Ko so odhajali očetje__
Ipokler bom živ, ne bom pozabil tistega dne. Odhajali so očetje na poziv presvetlega cesarja v vojno službo; jaz pa sem šel po opravkih v Ljub-ljano. Vozili smo se skupaj. In kaj menite, kaj smo se pogovarjali? Kako pojdejo nad izdajalskega Laha? 0, nikakor, Vlak je hitel proti Ljubliani, njih misli in naši pogovori pa so hiteli nazaj na dotn, nazaj do ljubljenih otročičev ... Odhajali so namreč o č e t j e.
»Kaj pač počne moj Francelj doma? Sam, brez mene. Vedno je bil pri meni, sedaj pa .. .«
Solze polijejo priletnega moža, in ni ga bilo sram; bile so solze očetovske ljubezni.
»Pa naša Rezika. Prav nič še ne ve, kaj je voj-ska. Ali danes je hotela biti ves čas pri meni. Komaj so jo iztrgali iz mojega naročja. Kakor bi vedela, da odhajam, pa je še otrok!«
»Gospod, eno prošnjo!«
»Prosim, kar povejte jo.«
»Ali pojde naša Milka letos k prvemu svetemu ofehajilu? Ali veste, kaj rai je danes rekla? Vsi smo jokali — kaj bi taiil — pa mi reče Milka: ,Ata, jaz pojdem kmalu k prvemu svetemu obhajilu, pa bom povedala Jezusčku, kako vas imam rada, pa da bo-dete prišli nazaj. Jezusček vas bo dal.' Gospod, pro-sim vas, naj no gre moj otrok k svetemu obhajilu.«
»Vse se bo zgodilo, nič se ne bojte.«
»Gospod, kako sem vam hvaležen!«
55
Globok in zaupljiv pogled, ki ga ne pozabim, mi je pričal, kako živo zaupa oče molitvi svoje blage Milke.
»Kaj pa naš Jožek? Gospod, skrbite zanj, koli-kor morete. Mama ne more vsega; saj veste, bolehna je. Hvaležen vam bom.«
»Oče, bodite brez skrbi.«
Taki-le so bili naši pogovori, ko so odhajali očetje v vojno službo.
Ob slovesu, dol čez ljubljansko polje smo se ta-krat vozili, izpregovori še eden: »Gospod, povejte našim ntrokom, da bomo vedno nanje mislili. Naj divja okrog nas vihar, naj se vsled bojnega groma stresa zemlja, naša srca bodo doma pri otrocih. Da bi bil srečen dom, da bi bili srečni naši otroci, zato odhajamo. Povejte našim otrokom, naj se nas zato spominjajo v svojih molitvah.«
To storim danes, ko vas vprašam: Otroci, ali molite za svojega ata? Ali se ga spominjate pri an-gelski mizi?
Blagor vam, če to delate. Kako veseli bodetc, ko pride čas vrnitve, ko se bodo vračali vaši očetje ,.,
I. .E. Bogomil.