.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: Aluminij - HIT Gorica (sobota ob 14.30), NŠ Poli Drava
-	Rudar Velenje (sobota ob 15.00)
LIGA U - 14
6. KROG: NŠ Poli Drava - AHA EMMI Bistrica (sobota ob 10.00), Železničar - Aluminij (sobota ob 11.00)
ROKOMET - 1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Celjske mesnine (sobota ob 18.00), Zagorje Istrabenz Gorenje - Piran, Sava Kranj - Krka, Celeia Žalec - Škofja Loka, Olimpija PLK Brežice, Velenje - Kočevje Evrocasino
ROKOMET - 1. krog MIK 1. A-lige
Rokometni klub Jeruzalem Ormož vas vabi v SOBOTO, 13. SEPTEMBRA 2008, na tekmo 1. kroga MIK 1. A-lige med:
RK JERUZALEM ORMOŽ - RK MERKUR ŠKOFJA LOKA. Vabljeni v športno dvorano na Hardeku.
KEGLJANJE 2. SLOVENSKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
1. KROG: Drava - Šoštanj (sobota v DETA CENTRU)
TURNIR DEKLIC V DORNAVI
Ženski nogometni klub Dornava bo organizator prvega turnirja za deklice do 14. leta starosti. Urnik tekmovanja je naslednji: 10.00 PO-MURJE - DORNAVA, 10.40 SLOVENJ GRADEC - PTUJ, 11.20 MARIBOR
-	DORNAVA, 12.00 PTUJ - POMURJE, 12.40 MARIBOR - SLOVENJ GRADEC
KARTING
V	soboto, 13. septembra, bo na kartodromu v Hajdošah potekala 5. dirka za državno prvenstvo v kartingu, na kateri bo nastopilo okrog 80 tekmovalcev in tekmovalk iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Start pred-finalne dirke bo ob 12.00, finalna dirka v devetih kategorijah pa se bo pričela ob 15.00.
DRŽAVNO PRVENSTVO V JADRANJU RAZREDA OPTIMIST
Brodarsko društvo Ranca iz Ptuja in Jadralna zveza Slovenije bosta od petka do nedelje organizirala državno prvenstvo v jadranju razreda Optimist. Uradna otvoritev tridnevnega druženja mladih slovenskih jadralcev bo danes, v petek, ob 13.00. V nedeljo bo gost na tem prvenstvu tudi nosilec medalje z letošnjih olimpijskih iger v Pekingu Vasilij Žbogar.
Danilo Klajnšek
17. Ptujski maraton
Rekordno število udeležencev
Foto: Črtomir Goznik
Letos so prvič tekli čez peš most, sicer pa je proga potekala še mimo golf igrišča in ob Dravi vse do Slovenje vasi in nazaj.
V nedeljo, 7. septembra, je potekal že 17. Ptujski maraton; mali maraton - 21 km - in rekreativni tek s progo dolgo 7 km, ki sta ga organizirala Tekaški klub Maraton Ptuj in Terme Ptuj s pomočjo sponzorjev, kot so podjetje Talum in drugi.
Po besedah organizatorja Bo-
risa Zmazka je bila posebnost letošnjega teka v prvi vrsti nova proga, ki je potekala čez peš most, prvič pa so tekli tudi čez Puhov most. Proga je potekala še mimo golf igrišča in ob Dravi vse do Slovenje vasi in nazaj.
»Prvič smo na maratonu uporabljali elektronsko merje-
nje časa z uporabo čipov. Tako je imel vsak tekač natančno izmerjen svoj čas, ko je prečkal startno in ciljno črto,« je še povedal Boris Zmazek. Letošnji maraton je potekal v izjemni vročini, zato pa je bil toliko bolj prijeten skok v bazene Term Ptuj po končanem teku.
Foto: Črtomir Goznik
Novost letošnje proge je bil tudi tek čez Puhov most.
Maraton je bil rekorden po številu udeležencev. Na progi, dolgi 21 km, je teklo 145 tekačev (119 moških in 29 žensk), na 7 km je teklo 164 tekačev (89 moških in 75 žensk) ter 75 otrok od 4 do 14 let na progah 400, 600, 800, 1000 in 1200 m. Tekači so prišli iz vse Slovenije, precej pa je bilo tudi Hrvatov.
V skupnem seštevku na 21-kilometrski progi je pri moških prvo mesto zasedel Damjan Slapnik, za njim je pritekel David Vidic, tretje mesto pa je zasedel Jože Turnšek. Pri ženskah je bila najhitrejša Jana Strahinič, druga je bila Bernarda Ivančič ter tretja Jožica Šiftar.
Na 7-kilometrski progi je med moškimi prvo mesto zasedel Bojan Purgaj, za njim je bil Davor Gregorinčič, tretji pa Darko Petrinjak. Na isti progi je med ženskami slavila Špela Kržan, za njo še Maja Veselič in Eva Skaza.
Bolj kot vtisi organizatorjev, ki so bili s tekmo zadovoljni, čeprav se zavedajo, da bi lahko še marsikaj izboljšali, so pomembni vtisi tekačev, ki so tekmo hvalili kot zelo uspešno.
Patricija Babosek
Motokros
Solidni nastopi
AMD Šentvid je v Dolini pod Kalom organiziralo peto dirko za državno prvenstvo v moto-krosu. Po kratkem premoru so vozniki motokrosa komaj čakali, da se zopet spopadejo na motokros stezi. V kategoriji do 125 ccm je Borut Bele (AMD Tajfun šport) skupno osvojil sedmo mesto. V prvi vožnji je imel manjše težave na startu in kljub temu osvojil osmo mesto, v drugi vožnji pa je bil šesti.
Nastopila sta tudi brata Kristjan in Peter Tadič. Kristjan ni imel sreče, saj je drugo dirko končal z grdim padcem,
kjer si je izpahnil ramo. Tako bo nekaj časa moral mirovati. Kristjan se v skupnem seštevku petih dirk nahaja na enajstem mestu. Tudi Peter Tadič ni nastopil po svojih željah in tako, kot zna. Očitno je bolezen dala temu pečat. V prvi dirki je bil dvanajsti, v drugi deveti, skupno pa je to prineslo deveto mesto. V skupnem seštevku petih dirk je na sedmem mestu. Ta vikend pa Petra čaka še nastop na predzadnji dirki za evropsko prvenstvo, ki bo v nemškem Lugau.
Danilo Klajnšek
Borut Bele
Kegljanje
Odlično kegljanje Krambergerjeve
Kegljaški klub Impol iz Slovenske Bistrice je bil organizator odprtega prvenstva v kegljanju v moški in ženski konkurenci. Skupno je nastopilo 196 kegljačev (158) in kegljačic (38). Med njimi so bili tudi ptujski tekmovalci in tekmovalke. Od ptujske ekipe se je najbolje odrezala Marina Kramberger, ki je s 567 podrtimi keglji osvojila odlično tretje mesto. Preostale keglja-čice ptujske Drave so dosegle naslednje uvrstitve: deveta je bila Marija Kozoderc (541),
dvanajsta Melita Krušič (527), trideseta pa Nevenka Kolar (492). Zmagala je Eva Sajko s 590 podrtimi keglji.
V moški konkurenci je zmaga odšla v sosednjo Hrvaško. Damir Fučkar je podrl 662 kegljev, drugi je bil Boris Benedik (660). Uvrstitve keg-ljačev Drave: 53. mesto Boris Premzl (546), 90. Franc Žnida-rič (529), 118. Zdravko Sušanj (512), 128. Janez Podgoršek (506), 134. Dani Kozoderc (502), 136. Milan Čeh (500).
Danilo Klajnšek
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________sS_________
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 € v hiSa^daril prej
Slavko Novak, Jurovci 27/a, 2284 Videm pri Ptuju
Neža Zoreč,
Zg. Velovlak 12, 2253 Destrnik
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Foto: DK
Zavrč • Predstavitev nagrajenih vin iz Haloz
Pet zlatih, dve srebrni in dva naslova prvaka
Na turistični in vinogradniški kmetiji Pungračič v Zavrču so se minuli teden predstavili ha-loški vinogradniki, ki so s svojimi vini sodelovali na letošnjem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni in zanje prejeli zlata ali srebrna odličja.
Letos je bilo na 34. ocenjevanju vin v okviru sejma ocenjenih 736 vzorcev vin 250 proizvajalcev iz šestih držav. Komisija je podelila skupno 13 naslovov šampionov, 19 velikih zlatih medalj, 121 zlatih medalj in 342 srebrnih medalj, brez odličja pa je ostalo 230 vzorcev vin. Največ vzorcev vin je bilo slovenskih, kar 617, iz VTC 11 pa je sodelovalo osem pridelovalcev, in sicer: kmetija Pintarjevi, Franci Plajn-šek, Zvonko Arnečič, Konrad Janžekovič, Robert Pungračič, Bojan Lubaj, kmetija Cestnik - Vaupotič in Jože Šmigoc. Skupno so vinogradniki iz VTC 11 posredovali 18 vzorcev vin, s
čimer so izpolnili pogoje tudi za poseben naziv prvaka VTC 11.
Med prejemniki visokih priznanj, petih zlatih in dveh srebrnih medalj, s haloškega konca so: Konrad Janžekovič (zlata medalja za polsladko vino traminec 2007 in srebrna medalja za polsuho vino muškat otonel 2006), Robert Pungračič (zlata medalja za suho vino sovinjon 2006 in srebrna medalja za polsuho vino renski rizling 2006), Bojan Lubaj (zlata medalja za suho vino šipon 2007), Franci Plajnšek (zlata medalja za polsladko vino, izbor, 2007) in Zvonko Arnečič (zlata medalja za sladko vino laški rizling, izbor, 2006). Robert Pungračič in Bojan Lubaj pa
sta ob tem prejela še naziva prvaka sorte za VTC 11; oba v kategoriji suhih vin; in sicer Lubaj za šipon 2007, Pungra-čič pa za sovinjon 2006.
Organizator srečanja in skupne predstavitve je bila Organizacija proizvajalcev vina Halo, na srečanju pa je prvo besedo dobila Lidija Ve-ber, ki je predstavila podatke o vinorodnem podokolišu Haloze, ki velja za območje z odličnimi geo-morfološkimi in klimatskimi pogoji za rast trte, posledično temu pa so tudi pridelana vina vrhunske kvalitete. Po statističnih podatkih iz leta 2007 ima največ vinogradniških površin v Halozah občina Zavrč, s precejšnjim zaostankom pa ji sledijo občine Podlehnik,
Ormož • Zaključek kegljaškega tekmovanja
Podelili so pokale
Na nivoju Medobčinske zveze društev upokojencev Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi je tudi letos potekala liga v visečem kegljanju, pokale najboljšim pa so podelili minuli teden na kegljišču v Ormožu.
Liga je potekala od 4. maja pa do 29. junija, tekmovanja pa so potekala po vseh krajevnih skupnostih oziroma občinah. Osem četrtkov zapored so bila tekmovanja, ki se jih je udeležilo 19 ekip. Konkurenca je bila huda, tekmovalci pa polno zasedeni, saj so poleg tekmovanj imeli še treninge. Na koncu so med ženskimi ekipami zmagale kegljačice s Koga s 1885 podrtimi keglji, drugo mesto so zasedle članice DU Ormož (skupina 1) s 1879, tretje pa so bile tekmovalke DU Podgorci s 1863 keglji. Pri moških so slavili Pod-gorčani z 2005 podrtimi keglji, drugi so bili kegljači DU Zarja
Kog s 1976 in tretji tekmovalci DU Miklavž pri Ormožu s 1934 podrtimi keglji.
Letos so prvič seštevali tudi dosežke kandidatov posamično. Med ženskami je bila najboljša Alenka Horvat iz Središča ob Dravi, druga je bila Štefka Bla-govič iz Ormoža in tretja Milica Žabot prav tako iz Ormoža. Prvo mesto pri moških je osvojil Anton Horvat iz Središča ob Dravi, drugo mesto sta si delila Vinko Ratek in Zvonko Petek, tretji pa je bil Jože Hergula iz Podgorcev. Kot je povedal Ljubo Lukic, predsednik odbora za šport in rekreacijo pri Medobčinski zvezi društev upokojencev treh
Ker je del ženske ekipe DU Ormož, ki jo sestavlja pet tekmovalk, bolj sramežljiv pred fotoaparatom, so za okrepitev poskrbeli moški kolegi.
občin, ocenjuje tekmovanje kot uspešno, težava pa je v tem, da se zasedbe ekip menjujejo, niso veno iste, ker vedno kdo manjka, zato je tak sistem precej neučinkovit. Je pa takšen pokal seveda lepo priznanje posamezniku, še posebej posrečeno pa je, da sta prva mesta v moški in ženski kategoriji osvojila zakonca Horvat iz Središča.
Minuli petek pa se je na kegljišču v Ormožu pomerilo kar 20 ekip, ker je imelo DU Miklavž pri Ormožu kar tri ekipe. Nastopilo je deset ženskih in deset moških ekip. Prehodni pokal je v moški konkurenci osvojilo DU Zarja Kog, pri ženskah pa so slavile članice ekipe 1 DU iz Ormoža.
Z visečim kegljanjem se v treh občinah ukvarja okrog 110 do 120 tekmovalcev, ki bodo tudi prihodnjo sezono nadaljevali s tekmovanjem. Viseča kegljišča so postavljena v vseh krajevnih središčih, postavila pa so jih društva sama. Keglja-či se udeležujejo tudi drugih prireditev in tekmovanj, največ se jih zbere na Dnevih turizma na Kogu, kjer se lahko za zmago poteguje okrog 400 tekmovalcev iz vse severozahodne Slovenije. Kegljači pa tekmujejo tudi na krajevnih oziroma občinskih praznikih.
Sicer pa je med upokojenci priljubljeno tudi balinanje, stezno kegljanje in streljanje z zračno puško. Viki Klemenčič Ivanuša
Konrad Janžekovič, zlata in srebrna medalja
Videm in Cirkulane, medtem ko imajo ostale haloške občine vinogradov bolj za vzorec. Nekoliko drugačen vrstni red je pri številu sadik, kjer sicer še vedno prednja-či občina Zavrč, sledijo pa ji Videm, Cirkulane in šele nato Podlehnik. Največ polnilcev (vina) je registriranih v Vidmu, sledi mu Podlehnik, nato pa Cirkulane in Zavrč. Odstotkovno je v haloških vinogradih še vedno največ zasajenega laškega rizlinga (27,11 %), sledi mu mešano belo grozdje (23,73 %), ki ga je po mnenju Vebrove absolutno preveč, nato pa sovinjon, šipon, renski rizling, šardo-ne, rumeni muškat in komaj vzorčen delež rdečih sort.
Projekt priprave PTP Halo-žan je v nekaj besedah predstavil Andrej Rebernišek; zaenkrat je vsa zadeva še vedno v fazi priprave teoretičnega elaborata, kljub temu pa Re-bernišek upa, da bo letošnje grozdje naslednje leto že v polnitvi pod imenom PTP Haložan.
Nekaj več pomislekov okoli postavitve kriterijev za doseganje tega poimenovanja je izrazil Bojan Lubaj; spraševal se je, komu po meri bodo spisani in postavljeni kriteriji in ob tem menil, da je vprašanje, ali bodo vinogradniki in vinarji (razen Ptujske kleti) sploh sposobni in dovolj zainteresirani za doseganje postavljenih kriterijev in če ne bodo, bo PTP Haložan konec koncev le še ena znamka Ptujske kleti, ne pa znamka vina, ki bi jo lahko polnili tudi drugi vinarji po Halozah. Zanimalo ga je še, zakaj se v pripravo elaborata s kriteriji ne vključi konzorcij haloških vinarjev oz. vinogradnikov, na kar je Rebernišek povedal, da jih zaenkrat zastopa predstavnik Organizacije proizvajalcev vina Halo.
Sledilo je okušanje nagrajenih vin, ki so jih posamično predstavljali njihovi lastniki, vmes pa je tekla debata še o kriterijih letošnjega ocenjevanja vin kot tudi ocenjevanj nasploh, kjer so se vsi vinogradniki strinjali, da je poleg kvalitetnega vina potrebno imeti še precej sreče, slišati pa je bilo tudi kar nekaj kritik tako na delo ocenjevalne komisije kot na same prostorske oz. klimatske pogoje, v katerih so vzorce ocenjevali.
Bojan Lubaj, zlata medalja in naslov prvaka sorte VTC 11
Franci Plajnšek, zlata medalja
Zlatko Arnečič, zlata medalja
Robert Pungračič, zlata medalja, srebrna medalja in ka sorte VTC 11
Foto: SM
naslov prva-
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Vitomarci • Tradicionalna prireditev Muže
Igre brez meja
Društvo mladih Vitomarci že peto leto zapored uspešno organizira Igre brez meja, ki se nadaljujejo z veselico. Igre, polne smeha in zabave, povezujejo društva in ljudi v domačem kraju in drugod.
Društvo mladih občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah uspešno deluje že osmo leto. Njegov namen je sodelovanje in druženje vseh občanov in občank. Že peto leto pa pripravljajo tradicionalno prireditev Muže - Igre brez meja. To je dan igre, smeha, veselja in srečelova med društvi.
Na igre se je prijavilo devet ekip: Cestni, Bullsi, Askari team, Behetli, Društvo mladih Vitomarci (DMV), Odštekani, Optika, Space number 1 in Gazirani. Ekipe, sestavljene iz petih članov, so se medsebojno pomerile v šestih zanimivih igrah. Prva igra Sreča na deskici je med občinstvom sprožila pravo navdušenje. Tekmovalci so morali določeno pot prehoditi po ozkih deskah, glavno merilo za zmago pa je bil najhitrejši čas. V drugi igri (Olimpijska palica), so se člani tekmovalnih ekip morali večkrat uspešno zavrteti okoli palice in jo podati naslednjemu članu
svoje ekipe. Tudi pri tej zabavni igri Tekmovalci so se skušali prebiti skozi zahtevne ovire na poligonu.
Zmagovalna ekipa iger brez meja - Bullsi.
je zmagala ekipa z najhitrejšim časom opravljene naloge. Pri igri Lahkih nog naokrog so člani posamezne ekipe morali v najkrajšem času s smučkami »presmučati« čez vse ovire na poti do cilja. Največje zadovoljstvo med občinstvom je sprožila igra Telebajski. Dekleta in fantje so se podali v balonsko polje in skušali preluknjati čim več balonov, v katerih se je nahajal zaklad. Zmagala je ekipa z največ zakladi. Pri peti odigrani igri - Modne piste - so tekmovalci kotalili bale preko določene poti. Zadnja
igra (Poligon) je požela velik aplavz razgretega občinstva, saj so se tekmovalci skušali nerodno prebiti skozi zahtevne ovire na poligonu.
Uspešnost in zmogljivost ekip je ocenjevala kopica sodnikov. Ob prijetni glasbi ansambla Dinamika so ocenjevalci razglasili rezultate. Zmagala je ekipa Bullsi s 56 točkami, drugouvrščena je bila Cestna s 54 točkami, pokal pa so si prisvojili tudi člani ekipe Askari team s 53 točkami in osvojili tretje mesto.
Ines Selič
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (12.)
Nacionalni park Mole
Nacionalni park Mole je zgodba zase, saj le redko kje v Zahodni Afriki lahko spremljaš ogromne slone v oddaljenosti 20 metrov, za nameček pa še te pričaka kakšen krokodilček, ogromno vrst antilop, opic ter seveda nepregledna paleta ptičev, ki kar tekmujejo med seboj po lepoti. Prav tako je hotel Mole, ki sicer predstavlja zajeten finančni zalogaj za nizkoprora-čunskega popotnika, izredno prijeten in s prečudovitim pogledom na jezerce, prav tako pa premore nekajmetrski bazen. Če si seveda želiš ogledati vse lepote naravnega parka, se je potrebno zgodaj zjutraj odpraviti na pohod z oboroženim vodičem. Še danes resno dvomim, da je bila puška uporabljena v zadnjih 20 letih, a vendarle obstaja občutek večje varnosti. Vsekakor pa sta pohod in vodič vredna svoje cene, saj se res lahko skoraj spoprijateljiš s temi mogočnimi živalmi. Prav neverjeten občutek in doživetje je opazovati slone v njihovem naravnem okolju, njihove prehranjevalne navade in nenazadnje njihovo skrb za mlajše člane črede, pri čemer pogosto pokažejo svojo agresivnost. Tudi ljudje v nacionalnem parku so precej prijazni in ti poskušajo kar se da prikazati divje življenje živali, prav tako pa so zelo na trnih, če se kakšen izmed teh orjakov nevarno približa skupini turistov. Po triurnem pohodu se seveda prileže kopanje v hotelskem bazenu, še posebej ob dejstvu,
da so nas spremljale hudičevo visoke temperature zraka. Zadnji dan v nacionalnem parku so naju presenetili še babuni, opice, ki so se odločili obiskati naše sobe in hotelske prostore. Ker je bila prisotna celotna opičja družina, so samci postali presenetljivo agresivni in le stežka so se nekateri gostje zoper-stavili njihovi napadalnosti. Hotelsko osebje pa je le z nasmeškom na obrazu hitelo pojasnjevati, da jih je potrebno le prestrašiti, pri čemer ni pomembno, ali v njihovo bližino zalučaš kamen, ali uporabiš svoje glasilke. Na srečo so se opice kaj kmalu odpravile nazaj v divjino, mi pa smo bili seveda tako zelo ponosni na svoje fotografske dosežke. Polna vtisov in novih doživetij sva kar težko zapustila ta prečudoviti nacionalni park in se podala v vasico Lara-banga, ki premore najstarejšo mošejo v državi. Larabanga se nahaja dobrih 5 kilometrov izven nacionalnega parka in kmalu ob vstopu v vasico dobiš občutek, da se je čas v njej ustavil. Popolnoma vse hiške so zgrajene iz blata in kot strešina se uporablja posušeno rastlinje, ljudje pa seveda živijo brez elektrike, tekoče vode ali tlakovanih ulic. Ponovno sva uživala preprostost afriškega življenja, ki sva ga dopolnila z tradicionalnimi severnoganskimi jedmi. Prav kmalu sva se spoprijateljila z domačinom, ki nama je razkazal prečudovito mošejo iz 15. stoletja. Domneva se, da gre za eno najstarejših
Foto: Uroš Zajdela
Pogled na prečudovito življenje teh ogromnih živali, ki se hladijo v jezercu.
mošej iz balata v Zahodni Afriki in njena zgodovinska veličina te popolnoma prevzame. Najin vodič nama je z velikim ponosom predstavil popolnoma novo vaško šolo, ki premore vsega štiri učilnice in nekaj stolov. Mnogi starši v vaseh si seveda ne morejo privoščiti šolanja svojih otrok, saj je preprosto preveliko finančno breme zanje. V ta namen se nekateri veliki možje, kot sta brata Salia, ki sta mimogrede tudi obiskala Slovenijo, odločijo zgraditi lastne šole, ki so praviloma brezplačne, delujejo na osni prostovoljnosti. Še sreča, da obstajajo taki ljudje in z velikim veseljem sva prispevala nekaj dolarjev za obnovo učilnic. Takšni projekti seveda predstavljajo nekoliko svetlejšo prihodnost za revne družine in njihove otroke, nenazadnje se vsaj naučijo brati in pisati, kar je velika redkost v tem delu Gane. Kar hitro lahko opaziš izredno veliko razliko med relativno bogatim južnim delom države in izrazito revnim severnim delom Gane, pri čemer se revščina stopnjuje z vsakim metrom, ki ga storiš v smeri Burkine Faso. Vendarle pa le redko srečaš zaradi lakote povsem izčrpanega domačina, saj ljudje živijo z naravo in le-ta jim zagotavlja hrano.
Po nekajdnevnem oddihu v tej prečudoviti vasici sva pot nadaljevala v smeri mejnega prehoda z Burkino Faso in pri tem naletela na povsem nepredstavljivo nesramnost ljudi. Seveda sva imela kar precej težav z odhodom iz vasice Larabanga, saj je bil edini avtobus, ki povezuje vasico s civilizacijo, povsem zaseden, naslednji pa odpelje šele naslednji dan, kar pa je bilo zaradi omejenosti s časom povsem nepredstavljivo. Zahvaljujoč veliki sreči sva uspela ustaviti tros-tros (kombi), ki naju je popeljal do naslednje vasice, od koder sva nadaljevala pot proti mestu Wa, ki je prestolnica severozahodnega dela Gane. Zaradi vseh neprijetnih pripetljajev in dokaj zastrašujočih pogledov domačinov, ob tem je pač potrebno poudariti poraz ganske nogometne reprezentance, zaradi česar so krivili belopoltega egiptovskega sodnika, sva kar najhitreje zapustila mesto Wa in se poskušala še isti dan prebiti do mejnega prehoda z Burkino Faso, kar pa je predstavljalo misijo nemogoče. Vendarle sva uspela ujeti tros-tros, ki povezuje mesto Wa in mejni prehod, vendar
Foto: Uroš Zajdela
Osrednja prometna žila med tretjim največjim mestom v Gani, Tamale, in nacionalnim parkom Mole.
sva ponovno cel dan preživela v družbi še dvajsetih sopotnikov v kombiju. Šele pozno večer sva prispela do mejnega prehoda, vendar sva bila zaradi zaprtja le-tega prisiljena preživeti še dodatno noč v Gani. Vendar se s tem nisva preveč obremenjevala, saj sva želela odkriti še način življenja v tem skrajnem
severnem muslimanskem delu države. Vendarle pa sva bila zaradi vožnje preveč utrujena, da bi opravila še kakšno »raziskavo«, tako da sva se zelo hitro odpravila v deželo sanj. Naslednji dan naju je pričakala povsem nova Afrika, ki jo lahko doživiš le v Burkini Faso.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
M
BRUNCH	,, „.......
Grand Hotel Primus
Vsako nedeljo med 11. in 14. uro v restavraciji Grand Hotela Primus. ""SST™
BUCA FESTIVAL 13.9.-10.10.2008 Mesec jedi iz buč v restavraciji Žila!
20. in 21.9. med 10. in 13. uro pred restavracijo Žila Predstavitve trebljenja in luščenja buč, ljudsko petje, stojnice s prodajo bučnega olja, semen in drugih proizvodov povezanih z bučami.
Terme Ptuj
Termalni Park Terme Ptuj Odpiralni čas:
Zunanje kopališče ■ vsak dan od 9.00 do 20.00 Notranje kopališče - vsak dan od 7.00 do 22.00, petek in sobota do 23.00
V DRUŽBI Z ZVEZDAMI: Večerja z EROIKO
30.10.2008 v Grand Hotelu Primus
' I V.
Termalni Park
TartnPM

Grand Hotel Primus
SWHCmSAttBOKIS *****
Foto: s
Kuharski nasveti
Krompirjevo testo
Krompir je eno izmed najpogostejših živil naše in tuje kuhinje, in to najbrž ravno zato, ker ponuja toliko raznovrstnosti in raznolikosti in je dostopen vsem. Ker ga v prehrani uporabljamo že vse od časa Marije Terezije, ga imajo radi tako mladi kot starejši ljudje. Priprava krompirjevih jedi tudi ni tako zahtevna. Danes imamo na tržišču različne sorte krompirja, ki jih lahko uporabljamo za točno določen toplotni postopek, tako doma čvrste sorte uporabljamo za pečenje, cvrenje in tiste jedi, kjer želimo, da krompir po kuhanju obdrži lepo obliko, na primer pri francoski solati, delno čvrste prav tako za pečenje, cvrenje in še praženje, mokaste sorte pa so primernejše za pripravo krompirjevega testa.
Krompirjevo testo spada med gnetena testa. Za njegovo kvaliteto je pomembno razmerje med količino krompirja in moke. Od krompirja uporabljamo škrobnati krompir, ki naj bo suh. Krompir skuhamo in še mlačnega pretlačimo, nato mu dodamo mešanico ostre in mehke moke, lahko tudi samo ostro moko, za rahljanje testu dodamo še malo maščobe oziroma margarine ali masla. Če testo po pripravi dalj časa kuhamo in da nam jedi ne razpadejo, dodamo še vezivno sredstvo oziroma jajca. Če je testo zelo vlažno, »pocasto«, lahko dodamo še pše-nični zdrob. Testo ne glede na to, ali pripravljamo slane jedi ali sladke, rahlo solimo.
Iz krompirjevega testa si lahko pripravimo tri večje skupine jedi, krompirjeve cmoke,
Tačke in repki
Zobje pri kuncih in ostalih glodavcih
Prispelo je nekaj podobnih vprašanj, in sicer s problematiko zob pri domačih kuncih. Kako reševati hitro rast zob in zaradi prevelikih zob neješčnost in kako lahko na težavo vplivamo s prehrano.
Problematika zobovja je značilna za domače kunce, ki smo jih dolgo uvrščali med godalce, spadajo pa v red Lagomorpha, saj imajo v zgornji čeljusti dva para sekalcev, večje spredaj in dosti manjše zadaj. Navzven vidimo sekalce kot ozke dletaste zobe, dva, ki rasteta iz zgornje čeljusti in dva iz spodnje. Ob straneh je čeljust prazna, zadaj pa ima kunec ploščate kočnike. Ko kunec je pomika spo-

j

ki so lahko sladki in jih ponudimo kot sladico, ali slani in jih ponudimo kot prilogo ali kot uvodno jed. Krompirjevi svaljki in hrustanci so slane jedi in jih najpogosteje ponudimo kot priloge ali samostojne jedi skupaj z omakami. Krompirjevi štruklji so polnjeni z najrazličnejšimi nadevi, kuhani v kuhinjskem prtiču ali foliji in poljubno za-beljeni.
Za vse omenjene skupine jedi si pripravimo osnovno krompirjevo testo, ki ga pripravimo iz pol kilograma olupljenega in na krhlje narezanega krompirja, ki mu prilijemo vodo, jo solimo ter ga damo kuhat. Lahko kuhamo tudi celi neolupljen krompir. Kuhan krompir odcedimo, še vročemu dodamo 3 dekagrame masla ali margarine in ga pretlačimo skozi pasirko ali cedilko. Mlačnemu krompirju dodamo 18 do 19 dekagramov moke, pol ostre pol gladke moke, če ste uporabili škrob-nati krompir, pri čvrstih sortah uporabite samo ostro moko. Dodamo še jajce in 3 dekagrame pšeničnega zdroba. Če dobite precej mehko testo, drugič dodajte moko, jajce in zdrob, ko se krompir popolnoma ohladi.
Iz tako pripravljenega testa si lahko pripravimo veliko različnih jedi. Krompirjeve svaljke pripravimo tako, da vzamemo del testa, ga položimo na večjo pomokano desko, oblikujemo
podolgovati večji svaljek in ga narežemo na manjše enako velike svaljke, ki jih skuhamo v slanem kropu ter pred servira-njem zabelimo s prepraženimi drobtinicami, kislo smetano, prepraženimi lešniki ali man-dlji, prepraženo slanino in podobno. Kuhamo jih v slanem kropu 5 do 10 minut, odvisno od debeline svaljkov.
Če narezane svaljke poljubno paniramo in ocvremo, dobimo ocvrtke ali hrustance. Tem lahko izboljšamo videz in okus tako, da v krompirjevo testo zgnete-mo manjšo količino sesekljanih zelišč, drobnjaka, peteršilja, špinače in blitve. Lahko tudi kuhano in sesekljano meso, perutnino, ribe, prekajeno svinjino. Lahko tudi sesekljano lupinasto sadje, kot so orehi, lešniki in mandlji, odvisno od tega, kako jih ponudimo. Če jih ponudimo kot prilogo k mesnim ali zelenjavnim jedem, dodamo manj dodatkov, če jih ponudimo kot samostojne jedi ali kot uvodne jedi, pa naj bodo dodatki čim bolj domiselni in raznoliki.
Za krompirjeve štruklje krompirjevo testo razvaljamo na pomokani deski, lahko pa oblikujemo tudi pravokotnik kar z rokami, da se testo na desko ne prime. Testo razvaljamo 1 centimeter na debelo. Nato ga premažemo z razžvrkljanim jajcem in potresemo z nadevom.
Tisti, ki jih še niste pripravljali, poskusite najprej s prepraže-nimi drobtinicami, ki jih pre-pražimo s pomočjo margarine, svetlo rjavo, tako da je zmes gosto tekoča. Nadevamo jih lahko tudi s prepraženo čebulo, med katero smo zmešali nekaj sesekljanih listov špinače ali blitve in preden štruklje zavijemo, jih potresemo s koščki ovčjega sira. Nadev je lahko sestavljen tudi iz kuhane zelenjave, kot je grah, korenje, brokoli, ker je v tem času tudi veliko gob, lahko tudi s prepraženimi gobicami.
Kadar štruklje pripravljamo kot samostojno jed, jih lahko nadevamo tudi z mesno sekani-co oziroma mletim mesom, ki ga nekoliko bolj začinimo. Vse omenjene štruklje nato zavijemo in nato položimo na kuhinjsko krpo, ki smo jo dobro po-tresli z ostro moko. Povežemo z vrvico in kuhamo 40 minut. Voda naj počasi vre. Namesto kuhinjske krpe lahko uporabite tudi folijo, ki jo na rahlo premažete z belim oljem in temeljito zavijete. Če testo razvaljamo na manj kot 1 centimeter, štruklje kuhamo le 20 do 30 minut. Kuhane vzamemo iz vode, počakamo 5 do 10 minut, jih odvijemo, narežemo in ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. Če jih ponudimo kot samostojno jed, zraven serviramo solato.
Vlado Pignar
dnjo čeljust na hitro naprej in nazaj, z drgnjenjem spodnjih in zgornjih sekalcev drobi oziroma zmelje krmo. Prav tako si zobke pri uživanju krme tudi intenzivno brusi. Če se zgodi, da si kunec zlomi sekalec, drugi sekalci zaradi nezmožnosti brušenja tako zrastejo, da kunec ne more več jesti, včasih tudi ne zapreti gobčka. V takih primerih je potrebno obiskati veterinarja, ki bo s posebnimi
klešči odščipnil ostale sekalce na ustrezno velikost, da bo kunec lahko spet jedel. Ker kuncu zobki rastejo neprestano, so lahko po 14 dneh že tako veliki, da spet onemogočijo jemanje hrane. Najbolje je, da zaprosimo našega veterinarja, da nam pokaže, kako se zobki odšči-pnejo, kako se kunca fiksira, oz. prime pri tem opravilu, da ne pride do poškodb jezika, dlesni. Svetoval nam bo tudi, kakšne klešče naj kupimo. Če se tega ne bomo naučili sami storiti, bomo morali obiskati veterinarja vsakih 14 dni. Do zgoraj omenjenih težav prihaja pogosto tudi zaradi anatomskih nepravilnosti v čeljusti, kar je zelo pogosta težava okrasnih domačih kuncev. Pogosto so tudi zobje zadaj v čeljusti, imenovani kočniki, tako problematični, da kunec ne more zapreti ust. Sprednje zobke lahko lastnik sam korigira, zadnjih pa ne. Potrebno je rentgensko slikanje glave in kasneje glede na izvid puljenje kočnikov, ki ovirajo zapiranje ust. Zadeva je lahko zelo neprijetna in pogosto težko rešljiva. Tudi nepravilna prehrana kuncev je lahko
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
vzrok omenjenim težavam. Paziti moramo, da kunec zaužije dovolj sena oziroma vlaknine. Največjo napako delajo lastniki, ko pretirano hranijo z brike-ti, kajti kunec se briketov naje do sitega in ne čuti več potrebe po senu. Svoje energetske potrebe je z briketi pokril in se mu ne ljubi žvečiti sena, žvečenje sena pa je nujno za obrabo sprednjih sekalcev. Lastniki malih okrasnih kuncev in tudi ostalih glodalcev morajo pri pojavu neješčnosti obvezno odpreti gobček živalci in preveriti, ali niso zobki predolgi in žival ne more jesti. Nedol-go tega smo v naši ambulanti pomagali majhni veverički, ki ji je zobek zrasel polkrožno in se zapičil v zgornjo čeljust. Po odstranitvi se je prerodila in začela veselo jesti. Prirojenim anomalijam zob in čeljusti pa je pogosto kriv incest, kar pomeni parjenje v ožjem sorodstvu, ki je zelo pogosto prav pri okrasnih kuncih. V takih primerih pa je potreben kirurški posegi, da lahko kunec ponovno žveči hrano.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Jesen v vrtu
Prijetno in toplo pozno poletno vreme je vrtno naravo v obdobju, ko je pričela poje-njavati v vegetaciji, z dozorevanjem svojih plodov, se razdajati z bogato letino ter se polagoma že pričela pripravljati na zimski počitek, ponovno oživelo. Na prizadetih območjih po toči in viharju si je vrtna narava s pomočjo skrbnih vrtnarjevih ročic in ustrezno nego vrtnega rastja že toliko opomogla, da se bo do pozne jeseni še uspela pripraviti za prezimitev.
V SADNEM VRTU je septembra najpomembnejše in tudi najprijetnejše opravilo obiranje in spravilo v jeseni zorečih sadnih vrst in sort. Značilno za pozno zoreče sorte jabolk in hrušk ter lupinastega sadja orehov in lešnikov je, da so si v daljši vegetacijski dobi z razliko od jagodičevja, koščičarjev ter poleti zorečih peškarjev z asimilacijo pridobili kakovost, kar vpliva na njihovo trpežnost hranjenja v sveži in predelani obliki. Da ujamemo največ tistega koristnega in kakovosti, ki jo je narava nudila, je pri sadju pomembno ugotoviti pravi čas zrelosti in skrbno obrati ter spraviti pridelek. Jabolka in hruške v času dozorevanja pridobivajo na kakovosti, debelosti in barvi. Dozorele plodove obiramo v več časovnih presledkih, najbolj dozorele in na soncu izpostavljene in obarvane plodove oberemo prednostno, da zaostali v debelitvi in zasenčeni v nekaj dneh dozorevanja dohitijo zaostanek. Obirati pričnemo s spodnjih vej, da naključno odpadli plodovi z višjih vej ne bi poškodovali spodnjih. Med obiranjem in prenašanjem plodove varujemo pred odtisi in poškodbami, kar je posebej pomembno za plodove, ki smo jih namenili za hrambo v svežem stanju. Plod brez peclja ni primeren za hrambo, če pa se nam je med obiranjem odlomila tudi brsti-ka, na njej v prihodnje ne bo več sadeža.
Oreh je zrel, ko se od plodu loči zelena lupina, lešnik pa, ko izpade iz zelene ovojnice. Plodove lupinarjev po potrebi ope-remo ter v eni plasti razgrnjene na zračnem čistem prostoru na podstrešju posušimo. Ko so jedrca popolnoma suha, jih hranimo v zračni embalaži v suhem prostoru dobro zavarovana pred glodavci.
i \ : wmm

Po obiranju iz sadnega vrta pospravimo ostanke ter poberemo in odstranimo neuporabno sadje, polomljene in bolne veje pa porežemo. V malinjaku porežemo odmrle, izrojene in zasušene rozge pri tleh. Iz nasada jih odstranimo in sežgemo, da v njihovi sredici preprečimo prezimitev malinove muhe.
V	OKRASNEM VRTU so v poznem poletju in zgodnji jeseni nekatere vrste okrasnih enoletnic, trajnic in lončnic še v polnem cvetju. Negujemo jih in izrezujemo jim odcvetele cvetove ter poškodovane, bolne in prezimne posušene poganjke, dokler to zmorejo oziroma do nastopa jesenskih slan. Lončnice, ki jih moramo pred pozebo prenesti v varovano hrambo, pričnemo redkeje zalivati, s čimer se prično priprave na zimsko mirovanje. Kakteje polagoma nehamo zalivati, božični kaktus, ki se mu v tem času pričenja že drugo obdobje počitka, pa prenehamo zalivati vse dokler se ne bo pričel prebujati za zimsko cvetenje.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v tem mesecu prijetnejše, pestrejše in bolj delovno, kot je to v pomladanskih mesecih. Spomladi opravljamo le setve in posaditve vrtnin, v tem prehodnem obdobju poznega poletja v zgodnjo jesen pa pobiramo in pospravljamo pridelke vrtnin, negujemo in pripravljamo posevke za ozimnico ter sejemo prezimne vrtnine za rabo v pomladanskih mesecih.
Od korenčnic najprej izkopljemo korenček. Izkopati ga je potrebno, dokler še ima svežo zeleno cimo, potlej pa prično koreni pokati in so za hrambo neuporabni. Nepoškodovane korene hranimo zakopane v pesek v hladni kleti. Čeprav pe-teršilj dobro prezimi na prostem, vendar zelenih listov ne moremo nabirati izpod snega, zato je sedaj čas, da nekaj korenov presadimo v korito ter preko zime namestimo v svetlem prostoru.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 12 septembra- IS, septembra
12-petek	13-sobota	14-nedelja	15-ponedeljek
16-torek	17-sreda	18-četrtek |j|	
Foto: OM
Mit #4: Nekateri ljudje imajo enostavno čudežni dotik
Lahko je misliti, da imajo uspešni nepremičninski investitorji neke vrste čudežni dotik. Ampak kaj takega ne obstaja. To so zgolj ljudje, ki vidijo priložnosti, jih znajo uresničiti in narediti dobičkonosne.
Zamislite si katerikoli kos zemlje v velikosti 10 arov. Recimo, da je parcela na vseh straneh polna trgovin in ima 2 trgovska centra, ki sta si blizu. Blizu je tudi velika tovarna mikročipov, ki zaposluje približno 1000 delavcev.
Vprašajte graditelja domov in videl bo 40 enodružinskih hiš na 10 arih. Vprašajte splošnega gradbinca in videl bo 10 luksuznih nepremičnin. Vprašajte komercialnega razvijalca in videl bo nov trgovski center, s specializiranimi trgovinami in restavracijami. Vprašajte stanovanjskega razvijalca in videl bo 150-enotno skupnost s klubsko hišo, bazenom in fitnesom. Še en drug komercialni razvijalec, specializiran za pisarniške dejavnosti, lahko vidi trinadstro-pno pisarniško zgradbo. Z drugimi besedami, vsak vidi posestvo drugače in vsaka vizija bi prinesla različno raven finančnega vložka, nekatere boljše, nekatere slabše.
Pomemben del prepoznavanja priložnosti je zdrava pamet. Ljudje, ki naj bi imeli čudežni dotik, uporabljajo zdravo pamet ob pogledu na nepremičnino in priložnosti.
V našem primeru mi zdrava pamet pove, da bi bila gradnja domovanj po naročilu slaba izbira, prodaja bi bila težka zaradi nasičenosti s prometom in trgovino. Enodružinske hiše bi bile ravno tako tvegane. Dodatne trgovine bi lahko prišle v poštev, če bi razvijalec lahko privabil visoko-kvalitetne trgovce na to lokacijo. Ampak trgovci lahko že operirajo v drugih bližnjih trgovinskih centrih. V tem primeru imata največ potenciala nepremičnina z več enotami ali pisarniška nepremičnina. Zakaj? Zaradi bližnjega delavnega sektorja, odsotnosti stanovanj v tem območju, bližine trgovcev in pomanjkanja pisarn za najem. V tem primeru ima razvijalec, ki želi graditi pisarne ali stanovanja, največjo možnost za uspeh in zdi se, da ima čudežni dotik. Ampak tukaj ni nobenega čudeža, le zdrava pamet.
Kako veste, da se zanašate na zdravo pamet? Lahko je. Če ima vsak, s katerim se pogovarjate, težave z razumevanjem vaše vizije, sta lahko prisotna dva primera: revolucionarna ideja, ki bi vsem zaprla usta. Ali pa slaba ideja, ki jo vsi spoznajo za slabo, razen vas. V 99 % primerov se zadnji primer izkaže za resničnega. Zapomnite si, če težko prodate zamisel za nepremičnino, je zelo verjetno, da boste tudi vaš dejanski dokončan projekt težko prodali. In to vas bo stalo kar nekaj denarja!
Mitja Petrič
Modrosti iz sveta ameriških staroselcev
INDIJANSKI HOROSKOP - moč magične ljubezni (5)
Ko je dežela vsa bela zaradi debele zimske odeje, je na vrsti mesec, ki se po verovanju Indijancev imenuje mesec dolgotrajnega snega in praznuje Kanadski jelen (Strelec), ki sta mu med drugim blizu modrost in duhovna znanja. Zanimiv je tudi naslednji mesec (konec decembra), imenuje se mesec globokega sna Zemlje in praznuje Divja gos (Kozorog).
Kanadski jelen (Strelec) od 22. 11. do 21. 12.
Mistična simbolika: Simbolika jelena je ena zanimivejših simbolik. Veliko legend je ravno v povezavi z jelenom. Prav gotovo mu pripisujejo dejstvo za dolgo življenje, kajti med njihovim verovanjem so bili prepričani, da so povezani z drevesi, še posebej z bori. V vsej zgodovini je veljal za duhovnega učitelja, ki ima v sebi neko nadnaravno moč. Na drugi strani je med njihovimi lastnostmi tudi bojazljivost in vendarle jim to pričara neko čarobnost. Če že omenjamo jelena, ne smemo pozabiti, da ima močan vpliv na daljnem severu, kajti ravno Rudolf z rdečim noskom pomaga Božičku, z ostalimi jeleni seveda. Jelenov klic je zelo vztrajen in s tem doseže tisto, kar išče. Duhovna narava jih spremlja na vsakem koraku. Osebne značilnosti: oseba v znaku Kanadskega jelena je rojena v mesecu dolgotrajnega snega in imajo
zelo dobro razvito intuicijo, so zelo svobodnjaško nastrojeni in tako je jasno nakazano, da ne prenesejo nekega omejevanja. Po naravi so zelo nagli in direktni in ravno zaradi tega jim je včasih le s težavo slediti. Pri vsem tem pa velja omeniti, da niso agresivni, prav nasprotno, so zelo tolerantni. Kljub vsemu lahko vsakemu povedo na direkten način svoje razmišljanje. V osnovi so zelo pravični in odprti glede svojih misli, tako težijo k neodvisnosti in imajo običajno malo pravih prijateljev - znancev pa nadvse veliko. Solarni aspekt Kanadskega jelena teži k entuziazmu, ljubezni do živali, potovanj duhovnosti, humorja in so veliki idealisti. Ko si zastavijo cilj,
strumno delujejo v smeri dosega le-tega. Znani so po tem, da svoje otroke zelo hitro sprostijo iz svojih peruti. Nižji tip Kanadskega jelena pa je nagnjen k neuravnovešenemu tveganju, hvaljenju in špekulacijam. Nakazano je, da so takšni ljudje tudi zaznamovani po tem, da letajo iz cveta na cvet v ljubezni. Zelo dobro se razumejo z Jelenom (Dvojčka), Jesetrom (Lev), Rdečim jastrebom (Ovnom) in Krokarjem (Tehtnica). Zdravilna rastlina je bor, ki simbolizira pokončnost in samotnost. Iz sveta mineralov pa je obsidian - temno zelen kamen, ki so ga včasih uporabljali za žrtvovanje (namaz na konici noža). Odklanjal naj bo uroke, pomagal pri celjenju ran in prerokovanju. Barva Kanadskega jelena je črna.
Divja gos (Kozorog) od 22. 12. do 20. 01.
Mistična simbolika: najbolj zgovorne legende prihajajo iz Kitajske, kjer je gos simbol za divjo raco. Kajti po stari navadi imajo divje živali prednost
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
pred domačimi. Zanimivo je, da so upodobljene tako v književnosti kot v slikarstvu. Znane se po svojih selitvah in tako na poti iz enega doma v drugega preživijo veliko zanimivih in sila nenavadnih stvari. Kadar Kitajci govorijo o jokajočih divjih goseh, to pomeni, da govorijo o beguncih, ki so morali iz tega ali onega razloga zapustiti svoj dom. Gos je največkrat v keltski kulturi lahko labod in zaradi tega ima v sebi nek diamant, ki se sveti in raste. Največkrat v zgodovini pa so znale
na svoj način napovedati prihodnost (opozoriti na naravne nesreče). Osebne značilnosti: oseba v znaku Divje gosi je rojena v mesecu globokega sna Zemlje in to pomeni, da so globoko v svojem bistvu zelo analitični in zelo natančni. Od malih nog znajo narediti določeno selekcijo. To so bitja, ki so v osnovi naklonjena tradiciji in se običajno gibajo po znanih, dobro utrjenih poteh. Novosti ne prenesejo in jih sprejmejo le s težavo, šele ko ni druge rešitve. Zelo veliko se posvečajo zunanjemu videzu in po naravi so občutljivi. Tako so lahko hitro užaljeni in stvari ne pozabijo prav na hitro. Zelo dobro se razumejo s Pumo (Ribi), Detlom (Rak), Rjavim medvedom (Devica) in Kačo (Škorpijonom). Zdravilna rastlina je breza, ki simbolizira nadnaravno moč in pogum. Nakazuje pa tudi pravo pot in je luč, ki vodi iz teme, so prepričani modreci iz Daljnega zahoda. Če brezo uporabljaš pravilno, je to lahko tudi priložnost, da postaneš jasnoviden -in zaradi tega je cenjeno drevo. Prav takšne lastnosti ima tudi njihov zaščitni kristal kvarc. Naj omenim še dejstvo, da so to ljudje, ki so zelo delavni in tako nikoli ne počivajo in imajo vedno nove in nove naloge. Barva Divje gosi je bela.
Prihodnjič: Vidra (Vodnar) in Puma (Ribi) Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas, za vse nas...
Osebnostna rast in motivacija
Spet je september, za mnoge lep mesec, za nekatere naporen, za marsikoga nov začetek, novo obdobje, za vse, ki stremimo k učenju, pa je to spet začetek novega šolskega obdobja.
Novo šolsko obdobje po zasluženih počitnicah, po odmoru, dopustih, brezskrbnih dneh. V novo šolsko obdobje ne gredo samo šolarji in dijaki, temveč tudi vsi mi, ki se zavedamo, da je naše celotno življenje učenje. Vsi, ki začutijo, da se njihovo življenje ne odvija tako, kot bi želeli, ali pa so na svoji poti spoznali, da bi želeli vedeti več o sebi, o vseh vidnih in nevidnih silah, ki delujejo v naših življenjih, se podajamo na pot večnega iskanja, spoznavanja in učenja veščin, ki se jih v šoli nismo naučili, pa tudi naše okolje nam ga ni dalo. Podajamo se na pot učenja za srečnejše in lepše življenje, v skladu z naravo, v skladu s harmonijo na vseh nivojih, z vsem, kar nam prihaja v vsakdanjem življenju naproti. Osebnostna rast je življenjska rast nas kot osebe. Vsako živo bitje se giba, diha, prehranjuje, raste, vse v naravi poteka po podobnem ciklusu. Ljudje smo razumska bijta, ki imamo svobodno voljo in se lahko sami odločamo, kako se bomo gibali, dihali, prehranjevali. S tem, ko se odločimo za svoj način življenja, pa se hkrati odločamo tudi za svojo individualno rast. Ta rast se pojavi v naši notranjosti in se kasneje izraža v naši zunanjosti. Npr., če se preveč in nepravilno prehranjujemo, se nam bo to najprej poznalo v našem želodcu in črevesju, ker nas bo tiščalo, nam bo neprijetno, ne bomo sproščeni. Če bomo tako delali več časa, se bo kasneje to tudi izrazilo na našem telesu, s preveč kilogrami in oblogami tam, kjer niso potrebne. To je rast v negativno smer. Posledično se bomo vse več časa slabo počutili, neprijetno nam bo pred drugimi v družbi, nerodno zaradi negibčnosti in postajali bomo vse bolj nevoljni in razdražljivi. Če v našem življenju ni vse tako, kot bi moralo biti, tudi naša samozavest pade, pade motivacija za
delo, za izboljšanje uspehov in spet smo nezadovoljni s seboj, svoje nezadovoljstvo pa širimo tudi med svojo družino, med ljudi, ki jih imamo radi. S tem povzročamo nevšečnosti njim in sebi. Vrtimo se v krogu in ne vemo, kako bi se rešili. Tudi v službi se naše nezadovoljstvo lahko izraža na več načinov: smo zadirčni do sodelavcev, pa ne vemo točno, zakaj. Lahko imamo dober dan in nam vse gre dobro, pa nas zmoti kakšna mala zadeva in se nam vse obrne na glavo. Moramo vedeti, da vsaka stvar, ki nas moti, vse, kar nam ne gre dobro, ali pa, če nam kdo kaj pove takšnega o nas, da nas razjezi, vse je odraz nas samih in za vsak odziv smo odgovorni mi sami. Kako se bomo odzvali, kaj rekli komu, ki ga srečamo, vse to je v nas, v naši notranjosti. Ljudje, s katerimi se družimo, srečujemo, nam je prijetno z njimi, prihajajo v naše življenje zato, da nas opozorijo, kaj je dobrega v nas, kakšni smo mi sami in katere dobre lastnosti imamo. Zato se nam je lepo družiti s takšnimi ljudmi, smo srečni, ko jih srečamo in nam je v veselje, da smo z njimi. Ljudje, ki jih srečamo in se z njimi ne razumemo, so nam tuji, ali pa nas moti njihovo obnašanje, nas neprijetno vznemirijo, pa so naši učitelji, ki nam kažejo, kje, na katerem področju smo še šibki oz. kje bi se lahko izboljšali, kaj naredili, da bi nam bilo lepše, da bi bili bolj zadovoljni s seboj in z vsemi, ki so nam dragi. Marsikdo tega noče videti, ker bi potem moral nekaj spremeniti pri sebi in raje odide stran ali pa si misli, da ta družba ni dobra za njega. Vsi se lahko razumemo z vsemi ljudmi, če to le hočemo, vsi smo lahko med seboj prijateljski, če se le želimo malo prilagoditi in ne gledamo samo sebe, svoje sebičnosti, temveč pogledamo tudi drugo plat, druge ljudi, saj imamo vsi pravico do svoje-
ga mnenja, do svobodne odločitve, zato tudi prevzemamo odgovornost za svoja življenja. Nekaterim je dobro v revščini, odrekanju, drugim pa v velikem materialnem bogastvu. Vsi smo ljudje, živa bitja in kot takšna se moramo ceniti. Koliko bomo znali ceniti sebe, koliko bomo zadovoljni s seboj, toliko pomembnosti in zadovoljstva bomo lahko dali tudi drugim ljudem. Vse se izraža iz naše notranjosti navzven, zato počistimo svojo notranjost in naredimo red v našem življenju. Red v svojem osebnem življenju nam prinese zadovoljstvo in uspešnost v medsebojnih odnosih. Naša notranjost, naša osebnost je tako bogata, je tako čista, koliko se to izraža tudi v našem zunanjem svetu. Koliko reda imamo v svoji notranjosti, toliko se ga izraža tudi v vseh zunanjih zadevah - v službi, v partnerskih odnosih, v odnosih do otrok, do vseh ljudi. Koliko bogati smo v sebi, koliko razkošja si lahko dovolimo, toliko ga dobimo tudi v vsakdanjem življenju.
Postanimo najpomembnejša oseba v našem življenju, radujmo se vsakega dne, veselimo se prihoda ljudi, ki nas bodo opominjali na naše napake. Tako bomo pričeli osebnostno rasti, tako se bo naše življenje pričelo odvijati na boljši način, naše življenjske situacije bodo naenkrat postale svetlejše, naše življenje bo zasijalo v vsej svoji moči. Dovolimo si zadihati z vsemi pljuči in dovolimo zraku, da pride do vseh naših celic. Tako bo tudi naše telo pričelo funkcionirati polnejše, naši organi bodo zdravi in pripravljeni na vsakodnevne izzive.
Dovolimo sebi, naši osebnosti, da raste. Za telesno rast potrebujemo hrano, za osebnostno rast pa potrebujemo nove izzive, ki nam bodo pomagali, da presežemo svoje omejitve in strahove. Naučimo se premagova-
ti ovire, ki so nam preprečevale, da bi lahko postali boljši ljudje, prema-gajmo strah in tremo ter zaživimo tako, kot nam je bilo namenjeno.
Vsak človek se je rodil z namenom, da je zdrav, da je uspešen, da je srečen, ljubljen in zadovoljen na vseh področjih svojega življenja.
Skupina za osebnostno rast in motivacijo se srečuje vsak četrtek ob 19. uri. Vabimo vse stare in nove člane, da se nam po dopustu spet pridružijo in skupaj naredimo nekaj več zase, za svoje življenje.
Milena De Viktory,
društvo Feniks - kvaliteta življenja, Mariborska c. 15, 051 413 354.
Duševno zdravje
Šolska fobija
Metina hčerka se zjutraj, ko je treba iti v šolo, pritožuje, da ji je slabo, da jo bolita trebuh in glava. Kmalu za tem, ko ji dovoli ostati doma, znaki izginejo. To se njeni hčeri dogaja dan za dnem. Dalj kot je odsotna v šoli, težje jo je pripraviti do tega, da bi se vrnila. Meto zanima, kaj se dogaja z njeno hčerko.
Vedenje Metine hčerke je značilno za otroke s šolsko fobi-jo, neutemeljenim strahom pred šolo. Nekateri otroci imajo utemeljene razloge, da se šoli izogibajo: zajedljivega učitelja, prezahtevno delo ali šolskega nasilneža. V takih primerih je potrebno spremeniti okolje in ne otroka!
Prava šolska fobija je lahko oblika separacijske anksiozno-sti, stanja čezmernega strahu, ki traja vsaj štiri tedne, zaradi ločitve od doma ali ljudi, na katere je otrok navezan. Sepa-racijska anksioznost prizadene kake štiri odstotke otrok in mladih najstnikov in lahko traja vse do študija na fakulteti. Ti otroci pogosto prihajajo iz močno povezanih, skrbnih družin. Motnja se lahko razvije ob izgubi hišnega ljubljenčka, po bolezni ali ob prehodu na drugo šolo. Pri številnih otrocih s se-paracijsko anksioznostjo so vidni tudi znaki depresije: žalost, umik, apatija ali težave s koncentracijo.
Otroci s šolsko fobijo so ponavadi povprečni ali dobri učenci. Ko niso doma, so plahi in zadržani, do staršev pa se obnašajo svojeglavo, trmasto in zahtevno. Najpomembnejši element terapije je zgodnja, postopna vrnitev v šolo. Otroci se ponavadi po začetku terapije brez prevelikih težav vrnejo v šolo.
Šolska fobija je ravno tako lahko oblika socialne fobije - izrazitega strahu pred socialnimi situacijami in/ali izogibanja socialnim situacijam. Otroci s socialno fobijo se tako bojijo zadrege, da močno zardevajo, se potijo ali trepetajo, ko naj bi spregovorili pred razredom ali pa na ulici srečajo znanca.
Meti svetujem, da se s hčerko oglasi pri kliničnemu psihologu ali pedopsihiatru. Tu bo hčerka dobila ustrezno pomoč, pa tudi njej bo lažje.
mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Zasedba Pop design seje po več letih ponovno zbrala in posnela uspešnico Dum dum dum. Skupina bo nastopila tudi to soboto na naši prireditvi v Moškanjcih, sicer pa so s pevcem Miranom Rudanom posneli tudi novo verzijo pesmi Ne bom ti lagal.
;k-k-k
Respard je skupina petih glasbenikov iz Savinjske doline. Resneje skupaj delujejo od jeseni 2006. Zvrst, ki jo izvajajo, ni natančno določena (mešanica rapa, r&b in hiphopa). Skupina pa se je že odzvala na nesreče, ki pestijo naš planet. Posneli so skladbo z naslovom Naravne nesreče.
-k-k-k
Svetlolaska Maja Prašnikar je pred meseci končala razmerje s članom gorenjske skupine Kocka Denisom in se z Gorenjske preselila nazaj v domače Trbovlje.
Letos poleti je nekaj dni preživela na Krku skupaj s prijatelji, med katerimi je bil tudi raper Klemen Klemen. Ali se med glasbenikoma plete kaj več kot le prijateljstvo?
■k-k-k
Erik Ferfolja, ki kot pevec, maneken in voditelj že dlje časa spretno pluje v slovenskih medijskih vodah, je v krogu prijateljev in sedme sile na veliki zabavi upihnil 30 svečk. Velik jubilej zahteva tudi veliko zabavo in Erik kot perfekcionist jo je izpeljal natanko tako, kot je želel. V objemu grosupeljskega kazinoja je povabljence najprej pozdravil na terasi, kjer je sprejemal drobne pozornosti v obliki daril in kupe lepih želja v obliki izrečenih čestitk. Prišli so njegovi starši, prijatelji, sodelavci, pevski kolegi in predstavniki medijev.
-k-k-k
Pevka Manca Špik se je pred dnevi vrnila s Hvara, kjer si je dodobra napolnila baterije za prihajajočo delovno jesen. Manca vsako leto vsaj dvakrat odide na hrvaški otok, saj je nad tamkajšnjimi plažami, ulicami in ljudmi povsem očarana. Pravi, daje njen najljubši otok na svetu in je obvezna destinacija, ki jo obišče vsako leto. Kljub ljubezni do Hvara pa se Manca kmalu podaja še na grški otok Rodos, kjer bo 13 dni maksimalno uživala, oktobra pa znova zasedla slovenske glasbene odre.
-k-k-k
Pevka in manekenka Taya se v zadnjem času vse bolj posveča zdravi prehrani in športni aktivnosti. Ker poleg glasu danes na glasbeni sceni šteje tudi stas, sije svetlolaska najela osebnega trenerja fitnesa. To nalogo je zaupala razvpitemu Denisu Porčiču.
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. domen kumer, . petra pečovnik: kamasutra
^hubanda: nisi ta
8. panda:' jaz si želim
7. voyage: čas
■
6. tabu: pesek in dotik 5. carpe diem: ko si mi vzela srce 4. peter januš: daleč od oči 3. vlado kreslin, severa gjurin: abel in kajn 2. stereotipi: pokaži mi jo mal 1. anika horvat: danes jutri včeraj
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Uspešno leto pevke Tanje Žagar
Konec meseca avgusta se je ekipa Studia Gong in video produkcije DeLucca mudila na prelepih romantičnih krajih po Sloveniji, kjer so posneli čudovite slike novega, sedmega videospota pevke Tanje Žagar za njeno pesem Če brez ljubezni bi ...
Že ko je Tanja za pesem ustvarjala besedilo, so jo milozvočne harmonije pesmi navdahnile, da je pričarala enkratno besedilo posvečeno ljubezni in radosti do življenja. Prav tak pa je tudi videospot, ki se poigrava z impresijo naravnega okolja.
»V svoji 13-letni glasbeni karieri sem posnela najprej 12 videospotov z mojimi foxyca-mi, sedaj pa že kar sedmega samostojnega. Spoti so bili raznovrstni, posneti v glavnem v studiu ali v urbanem okolju ter seveda opremljeni z mnogo dodatnih vizualnih efektov, saj so bili vsi v svojem času moderni. Zato sem še toliko bolj uživala, ker je videospot za pesem Če brez ljubezni bi ... v celoti posnet v naravi. V njem niso uporabljeni nobeni posebni efekti, zgolj in samo prijetna avgustovska svetloba in izjemna lepota narave, ki nas obkroža,« je povedala simpatična Tanja.
Ob ogledu videospota se
bo v gledalcu zagotovo porodila misel, da Tanja spominja na znamenito Meto iz večnega slovenskega romantičnega filma Cvetje v jeseni. »Prišla sem v življenjsko obdobje, ko sem začutila, da mi ugajajo lepe melodije, drugačni zvoki. Rada imam slovenske popevke, rada imam dalmatinske melodije in klapsko glasbo, všeč so mi tamburaši. Vso to glasbo sedaj popolnoma drugače dojemam in čutim kot nekoč. Prav tako tudi moje pesmi v meni zbujajo močne emocije. Zaradi podobnega emotivnega naboja, ki ga vedno začutim ob gledanju filma Cvetje v jeseni, sem si želela, da bi to emocijo prenesla tudi na svoj videospot,« je še dodala nič več navihana, temveč zelo zrela mlada pevka Tanja Žagar.
Za Tanjo pa je v tem letu še en uspešen projekt. Konec meseca maja se je v blejski Festivalni dvorani odvijal zaključni koncert njene spomladanske koncertne turneje.
Filmski kotiček
Kako ugrabiti nevesto
Vsebina: Tom in Hannah imata platoničen prijateljski odnos že 10 let. On je privlačen samec, okoli katerega se vrti toliko deklet, da jih ubožec komajda uspe sproti »servisirati«. Tako mu ni težko upoštevati lastnega pravila: nikoli ne spati dvakrat zaporedoma z eno žensko, prav tako ne z isto žensko spati večkrat kot trikrat na teden itd. Nedorasli Tom tako lepo uživa življenje, vse skupaj pa se mu postavi na glavo, ko mu Hannah predstavi svojega zaročenca. Takrat ga stisne v želodcu in zave se, da je v Hannah zaljubljen ves čas, kar se poznata. Ker je navajen dobiti vsako žensko, ki jo hoče, tudi tokrat ne pomisli na časten umik, temveč se poda v osvajanje. Toda za razliko od običajnega poteka dogodkov, ko mu nagice kar same skačejo v posteljo, ga tokrat čaka neverjetno težka naloga, saj ga samička tokrat ne mara na takšen način, da ne govorimo o njenem g. Popol-nem-v-vseh-pogledih ...
Da je dandanes romantična komedija v svojem prezasiče-nem žanru sploh zanimiva, si mora za osnovno premiso
Made of Honour
Igrajo: Partick Dempsey, Michelle Monaghan, Kevin McKidd
Režija: Paul Weiland Scenarij: Adam Sztykiel in Deborah Kaplan in Harry Elfont
Žanr: romantična komedija Dolžina: 101 minuto Leto: 2008 Država: ZDA
Poleg tega, da je s koncertom na Bledu zaključila svojo prvo glasbeno koncertno turnejo, pa je bil koncert odlična priložnost tudi za predstavitev njenega prvega albuma, ki nosi naslov Tiho, tiho čas beži.
Tanja je seveda predstavila vse nove pesmi z albuma. Zapela je tudi nekaj svojih znanih uspešnic ob spremljavi svojih glasbenih prijateljev - Stiškim kvartetom, Mar-
tinom Perovičem in Davidom. Pevka je s svojim petjem dokazala, da je izjemna izvajalka, nato pa je izvedla plesno točko, ki jo je zaplesala s svojim soplesalcem iz plesnega tekmovanja Zvezde plešejo Matevžem Ogorel-cem in gledalce popolnoma navdušila. Za dodatno popestritev programa, kjer je bilo prisotnega veliko humorja, je poskrbel Sebastjan Kame-nik, ki je povezoval vse njene koncerte.
Zvesti ljubitelji njene glasbe so bili lahko res več kot zadovoljni, saj so v enem večeru prišli na svoj račun celo dvakrat. Tanja je namreč po koncertu prav vsakomur podarila avtogram, hkrati je čas izkoristila tudi za nekaj iskrenih besed, največji srečneži pa so bili celo deležni prijateljskega objema. Glede na uspeh celotne turneje pa se je tudi odločila, da s koncerti nadaljuje spet v jeseni.
MZ
in površno omenjena. Škoda, ker bi ravno večja pozornost tej morda pravilni interpretaciji njegovega obnašanja film naredila bolj zanimiv. Tako pa edina omembe vredna scena ostane prizor poljubljanja v pubu, ki je hkrati tudi edini prizor, ki dejansko premore kemijo in čustva, vse ostalo je rutinski posel, opravljen z zamahom leve roke vseh vpletenih, od scenarista do igralcev.
Matej Frece
izmisliti nekaj čimbolj nenavadnega, čimbolj čudnega, čimbolj neverjetnega, nato na tem zgraditi konflikt med glavnima junakoma, ki ga potem ves čas skušata prebroditi, da se lahko na koncu končno zabrišeta drug drugemu v objem. Pri tem se morata v zadnji četrtini obvezno na smrt skregati, po možnosti ponoči in v dežju, da se ja vidi, kako trpita in jokata.
V filmu Kako ugrabiti nevesto je neverjetna premisa ta, da imata dva mlada in lepa človeka različnih spolov zgolj prijateljski odnos, in to celih deset let. Nemogoče in absurdno, jasno, a v filmu naj bi to menda držalo. Resda jo je on skušal zapecati takoj, ko sta se spoznala, kar je njej sicer poslalo prijetne mravljince po telesu, a ker ni dala, se je odločil postati njen ... prijatelj.
Aha.
No, kakorkoli že, film od tu dalje sledi slepim tirnicam žanra, in to na moč zdolgočaseno, kot da se režiserju niti ni dalo režirat takšne plastike. Vmesne ključne točke so brez življenja in nemalokrat delujejo popolnoma odveč (ponesrečena zabava z dildo pri-
pomočki, recimo), konec pa je seveda na moč predvidljiv. Nič hudega, če bi le vmes bil vsaj malo zabaven. Film bi bil za kanček bolj zanimiv, če na koncu glavna junaka le ne bi končala v naročju drug drugega, tako pa že itak voden film na koncu izpari v en velik nič. Žal je edina omembe vredna dilema - namreč to, da Tom v resnici ni zaljubljen v Hannah, ampak gre za reakcijo sebičnosti, ker noče ostati brez prijateljice - v filmu le bežno
CID vabi!
Razstave
Od 1. septembra je v CID Ptuj na ogled razstava društva Humanitas iz Ljubljane po naslovom Kdo je naredil majico? Pot od bombaža do tekstila. Neformalno učenje
Vpisujemo v naslednje tečaje in delavnice v novem šolskem letu: tečaj kitare - mentor Samo Šalamon tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser tečaj bobnanja - mentor Aleš Zorec tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magda-lenc
igranje v glasbenih skupinah - mentor Marko Korošec literarna skupina - mentorica Kristina Kočan novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič tečaj orientalskega plesa - začetna in nadaljevalna skupina - mentorica Majda Fridl
Vpis bo potekal do konca septembra oziroma do zasedenosti razpoložljivih mest. Prostovoljstvo
K sodelovanju vabimo vse mlade, predvsem srednješolce, ki bi se radi preizkusili kot prostovoljci - animatorji, informatorji, kot pomočniki pri izvajanju klubskih programov itd. Prva možnost sodelovanja: jesenski otroški živžav in druge aktivnosti v prvem tednu oktobra, ko je teden otroka. Obvestilo!
Koncert udeležencev glasbenih delavnic Medkulturni dialog v glasbi, ki je bil predviden za petek, 12. septembra, ob 20. uri je zaradi odsotnosti nekaterih mladih glasbenikov prestavljen za nedoločen čas. Mednarodni programi
V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
ARISTOTELOV ROJSTNI KRAJ
VEČJI DEL CELINE, KI SEGA V MORJE
NAGROBNI
NAPIS POKOJNIKA
ORODJE ZA KIDANJE GNOJA
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
NAS PESNIK JENKO
BIOLOŠKI SKUPEK ENAKIH CELIC
SRILANSKI POLITIK
MODEL CITROENA
DUHOVNI OCE
ESTONIJA
(ORIG.)
ŽGAN APNENEC
JAJCASTA POSODA
VDOLBINA V STENI
AMERIŠKI KOŠARKAR (MARK)
IZ BESEDE TRASA
IGRALKA BLYTH
PESMI, PESNITVE
MLAD SAMEC
JED IZ BARANJE
NASAD ALPSKIH RASTLIN
LANTAN
KUBANSKI DIKTATOR
SLAVKO AVSENIK
LIKALKA
MAJHEN APARAT
ŽGAN SLADKOR
ŠVICARSKI REŽISER
GLAS, ZVOK
FR. TISKOVNA AGENCIJA
RIBA Z BRKI
BOKSAR
(PRIMO)
DELAVSKI SVET
NOVINAR DOBERSEK
MUSSOLINI-JEV VZDEVEK
ROCK SKUPINA IZ KRAGUJEVCA
Ugankarski slovarček: ALIL = ciganski pevec iz Konjevičeve opere Koštana; AMM = nemški voznik relija (Ronny, 1977-); CARNERA = ameriški boksar in filmski igralec (Prlmo, 1906-1967); CELLA = švicarski filmski Igralec In režiser (Ettore, 1913-2004); EEM = reka na Nizozemskem; EESTI = izvirno ime za Estonijo; PIP = francoska tiskovna agencija iz Pariza, ustanovljena 1886; RAJAPAKSE = šrilanški politik, predsednik 2005 (Mahinda, 1945-); SMAK = starejša rockovska skupina iz Kragujevca.
■>|9}ejede 'esrn 'oam 'eouesüi '|6ao 'uow|s 'wn}9U|d|e 'jejed 'euo 'so 'uoj '9s>jedefey 'in 'oj;sbq 'us93 '9||a '|9weje>| 'uuy 'jende 'efpeinwus '>|0}0|0d 'mos '>|93wes 'ejjgejs 'seLUOLjej; 'dej>| 'ewgj} '|9j}s '}9>|se :ouAejopoA :a>|uezu>| 3) Astjssy
Zanimivosti
Opozorilo ruskega tožilstva zaradi risanke South Park
Moskva, 9. septembra (STA) -
Ena izmed epizod ameriške risane serije South Park naj bi bila žaljiva za rusko publiko, zato je državno tožilstvo televizijski postaji 2x2, k t jo je predvajala, izdalo opozorilo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po navedbah ruske tiskovne agencije RIA-Novosti naj bi South park propagiral homoseksualnost in pedofilijo.
Urad ruskega državnega tožilca je ugotovil, da ena izmed epizod "žali čast in dostojanstvo kristjanov in muslimanov ter sramoti verska čustva, ne glede na versko pripadnost", navaja AP. Tožilstvo je zato zasebno
televizijsko postajo 2x2, ki predvaja pretežno risanke za odrasle, opozorilo zaradi predvajanja sporne epizode.
Pobudo za preiskavo je dal vodja ruske Zveze evangeličanskih kristjanov Konstantin Bendas, kije za RIA-Novosti pojasnil, da serija vsebuje "tako prikrito kot očitno propagando homoseksualnosti in pedofilije kot norm spolnega življenja". Po Bendasovih besedah seje s tem vprašanjem ukvarjalo 20 strokovnjakov s pravnega in psihološkega področja, ki so prišli do sklepa, da ima risanka "negativen vpliv na gledalce, zlasti otroke in mladostnike".
Televizijsko postajo 2x2 je ruski državni regulacijski organ za televizijo februarja opozoril tudi glede predvajanja ameriških risanih serij Happy tree friends (Gozdni prijatelji) in The adventures of big Jeff (Pustolovščine velikega Jeffa). Postaji je
svetoval, naj ju umakne s programa, če se hoče izogniti pravnim zapletom.
John McCain, ki bo volil Baracka Obamo
New York, 9. septembra (STA)
- Temnopolti Newyorčan, privrženec demokratske stranke, v zadnjih dneh razveseljuje časopise in radijske postaje v New Yorku. Je namreč soimenjak republikanskega predsedniškega kandidata Johna McCaina, volil pa bo demokratskega predsedniškega kandidata Baracka Obamo, ki mu je, kot pravi sam, po navedbah nekaterih tudi podoben.
"Veliko potujem po Evropi in nekateri pravijo, da sem podoben Obami," je v pogovoru za časopis New York Daily News povedal 40-let-ni McCain. "Ko me ljudje vprašajo,
kako mi je ime, vedno rečem: John McCain, tako kot senatorju," je še povedal.
"Takoj, ko omenim, da sem mešane rase in da mi je ime John McCain, me dajo v eter," je McCain dejal glede svoje priljubljenosti na newyor-ških radijskih postajah.
Ena izmed sanj tega glasbenika iz Brooklyna, katerega krstno ime je Johnnathan McCain, je organizirati večerjo za zbiranje sredstev za Johna Mcaina, a v korist demokratov. Kot je dejal bi, ko bi se vsi donatorji posedli za mize, stopil na oder in izjavil: "Barack Obama se zahvaljuje za vaš prispevek".
Sicer McCain pravi, da svojega slavnega imena ali podobnosti z demokratskim predsedniškim kandidatom ni nikoli izkoriščal, da bi v polno zasedeni restavraciji dobil mizo ali se izognil plačilu parkirnega listka.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 13. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). NEDELJA, 14. september: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljud-
skimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi).
PONEDELJEK, 15. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala šta-
jerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi). TOREK, 16. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kum Trbovlje). SREDA, 17. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00.
5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
ČETRTEK, 18. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). PETEK, 19. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje -anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.
radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Postali boste pravi popotnik in dobrotnik. Dobra volja In pestrost idej vam bo v korist in v oporo. Ljudje vam bodo v pomoč in skozi skupinsko delo je videti napredek. Tako pridete do spoznanja, da je čas tisti, ki celi rane. V ljubezni se vam bodo vrata sreča odprla na stežaj.
Sn BIK
Skozi besede se boste zavedali majhnih pozornosti. Ozavestili boste, da so vsi zakladi tega sveta nepomembni. Prijateljev objem vam bo podaril upanje in vas okrepil. V ljubezni se bo ples romantike nadaljeval, strast bo valovila v septembrskih nočeh.
DVOJČKA
Sprva boste menili, da mora biti vse po vaše. Seveda ne boste ugotovili bistva. Počasi se po korakih umirite in razmislite. Resnica je vedno ta, da je srednja pot prava. Na partnerskem področju vas čaka sprememba. Violina usode bo milo odmevala v službi.
RAK
Čeprav je tu jesen in se listi prav veselo barvajo, se boste lotili določene prenove. Prav gotovo ne boste počivali in boste stvari korak za korakom dali na tisto mesto, ki jim po vaše pripada. Nemirni boste in ljudje, ki so ob vas, vam bodo pomagali. Pričakujte pomoč sodelavca.
LEV
■Jj Projekti se bodo vrteli v vašo korist. Narediti boste morali urnik in določiti prioritete. V veliki meri vas bosta spremljala osebna svoboda in duh kreativnosti. Dobra vila bo bdela na delovnem mestu. V ljubezni boste verjeli v pravljico in grad strasti se bo gradil v močno zavezo romantike.
DEVICA
Narava se bohoti s svojimi predel-ki, vse zori in se nastavlja še zadnjim sončnim žarkom. Finančno boste tako napredovali, da si lahko stvari privoščite na svoj način. Zrno na zrno pogača in kamen na kamen palača. Odnos s srčnim izvoljencem bo kot školjka bisernica.
TEHTNICA
Imeli boste toliko dela in obveznosti, da boste v vsej hitrosti kaj pozabili. Površnost se vam ne bo izplačala, zato boste morali stvari ločiti na bolj ali manj pomembne. Posel vam bom cvetel in pokazali se bodo prvi zelo uspešni rezultati. Ljubezen: balzam za dušo je pogovor.
ŠKORPIJON
Življenje vam bo ponudilo nek izziv. Odločili se boste in naredili pomembno prelomnico. Staro zaključite in s tem prihaja nekaj, kar je novo in drugačno. V pogledu denarja neka posebna previdnost ne bo odveč, tveganje bo preveč boleče. Partnerjevi namigi bodo pestri.
STRELEC
Čeprav boste mnenja, da določene stvari že znate, se bodo tokrat pojavile v drugI luči. Duh Aladino-ve svetilke vam ne bo izpolnil nobene želje, pač pa vas bo popeljal v čarobni svet sanj. Miti in legendi o ljubezni živijo in čas je, da si svojo pravljico začnete pisati sami.
KOZOROG
Pričakovati je obdobje, v katerem imate lahko mnogo dilem. Ko boste na težave pogledali z različnih zornih kotov, boste našli rešitev. Plezanje po statusni lestvici se bo nadaljevalo, vendarle to počenite na nekoliko bolj prefinjen način. Ljubezen: pogovori bodo ključ uspeha.
VODNAR
Zvezde bodo na vaši strani in vas obsule s čarobnim prahom. S svojim Idealizmom lahko do-sežete čudeže. Listi se bodo počasi obarvali in tudi sami boste napredovali v modrosti. Slavčkova pesem bo počasi izzvenela, toda ljubezen je večna pesem usode.
RIBI
Sreča je na vaši strani. Po razpotjih življenja se boste v osnovi gibali tako, da Imate lahko srečo in neko blagostanje. Dogodkov vendarle ne gre prehitevati, ampak je potrebno počakati. Mir v duši vam bo podarila partnerjeva ljubezen. Na delovnem mestu pa veselo na delo.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
NINO LAH
Ptuj • Črno-belo v barvah
Revija nasprotij, ki povezujejo
Pred Mestnim gledališčem je Ptuj 9. septembra znova doživel enega svojih najsvetlejših trenutkov, kakršnih si je samo želeti.
Ptujčani so znova dokazali, da če stopijo skupaj, se da marsikaj narediti. V tem je izzvenela tudi tokratna revija modne kreatorke in avtorice projekta Črno-belo v barvah Sanje Veličkovič, ki jo je izvedla ob podpori sponzorjev in nekaterih drugih sodelavcev, ki so se v projektu prepoznali. Že na svoji prvi reviji je pozvala k sodelovanju vse, ki se v tem prostoru ukvarjajo z oblikovanjem oblačil, da se ji pridružijo, ker bi skupaj lahko
naredili še več, da bi bilo mesto deležno še več modnega dogajanja.
Revija Črno-belo v barvah je dokazala, da nasprotja, kot je črno - belo, niso tako velika, da se dejansko lahko vsa nasprotja združijo, če smo ljudje pripravljeni za to oziroma če črno-bela oblačila združimo z različnimi močnimi barvami. Sanja Veličkovič je preko mavričnih manekenk in ma-nekenov, ki niso profesionalci, ki vsi nimajo zahtevanih
Foto: Črtomir Goznik
Sprevod manekenk in manekenov z avtorico projekta in kreatorko Sanjo Veličkovič.
mer, kot jih zahtevajo velike modne agencije, pokazala, da je potrebno oblačila samo nositi, uživati v njih, biti sproščen in biti to, kar si. Nastopajoči, med katerimi so bile v glavnem uspešne udeleženke lepotnega tekmovanja za mis Štajerske in mis Slovenije (nekatere nastopajo tudi kot manekenke, nekatere pa so s tokratno modno revijo doživele ognjeni krst), so se izkazali. V ničemer niso zaostajali za profesionalnimi manekeni, pa še oder ni bil raven, ker so hodili po kamnu, ki ga je prekrivalo le tanko blago bele in črne barve. Moda s konca petdesetih in začetka šestdesetih let prejšnjega stoletja je bila rdeča nit modne revije, ki je za kuliso uporabila Mestno gledališče. Bila je neke vrste avdicija, ki so jo opravili vsi nastopajoči, vključno z voditeljem Matijem Pužem in vsemi v zaodrju, ki so poskrbeli za njihovo brezhibno podobo. To so bila leta, ko so bile ženske ponosne na svoje obline, prsi, boke, pas, danes je tega vse manj, zato je kreatorka skušala tudi preko oblačil poudariti vse to. Z lesenim nakitom pa je sodeloval Srečko Molk.
Nov modni dogodek Sanja Veličkovič napoveduje za 9. december, ki je že tradicionalno datum njenih modnih revij.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V mednarodni modni reviji Črno-belo v barvah je nastopilo devetnajst manekenk in manekenov, ki so poplesavali v ritmih večnih melodij.
Zabovci • Prva korantova rancarija
■■i
Kjer ljubijo Dravo
6. septembra se je v Zabovcih odvijala prva korantova rancarija. Pripravilo jo je Športno rekreacijsko društvo Zabovci, veslaška sekcija. Idejni vodja in vodja tekmovanja je bil Boštjan Plajnšek.
Tekmovanja se je udeležilo 15 ekip, ki so bile zelo dobro pripravljene. Kljub vetru in valovom so bili tekmovalci dobro razpoloženi. Zmagala je ekipa Gostišče pri Tonetu, 2. mesto so zasedli Rancarji, 3. mesto pa Razjarniki. Sledili so jim Črički, Barno, Lan-gubnardi, Caf savne Cafuta, Gule-ži, PGD Zabovci, Borovci Predrto črevo, svetniki občine Markovci, Rebelde in kot štirinajsti ekipa Tarzan Boj.Edina ženska ekipa so
bile Črni gadi iz Runda bara. Za njihovo varnost na vodi pa je poskrbelo Potapljaško društvo Ptuj.
Razpoloženje ob prizorišču je bilo krasno, da pa so se obiskovalci in gledalci lahko nasmejali, so že čisto na začetku presenetili svetniki iz občine Markovci. Sprva naj bi bili ekipa, ki bi s svojim veslanjem odprla 1. korantovo rancarijo, kasneje pa so se odločili, da bodo na čelu župana g. Kekca in podžupana g. Črešnika
Foto: J. Janžel
Zmagovalna ekipa korantove rancarije - Gostišče pri Tonetu
veslali na čas in so se na koncu odlično odrezali.
Predsednik veslaške sekcije in idejni vodja Boštjan Plajnšek pa obljublja, da se bodo takšna in podobna tekmovanja v Zabovcih še odvijala v še večjem obsegu in s še več ekipami.
J. Janžel
nakupovalno
JI
Če ne veste kaj pokloniti svojim najdražjim ali želite biti le praktični, potem izberite darilne bone Qlandia. Darilne bone Qlandia lahko kupite na info točki megamarketa Interspar.
Več informacij najdete na www.qiandia.si!
QLANDIA
Dežela nakupov
www.qlandia.si
Lenart • Baloh postavil nov svetovni rekord
Lenart v Guinnessovi knjigi rekordov
V soboto in nedeljo, 6. in 7. septembra, je v Lenartu na hipodromu Polena eden najboljših svetovnih ultrakolesarjev Marko Baloh podiral svetovni rekord v 24-urni neprekinjeni vožnji s kolesom.
Marko Baloh je s podiranjem svetovnega rekorda pričel v soboto ob 14. uri in novi svetovni rekord je postavil v nedeljo ob 14. uri. Vožnja je potekala po pravilih in pod nadzorom tako svetovne ultra-kolesarske zveze (Ultra Marathon Cycling Association - UMCA) in Guin-nessove knjige rekordov. Sodniško ekipo je vodil Anglež Chris Hopkinson s pomočjo kolesarskih sodnikov Mire Gašparič Petrovič in Matjaža Jelovčan ter podžupana občine Lenart Franca Krivca. Markova vožnja je potekala tudi pod budnim nadzorom zdravniške ekipe pod vodstvom dr. Svetca. Seveda ne gre brez spremljevalne ekipe, ki jo je vodil športni direktor KK TBP Lenart Andrej Petrovič, ki je skrbela za vse Markove
Marko Baloh v cilju
potrebe v 24 urah vožnje.
Pred vožnjo je Marko povedal: »Ta svetovni rekord je na vrhu spiska mojih ciljev že ne-
se nam bo ob stezi pridružilo čim več navijačev, ki mi bodo dajali potrebno energijo predvsem v najtežjih zadnjih urah vožnje.«
Markove napovedi so se uresničile, saj je namesto potrebnih 858 kilometrov za nov rekord prevozil kar 928 krogov in
160 metrov, kar znese 890,205 kilometra. Andrej Petrovič je bil po dirki prepričan, da bi Marko prevozil preko 900 kilometrov, če ga ne bi oviral veter. Ob novem svetovnem rekordu je Marko izboljšal več osebnih rekordov. Prvi rekord je osvojil po štirih urah, saj je prvih 100
milj prevozil v rekordnem času 4:00:29 in s tem izboljšal stari rekord za kar 57 minut in 11 sekund. Po osmih urah je premagal tudi samega sebe in dosegel nov čas na 200 milj s časom 3:01:08, ki ga je izboljšal za 17 minut. Po dvanajstih urah, po polovici kolesarjenja, je prevozil 480 krogov, kar je 460,6 kilometra in s povprečno hitrostjo 38,39 km/h. In ponovno je presegel še en rekord, presegel je svoj rekord na 12 ur na pisti za 7,8 kilometra, kar pomeni, da je nova meja 460,5 km. Marka so ob prihodu v cilj po 24 urah pričakali predstavniki lokalne skupnosti, sponzorji, družina in prijatelji.
Zmago Šalamun
Rezultat je razglasil vodja sodniške ekipe Chris Hopkinson.
kaj let, vendar do sedaj nekako niso bili izpolnjeni vsi pogoji za projekt. Poleg zmage na RAAM-u je to gotovo najbolj prestižen cilj vsakega ultra-kolesarja. Ko sem od prijatelja Andreja Petroviča izvedel za objekt, ki ga imajo na razpolago v Lenartu, sem takoj pomislil, da bi to lahko bila prava lokacija za rekord. Guinnessova knjiga rekordov je namreč precej toga pri pogojih za kolesarske rekorde in prizna samo take, postavljene na zaprtih krožnih stezah. Pripravljen sem odlično, kar so pokazali tudi zadnji treningi in dirke (zmaga na 24-urni dirki Schotz Race v Švici in odlična vožnja ter 7. mesto na svetovnem prvenstvu veteranov). Upam, da nam bo vreme naklonjeno brez dežja in s čim manj vetra in da
Mali Brebrovnik • 97 let Rozalije Jurinec
S trdim delom do jubileja
V družinskem krogu v Malem Brebrovniku je praznovala Rozalija Jurinec.
Rodila se je v viničarski družini, kjer je bilo devet otrok. Ker je bilo doma premalo kruha za vsa lačna usta, je morala mala Rozika kot dekletce od doma služit k bogatim družinam.
V zakonu je rodila štiri sinove. Po osmih letih zakona je mož umrl. Kasneje je rodila še dve nezakonski hčerki. Kot vinogradniška delavka je delala pri veleposestniku Ozmecu iz Ormoža, nato pa do upokojitve 1963 pri kombinatu v Ormožu. Zasluženo pokojnino uživa že 45 let in je najstarejša članica Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu. Vse svoje življenje je trdo delala in kot samohranilka skrbela za svoje otroke.
Neokrnjena narava, trdo delo, veliko otrok, preprosta hrana, pesem in veselje so jo pripeljali
do tako visokega jubileja.
Slavica Mihorič, DU Miklavž
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: arhiv
Ohranimo vrednost našega premoženja s kakovostnim in ustreznim zavarovanjem
Neurja z vetrom, toče in poplave so že od nekdaj značilni za Slovenijo, njihova pogostost pa se je v zadnjih letih bistveno povečala. Čedalje večja intenzivnost naravnih nesreč pa povzroča tudi vedno višjo premoženjsko škodo. Samo v letošnjem letu so nas v poletnih mesecih doletela kar štiri močna neurja in poškodovala številne stanovanjske in druge objekte, vozila in posevke. Vse to kaže, da se naravnim nesrečam tudi v prihodnjih letih žal ne bo možno izogniti. Ker hiša ali stanovanje predstavljata dobršen del našega premoženja, je pomembno, da ju primerno in kakovostno zavarujemo. O tem, kako najbolje ohraniti vrednost težko prisluženega premoženja, smo se pogovarjali z Vinkom Pristanom, direktorjem poslovne enote Adriatica Slovenice v Mariboru.
Letošnja huda neurja so zajela tudi štajerski konec. Kako ste se na škodne dogodke odzvali v Adriaticu Slovenici Maribor?
Zavarovanci na našem področju letos resnično niso imeli sreče. V dveh avgustovskih ujmah so bili najbolj prizadeti prebivalci Ptuja in okolice, Ormoža in okolice ter v Destrni-ku in Slovenski Bistrici. Skupaj smo prejeli več kot 2.500 prijav, od tega se jih več kot 70 odstotkov nanaša na stano-
Vinko Prislan, direktor poslovne enote Adriatic Slovenica, Maribor.
vanjske objekte. Veliko škod je bilo tudi na avtomobilih, manj pa na posevkih. V mariborski enoti smo se po teh katastrofalnih dogodkih maksimalno angažirali na vseh najbolj prizadetih območjih v okviru naše poslovne enote. Okrepljene in dodatne ekipe zastopnikov in cenilcev so na terenu in obiskujejo zavarovance, ki so jim nedavna neurja povzročila škodo in so se znašli vtežavah.
Ob naravnih nesrečah se zavemo, da je naše premoženje izpostavljeno številnim nevarnostim. Takrat tudi temeljito razmislimo o sklenjenih zavarovanjih. Na kaj naj bodo zavarovanci še posebej pozorni?
Zavarovanje pomeni skrb za naše premoženje in ohranja-
nje njegove vrednosti tudi v primeru dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili način in kakovost življenja. Pomisliti moramo, koliko vrednosti našega premoženja smo zavarovali, kakšne so izbrane zavarovalne vsote in ali imamo sklenjena ustrezna kritja za vse nevarnosti. V Adriaticu Slovenici pred posledicami naravnih nesreč zlasti svetujemo zavarovanje nepremičnin na novo vrednost, dovolj visoko kritje za nevarnost poplav, zavarovanje posevkov, kjer država subvencionira kar 40 odstotkov premije (obljublja pa plačilo kar 50 odstotkov premije prihodnje leto) in seveda kasko zavarovanje avtomobilov. Pomembna prednost naših stanovanjskih zavarovanj je brezplačna stanovanjska asistenca.
Katere so bistvene razlike med zavarovanjem premoženja na dejansko in zavarovanjem na novo vrednost pri Adriaticu Slovenici?
Stanovanjske zgradbe so lahko zavarovane na dejansko vrednost ali na novo vrednost. Način zavarovanja si izbere zavarovanec sam. Vrednost zgradbe, ki je zavarovana na novo vrednost, je višja od vrednosti zgradbe, ki je zavarovana na dejansko vrednost. To pomeni, da bosta tudi zavarovalna vsota in premija nekoliko višji. Poudariti pa je potrebno, da doplačilo pri premiji za zavarovanje objekta (nepremičnine) pri zavarovanju na novo vrednost znaša le pet odstotkov. Ob škodi pa se odbitki zaradi starosti in obrabljenosti zgradbe ne bodo upoštevali.
Pri Adriaticu Slovenici zato svetujemo zavarovanje na novo vrednost, saj bodo zavarovanci s tem ohranili vrednost svojega premoženja.
Je izplačilo škode pri zavarovanju na novo vrednost torej višje?
sem obnovijo poškodovano streho.
Kaj svetujete vsem, ki še nimajo sklenjenega zavarovanja svojega doma?
V primeru škode pri zavarovanju na dejansko vrednost se upošteva znižanje vrednosti zaradi starosti, obrabe in ekonomske zastarelosti (amortizacije) objekta. Del škode si s takšnim zavarovanjem nadomestimo, vendar izplačilo ne zadošča za izgradnjo novega objekta. Zato vsem zavarovancem Adriatica Slovenice priporočamo sklenitev zavarovanja na novo vrednost, pri katerem si lahko z izplačano škodo dejansko zgradijo novi objekt ali pa na primer pov-
Hišo ali stanovanje lahko ogrozi vrsta dogodkov, ki nas lahko neprijetno presenetijo v vsakdanjem življenju. In ker vemo, kako zelo je prizadeta družina in vsak posameznik v primeru toče, viharja, poplave, potresa in drugih naravnih nesreč, smo v Adriaticu Slovenici za zavarovance pripravili posebno jesensko ponudbo za zavarovanje doma. Za vse informacije naj se obrnejo na Adriatic Slovenica Maribor, Jadranska 30 a in na telefon 02 320 81 10.
Majšperk • Na izredni seji tudi o škodi po neurju
Razočarani, ker so od države Slovenije prejeli le 134.000 evrov
Svetniki občine Majšperk so na 2. izredni seji na pobudo županje dr. Darinke Fakin soglašali z dopolnitvijo letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja ter s posamičnim programom ravnanja s stvarnim premoženjem za nakup dveh parcel v k. o. Kupčinji Vrh, največ razprave pa je bilo okrog delitve sredstev državne pomoči po avgustovskem neurju.
Kot je uvodoma pojasnila županja dr. Darinka Fakin, je izredno sejo sklicala predvsem zaradi nujnosti nakupa dveh parcel v k. o. Kupčinji Vrh, ki so potrebne za nadaljevanje izgradnje vodovoda v Halozah, pa tudi zaradi čimprejšnje razdelitve državnih sredstev, ki so jih prejeli za delno povračilo škode oškodovancem po neurju s točo 15. avgusta letos.
Po krajši obrazložitvi so brez posebne razprave sprejeli sklep o dopolnitvi letnega pridobivanja nepremičnega premoženja, in sicer z nakupom dveh parcel kmetijskih zemljišč v k. o. Kupčinji Vrh, ki merita 396 in 342 kvadratnih metrov, v skupni vrednosti 1.616,25 evrov. Nakup obeh nepremičnin je potreben zaradi izgradnje vodohrana na Kupčinjem Vrhu.
Posledično so temu primerno na predlog občinske
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V septembrski reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD,
lahko med ostalim preberete o letošnji letini
jabolk in pripravi za skladiščenje, o kapi vinske trte, pripravi na trgatev, o
vplivih na lastnosti posameznih vinskih sort ter o pridelku in kakovosti zelenjave.
Revija Sad - 19 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si
komisije za vodenje in nadzor postopka razpolaganja s stvarnim premoženjem sprejeli tudi sklep o posamičnem programu ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2008, v katerega sta vključena nakupa omenjenih dveh nepremičnin, travnika in pašnika na Kupčinjem Vrhu.
Županja dr. Darinka Fa-kin je svetnice in svetnike seznanila z informacijo o dosedanjih aktivnostih občine in njenih organov po hudem neurju s točo in močnim vetrom 15. avgusta letos, po katerem je 480 gospodinjstev iz območja občine prijavilo poškodovanje 780 stanovanjskih in gospodarskih objektov ter številne poškodbe na objektih cestne in komunalne infrastrukture. Škodo na posameznih objektih je ocenila občinska komisija civilne zaščite, ki si je stanje na terenu podrobneje ogledala in prijavljeno škodo potrdila, po programu Ajda pa znaša ta škoda 1.260.000 evrov.
V občini so razočarani, saj so kljub natančni evidenci in oceni od države prejeli le 134.000 evrov, kar ne zadostuje niti za pokritje škode na občinski infrastrukturi in objektih. V sklepu, ki so ga prejeli od državnih organov, je sicer navedeno, da se morajo ta sredstva razdeliti s sklepom župana ali županje, dr. Darinka Fakin pa je pojasnila, da sama o tem ne želi odločati, ker želi upoštevati tudi mnenja in predloge posameznih. Ob tem je bilo poudarjeno, da bodo sredstva državne pomoči za delno povrnitev škode posameznim oškodovancem izplačevali le na podlagi dejanskih raču-
Foto: M. Ozmec
Prizadeto območje po neurju s točo si je na območju občine Majšperk med prvimi ogledal poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj v spremstvu županje dr. Darinke Fakin in predsednika CZ Draga Murka.
nov, občani pa bodo morali jasno povedati, če in koliko sredstev so dobili od zavarovalnic ter če in koliko od humanitarnih organizacij Rdečega križa ali Karitas, saj je bilo s tega področja na voljo okoli 3 milijone evrov.
Svetnica Tatjana Vele je menila, da naj se državna sredstva oškodovancem delijo po ključu, da bodo dobili več tisti, ki so utrpeli večjo škodo, pa tudi tisti, ki imajo slabše dohodke in socialne razmere. Ujezilo pa jo je tudi, ker je, kot je dejala: »Največjo škodo prijavil podjetnik, ki za to nima moralnih razlogov,« saj naj bi občanom in širšemu okolju zaradi požara odpadnih gum povzročil širšemu okolju nepopisno škodo, zato je po njeni oceni sramota, da je ta podjetnik sploh na spisku oškodovancev.
Svetnika Franca Bezjaka je zanimalo, kakšne kriterije je imela komisija ob preverjanju prijavljene škode posameznikov na terenu in ali
Prejeli smo
Zupanu Ptuja ni mar za varnost?
Čeprav sem se pred dobrim letom že oglasil v Štajerskem tedniku in Večeru, da bi ptujskega župana dr. Štefana Če-lana opozoril na nevzdržni promet skozi Vičavo na Ptuju, se od takrat ni zgodilo nič. Cesta mimo vojašnice in srednješolskega centra postaja vedno bolj prometna in nevarna, na njej se izživljajo posamezniki, g. Čelan je korespondenci z mano na začetku pokazal nekaj pripravljenosti, potem pa je vse utihnilo. Naj povem kar naravnost, kje bi utegnil tičati razlog: lokalni lobiji so precenili, da bi postavitev cestnih ovir (ene ali dve) nekaterim domačinom podaljšala pot do doma za nekaj sekund in jim zmotila avtomobilski užitek.
No, tako vsaj pravijo nekateri. Nekaj sekund so pripravljeni zamenjati za človeško življenje! Čeprav je enakovredna in manj nevarna Volkmerjeva cesta mimo gimnazije Ptuj bistveno manj nevarna, bi županu v razmislek predlagal, da se kdaj popelje po njej in prešteje cestne ovire. Potem bi mu predlagal, da se popelje še širše po Sloveniji in si ogleda, kako je urejen promet v bližini šolskih objektov. Nato naj poskusi javno odgovori, v čem se cesta za Vičavo razlikuje od preostalih lokacij in mar si ne bi zaslužila cestne ovire! Vdo-bro in varnost vseh nas, tudi njegovih bližnjih in sorodnikov! Če smo že pri tem, bi si ovire oziroma ležeče policije zaslužila tudi Trstenjakova ulica skozi center, ki je karse-da žalostno ogledalo ptujske kulture: avtomobili so parkirani na vse strani, seveda največ pred centrom Domino
in lekarno, mimo njih pa divjajo brezvestni posamezniki. Pred kratkim je zaradi tega v tej ulici umrla neka oseba in dvomim, da je to edina nesreča.
Ampak nazaj k cesti skozi Vičavo in srednješolskega centra. Uradnik na ptujski upravi, g. Andrej Trunk, me je hitel prepričevati, da promet na tej cesti (LC 328091 Viča-va - Čreta) še ni dovolj velik. Tega sicer ne ve, morali bi uvesti štetje prometa. No, predlagam mu, da se ga loti, preden bo prepozno. Kar me je zares razjezilo in kaže vso bedo »izmotavanja« in iskanjapra-znih odgovorov, pa je njegov očitek, da »imajo hitrostne ovire predvsem »ležeči policaji« tudi negativne posledice, ki se kažejo predvsem pri povečanju emisij plinov, hrupa, vibracij ter vplivajo na udobnost vožnje kolesarjev. Hitrostna ovira »ležeči policaj« bi
dlog županje dr. Darinke Fa-kin sklenili, da pooblaščajo občinsko komisijo za oceno škode, da opravi tudi čimbolj pravičen in argumentiran predlog za razdelitev sredstev za povračilo škode posameznim prijaviteljem.
Pod točko razno je bila zanimiva pripomba Tatjane Vele, ki je menila, da bi lahko občine naslednice nekdanje velike ptujske občine počitniški dom v Biogradu na morju prodale vsaj za 2 milijona evrov, saj gre za zelo iskano in cenjeno lokacijo v centru mesta, tik ob marini, zato je
vse župane pozvala, naj še enkrat temeljito premislijo in omenjeno lastnino prodajo v duhu dobrega gospodarja, sredstva od prodaje pa v celoti namenijo za izgradnjo nove OŠ Ljudevita Pivka.
Po tem so svetniki županji posredovali še nekaj drugih pripomb iz posameznih vasi, ob koncu pa je županja povabila vse na osrednjo in sklepno slovesnost ob 12. občinskem prazniku, ki bo to soboto ob 15. uri v večnamenski dvorani OŠ Majšperk.
M. Ozmec
so bili kriteriji enotni. Strokovni sodelavec občinske uprave Gorazd Ladinek pa mu je pojasnil, da so škodo ocenjevali na podlagi prijav od hiše do hiše, da so bili kriteriji ocene pri vseh enotni, tako da so morali ponekod tudi kaj črtati, ponekod pa so zaradi novih ugotovitev tudi kaj dodali. Svetnik Zlatko Žnidar je izrazil prepričanje, da bodo (ali pa so že) vaške objekte in gasilske domove krajani za silo sanirali in prekrili z lastnim delom, da pa nekaj sredstev upravičeno pričakujejo tudi od države.
Svetnik Adolf Kopše pa je predlagal, da bi za čim bolj pravično razdelitev sredstev državne pomoči zadolžili občinsko komisijo za oceno škode, ki ima s tem največ izkušenj in tudi argumentov. Temu predlogu se je pridružil tudi Branko Novak, tudi on pa se je strinjal, da bi bilo treba sredstva deliti premo-sorazmerno z nastalo škodo. Zato so na dokončen pre-
SP
TV
SSsuipsÄ ImisraSífí) pragiftBatfuav
SPORED ODDAJ
PETEK 12.9.
8-00 Občina Gorišnica - (z naših krajev 17.00 KUHAJM0 SKUPAJ - Kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd 19.00 imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21-00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 13.9.
8.00 60 let POD Sobetincl 9.00 Oddajo iz preteklosti - Markovcl 10.30 Sedmo piatnD 11.00 Imamo so tajn - otroška oddaja 12.00 VIDEO tOP 10 odd. 13.00 SUPER Hiti odd. 14.00 SIP lestvica-odd. 17.00 Oddaje li preteklosti - Markovcl 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Vaške Igre v Bukovcih
NEDELJA 14.9.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdlna 10.00 K nI"... v ~< skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaje Občine Videm 13.00 Gobarski praznik v ¿apnencih 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Neurje v Občini Oestrnik 18.15 Oddaje Iz preteklosti - Domava
PONEDELJEK 15.9.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markove* 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 13.00 Oddaja Občine Videm 19.15 Kuhaj mo skupaj - kuharska oddaja 20.00 Vaške igre v Bukovcih
lahko pomenil na predlagani lokaciji tudi tako imenovano »odskočno desko« za številne voznike koles z motorjem.«
Skratka:gospoda si izmišlja vse mogoče razloge, da ovir za omejevanje hitrosti ne bi bilo treba postaviti. Zakaj jih potem postavljajo drugje, če to menda znižuje udobje kolesarjev? Mi lahko gospoda navede odlok, s katerim smo se v Sloveniji odločili, da cestnih ovir več ne potrebujemo? In kakšen argument pa je to, da bi cestna ovira bila kasneje poligon za motoriste (tega še nikoli nisem slišal ne videl)? Po tej logiki ni le najbolje, temveč celo nujno takoj ukiniti kakršnokoli cestno oviro!
Zares srhljivo je, kako se nekateri igrajo z varnostjo udeležencev v cestnem prometu. Naprej se morajo zgoditi smrtne žrtve, šele potem začnejo razmišljati.
Drago Cvetek, Orešje
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
RENAULT SCENIC 1,9 DCI VWSHARAN 1,9 TDI
liMiliMllilliiMflilfMil
SKODA FABIA COMB11,4 TDI FIAT CROMA 1,916V MULTIJET
! JI l i^ll lil |: illl !Wl I
CITROEN JUMPER 2,2 HDI FURGON CITOREN XSARA COUPE 1,4 3V RENAULT TWING01,2 AUDI A4 AVANT 1,9 TUI FIAT PUTNO 1,23V
LANCIA THESIS 2,0 TURBO EXECUTIVE 5V MERCEDES BENZ SPRINTER 311 FURGON
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 011 000
Ban/a
Letnik Cena.
KOV. T. SIVA 2004	8.590 KOV. S. MODRA 2002#^10.490 TEMNO ZELfNA —
SREBRNA ^	11.000
TEMNDMIA 2006	15.990
2005	11.590
2002	8.990
1999	2.690
ČRNA 1999	2.490
ČRNA 2004	13.690
TEMNO MODRI 2004	5.590
SIVA 2003	12.990
BELA 2004	13.990
GUME KUMHO -35%
SERVIS IN PRODAJA VOZIL, KLEPARSKA DELAVNICA
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
RAČUNOVODSTVO za	s. p., d. o. o. in društva. Nataša	Mernik, s. p., Štuki 23,2250	Ptuj. Tel. 031 873 769.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.

KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
KMETIJSTVO
PRODAM vino belo mešano (muška-tni silvanec, laški rizling, šipon) po 1,1 € za količine nad 20l. Tel.: 031 733 157 (popoldan).
KORUZO, 2,30 ha, prodam, Bratislav-ci. Telefon 041 949 334.
PRODAMO grozdje sovinjon, do 1200 kilogramov. Telefon 7402 636, popoldan.
PRODAM lesene sode za belo vino. Telefon 719 24 48.
PRODAM brejo telico simentalko ali menjam za klavno živino. Telefon 041 288 063.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic, Tibaut, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, od sobote, 13. 9., vsak dan od 7. do 9. ure in od 17. ure dalje.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
PRODAM grozdje, laški rizling, šipon, muškat silvanec. Tel. 763 28 01 ali 031 708 930.
PRODAM koruzo z njive na 3,5 ha, za silažo, v Njivercah. Tel. 041 730 812.
PRODAM silažno koruzo na 1,71 ha v Lancovi vasi in 7 mesecev brejo teli-co A-kontrole. tel. 781 04 71, zvečer po 21. uri, ali 764 08 41, od 6.30 do 9.30 ali po 18. uri.
TROSILEC hlevskega gnoja, 7 t, Teh-nostroj, mulčar INO 2,1 m in škropilnico 600 1/12 m, prodam. Tel. 041 387 327.
PRODAM luščeno koruzo. Tel. 719 52 66.
PRODAM kovinski koruznik dolžine 5 x 2 x 0,60 m. Tel. 041 487 905.
V NAJEM vzamem njive - Gorišnica ali okolica. Tel. 041 670 766.
PRODAM koruzo, cca. 500 kg, in 500 kg pšenice. Tel. 041 983 545.
PRODAM koruzo na rasti za silažo ali luščenje, odlične kakovosti, v Štur-movcih, na cca. 2,5 ha. Tel. 051 272 373.
PRODAM 1,8 ha koruze za silažo ali zrnje in pšenico, nepoškodovano od toče, občina Videm, tel. 040 246 379.
VRTNO kosilnico, dvotaktno, za hribe, malo in veliko, prodam. Tel. 040 672 188.
PRODAM koruznik, ličkalnik, žitno sejalnico Olt in trgatev na brajdah. Tel. 041 521 863.
PRODAM belo vino sovinjon ter mešano vino po 0,90 €. Tel. 02 761 68 11
DOM-STANOVANJE
IŠČEM enosobno stanovanje ali manjšo hišo v okolici Ptuja (centralno ogrevanje, kopalnica). Tel. 051 841 568 ali 02 771 12 64.
PRODAM trisobno stanovanje v Kidričevem, 78 m2, v pritličju, za 80.000 €. Tel. 051 431 556.
NAJAMEM eno- do dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 040 683 626.
PRODAM starejše štirisobno stanovanje v centru Ptuja v izmeri 129 m2. Informacije na tel. 051 348 278.
PRODAM 2,5-sobno mansardno stanovanje v Ul. 25. maja 7 na Ptuju v izmeri 65,65 m2, cena cca. 70.000 €. Tel. 031 524 959.
NEPREMIČNINE
PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 1080 m2 na Ptuju. Telefon 051 412 042.
PRODAMO visokopritlično hišo z gospodarskim poslopjem. Parcela v celoti 1500 m2, 5 km iz Maribora. Pokličite 02 473 06 99.
KUPIM parcelo za vikend. Telefon 031 394 274, zvečer.
HIŠA, novogradnja, 2007, 3 km iz Ptuja (v celoti opremljeno, 340 m2, 700 €/m2), prodam. Tel. 040 150 502.
KUPIMO oz. najamemo starejšo hišo na Ptuju ali v bližini Ptuja. Lahko zamenjamo za stanovanje. Tel. 031 648 255.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
PRODAM kvinton na brajdah in trajnogorečo peč. Telefon 040 356 155.
KUPIM menjalnik kosilnice Gorenje Muta ali celo kosilnico v okvari. Telefon 051 376 732.
OSAMLJENA vdova, 60 let, si želi moškega srednjih let, od 50 do 60 let, nekadilca z osebnim avtom, veseljaka brez obveznosti in z lastnim domom. Lahko pride tudi k meni v tujino - če želi. Sem vesele narave in pripravljena na vse, socialni problemi so izključeni. Prosim odgovor s sliko, ki vam jo vrnem. Ponudbe na naslov v upravo Štajerskega tednika pod šifro »Čakam na odgovor«.
Prireditvenik
Petek, 12. september
Ptuj, Budina - kinološki prostori, 11. Čihalov memorial, tekmovanje šolanih psov in državno tekmovanje v sledenju
Ptujska Gora, iz igrišča, tek Ptujska Gora, prireditev ob 12. občinskem prazniku občine Majšperk
Maribor, Pokrajinski muzej, predavanje magistre Vladimire Violete Mesarič - Pogled na žensko skozi oči reformatorjev
Ormož, Dom kulture, predstavitev pesniške zbirke Blanke Erhatič z naslovom Dan, ki se ne more znočiti
Podlehnik, v krajevni dvorani, srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih
viž Ustavi se tam, kjer pojo, vabijo pevke Trstenke
Ptuj, Miheličeva galerija, na ogled je pregledna razstava slik akademskega
slikarja Ferda Mayerja (1927-1994) ... In grem naprej v pokrajino
Ptuj, CID, k sodelovanju vabijo vse mlade, predvsem srednješolce, ki bi se radi
preizkusili kot prostovoljci, animatorji, informatorji, kot pomočniki pri izvajanju
klubskih programov
Ivanjkovci, osrednja proslava ob krajevnem prazniku KS Ivanjkovci
Sobota, 13. september
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Franc Cizerl, dr.dent.med. Pot v toplice, na Ptuju
Bvinski in hipotekarnii
nnnra
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
8.00 Ptuj, Budina - kinološki prostori, otvoritev regijske tekme šolanih psov, 11. Čihalov memorial
9.00 do 12.00 Ormož, Kerenčičev trg, muzejska delavnica za otroke, pripravlja Muzej Ormož
13.00 Videm, Mala Varnica-Belavšek-Veliki Okič, uradna otvoritev ceste
14.30 Videm, pred občinsko stavbo, tradicionalni pohod po kulturni poti Svet na
Kajžarju, prireditev bo obogatena s kulturnim programom, zagonom klopotca na Majskem Vrhu
15.00 Majšperk, v večnamenski športni dvorani, osrednja prireditev ob 12. občinskem prazniku Občine Majšperk
-	Slovenska Bistrica, Mednarodno srečanje starodobnikov
-	Velika Nedelja, ustvarjalna delavnica
-	Ormož, planinski izlet na Montaž in Viš v Italiji, prijave na PD Ormož 041 698 741
Ponedeljek, 15. september
DELO
ZAPOSLIMO zidarje in delavce v gradbeništvu. Zidarstvo Marjan Fuks, s. p., Pristava 21 c, Cirkulane. GSM 031 554 104, pokličite po 19. uri.
ZAPOSLIMO prijazno, komunikativno dekle za delo v strežbi, delovni čas je v sklopu trgovine. Nakupovalni center Starše, Janja Kozoder, s. p., Rošnja 32, tel. 070 851 807.
MOTORNA VOZILA
PRODAM land rover freelander E 7B, svetle barve, letnik 99, 155.000 km, tehnično in optično v zelo dobrem stanju, klima, ABS, 5 vrat, cena 6.200 €. Tel. 02 761 05 41.
Telefon: 02 461 2458 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.a.o, Zagrebška 20, Maribor
8.30 do 10.30 Slovenska Bistrica, center za starejše, druženje v dnevnem prostoru,
družabne igre in klepet 18.30 Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni
Kino Ptuj
Petek, 12. september, ob 18.30 Vitez teme - akcijska pustolovščina. Ob 21.10 Art program:
Ponarejevalci - vojna kriminalna drama. 13. in 14. september, ob 17.00 Tudi to se zgodi - drama (vstop je prost). 18.30 Vitez teme - akcijska pustolovščina. Ob 21.10 Art program: Ponarejevalci - vojna kriminalna drama.
TV Ptuj
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Državnozborske volitve 2008. Predstavitev kandidatov za poslance v Državni zbor Republike Slovenije. Socialni demokrati: Dejan LevaniČ, Meta Puklavec, mag. Danilo
Toplek. DeSUS: Gorazd Žmavc, Mag. Kristina Dokl. SDS: Helena Neudauer. Zares - nova politika: Tjaša Mrgole Jukič, Boštjan Šeruga. Nova Slovenija: Mag. Cvetka Puntar. LDS: Lidija Majnik. Okrogla miza o problematiki položaja upokojencev. Predstavitev zgoščenke Tjaše Mrgole Jukič. Z glasbo v poletni večer.
#
RAZNO
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
PRODAM 2000-l cisterno, kovinsko, za olje, peč na olje, gorilnik, garažna vrata z okvirom 2 x 2 m, vse v dobrem stanju. Tel. 777 10 61, zvečer.
PRODAM trda mešana drva. Možen tudi razrez. Cena 40 , tel. 031 848 468.
PRODAM suha bukova ali mešana drva po ugodnih cenah z možnostjo dostave na dom. 02 769 15 91 ali 041 610 210.
PRODAM kuhinjsko okroglo mizo, dva oljna radiatorja, videorekorder, prenosni radio, TV-sprejemnik Golder. Inf. na tel. 051 327 217.
wm	I.MJiMifl l*	
IC 02/22 80110		SoliS d.o.o. Razlagova 24, Maribor 1
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@wllllams.si www.willlams.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
MORDA
MORATE SAMO STOPITI IZ VRSTE.
Preizkusite naše izvrstne storitve! Z bančnim paketom Master Plus boste šest mesecev brezplačno uporabljali transakcijski račun, Online banko, plačilne kartice in Online Plus račun, ki ponuja varčevanje s stimulativno obrestno mero in stalen dostop do vaših sredstev. Omogočili vam bomo tudi brezplačno dvigovanje gotovine s kartico Maestro na vseh bančnih avtomatih v Sloveniji in državah evro območja, drugje pa na bančnih avtomatih skupine UniCredit Group. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si/preizkusitenas
UniCredit Bank
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD IOCE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PRIPIS NA NAŠI STROŠKI!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA»,	0PREMA	BARVA
AUDIA61.BT	1990	5.900,-	AVTOMAT. KLIMA	REIA
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	2003	10.990,-	KLIMA	SIVA
CmOEN C41.6 HDI	2000	12.990,-	KLIMA	KOV. ČRNA
■EN XSARA PICASSO 2.0 HDI EXCLUSIVE	2004	9.490,-	AVTOMAT. KLIMA	KOV. SREBRNA
□AEWQO NEXIA 1.5 GLE	1990	790,-	TONIRANA STEKLA	srn
ŠK0DAFABIA1.2	2005	5.990,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
VWGOLPRI 2.RVRB	1994	1.790,-	KLIMA	T. SIVA
RENAULT MEGANE SCENIC 1.B	1999	3.590,-	TONIRANA STEKLA	KOV. T. SIVA
MERCEDES RA2RED E 270 CDITIPTRONIC	2004	19.990,-	DVOJNA KUMA	KOV. SREBRNA
OPELASTRA KARAVAN 2.0	2001	5.090,-	KLIMA	BELA
RENAULT CLI01.2	2000	3.490,-	TONIRANA STEKLA	srn
BIH 3.00	2002	21.990,-	KUPLJEN V SLO	KDV. T. ZELENA
SPRINT EXSAC1LY	2000	999,-	NOV SCOOTER	MODRA
SPRINT FVISION	2000	999,-	NOV SCOOTER	SIVA/ČRNA
SPRINT MAX	2008	099,-	NOV SCOOTER	ČRNA
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICEI
Prodaja vo;
Znamka Letnik	Ceni>	Oprema	Barva	
TOYOTA COROLLA 2.0 D-4D LUNA 2002	6.890,-	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA	
AUDI A41.6 1998 BCHilllTnini 91 KUCTflßiÄ 9(1(11!	4.890,- conn	AVT. KUMA PBVI 1 AQTNIK	KOV IÍÍII	ZELENA PBHi
ntlWLI ILIU I.i luv olUnlH ¿UUO PEUGEOT 4061.81 ST 1998	O.uUU,- 3.340,-	rnvl LAoiNll\ KLIMA	KOV	unHft SREBRNA
PEUGEOT 1061.0 1 2000	3.140,-	PET VRAT	KOV	SREBRNA
VW GOLF IV1.4 COMFORTLINE 1999	4.130,-	SERV. KNJIGA	KOV	SREBRNA
VW GOLF V1.416V TRENDLINE 2005	10.900,-	KLIMA	KOV	SREBRNA
RENAULT VEL SATIS 2.2 DCI EXR 2003	10.900,-	SERV. KNJIGA	KOV	SIVA
VW FOX 1.4 2006	7.700,-	PRVI LASTNIK	KOV	SIVA
MERCEDES C COUPE 200 EVOLUTION 2001	12.900,-	SERV. KNJIGA	KOV	SREBRNA
CITROEN C5 BREAK SX 2.0 HDI 2006	12.900,-	AVT. KLIMA	KOV	ČRNA
OPEL MERIVA 1.6 2005	9.660,-	PRVI LASTNIK	KOV	SREBRNA
PEUGEOT PARTNER 1.616V 2003	7.890,-	KUMA	KOV	SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE 2002	11.990,-	AVT. KLIMA	KOV	M. SIVA
RENAULT CLI01.416V 2002	5.260,-	KLIMA	KOV	SREBRNA
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
Delovni čas:
-	od ponedeljka do petka od 7. do 18. ure
-	sobota od 7. do 12. ure
NOVA LOKACIJA
od petka 5. septembra Patreeva 11. Telefon 02 771 0337. Do 30. septembra sprejemamo stranke še na stari lokaciji Potrčevi 1.
Potrčeva 11, telefon 02 771 0337 E-mail: antolic.marlio@siol.net
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASK0 IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA D0B0 FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Letnik Cena Oprema Barva
Znamka
PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 VOLKSWAGEN P0L01.2 TWING0 1.2 AUDI A3 VW POLO 1.2 PEUGEOT 3071.61 VW PASSAT 1.9 TDILIMOZINA VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN RENAULT SCENIC1.5DCI VW GOLF 1.9 TDI MERCEDES-BENZ C200CDI AUDI A4KARAVAN RENAULT LAGUNA 1.9 DG PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAFIC 1.9 DQ FORDC-MAX AUDI A41.9 TDI CITROEN XSARAPICASO 1.6 VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 RENAULT ESPACE 2.2 D< AUDI A3 2.011)1 RENAULT LAGUNA 1.9 DQ RENAULT MEGAN SCENIC 1.9 DCI VW PASSAT 1.9 V0LKSWAG1 AUDI A3 2.0. AUDI A4 BMW 320D
VOLKSWAGEN POLO 1.2
2004 14.900 2001 11.000 9.300 6.800
AVT. KLIMA 5 VRAT
KLIMA
KLIMA
KLIMAS VRAT
KLIMA5VRAT
KLIMA 5VRAT
KLIMA
AVT.KUMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KUMA5VRAT KLIMA
KLIMA, 9 SEDEŽEV
KLIMA,
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KLIMA5VRAT KLIMA
KLIMA ALU PLATIŠČA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA5VRAT
KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA BELA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. RDEČA RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!

DAW
DATUM
URA fod-do) KRAJ - LOKACIJA
Petek 12.9.2008 08.00-09.00	Cvetkovci - pri Dominkovih
09.30 -10.30	Dornava - Kmet. zadruga
11.00 -12.00	MoSkanjci - benc. servis Žiher
13.00 -14.00	Markovci - deponija
14.30 -15.30	Gajevci - trgovha Vrtnica
Sobota 13.9.2008
i
CD© iteC^M
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Í i
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem in registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon: ^
02/ 788 11 68.sept\pot°fca<n° Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8,2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
08.00 - 09.00	Zetale - Kmetijska zadruga
09.30 -10.30	Podlehnik - Kmetijska zadruga
11.00 -12.00	Jurovci - avtoelektrika Bračič
13.00 -14.00	Zg. Hajdria - gasilski dom
14.30 -15.30	Gerečja vas - gasilski dom
1 Petek
19.9.2008
08.00-09.00 09.30-10.30 11.00-12.00 13.00 - 14.00 14.30- 15.30
Crkulane - bar Mamka Leskovec - pri pokopališču Videm - Market Žerak Stonjci - gasilski dom Zamušani - Guma bar
Sobota 20.9.2008
08.00 - 09.00	Vitomarci - Kmetijska zadruga
09.30 -10.30	Gabrnik - Trgoviia Hrga
11.00 -12.00	Juršhci - avtoservis Žajdela
13.00 -14.00	Zagorci - gasilski dom Grabšriski breg
14.30 -15.30	Polenšak - gostilna Šegula
16.00 -17.00	Lasigovci - kmetija Kukovec
Petek 26.9.2008 08.00-09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30 -10.30	Majšperk - gostilna Dolnca
11.00 -12.00	Jablane - Kmečki turizem Medved
13.00 -14.00	Mihovce - Avtoservis Dobič
14.30 -15.30	Lovrenc na D. p. - Društvo upokojencev
16.00 -17.00	Apače - Gasilski dom
Sobota 27.9.2008
08.00 -10.00 Grajena - Gasilski dom 10.30 -11.30 Drstelja - kmečki turizem Lacko 12.00 -13.00 Janežovci - pri Mici_
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIŽEK, prof. univ. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / C 051 602 086
Arhitektonski atelje - ustanovljen leta 1985, ponovno deluje z namenom nuditi strankam načrte za gradbeno dovoljenje. Prisluhnili bomo vašim željam - mi pa jim bomo dodali še naše znanje za dosego skupnega zadovoljstva! Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popusti!
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvon ko Notesberg
Traja nova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.; 02 780 67 10
Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V S DNEH
možnost obročnega odplačila
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordlnira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. âtuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
petovia^vto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
FIAT STIL01.9 JTD KARAVAN	2005	7.000,-	91.550	GRAFIT
TOYOTA AVENSIS 2.2 D4D KARAVAN	2000	16.990,-	1G2.G33	ZLATA
PEUG. 2061.4 HDI XS 3VRATA (VEČ VOZIL)	2005	6.800,-	5DJH.DDD	BEIA
OPEL CORSA 1.3 CDT1 ENJOY (VEČ VOZIL)	2000	6.999,-	50.000-93.000	BELA
OPEL VEHA 1.9 CDTI EXCLUSIVE	2005	11.990,-	140.090	ČRNA
OPELASTRA 1.7 TDCI KARAVAN	2000	10.900,-	15G.BDD	SREBRNA
VWTOURAN 1.9TDI EOmON	2005	12.990,-	109.192	MODRA
REN. SCENIC 1.5 DCI/100KM EXPRESSION	2003	8.600,-	SG.503	KOV. MODRA
REN. SCENIC 1.5 DCI/105KM EXPRESSION	2000	10.200,-	139.499	SREBRNA
REN. SCENIC 1.0 AIR	1997	2.450,-	214.000	SIVA
REN. GRAND SCENIC 1.9 DC PRIV. LUX	2005	11.200,-	113.515	SIVA
REN. GRAND SCENIC 1.9 DC DYN. CONF.	2DD4	22.000,-	102.491	KDV. MODRA
REN. MEGANE GRAND 1.9 DCI SP0RTWAY	2005	9.900,-	111.223	SREBRNA
REN. MODUS 1.5 DCI DYN.	2000	9.900,-	04.000	SREBRNA
MOŽNOST NAROČILA VSEH RABLJENIH VOZIL!
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
znamka	letnik	cena€ opr.		barva
AUDIAG 1.9TDI UMUZINASLO	2003	12	AVT. DVOJ. KUMA KOV. SREBRNA	
CITROEN CB 2.0 HDI	2006	13	KUMA	KOV. MODRA
FORD FDCUS KARAVAN 1.6 TDCI	2006	10	KUMA	KOV. SREBRNA
MINI ONE 1.6	2003	9	AVT. KUMA	KOV. MODRA
OPEL ASTRA 2.0 Dl	1998	3	ALU PLATIŠfA	BEIA
OPEL VECTRA 2.0 BR16V KARAVAN	2001	5	AVT. KUMA	MODRA
PEUGEOT PARTNER 1.9 HDI	2005	7	KUMA	BEIA
RENAULT LAGUNA 1.9 DO LUXE PRMLEGE	2006	11	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2004	9	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULTVELATIS PRMLEGE	2004	10	AVT. KUMA	KOV. T. SIVA
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI KARAVAN	2000	5	AVT. KUMA	BEIA
VWP0L01.4TDI	2004	/	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.8 KARAVAN COMFORT	1998	4	AVT. KUMA	KOV. BORDO RDEČA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2005	12	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CDNFDRT	2006	17	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
GTI, d. o. o. Rogozniška c. 32 2250 PTUJ
Smo uspešna družba na področju avtomobilske industrije. Delujemo v okviru Poslovne skupine Sava in zaradi povečanih naročil vabimo k sodelovanju več
SODELAVCEV IN SODELAVK ZA DELO V PROIZVODNJI
OD KATERIH PRIČAKUJEMO:
-	izobrazbo I., II. ali III. stopnje tehnične ali druge ustrezne smeri,
-	poznavanje proizvodnih postopkov,
-	dobre ročne spretnosti, samoiniciativnost,
-	sposobnost delati v skupini.
Prijave z dokazili pošljite v roku 8 dni na naslov, Sava-GTI, d. o. o., Rogozniška c. 32, 2250 PTUJ, s pripisom Za razpis.
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
* tudi za prihodke nižje od 400_EUR ■ obremenitev prihodka tudi do 5Q % - poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
«OVATNA Mtena Prjeefii* i p ftrta- J.m tU» 22« PTUJ
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, in upokojence, do 50 % obremenitve,
stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in zaročenca
Boštjana Horvata
IZ SENČAKA 28 PRI JURŠINCIH
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in prav vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala tudi za številne izrečene ali zapisane besede žalosti in sočutja ter za vsakršno pomoč. Hvala vam.
Žalujoči: njegovi najdražji
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, svakinje, tete in botre
s. Martine Kristine Senica
IZ SLOVENSKE BISTRICE (CVETKOVCI)
se iskreno zahvaljujemo vsem sestram frančiškankam, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji na kakršenkoli način izkazali spoštovanje.
Posebej hvala g. kanoniku in vsem duhovnikom za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, cerkvenemu pevskemu zboru, godbeniku za odigrano Ave Marijo ter pogrebnemu podjetju Aura.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni najdražji
SPOMIN
Danes, 12. septembra, mineva 20 let od tvoje prerane smrti, dragi mož in oče
Alojz-Slavko Repič
Z ZGORNJE HAJDINE 78 A
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Žalujoči: žena Marija, sin Marjan in hčerka Blanka z družinama
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
13. septembra mineva eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Franc Kocmut
IZ TRNOVSKE VASI 31
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite pri njegovem grobu in mu prižigate sveče ali poklonite cvetje.
Žalujoči: žena Lojzika, sinova Franci in Janko ter hčerka Metka z družinami in ostalo sorodstvo
Poletja in jeseni bodo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla bodo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. Tako prekmalu si odšel, da se posloviti nisi smel, toliko življenja še neizživel. Zdaj je med nami praznina, ki jo spremlja bolečina. Le kam odšla je tvoja vedrina?
SPOMIN Anton Vuk
rojen 7. 11. 1961, umrl 10. 7. 2008
IZ APAČ 20
Vedno se te bomo spominjali.
Tvoji prijatelji iz Apač
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, tiho, mirno si zaspal, v naših srcih boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata, strica, nečaka in bratranca
Draga Lesarja
IZ PODLOŽ 48 PRI PTUJSKI GORI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli soža-
lje.
Posebna zahvala gre Športnemu društvu Podlože, sodelavcem iz Preklad, d. o. o., Pragersko, gospodu župniku za opravljen obred, govornici za izrečene poslovilne besede, godbeniku za odigrano Tišino, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke in podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko v srcu ostaja tiha bolečina.
SPOMIN
Z žalostjo v srcih se tembra 1983 in 199 vedno poslovili od
Stanka
in
Anice
Krajnc
S POBREŽJA 111
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem grobu ter jima prižgete svečko v spomin.
Hvaležni otroci z družinami
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnil si z roko, češ, zmagal bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
Ob prerani in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, skrbnega očeta, dedka, tasta, zeta, svaka in botra
Silva Kolariča
IZ GOMILCEV 12, DESTRNIK
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali, nam stali ob strani in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Iskrena zahvala sosedom Čuček, gospodu župniku Jožetu Škofiču za opravljeno pogrebno slovo in darovano mašo. Hvala pogrebnemu podjetju Jančič in gospodu Janezu Kurniku za ganljive besede slovesa. Nadaljnja zahvala gre cerkvenemu pevskemu zboru in pevcem iz Podlehnika. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja, sveč, za sv. maše, za številne pisne in ustne izraze iskrenega sožalja, še posebej kolektivu Kmetič, d. o. o., kolektivu ŠC Ptuj, kolektivu PP Ormož in Internemu oddelku Bolnišnice Ptuj.
Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Z žalostjo v srcu njegovi najdražji
ZAHVALA
ob boleči izgubi ljubeče mame, sestre, tašče, babice in prababice
Marije Marinič
roj. Štopfer
S POBREŽJA 51, VIDEM PRI PTUJU
Iskreno hvaležen in občuten HVALA vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na poti slovesa. Iz srca hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vodstvu Bolnišnice Ptuj ter vsemu osebju internega oddelka ptujske bolnišnice. Posebna zahvala osebni zdravnici OA TALUM dr. ANDREI MARGAN-ČAČIČ in sestri MARINKI za vse! Hvala sodelavcem Taluma in predvsem sodelavcem hčerinske družbe Storal, d. o. o., sodelavcem Perutnine Ptuj, Pomurskih mlekarn - obrata Mlekarne Ljutomer, delegaciji DZ RS, sodelavcem Doma starejših občanov Ptuj in hvala vsem kolektivom njenih vnukinj in vnukov. Iskrena hvala govorniku ob odprtem grobu g. Alojzu Šeguli za ganljivo slovo. Prisrčna hvala duhovnikoma p. Stermšku za spremstvo in pogrebni obred ter p. Cristianu za mašo zadušnico. Hvala sosedom, prijateljem in znancem. Hvala pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma, pevcem Feguš in pevcem PZ Talum iz Kidričevega. Hvala delegaciji občine Videm pri Ptuju in vseh sosednjih občin. Hvala nosilcem praporjev in Društvu upokojencev Videm. Hvala delegacijam vseh političnih organizacij in predstavnikom javnega, kulturnega in športnega življenja. Vseh, žal, ne moremo poimensko našteti.
V imenu vseh njenih še enkrat vsem in vsakemu posebej - ISKRENA HVALA!
Vsi njeni
Leskovec • Praznovanje ob 80-letnici PGD
Gasilci z novim vozilom
Leskovško prostovoljno gasilsko društvo (PGD Leskovec) je v soboto praznovalo 80 let delovanja in obstoja, hkrati pa je bilo praznovanje namenjeno še dvanajstemu dnevu gasilca občine Videm in slovesni predaji novega vozila.
Visokemu jubileju primerno je bila pripravljena tudi osrednja sobotna popoldanska prireditev, ki so se je ob domačinih in domačih gasilcih udeležili tudi člani številnih sosednjih gasilskih dru-
štev, celo iz hrvaške občine Bednja, med zbranimi pa je bilo seveda videti tudi nekatere letošnje kandidate za poslanske stolčke.
O prvih začetkih društva, gradnji gasilskega doma, na-
kupu prvega avtomobila, o uspehih in težavah ter številnih opravljenih nalogah je spregovoril sedanji predsednik PGD Leskovec Peter Ja-garinec, kot slavnostni govornik pa je nastopil videmski žu-
Ključe novega vozila za PGD Leskovec z oznako Mercedes Benz GVC 25/50 je predal župan občine Friderik Bračič.
pan Friderik Bračič, ki je med drugim povedal, da pomen in delo gasilcev nista omejena zgolj na interventne akcije gašenja požarov, ampak je njihova vloga v življenju okolja bistveno večja, saj pomagajo tudi v številnih drugih primerih naravnih ujm in nesreč, ljudi so tudi oskrbovali s pitno vodo, ob tem pa so nosilci večine drugih dogajanj, tudi družabnih. O delovanju Gasilske zveze Videm, že opravljenih nalogah in bodoči načrtih je spregovoril predsednik GZ Videm Janez Merc, nato pa so sledile podelitve številnih priznanj, odlikovanj in zahval (te so šle v roke botrom in ostalim donatorjem za nakup novega vozila).
Zaključni del uradne slovesnosti je predstavljala predaja
ključev novega vozila, ki jih je šoferju predal župan Bračič, nato pa obvezni krst gasilskega avtomobila, ki je leskov-škim gasilcem res lahko v velik ponos. Gre namreč za vozilo oznake GVC 24/50, znamke Mercedes, s popolno opremo. Podvozje je stalo 85.000 evrov, nadgradnja vozila pa še dodatnih 124.000 evrov, kar pomeni, da je skupna vrednost vozila kar 209.000 evrov. Večino denarja, 70 %, je zagotovila občina iz proračuna, razliko pa je zbralo PGD skupaj z botri in donatorji.
Po končanem uradnem delu je seveda sledila še obveza velika vrtna veselica pod šotorom, brez katere pač ne gre.
SM
Vsi prejemniki priznanj PGD in GZ ter zahval za donatorske prispevke za nakup novega vozila.
Cirkulane • 40 let radioamaterjev
UKV-antena iz starega zarjavelega kolesa
■■■
Ob 40-letnici radioamaterstva v Halozah so v Cirkulanah pripravili priložnostno slovesnost s predstavitvijo biltena, v katerem so opisani začetki radioamaterskega delovanja do današnjega dne, nato pa še uradni prevzem novih prostorov kluba na haloškem Pohorju.
Črna kronika
Kriminalisti poželi konopljo v Starošincah
Mariborski kriminalisti so 3. septembra našli skupno pet nasadov konoplje. Ugotovili so namreč, da je neznani storilec na koruznih poljih pri kraju Starošince neupravičeno gojil 522 sadik prepovedane droge konoplje. Kriminalisti so konoplje poželi in posušili. Iz teh sadik bi neznani storilec pridobil 178 kg posušene prepovedane droge, z njeno prodajo na ilegalnem trgu pa bi pridobil okoli 530.000 evrov protipravne premoženjske koristi.
Grozil z motorno žago
Policisti iz Slovenske Bistrice so 6. septembra okoli 17.30 obravnavali kaznivo dejanje na-silništva v Zgornjih Poljčanah. Domačin, star 49 let, je domačim grozil z motorno žago, vendar so uspeli pobegniti in poklicati policijo. Ob prihodu policistov na kraj je osumljeni prižgal motorno žago in z njo grozil policistoma, da ju bo ubil. Policista sta osumljenega z uporabo plinskega razpršilca in fizične sile obvladala ter zanj odredila pridržanje. Ovadili ga bodo mariborskemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
Neznani storilec je v noči na 9. september vlomil skozi vhodna vrata skladišča na Zadružni ulici v Slovenski Bistrici in odtujil dve motorni žagi in namizno električno žago. Škoda znaša okoli 1000 evrov.
Neznani storilec je v noči na 9. september vlomil skozi okno v gostinski lokal v Zgornji Ložnici, odtujil pa je prenosno registrsko blagajno z denarjem. Materialna škoda znaša okoli 3000 evrov.
Korenine radioamaterskega delovanja v Cirkulanah segajo v leto 1966, ko se je Stanislav Golc na povabilo prijateljev udeležil predstavitve takratnega Radiokluba Ptuj. Ker ga je dejavnost zanimala, se je včlanil, opravil potreben tečaj in izpite ter dobil pravico do lastnega pozivnega znaka YU3TNUN, ki se je z osamosvojitvijo Slovenije spremenil v S52GD. Dve leti kasneje se je sprožila ideja o ustanovitvi sekcij ptujskega radiokluba po okoliških krajih, pogoj za ustanovitev sekcije pa je bil, da so v kraju vsaj trije radioamaterji. V današnji občini Cirkulane so ta pogoj izpolnili, zato velja leto 1968 za začetek radioa-
materskega delovanja. Med začetnike radioamaterstva se štejejo Stanislav Golc, Jože Vaupotič, Marjan Bratušek in Ivan Švajgl, ki je svoja doživetja pravih radioamaterskih korakov opisal tudi osebno, na odru cirkulanske dvorane, kjer je potekala predstavitev biltena.
Število članov sekcije v Cirkulanah se je iz leta v leto povečevalo, leta 1972 je sekcija dobila svoj prostor v takratnem vrtcu, kovinski antenski stolp pa so morali postaviti v naselju Pohorje. Delovanje sekcije, ki je bilo od prvih začetkov zelo razgibano, se je umirilo v drugi polovici 80. let, nato pa ponovno oživelo
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo sprva delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Sredi dneva in popoldne bo spremenljivo oblačno in predvsem v severni polovici Slovenije bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 23 do 29 stopinj C.
V soboto bo pretežno oblačno in hladneje, občasno bo deževalo. Pihal bo vzhodni do severovzhodni veter, ob morju dopoldne jugo. V nedeljo bo oblačno in večinoma suho. Še hladneje bo in vetrovno.
Prvi predsednik samostojnega društva radioamaterjev Cirkulane je Denis Jurgec.
leta 1992, ko so radioamaterji dobili nove prostore v kulturnem domu. Aktivnost sekcije se je povečevala, hkrati se je začelo povečevati tudi članstvo, zelo dejavno so proslavili 30 let delovanja leta 1998, ko so vzpostavili na stotine zvez z vsemi celinami, med spomini na to proslavo pa je ostala tudi slovita UKV-antena, ki jo je takratni predsednik sekcije Lojze Koletnik naredil kar iz starega, zarjavelega kolesa in je menda delovala bolje kot nova UKV-antena. Ob 30-letni-ci so prav cirkulanski amaterji tudi prvič v zgodovini Ptuja v svet oddali pomorski pozivni znak s končnico /MM, ker pa je bil pogoj, da je tak signal lahko oddan le z mednarodnih voda, so za mednarodno vodovje pač določili in izbrali Ptujsko jezero; pač z razlago, da meji na tri občine in je z
njega možno videti tri različne države. Sicer pa so Haloze oz. haloški radioamaterji na svojih lokacijah leta 2000 gostili tudi japonsko ekipo v okviru svetovnega tekmovanja radioamaterskih ekip.
Samostojni radioklub Cirkulane z oznako S59DDR je bil ustanovljen leta 2007, letos pa so člani dobili tudi novo oznako S59H (H za Haloze). Za predsednika kluba je bil izvoljen Denis Jurgec, kot prvenstveno nalogo so si zadali povečanje podmladka in ureditev novih primernih prostorov. Tega so, po izbiri med tremi lokacijami, našli v naselju Pohorje, kjer so dovolj na samem, da ne motijo okoliških prebivalcev, hkrati pa jim ponuja odlične možnosti digitalnih komunikacij na višjih frekvencah. Prostore v hiši so odkupili in uredili deloma z lastnim denarjem in delom, deloma pa s pomočjo več do-natorjev.
»Zelo smo veseli, da nam je po 40 letih delovanja končno uspelo zagotoviti lastne prostore za delovanje, saj bomo z razvojem tehnologije in elektronskih naprav lahko ustvarili odlične pogoje za aktivnosti, predvsem za mlade, ki se želijo v prihodnosti ukvarjati z elektrotehniko, radiotehniko in sorodnimi dejavnostmi,« so še povedali člani radiokluba Cirkulane, ki so v letošnjem letu ne samo uredili nove prostore, ampak sodelovali v mednarodnem projektu Evropski sončni dnevi, na razstavi razvojnih dosežkov društev domače občine, izvedli prvi občni zbor
radiokluba in v nedeljo tudi proslavili obletnico delovanja ter pokazali svoje nove prostore na Pohorju.
SM
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tal.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038
info@tehcenter.si www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna In barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji In naprave
•	Vijačni material In okovje
•	Barve In laki
•	Ležajl
•	Verige In bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve stmženja, rezkanja In brušenja Izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja In upogibanja materiala
V času Celjskega MOS-a imamo
HIŠNI SEJEM na Ormoški 5, Ptuj
Izkoristite sejemski popust z vplačilom med 12. in 26. 9. 2008:
-8%
Smo pooblaščeni partner lipbled s tovarniškimi cenami in certificiranimi monterji!
NOTRANJA VRATA LESENA VHODNA VRATA DRSNA VRATA, KLJUKE
Vse za novogradnje in obnovo.
LESENA OKNA, SENČILA, POLICE
www.tulip-projekti.si
TDLm\
projekti £o.o.
1051/61-74-71; 02/620-97-94 po: 9-20, to-ce: 9-17, pe: 9-13
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM