ItM. 155,
t UiiCDanl, ® četrtek, are 9. lunin 1908.
LitO XI
Velja po poŠti:
<» telo leto naprej	K 26'—
>a pol leta „	» 13'—
• a četrt leta „	„ 6-50
i en mesec „	„ 2'20
V upravništvu:
■<m celo leto naprej	K
'• » pol leta u	»
■A četrt leta H	„
.a en mesec „	„
't poSilj. na dom 20 H na mesec
'"isamezne 5tev, 10 h.
Uredništvo J« v Kopitarjevih ulicah Jt. 2 (vhod čez
-- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi sr
nt vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. ClredniSkega telefona Ste v. 74.
1 ,;«s	k 1
	
	Vfif
	m
-.•■Vi ;	
	1
	[
\ i Vi r';* .i;	i 1
Inserati:
Cnostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna cjarmondvrsta i) 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen list m slovenski narod
Upravriištvo ie v Kopitarjevih ulicah Štev. 2.
—--Vsprejema naročnino, inserate Itv
reklamacije. ClpravniSkega telefona Ste v. 188.
mS
Današnja številka obsega 6 strani.
Goriška s. K. 1.1. in njeno delo.
V zadnjem se lepo razvija Krščanska izobraževalna organizacija na Goriškem. Lepo sliko o izobraževalnem delu na Goriškem smo dobili v četrtek, 2. julija, na občnem zboru S. K. S. Z. v Gorici.
Izmed 34 pridruženih društev jih je bilo zastopanih 24. Predsednik dr. Brecelj pozdravi vse društvenike, posebno pa odposlance bratskih društev. Pogled nazaj nam kaže skromen začetek. Mož, ki je spravil našo »Zvezo« v življenje, .ie bil dr. Pavlica. Izpočetka se je zdelo, da pojde delo lahko izpod rok. Resnica je, da se je mnogo storilo, a bilo jc težavno, ker treba ie orati ledino. Naši nasprotniki so močni, kakor nikjer drugod. Vse pa, kar daje moč našim nasprotnikom, vse ustanove, bodisi gospodarske ali izobraževalne, so več ali manj delo duhovnikov. Sedaj pa nasprotniki od duhovnikov ustanovljena društva izrabljajo proti cerkvi in krščanskemu ljudstvu. Le tista društva so se držala, ki so stala odločno na verskem programu. To pa naj nam bo nauk za bodočnost.
Pa kaj, ko bi imeli le nasprotnike za nasprotnike! Dobi se še tudi naših somišljenikov, ki ne unievajo naše organizacije. In to nam škoduje več ko vsi nasprotniki. Pravijo: »To ni za nas, to je kranjsko!« Jaz pa pravim: »Ta naša organizacija ni kranjska. Katoličani so povsodi na ta način organizirani. »Katoliški centrum« na Nemškem ima svoje »Ljudsko društvo«, laški katoličani se organizirajo na podoben način, tudi Cehi. Naši bratje na Štajerskem in Koroškem imajo tudi tako organizacijo. To torej ni kranjska stvar; to je kk-•toliško, je nekaj načelnega; pomeni jasnost in odločnost katoliških načel. (Veliko odobravanje.) In to jasnost v mišljenju je treba zanesti med inteligenco. Pred vsem pa je v tem oziru zasluga vrlega našega dr. Capudra, ki je žrtvoval čas, denar in pa zdravje, le da je hodil predavat po naših društvih. Izmed najboljših je on najboljši! (Viharno odobravanje.) Hvala Bogu. »Zveza« bo imela odslej stalno ognjišče — stanovanje. Zato gre v prvi vrsti zahvala »Moiitu« in še prav posebej našemu pre-vzvišenemu gosp. nadpastirju. Dovolite torej, da se mu gre izrazit v imenu občnega zbora najudanejša zahvala. (Gromovito odobravanje.) V vsako občino izobraževalno društvo! To je prvi pogoj, da se naše razmere izpremene. Nato govornik obširneje govori o namenih in dolžnostih kršč. izobražev. organizacije. Slednjič se spominja dvojnega jubileja: papeža Pija m cesarja Franca Jožefa I. (Trikratni »ži-vioi«)
Tajnik »Zveze« Fr. Kremžar jc podal obširno in natančno poročilo o »Zvezi-nem« delovanju. Iz tega poročila posnemamo; »Zveza« je bila ustanovljena dne 22. avgusta leta 19(17. Glasilo je »Primorski list«. V Gorici je »Zveza« od svoje ustanovitve pa do novega leta priredila osem predavanj in pa Miklavžev večer. Poslušalcev pri predavanjih jc bilo poprečno sto. Takoj po novem letu je »Zveza« priredila socialni kurz. Nato so sc zopet takoj pričela redna predavanja, ki jih je bilo v letu 1908 trinajst. Skupno jc torej priredila »Zveza« v mestu 21 predavanj, en Miklavžev večer in socialni kurz. Na deželi pa so »Zvezini« odposlanci govorili ali predavali po naših društvih 43 krat. »Zveza« jc torej skupno priredila 21+4,3= 64 predavanj, en socialni kurz in en Miklavžev večer. To gotovo znači veliko delavnost »Zvezinega« odbora. Udeležila se je Zveza« nadalje desetletnice »Slov. ka-tol. del. društva« v Gorici, kjer jc »Zve-zin« odbornik dr. Dermastia imel slavnostni govor; nadalje se je tudi »Zveza« ude-
ležila po svojem tajniku in tov. Medvešče-ku mladeniškega shoda v Ljutomeru. »Zvezin« odbor je imel 26 sej. Vrhutega so se prirejali takozvani prijateljski sestanki za ožji krog — po načinu Leonove družbe na katerih je bilo skupaj enajst predavanj.
»Zveza« ima učlanjenih 34 društev, od katerih jih je poročilo o delovanju poslalo 32. Dvoje društev ni poslalo poročil, ker sta sc priglasili v najzadnjem času in ju zato ni bilo mogoče opomniti. Teh 32 društev ima 3202 člana; v teh društvih je bilo 317 časopisov, 20 pevskih zborov, dva telovadna odseka, sedem tamburaških zborov in 15 knjižnic. Od 1. julija 1. I. do 30. junija 1908 je bilo v teh društvih skupno 118 predavanj in 25 ve-selic. To pomeni žilavo delavnost društev, tembolj, ker jih je 16, torej polovica, ustanovljena šele po novem letu. Čc seštejemo 118 predavanj »Zvezinih« društev na deželi in pa 21 predavanj in socialni kurz »Zveze« v Gorici, dobimo da jc »Zvezina« organizacija v teku enega leta imela celih 140 predavanj. Pri tem pa nista vpošteva-ni dve društvi. »Zveza« v mestu ima doslej le 101 člana, ker ni imela primernih prostorov. Čc se k temu upoštevata še ostali dve društvi in to prišteje k onim 3202 članom, dobimo, da ima kršč. soc. organizacija na Goriškem nad 3500 članov.
Jeseni sc ustanovi v Gorici telovadni odsek. V svojem poročilu je tajnik priporočal posebno telovadne odseke za mladino. Poročilo se je soglasno odobrilo. Enako blagajniško, ki je je podal gosp. J. Kopač.
Članarina za člane - posameznike se določi na mesečnih 30 vinarjev. Za društva ostane članarina ista. Na to se preide k premembi pravil. Izpremene se pravila najprvo glede tel. in drugih odsekov ter uniforme. Ustanovnimi se določi na 100 K. Redni ud more biti odslej vsak. ki je dovršil 14 leto. »Zveza« sklicuje v važnih zadevah zastopnike učlanjenih društev k sejam, pri katerih imajo vse pravice odbornikov. Odbor sestoji iz devet moških in treh žensk. Ženski odbor se opusti. Pri volitvi odbora jc bil soglasno izvoljen sledeči odbor:
Dr. Anton Brecelj, dr. Jožef Drinastia. dr. Jožef Srebrnič, Franc Kremžar, Svito-slav Premrou, Jernej Kopač, Luka Dugar, Jožef Medvešček, Ciril M. Vuga. Odborni-cc: Gabrijela Abram, Eliza Makuc. Marica Podgornik. Namestniki: Anton Posega, Kurinčič, uradnik na Montu, Gorjup, pek. mojster. Namestnica: gdčna. Irrna Pirje-vec. Pregledovalca računov: Lavoslav Abram. šol. voditelj, Rafael Vuga, trgovec.
Izmed drugih važnih razgovorov je omeniti še predlog gosp. Rojca, naj bi »Zveza« skrbela, da bi se za goriško škofijo priredil en katoliški shod. Predsednik Brecelj odgovarja, da »Zveza« sama ne more tega: pač pa bo storila na merodaj-nem mestu potrebne korake.
Sklenilo se je, v proslavo dvojnega jubileja prirediti izlet v vipavski Log. kjer naj bi bila z bratskim društvi iz kranjske Vipave skupna veselica. Bilo jc sproženih šc mnogo zdravili misli o naši organizaciji. Govorili so še gospdoje: Leban, Roječ, Švara, Vodopivec. Čast. g. župnik Roječ predlaga zahvalo odboru in trikratni »ži-vio« predsedniku. V lepi harmoniji se je zaključil ta lepi občni zbor.
Državni zbor.
D u naj, 8. julija.
Poravnava gotova.
Češki Nemci so stavili včeraj pogoj, da umaknejo svoje štiri nujne predloge, ako I. vlada za takozvano nemško zaprto jezikovno ozemlje imenuje Ie nemške sodne uradnike v osmem in devetem razredu, in 2. ako zagotovi ministrski predsednik,
da v bodoče, dokler ni sklenjen jezikovni zakon, državni uradi v notranjem poslovanju ne uporabljajo češkega jezika.
Kakor se čuje, je baron Beck nemškim poslancem dal to zagotovilo. Nato so šli dr. Pergelt, Pacher in dr. Roller sinoči k pravosodnemu ministru, s katerim so imeli daljša posvetovanja.
Danes ob M>10. uri so se zopet zbrali nemški poslanci s Češkega. Posvetovanj se je udeležil tudi železniški minister dr. pl. Derschatta v imenu vlade in nemškega ministra Pradeja, ki je še nadalje ostal v Karlovih varili. Dr. Pergelt je celo uro poročali) posvetovanjih z baronom Be-ckom in pravosodnim ministrom dr. Klei-nom. Nato je dr. Derschatta prigovarjal, naj umaknejo svoje nujne predloge ter omogočijo rešitev vsaj nekaterih važnejših vprašanj. Tolmačil jim je tudi nevo-Ijo nemških tovarišev iz planinskih dežel, ker rušijo nemško vzajemnost ter kot vladna stranka vladi delajo težave. To je menda pomagalo, ker sklenili so, da s primernim pojasnilom v zbornici umaknejo vse svoje nujne predloge.
Minister dr. pl. Derschatta je to takoj sporočil baronu Becku, dr. Cliiari in dr. Sylvester sta hitela nemškim poslancem s Češkega zagotavljat svoje simpatije in podporo njihovim zahtevani. Da je začasna poravnava gotova, dokazuje tudi dejstvo, da je za četrto uro predsednik dr. Weiskirchner sklical načelnike klubov k razgovoru o točkah, ki naj jih zbornica reši še ta mesec.
Dnevni red.
Načelniki klubov so sklenili, da zbornica reši še naslednje točke: 1. Zvišanje novincev za deželno hrambo s podporami družinam reservistov; 2. melioracijski zakon; 3. današnja vladna predloga za zvišanje plač državnim uslužbencem; 4. pro-vizorij žganjskega kontingenta; 5. nujni predlogi vsled uim; 6. imunitetna poročila: 7. avtomobilih zakon; S. volitev delegatov, ki se vrši v torek zvečer;
9.	predlog poslanca dr. Chiarija, da zbornica izvoli še dva podpredsednika;
10.	ako čas dopušča, še podržavljenje češke severne železnice in 11. prvo branje vladne predloge o znižanju hišnega davka.
Jutri utegnejo biti rešeni nujni predlogi in v petek pride zbornica do dnevnega reda. ki ga morda reši bodoči teden.
Državni uslužbenci.
Pričetkom današnje seje je finančni minister dr. vitez Koryto\vski zbornici predložil ter v daljšem govoru pojasnil dve novi vladni predlogi. V predlogi vlada zahteva dodatni kredit za izboljšanje plač nižjim vrstam državnih uslužbencev, in sicer 4-5 milijonov za zadnje četrtletje tekočega leta.
Sluge v ožjem pomenu besede ne bodo šele čakali, da sc izprazni višje mesto, ampak zviša se jim temeljna plača od 800 na 900 kron in vsaka tri leta se pomaknejo v višji plačilni razred do najvišje plače 1600 kron s pravico dveh službenih doklad po 100 kron. ki se vštejejo v pokojnino.
Boljše usposobljeni uslužbenci, ki imajo več izobrazbe in tudi izkušnje za svoje poslovanje, dobe naslov »podurad-niki« in tudi primerno višje plače. Osobje v javni varnostni službi dobi višje službene doklade.
Upravnim potoni pa se plače izboljšajo poštarje m , p o š t n i m o d p r a v -n i k o m . o f i c i a n t o m , m e h a n i č -ii i m pomočnik o m , poštni m slom. fin a n č n i s t r a ž i, pisarniškim o f i c i a n t o m , r a z n i m v r-s t a ni železniških u s 1 u ž b e n -cev itd.
To zvišanje plač bode na leto iznašalo 18 milijonov kron. Pri tej priliki bodi na vsa usta povedano tistim, ki našim poslancem pošiljajo sramotilna in pretilna pisma, ker so glasovali proti socialnim de-
mokratom v proračunskem odseku in v zbornici:Te predloge sem označil kot take, kar so, namreč agitacijsko sredstvo. Vlada nam jc že pred meseci obljubila vladni načrt, in danes ga je predložila. Terorizem socialnih demokratov pa je najslabše sredstvo za razsodne ljudi. Sicer pa tisti, ki v zbornici glasujejo dosledno proti vsaki točki državnega proračuna, nimajo pravice ponašati se kot edini ljudski prijatelji.
Hišni davek znižan.
Druga vladna predloga določa znižanje hišnorazrednega in najemninskega davka za 8-5 milijonov kron. Vse hiše, ki so uvrščene v 15. in 16. razred hišnorazrednega davka in imajo le po dve sobi, bodo oproščene. Takih hiš je v državi sedaj 2,930.642, oproščenih pa bode 2,323.823 hiš, ki so doslej plačevale, s popustom, (> mil. 334.760 kron, torej nad polovico vsega hišnorazrednega davka. Znatno znižan bode tudi hišnonajemninski davek, in sicer povprek od 26"U% na 21-71%. Zakon stopi v veljavo z novim letom 1910.
Več o tem poročam o priliki, ko prečitam 77 strani obsežno predlogo s statističnimi podatki.
Pomanjkanje krme na Goriškem.
Danes so poslanci dr. Gregorčič, Fon in tovariši z nujnim predlogom opozorili vlado na izredno veliko pomanjkanje krme na Goriškem vsled velike suše. Vlada naj na podlagi natančnih poročil ukrene vse potrebno, da prebivalstvu olajša in omogoči nakup potrebne krme.
Toča.
Dr. Korošec in tovariši so vložili predlog za državno podporo vsled toče v šoštanjskem okraju.
Nujni predlogi.
Vso današnjo sejo je izpolnila razprava o nujnem predlogu socialnih demokratov, ki zahtevajo splošno in enako volivno pravico za deželne zbore. V imenu vlade jc izjavil minister za notranje posle, baron Bienerth, da odklanja predlog, ker deželni zbori niso le postavodajalne, ampak tudi upravne korporacije, za katere pa po vladnem mnenju splošna in enaka volivna pravica ni umestna.
To je vlada trdila tudi glede na drž. zbor. Pride pa čas, in morda kmalu, ko se vlada tudi v tem oziru premisli.
V imenu krščanskih socialcev sta iz taktičnih, ne načelnih razlogov govorila proti nujnosti predloga Bielohlavek in Steiner, za predlog so govorili socialni de-mokratje Prokeš, Moračevski, Seeligcr in Resel. Za generalna govornika se izvolita Steiner in Resel. Steiner izjavi, da ne govori. Resla sta nekoliko motila Ein-spinner in Malik. Socialno-demokraški predlog sc je odklonil, ker ni dobil potrebne dvetretjinske večine.
Nemški protestni shodi na Češkem se najbrže odgodijo na 19. t. m., ker so_ to brzojavno prosili nemški poslanci s Češkega. ki so izdali tudi oklic svojim volivcem.
Korytowski.
tiazeta Narodova« poroča, da poročila o omajaneni stališču Korytowskega niso resnična.
Poštna ambulanca Zidan inost-Zagreb.
Poslanec dr. Hočevar in tovariši so na trgovinskega ministra dr. Fiedlerja vložili naslednjo interpelacijo:
Na železniški progi Zidani most-Za-greb, ki vozi od Zidanega mosta do Do-bove nepretrgoma po štajerski zemlji, opravlja ambulančno službo ogrska poštna uprava. Avstrijska poštna uprava pa plačuje ogrski za to opravljanje vsako leto prav znatno vsoto.
Ta ambulančna služba torej opravlja vse poštne pošiljatve, ki so namenjene v dostavljanje adresatom, bivajočim v velikem delu Spodnje Štajerske in istotako v velikem delu dolenje Kranjske. Saj ob-
sega delokrog te ambulančne poštne službe velike obljudene kraje in naselbine, izmed katerili naj omenimo sosebno mesta in trge Loka. Sevnica, Rajhenburg, Kozje, Videm, Brežice, Bizelj in Dobova na Štajerskem, Radeče, Radna, Mokronog, Krško, Kostanjevica, Št. Jernej, Kr-škavas, Jesenice in druge na Kranjskem. V okrožju teh krajev pa je sploh premno go prav velikih vasij in naselbin.
Iz tega sledi, da mora biti ambulančna služba ob tej progi zelo naporna; obenem pa mora uradnik, ki jo opravlja, ker je prebivalstvo teh krajev skoraj izključno slovensko, biti vešč tudi slovenskega jezika
Opravlja pa to službo poduradnik ogrske poštne uprave, ki nima poleg sebe niti kakega poštnega pomočnika, niti kakega sluge. Vse delo medpotoma mora sam opravljati in sam tudi na postajah poštne pošiljatve oddajati in jih sprejemati.
Očividno je torej ta trpin-poduradnik z delom preobložen. In ker se mora oddaja in prejem vseh raznovrstnih poštnih poši-Ijatev vsled kratkega postanka vlakov na postajah vršiti v vsej naglici, se pač brez krivde teh arnbulančnih poduradnikov zgodi, da se paketi iz ambulančnega voza kar mečejo, in posledica je, da se ovoji raztrgajo in pridejo pošiljatve v roke adre-satov poškodovane; zgodi se tudi, da se pisma, časopisi itd., prihajajoči iz Ljubljane ali Gradca in Dunaja, zavozijo v Zagreb. iz Zagreba pa nazaj na Zidani most, tako da jih občinstvo dobi namesto zjutraj šele popoldne ali drugi dan.
Te nedostatke, ki so naše avstrijske sicer moderne poštne uprave nevredne, more potrditi vse občinstvo, ki se že leta in leta radi njih zaman pritožuje.
In vendar se da temu — ako že res mora ambulančno službo na imenovani progi opravljati ogrska poštna uprava — z lahka odpomoči na ta način, da se uvede avstrijski poštni uradnik, ki bi od Zidanega mosta do Dobove opravljal avstrijsko pošto, ogrski pa naj odtod naprej opravlja ogrsko. To je tembolj upravičena želja prizadetega občinstva, ker je proga Zidani most do Dobove dolga 49 kilometrov, od Dobove do Zagreba pa samo 27 kilometrov.
Na arnbulančnih vozovih te proge so vsi napisi, tudi tam, kjer se strankam pojas-nuje, kje se smejo ob prihodu vlaka pisma vlagati, samo madjarski, dasi ob tej progi vsaj do Dobove nihče ne razume tega jezika. Ali ni to uprav škandal za našo državo in žaljenje slovenskega prebivalstva?
Vprašamo torej:
Ali so ti nedostatki poštne ambulance na imenovani progi njegovi prevzvišenosti znani, in kaj namerava ukreniti, da se jih v prid občinstva in v čast avstrijske poštne uprave čimprej odpravi?
AVSTRO-OGRSKA.
Napad na svobodomiselne študente v Inoinostu.
Zgodilo se je nekaj groznega. Ves svobodomiselni časnikarski gozd se peni ieze in ogorčenja. Kaj se je pa zgodilo? Nemški svobodomiselni listi poročajo, da so »klerikalni« visokošolci v Inomostu napadli in pretepli pet svobodomiselnih študentov. Kadar svobodomiselni študent pretepa in nastopa kot ropar nasproti ka-tol. študentom, jili hvali na vse pretege svobodomiselno časopisje. Seveda, zdaj je na ogorčeno, ko vračajo naši milo za nedrago.
Gimnazijci proti ravnatelju.
V	Kotzmannu, Bukovina, je neki dijak napravil zaroto med gimnazijci, ki so jo pa odkrili in zato 7. t. m. odgodili razdelitev izpričeval. To jc pa gimnazijce tako razburilo, da se je podalo 7. t. m. zvečer kakih (>0 oboroženih gimnazijcev pred stanovanje ravnatelja Szpojnarovskega, kjer so kričali, s kamni pobili okna in poškodovali tudi opravo. Ko je došla policija, so dijaki ušli. Napadalcev ne morejo izslediti.
Umora v Bosni.
V	vareških rudnikih je usmrtil neki domačin paznika, v Trebeviču jc pa ustrelil gozdar Hasin Smejlbegovič kmeta Gjoko Recarja.
t Grof Bavorovski.
Umrl je gosposko-zbornični član grof Bavorovski star 44 let.
Upokojen vseučiliški profesor.
Vpokojen je profesor anatomije na dunajskem vseučilišču, dvorni svetnik Toldt.
Novi tajni svetnik.
Cesar je imenoval tajnim svetnikom podmaršala Versbacha, poveljnika II. ar-madnegp zbora.
NVekerle na Dunaju.
Wekerle jc došel na Dunaj, kjer se je posvetoval z Beckom in Korytowskim o davku na žganje, z Aehrenthalom pa o de-legacijskem zasedanju.
K »VSTAJI« V BOSNI.
Bosansko - hercegovinsko trgovsko društvo je brzojavilo trgovsko-obrtni zbornici v Zagrebu: »Zunanji časniki poročajo o neki vstaji v Bosni. Ker bi te vesti utegnile povzročiti škode naši trgovini in industriji, naznanjamo, da so ti glasovi popolnoma neutemeljeni in same izmišljije. Prosimo Vas, da to v svojem področju razglasite.«
SRBSKA KRIZA ŠE NI REŠENA.
Ker se odposlanci radikalnih strank o spornih zadevah niso zedinili, je opustil Velemirovič načrt o sestavi nove vlade. Kralj je zaslišal na to Pasiča in Milovano-viča.
SESTANEK AEHRENTHALA Z ISVOL SKIM.
Listi poročajo, da se snideta Aehren-thal in lsvolski, da se razgovorita o an-gleško-ruskih reformnih načrtih v Makedoniji.
MLADOTURKI USTRELILI GENERALA.
Neki mladoturški vojak je ustrelil v Monastiru generala Šenzi pašo.
LJUBOSUMNOST MED ANGLEŠKIMI ADMIRALI.
Poročalo se jc, da ob vajah angleške mornarice v Severnem morju ni admiral Scott izvedel povelja, ki mu ga je dal poveljnik Beeresford. Na Beeresfordovo vprašanje, zakaj ni ubogal, je odgovoril Scotr, da zato ne, ker se ie bal, da bi bilo nevarno, če povelje izvrši. Beeresford je na to -odgovoril, da je Scott popolnoma pravilno postopal.
NAPAD NA NEMCA V TEHERANU.
Ponoči od nedelje na ponedeljek je bil napaden tolmač nemškega poslaništva Witte. Priskočili so mu na pomoč vojaki in ga rešili.
Dnevne noulce.
+ Grobokopi c. kr. kmetijske družbe.
Danes je c. kr. kmetijska družba dobila svoj smrtni udarec. Liberalni prekupci, učitelji, barvarji, profesorji, uradniki, žga-njetoči, padarji, kavarnarji in podobni »kmetje« so danes c. kr. kmetijsko družbo ubili. Dne 9. julija 1908 — zapomnimo si dan! je ta gospoda kakor osa pičila c. kr. kmetijsko družbo. A si je izdrla želo in sledila ji bo smrt. Jasno je, da to ni več kmetijska družba. Zato je država in dežela ne moreta več upoštevati. Ni škoda! K mal 11 stopi na mesto mrtvega trupla novo živo telo. bolj primerno zahtevam nove dobe.
Regulacija Bleda. Včeraj je bila na Bledu komisija zastopnikov deželne vlade in deželnega odbora, ki so sc je udeležili tudi zastopniki županstva, zdraviliškega odbora in pogorelci. Namen komisije jc bil. določiti, kako se naj na novo zgradi po požaru razdejana vas Grad. Ljudstvo samo uvideva, da se ne more več zidati po starem načinu. Vas Grad. najstarejši del BI 'da, je bil zgrajen jako tesno, hiše na kupu, vse neravno in za sedanje razmere neprimerno. Ljudstvo želi samo, da bi se zgradil Grad nanovo na modernejši način, ker bi s tem zrastla vrednost stavbišč, in nove hiše bi veliko več nesle, kakor pa stare, zakajene bajte. Skupni sklep deželne vlade in dežel, odbora je, da izdelajo tehniki icgulačni načrt,po katerem se mora odslej zidati. Takoj pridejo na Bled štirje inženirji, ki izmerijo in določijo stavbene črte. Dotlej se ne sme nič zidati na pogorišču. V štirinajstih dneh bo načrt toliko dovršen, da se bo vedelo, katere hiše ostanejo in katere se bodo umaknile novemu načrtu.
+ Za jubilejni izprevod so prispevali: G. Franc Tome. lesni trgovec v Ljubljani, s pripombo, >ker se je udeležil slavnostnega izprevoda g. Josip Zurc-Štembur iz Kandije kot uskok in zastavonoša kranjske skupine« 50 K; županstvo občine Vrhnika 50 K; občina Moravče 30 K; g. Ci. Piccolli, lekarnar v Ljubljani; grof Mar-ghieri, deželni poslanec v Ljubljani; županstvo občine Crnivrh po 20 K; g. J. Priseli, trgovec v Ljubljani, blaga za 18 K; g. Matej Hubad, koncertni vodja »Glasbene Matice« v Ljubljani, 17 K 64 h; županstva občin Ziri, Moravče v okraju Kamnik, Črnuče pri Ljubljani, Crešnjcvec pri Semiču, Rudnik^ pri Ljubljani, hranilnici in posojilnici v Št. Juriju pri Kranju ter v Št. Petru na Krasu, gg. Anton Reich. ravnatelj dež. izplač. urada v Ljubljani; Josip Billec, c. kr. višji rudarski svetnik v Idriji, po 10 K; g. Ivan Štefe, urednik v Ljubljani, 6 K 96 h; gg. Miha Korošic, gostilničar in posestnik na Dobravi pri Javorniku, Ivan Lončar, c. krč fin. svetnik v p. v Ljubljani, Matej Ahačič, kaplan v Hreno-vicah. Kari Jaklič, župnik na Prežganju pri Litiji, Franc Silvester, trgovec v Vipavi, Franc Oswald, c. kr. katehet v
Idriji, Jurij Konig, župnik na Vinici, Matija Kadunc, župnik v Preloki, po 5 K; g. Ivan Kregar, svetnik trgovske zbornice v Ljubljani, 4 K 43 h; gg. Josip Laznik, župnik v Slavini, Mihael Saje, župnik v Štan-gi, po 4 K; gg. Gregor Šlibar, kn. šk. svetnik na Rudniku, Marija Šimparič, Vinica, po 3 K; gg. Josip Vrankar, župnik na Dobravi pri Kropi, Josip Koršič, c. kr. rudniški svetnik, Klemen Penco, c. kr. višji rudniški upravitelj v Idriji, Franjo Mihelič, župan, Jure Benetič, trgovec, Jožef Zim-merinann na Vinici, Peter Flajnek v Hrastu št. 2, Janko Starešinič v Sečem-selu št. 5, A. Kocijančič, župnik, Ivan Buh, Al. Schuller, Anton Šular na Mirni, po 2 K; gg. Vincenc Akerman, Zubrinci, Ana Belovič.gostilničarka, Hrast, Matija Stegne, Gobjek, Jože Starešinič, Preloka, Marija Sute, gostilničarka v Ogulincu, Ivan Moravec v Podklancu, Pavel Kutnp v Špeharjih, Franjo Balkovec v Vukovo-jevu, Jože Bozovič, Miha Mravinc v Se-čemselu, Ivan Balkovec v Drenovcu, M. Filjpčič v Fatrofcih, Miha Strah, Karol Planinšek, Al. Kalen, M. Grčar v Mirni, po 1 K; Mat. Jenko, Mirna. 60 h, Pavel °onikvar 50 h.
-f Krščanskosocialno gibanje v Istri. Zadnjo nedeljo je predaval v krščansko-socialnem izobraževalnem društvu v Predloki v koprskem okraju gosp. Adrian Brumen, kaplan iz Trsta. Razložil je kmečko vprašanje, priporočal samopomoč, označil pomen agrarne postavodaje in krepke stanovske zavednosti. Ljudstvo je govorniku hvaležno za zanimivi poduk.
+ Liberalizem v Istri. Pri deželno-zborskih volitvah v Istri hočeta kandidirati tudi dolinski župan Pangerc in znani Siškovič, oba liberalca najradikalnejše sorte. Pangerc je tisti, ki je sestavil znano spomenico« na škofa Nagla, Šiškovič pa tisti, ki ga v celem koprskem okraju prav dobro poznajo. Kakor se vidi, lezejo do-zdaj vodivni krogi v Istri čedalje bolj v 'iberalizem.
-f- Dr. Stojan baje odloži mandat, ker je imenovan za prosta.
+ Mandiču istrsko ljudstvo ne zaupa več, ker že preprosti ljudje vedo, da na Ounaju z liberalcem Hribarjem vleče. Vo-ijo ga le, ker drugega baje ni. Ker hočejo zdaj učitelji, razširjevavci »Svobodne misli« postaviti kandidata na liberalnem programu, bo treba odločnejših mož kot je Mandič, da odvrnejo od Istre liberalno kugo.
—	V združenju je moč. V Savljah (občina Ježica) so koncem minulega leta kmetje ustanovili strojno zadrugo, ki se prav lepo razvija in bo brez dvoma mnogo pripomogla k gmotnemu in socialnemu napredku ondotnega kmečkega ljudstva. Delavcev primanjkuje, da je strah, in kar jih je, so dragi, da je joj — zato si je treba pomagati s stroji. Saveljska strojna zadruga, kateri pripada že 59 članov, si je nabavila gonilen bencinov motor, ki je zaslužil že 315 K, dalje slamoreznico in v kratkem si naroči še mlatihiico. Želeti je le, da pristopi še več članov in da se dobi izdatna podpora od ministrstva, potem bo prav gotovo napredek zagotovoljen. Zadruga je vložila na ministrstvo prošnjo za podporo. Prosijo se poslanci, naj podpirajo našo prošnjo.
Vrtna veselica. V nedeljo 12. t. m. se vrši na Mirni v gostilni »Škarja« vrtna veselica v dobrodelne namene z raznovrstnim vsporedom in igro »Nemški ne znajo«. Vstopnina jc 20 vinarjev. Glede na blagi namen se preplačila hvaležno sprejemajo.
—	Odlikovan častnik. Poročnik Rili. Verderber iz Kočevja je dobil pri armad-nem borilnem tekmovanju v borenju s flo-retom in s sabljo kot prvi zlato svetinjo, častne nagrade in krasno darilo nadvojvode Ferdinanda.
—	Medvedkinjo je ustrelil g. Albert Bois de Chesne iz Travnika dne 5. t. m.
Izprememba v predsedništvu pri pomorski vladi v Trstu. Govori se, da stopi predsednik pomorske vlade, pl. Eb-ner, iz lastnega nagiba v pokoj. Bil je tudi Slovanom ob Adriji pravičen. Na njegovo mesto pride baje referent v ministrstvu, De les.
Požar. V Drnovem pri Leskovcu so v sredo pogoreli trije gospodarji. Hiše so zgorele in tudi gospodarska poslopja.
Društvo za otroško varstvo in madinsko skrb v sodnem okraju Kamnik. Odbor sc je sledeče sestavil: Dr. Kladva. c. kr. sodni svetnik, načelnik; Ivan Lav-renčič, mestni župnik in dekan, namestnik; dr. Peitler, c. kr. sodni pristav, zapisnikar; Ignac Tram te, nadučitelj, njegov namestnik: Ivan Mesner, c. kr. sodni oficijal, blagajnik; Karol Skala, trgovec, namestnik; vsi v Kamniku. V odboru jc še pet članov brez posebnega delokroga. Društvo ima sedaj 30 ustanovnikov, kajti k že prej izkazanim 23 so še sledeči z usta-novnino po 100 K pristopili: Občina Vodice, hranilnica in posojilnica v Mengšu.
hranilnica in posojilnica v Domžalah in gospodje: Feliks Stare, graščak v Mengšu in na Kolovcu; Jakob Obervvalder, tvor-ničar v Domžalah; Anton Muller, trgovec z vinom v Stobu in Franc Bernik, župnik na Gcričici (Domžale). Društvo izreka vsem imenovanim dobrotnikom srčno zahvalo.
—	Suša na Notranjskem. Vse, kar je poročal dolenjski dopisnik o ondotni suši,, velja tudi za Notranjsko. Ne samo živeža in vode ni, če bo še tako naprej vreme držalo, tudi za ljudi ne bo živeža. Z dolenjskim dopisnikom se tudi glede razdelitve podpore popolnoma strinjamo. Ta podpora, radi katere se je naprosila država za sedaj3 velja živinoreji, in zato se naj kolikor mogoče po znižani ceni daje seno in otrobi potom »Gospodarske Zveze«. Podpora, kakor se je lani delila, ne velja nič,, napravlja samo nevoščljivost in sovraštvo. Sliši se, da je okrajno glavarstvo prav hitro in dobro poročalo glede podpore. Vsa'čast mu!
—	Razstavo pietarskih izdelkov v Dolu in Dolskem priredi c. kr. pletarska šola od 12. do 19. julija v Dolu, od 19. julija do 3. avgusta pa v Dolskem, in sicer na obeh krajih v ljudski šoli. Ob sklepu prvega tečaja bo občinstvo dobilo popolno sliko o lepem napredku pletarstva, obetajočega nov in neizčrpen vir dohodkov celi okolici. Povdarjamo, da bodo razstavljeni samo izdelki tukajšnjih učencev, ker le tako je mogoča sodba o tej panogi. Na obisk posebno vabimo Ljubljančane, ki prirejajo izlete v tukajšnjo okolico, da si ogledajo našo razstavo. Ugodno zvezo imajo s poštnim vlakom, ki dohaja na Laze ob pol 4.. uri popoldne in odhaja nazaj ob pol 9. uri zvečer. Prosimo torej, z mnogobrojnim obiskom podpornih in inerodajnih faktorjev ter meščanov podpirati naše stremljenje, da zanesemo zanimanje za to domačo, lepo razcvitajočo se obrt v najširše kroge.
—	Luč tržaškega svetilnika. Ze par
dni sem ima tržaški svetilnik nov svetlobni aparat mesto dosedanje acetilenske luči. Nova luč je petrolejeva žarnica s svetlobno silo 112.000 sveč, torej sedern-desetkrat močnejša nego prejšnja luč. V teoriji bi se moralo videti naš svetilnik že v daljavi 52 milj; v praksi pa, radi okrogle oblike zemlje, se vidi le v daljavi 16 milj, ker je svetilnik visok le 33*5 m nad morsko gladino. Vsekakor bo ponoči svetilnik vidljiv ob vsakem vremenu že iz Rtiča Sa-vudrija.
—	Prepovedane cigarete. Vse župa-nije na Ogrskem onstran Donave so strogo prepovedale otrokom pod 15 leti pu-šiti cigarete ali tobak. Tudi so zapovedale trafikantom, da ne smejo otrokom pod 15 leti nobenega tobaka prodajati. Ta prepoved bi bila tudi pri nas na mestu. Izostal bi marsikak požar.
Društvo hrvaških trgovinskih poto-vaicev so ustanovili v Zagrebu. Začasni predsednik je Mijo Crvenkovič.
—	Pes v zaporu. V Sarajevu se ga je prošlo nedeljo neki Josip Tienbach preveč nalezel. Ko je šel iz krčme, je padal in vstajal. Zvesti pes ga je spremljal na težkem potu. Ko je prišel redar, da odvede pijanca v varno zavetje, sledil je tudi pes. Dasi so ga podili, se ni dal pregnati.. Ni bilo druge pomoči, nego da so aretirali tudi psa.
—	Mačuh med vojaki. Na Gripah pri Spljetu je zbolelo okoli dvajset vojakov na trebušnim mačuhom. Vzrok je slaba voda. Bolnike so spravili v vojaško bolnišnico.
—	Norec pri sv. obhajilu. Dne 7. t. m_
je prišel umobolni D. R. iz Klisa v cerkev jezuitov v Spljetu k sveti maši ter bil — tako pravi on — tudi pri spovedi. Pri ob-hajanju pristopi tudi on k oltarju. V tre-notju, ko mu je duhovnik deval sveto ho-stijo v usta, mu jo norec iztrga iz roke in zbeži, dva duhovnika pa za njim. Čez dalje časa so ga ujeli redarji. R.-a so zaprli ter ga spravijo v umobolnico v Si-beniku.
—	Eksplozija v puljskem arzenalu.
Dne 7. t. m. je razletela v puljskem morskem arzenalu, in sicer v rnehaniški delavnici, neka znotraj s kolofonijem oblita bakrena cev. Pri tem so bili trije delavci težko ranjeni.
—	Srednješolskim učiteljem v Bosni uravnajo s 1. januarjem 1909 plače po avstrijskem zgledu.
—	Koliko ljudi je na Reki. Ljudsko štetje zadnjih dni je pokazalo, da ima Re-<a 49.010 prebivalcev. Koncem leta 1900 jih je imela 39.350; prirastek v sedmih letih in pol znaša torej 9660 oseb.
—	Smrt vsled špirita. V Zadru si je dne 6. t. m. 88 let stara vdova Lucija Ko-lenc kuhala kavo na špiritnem stroju. Prišla je z obleko preblizu plamenu, obleka se je unela in starka se je tako opekla, da jc kmalu nato v groznih mukah umrla.
—	Gozdni požar v južni Dalmaciji. Na polotoku Trsteno med Kotorom in Budno
je nastal ogenj v mladem gozdu. Stotnija 58. pešpolka iz Budue je omejila požar na polotok ter rešila visoki gozd na celini. Bržkone so zanetili ribiči, ki so si kurili ob obali. Zgorelo je 4 ha lesa. Škoda znaša 3000 kron.
Materi padel otrok z rok. V Zagrebu je sedela Eva Pešel na oknu svojega stanovanja v tretjem nadstropju s pet mesecev staro hčerko Nado v naročju. Naenkrat žena omedli in otrok ji pade z rok - na dvorišče, kjer prileti z glavo na oleandrovo posodo. Mrtvo deklico so prenesli v mrtvašnico.
—	Zastopnik Reke v ogrskem državnem zboru, Zanella, se umakne s političnega polja, ko mu izteče poslanški mandat.
—	Tujski promet v Dubrovniku raste od leta do leta. Lani je prišlo v to prekrasno dalmatinsko mesto 10.652 tujcev.
—	Varaždinske toplice obiskalo je do 1. julija t. 1. 4242 oseb.
Sardel ulovijo v Dalmaciji čedalje več. V poletju 1905 so jih nalovili 91,964.200 glav, leta 1906 že 97,874.400, lani pa 136,253.290. Z ribolovom raste tudi število tvornic za konserve. Leta 1905 jih je bilo 14, leta 1906 že 19, lani pa 20. Žalostno pri tem je le to, da so tvornice vse v rokah Nemcev in Italijanov.
Ustanova za slepe otroke. Razpisani sta dve prosti mesti v c. kr. vzgoje-valnem zavodu za slepe na Dunaju. Pravico do te ustanove imajo ubožni slepi otroci brez razlike na spol in sicer v prvi vrsti •otroci iz Kranjskega, potem iz Koroškega in sednjič iz Štajerskega. Prošnje je vlagati do 30. t. m. pri ravnateljstvu c. kr. vzgojevalnega zavoda za slepce na Dunaju II., Wittelsbachstrasse št. 5. Pojasnila glede te ustanove dajejo politična ob-lastva prve instance.
Strela ubila spečo deklico. Dne 6. t. m. zvečer je strela udarila v hlev Mihe Tomažiča pri Rovinju v Istri ter ubila 11 let staro hčerko Marijo, ki je spala skupaj z dvema bratoma. Dečka nista poškodovana.
POSPEŠEVANJE PTUJSKEGA PROMETA NA BAVARSKEM.
Bavarska vlada hoče za pospeševanje ptujskega prometa napraviti omrežje elek-triških gorskih železnic, ki bodo vodile na 14 najvišjih vrhov.
Štajerske novice.
š Spodnještajerski mladeniči! Zadnji mladeniški shodi v Ljutomeru in pri Sveti Trojici so vas poučili, kakega pomena je. če se vsi mladeniči združimo tesno v eno celoto. Zato pa širite našo mladeniško organizacijo do zadnje koče. Vsaka župnija naj ima svojo mladeniško zvezo. Pri snovanju mladeniških zvez vam gre S. K. S. Z. za Štajersko vedno in povsod na roko. Znake žc imate? Naročite jih zase in za svoje tovariše. Društva jih naj skupno na-ročujejo ter tako olajšajo delo sebi in nam.
š Slovenska kmečka zveza ima v nedeljo, dne 12. julija, dva shoda. Predpoldne ob pol 8. uri ima shod v Slivnici pri Celju na prostoru pred kaplanijo. Popoldne ob pol 3. uri zboruje v Št. Vidu pri Groblnem v gostilni g. Beuca. Na shodih poroča g. drž. poslanec dr. Korošec. Somišljeniki, pridite v obilnem številu!
š Vsenemške savnosti. Iz Maribora nam poročajo: V soboto bo spet naš ljubi Maribor obsenčen s frankfurtaricami. rajha se pripeljejo neki »sangerji«, baje celo iz mesta Monguncije, da bodo hajlali po Mariboru. Če bodo mariborski nemški gostilničarji tudi sedaj delali take kšefte. kot o binkoštnih praznikih, potem si lahko želijo mnogo takih izletov. Štajerski pevci so baje rekli, da v Maribor ne gredo nik-več. Mi jih tudi ne bomo pogrešali. Od 11. do 14. julija se zbero v Gradcu nemški turnarji iz cele Avstrije.
š »Jugoslovanski klub« — obsojen od »Narodne stranke«. Koliko so kričali svoj čas mladi strankarji na Štajerskem za »Jugoslovanski klub«! Zdaj so ga pa že siti. V »Domovini« obžalujejo, da sedita Roblek in Ježovnik v tem klubu. In dne 28. junija t. I. okrega poslanec Roblek sam svoj klub rekoč: »V jugoslovanskem klubu mnogokrat ni enotnega odpora proti vladi, ker imajo dalmatinski, hrvaški in srbski poslanci drugačne interese nego mi štajerski Slovenci.«
š Odbor zveze liberalnih društev na Štajerskem in Koroškem je sledeč: učitelj Pesek, predsednik, »irednik »Domovine« Lesničar, in koroški Slovenec J. Ravnik podpredsednika, Triglavan Šandor Hrašo-vec (sin dr. Juro Hrašovca) in nadučitelj Flerč, tajnika, Alojzij Trstenjak (Taborjan in uradnik Joštove Zveze?), blagajnik, učitelj K veder, gospodar. Nadaljuj odborniki so učitelji in profesorja dr. Dolar (Celje), in dr. Pifko (Maribor). Dr. V. Kukovec si je z dr. Karbo in Pahernikom pridržal
pregledništvo. Glavno vlogo ima tedaj tu kandidat živinozdravništva Lesničar, s čigar pristopom v uredništvo »Domovine« se je ta prelevila v liberalko.
š Živina je vsled grozečega pomanjkanja krme silno padla v ceni; kmetje prodajajo odraslo govejo živino po 52 v. kg žive teže, teleta pa po 60 vin. — V Celju plačujemo nota bene 1 K 44 vin. za kg govedine.
—	Mesarji v Trbovljah bodo znižali cene mesu s 15. julijem in sicer goveje meso bode po 1 K 12 vin., svinjina in tele-tina po 1 K 40 vin. kilogram.
—	Utonil je pri Tremariih na Štajerskem živinski trgovec A. Simern iz Ce-rovca pri Št. J ur ju ob .luž. Zel. Šel se je v Savinjo kopat, pa ga je najbrž prijel v vodi krč in je utonil. Utopljenca so prepeljali v mrtvašnico okoliške občine.
—	Uravnavo Drave bodo te dni pričeli na črti Drnje-Molve na ogrsko-hrva-ški meji. (Drnje leži v koprivniškem okraju.)
—	Mesarji v Ptuju so ravnotako kakor v Trbovljah znižali cene mesu. Govedina stane 1 kilogram 1 krono.
—	Letovišče Rajhenburg ob Savi.
Lepa, romantična lega trga Rajhenburga z okolico nudi vse predpogoje, da postane zdravo in prijetno letovišče. Trg ima zdravo podnebje, zdravo pitno vodo, v bližini senčnate izprehode in v okolici kar najlepše izlete. — Vsako nedeljo se pripelje, posebno iz Zagreba, mnogo izletnikov, ki se ne morejo načuditi krasnemu razgledu z grada in lepi okolici. Vse to uvažujoč, se je tukaj ustanovilo društvo za promet tujcev. Kot prvi korak moremo zaznamovati zgradbo kopališča ob Savi. Društvo je tudi že preskrbelo precej stanovanj za tujce po zmernih cenah. V trgu imamo tudi restavracije, ki po zmernih cenah zadoščajo zahtevam tujcev. Leto-vičarji, ki želijo kakršnokoli informacijo, naj se obrnejo do omenjenega društva.
—	V Gaberjah na Štajerskem se je ustanovil otroški vrtec.
Na deset let težke ječe je obsodilo celjsko porotno sodišče Martina Veter-nika, ki je na živinski način zaklal 3. junija t. 1. svojo ženo.
š V konkurzu je tvrdka Mahorič in Šeligo v Ptuju.
Uubllanske novice.
lj Vabilo k veselici, ki jo priredi »Podporno društvo tobačnega delavstva v proslavo šestdesetletnice vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v nedeljo dne 12. julija 1908 na vrtu gosp. Kotnika, Opekarska cesta 26. — Spored: I. Slavnostna govora. 2. Slavna godba iz Mengša. 3. Iz prijaznosti nastopi »Pevsko društvo za delavke« pod vodstvom gosp. V. Hybašeka. 4. Koriandoli. 5. Šaljiva pošta. 6. Ribji lov. 7. Srečolov. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo. Prepiačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček pripade podpornemu zakladu za bolne člane. K obilni udeležbi vabi odbor. — V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na prihodnjo nedeljo, dne 19. julija 1908.
Zrelostni izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom dež. šol. nadzornika Frana Levca od 22. junija do 8. julija. Izpita se je udeležilo 42 gojenk IV. letnika in 27 pri-vatistinj. Za šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom so naredile izpit a) gojen-ke IV. letnika: Dernovšek Marija iz Trbovelj. Fajdiga Melanija iz Novega mesta, Gottlob Renee iz Ljubljane (z odliko), Grilc Marija iz Dvorske vasi pri Mošnjah, Grošelj Frančiška iz Ljubljane, Hiršinan Marije: iz Ljubljane. Hrast Ivana iz Ljubljane, Hubad Serafina iz Kranja, Jaklič Antonija iz Kranja, Kavčič Danica iz Ljubljane (z odliko), Kcrmavner Ana iz Št. Vida pri Ljubljani (z odliko), Kersnik Marija iz Brda. Kluti Nežika iz Otavic, Krakar Angela i z Metlike (z odliko), Leskovar Kristina iz Starih Slemen na Štajerskem, pl. Lukarie Elza iz Ljubljane, Maver Frančiška iz Grobišč, Pichler Roza iz Novega mesta, Pišlar Jožefa iz Vrhnike. Pristov-šek Frančiška iz Vojnika (z odliko), Rako-vec Jožefa iz Begunj, Randl Antonija iz Ljubljane, Rogl Stanislava iz Kamnika, Sa-kotnik Angeli iz Celovca (z odliko), Sever Amalija iz Fare pri Kostelu, Smolik Marija iz Ljubljane (z odliko), Somrak Ana iz Velikih Lašč (z odliko), Spetzler Miroslava iz Boštaim (z odliko), Sterlekar Jožefa iz Ljubljane, Šerbec Antonija iz Reichenbur-ga, ŠJamberger Ana iz Ljutomera (z odliko), Šusteršič Frančiška iz Lancovega (z odliko). Ijršič Viktorija iz Poddrage, Vidmar Bogomila iz Ljubljane, Vilhar Pavla iz Prestraneka (z odliko), pl. Vorbeck Erika iz Hrastnika, Zavašnik Pavla iz Ljubljane, Zenko Pavla iz Ljubljane. b) pri-vatistinje: Ažman Gabrijela iz Logatca, Božič Apolonija iz Kališč pri Selcih, h.in-spieler Marija i/. Kranja, Hočevar Pavia
z Dunaja, Jager Jožefa iz Ljubljane, Ju-vančič Alojzija iz Loke pri Zid. mostu, Kunej Angela iz Št. Jurja ob juž. železnici, Munda Ivana iz Mahrenberga, Pevc Vili-balda iz Dola, Potočnik Helena iz Koroške Bele, Sikošek Terezija iz Podsrede, Sin-kovič Danica iz Trsta (z odliko), Sirnik Marija iz Oseka v Slavoniji, Sušnik Marija iz Škofje Loke, Šolar Jerica iz Kališč pri Selcih, Zmazek Marija iz sv. Križa pri Ljutomeru za šole s slovenskim učnim jezikom. Ponavljalni izpit iz enega predmeta v jesenskem roku se je dovolilo 13 izpra-ševankam, med temi štirim gojenkam IV. letnika. Za eno leto sta bili reprobirani dve privatistinji. Danes, 9. julija so se začeli zrelostni izpiti na moškem učiteljišču.
Ij Prememba posesti. Dosedanji re-stavrater v hotelu »pri Grajžarju«, gosp. De Schiava, je kupil hišo od gosp. Leopolda Blumauerja v Kolodvorskih ulicah št. 24 za 86.000 K.
Ij Generalni štab in plakater Matelič. Splošno znani tukajšnji pleskar g. Peter Matelič je včeraj prišel v neljubo dotiko z avstrijskim generalnim štabom. Ob mitnici na Radeckega cesti je g. Matelič občudoval svoje plakate, kar se pripelje avtomobil generalnega štaba in podere gosp. Mateliča in njegov bicikelj. Avtomobil je g. Mateliču krepko prerahljal kosti in je le izredna sreča, da g. Matelič ni nevarno poškodovan. Kolo g. Mateliča je avtomobil popolnoma stri. Druga vest poroča, da g. Mateliča ni podrl avtomobil, ampak motor-kolo. Ko se je hotel včeraj g. Matelič na Radeckega cesti umakniti izvošče-ku, pridrvita nasproti dva vojaka z motor-kolesom, ki je imelo priklopljeni sedež, s tako naglico, da se ni mogel nobeden več umakniti iu je motor zadel v izvoščekov voz. Motor se je prevrnil, s seboj je pa potegnil tudi kolesarja g. Mateliča. Mateliče-vo kolo so je razbilo na več kosov in tudi motor je tako poškodovan, da je nerabljiv. Vojaka nista znatno poškodovana. Motor je last vojaškega tehničnega komiteja kolesarskega oddelka na Dunaju.
lj Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo nemški dvorazrednici v Šiški.
Ij Umrla je Marija Jemč, posestniko-va hči. stara 29 let, na Radeckega cesti št. II.
lj Pogon je napravila policija danes zgodaj zjutraj na ljubljanskem polju. Dobila je pod nekim kozolcem taborišče in 4 brezposelne pekovske pomočnike, katerim je družbo delala neka brezposelna služkinja. Vseli pet so vtaknili v zapor.
Ij Hud gost. Sinoči je prišel v Koutny-jevo gostilno na Dunajski cesti neki kovaški pomočnik ter se takoj spravil nad kozarce in steklenice ter jih pobil za deset kron. Ko ga je gostilničar miril, jo je dobil po glavi. Le s pomočjo vojakov so nevarnega razbijača odstranili iz gostilne.
lj Bojevniki Pod Trančo. Danes zjutraj se je zbralo Pod Trančo pet mlade-ničev, ki so se spustili v boj s palicami. Pokalo je tako po hrbtih in glavah, posebno po nekem mladeniču v beli obleki, da je to slišal policijski stražnik na Stari trg. Ko je prišel bližje, je bojevnike pomiril in jih legitimoval, nakar so se mirno razšli. Kako se danes počutijo, se ne ve.
lj Izgubljene in najdene reči. Zaseb-nica g. Marija Pogačnikova je izgubila double-brožo. - Knjigovodja g. Jožef Ma-lenšek je našel srebrno žepno uro.
Ij Kinematograf. Društvena godba ljubljanska koncertuje jutri pri večerni predstavi »The Elite Biograf« na vrtu hotela »pri Maliču«. Začetek ob 8. uri zvečer.
SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE!
Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem!« Kupujte te naše vžigalice!
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja v Celovcu sklenila je v svoji seji dne 22. junija izdati leta 1909 za leto 1910 sledeče knjige: 1. Kolc-dar,2. Marijansko knjigo »Marija v zarji slave«, 3. molitvenik, 4. večertiice, 5. spis o katoliških misijonih, 6. leposlovno knjigo. Poleg šestih se bo izdala tudi še sedma knjiga za tiste, ki molitvenika ne marajo in jim je ljubši kak leposlovni spis. Marijansko knjigo je spisal č. g. župnik Rihar v Mekinjah. Družba jo bo po možnosti lepo ilustrirala in je radi te knjige za eno leto ustavila izdajanje sv. pisma, ki se bo prihodnje leto zopet nadaljevalo.
Marija v zarji slave« opisuje v poljudni obliki a spretni pisavi Marijino češčenje v stari iu novi dobi. Ta knjiga bo zelo dobro došla Marijinim družbam, obilno gradiva bo dala čast. duhovščini za Marijan-ske govore in ljudstvo jo bo z velikim veseljem čitalo. Lahko rečemo, da je Družba izdala ie še malo tako lepih spisov.
Druga knjiga bo molitvenik, ki si ga pri-prosto ljudstvo vsako leto želi. Vendar Družba še ni definitivno sklenila, kakšen molitvenik se bo izdal, ker ji je predlo ženili več rokopisov. Bržkone izide knjižica, ki bo ljudstvo razlagala pomen svete maše. Večernice bodo obsegale kratke leposlovne spise v vezani in nevezani besedi, kakor jih Družba dobiva od starejših iu mlajših pisateljev slovenskih. V leposlovno knjigo se bodo dajali večji, boljši spisi, ki so trajne vrednosti za slovensko književnost. — Z veseljem bo ljudstvo bralo tudi misijonsko knjigo, ki jo Družba namerava odslej izdajati vsako leto. Pridobili smo sodelavce, ki bodo pošiljali izvirnih doneskov, nekaj gradiva se bo seve zajemalo iz poročil raznih časopisov, ki jih izdajajo angleški, francoski, poljski in dr. misijonarji. Sodelovati so nam posebno obljubili misijonarji jezuitskega reda. Knjiga bo ilustrirana in bo prinašala veliko zanimivega iz vseh krajev sveta. -— Kot sedma knijga pride na svitlo zanimiv spis V. J. Vošnjaka, ki opisuje iz polpretekle dobe razne dogodke iz življenja štajerskih Slovencev. Kdor ne reflektira na molitvenik, dobi to knjigo, ki se bo pa tudi sicer iz družbine zaloge dobila po nizki ceni. — Od vseh strani se je družbi javila želja, da bi izdala fejltonističen opis slovenske domovine. Misel je zelo dobra. Ljudstvo bi po takih spisih spoznalo lepoto svoje domovine. spoznalo bi svojo zgodovino, spoznalo zgodovinske svoje šege, začelo bi spoštovati samo sebe. Zato prosimo naše pisatelje, da bi se lotili tega domoljubnega dela. Kratke zgodovinske črtice, opisovanja slovenskih naših domov, ki jih kmalu ne bo več, najlepše narodne pesmi, kratki spiski v ljudskem narečju, naša božja pota, njihova zgodovina, životopisi (kratki) slavnih naših mož, zgodovinske študije, narodne legende, ljudske basni, ljudsko delo, ljudske veselice, socialno delo v zadrugah in društvih, vse to in drugo, če mogoče z dobrimi fotografijami, naj se vpošilja društvenemu tajniku. Želeti bi bilo, da bi se moglo že prihodnje leto pričeti z izdajanjem take knjige.
Koroške novice.
k Daljni gost. Na počitnice je prišel, v Vetrinje pri Celovcu avstro-ogrski poslanec iz Teherana v Perziji, Artur pl. Rasshorti s soprogo in enim služabnikom Kitajcem.
k Imenovana sta višjem zemljemer-cem IL razreda zemljemerca Franc Še-tina v Greifenburgu in Artur Starek v Celovec.
k Umrl je 6. t. m. nenadoma v Muti v zgornji zilski dolini gosp. dr. Franc Per-šinka. c. kr. deželni šolski nadzornik iz Trsta. Prišel je na letovišče, kjer ga je pa nepričakovano smrt dohitela.
k Utopljenca so našli 4. t. m. v Dravi pri Velikovcu, ki je, kakor je bilo po obleki poznati, delavskega stanu. Kdo da bi bil utopljenec, se še ni moglo dognati.
k Zdravnik za očesne bolezni dr. Aleš Pichler se je nastanil v Celovcu na Sadnem trgu (Obstplatz).
k Celovško klavnico bodo pričeli za gotovo drugo leto zidati, tako se je izrazil župan v zadnji občinski seji na tozadevno vprašanje.
k Zaprli so v Celovcu Karola Zidar-ja iz Zidanega mosta, ker je ukradel in prodal 600 K vrednega konja posestnika Aleša Stole v Lipi pri Vrbi.
k Vlomil in pokradel je ves denar iz pušic v cerkvi na otoku na Vrbskem jezeru neki neznanec oziroma cerkveni tat.
Razne stvari.
Lepi sodrugi.
V	Plznu so 24 letnega socialnega demokrata Krouerja zaradi nenravnosti obsodili na 6 mes. ječe.
Grozno vročino
imajo v New-Yorku. Na solnčarici je umrlo 7. in 6. t. m. 24 oseb.
Eksplozija bencina.
V	Budimpešti je eksplodiral bencin v Ko\valdovi kemični tvornici, ki je pričela goreti. Delavci so skakali iz nadstropij v globočino. Dve osebi sta izgubili življenje, štiri so nevarno, 10 je pa lahko ranjenih.
Velik požar v Bostonu.
V	Bostonu gore pristaniške naprave.
Velika tatvina.
V	nekem genovskem hotelu je bil ukraden agentu Peyrousseju kovčeg, v katerem so bili briljanti, vredni 600.000 lir.
Boj proti alkoholu v Ital ji. V obče je Italija glede alkoholne kuge na boljšem od sosednjih držav; vendar pa je alkoholizem tudi v nekih krajih, zlasti severne Italije, postal pravo zlo. Nad 20 odstotkov zloči-
Velika serijska prodaja!
60°|0 nižje cene
pri vseh poletnih predmetih kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pique platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke.
Z „Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIC
1326 30
M"4JtulH»JIJJ»UJI, Memt-m*	-m.-.
nom pripisujejo alkoholizmu. Društvo »Scuola popolare« (narodna šola) se je sedaj lotilo boja proti alkoholu. Prošlo nedeljo je imelo shod ter sprejelo resolucijo, ki ž njo poziva vlado, da ne izda novih dovoljenj za točenje opojnih pijač. Poleg tega bi imeli posebni nadzorniki paziti na to, da se pijanim ljudem ne bi točilo več alkoholnih pijač.
—	Pravoslaven konvikt ustanove v Karlovcih. V istem bo 40 do 50 brezplačnih mest za gojence, ki se posvetijo duhov-skemu stanu.
Kokoš in amerikanske race. Neki farmer v New Yerseyu je polagal več let zaporedoma pod svojo kokoš račja jajca. Ko so se račice izvalile, so tekle seveda takoj na vodo. Prva leta je bila kokoš vsled tega vselej strašno presenečena in razburjena. Nazadnje pa si je mislila, da mora pač že tako biti. Letos pa so ji dali valit kokošja jajca. Zleglo se je dvanajst prelepih pišek. Kokoš jih pelje takoj k vodi — piške pa zlete stran. Kokoš je bila huda, ker niso hotele v kopel. Še večkrat jih privede k vodil Ko pa se le niso hotele preleviti v race, jih s silo požene v vodo — da je vseh dvanajst utonilo.
—	Jan Novopacky t. Dne 6. t. m. je umrl v Slavetinu odlični češki slikar Jan Novopacky, star 87 let. Najlepša njegova dela so last cesarjeva.
20.000 K je podaril neki duhovnik dunajske dijeceze solnograškemu kat. vse-učiliškeinu društvu.
—	Asialtov rudnik v Dalmaciji. Dr. Marušič in dr. Negrini sta odprla v Šti-kovuv Dalmaciji asfaltov rudnik. Znani geolog dr. Kerner se je jako povoljno izrazil o novem rudniku, ki se zanj zanima društvo »Monte Promina«. Bržkone napravijo v Štikovu tvornico briketov.
Drage smodke. Društvo severo-ame-riškili tovarnarjev raznih glasovirov je sklenilo pokloniti Mr. Josipu Cannonu, ki je zagovarjal njih interese v poslaniški zbornici in ki je strasten kadilec, nalašč zanj pripravljenih smodk iz najfinejšega tobaka, katerih vsaka bo stala 150 kron. Koliko teh smodk bo srečni kadilec dobil — ameriški listi ne poročajo.
Pes prinesel gospodarju denarnico s 600 kronami. Gostilničar Henrik Leutiner v \Vaidhofenu, velik prijatelj lova, je imel pol leta starega, krasnega španskega pre-peličarja iz namenitega zavoda bar. Tin-tisch, ki se peča z rejo psov. Bil je v občudovanje prijateljev in poznavalcev psov. Posebno izvrstno je bil dresiran. To je zlasti pokazal 11. t. m. Zvečer ob 11. uri pride »Hali«, tako je namreč psu ime, domov, in prinese gospodarju denarnico, v kateri je bilo denarja in zlatnine za 600 K. Pes je našel denarnico na cesti. Vsak poizkus gostov, kakor tudi gostilniškega osobja, psu denarnico vzeti, je bil brezuspešen. Izpustil je denarnico šele pred gospodarjem. Denarnica je bila last nekega bogatega dunajskega tvorničarja, ki je priredil psu drugi dan bogato kosilo.
Skrivališče londonskih lupežev. V Londonu leto za letom podirajo celo vrsto starih, temnih in umazanih hiš, takozva-nih »Slums«, da potem na njih mesto postavijo lepe nove, zračne in prijazne hiše za delavska stanovanja. Tako se je v kratkem zgodilo tudi mestnemu oddelku Jago, kjer so stale najumazanejše in najzapu-ščenejše stare kolibe, da je bilo človeka groza pomisliti, da v takih brlogih stanujejo ljudje. No, pri podiranju in razkopa-vanju pa se je pokazalo, da to niso bila toliko stanovališča revežev, kolikor skrivališča londonskih tatov in drugih lupežev. Hiše so bile namreč zvezane med sabo po podzemeljskih rovih. V te rove so zginili lopovi, ako jih je pri »poslu« zmotil in zasledoval kak mož pravice. V Jagu je sedaj razdrto lupežko mravljišče, a kaj pomaga! Lopovi so se le preselili nekoliko bolj proti vzhodu, kjer bodo zopet kopali rove in izvrševali svojo »obrt«, dokler jih tudi odtod ne preženo. Toda minulo bo pač
preje 20. stoletje, predno bo v Londonu podrta zadnja »Sitim«.
Nenavaden nebesni pojav. Iz Kodanja javljajo, da se je v sredo zvečer videla na nebu izredno intenzivna rumena svetloba, ki je razsvetljevala ves kraj. To svetlobo so opazovali tudi v Berolinu in mnogih drugih mestih na severu. Nebo je bilo rdečkasto in rumeno ter je prehajalo v belkasto.
mmrnM m »SM poročil
»SLOVENSKI KLUB« ODKLONIL UDELEŽBO PRI VSESLOVANSKEM KONGRESU.
Dunaj, 9. julija. »Slovenski klub« je dobil 8. julija od dr. Kramara oficielno vabilo, naj na vseslovanski kongres, ki se vrši 12. julija, odpošlje dva zastopnika. »Slovenski klub« je danes po temeljiti debati soglasno storil sledeči sklep: »Slovenski klub» se zahvaljuje za vabilo in obžaluje, da se mu ne more odzvati, ker se je, v kolikor se tiče zastopstva slovenskega ljudstva, dalo vseslovanski prireditvi že izpočetka izrečno strankarsko-politični značaj. »Slovenski klub« bo pa z odkritosrčnim veseljem pozdravljal, ako bo kongres za slovanske rodove dosegel kak realen uspeh.
RUSSNSKIH POSLANCEV NE BO K VSESLOVANSKEMU KONGRESU V PRAGO.
Dunaj, 9. julija. Rusinski poslanci so sklenili, da se vseslovanskega kongresa v Pragi ne udeleže.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 9. julija. Danes je državna zbornica odklonila nujni predlog poslanca Breiterja in dr. Hajna radi konfiskacijske prakse državnih pradnikov na Poljskem in na Češkem. V debati je izjavil justični minister Klein, da justica nima nič opraviti s politiko. Nato je prišel na vrsto nujni predlog poslanca Daszynskega o vodnih cestah. Upati je, da zbornica že jutri pride do kontingenta vojaških novincev. Poletno zasedanje bo trajalo do srede prihodnjega tedna, k večjemu do konca tedna, nikakor pa ne dalje. Delegaciji se snideta 25. septembra v Budimpešti.
KORNI POVELJNIK PFEIFFER UMRL.
Praga, 9. julija. Tu je umrl korni poveljnik fml. Ferdinand pl. Pfeiffer.
IZGNANI SRBSKI UČENJAK.
Sarajevo, 9. julija. Znani slavist bel-grajski profesor dr. Milan Pavlovič je bil včeraj izgnan iz Bosne.
ATENTAT NA PREDSEDNIKA VIŠJEGA SODIŠČA KRAŠENIKOVA.
Petropavlovsk, 9. julija. Napadalca predsednika višjega peterburškega sodišča Krašenikova so ujeli. Morilec je star 19 let in je sin nekega delavca. Rekel je, da je izvršil zločin v protest radi več ob-sodeb sodišča v političnih vprašanjih. Rana Krašenikova ni nevarna.
BANJAVČIČ DEMISIJONIRAL.
Karlovec, 9. julija. Banjavčič je kot načelnik mesta Karlovec demisijoniral.
V Krapinske Toplice so prišli sledeči novi gostje: gospodična Marija pl. Tati-čev iz Petrograda, gospa dr. pl. Antolko-vič iz Zagreba, ekscel. Viktor Scribe, c in kr. fldm. v pok. iz Gradca, Karol Sallin-ger, c. in kr. voj. viš. rač. svetnik iz Gradca, Rihard vit. pl. Zirnfeld, nadinženir iz Gradca.
TRZNE CENE
Budimpešta 9. julija.
Pšenica za oktober......11 "43
Rž za okt..........9 60
Oves za okt.	...	8'52
Koruza za maj I. 1909 ..... 7.49
Efektlv: 15 višje.
laMeunJte „s»o»encn" imeli šo ^fllnoli! — M\m]te »Slovenca1 m kolodvorih!



fKeietiiPologičiice poročilo.
Višina c.morjom 306-2m, arodnji jrraini tlak 736-Omit,
Cm upa-	Stanje barometra t ram	Tompe- natara po Cvlilju	Vat", »i		lis
			-		
9. ivoi	735 6	18 6	brezvetr.	jasno	0 0
7. »Jutr	358	16-0	w	megla	
2. pop	33 3	19 3	si jjzah.	dež	
Srodnja vCorajšnia tranp. 20-0«, norm 19 5».
Kopalno banja m železen štedilnik
:: se ceno proda ::
Gruberjevo nabrežje Ste«. 6,1, nadstropje.
m
Podpisano društvo ima še okolu 350 hektolitrov dobrega belega	1643 4—1
vina-vi
ter 250 hektolitrov refofika na proda o. Cena po dogovoru. Uzorci na razpolago.
Potrošno obrtno gospodarsko :: društvo v Buzetu (Istra). ::
V najem se odda
z dvema sobama, vežo, kuhinjo in kletjo, 30 minut oddaljena od Šmartna ali Litije, pripravna za obrtnika ali penzionista. Odda se za par mesecev ali več let. Natančneje se izve v gostilni pri Kamni-carju v Litiji.	1650 3—2
Mestna učiteljica sprejme za prihodnje šolsko leto	1613 3
dve deklici
na hrano in stanovanje. Glasovir na razpolago. — Zglasila pod šifro ,,R. 100" upravništvu „Slovenca".
Pozor!
Izvežbano
Po ceni se točijo izborna
1657 3-1
in sicer:
Istrsko, belo.........po 56 vin.
„ črno.......... 56 „
Dolenjec, rdeč......... 72 .
m	v ......... 88 ,
,, rumen........88 ,
Na obilni obisk se priporoča velespoštovanjem
Gostilna pri „Litru"
Breg štev. 2, Ljubljana.
stenosrafinjo
1653 2-1
strojepisalka
sprejme
odvetniška pisarna
L, Meitzer-la v lm
Nastop takoj. — Plača po dogovoru.
Za tukajšnjo sralogo črevljev se
sprejme takoj samostojen
poslovodja
s kavcijo. — Ponudbe na upravništvo „ Slovenca".	J 66v t—I
Sprejmeta se
V
1658 3-1
2 učene«
iz boljše hiše pri tvrdki Bi*. Hlavka,, Prešernove ulice št. 5 v Ljubljani.
yauleniowka,
dobro žgana, dobi se v poljubni množini v Do-brunjah pri Ljubljani. Zaloga velika, cene primerne. Dostavi se tudi na dom.
Lastnik parne opekarne VIDOMI ROMAN.	1659 3-1
^mala hiša
x vrtom v obližju Ljubljane. Ponudbe pod šifro ,,R. D." je poslati na upravo ,Slovenca'. 1661 2-1
Učenca
v trgovino s špecerijskim blagom sprejme
1660 3_t Ferd. Hlebš v Kranju.
~~ PISAR
oženjen, z malo pokojnino, vešč slovenskega in nemškega jezika ter računstva išče službo v kakei pisarni. — Več se izve v upravništvu .Slovenca' pod „&t. 300".	1649 3 -3
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je. iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je
Kapilor št. II.
Isti deluje, da postanejo lasje gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj (luskine) na glavi. — Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 69 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Ju-rifiič, lekarnar. Pakrac št. 56, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 814 20—14
Kotel za centralno kurjavo
dobro ohranjen, ki je bil 10 let v rabi, se proda radi nabave novega kotla, z vsemi pritiklinami za centralno kurjavo, ki je grela tri dvorane.	1656 3—1
Ogleda se lahko v Katoliški tiskarni, kjer se izvedo tudi prodajni pogoji.
Podružnica
podružnica	ljubljanska kreditna banKa»Ljubljani, Stritarjeve uiice štev. 2
£ Hf P	sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po | H W C©IOVWW
glavnioa I	fiBMBf^^ |o fl
I I K 2,000.000. II	' 1
■	i Kupuje in prodnja vrednostne papirje vseh vrst po kulnntnem kurzu.
sp
I Rezervni fend i s S K 200.000» n t
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Stcfc.
. »Slovenca" dne 9. julija 1908.
Priloga 155.
Oofol zbor Kranjske RmetllsRe družbe.
Danes se je v veliki dvorani »Mestnega Doma« vršil občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. Udeležba je bila številnejša kot druga leta, ker so liberalci poslali svojim pristašem dopisnice, na katere so tiskali naslednjo laž:
Ljubljana, 8. julija 1908. Vaše blagorodje! Ker se čujejo govorice, da nameravajo klerikalci uprizoriti naskok na »Kmetijsko družbo«, se uljudno vabite, da se jutršnjega občnega zbora, t. j. četrtek, dne 9. julija 1908 ob 9. uri dopoldne v Mestnem domu, blagovolite zanesljivo udeležiti. Več naprednih članov »Kmetijske družbe«.
Liberalci so razširjali vest, da hočejo »klerikalci« za podpredsednika prelata č. gosp. kanonika Andreja K a 1 a n a, res pa je bilo, da je glavni odbor naprosil gospoda kanonika, naj sprejme podpredsed-stvo, da je pa gospod kanonik to odklon i I.
Navzočih je bilo nad 200 članov.
Med navzočimi smo opazili »velikega kmeta« Karola viteza Bleiweisa in manjše »kmete« Ribnikarja, sobnega slikarja Sta-reta, Predoviča, Cirila Pirca, vcletržca Iv. Kneza, župnika Vrhovnika, Grmeka, finančnega uradnika blagajnika »Dramatičnega društva« Rozmana, tiskarja Poklu-karja (tvrdka Blasnik), prevaževalca v Ameriko Tavčarja, agenta banke »Sla-vije« Globočnika, kavarnarja »Narodne kavarne« Krapeža, dr. Žerjava, telovadnega učitelja Druneta, množico liberalnih učiteljev, na čelu jim »kmet« Engelbert Gangl, ki je v Likozarjevi družbi razgo-varjal se o bojnem načrtu za volitve. Najlepši »kmet« pa je bil gostilničar Kolenc, znan po svojih klobasah. To so bili vsekakor jako zanimivi zastopniki kmetijstva.
Občni zbor otvori predsednik družbe g. Oton pl. Detela, ki pozdravlja zastopnika vlade, dvornega svetnika grofa Cho-rinskega in viteza Laschana ter zastopnika deželnega odbora g. grofa Barba. G. predsednik omenja napredek družbe ter kaže na položaj, v katerem je bila družba še pred 25 leti. Takrat je družba štela 600 članov. »Kmetovalec« je imel 600 naročnikov, denarni promet je znašal 50.000 K. Napredek družbe je merilo napredka kmetijstva na Kranjskem. Pred 25 leti je bil za kmetijstvo v deželi bednejši položaj kot danes, kar je pričalo število dražb kmetijskih posestev. Takrat se je sestala en-keta, ki je začrtala pot novemu delu, katerega uspehe se sedaj vidi: pričelo se je delo za povzdigo živinoreje v deželi, in preskrbelo se je kmetovalcem cenejši denar. Kmečki stan se organizira, stoji kot krepka organizacija. Tudi vlada je spoznala, da s podporo kmetijstvu služi emi-nentni državni koristi. Krepko kmetijstvo je najboljša podpora državi.
Predsednik omenja, da predlaga glavni odbor letos predlogo o ustanovitvi pokojninskega zaklada za družbine uradnike. Omenja, da pride danes na vrsto volitev družbinega predsednika, ki mora po pravilih stanovati v Ljubljani. Pravi, da se je on preselil na svoj grad na Gorenjsko, torej odpade možnost, da bi on še nadalje predsedoval družbi. Zato se poslavlja in zagotavlja, da bo še nadalje ostal zvest ud kmetijske družbe, ki je v ozki zvezi z njegovim življenjem. 2e leta 1869 je vstopil kot člau v družbo, v katere odbor je bil izvoljen 1. J 875, postal njen častni član 1. 1899 in njen predsednik 1. 1904. Zahvaljuje se za vso blagohotnost in prosi, da ga člani obdrže v prijaznem spominu. (Dobro-klici.) Končno se predsednik spominja 601etnega vladarskega jubileja cesarja Franca Jožefa, pod katerega vlado je bila odpravljena desetina in tlaka, uredila se zemljiška služnost, uravnal se zemljiški davek, katerega je dežela kranjska prej plačevala 900.000 gld., dočim sedaj plačuje 600,000 gld. Cesarju kliče Slava in Hoch! (Slava klici.)
Dvorni svetnik grof Chorinski v lepi slovenščini pozdravlja zbor v imenu dež. vlade. Jasen dokaz, da se vlada zanima za družbo, je, da se deželna vlada obrača v vseh strokovnih vprašanjih na družbo in da družba vsako leto dobi izdatnejšo podporo. Dež. vlada se bo vedno rada ozirala na želje, izražene od družbe. Proslavlja v nemščini delo odstopivšega predsednika ter se mu v imenu vlade zahvaljuje za to delo ter ga zagotavlja, da ga vlada ohrani v dobrem spominu. Zborovanju želi dober uspeh. (Dobro klici.)
Grof Barbo v slovenščini in s par nemškimi besedami podravlja zbor v imenu dež. odbora, ki polaga veliko važnost na sodelovanje z družbo.
Ravnatelj Gustav Pire je podal poročilo o delovanju glavnega odbora. Udje so
bili razdeljeni v 133 podružnic. Vložni zapisnik izkazuje leta 1907. 984 strogo uradnih dopisov, poslovnih števil pa izkazuje 32.636. Družba ima svojo družbeno pod-kovsko šolo. Družba ima dve drevesnici, dvorec na Viču, kmetijsko gospodinjsko šolo v Ljubljani, in sicer v Marijanišču. Velika in ljubezniva naklonjenost vodstva Marijanišča in nenavadna delavnost čč. gg. sester družbi omogočuje, da šolo od leta do leta v strokovnem oziru popolnjuje, zlasti v zadnjem času so se zaradi šole izvršile izdatne preustrojbe gospodarstva v naprednem smislu. Družbena gospodinjska šola ima danes poleg lepih stanovanj za gojenke in učnih prostorov, ki so preskrbljeni z zadostnimi in lepimi učili, tudi vzorna kmetijska učila za vse panoge, ki se v šoli poučujejo. Zlasti zadnji čas je vodstvo Marijanišča poskrbelo, da se je gospodarstvo sedanjim zahtevam primerno uredilo po željah kmetijske družbe, ki je v ta namen izposlovala državno podporo. Gospodinjska šola ima sedaj vzorne svinjake za rejo čistokrvnega angleškega prašičjega plemena, popolnoma primerno urejen goveji hlev, ki je gotovo najpravil-nejši in najlepši na Kranjskem, ima velikanske vzorne kurnjake, majhen sadovnjak oblikanega drevja, ter ima od Marijanišča na razpolaganje obširen zelenjadni in cvetlični vrt, kjer so tudi gorke lehe in cvetličnjaki. Gojenk je 14, ker se jih več sploh ni moglo sprejeti.
Dalje ima društvo v oskrbi deželno poskusno klet v Ljubljani; zalaga poučne kmetijske knjige. Leta 1900. je odbor pričel z izdajo »Kmetijske knjižnice« in je doslej izšlo osem zvezkov. Poleg teh knjig izdaja odbor kratke spise z naslovom »Gospodarska navodila«, ki vsebujejo poučno tvarino o važnih gospodarskih vprašanjih. Teh gospodarskih navodil je izšlo dosedaj 14. Družba izdaja uradno glasilo »Kmetovalec«, katerega se tiska 8000 izvodov: preskrbuje s kmetijskimi potrebščinami svoje ude. To preskrbovanje se razteza na več nego 50 predmetov. Družba je v letu 1907. priskrbela 9990 strankam raznih gospodarskih potrebščin z drevjem, s stroji in z orodjem vred okroglo 375 vagono.v ter je to blago oddalo v 25750 pošiljatvah. Denarni promet je pri tem dosegel poldrugi milijon kron. Ker je družba kupila 375 vagonov gospodarskih potrebščin in jih ravno toliko oddala, zato je blagovni promet znašal 750 vagonov ali 38 polno naloženih tovornih vlakov. Zanimivo je poročilo o umetnih gnojilih. V tekočem letu. t. j. 1908., Kranjska prav gotovo porabi že 500 vagonov umetnih gnojil ter bo s to porabo primeroma med prvimi, če ne prva dežela v Avstriji. Kranjski kmetje danes v Avstriji porabijo primeroma največ umetnih gnojil. — Vinstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice in žveplene moke. — Sadjarstvo je družba pospeševala kakor druga leta v prvi vrsti s tem, da je oddala mnogo tisoč sadnih dreves. — Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je skrbela za dobavo čistokrvnih bikov plemenjakov, ki jih je s pomočjo državne podpore oddajala živinorejcem po nižani ceni. L. 1907 je družba oddala 55 bikov-plemenjakov. — Svinjerejo je družba, kakor doslej običajno. pospeševala z oddajo čistokrvnih plemenskih prašičkov velike bele angleške pasme, ki so se nadobavili iz priznanih lej. Oddalo se je vsega skupaj 138 plemenskih prašičkov. — Konjerejo je pospeševal samostojni konjerejski odsek. — Pospeševanje čebelarstva je glavni odbor prepustil »Slovenskemu čebelarskemu društvu«, ki jako marljivo deluje in šteje že nad tisoč udov. Glavni odbor je društvu za I. 1907. izposloval 1000 K državne podpore in prispevek za prirejanje čebelarskih tečajev. — Za pospeševanje ri-barstva na Kranjskem skrbi okrajni ribar-ski odbor v Ljubljani, ki mu je družba za leto 1907 izposlovala 1000 K državne podpore. — Leta 1907 je glavni odbor priredil na Vrhniki šesti mlekarski tečaj pod vodstvom potovalnega učitelja g. Legvarta. Tudi letos se tak petmesečen tečaj vrši na Vrhniki. Razen tega je še omeniti natančno statistiko o letini.
Denarni obrat je letos prekoračil dva milijona kron. Novi dohodek iz mlekarstva, v kakovosti in kolikosti zboljšana govedoreja in prašičja reja, pomnoženi pridelek vsled porabe umetnih gnojil itd., pomenja povišanje dohodkov kranjskih kmetovalcev na leto za več milijonov kron. Ravnatelj Pire zaključuje: Dohodke kmetijstva povišati je glavno sredstvo za rešitev našega propadajočega kmetijstva; zato je bilo in bo vodilo glavnega odbora: nepristransko delovati v tem zmislu.
Ravnatelj Pire je podal tudi družbni račun za leto 1907, ki izkazuje dohodkov 1,081.100 K 68 h in 995.035 K 17 h stroškov. Vsota aktiv znaša 227.990 K 81 h in
pasi v 117.368 K 46 h, aktivnega premoženja 110.622 K 35 h.
Volitev predsednika.
Pri v o 1 i t v i predsednika predlaga gospod župan Stanonik, naj se z vzklikom voli za predsednika državnega in deželnega poslanca gospoda Frančiška Povšeta. Volitev se je izvršila brez ugovora soglasno ob navdušenih živio-klicih.
Novoizvoljeni predsednik državni in deželni poslanec g. P o v š e se zahvaljuje za soglasno izvolitev, povdarjajoč, da sam izhaja iz kmečkega stanu, za katerega je kot agrarec z vso vnemo deloval. Pri tem mu je bila misel, da tako najbolje služi svoji domovini, ki je v ogromni večini agrarna. Kot zvest sin svoje domovine je skušal doseči, da bi tudi naši kmetje napredovali, s tem sebi pomagali in pomagali ugledu domovine naše. Številke govore, da je naše kmetijstvo napredovalo, relativno je naša dežela v Avstriji najbolj napredovala v kmetijskih strokah. Hvala za zaupanje. Moško obeča, da bo zastavil vse svoje sile, da procvita kmetijska djužba v blagor kmetijskega prebivalstva. (Zivio-klici.) Prosi za podporo. Če kje, naj v kmet. družbi ostan deviza: Vse z združenimi močmi za blagor domovine Kranjske. Novi predsednik konča govor: Dosedanji predsednik, ki je četrt stoletja delal za družbo, se poslavlja. Zvesto je služil sveti domovini, kadar ga je dolžnost klicala. Ena največjih zaslug njegovih je, da je v centralni komisiji s pokojnim baronom Apfaltrernom sodeloval pri razbre-menjeniu zemljiškega davka. Pravijo, da svet ni hvaležen, a o Slovencih se more reči, da so hvaležni možem, ki so kaj storili za domovino. Bog nam ohrani gosp. Otona pl. Detelo še mnoga leta! (Navdušeno odobravanje.)
Volitev podpredsednika.
Pri volitvi podpredsednika predlaga »kmet« gospod Ciril Pire, naj se tudi podpredsednika voli z vzklikom, in sicer g. Ivana Kneza, veletržca v Ljubljani. Ugovarjal ijj nihče. Gospod Knez je bil za podpredsednika izvoljen soglasno.
Volitev odbora.
Pri volitvi odbora, iz katerega izstopijo grof Barbo, baron L i c h t e n -b e r g , veterinarski nadzornik Alojzij Pavlin in c. kr. stavbni svetnik Frančišek Pavlin, predlaga g. župan Stanonik z ozirom na pri volitvi predsednika in podpredsednika pokazano slogo, naj se tudi odborniki volijo z vzklikom.
Gospod K u r a 11 predlaga pet minut odmora in volitev z listki. Predsednik odredi odmor in glasovanje z listki. Za skru-tinatorja sta bila določena stotnik gospod K u m p in župnik g. P i b e r. Po volitvi so ljubljanski »kmetje« odšli.
Predlogi odbora.
Na vrsto pridejo predlogi odbora: Nove podružnice se potrdijo. V družbenih pravilih se izpremeni § 19., da se za predsednika ali namestnika lahko voli tudi kakega člana na deželi, dočim je bilo sedaj v pravilih, da morata biti oba v Ljubljani.
Na vrsto pride predlog o ustanovitvi pokojninskega zaklada c. kr. kmetijske družbe kranjske in o stalnem nameščenju družbenih uradnikov. 1. V proslavo šest-desetletnega vladanja Nj. Vel. presv. cesarja Frančiška Jožefa I. ustanovi c. kr. kmetijska družba kranjska za svoje uslužbence kot namestilno pogodbo svoj poseben vzajemni pokojninski zavod v zmislu § 65. zak. z dne 16. decembra 1906 ter daruje v to svrlio iz svojega premoženja K 50.000, ki se imajo zavarovati na družbenem posestvu. 2. V pokojninski zaklad vplačuje c. kr. kmetijska družba iz svojih vsakoletnih dohodkov znesek K 2000 kot štiriodstotne obresti svojega darila, uradniki pa vplačujejo v ta zaklad zakonito predpisane prispevke v letnem znesku K 1372, kateri vsoti skupaj odgovarjata 16% premiji obstoječih plač s pripadki vred. 3. C. kr. kmetijska družba kranjska stalno nastavi v mislu odstavka c § 12. družbenih pravil svoje uslužbence, ki služijo že nad 10 let, in sicer družbenega ravnatelja Gustava Pirca (30 službenih let), tajniškega pristava Frančiška Štuparja (19 službenih let), pisarničarja Josipa Lokarja (38 službenih let), skladiščnega uradnika Ivana Oražna (15 službenih let) in družbenega vrtnarja Josipa Urbančiča (23 službenih let). 4. Službena doba za celo pokojnino se določi na 40 let in vsa pokojnina po preteku te dobe znaša polno letno plačo. 5. Odmera pokojnine z ozirom na službena leta naj se ravna po predpisih zakona, in sicer s pristavkom, da jo je izračunati na podlagi pokojnine, ki odgovarja polni plači.
Predlog je v imenu glavnega odbora utemeljeval g. Lenarčič.
Predlogi so bili soglasno sprejeti.
Predlogi podružnic.
Vipavska podružnica predlaga, naj kupi kmetijska družba osla žrebca za rejo mul. Predlog se po pojasnilu g. A. Pavlina priporočljivo odstopi konjerejskeinu odseku, ki ima popoldne občni zbor. Ista podružnica prosi, da poslanci izposlujejo, da se vinski zakon uveljavi tudi za Ogrsko. Poslanec Povše pojasni, da mora ogrska vlada do 31. decembra t. 1. predložiti vinski zakon, a bo baje ogrski državni zbor to že meseca oktobra storil in kakor se čuje, bo zakon še ostrejši, kakor je v Avstriji.
Kočevska podružnica (zastopnik gozdar Schadinger) predlaga, naj se k licen-ciranju bikov vedno povabi strokovnjak in da se strogo pazi, da se komisija drži vseh točk zakona in da občine preskrbe zadostno število bikov za rejo. Sprejeto. Ista podržnica predlaga, naj se družba zopet obrne na kmetijsko ministrstvo za subvencijo za nakup takih kmetijskih strojev, s katerimi se delo poceni in pospeši. Sprejeto.
Novomeška podružnica (zastopnik g. Rohrman) predlaga, naj kmetijska družba dela na to, da se lovski zakon proti zajcu poostri. Družba naj se s predlogom obrne na deželni zbor. Zakon naj se tudi tako uredi, da bo kmet res prišel do odškodnine. Sprejeto. Ista podružnica predlaga, naj družba na korist domače čebeloreje deluje na to, da se omeji prepeljavanje čebel na pašo iz enega kraja v drugega. Družba naj se obrne na deželni zbor, da se sklene čebelarski zakon in se tako uredi prepeljavanje čebel na pašo. Poslanec Povše predlaga, da naj se tozadevni načrt pošlje v pregled in nasvet »Slovenskemu čebelarskemu društvu«. Sprejeto. Novomeška podružnica predlaga (poročevalec g. Ska-licky), naj se gleda na to, da se omeje tatvine vina na železnicah, da se na železnicah s posodo lepše ravna in da se prazna posoda vrača le franco. Sprejeto.
Podružnica Št. Jurij predlaga, da se odpiše zemljiški davek v razmerju s škodo, povzročeno po suši. Sprejeto.
Podružnica Preloka prosi, da bi ji družba s podporo pripomogla do trtnice. Odbor predlaga, daj se naprosita deželni odbor in deželna vlada, da prispevata, ako se najde primeren prostor. G. Skalicky priporoča predlog. Sprejeto.
Podružnica v Mokronogu (zastopnik Zupančič) predlaga, naj družba plemenske bike kupuje pred vsem doma, le kar se jih doma ne more dobiti, naj se jih nakupi na tujem, in da naj družba razpiše nagrado za primerno sredstvo proti voluharju ali krtici in da se razpošlje spis g. nadučitelja Lunačka o tem škodljivcu županstvom, župnijam in šolam in da se uvedeje volu-harske sainostrelke.
Gospod baron Apfaltrern opozarja, da je graška vzajemna zavarovalnica proti požaru uredila oddelek za zavarovanje proti toči in naj se pri tem oddelku zavaruje. G. Gombač omenja, da je ta družba prevzela tudi zavarovanje na sadje.
Izid volitev odbora.
Predsedujoči g. Oton pl. Detela naznani, na so bili izvoljeni pri nadomestnih volitvah : Fran Pavlin s 178, Alojzij P a v 1 i n s 170, baron L i c li t e 11 b e r g s 131, posestnik Slane pri Litiji s 127 glasovi. Nadalje so dobili grof Barbo 49, Oton pl. Detela 21, Al. Pavlin 11, Skale 3, Jenko (Babčev) 23 glasov.
Posestnik g. Slane pravi, da nihče ni mislil, da bo danes prišlo do tega izida. Stopim v dvorano in čez petnajst minut čujem imenovati moje ime. Zahvaljujem se Vam na zaupanju, hvaležno pa odklanjam to mesto.
Predsedujoči g. Oton pl. Detela pravi, naj bi vsled te izjave volitev enega odbornika ostala »in suspenso«.
Gospod Zupančič predlaga, naj se voli gospoda grofa Barbota vzklikom. (Protesti v ozadju.)
Gospod Gombač pravi, da so volitve tudi centralni odbor presenetile. Izvršilo bi se drugače, če bi se prej vedelo, kaj nameravajo nekateri. Kdor pozna naše politične in kmetijske razmere, bo vedel, da današnja izvolitev pomeni neko gotovo krizo za kmetijsko družbo. Glede predsednika smo si res vsi edini, ali glede podpredsednika g. Kneza mora omeniti, da ga pač visoko spoštuje, da je koncilijan-ten mož, da je delavna oseoa, fin trgovec, ali kako bo kot veliki trgovec zastopal kot podpredsednik kmetijske zadeve, je druga reč. (Lenarčič kliče: Ne kritizirajte. — Živinozdravnik Ribnikar se nervozno premika po stolu.) Ni prav, da se ni volilo tudi grofa Barbota. Naj ostane izvolitev novega odbornika in suspenso.
Ravnatelj Pire pravi, da praznuje letos 251etnico delovanja v družbi. Pri nas je razburjeno politično življenje, zato mi ne ulivajmo olja na žrjavico. ampak vo-
do. Presenečenje korigirajmo in popravimo: zastopnik deželnega odbora je bil vedno v odboru. Pustite vse drugo, kar nima z družbo opraviti, v stran, vsaj morda drugo ali tretje leto pride kaka izpre-memba. Soglasno volimo v odbor grofa Barbota.
Zupan Stanonik: Kdor je mislil agiti-rati, naj bi to storil javno, ne pa zahrbtno. (Kuralt iz Šenčurja:Ljudska volja je bila!) Agitirali niso kmetje, agitirali so taki, ki nimajo s kmetijo nič opraviti. Postopalo se je zahrbtno.
Predsednik g. Povše: Kmetijska družba mora pustiti kolikor mogoče politiko v stran. Ce bom jaz kot predsednik šel k deželnemu zboru in deželnemu odboru in prosil podpor, kako morem stopiti k grofu Barbotu, ki je sedaj v deželnem odboru kot referent v kmetijskih zadevah, ko ste ga žalili. Reči moram, da je grof Barbo vedno storil svojo dolžnost kot agrarec.
V ozadju Kuralt iz Št. Jurija s svojo družbo ves čas protestira, da bi se volilo grofa Barba. Nekateri odhajajo. Predsedujoči g. Oton pl. Detela odloči, ker ni soglasja, da se izvolitev še enega odbornika odloži.c
Baron Apfaltrern želi, da bi kmetijska družba storila korake, da se odpomore nasledkom grozne suše in obžaluje, da se o tem ni na občnem zboru nič razpravljalo.
Predsednik g. Povše je podal nato pojasnilo, da je vlada na tozadevne nujne predloge, katere so vložili v državnem zboru poslanci S. L. S. in poslanci drugih dežel, telegrafičnim potom pozvala vse kmetijske družbe, naj pošljejo svoje zastopnike k enketi, ki se je vršila pretekli torek. Kranjsko je zastopal govornik. Gospod poslanec obširno opisuje svoj uspešni nastop pri enketi, ter pravi, da se skoro gotovo še danes vrši sklep glede nakupa sena v Galiciji. Podrobno smo o enketi in g. poslančevem nastopu že včeraj sporočili v »Slovencu« v izvirnem dopisu z Dunaja, na kar posebno opozarjamo ude-ležnike današnjega občnega zbora, »Pomanjkanje sena«. Gospod poslanec je kmetovalcem nujno priporočal, naj se vzdrži sedanje stanje živine, ker čez dve leti se bo cena živine silno dvignila. Povedal je tudi, da so državni gozdarski uradniki dobili navodila, naj kmetom puste prosto pašo. Izvajanje g. poslanca so zborovalci sprejeli z burno pohvalo ter se mu je g. Oton pl. Detela še posebej v imenu zborovalcev zahvalil, rekoč, da bi bolje ne mogel v enketi nihče zastopati našega kmetijstva. To kar je želel gosp. baron Apfaltrern, je gospod poslanec že izvršil.
Gospod Gombač je pred zaključkom občnega zbora izjavil, da g. podpredsednika ni mislil žaliti, da ga spoštuje, da je sam zanj glasoval, če je pa gospod podpredsednik razžaljen, pa prekliče svoje besede.
Ob 1. uri popoldne je bil občni zbor zaključen.
Deželni glavor v Rldnlcl
S Kočevskega je pretekli četrtek popoldne čez Rakitnico in Dolenjo vas dospel v Ribnico kranjski deželni glavar, g. dvorni svetnik Šuklje, v družbi z deželnim odbornikom g. dr. Lampetom, državnim poslancem g. Jakličem in deželnim stavbenim svetnikom g. Klinarjem. Prihod uradno ni bil napovedan, vendar se je vest bliskoma razširila po trgu in po bližnjih vaseh.
Gospod glavar prihoda ni napovedal, ker se ni prišel kazat, ampak proučevat krajevne potrebe in razmere, vendar bi bil zahteval vsaj navadni takt, da bi ga bila Ribnica nekoliko drugače sprejela kakor ga je. Ob glavarjevem prihodu je bil naš prezaslužni župan dr. Schiffrer z nekaterimi damami menda slučajno na trgu in je, doznavši za prihod nenavadnega gosta, hitel ga pozdravit, ker se temu pač izogniti ni mogel, zlasti, ker je v deželni službi, toda to je bil čisto privaten pozdrav, ker vsaj nam ni znano, da bi bila katera izmed navzočih dam občinska odbornica ali svetovalka. Oficielno se je deželnemu glavarju prišla predstavit samo c. kr. žandar-merija, — kjer bi pa vendar želeli slovenskega nagovora, — občinski zastop ribniški pa se je vpričo svojega vrhovnega predstojnika in glavarja kranjske dežele kar poskril, kakor da ga ne bi bilo. Po Kočevskem so se mu, kakor čujemo, korpora-
tivno predstavljali občinski zastopi z županom na čelu, ko pa pride v Ribnico, je moral opaziti veliko indolenco in sumljivo pomanjkanje zavesti. Ljudje, ki so pošiljali udanostne brzojavke ob izvolitvi ljubljanskega liberalca Hribarja in se dosledno branili javno pozdraviti škofa, kadar pride v našo sredo, ti ljudje se tudi ne upajo pred deželnega glavarja, če po uradnih potih pride kot nositelj najvišje avtonomne oblasti na Kranjskem. Saj se poznamo! In to je kaj slabo priporočilo za občino, ki tako silno potrebuje vodovoda in drugih javnih naprav!
Ob poluosmih zvečer je bil v naglici domenjen sestanek somišljenikov S. L. S. z gospodom glavarjem, g. deželnim odbornikom dr. Lampetom in e. svetnikom Klinarjem, da se pogovorijo o načrtu za ribniško-dolenjevaški vodovod. Prišlo je več veljavnih mož iz trga, iz Hrovače in iz Goriče vasi; pridružil se nam je tudi za gospodarski napredek tukajšnjega ljudstva vneti g. notar Ignacij Gruntar. Družbi je najprej nazdravil g. dež. odbornik dr. E. Lampe; povdarjal je, da hoče biti S. L. S. pravična, zato pošilja može, ki izvršujejo njeno moč in oblast, po deželi, da prouče potrebe posameznih krajev; kdorkoli bi imel do deželnega odbora kakšno željo, naj se ustmeno ali pismeno, a popolnoma svobodno obrne do njega; naj vč, da se obrača do mož, ki jih je sam postavil za to, kar so; bodimo odkriti drug do drugega, povejmo si iz lica v lice, kar si imamo povedati! G. glavar, dvorni svetnik Šuklje, izraža začudenje, da se je krog njega zbrala tako lepa družba, ker se v Ribnici ni napovedal, da preživi ta večer čisto zase; veseli ga, da more spoznati tukajšnje veljavne može. Gre okrog po deželi, da spozna krajevne potrebe; vsak dan se bolj prepričuje, kako sta kmet in obrtnik jedro slovenskega naroda; če bosta srečna in zadovoljna ta dva, bo srečen in zadovoljen narod slovenski. Domači kaplan g. Ore-hek opravičuje ribniški občinski zastop, da pri tako važnem sestanku ni navzočega niti župana niti ne enega občinskega odbornika največje tukajšnje občine. Imamo pač preveč gosposkega župana; če bi prišel, bi prišel v cilindru in glase-rokovicah, mi smo pa kmetje, krošnjarji in lončarji, zato ga raje ni. A to naj odličnih gospodov ne boli. Naj vedo, da sedijo sredi najboljših prijateljev. Med prijatelji je občevanje prostodušno, zato tudi odkrito prihajamo pred zastopnike kranjske dežele z nujno prošnjo, da bi se dežela z vso vnemo zavzela za nameravani vodovod Zigmarice-Ribnica-Dolenja vas. Samo tisti, kdor tukaj živi, ve, kako silno potrebni smo vode. So vasi, ki nimajo sploh nobene vode, ne dobre ne slabe. —G. stavbni svetnik Kli-nar pojasni načrt vodovodne naprave Zig-marice-Ribnica-Dolenja vas. Stari načrt, napeljati vodo iznad Dolenje vasi, je po-grešen, ker bi imela premalo močan tok; v slučaju kakega požara voda ne bi dosegala višine navadnih hiš, kakor je tudi ne dosega ribniški vodovod. Tudije vode premalo za izdaten vodovod. Iz Zigmaric bi se voda speljala po celi dolini v vasi, ki je še nimajo; ker bi prišlo v poštev več občin, bi bilo tudi manj plačevanja. Vodo bi lahko dobilo tudi nekaj kočevskih vasi. Za tak načrt bi bilo lažje izposlovati državno in deželno podporo. Prihodnje leto bi se lahko že napravili načrti in po končanih predpripravah bi se takoj začelo z delom. — G. notar Gruntar opozarja tudi na regulacijo Bistrice, ki ob povodnjih povzroča veliko škode; prosi nadalje, da bi deželni zbor in odbor vnovič vzela v pretres ločitev občin Draga in Travnik od kočevskega sodnega okraja. O tem predmetu se vname živahna debata. G. glavar prosi g. notarja, naj sestavi in vloži prošnjo za ločitev; storili se bodo primerni koraki, da se prošnji ustreže. Culi smo še več drugih podučnih in navdušenih govorov. Bog daj, da bi besede prešle v dejanja! Končno se g. glavar od družbe poslovi, ker je bila že pozna ura. G. Franc Fric, posestnik iz Hrovače, se mu v prisrčnih besedah zahvali za lepi večer in želi, da bi ljubi Bog še dolgo let ohranil g. glavarja tako krepkega in čilega. — Ko je odhajal g. deželni odbornik dr. Lampe, skozi vežo, in izrazil svoje začudenje, da takozvana inteligenca, ki ima prvo besedo v Ribnici, ne kaže čisto nobenega smisla za občinske koristi, ga je nahrulil davčni adjunkt Anton Adamič, češ, da ne govori resnice. Ta davčni adjunkt se očividno čuti poklicanega, da korigira nazore gospoda deželnega predsed-
nika, po katerih se državni uradnik ne sme politično eksponirati. Ker se dr. Lampe ne da tako komandirati, kakor ribniški tržani, je slišal, kar mu je šlo.
Učlteijstoo.
Gangl je priobčil ves svoj deželno-zborski govor v »Tovarišu«. Fraze štrle iz govora. Zanimivo pa je, da je povsod pristavil »odobravanje na galeriji«. Torej ne med poslanci liberalne stranke? In povedal tudi ni, da njegovega predloga ni hotel podpisati noben liberalen poslanec, ampak je ostal s svojim predlogom na cedilu ter se tako nesmrtno blamiral. Še dr. Tavčar se je iz njega norčeval, Gangl je pa vse mirno požrl.
»Tovariš« se je zavzemal za splošno in enako volivno pravico že leta 1906!! To je strašno dolgo! Kaj pa prejšnji letniki? »Tovariš« je le kopija umazanega »Naroda«, ki je glede občne volivne pravice imel tudi že vse barve in bil tudi zanjo potem, ko jo je že državni zbor sprejel.
Wahrmund je »Tovarišu« zelo pri srcu. »Učiteljski Tovariš« pravi, da so jo klerikalci pošteno skupili, kakor so zaslužili. Tako farba »Učiteljski Tovariš« učiteljstvo, ki bere le »Narod« in »Tovariša«. Res pa je, da je Wahrmund moral zapustiti Inomost, ker so to zahtevali kršč. socialisti. Kdo jo je torej skupil, g. Gangl?
V Postojni so torej odklonili »Slov. Učitelja« za okrajno učiteljsko knjižnico. Dobro! Mi si bomo to zapomnili. Judovski listi in soc. dem. »Tovariš« sme biti, list pa, ki uči, kako se mladina versko in nravno vzgaja, pa ne. Tudi ta terorizem bomo zlomili, da bo učiteljstvo tako glasovalo, kakor misli po večini, to si naj liberalne korifeje zapomnijo.
Znanost in umemost
Cerkvene razmere med Slovenci v XV. stoletju in' ustanovitev ljubljanske škofije. Dr. J. Gruden. Izdala Leonova družba. Cena 5 K. Delo najboljšega našega cerkvenega zgodovinarja pač zasluži, da ga ponovno priporočimo občinstvu. Saj nuja objektivno sliko razmer 15. stoletja, ki so zaradi reformacije, ki je za njimi nastopila, izredne važnosti. Tiče se naše domače zgodovine, ki je tako malo obdelana in o kateri, žalibog, manj vemo kot o zgodovini tujih narodov. Kaj je bolj zanimivo za nas kot šolstvo, cerkveno življenje, re-dovništvo, nravstveno življenje, umetnost in znanstvo, kakor je bilo v XV. stoletju pri nas razvito? Delo tudi objektivno osvetljuje predzgodovino reformacije. Slovenski izobraženec brez tega dela ne more biti. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
* Knjigovodstvo. I. del. Spisal J. Pod-lesnik. To delo je v strokovnem in literarnem slovenskem časopisju prineslo toliko priznanja, da ga ni treba bolj priporočati. Te vrste knjigo smo Slovenci dozdaj pogrešali. Ker je socialno vprašanje tudi gospodarsko vprašanje, umno gospodarstvo pa ni brez knjigovodstva, bo moral vsakdo, ki se s socialno-ekonomskimi vprašanji bavi teoretično in praktično, poseči po tej knjigi. I. del, ki leži pred nami, i obsega knjigovodstvo za društva, »Čebe- j lice«,za mladeniče in gospodarje. Dodjane ! mnogoštevilne tabele pojasnjujejo bese- ! dilo. Drugi del bo obsegal knjigovodstvo j za zadruge, tretji pa sistem dvojnega knji-
govodstva za večje trgovine. Vsak del v tem delu je samozase celota in kar je v vsakem delu teoretično razloženo, je tudi praktično izpeljano. V tem tiči največja vrednost knjige, kakor tudi v tem, da je poljudno pisana. Cena vezanemu izvodu S K 20 vin. Dobiva se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
% Al	■	w*V>s«.
=J^izar$l(«=
pomoeni^c
sprejme takoj v stalno delo; stanovanje in hrana prosta; plača po zmožnosti; M. Gogala, mizar, Bled.	1654 3-2
mff??f??f?frt?nmm????ff?nmf?ffmnm
Trgovina
z mešanim blagom, jako dobro vpeljana, na zelo prometnem kraju v Ljubljani, se pod jako ugodnimi pogoji odda takoj ali za avgustov termin; potreben kapital 3000 do 4000 kron. Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca*. 1645 3—3
Zahtevajte zastonj -
(a franke maj veHM, bogato lloitrovac* glavni cenik i md 3004 ■Tlkaml »teh vrti alkclnaitlb, srebrnih Id ilatlb or, kakor tadl Tleh vrat solidnih ilatnln In arebrnln, god-benega orodja, jeklenega In oinjattga blaga »o Izvirnih tovarnliklh cenah.
Nlkel remont, ara......K S*—
ivlc. Izvir. ..Roakopt" pat. ara . „ » — rcglstr, „Ad(cr Roafcepf.", nlkel. remont. a aldra.........
Ooldln rcm. nra „Lnna", kotca|e a
dvo|nlm ................
arebr. rta. ara „Olort»" . , „ !•«
......avolnl P>»" • • . m »M
„ oklep, verliica z rlnčtce aa
pero In karab., Ij gr. .........IU
nski T »to aferi, ara rfllnd. z „Lnna" kolerjem . . „ 10 51 ■I t Nakavlco K 8 M, budilka K 2 90, kuhinjska ara K j — fearcvatdefca ura K 3 80. Ze rak« on »etaie plaroeno Jamatvol Ntftc* rfclfeo I Zameša devotjeaa, aH denar nazafl —
t Prn tovarna m ure Hanni Konrad,
s, ž« to. tfvoral založnik t Moata (Brflz) 694, £«iko.	831« 1—«
Pozor! Čitaj! Pozor!
Slavonska biljevina.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju, bolih v prsih, prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi, pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd.	814 20-13 b

Delovanje izhorno, usoeh siguren. Cena Je franko na vsako pošto ?a 2 steklenici 3 K 40 v., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju, ali fie se pošlje denar naprej. Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. — Prosimo, da se naroča naravnost od
P. JU RIŠI CA, lekarnarja v Pakracu št. 65 (Slavonija)
Zakonito zajamčeno.
,Hygienicus
| Zakonito zajamčeno.
senzacionelna iznajdba, s katerim postanejo tkanine zopet kakor nove. Neobhodno potreben za namizno, posteljno, toaletno perilo, mehke
srajce, bluze, nevestine oprave, za
bela kakor tudi barvena platnena ali volnena oblačila, zagrinjala, čipke, tančioe itd.
»Hygienicus« napravi tkanino trpežno in izvanredno mehko, slično baržunu; volneno blago dobi sličnost holandskega platna.
Vedno enacega učinka za vse vrste tkanin, iz platna, bombaža, volne ali svile.
Učinkuj«* razkrajajoče I Dobi se v vseh špecerijskih in kolonijalnih trgovinah in drogerijah.	1522 20-6
1i. Cliiozza il Co.
Varstvena znamka.
červinjan (Primorsko).
N Dekliška družba »ZDRUŽENIH -PIVOVAREM" Žalec in Laške
priporoča svoje izborno pivo« — Speciaiiteta; ,Salvator8 (črno pivo a cnonakovsko).
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187).
■	ne dtm sprctema resteurater ..Karedneae Bomo" g. KriJ$»ik (Tctofart §t. 82.)