POm^TEK. Krmilarjeve sanje. Pomorski kapitan Chaxle§ Clark je napisal naslednji zanimivi dogodek, ki je igral znamenito ulogo v njegoveun žhljenju: Pred vefcimi leti sem bil kapltan na parobrodu »oGorgon", Neksga clivnega pioletkiega jutra leta 1890 smo se usidrali v luki Singapore. Stojeg na krovu Jadje, g;edal sem živahen promet v luki; kar pristopi k meni moj iskreni prijatelj Thompson, kxmilar naše ladje. Spregovorivši običajne besede, mi reče: ,,Prošlo noč seni imel čudne sanje, katere se ti8ejo Vas, gospod kapitan!:" .,Thompsone! Vi ste najbrž zopet malo preveč pogledali v kozarec, ali pa se Šalite!" odgovorim jaz, pošaleč se z našira krmilarjem. .,Nisem, gospod kapitam; bil sem trezen kot novorojenec" — odgovori Thorapson nekaldo otožno. Na obrazu sem zapazil, jda mu niso prav ^gajalo moje besede. Zdaj pa se me je polotila radovednost; rekel sem mu: ^Thompson! pripovedujte svoje saiije!" Nekoliko fcasa se je obolavljal, potem pa je za&sl pripovedovati: ,,Ako moje san^e kaj pomenijo, tedaj Vi ne ostanete dolgo na tej ladji, ne v temidelu sveta! Sanjalo po mi je, da, stojim na straži, kar prid« k menl pismonoSa, ki je donesel dve pismi s Črnim rohom. Eno ste Vi takoj odpiefiatili ter naenklrat pri fcitanju moftno obledcli. Tedaj ste odšli v kajulo, a ko sto name pogledaJi, sto zaldicali: ,,T^iompson! prvi del Va&ih samj se je uresnifiil!" Nato ste odšli y pi^al- nico, k\&v ste napisali prošnjo, naj Vajs za nekoliko 5asa odpuste iz mornarske službe, Odšli ste na krov in tja Je prišel neki novi Bvrsti kapitan, kakoršnega pa še nisem videl. Z najvočjo hitrostio ste stopili iz ladje in odhiteli na kopno!" »Ttiompson!" — reCem, — ^,to se ne more zgoditi, saj poznaš vse kapitane naše ladje, drugi pa ne bo nastopil za zapovednika. Pa pripovedujte dalje, zamma me!" .,Jaz pravim, da sem to le sanjal, gospod fca* pitan! — Ko ste Vi ustavili ladjo, videl sein Vas vi nevarjiosti, kaiero Vajn je nastavljal neki Kitafi&c. Hotel sein Vas opoioniti, ker pa v sanjah ne moremo govoriti, sem le s prstom kazal na vraga." ,,No, kaj pa mi je storil Kitajec; mi je li prerezal vrat?" poSalim se jaz, videč, da, iThompsona obdaja neko neugodiiD fiustvo. .rMislim, da ne. Jaz; sem le v sanjabi gledal, kako potujete preko morja ta kopnega." To so bile sanje pa^ega krmilarja. Priznavam, da sem skoraj pozabil na te samje, in tudi Thompson me ni več spomnil na to. Tako smo trikrat prepluli iz Jave v Singapore in nazaj. Zopet smo se usMrali v luld in zopet sem iijs krova, gledal živajhno gibanje. ,,Pismo, gDspod!" vikne neki Malajec, gredoč po stop.nioah. Izrofiil mi je d\t^ pipmi, ki ste bili Črno o^robljeni V prvem trenotiru, ko sem vsptfejel pismi, zdrhtela mi je rcika, vivieč, da sta naslovljeni menJ. Hitro razpočatim eno pismo, ki mi je prineslo tužno glasove, ki so me siVili, naj se brzo povmem v Evropo. Spomnil sem se Thompsi>novih sanj in se prestraSil. KoJ odrinem v kajuto, a pred1 njo je stal — Thompson. Mislil si je talLOj, da 39 )Q nekaj sku- halo, ker bil sem ves izpremenjen. Pokazal sem mu pismo, ki sem je imel v desnici, rekoB: ,,Thompson! prvd del ValšiK sanj pe ie uresni-  T,a se prestra&i in zala^iči:  JNi mogofie, gospod!"1.^.  Odšel sem takoj v pisalnico, fejer sem napisal  prošnjo za odpmit. Se tisti dan jo prišel lastnika; naSe ladje namesinik, ki mi je zagotovil, da hoCe za ta Cas postaviti wednega nasledmika. Ob času loCitve pa so me iThompsonove sanja talco zanlmale, da mi jib. je moral Se enkrat pripovedovati, Cestokrat so mi prišle na misel te sanje, in tz nestrpno radoved,nostjo sem gakal dneva, ko odrinem rz, Singapora. Namenil sem si najeti Irancoski parobrod nMoshageries Maritimes^, ter se tako  ogniti drugemu delu krmilarjevih sanj.  Prišel je fias mojega odhoda. 3il sem mofino razburjen, k©r ge nl bilo mojega nasSedpika, in že smo hoteli dvigciti sidro, kar nas ustavi mala, kitajska. ladjica, ki se nam je približevala. Mlad gospod, ki ga pa nisem poznal, Vtzpel se je nai stopnice in so ml predstavil ktot kapitatti Sunders, kateremu je bila poverjena uprava i^Gorgona". Za, potrdilo pokazal mi je pismo kjapitanai monsierja Darkesa*. Kako mi je bilo pri srcu, k]o sem se ločil od krova. Hi(ro sem jo pobrisal po stopnicah na kopno. Kdo pa opiše moje za^udenje, ko virtim, da je MaJajec, ki je pripeljal novega kapitana, zlagal moje kovčeke na kitajski fioln! Ko so na ^Gorgono" Jeli 'dvigafi sidro, zakliče Thompson iz krova: ,,Kapitan, fuvajte se Kitajca!" Sročno sem prispel na kopno ter dal prenesti svoje reči ,v gostilno. Že se je pričelo mrafiiti. V go- stilni sem najprej pregledal svojo sobo. Bila je v prvem »adstropju kakih 10 stopljajev, nad zemljo. Skozi bambiijsiova vrata šlo se je v balko>n. Hitro prišedši v sobo, sein zaprl vrata in užgal'- loja.sto svefio. Pomišljati sem jel, kam naj si shranim denarje, kojih sem imel nad 100 tolarjev. Po kratkem premišljevanju shranim listnico z denarji v kovfiek, tega položim k: bambuaovim vratom in polažim ključ na stolec poleg postelje. Bila je enajsla ura in odloSil gem se vlefii. Ležal sem kake tri ure nepremično. Kar me prepodi Sum in rožljanje. Cutil sem, da stoji nekdo kraj postelje in mojili nog in takoj sem se spomnil Thompsonovih sanj! Kar zagledapi pred seboj - nevedo<3, kje sem, — krmilarja Thompsona, ki je s prstom kazal na moj kovčjek. Odprem oSi ^— na bambosovih \ra,tih znpazim luknjo, skozi kiaiero prodira mesefiina. Kriknil sem, koliljor mi je bilo moči. Kitajeo — bil je tolovaj — pa iiiajnesto, da bi se spravil na mene, odbeži. Jaz sem ga Be v sobi dohitel in udaril s tako silo na zatilnik, da sem mu ga bbjda zlomil, in da je pa<del na ulico. Nehote se ogledam po sobi. Bila je le suhoparna, a sicer dobi a dormišljija. S tem se je izpolnil dtrugi del iThompsonovih sanj. Bil sem spaznal, da je kitajski ropar namera-val me oropati ali celo umoriti. In tako so se resnično izpolnile sanje krmdla|rja Tihompsona! Drugi aan sem se odpeljal preko Mersilja v Pariz in odtod v svnjo Ijubo, francosko domovino! Vedno se rad spominjam Tliomppona in njegovih sanj, ki so mi reSile življonje! >Ti Thorapson pa v miru počivaj!" • * To zgodbo ]e pripovedoval kapitan Charles Clark v nekem Iraiicoskem Calsopisu, to zgodbo pa naj tudi prečitai siovenski narod!