kulturno - politično glasilo V Celovcu, dne 2. decembra 1954 Slovencem po svetu (Misli ob izseljenski nedelji.) 6. leto / številka 48 VESOLJNI ADVENT Po strahoviti katastrofi pragreha v raju napolnjuje in pretresa neizrekljivo adventno hrepenenje ne samo vse človeštvo, ampak tudi vse ostalo stvarstvo. To nedoumljivo skrivnost razodeva apostol Pavel v svojem pismu Rimljanom (8, 19), ko govori o tem, „da vse stvarstvo vzdihuje in hrepeni po odrešenju božjih otrok”, zakaj po dovršenem odrešenju vsega človeštva preide tudi ostali svet v novo zemljo in nova nebesa”. Vse nesreče in katastrofe na zemlji, v vodi in zraku, vse poginjanje in zamiranje v rastlinstvu, vsa preplašenost in podivjanost v živalstvu je kakor pretresljiv krik in klic po novem redu in raju, po novi zemlji, na kateri se uresničuje adventna prerokba: „Tedaj bo prebival volk mirno poleg jagnjeta, kozliček poleg panterja. Telički in volčji mladiči jedo skupaj in fantiček jih vodi. Krava in medvedi so v nemoteni družbi s svojimi mladiči vred. Dojenček se igra ob gadjem gnezdu in otročiček seže s svojo ročico v kačjo jamo.” Adventna pesem navdušeno napoveduje in opeva dobo nove zemlje in novih nebes, ki bo napočila po končnem prihodu Gospodovem: ,,Ve, gore izraelske, razprostrite svoje veje, odenite se v bujno cvetje in obesite nase obilen sad, kajti čas se je približal, ko napoči Gospodov dan.” „Gore in hribi prepevajte pred Bogom in gozdovi vzklikajte o'b prihodu Vladarja in Gospoda v večno kraljestvo.” Kdor hodi z odprtimi očmi skozi božjo naravo, vidi, da je svet še vedno obdan od mnogoličnega zla, da leži v porodnih bolečinah v dolgi, temni adventni noči, ki naj bi ji sledil večni, sončni dan. Kdor ima ušesa, da posluša, sliši, kako od vseh strani v brezštevilnefn zboru donijo in pozvanjajo adventni zvonovi skozi vesoljstvo polno adventnega pričakovanja. Adventno hrepenenje, ki prešinja in pretresa nerazumno stvarstvo nezavestno, doživlja vsak razumen človek v večji ali manjši meri zavestno. Že otrok izraža v svojem radovednem, vprašujočem pogledu, v svojem nemirnem iskanju in vprašanju, v svojem vzdihovanju in jokanju neutešljivo hrepenenje po izpopolnjenju boleče praznine v sebi. Najbolj izrazito in silovito se uveljavlja to ne-izčrpljivo koprnenje po prihodu velikega neznanca, ta „vihar in pogon” v neznano daljino obljubljene dežele” v mladini. V srednji starostni dobi izpolnjuje to praznino skrb in delo za vsakdanje življenje. V novem navalu napada in navdaja starega človeka adventno razpoloženje in hrepenenje bodisi v smeri nazaj, da bi se povrnili spet lepi, sončni »dobri, stari časi”, bodisi v smeri v večnost, da bi »kmalu prišla bela smrt” in z njo večni mir in večna luč. Za vsemi temi oblikami osebnega človeškega življenja se skriva neiztrebljiv dušni »nemir k Bogu”, adventno hrepenenje po Njem, kateremu velja Avguštinova izpoved: »Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, o Bog!” Kakor v osebnem, tako ugotavljamo tudi v občestvenem življenju človeštva vseh časov in krajev, v vseh zgodovinskih obdobjih, da ga v večji ali manjši meri prešinja 'n oblikuje to hrepenenje in stremljenje 'po izpolnjenju vseh mogočih mesijanskih idealov in programov. Tako tava člo-veštvo iz enega upanja v drugo, iz enega razočaranja v drugo. Ravno naš čas pa je v izredno veliki meri postal in postaja vedno bolj izrazito čas Velikega adventnega pričakovanja, čas velikih upov in 'še večjih strahov. To pa na vseh področjih človeškega življenja. Govore o koncu ,»novega” in o začetku »atomskega” veka, o početku nove svetovnozgo- Naši izseljenci po svetu so domovina na tujem. Ni bilo zanje kruha doma, izseliti so se morali. Vendar nosijo svojo domovino v srcih — v spominih. Zato je prav, da se jih tudi mi spominjamo. Storimo to skupno na izseljensko nedeljo. Saj smo vsi ena, velika družina. Veže nas vez krvi, jezika, vere, kulture. Da ostane zveza med njimi in nami še bolj živa, jim pošiljamo slovenske časopise, obveščamo jih o novicah, vabimo jih na obisk v domovino. Danes skoro ni države na svetu, kjer ne bi bilo kakega Slovenca. Ob Renu in v VVestfaliji žive tisoči, pionirji slovenskih rudarjev izseljencev. V holandskem in bel-giiškem Limbursu najdeš cele kolonije naših ljudi. V Luksemburgu, od Metza do Švice boš slišal oh nemški meji govoriti slovensko besedo. Po predmestjih Char-leroi-a in Mons-a te bodo rojaki vabili v hiše. V Pas-de-CalaLs v Severni Franciji jih boš srečal na tisoče. In še na otokih, v angleških rudnikih, te bo presenetil slovenski pozdrav. To je še v Evropi. V vsej razsežni Severni Ameriki so raztreseni. Najdeš jih v večjih naseljih, pa tudi posamezne. V rudnikih so zaposleni, dv-varijo v pragozdovih, zlato iščejo po rekah, farme so si uredili. Pa dobiš tam tudi izobražence: duhovnike, učitelje, umetnike, zdravnike, inženirje itd. Zašli so celo v državice Srednje Amerike ali si poiskali zaslužka v Južni Ameriki. V velemestu ob strojih jih najdeš^ pa tudi na razsežnih pampah, kjer krčijo gozd v rodovitno zemljo. Tudi v Avstralijo jih je gnala usoda. Od tam hrepene v domovino in obujajo spomine na košček zemlje, ki se jim zdi raj. Na Dunaju se je sestal parlament, da bo razpravljal o državnem proračunu za bodoče leto. Odbor za finance in državni proračun je predloženi bud/et v celoti odobril in sprejel končne vsote. Povprečna obremenitev posameznega državljana znaša 2400 šilingov, kar pomeni v primeri s proračuni dežel in občin nekako 40 do 50 odstotkov državnih dohodkov. Narodni poslanci, ki so se nato javili k besedi, so poudarili, da je za Avstrijo trenutno najbolje, da ostane še naprej pri sedanjem vladnem sistemu dveh strank in da naj to ostane vsaj toliko časa, dokler so tu še zasedbene čete. VOLITVE V ZAPADNI NEMČIJI V nedeljo so bile na Bavarskem in v deželi Hessen volitve v deželne zbore. Na Bavarskem je zmagala CSU, ki je dobila 38 odst. oddanih glasov v primeri s socialisti z 28 ost. Mandate so si razdelili ta- dovinske dobe, vse pričakuje prihod novega gospodarskega in socialnega reda, nove kulturne dobe, :pa tudi nove verske pomladi. Črnogledi prerokujejo, da se bližamo neizogibni svetovni katastrofi ali vsaj napovedanemu razsulu in poginu krščanskega /apada. Verni človek pa ve in se zaveda, da se skriva za vsemi temi oblikami raznih ad-ventizmov in mesijanizmov v največji globini vendarle hrepenenje po prihodu Njega, ki mu veljajo advetne pesmi in molitve, iskrene prošnje in prisrčni vzdihi stoterih milijonov kristjanov vseh narodov in Najdemo jih tudi v Afriki in Aziji. Kot misijonarji delujejo sinovi slovenskega naroda v najbolj oddaljenih in zapuščenih krajih. Zdi se nam, da iz te male, prelepe naše zemljice kakor od sonca prodirajo žarki na vsq strani zemeljske oble in se snet vračajo nazaj, k edini ljubljeni in nepozabni — naši domovini. Na različne življenjske prilike so naleteli naši ljudje. Kljub gmotnim ugodnostim, ki jih jim nudijo tuje dežele, pa bolehajo na neozdravljivi bolezni, na domotožju. Od Stvarnika je položena v nas ljubezen do domovine. Je nekaj tako močnega, da nikdar ne umre. Z izseljenci potuje v Ameriko, Avstralijo; v Westfaliji, v Franciji, Belgiji in Holandiji živo plamti. Iz te velike domovinske ljubezni so ustanovili naši ljudje v tujini prosvetna društva, pevske zbore in druge kulturne ustanove. Zbirajo se, da se v slovenski besedi pogovore o domu, da obujajo spomine, da delajo načrte za bodočnost. Poleg tistih izseljencev, ki so šli čez morje, je danes tudi mnogo poš-izscljcncev. To so v prvi vrsti naša koroška dekleta in fantje, ki so v bližnji Švici po raznih službah. Tudi njim je danes posvečen naš spomin. S trdim delom si služijo kruh. Mnogokrat so deležni prezira; gospodarji in gospodinje jih izrabljajo, kolikor jih morejo. Čeprav imajo nekateri prijazne delodajalce in dober zaslužek, si želijo domov, saj domovina je samo ena. Ob izseljenskem dnevu pošiljamo tako tudi mi koroški Slovenci vsem rojakom po širnem svetu tople pozdrave v zavesti, da smo vsi ena velika družina. Potrudili se bomo tudi v bodoče ohraniti in utrditi medsebojne vezi. kole: CSU 83 (do sedaj 64), SPD Gl (63), s precejšnjo razliko sledijo še druge. V Hessenu so socialisti sicer pridobili na glasovih, izgubili so pa absolutno večino. Socialisti so dobili 42,6 odst. oddanih glasov in 44 (do sedaj 48) mandatov, sledi CDU z 24, 1 odst. in 24 (12) mandati in FDP z 20.5 odst. in 21 (13) mandati. Zelo nasprotujoče so si izjave vodilnih nemških politikov. Adenauer je izjavil, da je ljudstvo z volitvami pokazalo, da odobrava njegovo politiko, dočim je predsednik SPD Ollenhauer poudaril, da ljudstvo odklanja sedanjo nemško zunanjo politiko. CESAR HAILE SELASS1E NA DUNAJU Abesinski cesar Haile Selassie je s svojim spremstvom prispel v ponedeljek na Dunaj. Cesar se je zanimal zlasti za Schon-brunn; ogledal si je tudi druge znamenitosti Dunaja. Zelo veliko znaminaja je kazalo občinstvo, ki je hotelo videti visokega gosta in ga je burno pozdravljalo, kjer se je pokazal. jezikov po vsem svetu. Iz milijonov hrepenečih in koprpečih src in duš se dviga posebno v teh dneh adventni klic in vzdih: »Pridi, pridi Emanuel, naš Kralj in Zakonodajalec, od vseh narodov Pričakovani, Zveličar sveta, pridi, da zasije Tvoja luč v temi naših duš, da zavlada Tvoj mir v nemiru in prepiru zemljanov, da zmaga Tvoja ljubezen nad breznom sovraštva. Tvoja resnica nad la/jo, Tvoja pravičnost nad krivico, Tvoje življenje nad smrtjo. Tvoje kraljestvo nad kraljestvom teme in prokletstva!” Cena 1 šiling KRATKE VESTI Gospodarsko sodelovanje med Tirolsko in Slovenijo skušajo poživiti. S tem namenom so šli v Ljubljano namestnik deželnega glavarja Tirolske J. Mayer in svetnik tirolske deželne vlade dr. R. Haller, predstavnik tirolske trgovinske zbornice in zastopniki nekaj tvrdk. Zahodnonemški minister dr. Erhardt je obiskal Jugoslavijo. V Beogradu je imel krajši razgovor s podpredsednikom vlade Kardeljem in nato z zunanjim ministrom Popovičem. Zemeljske ostanke Višinskega so prepeljali v Moskvo. Truplo so v krematoriju upepelili in srebrno žaro s pepelom so položili v kremeljski zid. Jakov Malik je prevzel mesto umrlega Andreja Višinskega in je tako postal šef sovjetske delegacije pri UNO. Amnestija za 3160 oseb je bila razglašena ob priliki obletnice dneva vstaje v Jugoslaviji. (AP) V Solunu je pri občinskih volitvah zmagala v drugi rundi levo orientirana koalicija »Ljudske fronte”. Pri volitvah za parlament v Urugvaju je dobila liberalna vladna stranka absolutno večino. (AFP) Poskušnjo vožno v ozračje je napravil neki Amerikanec, ki je na kloipico pritrdil več z vodikom napolnjenih balonov. Hotel se je dvigniti le za par sto metrov, pa je dosegel višino poldrugega kilometra. Na zemlji je spet srečno pristal, ko je zaporedoma spuščal balone. Maršal Tito bo uradno obiskal Indijo, kjer bo ostal 18 dni. Kot poročajo, se je v ponedeljek vkrcal v neimenovanem jadranskem pristanišču. Šele kasneje so javili, da je bilo to na Reki. Strašen požar je izbruhnil v Carigradu in je napravil ogromno gmotno škodo. Zgorela je tudi carigrajska Kapali čaršija, ki je bila ena največjih znamenitosti Carigrada. Trgovsko pogodbo med Jugoslavijo in Avstrijo so podpisali na Dunaju. Po pogodbi bo znašala vrednost zamenjave blagovnega prometa v dobi od 1. nov, 1954 pa do 31. okt. 1955 48 milijonov dolarjev. Ob priliki 1600. rojstnega dne sv. Avguština so priredili v Bone v ATžiru velike slavnosti, ki jih je vodil kardinal Tisse-rand. Pri čistkah med častniki v Perziji je vojaško prizivno sodišče spremenilo smrtne Obsodbe treh sanitetnih častnikov v dosmrtno ječo. V novem parlamentu v Združenih državah Amerike so tudi 3 črnci in 15 žensk, v senat sta pa prišli dve ženi. V Berlinu je razstava, ki propagira idejo proti nezmernemu uživanju alkohola. Statistično so ugotovili, da pride na vsakega prebivalca za alkohol in nikotin izdatek 1300 šilingov. V neki neimenovani deželi na kulturnem Zapadu pa so darovali za misijone letno 42 grošev! Ko je abesinski cesar obiskal Jugoslavijo, so ga nameravali sprejeti v Zagrebu. Izrazil je željo, da bi obiskal kardinala Ste-pinca, kar so mu pa odklonili. In neguš je odklonil obisk v Zagrebu. Logičen kristjan! Zvezni kancler inž. Raab v New Yorku Zvezni kancler inž. J. Raab je obiskal več mest v Združenih državah, kjer je bil povsod sprejet z velikimi častmi. Med najvažnejše sprejeme štejejo obisk v New Yorku, največjem mestu na svetu, kjer ga je sprejel župan, katerega postavljajo nekateri po rangu takoj za predsednika Eisenhowerja. Zvezni kancler je obiskal tudi glavni stan UNO. Debata o državnem proračunu v parlamentu Politični teden V zavezniškem svetu so 'prošli teden Sovjeti protestirali proti oborožitvi Avstrije. Trdili so, da v zapad-nih conah polnijo vojašnice z orožništvom, ki pa se v vojašnicah le vežba na način kot normalna vojaščina. Avstrijski ministri in zapadne sile pa so izjavili, da je to le normalna policija, tudi z ozirom na številčno stanje. Na oljčnem zboru Rdečega križa je govoril g. J. Ženo Goes o uspehih te organizacije in o njenih mednarodnih prizadevanjih za blagor človeštva. Ob tej priliki je povedal, da bo odpotovalo posebno odposlanstvo Rdečega križa tudi v Moskvo. V prvi vrsti se bodo med drugim prizadevali tudi za to, da bi Sovjeti izpustili še zadnje avstrijske ujetnike. Za božič pa je že poskrbljeno, da bodo dobili ti ujetniki iz domovine božična darila. S" posebno noto je Avstrija odklonila udeležbo pri konferenci, ki jo je 13. novembra predlagala Sovjetska zveza. V noti je poudarjeno, da Avstrija želi sodelovati na taki konferenci, če bi se je udeležile vsaj vse štiri zasedbene sile, kajti razumljivo je, da hoče biti z vsemi temi v prijateljskih odnosih.Nota ob tej priliki tudi poziva, da bi bila končno enkrat sklenjena državna pogodba. V parlamentu so prošli teden sklepali o postavi za zaščito pred deložiranjem. Poslanci OeVP, ki so sicer v pododboru dali svoj pristanek za osnutek, so z ozirom na neki odstavek zahtevali, da se predlog vrne v ponovno presojo pododboru, da se tako jasno formulira, da je zaščiten le tisti, ki ni sam zakrivil odpovedi stanovanja. Zaščita naj ne velja za tistega, ki ne plača stanarine ali tako moti sosede, da ne morejo poleg dotičnega v miru živeti, ali na kak drug način krši pravice sosedov in lastnika. Pravcato senzacijo pa je povzročila na Dunaju sodna razprava proti štirim policistom. Kdo bi si mislil, da se v javni policijski službi tudi v današnjem demokratičnem času kaj takega primeril Kdor je doživel pretepanje za časa nacizma, bi vzkipel ob takem dejstvu, da se je nekaj podobnega zgodilo še leta 1954! Sodišče je tudi temu primerno ostro nastopilo in policiste obsodilo. Sodnijsko je bilo ugotovljeno, da so 4 policisti čisto po nedolžnem pretepali g. Choryja, ga zavlekli na policijsko postajo in tam ponovno pretepli. Zdravniško so ugotovili okoli sto udarcev z gumijevko. Zaradi tega je moral pretepeni 14 dni ostati v postelji. Zelo ugodna je ugotovitev sodišča, da je treba take pojave iztrebiti. begunci iz Cerkelj na Gorenjskem. Poleg m. Gabrijele je odpotoval iz Slov. Koroške na omenjeno Marijino slavje v Rimu že nekaj dni pred njo msgr. dr. Joža Jagodic. Zelo je želel odpotovati tudi rektor slovenske cerkve v Celovcu g. Vinko Zaletel, pa so ga nujni opravki zadržali. Škoda, ker bi nam gotovo prinesel s te poti za nas vrsto zgodovinsko pomembnih fotografskih posnetkov. V tej zvezi moramo končno s hvaležnostjo priznati, da je Slovenska Koroška s tem zelo lepo rešila čast in ugled slovenskih katoličanov, zlasti še zato, ker jo rojaki v okviru Jugoslavije niso mogli. Marija jih bo gotovo na svoj način Ijogato poplačala. Iskreno smo ji hvaležni za to tudi mi slovenski katoličani, raztreseni širom vsega sveta. čila to spontano versko demonstracijo kot ..povratek javnega praznoverja najhujše vrste”. Prej katoliške bolnišnice, ki so zdaj pod komunistično upravo, so dobile nalog, da prepovedo škofom in duhovnikom vsak obisk ponesrečencem. Argentinska škofovska konferenca in Peronovi napadi Po svetu ... Državniki na potovanjih Toliko obiskovanja kot letos še ni bilo po vojni. Ali je to doprineslo do zmanjšanja vojne nevarnosti in upadanja hladne vojne ali je potovalna mrzlica posledica žboljšanja mednarodnih odnošajev? Najbrž bo prvo v zvezi z drugim. Na Dunaj pride te dni abesinski cesar in ta eksotični obisk bo napravil dokaj preglavic, kakor jih je tudi povsod: treba je upoštevati tamošnji ceremoniel, kuharji morajo kuhati drugače, godba se mora naučiti etiopijsko himno itd. Medtem ko je negušev obisk na Dunaju le poluradnega značaja, saj obe državi ne moreta imeti bogve kakšnih skupnih problemov, je pa obisk avstrijskega drž. kanclerja ing. J. Raaba v Ameriki bil prvenstvenega političnega pomena za Avstrijo. Iz vsebine in rezultatov njegovih razgovorov z vodilnimi ameriškimi politiki in s francoskim ministrskim predsednikom Mendes-France-om je sklepati, da je avstrijsko vprašanje prišlo med evropskimi na prvo mesto in da je avstrijski kancler uporabil najboljši trenutek za svoj obisk v Washing-tonu. Po dosedanjem stanju sodeč, ni daleč do avstrijske državne pogodbe ... Da obstaja resen načrt za to, je bilo sklepati že iz programa obiska ing. Raaba: poleg razgovora z Mendes France-om je bil predviden tudi sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Višinskim. Ta sestanek je moral odpasti, ker je Višinski nenadoma umrl. Morda bi bil prav ta sestanek prinesel večjo jasnost. Naslednik Višinskega je Malik, toda ing. Raab je izjavil, da ne bo stopil v stik z njim, temveč bo počakal na novo vabilo sovjetske vlade. Gre v glavnem za to, ali more avstrijska vlada pristati na francoski kompromis, da bi zasedba Avstrije ne prenehala po 90 dneh, kot je v prvotnem osnutku, temveč — na kar bi tudi Sovjeti potem pristali — bila izvedena postopoma v dveh letih. Kot je povsod podoba, je tudi tukaj vmes želja po pridobitvi na času. — V dveh letih pa se v politiki marsikaj lahko zgodi — medtem bo verjetno prišlo že tudi do splošne konference Vzhod—Zapad in, če tam ne najdejo možnosti sporazuma, bo tudi z avstrijsko državno pogodbo težko. Na vsak način menijo Sovjeti, da imajo z Avstrijo pri teh razgovorih močan adut v svojih rokah. Ozračje pa je v glavnem zelo ugodno, zlasti ker vprašanje Nemčije ni več ovira za rešitev avstrijskega problema. Še pred meseci, ko je sovjetska vlada vabila zapadne sile na razgovore, do teh ni prišlo, ker so slednje postavile med drugim tudi pogoj, da se ti dve vprašanji rešujeta ločeno drugo od drugega. Sovjeti so povezovali oboje, kakor so svojčas celo Trst povezovali z rešitvijo avstrijskega vprašanja. Medtem je Trst odpadel, glede Nemčije pa je položaj v toliko rešen, ker gresta Vzhod in Zapad vsak svojo pot. Politični razvoj okrog Nemčije pa ne dopušča razlage, da bi z uspelimi pariškimi sporazumi Zapad že smel slaviti popolno zmago, ker je zdaj Zapadna Nemčija — in ne več Francija — tista, ki igra vlogo zavirajočega kolesa. Demonstracije proti oborožitvi Parlamentarno politično opozicijo v lastnih koalicijskih vrstah bi Adenauer v doglednem času obvladal: nov, nepričakovan moment pa je nastal, ko so masovne organizacije — delavske in obrtniške —, ki so pod vplivom socialistične opozicije, šle na ulice in tam v organiziranih nastopih demonstrirale proti remilitarizaciji in rekrutiranju. Prišlo je do težjih izgredov. Javnost pa je predvsem presenečena, ker so razna javna izpraševanja pokazala, da sedanja nemška mladina ni tako navdušena za vojaški poklic, kot je bilo na splošno pričakovati. — Vsa gonja socialističnih organizacij ima sicer tudi politični značaj v toliko, ker so bile preteklo nedeljo volitve v deželne zbore Bavarske in Hessena (o izidu teh poročamo na drugem mestu) in bodo izidi teh volitev nekakšen barometer za trdnost oz. popularnost Adenauerjeve vlade. Morebitni poraz vladne koalicije ali pi tudi samo Adenauerjeve CDU bi nadvse neugodno vplival na možnost, da bi pariški sklepi in predvsem posarski sporazum mogli kaj kmalu priti v bonnskem parlamentu pod streho. Tokrat igrajo nemški socialisti posredno v korist Moskve, menda v prepričanju, da je njih politika za nemški narod boljša od Adenauerjeve. Iz ..evropske obrambne konference” je ostala konferenca ruskih zaveznikov ali satelitov Potem ko sta tudi Finska in Jugoslavija odklonili vabilo, je te dni v Moskvi konferenca sovjetskih zaveznikov, ki sicer nosi pravtako naslov ..evropske obrambne konference”. Zanimivo je, da je Mendes-France v A-meriki izjavil, da bi pozdravil, če bi se tudi Vzhod sporazumel v sličnem obrambnem paktu, kakršen je zapadni Atlantski pakt. S tem je menil, da bi potem drug drugemu ne imeli kaj očitati in bi laže sedli za zeleno mizo. — Zanimivo je tudi, da je že v sovjetski noti bilo predlagano, ali Pariz ali Moskva. Če bi prišlo do res panevropske konference vštevši vzhodne in zapadne evropske države, bi bila ta v Parizu. Za vsak slučaj pa je bila že pripravljena tudi Moskva. Ameriški, angleški, francoski in tudi avstrijski glasovi pa čudno željno odobravajo zamisel po prej omenjeni veliki konferenci Vzhod-Zapad, toda takrat, ko bo čas za to dozorel, takrat, ko bo zagotovljeno, da bo taka konferenca tudi prinesla uspeh. — Zaenkrat pa je politika čakanja in obzira v modi, kakor je v političnem slovarju danes najpogosteje rabljena beseda „koeksisten-ca” — sožitje. Samo, da Vzhod tega izraza še ni hotel povsem točno definirati. ... in pri nas v Avstriji Zvezni kancler inž. J. Raab se je poslovil od USA in odpotoval v Kanado. Zelo ugodno so potekali razgovori s pre-zidentom Eisenhowerjem in zunanjim ministrom Dullesom. Zvezni kancler se je zahvalil tudi tajniku NCWC msgr. J. Carol-lu za izdatno pomoč, ki jo je prejela Avstrija od te organizacije, ki znaša preko 6 milijonov dolarjev. Čas obiska zveznega kanclerja v Združenih državah so izrabili Judje, da so stavili svoje zahteve, vendar je avstrijski poslanik dr. Gruber izjavil, da čas za podobna pogajanja ni primeren. Kot poroča „Kathpress”, so se zbrali argentinski škofje, da bi zavzeli stališče k novemu položaju v razmerju med Cerkvijo in državo v Argentiniji, ki je nastal po najnovejših napadih Perona na episkopat. Nepričakovano je napadel Peron tri škofe, kot smo že poročali, in jih označil kot sovražnike vlade, ker so njihovi tajniki baje SLOVENCI _______dflnta in fiO iovtu V ljubljanski operi je gostoval Helge Roswange, tenor dunajske opere, ki je nastopil v vlogi Rikarda v Verdijevem „Plesu v maskah”. Dobro pripravljenih ljubljanskih pevcev njegovo petje v nemščini ni motilo in tako je bila predstava pravi uspeh. Slovenski slikar Franc Mihelič je še S tremi drugimi jugoslovanskimi slikarji razstavil nekaj svojih del v Washingtonu. Kritike so bile zelo ugodne in najbolj so hvalili slovenskega zastopnika. Obisk inozemcev na Bledu je bil letos zelo številen. Največ je prišlo Angležev, Nemcev in Nizozemcev. Se več gostov pa pričakujejo za drugo leto in, kot poročajo, je večina hotelskih sob za inozemce za prihodnje leto že oddana. AVSTRALIJA Slovenci, ki so raztreseni po raznih deželah Avstralije, skušajo prirejati družabne večere, da se malo bolj povežejo med seboj. Najbolj jih veže naša pesem, ki jo gojijo sami in poslušajo tudi na ploščah, ki so jih prinesli s seboj. KANADA V Toronto so imeli na praznik Kristusa Kralja prvič slovensko službo božjo v lastnih prostorih. Tudi cerkev bo kmalu gotova. Ljudem je najbolj všeč relief Kristusa Kralja, ki je delo našega mojstra Gor-šeta. ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Slovenski rojak Anion Grdina iz Clevelanda je kot zasluženi katoliški laik dobil odlikovanje od sv. očeta in je dobil naslov .viteza sv. Gregorija Velikega’. To odlikovanje je dobilo v Clevelandu 18 laikov in je za Slovence velika čast, da je tudi naš znani rojak med njimi. PRAVNIK-ČRNEC V KONTROLNEM ODBORU Rasna razlika je v Ameriki juridično odpravljena. Sedaj skušajo izvesti to tudi v praktičnem življenju in dajejo črncem vedno več možnosti uveljavljanja. Nedavno je postal neki črnec general zračnih sil, sedaj je pa predsednik Eisen-hower imenoval odličnega ameriškega jurista Nabrita, ki je črnec, za člana izpitne komisije za državna naročila. Ta komisija ima nalogo, da čuva nad nepristransko porazdelitvijo naročil. Nabrit, ki je bil rojen leta 1900, je deloval od leta 1939 kot profesor prava na howardski univerzi v Washing-tonu. V kontrolni komisiji bo prišel na mesto Wilkinsa, ki je prevzel mesto državnega podtajnika v ministrstvu za delo. MENJAVANJE POLITIKOV IN SOVJETSKA UMETNOST V galeriji slik Tretjakovskaja v Moskvi je ogromna oljnata slika, ki prikazuje Stalina v krogu njegovih najvažnejših sodelavcev, med katerimi je tudi tajnik komunistične partije in tretji najmogočnejši mož v Sovjetski zvezi Nikita Hruščev. Toda sled nji ni bil vedno najožji sodelavec Stalina — ne v resnici, še manj pa na sliki. Sele pred kratkim so ga narisali na prazno mesto, ko so postrgali barvo ozadja. Dejansko pa to prazno mesto ni bilo prosto prej ne na sliki, še manj pa v strankini hierarhiji in postrgano ozadje je nekaj časa le zastopalo pravtako postrganega Lav-rentija Berijo, ki je postal žrtev boja /a premoč v Kremlju in enako tudi v sovjetski umetnosti. Francija ima 43 milijonov prebivalcev, kar so ugotovili na podlagi ljudskega štetja, 'ki so ga pred kratkim izvedli. delovali proti vladi. Hkrati je zagrozil, da bo postopal proti vsem duhovnikom, ki & bodo vmešavali v zadeve države. In da b0" do očistili Cerkev vsega, kar naj bi bi‘° rovarilo proti državi. V noči nato je prišlu v Cordobi do spopadov med verniki in p°' ličijo. Policija je dala zapreti cerkev «f-Dominika. AMERIŠKA DOMOVINA O SLOVENSKI KOROŠKI: Slovenske Mamine zastave v Rimu Na Vse svetnike je sv. oče v Rimu slovesno razglasil nov Marijin praznik Marije Kraljice vesoljstva. Na tej slovesnosti so bile navzoče med drugim tudi zastave Marijinih narodnih svetišč vseh katoliških narodov sveta. Generalna prednica slovenskih šolskih sester m. Terezija, ki se je mudila nedavno v Združenih državah, je vzela s seboj v Rim zastavo Marije Pomagaj z ameriških Brezij. S Koroškega pa je odnesla s. Gabrijela v Rim krasno zastavo Brezjanske Marije, čudovito ročno delo — resnično umetnina prve vrste, delo šolske sestre Gabrijele. Vodstvo Slovenskega dušnopastir-skega urada v Celovcu je dalo s. Gabrijeli s seboj v Rim še eno zastavo; tudi ta je kot ročno delo ena najlepših na Slovenskem in so jo prinesli s seboj na Koroško menda Cerkev v Jugoslaviji .KathpreB’ poroča o dogodkih pri nesreči, ki se je zgodila na predvečer vseh svetih v Zagrebu, ker komunistične oblasti niso hotele dostaviti dodatnih voz cestne železnice na progi k pokopališču ob priliki slovesnosti v spomin mrtvih. En voz, ki je bil prenapolnjen, je na progi s pokopališča iztiril in se prevrnil, pri čemer je bilo 19 oseb mrtvih in večje število pa ranjenih. Eden prvih je prispel na kraj nesreče malo prej imenovani pomožni nadškof dr. Seper in z njim oba pomožna škofa Lah in Salis-Seewis, ker so ponesrečenci prosili za duhovnike. Medtem ko so škofje in še dva druga duhovnika delila težko ranjenim zakramente za umirajoče, je okrog 500 ljudi na cesti pokleknilo in molilo rožni venec. Uradna komunistična stranka je ozna- Mladinski kulturni parlament Na tečaju prosvetnih referentov naših far S pričetkom cerkvenega leta je naša mladina zaorala tudi prvo brazdo farne prosvete. Trideset naših fara je bilo zastopanih po fantih in dekletih, pridružili so se mladim vrstam še naši bogoslovci in častno število učitelj iščnikov. Prosvetni tečaj, ki je bil v novi Kolping-wi dvorani, je odprla adventna sv. daritev z duhovnim nagovorom mladinskega tajnika dušnopastirskega urada č. g. Zaletela. V uvodnem, načelnem predavanju mil. g. kanonika dr. Bliimla smo sledili globinam krščanskega kulturnega življenja in delovanja, ki se pričenja s Kristusom, v Brezmadežni učlovečeno božjo Besedo. Vsa lepota, resnica in dobrota, ki jih je in bo človeštvo kdaj na tem svetu dojelo, imajo v njej svoj izvir in pričetek. Kultura brez Kristusa je nujno lažna kultura potvorjenih oblik spakedrank. Drugo predavanje, ki ga je podal g. prof. dr. Vinko Zwitter, je vodilo v kulturno sliko naše vasi in fare. Idila nekdanje domačnosti in prisrčnosti podeželja bledi, na našo vas sili najbrutalnejši materializem, brezsrčnost in duhovna plehkost, ki rušijo temelje družinske, vaške in farne skupnosti. Zoreča podeželska mladina bo odločevala, ali bo naša vas ob vsej moderni tehniki samo še dobavitelj mesa in lesa, jajc in mle- Kam gre mladina V svobodni svet prihajajo vedno nova ■poročila o nepričakovanih strujah med mladino v Rusiji. Sovjetski tisk sam toži o razmerah med mladino in o neuspehih dolgoletnega brezbožnega šolanja. Spremembe po vojni Eden glavnih vzrokov za vretje med mladino in za spremembo mišljenja je verjetno vojna in njihova zmaga. Materialne skušnje sovjetskih vojakov na raznih evropskih bojiščih, „luksus”, ki so ga tod odkrili, in še drugo podobno je napravilo globok vtis. Zveza z Zapadom je pripomogla do zanimanja ruske mladine za zapadne ideje in tujo umetnost. Med vojno so to komunistični veljaki dopuščali, potem so pa skušali na vsak način to preprečiti in zavreti. Je pa še en globlji vzrok za nove razmere med mladino. Pred vojno se je mladina voljno podvrgla oblasti partije, ker je bila od nje odvisna vzgoja in bodočnost. Po zmagi pa, za katero so številni mladi ljudje žrtvovali svoje življenje, se je mladina začela zavedati, da sta postali partija in držaja njuni dolžnici. In mladina je tudi pri- ka, ali pa bo spet stržčn kulturnega in telesnega zdravja naroda in domovine. Sledeči razgovor je podal sodobno kulturno sliko Zilje, Roža in Podjune, njene senčne in sončne strani.Culi so tečajniki, da je usoda in bodočnost podeželja tudi njihova osebna usoda in da bo edino načelno jasna, smotrna prosveta mladih vrst kazala bodočnost naših vasi in župnij. V popoldanskem sporedu je č. g. Zaletel nakazal številna področja, v katerih se lahko udejstvuje farna prosveta, prof. dr. Za-blatnik je podal zanimivo študijo ljudskih obredov in običajev, nakar so tečajniki sledili še barvnim skioptičnim slikam, ki so odkrivale vso divno krasoto podeželske kulture v pesmi in noši, cvetju in romantiki, plesu in obredju. Tečaj je bil po zamisli in izvedbi in še po edinstvenem značaju mladih tečajnikov — bogoslovcev, učiteljiščnikov, gojencev, gojenk, naših fantov in deklet iz tridesetih župnij pravi mladinski kulturni parlament. Molitev, govori, razgovori, pesmi in slike so dihale svežino zdravega podeželja. Naša domača vas in naša župnija sta spet našli mlade borce, ki bodo zastavili vse svoje sile, da jima priborijo značaj krščanskega kulturnega življenja in tako rešujejo domala zaigrano njuno čast in dostojanstvo. v Sovjetski zvezi? čakovala izpolnitev obljube, da bodo dobili več svobode. Namesto več svobode — nove zahteve Namesto izpolnitev obljub je pa prišlo vedno več zahtev za delo, pa tudi novo pomanjkanje. Bili so razočarani in postali še bolj nezaupni do partije. Večji del mladine se je skril za masko: v 'besedah so se navduševali za stvar in zagotavljali svojo pripadnost komunizmu, delali so pa drugače. To priznava sovjetski tisk in v govorih strankini funkcionarji. Tajni časopis študentov V zimi 1950/51 so odkrili na neki šoli v Kievu na roko pisan protikomunistični časopis. Šest dijakov te šole se je združilo v krožku, da bi študirali marksizem. Čez nekaj časa so začeli stavljati profesorjem „čudna” vprašanja, iz katerih je vel prikrit dvom nad ..pravovernostjo” naukov partije. Teh šest študentov so aretirali, 22 letni organizator krožka je bil ustreljen (Socialističeskij Vestnik, junija 1950). Komsomolka hoče postati redovnica »Sporočam vam, da mi je izjavila moja hčerka Vera Vasiljevna Kudinova, rojena 1932, dijakinja IV. radiotehniškega tečaja, da se pripravlja na vstop v samostan v Kievu »Pečerskaja Lavre”. Prosim vas, da vi z njo govorite in ji pomagate, da se znebi verskih predsodkov.” To pismo je priobčila »Komsomolskaja Pravda”: oče ga je poslal na krajevni odbor Komsomola, sovjetske mladinske brezbožne organizacije. K tej vesti je priobčil časopis še daljši članek, v katerem se sprašuje, kako je le mogoče, da pride dijakinja radiotehniškega kurza pod vpliv duhovnikov. Tudi graja razmere pri krajevnem odboru Komsomola, ki bolj skrbi za ples in zabavo kot za poučne večere, pri katerih naj bi mladino vzgajali v brezboštvu. Brez prave volje pri delu Tajnik Komsomola je na nekem kongresu partije poročal, kako se mladi delavci PISMO IZ AVSTRALIJE Konec tedna grem prav rad v naravo. In večkrat doživim kaj prav zanimivega. Zdi se, da je Avstralija poznana bolj kot dežela požarov — to je res nekaj strašnega — je pa dejansko zelo zanimiva in privlačna. Neke nedelje sredi septembra sem jo še pred deveto zjutraj mahnil iz kolegija. Kakih 45 km sem vozil z avtom po zelo slabi cesti, vendar me to ni motilo, ker sem imel lep razgled na okolico s holmi in hribi. Vso pot sem videl le par hiš, ker Avstralci ne ljubijo planinskega sveta in puščajo take predele bolj neobljudene. Kmalu se je svet zožil in zavozil sem v prav ozko, a lepo sotesko. Poleg potoka je še dovolj prostora za široko cesto. Na nekem širšem delu je malo naselje: žaga in barake za delavce in šotori. Na koncu naselja je pa stala ob cesti tabla z napisom: „Ni ceste, vozi na lastno odgovornosti” To me je škoraj potrlo in s strahom sem zavozil v strmino. Cesta se vije sem in tja in se vzpenja v hrib. Kljub strmini in slabi poti sem užival lepoto in prevzelo me je neko sveto čustvo ob pogledu na mogočne evkaliptuse (drevesa v Avstraliji — op. ured.), katerih vrhovi drzno režejo v nebo. Debla teh so tudi do 40 m brez vsake veje in gladka kot sveča. Pod njimi pa raste visoka, palmam podobna praprot in prerašča ogromna na tleh ležeča drevesa, ki jih je položila starost. Pa pot se naprej vije in vije in prikazujejo se mi druge lepote. Potok, ki sem ga prečkal, je skoraj en sam slap in pada od terase do terase in se jezi in peni. Po 150 km vožnje sem srečno prispel na konec ceste. Tam je stalo že več avtomobilov. Preoblekel sem se v planinsko obleko, oprtal nahrbtnik in se podal naprej v že zasneženo pobočje — prvič po treh letih! Najprej sem srečal v gorskem svetu dve smučarki — vitki dekleti, polni sonca. Za- umikajo pred delom. Zlasti pri delovnih brigadah je to že pereč problem. Mlade vozače traktorjev izobrazijo v trimesečnih tečajih in jih 'pošljejo na delo v kolhoze. Ko se pa traktor ustavi, mladi vozač čaka, da pride mehanik, ker se sam pri vozilu ne spozna ... Komunistična propaganda se trudi, da bi pokazala versko zanimanje mladine kot nekako posledico melanholičnega temperamenta, kot pomanjkanje pouka o znanosti ali stremljenje po originalnosti (to velja zlasti za tiste, ki se cerkveno poroče), zlasti pa kot vpliv mater in duhovnikov. Rastoče zanimanje sovjetske mladine za vero, zlasti za katoliško, je po mnenju partijskih veljakov državi zelo nevarno in zato napadajo rimsko Cerkev, čeprav ima ta le malo duhovnikov v Sovjetski zvezi. čudili sta se, da sem sam, in mi malo zbadljivo želeli srečno pot in veselja z mojo družbo. Pa kmalu so se zjasnile moje misli, ko sem iz daljave dojel veselo vriskanje. Krepko sem jo ubral navkreber in si pomagal tudi z rokami: hotel sem priti na kraj, od koder sem čul glasove. Našel sem avstrijske in italijanske Tirolce in ne daleč proč sem zagledal lep planinski dom, zgrajen v švicarskem slogu. Tirolci so mi povedali, da je lastnik doma neka švicarska družina. Moral sem se posloviti, ker sem hotel še osvojiti vrh. Kmalu sem imel dvatisočaka pod seboj in sem krepko zavriskal. Pa sem zagledal za robom nekaj glav in prišlo je več deklic, ki so osvojile vrh od druge strani. Skoraj mi je postalo malo nerodno, pa sem k sreči opazil tudi nekaj spremljevalcev med njimi. Lep razgled se mi je nudil z vrha. Opazoval sem pod seboj predrzne smučarje, ki so bili večinoma Tirolci, Dunajčani, nekaj Čehov in Nemcev, Avstralcev pa le malo. Tik pod menoj je zavozil neki Italijan v čeri in se poveznil kakih 80 metrov navzdol — pa ostal nepoškodovan! Kmalu sem se moral posloviti od lepih planin. K sreči sem še za dne prišel na široko cesto. Po poti skozi obširne gozdove sem se malo bal gangsterjev, ki mi lahko vzamejo avto in me puste samega sredi noči v divji samoti. Že ob pol desetih sem bil doma, kar je bilo zelo važno. kajti pred odhodom so me opozorili, da bodo obvestili policijo in Rdeči križ, če se do desetih ne vrnem domov. In hvala Bogu, tega jim ni bilo treba! J. M. Na Poljskem morajo biti vsi piloti poročeni. Tako so v državi žene za talce in piloti si dobro premislijo, preden zbežijo na Zapad. Po treh letih prvič v snegu *RAN ERJAVEC, PARI/.: koroški Slovenci (16. nadaljevanje) XIII. PONEMČEVANJE SLOVENSKE KOROŠKE rudi Nemci so se postopno naseljevali izprva v take, le kultivirane predele, kolikor je bilo tam še prostora, ko je pa tega zmanjkala, so pa začeli naseljevati tudi flploh prazne ravnine in alpske doline. Že U. Jarnik je E 1826. v »Carinthiji” popolnoma pravilno ugotovil, da nikakor ni res, kakor včasih trdijo nemški zgodovinarji n. pr. K. Mayer, Winkelhofer i. dr.), da bi bila nemška premoč nekako »porivala” Slovence od zapada (iz vzhodne Tirolske) vedno bolj nazaj proti vzhodu ali pa od severa proti jiugu, temveč je res to, da so se naseljevali Nemci v predelih, ki so bili iztrgan i najprej O brom in m tem Madžarom, torej, v današnji štajerski, a v Karantaniji predvsem na prazne ali pa nedovoljno obljudene predele križem deždle. Zanimivo je, da se najstarejše močnejše take neaniške naselbine n. pr. sploh niso nahajale v gorati zapadni Koroški, temveč v klimatično Ugodnejši Spodnji Koroški (v Celovški kotlini in v La-boški dolini) in zatem okoli Brež (tu je bil tedaj važni Srebrni rudlnik) in Krke. V ta predel so prihajali Nemci po cesti, ki je vodila iz doline gornje Mure čez Neu-markt v Laboško dolina. Med temi prvimi nemškimi naseljenci so bili deloma ndkmetje, ki so se pa bolj ali manj' porazgubili med slovenskim prebivalstvom, deloma pa tudi kmetje, ki so ustanavljali svoje nemške vasi ob slovenskih in se tako obdržali. Nekmdčke Nemce (duhovnike, spremstvo velikašev i. dr.) najdemo že jako *g