.s» j^^(SKQM> iRS - ^JUxl^^vWù, j^M>^V»4Aiia fcu L ju & i-Jr^ su> Ita^DNl VESTIMIK RapubiliU MkrtnrUl u pravotodi* la «M« upravo SRS ^ 53 občin Ormož in Ptuj 'T.rvt.O T3 H c Ptuj, dne 31. januarja 1966 V S E B I K A : številka 1. o OBČINA ORMOŽ: 1. Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Ormož; 2. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine v občini Ormož; 3. Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v občini Ormož; 4. Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje in za upravljanje v občini Ormož; 5. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Ormož; C. Odredba o spremembi odredbe o tarifi za osemenjevanje goved na območju občine Ormož; Popravek. OBČINA PTUJ: 7. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine v občini Ptuj; 8. Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš v občini Ptuj; 9. Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje v občini Ptuj; 10. Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ptuj; 11. Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskim organom med materialne stroške; 12. Odlok o povračilu stroškov, izgube na zaslužku in o nagradah sodnikov porotnikov občinskega sodišča Ptuj; 13. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj (prečiščeno besedilo); 14. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku od prometa blaga na drobno in davku od plačil za storitve v občini Ptuj; 15. Sklep o ustanovitvi višjega občinskega disciplinskega sodišča; IG. Sklep o imenovanju članov v občinsko komisijo za urejanje zadev v zvezi z gradnjo hidroccntrale Srednja Drava — 2; 17. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka pa območju krajevne skupnosti Žetale za obnovo krajevnih cest, poti in mostov. H CD CD O o > > 03 -X- rvj CD S 1. Po 31. in 32. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 5. točki 112. člena statuta občine Ormož je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela ODLOK o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravljajo organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v občini Ormož 1. člen Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (v nadaljnjem besedilu; »organizacije«) določajo višino stanarine za stanovanja, ki jih upravljajo odvisno od vrednosti in kakovosti stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, največ pa do višine, ki jo določa ta odlok. 2. člen Najvišja letna stanarina za posamezno stanovanje ne sme presegati 3,5 Vo revalorizirane vrednosti tega stanovanja. 3. člen Najvišja mesečna stanarina ne sme presegati zneska, Ki se dobi, če se pomnoži število kvadratnih metrov uporabne stanovanjske Površine s seštevkom točk za to stanovanje m z vrednostjo stanarine za eno točko, ki zna-*a 2,68 dinarja. 4. člen Organizacija določa višino stanarine za vsa-*o posamezno stanovanje v mesečnem zne-sku do višine iz 3. člena tega odloka. 5. člen Mesečna najemnina za Im2 uporabne tlorisne površine poslovnega prostora v stano- anjski hiši ne more biti nižja od povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za * m* stanovanja. 6. člen Organizacija lahko prosto dogovarja višino stanarine: — za stanovanja, ki jih je treba vzdrževati pod drugačnimi pogoji, kot se vzdržujejo standardna stanovanja; — za stanovanja, ki se oddajajo v najem popolnoma ali delno opremljena s pohištvom, in — za stanovanja, ki se v skladu z zakonom oddajajo za določen čas. Dogovorjena stanarina ne more biti nižja od 3,5 %> revalorizirane vrednosti tega stanovanja. 7. člen Če se posamezni prostori v stanovanju uporabljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti, se stanarina, določena po določbah 3. člena tega odloka, zviša za 10%. Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, če se nosilec stanovanjske pravice poklicno ukvarja z oddajanjem stanovanjskih prostorov podstanovalcem (trem ali več podstanovalcem). 8. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St.: Se-G/lf'ie Ormož, dne 31. januarja 1966 Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak. 1. r. 2. Po 2. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 5. točki 112. člena statuta občine Ormož je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela - ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine v občini Ormož 1. člen Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev po 1. členu zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) 28 "u za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. \ St.: 36-5/66-b Ormož, dne 31. januarja 1966. Predsednik . skupščine občine Ormož Franc N o v a k , 1. r. 3. Po 2. odst. 2. člena in 6. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 5. točki 112. člena statuta občine Ormož je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela ODLOK c amortizaciji stanovanjskih hiš v družbeni lastnini v občini Ormož 1. člen Organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami (v nadaljnjem besedilu: »organizacije«) nadomeščajo vrednost stanovanjskih hiš, ki so vnesene v sklad stanovanjskih hiš, v obliki amortizacije. Obveznost plačevanja amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti organizacije. Obveznost plačevanja amortizacije se ne nanaša na nedokončane stanovanjske hiše :n na SKUPŠČINA OBČINE stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti organizacije. Obveznost za plačevanje amortizacije se tudi ne nanaša na stavbe iz prvega odstavka, ki so bile poškodovane ob elementarni nesreči v taki meri, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije. 2 člen Amortizacija stanovanjskih hiš se vplačuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš. 3. člen Amortizacijski zngsek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na revalorizirano novo vrednost stanovanjskih hiš. 4. člen Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša: 1. za zgradbe, zidane iz opeke in armiranega betona ali iz armiranega betona in kakega drugega trdega materiala: amortizacijska doba 100 let, amortizacijska stopnja 1 Vo. 2 za montažne zgradbe in za zgradbe z mešano konstrukcijo: amortizacijska doba 80 let, amortizacijska stopnja 1,25 °/o. 5 člen Organizacija je dolžna obračunati in vplačati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca, potem ko je bila sUnovanjska hiša vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 6. člen Obveznost obračunavanja in vplačevanja amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na podlagi, pogodbe ali na drug dovoljen način taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš. 7. člen Amortizacija zapade v plačilo v enakih mesečnih zneskih do petindvajsetega v mesecu za pretekli mesec. Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu organizacije se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki jo sprejme organizacija na začetku leta. En izvod letnega predračuna amortizacije mora organizacija dostaviti službi družbenega knjigovodstva. Z zaključnim računom izvrši organizacija popravek skupnih zneskov v teku leta vplačanih akontacij. 8. člen Sredstva amortizacije sme organizacija uporabiti: — za ohranitev sklada stanovanjskih hiš, — za odplačilo kredita za graditev ali nakup novih stanovanj in za velika popravila stanovanjskih hiš, — za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja in podaljšanja dobe trajanja. Ce je bilo s pogodbo med organizacijo in ustanoviteljem oziroma drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš, s pogodbo določeno/ da mora ustanovitelj oziroma tisti, ki je vnesel^ stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš, dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije. je organizacija dolžna dobiti tako soglasje, preden začne uporabljati sredstva amortizacije. 9 člen Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš, vendar v skladu s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš. 10. člen Organizacija izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vredno- sti) v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto. 11. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.« St.: 36-4/66 Ormož, dne 31. januarja 1966 Predsednik skupščine občine Ormož Fran^ Novak, 1. r. 4. Po 6 členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 5. točki 112. člena statuta občine Ormož je skupščina občine Ormož na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela ODLOK o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, o načinu delitve sredstev za Investicijsko in tekoče vzdrževanje in za upravljanje v občini Ormož 1. člen S tem odlokom se določajo minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, način delitve stanarine za njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje ter za upravljanje. 2. člen Stanovanjske hiše in' stanovanja se investicijsko vzdržujejo iz sredstev organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki se v ta namen izločajo iz stanarine in najemnine. Tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in kritje stroškov za upravljanje hiše gre v breme sredstev te hiše, ki se v ta namen izločijo iz stanarine in najemnine. Stroške tekočega vzdrževanja stanovanja plača stanovalec. Ti stroški se ne računajo v stanarino. 3. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega-odloka se štejejo delne ali celotne zamenjave elementov konstrukcij in opreme (srednja in velika popravila) stanovanjske hiše in stanovanj, zlasti pa: — popravila in zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov; — obnova (zamenjava) strešne kritine; — popravilo in zamenjava strešne konstrukcije; — popravilo in zamenjava vodovodne, električne in plinske instalacije; — popravilo in zamenjava delov osebnega in tovornega dvigala; t — popravilo in obnova fasade; — popravilo in zamenjava stopnišča;, — popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije; — popravilo in zamenjava stropov in stropne konstrukcije in podov. 4. člen Poleg del iz 3. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te elemente in opremo. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami izvrši delno ali celotno zamenjavo posameznih elementov in opreme v stanovanju, če ti zaradi dotrajalosti ne služijo svojemu namenu. Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje tale povprečna doba trajanja: Elementi in oprema Povprečna doba V Stanovanju trajanja v letih — zidan štedilnik 40 — Kotliček za vodo — bakren 15 — kotliček za vodo — pocinkan 4 — železni premični štedilnik 10 — električni štedilnik — obnova 15 — plinski štedilnik 30 — lončena peč, enkrat preložena 20 — pipe in armature do pritiska 3 atm 6—10 — pipe in armature za pritisk nad 3 atm 3—5 — WC rezervoar 15 25 — WC školjka in bide — iz fajanse ali porcelana 30 — umivalnik iz porcelana 30 — pomivalno korito — emajlirano 15 — peč v kopalnici na trdo gorivo 15—25 — plinski bojler 15 25 — električni bojler 20 — pleskanje notranjih lesenih delov 15—15 — pleskanje zunanjih lesenih delov 5—8 Poškodbe elementov in opreme v stanovanju, ki so nastale po krivdi stanovalcev, gredo v breme stanovalcev, ki so jih povzročili. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali z drugim splošnim aktom natančneje dobo trajanja za posamezne elemente in opremo v skladu z določbami prejšnjega odstavka. 5. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo in upravljanjem stanovanjskih hiš, zlasti pa: a) tekoče vzdrževanje stanovanj, ki gre v breme stanovalcev, in še ni vračunano v stanarini: — beljenje in slikanje stanovanja; — čiščenje lončenih peči in štedilnikov; — popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca; — čiščenje vseh mizarskih del in Vgrajenih omar; — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv; — nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil pri pipah, vodovodu, baterijah v kopalnici ali kuhinji itd.; — nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih; — čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi; — barvanje vgrajenih elementov opreme; — nadomestitev stekel na oknih in vratih; . — čiščenje in struženje parketa; — prezidava peči; — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih; — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali zaradi poškodb po koristniku; b) tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih delov in naprav, ki gre v breme sredstev hiše: ta skupina del obsega vsa dela,'ki so navedena pod točko a) tega člena, pa se nanašajo na skupne dele in naprave v stanovanjski hiši. Razen tega vsebuje: ■ 7- pleskanje vseh oken in vrat v skupnih prostorih in stanovanjih; — čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter z vseh hodnikov pred zgradbo; — vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidoy, ograj, zelenih površin, parkinga na * dvorišču zgradbe ipd.; . — manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi ipd.; — manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje; — zamenjava manjših delov strešne kritine; — tekoče vzdrževanje, izolacija na strehi, balkonih in terasah; — čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del; — popravila strelovoda in preizkus provod-nosti; — pregled in čiščenje električnih in plinskih bojlerjev; — popravila stikov in ventilov na instalaci-’ jah centralnega ogrevanja in plina; — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji; — zamenjava manjših dotrajalih del na instalacijah; — zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimnikov; — stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo; — popravilo ometa in fasade; — manjša popravila na vratih, oknih in roletah; — manjša popravila električne instalacije; — manjša popravila podov, pragov ipd.; — vzdrževanje Jaškov in zaščitnih mrež. c) stroški upravljanja: — zavarovanje zgradbe, — čiščenje skupnih delov zgradbe, — čiščenje dimnikov, — odvoz smeti in fekalij, — finančno poslovanje, — bančni stroški, — pisarniški material, — stroški za deratizacijo zgradbe, — del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. 6. člen Stanovanjsko podjetje izvaja dela na sanaciji stanovanjskih zgradb v skladu s sprejetim programom sanacije ter v okviru sredstev, ki jih ima za te namene na razpolago. 7. člen Za tekoče in za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše ter za upravljanje se smejo uporabiti od skupno zbranih stanarin in najemnin v določeni skupini zgradb tale povprečna sredstva: Odstotek stanarine glede na Skupina hiš Delitev na 0—20 starost hiše v letih 21—40 41—60 61—80 81-100 Zgradbe z amort. Invest. vzdrž. 10 20 56 64 52 dobo 100 let Tekoče vzdrž. 10 11 12 16 22 Upravljanje 10 10 10 10 10 Zgradbe z amort. Invest. vzdrž. 7 20 67 53 — dobo 80 let Tekoče vzdrž. 10 11 15 22 — Upravljanje 10 10 10 10 — 8. člen Od denarnih sredstev, ki se prenesejo na stanovanjsko podjetje po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65), ostane na razpolago stanovalcem za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš pri zgradbah, starih do 20 let, 15°/«, pri starejših zgradbah pa celotna prenesena sredstva. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož In Ptuj«. St.: 30-7/1966 Ormož, dne 31. januarja 1966. Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r. 5. Po 8., 13. in 27. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64), 4. in 9. členu temeljnega zakona o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ, št. 52-729/64), 112. in 125 členu statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-219/64) je skupščina občine Ormož na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 31. januarja 1966 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Ormož 1. člen V odloku o občinskih prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 7-138/65 tn Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7-86/65, 8-111/65 in 11-149/65) se 3. člen spremeni tako, da se glasi: »Za kategorije zavezancev, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja po pavšalnih osnovah, se določijo naslednje pavšalne osnove mesečnega osebnega dohodka: !• od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih 120 din 2. od osebnih dohodkov hišnikov, zaposlenih v stanovanjskih hišah — s polnim delovnim časom 200 din 3. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih 330 din 4. od osebnih dohodkov ribiških in lovskih paznikov 300 din.« 2. člen 3. točka 9. člena se spremeni tako, da se glasi: »3. zavezanci, ki so v letu, za katerega se odmerja prispevek, imeli nad 100 din izdatkov za zdravljenje družinskih članov, do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Osnova za odpis je Izdatek za zdravljenje, ki ga je zavezanec plačal.« 3. člen Za 3. točko 9. člena se doda nova 4. točka, ki se glasi: »4. za pogreb umrlih družinskih članov se prizna olajšava od zneska 300 din, če je umrl družinski član, star do 7 let, oziroma od zneska 500 din, če je umrl družinski član, star nad 7 let. Zavezancem, ki jim pripada povračilo pogrebnih stroškov iz kakšnega drugega pravnega naslova, olajšava po tej točki ne pripada.« 4. člen 10. člen odloka se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Borcem — zavezancem prispevka od kmetijstva, ki so aktivno in organizirano sodelovali v narodnoosvobodilni borbi, se na njihovo prošnjo prizna olajšava v obliki znižanja odmerjenega prispevka, in sicer: udeležencem od leta se zniža prispevek za 1941 80 Vo 1942 60 Vo 1943 40 °/o 1944 25 »/o Ob enakih pogojih imajo pravico do olajšave tudi zavezanci, če vzdržujejo borce NOB. Status borca se dokazuje z odločbo pristojne komisije o dvojnem štetju dobe v NOB. Vdovam padlih in po vojni umrlih borcev se prizna olajšava po tem členu zmanjšana za 50 %>.« 5. člen 2. in 3. točka 13. člena odloka se spremenita tako, da se glasita: »2. kadar se prispevek odmerja po pavšalni letni osnovi po stopnji 12,5 °/o; 3. kadar se prispevek odmerja v pavšalnem letnem znesku, sme znašati v pavšalnem letnem znesku največ: po dejavnosti: v znesku a) stavbna obrt 500 din b) avtoličarji 400 din c) predelava kovin 300 din č) predelava nekovin 250 din d) predelava lesa 300 din e) izdelovanje raznovrstnih živil 300 din f) izdelava in popravljanje raznih izdelkov 300 din g) izdelava tekstilnih izdelkov in izdelkov iz usnja 150 din h) osebne in druge obrtne storitve 100 din Ne glede na stroko se odmeri prispevek zavezancem, starejšim od 60 let, in težjim invalidom, ki plačujejo prispevek v pavšalnem znesku po točki 3/h.« 6. člen 18. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev; se plačuje po stopnji 12,5 °/o.« 7. člen 20. člen odloka se črta. 8. člen 8. točka 27. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: »8. za vsako samorodno trto 0,20 din.« 9. člen 30. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Zavezancem, ki plačujejo prispevek po pavšalnih osnovah ali v pavšalnih zneskih, se odmerja davek na tujo delovno silo v pavšalnem znesku, ki znaša za vsakega zaposlenega delavca letno 200 din.« 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«, uporablja pa se od 1. januarja 1966 dalje. St.: 422-7/65 Ormož, dne 31. januarja 1966. Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r. 6. Po 1. in 2. odstavku 170. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 15-218/64) in 3. točki odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi skočnine za Javne plemenjake (Uradni list LRS, št. 3-58) je svet za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Ormož na seji dne 27. decembra 1965 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o tarifi za osemenjevanje goved na območju občine Ormož I. Spremeni se I. točka odredbe o tarifi za osemenjevanje goved na območju občine Ormož (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 43/64), tako da se glasi: »Tarifa za prvo prirodno ali umetno osemenitev krav in nad eno leto starih telic in za dve nadaljnji, če se plemenica pri prvi ni obrejila, je 3000 dinarjev letno. Osemenitev plačajo rejci plemenic po številčnem stanju na dan 1. januarja za tekoče leto. Število plemenic se ugotovi na način, ki ga določi upravni odbor splošnega kmetijskega sklada občine Ormož.« II. Spremeni se 2. odstavek II. točke,- tako da se glasi: »Evidenco o vplačilu osemenitve in seznam plemenic, ki pridejo v poštev za plačilo, vodi splošni kmetijski sklad občine Ormož.« III. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St : 322-40/65 Ormož, dne 27. decembra 1965. Predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Moravec, 1. r. Predsednik skupščine občine Ormož Franc Novak, 1. r. Ob primerjavi z izvirnikom je ugotovljeno, da je v objavljeno besedilo odloka o spremembi odloka o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11-149/65) zašla napaka, zato se daje POPRAVEK V 2. členu mora v 3. vrsti namesto letnice 1966 stati pravilno letnica »1965«. Ormož, dne 15. januarja 1966 Tajništvo skupščine občine Ormož 7. Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ. št 35-612/65) in 219 člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27 januarja 1966 sprejela ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine v občini Ptuj i 1. člen Delovne organizacije in druge družbeno pravne osebe ter državni organi plačujejo v letu 1966 za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje) 40 Vo sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612-65). 2 člen Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka se vplačujejo na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva v Ptuju. 3, člen Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož ih Ptuj« in velja za leto 1966. St.: 402-1/66-1 Ptuj. dne 27. januarja 1966 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, l. r. 8. Na podlagi drugega odstavka 2. člena in 6. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, 6t 35-611/65) In 219 členu statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela ODLOK o amortizaciji stanovanjskih hiš v občini Ptuj • 1. člen Stanovanjsko podjetje nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš. ki so bile vnesene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podietja. Amortizacija se obračunava in plačuje za dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja. Za nedokončane stanovanjske hiše In za stanovanjske hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti stanovanjskega podjetja, se amortizacija ne plačuje. Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za stanovanjske hiše, ki so bile poškodovane zaradi elementarne nesreče v toliki meri, da se ne morejo uporabljati. Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnini, ki so vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 2. člen Amortizacija stanovanjskih hiš se plačuje na poseben račun amortizacije sredstev sklada stanovanjskih hiš. 3. člen Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavno (revalorizirano) vrednost stanovanjskih hiš. 4 člen Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš. in sicer: 1. za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona ali armiranega betona in kakega drugega trdega materiala je amortizacijska doba 100 lei in amortizacijska stopnja 1 Vo; 2. za montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije je amortizacijska doba 80 let in amortizacijska stopnja 1,25 V»; 3 za montažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drugi materiali) je amortizacijska doba 50 let in amortizacijska stopnja 2 #/o. 5. člen Stanovanjsko podjetje je dolžno obračunati in vplačevati amortizacijo od prvega dne naslednjega meseca, potem ko je bila stanovanjska hiša vnesena v sklad stanovanjskih hiš. 6. člen Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše po posameznih skupinah stanovanjskih hiš iz 4. člena tega odloka traja ves čas, dokler stanovanjske hiše iste skupine ne bodo amortizirane. Ce so stanovanjske hiše v eni skupini amortizirane, uporabljajo pa se tudi potem v dejavnosti stanovanjskega podjetja, preneha obveznost vplačevanja amortizacije za hiše iz te skupine. Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na podlagi pogodbe ali na podlagi drugega dovoljenega pravnega posla, taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš. 7. člen Amortizacija se plačuje v enakih mesečnih zneskih najkasneje do petindvajsetega v mesecu za pretekli mesec. Do končnega letnega obračuna amortizacije po zaključnem računu stanovanjskega podjetja se vplačuje amortizacija kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na podlagi stanja stanovanjskih hiš tako. kakor je bilo ugotovljeno pri popisu. Letni predračun amortizacije mora stanovanjsko podjetje dostaviti službi družbenega knjigovodstva. Po preteku poslovnega leta se Izvrši na podlagi zaključnega računa stanovanjskega podjetja popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij v teku leta. 8 člen Sredstva amortizacije sme stanovanjsko podjetje uporabiti: 1 za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj; 2 za velika popravila stanovanjskih hiš; 3 za odplačilo kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj; 4 za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš Ce je bilo s pogodbo med stanovanjskim podjetjem in ustanoviteljem oziroma drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja, določeno, da mora ustanovitelj oziroma tisti, ki je vnesel stanovanjsko hišo v sklad stanovanjskih hiš, dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije, je stanovanjsko podjetje dolžno dobiti tako soglasje, preden začne uporabljati sredstva amortizacije. 9. člen Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš po programu za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš. 10. člen Stanovanjsko podjetje odpiše ob koncu poslovnega leta amortizacijo od vrednosti stanovanjskih hiš, ki je bila za to leto obračunana. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St.: 428-1/66-1 Ptuj, dne 27. januarja 1966. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. 9. Na podlagi 4., 6. in 35. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela ODLOK o minimalnih tehničnih normativih ca vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje v občini Ptuj 1. člen Z namenom, da se zagotovijo splošni pogoji za uveljavljanje pravic stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš, za poslovanje organizacij za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in za napredek stanovanjskega standarda, se s tem odlokom določajo minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter način delitve sredstev stanarine za njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje. 2. člen Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj se financira iz sredstev organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki se v ta namen izločajo iz stanarine in najemnine. Tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in pokrivanje stroškov za upravljanje hiše se financira iz sredstev hiše. ki se v ta namen izločijo iz stanarine in najemnine. Stroške tekočega vzdrževanja stanovanja plača stanovalec Ti stroški se ne računajo v stanarino. 3. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo srednja in velika popravila ter obnavljanje in zamenjava konstrukcij, elementov in opreme stanovanjske hiše in stanovanj, in sicer: — zamenjava zunanjih in notranjih mizarskih del; — zamenjava zunanjih kleparskih del; — popravilo strehe; — prelaganje strešne kritine, popravilo in manjša zamenjava strešne konstrukcije; — zamenjava Instalacij (vodovoda, elektrike, plina itd.); — večja popravila naprav centralne in etažne kurjave; — zamenjava naprav in instalacij za centralno in etažno kurjavo; — večja popravila in zamenjava delov za osebno in tovorno dvigalo; — popravilo in obnova zunanjih obdelanih sten — pročelja; — popravilo in zamenjava stopnišč; — popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije; — popravilo stropov in stropne konstrukcije; ___ odprava madežev in beljenje stanovanj v primeru poškodb, ki nastanejo zaradi prepuščanja strehe ali zaradi razpok, ki jih povzročijo poškodovane vodovodne in kanalizacijske instalacije ter — vsa ostala dela, ki niso navedena v 5. členu tega odloka. 4. člen Poleg del iz 3. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla normalna doba trajanja za te elemente in opremo. Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odštavka se šteje tale povprečna doba trajanja: PovpreSna doba trajanja v letih — zidan štedilnik 40 — kotliček za vodo — bakren 15 -- kotliček za vodo — pocinkan 4 — pekači ® — železni premični štedilnik 10 — električni štedilnik — obnova 12 — plinski štedilnik 30 — lončena peč, enkrat preložena 20 — pipe in armature do pritiska 3 atm 6 — pipe in armature za pritisk nad 3 atm 3 — WC rezervoar — WC školjka in bide — iz fajanse 10 — WC školjka iz porcelana 30 — umivalnik iz porcelana 30 — pomivalno korito — emajlirano 15 — peč v kopalnici na trdo gorivo 10 — plinski bojler 10 *— baterije v kopalnici in kuhinji 10 — električni bojler 13 — pleskanje notranjih lesenih delov 10 — pleskanje zunanjih lesenih delov 3 — zamenjava podov: a) parket ^0 b) ladijski pod v sobi 40 c) ladijski pod v kuhinji 20 5. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo onanjša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo in upravljanjem stanovanjskih hiš, zlasti pa: a) tekoče vzdrževanje stanovanj, ki gre v breme stanovalcev: — beljenje in slikanje stanovanja; — čiščenje lončenih peči in štedilnikov; — popravilo in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca; — nadomestitev električnih svetilk; —■ čiščenje vseh mizarskih izdelkov, vgrajenih omar in keramičnih izdelkov; — popravila in nadomestitev ključavnic, Wjuk In oliv; — nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil Pri pipah, vodovodu, baterijah v kopalnici ali kuhinji itd.; — nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih; : čiščenje In odmaševanje straniščnih školjk, pomivalrflh korit in kopalnih kadi; — barvanje vgrajenih elementov opreme; — pregled in čiščenje električnih in plinskih bojlerjev; — nadomestitev stekel na oknih in vratih; — čiščenje in struženje parketa; — prezidava peči; — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanju in , — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja stanovanja ali zaradi poškodb po koristniku b) tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih delov in naprav, ki gredo v breme sredstev hiše: ta skupina del obsega vsa dela, ki so navedena pod točko a) tega člena in se nanašajo na skupne dele in naprave v stanovanjski hiši. Poleg tega pa še: — pleskanje vseh oken in vrat v skupnih prostorih in v stanovanjih; — čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo; — vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenih površin, parkirnega prostora ipd.; — manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno; j- manjša popravila v kotlarni za centralno gretje; — zamenjava manjših delov strešne kritine; — manjša popravila izolacije na strehi, balkonih in terasah; — čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del; — popravila strelovoda In preizkus provod-nosti; — popravila stikov in ventilov na instalacijah centralnega gretja in plina; — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji; — zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah; — zamenjava ppškodovanih -vrat na dimnikih in kapah dimnikov; ___ stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo; — popravilo ometa in fasade; — manjša popravila na vratih, oknih in roletah; , ,, — manjša popravila električne instalacije; — manjša popravila podov, pragov in podobno ter — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež. c) stroški upravljanja: — zavarovanje zgradbe, — čiščenje skupnih delov zgradbe, — čiščenje dimnikov, — odvoz smeti in fekalij, — bančni stroški, — pisarniški material, — stroški za deratizacijo zgradbe in — del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami. 6. člen Za tekoče in za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše se smejo uporabiti od skupno zbranih stanarin in zakupnin v določeni skupini zgradb tale sredstva: 7. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali drugim splošnim aktom, v razponu iz prejšnjega odstavka, višino in delitev sredstev za stroške upravljanja za določene kategorije stanovanjskih hiš, glede na organizacijo in delitev dela v zvezi z upravljanjem 8 člen Z dnem ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o vzdrževanju in popravilih zgradb in o načinu koriščenja sredstev stanovanjskih hiš v občini Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor. št 36-439/61) 9 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj«. St.: 400-8/66 Ptuj, dne 27. januarja 1966 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. 10. Na podlagi 1. člena temeljnega zakona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SFRJ, št. 10-15W65) in 219 člena statuta občine Ptuj Je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27 januarja 1966 sprejela ODLOK o prispevku za uporabo mestnega zemljišča v občini Ptuj 1. člen Za uporabo mestnega zemljišča v občini Ptuj se plačuje prispevek. Za mestno zemljišče po tem odloku se štejejo zazidana in nezazidana zemljišča znotraj meja ožjih gradbenih okolišev v občini Ptuj ki jih določa 5. točka 1. člena in 2 člen odloka o ožjih gradbenih okoliših v mestih In naseljih mestnega značaja v okraju Maribor (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 5 in 31/59) oziroma v mejah gradbenega okoliša mesta Ptuja, Hajdine, Kidričevega in Majšperka po urbanističnem programu mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja. 2. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu, prispevek) plačujejo: a) nosilci stanovanjske pravice ali lastniki stanovanjskih prostorov če Jih sami uporabljajo; b) najemniki ali lastniki poslovnih prostorov, če jih sami uporabljajo; c) uporabniki, zakupniki ali uživalci zemljišč, ki služijo v poslovne namene. 3. člen Prispevek se ne plačuje: a) za zemljišča in zgradbe, ki se uporabljajo za vojaške namene; b) za zemljišča na katerih so stavbe in prostori, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost in so po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč izvzete od nacionalizacije; Delitev na Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih Skupina hiš t0—20 20—40 40—60 60-00 80—100 nad 100 let Zgradbe Invest. vzdrž. 8,90 18,00 39,00 46,00 53,00 58,0 z amortizacijsko dobo 100 let Tekoče vzdrž. 8,20 10,00 11,00 12,50 14,50 17,0 Zgradbe Invest. vzdrž. 6,30 17,40 52,50 36,50 15,40 — z amortizacijsko dobo 80 let 1 Tekoče vzdrž. 8,00 8,20 8,50 9,00 6,50 — cj la lemJ'lfiCìi, KI so pulrebiiH la gradnjo oli vzdižfvanlt* kimmnalnlh objektov, naprav in napeljav oziroma so na njih zgrajeni ko-Hiunalni objekti, naprave ali napeljave; č) ca zemljišča pod ali ob vodotokih, jezerih in ribnikih ki niso predvidena za gradnjo: d) za zemljišča In zgradbe, ki se uporabljajo za šolstvo vseh stopenj In njihovih domov, e) za zemljišča in zgradbe, ki se uporabljajo za zdravstveno, socialno in otroško varstvo; f) za zemljišča in zgradbe, ki Jih uporabljajo družbeno politične skupnosti ter njihovi organi družbene in politične organizacije ter društva; g) za zemljišča In zgradbe ki jih uporabljajo kulturne in prosvetne ustanove ter proračunski zavodi: h) za zemljišča in zgradbe, ki se koristijo za telesnnvzgnjno dejavnost; I) za zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijske in gozdarske namene In j) za neizkoriščena nezazidana zemljišča. 4. člen Prispevek se plačuje od površine zgrajenega koristnega stanovanjskega ali poslovnega prostora oziroma od površine zemljišča, ki se uporablja za poslovne namene. Nosilci stanovanjske pravice ali lastniki stanovanjskih prostorov ter najemniki ali lastniki poslovnih prostorov plačujejo prispevek od zgrajene koristne površine. Ce koristijo uporabniki poslovnih prostorov tud) nezazidana zemljišča za svojo dejavnost, ne plačujejo prispevka od zgrajene koristne površine poslovnih prostorov, ampak samo od zemljišča, ki jim Je dodeljeno v poslovne namene. Uporabniki, zakupniki ali uživalci nezazidanih zemljišč plačujejo prispevek od zemljišča, ki ga uporabljajo v poslovne namene. 5. člen Za ugotavljanje višine prispevka se uvede točkovalo! sistem. Vrednost točke je 0,10 para. 8. člen Za določanje števila točk se uporabijo zlasti naslednji kriteriji: a) lega zemljišča v naselju; b) prometna povezanost; c) opremljenost zemljišča s komunalnimi napravami kolektivne porabe; č) racionalnost izkoriščanja zemljišča In d) možnost izkoriščanja komunalnih naprav. * Vrednost posameznih kriterijev v obliki točk se določi po 10. In 11. členu tega odloka 7. člen Zaradi posebnih ugodnosti, ki Jih Imajo posamezni uporabniki z ozirom na lego zemljišča in prometno povezanost, se uporabniki razdelijo na: a) uporabnike stanovanjskih prostorov; b) uporabnike zemljišč za industrijske namene tn c) uporabnike zemljišč ali zgrajenega '-o-rlslnega prostora v ostale poslovne namene. Razdelitev uporabnikov v posamezne kategorije se izvrši po delavnostih, ki jih uporabnik pretežno Izvršuje. 8. člen Mastno zemljišče iz l. člena tega odloka se razdeli na tri cone za vsako kategorijo uporabnikov iz 7 člena tega odloka 0 člen Cone zajemajc naslednje predele, ki so di bi (rani t urbanističnim programom vplivnega območja mesta Ptuja: e) za stanovantske prostore v mestu Ptuju: I cona: S 1 Uliea dr Jožeta Potrča In Trubarjeva ulica I. cona: S 2 Volkmerjeva ulica l. cona. b S Volkmu*Jeva ulica — južno I. cona: S 6 Stari del mesta Ptuja I. cona: S 7 med ulico dr. Jožeta Potrča in Osojnikovo cesto 11 cona: S 3 Rabeljčja vas - severno II cona: S 4 Naselje bratov Reš II. cona. S 8 Vičava II cona: S 9 Budina U cona: S 15 Mariborska cesta 11 cona- S 16 Rogaška cesta 11 cona: S 17 Na obrežji III. cona: S 18 Hajdina — severno III cona: S 19 Haidlna — južno za Industrijske namene v mestu Ptuju: I. cona levi breg Drave 11. cona desni breg Drave c) za ostale poslovne namene v mestu Ptuju: po svoji legi v conah stanovanjskih predelov. Vsa zemljišča, ki r gornjo razporeditvijo niso zajeta, se uvrstijo v najuižjo cono sosednjih zemljišč V primi rih ko zajema cona tudi območje izven gradbenih okolišev, je meja posameznih con Istovetna z mejami ožjih gradbenih okolišev oziroma z mejami gradbenega okoliša mesta Ptuja, Hajdine, Kidričevega in Majšperka po urbanističnem programu mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja Mestna zemljišča v naselju Kidričevo In v naselju Majšperk se uvrščajo v Ul. cono za vse namene. % 10 člen 1 m’ površine se ovrednoti z naslednjim številom točk: a) za lego zemljišča v naselju: 1. cona 100 točk II. cona ..................... točk III, cona ..•.••••• 80 točk b) za komunalno opremljenost: — za sodobno utrjene prometne površine.............. . 50 točk — za makadamsko cestišče . 25 točk — za javno razsvetljavo , . . 15 točk — za zelene pasove ob cestah 10 točk — za javno kanalizacijo , . , 25 točk U. člen Za racionalnejše Izkoriščanje mestnega zemljišča in glede na starost zgradbe se uvedejo odbitki v odstotkih. Odbitki znašajo: a) za zgradbe z: — 1 stanovanjem . • • • é • 0»/o 5 Ve —■ 4—7 stanovanji , ■ • • • • 10 Ve — 8—15 stanovanji . t • 1 0 • 15 Ve — 16 -31 stanovanji • • » • 20 Ve — 32 tn več stanovanji • • • • 25 Ve b) v zgradbah zgrajenih: — pred letom 1860 « « • • 10 Ve — od leta 1860 do 1899 • « • '20 Ve — od leta 1900 do leta 1919 • t 10 Ve — od leta 1920 do 1930 • • 5 V. — po letu 1930 • . • OVe V zgradbah, kjer so razen stanovantskih tud) poslovni prostori, se smatra, da le vsakih polnih 80 m’ koristne poslovne površine enakovrednih enemu stanovanju Odbitki za racionalnejše izkoriščanje zemljišča se računajo od seštevka točk iz prejš njega člena; odbitki za starost pa od preostanka točk po odbitku za racionalnost Odbitki po tem členu se upoštevajo samo v primeru, če se prispevek obračunava od zgrajene koristne površine 12. člen Dinarsko vrednost mesečnega prispevka oredslavlja zmnožek končnega števila točk z vrednostjo točke Iz 5 člena tega odloka O višini prispevka In o kriterijih, po katerih je bila določena višina prispevka, odloča v upravnem postopku za komunalne zadeve pristojen upravni trgan občinske skupščine. 13. člen Prispevek se plačuje mesečno, In sicer najpozneje do 10. v mesecu na račun cestno-komunalnega sklada občine Ptuj. ‘ 14. člen Sredstva prispevka se lahko uporabijo: a) za financiranje gradnje, dograditve in rekonstrukcije primarnih naprav kolektivne porabe (ceste, ulice, trgi, javno zelenje, Javna razsvetljava, kanalizacija itd.); b) za financiranje gradnje, dograditve in rekonstrukcije primarnega in dela sekundarnega vodovodnega omrežja z napravami in objekti; c) za kreditiranje gradnje, dograditve in rekonstrukcije komunalnih naprav individualne poiabe (vodovodno, plinsko In električno omrežje). Sredstva prispevka se uporabijo za financiranje ali kreditiranje gradnje, dograditve ali rekonstrukcije komunalnih objektov, naprav in napeljav na podlagi programa dela cestno-komunalnega sklada. 15 člen Prispevka so oproščeni: 1. osebe, ki prejemajo družbeno materialno pomoč; 2. osebe, ki prejemajo Invalidnino ali pokojnino do 350 dinarjev mesečno; 3. matere, ki same preživljajo več kot dvoje otrok, starih do 15 let oziroma starejših, če se šolajo. 18. člen Za komunalne zadeve pristojen svet izda po potrebi natančnejše predpise za Izvajanje tega odloka 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objav) v »Uradnem vestniku občin Ormož In Ptuj«, uporabljati pa se začne 1. aprila 1900. St.: 420-28/65 Ptuj, dne 27. Januarja I960 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik. 1. r. 11. Po 2. točki 90 člena temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SFRJ, št 40-633 84) ter 210 členu statuta občine Ptuj, je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti rine 27 januarja I9K6 sprejela O I) L O K o izdatkih za potne in druge stroške, ki sc priznavajo občinskim organom med materialne stroške 1. SPLOSNK DOLOČBE 1 člen Za povračilo stroškov za službena potovanja, selitvenih stroškov, stroškov za prevoz na delo in z dela in stroškov za ločeno življenje, se priznajo občinskim organom (v nadaljnjem besedilu: organi) med materialne stroške Izdatki, določem v pravilniku organa: najvišji zneski In pogoji za priznavanje pa so določeni v tem odloku Ce povračilo presega znesek ki se prizna-, va med materialne stroške po tem odloku, gre presežek na račun sredstev za osebne i' ihodke. 2. člen Ta odlok se uporablja za občinske upravne organe ter za druge občinske organe in organizacije, za katere se skladno s posebnim zakonom uporabljajo določbe temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov če ne določa ta posebni zakon kaj drugega 2. POVRAČILO STROŠKOV ZA SLUŽBENA POTOVANJA 3. člen Izdatki za povračilo stroškov za službena potovanja, ki se priznavajo organom med materialne stroške, obsegajo povračilo za hrano In prenočišče v obliki dnevnice in povračilo za- osebni prevoz delavca. S službenim potovanjem Je po tem odloku mišljeno potovanje, na katero se napoti delavec po nalogu predstojnika, da opravi določen službeni opravek zunaj kraja svoje redne zaposlitve in če ima s takim potovanjem posebne stroške. 4. člen Na račun dnevnice lahko izplača organ delavcu v breme materialnih stroškov največ 40 dinarjev za posamezen dan službenega potovanja. Pri tem se šteje: — cela dnevnica za vsakih 24 ur službenega potovanja in za ostanek nad 12 ur ter za službeno potovanje, ki traja manj kot 24 ur, toda več kot 12 ur; — pol dnevnice, če traja potovanje od 8 do 12 ur In za ostanek časa nad 8 do 12 ur. Dnevnica se obračunava od ure, ko delavec odide na službeno potovanje, do ure, ko se vrne v kraj redne zaposlitve. 5. člen Ce je delavcu določen potni pavšal, se priznajo organu med materialne stroške izdatki v višini In ob pogojih kot Je določeno v njegovem pravilniku. Vendar pavšalno povračilo ne more presegati 40 dinarjev na dan za dneve, ki jih delavec prebije na službenem potovanju. Ce se delavcem priznava povračilo stroškov za prenočišče, se tl stroški priznavajo med materialne stroške v višini, ki Je obračunana In dokumentirana v obračunu potnih stroškov. Višino dnevnice določi organ s pravilnikom in Je odvisna od stroškov za prenočišče in hrano, od trajanja službenega potovanja in od. drugih okoliščin v zvezi s službenimi opravki. 6. člen Za osebni prevoz delavca na službenem potovanju se priznavajo organu med materialne stroške zneski, ki so predpisani v potniški tarifi za prevozno sredstvo, s katerim delavec potuje, in sicer no najkrajši poti. Vrsto in razred prevoznega sredstva, katerega sme delavec uporabili na službenem potovanju, ter druge prevozne pogoje določi predstojnik v potnem nalogu. 7. člen Ce se delavec napoti na službeno potovanje v kraj, kamor zaradi nujnosti opravka ne more potovati z Javnim prevoznim sredstvom, se priznava organu med materialne stroške povračilo stroškov za osebni prevoz največ do 50 para za vsak prevoženi oziroma 15 para za vsak prehojeni kilometer. 3. POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ NA DELO IN Z DELA 8 člen Stroški za prevoz na delo In z dela, ki pre-scgHjo za posameznega delavca 50 dinarjev na mesec, se priznavajo med materialne stroške v vtšlnl in ob pogojih kot je to predpisano v njegovem pravilniku. 4. POVRAČILO STROŠKOV ZA LOČENO Življenje 9. Člen Za povračilo stroškov za točeno življenje se priznavajo organom med mat rialne stroške izdatki, ki so določeni v njegovem pravilniku. vendar največ do 200 dinarjev mesečno. Za ločeno življenje po tem odloku se šteje, še delavec, ki preživlja družino, v novem kraju zaposlitve ne dobi stanovanja za svojo družino. 10. člen Povračilo Iz prejšnjega člena se prizna organu med materialne stroške od dneva, ko delavec stopi na delo, pa do preteka meseca, v katerem Je bilo delavcu dodeljeno družinsko stanovanje. 5. POVRAČILO SELITVENIH STROŠKOV 11. člen Organu se med materialne stroške priznavajo Izdatki za povračilo selitvenih stroškov: 1. za delavca, ki stopi na delo po razpisu in prebiva v drugem kraju; 2. za delavca, ki je razporejen na delo v drug kraj; 3. za delavca, ki mu zaradi upokojitve preneha delovno razmerje In se preseli v drug kraj; 4. za družino umrlega delavca, če se preseli v drug kraj. Povračilo po 3. In 4. točki prejšnjega odstavka se prizna organu kot materialni strošek, če se delavec preseli v dveh letih od dneva, ko je bil zaradi upokojitve razrešen ali če se družina preseli v dveh letih po delavčevi smrti. 12. člen Povračilo selitvenih stroškov, ki se prizna organu med materialne stroške, obsega dejanske stroške In prevoz pohištva, stroške za prevoz, prenočišče In hrano delavca In njegovih družinskih članov. Na relacijah, na katerih Je Javni promet, se priznajo organu Izdatki za povračilo za prevoz pohištva kot materialni stroški po najnižji tarifi, ki je predpisana za Javni prevoz. 13. člen Izdatki za povračilo za prevoz In dnevnice delavca in njegovih družinskih članov se priznajo organu kot materialni stroški v višini in ob pogojih, kot Je to predpisano za službeno potovanje delavcev. Družinskim članom se prizna med materialne stroške le 50 Vo dnevnice, ki se prizna delavcu. 14. člen Kot družinski člani se po tem odloku štejejo osebe, za katere ima delavec kot zavarovanec po veljavnih predpisih pravico do zdravstvenega zavarovanja. 6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Dokler ne predpiše pravilnika, najdalje do 1. marca 1966, se priznavajo organu povračila po tem odloku med materialne stroške v višini in ob pogojih, kot to določajo predpisi, veljavni na dan uveljavitve tega odloka. 16. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dnevnicah, nadomestilu za ločeno življenje, kilometrini In povračilu stroškov za prevoz na delo In z dela delavcem upravnih in drugih državnih organov v občini Ptuj (objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št 4-58 65). 17. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož In Ptuj«. St.: 114-2/66-1 Ptuj, dne 27 Januarja 1068 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik. Lr. 13. Po 2. odstavku 25. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. St. 20-314/65) In 219. členu statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. Januarja 1966 sprejela ODLOK o povračilu stroškov, Izgube na zaslužku in o nagradah sodnikov porotnikov občinskega sodišča Ptuj 1. SPLOSNE DOLOČBE l. člen Sodniki porotniki občinskega sodišča Ptuj Imajo pravico do povračila stroškov, ki jih imajo zaradi opravljanja sodniške dolžnosti, do povračila za Izgubljeni zaslužek oziroma osebni dohodek In do nagrade za opravljanje sodniške dolžnosti po določbah trga idloka. II. POVRAČILO STROŠKOV 2 člen Kot stroški se po tem odloku štejejo potni stroški ter stroški za prehrano m prenočišče, ki jih Ima sodnik porotnik zaradi opravljanja sodniške dolžnosti 3. člen Potni stroški obsegajo stroške prevoza za prihod in povratek sodnika porotnika od kraja prebivališča do sedeža sodišča in mesta, kjer opravlja sodniško dolžnost Stroški prevoza se priznajo v višini dejanskih izdatkov za potovanje z javnimi prevoznimi sredstvi. Ce sodnik porotnik potuje z železnico je upravičen uporabljati H. razred brzega ali osebnega vlaka. Višina prevoznih stroškov se ugotovi na podlagi voznega listka ali na drug primeren način. 4. člen Ce na relaciji ne vozijo Javna prometna sredstva ali če Javnega prometnega sredstva ni mogoče uporabiti, Imajo sodniki porotniki pravico do kilometrine Ob pogojih Iz prejšnjega odstavka pripada sodniku porotniku kilometrina le, če je razdalja med prebivališčem In krajem, kjei se naj opravi sodniška dolžnost, večja kol 2 km v eni smeri. Kilometrina se ugotovi na podlagi uradnih podatkov In se obračuna po 50 para za kilometer. 6. člen Stroški za prehrano in prenočišče se priznajo le sodniku porotniku, ki prebiva Izven sedeža sodišča ali kraja, kjer opravlja sodniško dolžnost. Stroški za prehrano in prenočišče se priznajo sodnikom porotnikom v pavšalnem znesku od 7 do 15 dinarjev na dan. 6. člen Višino stroškov za prehrano In prenočišče določi v mejah razpona iz prejšnjega člena predsednik sodišča glede na to, koliko časa je bil sodnik porotnik zadržan pri izvrševanju sodniške dolžnosti Predsednik sodišča lahko pooblasti predsednike senatov, da le-tl odločijo o stroških Iz prvega odstavka tega člena POVRAČILO ZA IZGUBLJEN ZASLUŽEK 7. člen Sodniki porotniki, ki zaradi opravljanja sodniške dolžnosti Izgubijo osebni dohodek ali zaslužek, Imajo pravico do povračila izgubljenega osebnega dohodka ali zaslužka. 8. člen Sodnikom porotnikom, ki so v delovnem razmerju, pripada povračilo v višini dejansko Izgubljenega zaslužka Višina povračil* se določi na podlagi potrdila delovne organizacije, pri kateri je sodnik porotnik zaposlen. 9 člen Sodnikom porotnikom, ki niso v delovnem razmerju (svobodni poklici, kmetje, obrtniki Ud.), pripada povračilo za izgubljeni zaslu- žek v višini od 10 do 15 dinarjev glede na zamujeni čas in povprečni zaslužek. Višino povračila določi predsednik sodi-ščh ali po njegovem pooblastilu predsednik stuata, upoštevajoč v prejšnjem odstavku določene okoliščine. NAGRADE 10 člen Za opravljanje sodniške dolžnosti pripada Fotuikum porotnikom nagrada v višini od 3 di 10 dinarjev za vsak dan, ko sodelujejo jr sojenju Višino nagrade po prejšnjem odstavku do-loči predsednik sodišča ali po njegovem pore 'iislilu predsednik senata glede na težo obravnavanih zadev in sodelovanje sodnika porotnika. KONČNE DOLOČBE 11 člen Sodnikom porotnikom se povračila in nagrade odmerijo in Izplačujejo brez posebnega zahtevka najpozneje v osmih dneh po opravljeni sodniški dolžnosti. 12 člen Povračila in nagrade se izplačujejo sodnikom porotnikom po veljavnih predpisih o finančnem poslovanju v breme sredstev, ki jih v ta namen zagotovi in določi proračun občine Ptuj. 13 člen Obračunavanje In nakazovanje povračil in nagrad sodnikom porotnikom opravlja računovodska služba občinskega sodišča v Ptuju. 14 člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem vestniku občin Ormož In Ptuj«. St.: 114-1/66-1 Ptuj, dne 27. Januarja 1966 Predsednica skupščine občine Ptuj L ka Stropnik, 1. r. 13. Po 8., 13. In 19. členu zakona o prispevkih I o davkih občanov (Uradni list SRS. št. Z -209/64), temeljnem zakonu o davku na dobitke od iger na srečo (Uradni list SFRJ. št 52-729/64) in 69. členu statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbo-r i in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela ODLOK o spremembah In dopolnitvah odloka o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj Odlok o prispevkih in davkih občanov v občin. Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 9-177/65) ter (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št 4-56'65, 5-67/65 in 9-132/65) se spre-mi nl in dopolni tako, da se v prečiščenen^ besedju glasi: ODLOK o prispevkih in davkih občanov v občini Ptuj 1. člen V občini Ptuj se uvajajo občinski prispevki in davki (v nadaljnjem besedilu: prispevki In davki), ki so določeni s tem odlokom. I. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 2. člen Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plačuje po stopnji 5 %>. 3 člen Za kategorije zavezancev, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja po pavšalnih osnovah, se določijo naslednje mesečne pavšalne osnove: din 1. za odvetniške pripravnike 600 2. za gospodinjske pomočnice 120 3. za poklicne hišnike in kurjače, zaposlene v stanovanjskih hišah 300 4. od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevni skupnosti: a) za tajnika 360 b) za ostale delavce 300 5. za ribiške in lovske paznike 300 II PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 4 člen Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnsoti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) se plačuje: 1. Iz osebnega dohodka od negozdnih površin po naslednjih enotnih stopnjah: v prvem proizvodnem okolišu 44°/* v drugem proizvodnem okolišu 34*/» v tretjem proizvodnem okolišu 25 Vo OPOMBA* Deli katastrskih občin, ki se uvrščajo v različne proizvodne okoliše, »o opisani v elaboratu, ki Je bil podlaga za razvrščanje katastrskih občin v proizvodne okoliše za leto 1965. V prvi proizvodni okoliš se uvrstijo naslednje katastrske občine: Apače, Borovci, Sp Breg, Zg Breg, Brstje, Bukovci, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Formin, Gajevci, Gerečja vas. Gorišnica, Hajdina, Hajdoše, Sp Jablane, Zg. Jablane, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc na Dravskem polju, Mala vas, Markovci (zemljišča na levem bregu Drave), Mezgovci, Mihovce, Moškajncl, Muretinci, Nova vas pri Markovcih (zemljišča na levem bregu Drave), Pleterje. Pobrežje, Podvinci, Pongerce, Prvenci, Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorba. Slovenja vas, Sobetinci, Spuhlja (zemljišča na levem bregu Drave), Starošince, Stojnci, Stražgojnca, Sikole, Trnovec, Zabovci (zemljišča na levem bregu Drave). Zagojiči in Zupečja vas. V drugi proizvodni okoliš se uvrstijo na-,slednje katastrske občine: Biš, Desenci (del). Dravinjski vrh (del), Grajena, Janežovci, Jurovci, Kicar, Levajnci, Lo-čič, Markovci (zemljišča na desnem bregu Drave), Mestni vrh, Mostje, Nova vas pri Markovcih (zemljišča na desnem bregu Drave), Nova vas pri Ptuju, Pacinje, Podlehnik (del), Spuhlja (zemljišča na desnem bregu Drave), Šturmovci, Trnovska vas, Sp. Velov-lak, Zabovci (zemljišča na desnem bregu Drave) In Zamušani (del). V tretji proizvodni okoliš se uvrstijo naslednje katastrske občine: Bišečki vrh, Bodkovci, Bolečka vas, Brati-slavcl, Cirkulane, Desternik, Desenci (našelje Gornike), Doklece, Dolane, Dolič, Dragovič, Dravci (del), Dravinjski vrh (del), Drbetinci, Drstelja, Goričak, Gradiščak, Grajehščak, Gr-lincl, Hlaponcl, Hrastovec, Hvaletlncl, Jane- žovski vrh, Jiršovci, Juršincl, Kozminci, Krčevina pri Vurberku, Kukava, Lešje, Zg. Leskovec (del), Sp. Leskovec (del), Ločki vrh, Majski vrh, Novinci, Podlehnik (del), Podlože, Polenci, Polenšak, Prerad, Zg. Pristava, Ptujska gora. Rjavci, Rotman, Sakušak, Slomi, Stano-šina, Senčak, Sestrže, Skrblje (del), Slavšina, Stogovci, Svetine!, Tibolcl, Trnovski vrh, Turški vrh, Zg. Velovlak, Vintarovci, Vitomarci, Zagorci, Zakl, Zamušani (del) In Zavrč. V četrti proizvodni okoliš se uvrstijo naslednje katastrske občine: Belavšek, Belski vrh, Bolfenk, Brezovec, Cefmožiše, Dežno, Dobrina, Dolena, Dravci (naselje Soviče), Drenovec, Gorca, Gorenjski vrh, Gradišča, Gradišče, Gruškovec, Gruškov-je, Jablovec, Janški vrh, Kočice, Korenjak, Kupčinji vrh, Zg. Leskovec (naselje Berinjak), Sp. Leskovec (Naselje Strmec), Ljubstava, Lo-žina, Medribnik, Meje, Nadole, Mali Okič, Veliki Okič, Paradiž, Pestike, Pohorje, Pristava, Repišče, Rodni vrh, Sedlašek, Sitež, Skoriš-njak, Skrblje (del), Slatina, Stoperce, Strajna, Sveča, Trdobojcl, Vareja, Mala Varnica, Velika Varnica, Veliki vrh in Žetale. V četrtem proizvodnem okolišu se prispevek od kmetijstva ne plačuje. 2. Iz osebnega dohodka od gozdov po enotni fstopnji 20 %> od vrednosti posekanega- lesa. Vrednost posekanega lesa se določi po vrednostnih razredih za m* lesa, in to: Vrednostni razred gozda I. II III IV. V. VI. VIL , VIII. Les iglavcev din 30.00 28.00 26,00 24.50 23.00 21.50 20.00 19,00 Les listavcev din 15.00 12.00 10,00 8,00 7.00 6.00 5.00 4.00 Vrednostni razredi gozdnih površin zajemajo naslednje katastrske občine: Prvi vrednostni razred: Apače, Bolečka vas, Borovci, Sp. Breg, Zg. Breg, Brstje, Cirkovce, Dornava, Dragonja vas, Formin, Gajevci, Grajena, Gerečja vas, Gorišnica, Hajdina, Hajdoše, Janežovci, Sp. Jablane, Jurovci, Zg. Jablane, Kicar, Krčevina pri Ptuju, Lancova vas, Lovrenc, Mala vas, Markovci, Mestni vrh, Mezgovci, Mihovce, Mostje, Moškajncl, Muretinci, Nova vas pri Markovcih, Nova vas pri Ptuju, Pactnje, Pleterje, Pobrežje, Podlože, Podvinci, Pongerce, Ptuj, Rogoznica, Sela, Skorba, Sobetinci, Slovenji} vas, Spuhlja, Starošincl, Stogovci, Stojnci, Stražgojnca, Sikole, Trnovec, Tibolcl, Zabovci, Zagojiči, Zamušani in Zupečja vas. Drugi vrednostni razred: Dolane, Dolena, Doklece, Dravinjski vrh, Dragovič, Goričak, Gradiščak, Hlaponcl, Jablovec, Lešje, Prerad, Sveča (desni del), Zakl in Zavrč. Tretji vrednostni razred: Čermožiše, Desenci, Dobrina, del (ob cesti), Drenovec, Drstelja, Grlinci, Janežovskt vrh, Kozminci, Levanjci, Ločič, Ločki vrh, Sp. Leskovec, Mala Varnica, Majski vrh, Podlehnik, Polenci, Polenšak, Pristava, Ptujska gora, Repišče, Sakušak, Sestrže, Sitež, Slomi, Stanoši-na, Sp. Velovlak, Veliki vrh, Zabovci In Že-? tale. Četrti vrednostni razred: Belavšek, Belski vrh, Biš, Bratislavci, Brezovec, Cirkulane, Desternik, Dežno I, Dobrina, Dolič, Drbetinci, Dravci, Gorca, Gorenjski vrh, Gradišča, Gradišče pri Leskovcu, Grajenščak, Gruškovec, Hrastovec, Janški vrh, Jiršovci, Juršinci, Krčevina pri Vurber-gu, Kukava, Kupčinji vrh, Medribnik, Meje, Nadole, Novinci, Paradiž, Pestike, Pohorje, Zg. Pristava, Senčak, Skrblje, Slatina, Stoperce, Svetinci, Trnovska vas, Turški vrh, Vare-ja, Vitomarci in Žetale (Meje). Peti vrednostni razred: Dežno II, Gruškovje II (pri Treh vodah), Kočice, Korenjak, Sp. Leskovec, Rodni vrh, Rotman, Sediašek, Skorišnjak, Strajna, Trdo-bojcl, Zg. Velovlak, Vintarovci in Zagorci. Sesti vrednostni razred: Bišečki vrh (Sovjak), Gruškovje, Hvaletin-ci, Okič Mali, Okič Veliki, Trnovski vrh in Velika Varnica. Sedmi vrednostni razred: Bodkovci, Ljubstava, Rjavci in Slavšina. Osmi vrednostni razred: Bišečki vrh (Crmljenšak), Bollenk in Loži-na. OPOMBA: Deli katastrskih občin, ki se uvrščajo v različne vrednostne razrede, so opisani v elaboratu, ki je bil podlaga za razvrščanje katastrskih občin v vrednostne razrede za leto 1966. 5. člen Ce ima zavezanec prispevka od kmetijstva zemljišče v dveh ali v več proizvodnih okoliših, se prispevek po 1. točki 4. člena tega odloka odmeri za vsak proizvodni okoliš posebej. Ul. DAVČNE OPROSTITVE IN OLAJŠAVE 6. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki od zemljišč: 1- ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami za- vezanca postala uporabna za 10 let Z na katerih zavezanec obnovi ali na novo nasadi: a) vinograd na vinorodnih tleh 5 let b) vinograd na kamnitih tleh 10 let c) sadovnjak 10 let č) ribez in maline 5 let d) gozdove iglavcev in listavcev 20 let e) plantažne nasade topole 12 let Dohodki od zemljišč, navedenih pod točko b in 2. prejšnjega odstavka, se oproste prispevkov od kmetijstva pod pogojem, da so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa. Za dohodke od vinogradov s plemenito trto se prizna začasna oprostitev, če se obnovi več kot 10 arov površine, za dohodke od sadovnjakov, če se obnovi več kot 20 arov, za dohodke od ribeza in malin, če se obnovi več kot 10 arov, in za dohodke od gozdov, če se obnovi več kot 30 arov. 7. člen Ce je bil donos na posameznih parcelah ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi ele-nientarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se katastrski dohodek od vsake take parcele najprej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos. Ce znaša celotno zmanjšanje katastrskega dohodka, ugotovljenega po prvem odstavku tega člena, v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca več kot 20°/o, se zmanjša celotni katastrski dohodek za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku škode Razlika med prej odmerjenim prispevkom od kmetijstva in prispevkom, odmerjenim po zmanjšanju katastrskega dohodka, se odpiše. Olajšave po določbah tega člena uveljavlja zavezanec s prijavo, ki jo mora vložiti pri upravnem organu občinske skupščine, pristojnem za dohodke. Olajšave zaradi elementarnih nezgod ali zaradi drugih izrednih dogodkov more zavezanec uveljaviti le, če priglasi nastalo škodo v petnajstih dneh po tem, ko je škoda nastala. Škodo in njeno višino ugotovi na podlagi prijave komisija, ki jo imenuje predstojnik za dohodke pristojnega upravnega organa občinske skupščine. O olajšavah po tem členu odloča za dohodke pristojen upravni organ občinske skupščine. 8. člen Za pospeševanje govedoreje se priznajo prispevnim zavezancem v drugem in tretjem proizvodnem okolišu olajšave pod naslednjimi pogoji: v — do 2 ha negozdnih površin, če vzredijo v treh letih najmanj eno plemensko telico; — do 4 ha negozdnih površin, če vzredijo v dveh letih najmanj eno plemensko telico; — do 5 ha negozdnih površin, če vzredijo v enem letu najmanj eno plemensko telico; — do 8 ha negozdnih površin, če vzredijo v dveh letih najmanj tri plemenske telice, in — nad 8 ha negozdnih površin, če vzredijo v enem letu najmanj dve plemenski telici. Telice morajo biti najmanj štiri mesece breje, prvesnice pa morajo v tem letu teliti. Živino pregleda in oceni komisija sveta za kmetijstvo občinske skupščine. Živali se razvrstijo v L, II. in III. kakovostni razred. Merila in pogoje za oceno živali predpiše svet za kmetijstvo. Prispevek od kmetijstva se zmanjša za vsako ocenjeno živinče po kakovostnih razredih, in sicer: — v I kakovostnem razredu za 200 din, — v II. kakovostnem razredu za 150 din, — v III. kakovostnem razredu za 100 din. Ce pridobi zavezanec po tem členu pravico do olajšave zaradi večletne vzreje, lahko uveljavlja letne olajšave po pogodbi o sodelovanju za vzrejo plemenske telice s kmetijsko organizacijo. Kot akontacija se mu prizna tak enoletni delež, kakršnega bi bil deležen za ocenjeno žival v III. kakovostnem razredu. Olajšavo lahko uveljavlja upravičenec v četrtem trimesečju za tekoče leto, če predloži dokazila, da izpolnjuje pogoje za olajšave. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov olajšave ne morejo preseči odmerjenega prispevka. 9. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznajo naslednje olajšave v obliki znižanja odmerjenega prispevka: 1. prispevnim zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 500 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg dela zmožnih članov še več kot dva otroka ali za delo nezmožne družinske člane, in to po 10 “/o za vsakega tretjega in nadaljnjega otroka in za vsakega odraslega, za delo nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50 °/o odmerjenega prispevka; 2. prispevnim zavezancem, katerih katastrski dohodek ne presega 1000 dinarjev letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov, in to po 20 ”/o za vsakega dela nezmožnega člana, z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 60 °/o odmerjenega prispevka; 3. prispevnim zavezancem, ki so imeli izdatke za zdravljenje družinskih članov nad 100 dinarjev letno, do zneska prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste; 4. za pogreb umrlih družinskih članov se priznajo izdatki v višini: a) za zavarovane osebe, stare d° 7 let soo din b) za zavarovane osebe, stare nad 7 let 400 din Olajšave po 1. in 2. točki tega člena prizna za dohodke pristojen upravni organ po uradni dolžnosti. Olajšave po 1. in 2, točki tega člena se ne priznajo za družinske člane, ki imajo dohodke iz rednega delovnega razmerja. Olajšavo po 3. točki tega člena uveljavljajo prispevni zavezanci z dokazili, olajšavo po 4. točki pa s poročilom o smrti in potrdilom o družinski skupnosti. Zavezancem, ki jim povrne pogrebne stroške komunalni zavod za socialno zavarovanje, se olajšava ne prizna. Za otroke se štejejo osebe do 15 let starosti, ki obiskujejo osnovno šolo, osebe do 19 let starosti, ki obiskujejo srednje šole, ter osebe, ki se šolajo na višjih ali visokih šolah, dokler to šolanje traja, ob pogojih, ki so predpisani za posamezne vrste šol, vendar najdalje do 26 leta starosti. Za odrasle, dela nezmožne osebe se štejejo vojaški in vojni invalidi ter delovni invalidi z nad 50°/o invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih dela zmožnost je zmanjšana za več kot 50 "/o, slepi, moški, stari nad 60 let, in ženske, stara nad 55 let, ter bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo. 10. člen Zavezancem prispevka od kmetijstva, ki so aktivno sodelovali v NOV, se prizna olajšava: udeležencem od leta se zniža prispevek za 1941 40 °/o 1942 35 Vo 1943 30 “/o 1944 25 »/o Vdovam padlih in umrlih borcev in sodelavcev NOV se prizna olajšava po prejšnjem odstavku, zmanjšana za 50 Vo. Olajšave iz prvega in drugega odstavka tega člena se priznajo na zahtevo zavezanca, ki ima status borca, to je dvojno šteto udeležbo v NOV. Zaradi olajšav po 9. In 10. členu tega odloka se lahko odpiše največ 60'Vo odmerjenega prispevka. IV PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 11 člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospo-darsk.h dejavnosti se plačuje: 1 kadar se prispevek odmerja po dejanskem dohodku po stopnjah: od osnove nad dmarjev do dinarjev stopnje v °/o 1 000 12 1 000 2 000 14 2.000 4 ODO 16 4.000 6.000 18 6 000 8 000 20 8 000 10 000 22 10 000 12 000 25 12 000 14 000 28 14 000 16.000 31 16 000 18 000 34 18 000 20 000 37 nad 20 000 40 2 kadar se prispevek odmerja po pavšalni letni osnovi po stopnji 12,5 Vo; 3. kadar se prispevek odmerja v pavšalnem letnem znesku, sme znašati ta prispevek največ: din — predelava nekovin 500 — predelava kovin 400 — izdelovanje električnih aparatov in pribora 600 — predelava lesa 400 — predelava papirja 400 — izdelava tekstilnih izdelkov 200 — predelava usnja 200 — izdelava gumijastih Izdelkov 300 —- izdelava živil 400 — knjigovezništvo in kartonaža 500 — izdelava In popravljanje raznovrstnih Izdelkov 400 — stavbna obrt 600 — obrtne — osebne in druge storitve 400 — zasebne gostilne 600 4 kadar se prispevek odmerja v odstotku od kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) po stopnji 20 “/o. 12. člen Osebe, ki imajo dohodke od Izkoriščanja zemljišč v druge nekmetijske namene (pridobivanje peska, gramoza In kamna, žganja opeke, apna, oglja Itd ), ki presegajo letno 1000 dinarjev, plačajo prispevek od obrtne dejavnosti po 1 točki 11. člena. 13 člen Za priznavanje stroškov Iz naslova amortizacije se določijo naslednje najvišje stopnje: za stroje stopnje 10 Vo za orodje in inventar (doba trajanja več kot 1 leto) 12 Vo za tovorne in osebne avtomobile: do 10.000 prevoženih kilometrov letno 10 Vo do 20.000 prevoženih kilometrov letno 15 Vo nad 20.000 prevoženih kilometrov letno 20 Vo 14 člen Pri odmeri prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih In drugih gospodarskih dejavnosti se smiselno priznavajo olajšave iz 0. člena tega odloka. 15 člen Zavezancem prispevka od obrtnih In drugih gospodarskih dejavnosti — obrtnikom, se prizna posebna olajšava v obliki znižanja odmerjenega prispevka, In sicer: a) za vsakega vajenca v prvem letu učne dobe za 10 Vo b) za vsakega vajenca v drugem letu učne dobe za 5 Vo Znižanje prispevka po prejšnjih točkah se lahko prizna do največ 60 Vo od odmerjenega prispevka. Zavezancem, ki izpolnjujejo te pogoje, se odpiše prispevek ob koncu koledarskega leta; če je zaposloval vajence krajši čas, se prizna olajšava v sorazmernem delu, ki odpade na dejanski čas zaposlitve vajencev. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 10. člen Prispevek tz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se plačuje po stopnji 12,5 Vo od neto dohodka. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 17. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se plačuje po stopnji 3,5 Vo od neto dohodka. VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 18. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje po stopnji 20 Vo. Od stavb Izven okoliša mesta Ptuja, ki se ne dajejo v najem, se ne plačuje davek od stavb. 19. člen Stroški upravljanja In vzdrževanja stavbe se priznajo od bruto najemnine ali stanarine oziroma najemninske vrednosti po naslednjih stopnjah: zgrajenih do leta 1900 100 Vo zgrajenih do leta 1920 80 Vo zgrajenih do leta 1945 60 Vo zgrajenih po letu 1945 50 Vo Za stavbe, v katerih so poslovni prostori, se priznajo stroški za upravljanje in vzdrževanje v višini 50 Vo, če se dajejo poslovni prostori v najem, če jih pa upravlja lastnik sam, se priznajo'stroški za upravljanje in vzdrževanje po prejšnjem odstavku tega člena. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 20. člen Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih .pravic se plačuje po stopnjah: od osnove nad dinarjev do dinarjev 1000 stopnja v V« 20 1000 2000 22 2000 3000 24 3000 5000 27 5000 7000 30 7000 10000 35 nad 10000 40 Dohodki od oddajanja opremljenih sob so oproščeni plačevanja davka po tem členu. 21. člen 1 j Občani in zasebne pravne osebe, ki v Jugoslaviji pri igrah na srečo zadenejo dobitek, ki presega vrednost 100 dinarjev, plačajo od takega dobitka davek po stopnji 10 V». IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO 22. člen Občani, ki Imajo priprave za kmetijsko ih gozdarsko proizvodnjo, naštete v tem členu, oziroma Imajo posajeno samorodno trto, plačajo od teh predmetov In trte davek, ki znaša letno: — za dvoosne traktorje — KS 20 dinarjev — za mlatilnice s kapaciteto več kot 1000 kg/h 150 dinarjev — za samorodno trto po trsu 10 para X. DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 23. člen Davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo), se plačuje p® stopnji 15°/#. 24. člen Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, ki Je osnova za davek na tujo delovno silo, se določi v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka, in znaša: stopnja v °/» — v kovinski in elektroinstalaterskl stroki 50 — v predelavi lesa 40 — v tekstilni In -usnjarski stroki 30 — v stavbni obrti 50 — v ostalih strokah obrti 40 — za Intelektualne storitve 40 — pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih 30 Zavezancem, ki plačujejo prispevek po pavšalnih osnovah ali v pavšalnih zneskih, se odmerja davek na tujo delovno silo v pavšal' nem znesku, ki znaša za vsakega zaposlenega delavca letno 200 dinarjev. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 25. člen Prispevek oziroma davek, ki se odmerja P° progresivnih stopnjah, ne sme biti večji prispevka oziroma davka, odmerjenega P° najbližji nižji stopnji od najvišje njej ustre' zajoče osnove, povečanega za razliko med de' Janško In najvišjo osnovo, za katero velj* najbližja nižja stopnja. 26. člen Predpisi zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) se uporabljajo tudi pri izvajanju tega odloka. 27. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj« in se uporablja za leto 1966. St.: 420-1/66-1 Ptuj, dne 27. januarja 1966. Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. 14. Po 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14-282/65) ter 69. in 219. člena statuta občine Ptuj je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem davku od prometa blaga na drobno in davku od plačil za storitve v občini Ptuj 1. člen V tarifi občinskega prometnega davka (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11-164/65) se pod A — občinski davek od prometa na drobno tarifna številka 2 spremeni, tako da se glasi: 2 a) od ostalega prometa blaga na brob-no v trgovini razen od prometa z motornimi vozili se plača davek po stopnji................................4 °/o b) od prometa z motornimi vozili se plača davek po stopnji..............3 Vo 2. člen Tarifna številka 3 občinskega davka od Prometa na drobno se spremeni tako, da se glasi: —~ Od prodaje alkoholnih pijač v gostinstvu se plača davek: Vrsta alkoholnih pijač Kategorija gostišč a) od prometa z naravnimi in penečimi vini razen »A« in »B« ostale šampanjca 3 Vo 6 »/o b) od prodaje piva . , . c) od prodaje ostalih al- 5 »/o 10°/o koholnih pijač ; . . . 10 °/o 20°/» Prometnega davka po tej tarifni številki ue plača »Društvo upokojencev« v Ptuju. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj«. St.: 421-1/66-1 Ptuj, dne 27. januarja 1966 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. 15. Po 54. členu zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Slovenji (Uradni list SRS, št. 20-218/65) je skup- ščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela naslednji LEP o ustanovitvi višjega občinskega disciplinskega sodišča ^ 1. člen Ustanovi se višje občinsko disciplinsko sodišče (V nadaljnjem besedilu: disciplinsko sodišče). 2. člen Disciplinsko sodišče ima predsednika in namestnika ter dva člana in njuna namestnika. 3. člen Za člane disciplinskega sodišča se imenujejo: 1. za predsednika — Frido KLANČNIK, diplomirani pravnik, načelnik oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj; 2. za namestnika — Suzana POZLEP, diplomirana pravnica, sodnik za prekrške sodišča za prekrške Ptuj; 3. za člana — Ciril STAJNKO, diplomirani pravnik, sodnik občinskega sodišča Ptuj; 4. za namestnika — Ivan VODA, diplomirani pravnik, sodnik občinskega sodišča Ptuj. Drugega člana disciplinskega sodišča imenuje predstojnik organa, katerega delavec je v disciplinskem postopku. Disciplinsko sodišče je pritožbeno sodišče za: — delavce vseh upravnih organov skupščine občine Ptuj, — administrativno — tehnično osebje občinskega sodišča Ptuj, — administrativno — tehnično osebje občinskega sodišča za prekrške Ptuj, — delavce občinskega javnega pravobranilstva Ptuj, — delavce zavoda za izmero in kataster zemljišč Ptuj in — delavce službe pravne pomoči Ptuj. 5. člen Pristojnosti disciplinskega sodišča so določene v zakonu o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji in v samoupravnih aktih upravnih in drugih organov občine Ptuj. 6. člen Stroški poslovanja disciplinskega sodišča gredo v breme proračuna občine Ptuj. St.: 021-6'66-1 Ptuj, dne 27. januarja 1966 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. 16. Po 219. členu statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462/64) je skupščina občine Ptuj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. januarja 1966 sprejela naslednji SKLEP o imenovanju članov v občinsko komisijo za urejanje zadev v zvezi z gradnjo hidrocentrale Srednja Drava — 2 1. člen Ustanovi se komisija za urejanje zadev v zvezi z gradnjo hidrocentrale Srednja Drava — 2, ki ima deset članov. 2 člen V komisijo se imenujejo: za predsednika: 1. Vladimir VREČKO, podpredsednik skupščine občine Ptuj; za člane: 2. Branko BARTOL, višji gradbeni tehnik Ptuj — Ciril Metodov drevored 10; 3. Frido KLANČNIK, diplomirani pravnik, načelnik odd. za inšpekcijske službe skupščine občine Ptuj; 4. Ivan KRAPEC. gradbeni inžiner in direktor Projektivnega biroja Ptuj; 5. Jurij PRINCES, diplomirani inženir arhitekt, urbanistični inšpektor skupščine občine Ptuj; 6. Tone PURO, načelnik oddelka za plansko analitične in organizacijske zadeve skupščine občine Ptuj; 7. Dušan SUHADOLNIK, dipl. ing. kmetijstva, referent za kmetijstvo uprave skupščine občine Ptuj; 8. Marjan SKERBINC, dipl. gradb. ing. Zavoda za urbanizem Maribor; 9. Zorka ŠUBIC, kustos — arheolog, Pokrajinski muzej Ptuj; 10. Janko VOGRINEC, predsednik sveta za urbanizem skupščine občine Ptuj. 3. člen Naloga komisije je, da sodeluje z investitorjem pri reševanju problemov, ki bodo nastali pri izdelavi načrtov In gradnji hidrocentrale Srednja Drava — 2. 4. člen Administrativne posle za komisijo bo opravljal oddelek za upravno pravne zadeve. St.: 021-5/66-1 Ptuj, dne 27. januarja 1966 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. 17. Po 134. členu zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) in 3. odstavku 186. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 33-462 64) je svet krajevne skupnosti Žetale na seji dne 1. avgusta 1965, po sklepu zbora volivcev za območje krajevne skupnosti Žetale dne 18. julija 1965 sprejel SKLEP o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Žetale za obnovo krajevnih cest, poti in mostov 1. člen Za obnovo krajevnih cest, poti in mostov se na območju krajevne skupnosti Žetale uve- de v letu 1965 krajevni samoprispevek v delovni sili. 2. člen Za izvršitev dol, navedenih v 1. točki tega sklepa, je treba zbrati v obliki samoprispevka 1,788 000 dinarjev. 3. člen Krajevni samoprispevek v delovni sili znaša: 1. za vsako gospodinjstvo, ki nima zemljišča in gospodinjstvo, ki ima do 1 ha zemljišča — dva dni dela ali plačilo 2.000 dinarjev; 2. za gospodinjstvo, ki ima nad 1 ha zemljišča — na 1 ha en dan dela ali plačilo 1.000 dinarjev; 3. na 2 ha gozda, ki so v lasti ali posesti fizičnih in civilno pravnih oseb — cn dan dela ali plačilo 1.000 dinarjev. 4. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek po tem odloku so občani, ki Imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti Žetale. 5. člen Krajevna skupnost sestavi seznam za vsakega zavezanca — vrsto in višino ter način izvršitve krajevnega samoprispevka po tem sklepu in ga razgrne na vpogled zavezancem v prostorih krajevne skupnosti, o čemer obvesti zavezance z javnim oglasom. Proti odmeri samoprispevka ima zavezanec pravico pritožbe v roku 15 dni po razgrnitvi seznama obvez na svet krajevne skupnosti. 6. člen Krajevni samoprispevek po 3. točki tega sklepa je treba izvršiti do 30 marca 1966. Nedenarne obveznosti krajevnega samoprispevka se lahko izpolnijo tudi v denarju. 7. člen Ce zavezanec krajevnega samoprispevka izjavi, da bo obveznost izpolnil v denarju, mora ustrezajoči znesek plačati v tridesetih dneh pri krajevni skupnosti Žetale. Ce zavezanec dela ali dajatve po tem sklepu ne opravi v predpisanem roku, mu svet krajevne skupnosti Žetale določi nadomestilo v denarju z odločbo. 8. člen Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene; matere, ki imajo otroke stare manj kot 7 let; občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo; mlajši mladoletniki; moški, stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let. 9. člen Svet krajevne skupnosti Žetale je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu. f, •. . v . » 10. člen Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, obveznosti prisilno izterja za dohodke pristojen upravni organ občinske skupščine po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. Pri nedenarnih obveznostih se izterjn nadomestna denarna vrednost. 11. člen Sredstva krajevnega samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, za katere je bil samoprispevek uveden. 12. člen O uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev svetu krajevne skupnosti Žetale. / • Ostanek sredstev krajevnega samoprispevka, uvedenega s tem sklepom, se uporabi za male asanacije. 13. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku občine Ormož ir> r’tui*. St.: 420-406/1-65 ’ Žetale dne 1. avgusta 1965 Predsednik sveta krajevne skupnosti Ludvik Jerič, 1. r. Uiauu. vestimi ouc.n Ormož :n 1’tuj izhaja praviloma enkrat meseino, In to v petek. Cena posamezne številke Je I dinar. Naročniki »Tednika« ga prejemajo brezplačno. — izdajatelj: Ptujski tednik, Ptuj. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Ivan Rau, Sedež urednlštvai ^tuj, Srbski trg 1. — Tiska časopisno podjetje Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 1*