recenzije OBZORJA STROKE Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 95 pripovedovali Auleearu in Haringu o pripovedovanju zgodb v preteklosti. Toda ni šlo za metanaracijo, paË pa so ob omem- bi vsake zgodbe to tudi še enkrat povedali, pogosto z vsemi razliËicami. To je bil dolg veËer … Za bralce pa je hkrati izvirno svarilo, da ne bi mislili, da imajo pred seboj zbirko floriginalnih« pripovedk z Mauritiusa. Tam je namreË vsa folklora kreolizirana, v njej se prepletajo jezikovno-versko- politiËno indonezijske, indijske, afriške, arabske in evropske prvine. Datum prejema prispevka v uredništvo: 15. 11. 2006 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Mojca Tercelj Otorepec MIRA HIRŠEL: SPOMINI NA KOVOR PRED 2. SVETOVNO VOJNO O NEKDANJEM VSESTRANSKEM KULTURNEM POSLANSTVU U»ITELJEV NA PODEŽELJU Tita Porenta (ur.), TræiË: Træiπki muzej 2006, 124 str., fotografije, zapisniki in karta Knjiga Mire Hiršel, Kovorjanke, ki se je pred 2. svetovno vojno rodila v uËiteljski družini ‡ zato se je je prijel vzdevek Šolska Mira, na vsakdanji ravni odslikava vpogled v življe- nje in delo takratnih Kovorjanov, prebivalcev ZvirË, Križ in TržiËa. Življenje v Kovorju in bližnjih vaseh opisuje avtoriËin rojstni kraj in kraj njenega otroštva, TržiË kot mesto pa kraj, kamor se je preselila po poroki, ko je tudi sama postala uËi- teljica. Najprej je pouËevala v Pomožnem oddelku OŠ heroja Grajzerja, nato pa na samostojni Pomožni šoli v TržiËu; na agrarnem obmoËju so bile le redke flpomožne« šole ustano- vljene kmalu po drugi svetovni vojni. Knjiga je razdeljena na uvodno poglavje urednice Tite Porenta, višje kustodinje Tržiškega muzeja, na avtoriËino avtobiografijo ter na spomine na Kovor med letom 1917 in drugo svetovno vojno. Ta del je na podlagi pogovorov z avtoriËinim oËetom, Josipom Ber- toncljem iz Kamne Gorice, šolskim upraviteljem v Kovorju, predstavljen skozi retrospektivni pogled. Dodana je še razlaga doc. dr. Mojce Ramšak o znanstvenem prouËevanju življenj- skih zgodb in o tem, kako se jih lotevajo raziskovalci. Knjigi je dodana tudi karta hiš z oznaËenimi domaËimi imeni in javnimi zgradbami, ki so omenjene v pripovedi. Urednica v uvodniku razmišlja o pomembnosti ustnih in pisnih virov za preuËevanje zgodovine in etnologije na podeželju oziroma na tržiškem agrarnem obmoËju. Predstavlja do sedaj zbrano gradivo v Tržiškem muzeju, od topografskih zbirk, zapisov o pomembnih možeh, pisnih arhivskih virov, ki jih hranijo Zgodovinski arhiv Ljubljana ‡ enota za Gorenjsko Kranj, Arhiv republike Slovenije, Slovenski šolski muzej, rojstne, poroËne in mrliške knjige, kronike razliËnih društev ‡ Kovorskega prostovoljnega gasilskega društva, Prosvetne- ga društva v Kovorju, Tržiškega muzeja in drugih, zasebnih zbiralcev. Prav zadnji so napeljali urednico v raziskovanje in evidentiranje zasebnih zbirk, ki niso v javni ali državni lasti, in so del tako zgodovine kot dedišËine celotnega slovenskega etniËnega ozemlja. Ta dedišËina je javnosti zaenkrat neznana, saj je skrita na podoben naËin, kot so skrite življenjske, avtobio- grafske in druge zgodbe. Ob javni objavi veliko pripomorejo k boljšemu razumevanju regije, okolja in Ëasa ter so dragocene tudi za današnje raziskovalce dedišËine naËinov življenja. Prav zato je delo Mire Hiršel dobrodošlo v zbirki domoznan- skih pripovedi, ki odslikavajo poglede v življenje tako Kovor- janov kot prebivalcev ZvirË in Križ, bližnjih vasi, in mesta TržiËa. V poglavjih, ki ju je napisala avtorica, bralec spoznava drobce dogodkov iz zgodovine tako, kot jih je doživljala avto- rica sama. Bralca seznanja z dogodki iz vsakdanjega življe- nja Kovorjanov, z družabnim življenjem ljudi, dojemanjem razliËnih vrednot o splošnih, vsakdanjih, šolskih in vaških medËloveških odnosih, o ljudeh, ki so na tem obmoËju živeli, hišah, ki še danes nosijo domaËa imena, nekdanjem skupnem prostoru v Kovorju pod Kajžarjevo hruško, o stanovanjski kulturi Kovorjanov in TržiËanov, o naËinih gospodarjenja in o spremenjenih odnosih, ki jih je že naËenjala druga svetovna vojna. Takšen pogled, ki je nastal na podlagi avtoriËinih spominov oziroma njenega subjektivnega doživljanja, je med temeljnimi ne le za etnološko in zgodovinsko preuËevanje naËinov življe- nja v okviru muzejske dejavnosti, temveË tudi za raziskovanje dedišËine naËinov življenja ljudi. Avtobiografske in druge življenjske izpovedi lahko mnogo pripomorejo k doloËanju nepremiËne kulturne dedišËine in k drugim antropogenim pogledom na prostor. Knjigo sem prebrala z zanimanjem, saj na podroËju varstva nepremiËne kulturne dedišËine delam tudi na obmoËju obËine TržiË. Ob doloËanju stavb in obmoËij kot objektov in obmoËij registrirane nepremiËne kulturne (etnološke) dedišËine bi bila vesela, Ëe bi imela na razpolago veËje število objavljenih virov, tudi v obliki življenjskih zgodb. Ob raziskovanju zgo- dovine stavb je za njihovo razumevanje nepogrešljivo védenje o nekdanjem življenju njihovih prebivalcev. Stavbe, s katerimi se sreËujem kot raziskovalka nepremiËne kulturne dedišËine, so navsezadnje eden od rezultatov naËinov življenja ljudi. Današnjega raziskovalca dedišËine naËinov življenja vsaka OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 47/1,2 2007 stran 96 regija postavlja pred vrsto ugank. Tudi knjige spominov na doloËene kraje, življenje ljudi, medsebojne odnose, rabo takra- tnih tradicionalnih imen za posamezne hiše, travnike, loge in druge prostore so v povezavi s terenskim delom in z drugimi arhivskimi viri ter literaturo dobrodošel vir in pomoË pri razi- skovanju nepremiËne, premiËne in nematerialne dedišËine na celotnem slovenskem ozemlju. Datum prejema prispevka v uredništvo: 8. 2. 2007 Pogled na vas Kovor danes. Foto: Mojca Tercelj Otorepec, 3. 3. 2007 Recenzija, prikaz knjige, kritika / 1.19 Majda Fister MARIJA STANONIK: HIŠNA IMENA V ŽIREH SlavistiËno društvo, Maribor 2005, (Zbirka Zora št. 37) Pred nedavnim sem dobila v roke povsem neznano delo dr. Marije Stanonik Hišna imena v Žireh, ki je leta 2005 v zbirki Zora izšla pri SlavistiËnem društvu v Mariboru. Vem, da je avtorica izredno delavna etnologinja, slavistka, folkloristka, pesnica, znanstvenica, kar gotovo najbolje izpriËuje njena obširna bibliografija. Vendar sem se ustavila ob dejstvu, da med kolegi, razen enega prispevka, ni bilo nobenega odmeva, tudi med domaËimi strokovnjaki v Žireh se ni nihËe posvetil knjigi in napisal recenzije ali ocene dela, ki izpriËuje veliko znanje, poznavanje metodologije raziskovanja hišnih imen in veliko prizadevnost avtorice. V Zborniku Inštituta za slo- vensko narodopisje in glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Traditiones 35/1 je Barbara IvanËiË Kutin sicer objavila pregleden zapis o delu, vendar bi priËakovali, da bi tako za krajevno zgodovino kot za vedo o imenoslovju zelo pomemb- no delo našlo širši odziv. Skrbno sem pregledala knjigo in želim z nekaj mislimi opozoriti strokovno javnost na vrednost raziskave. Ena od stalno ponavljajoËih in spreminjajoËih se in vedno znova zanimivih ter povednih znaËilnosti (tudi) slovenskega prostora in njegovih prebivalcev so prav gotovo hišna imena. Dosti veË kot osebna imena povedo o zelo razliËnih krajevnih, Ëasovnih in še mnogih drugih posebnostih, zlasti pa o medËlo- veških odnosih, vlogi posameznikov ali še veËkrat družin v nekem okolju in o izjemni iznajdljivosti prebivalcev nekega kraja, ki so s hišnimi imeni na poseben naËin zaznamovali vsako hišo, domaËijo ali njene prebivalce ter s tem na poseben naËin tudi ohranjali krajevno izroËilo. Prav zaradi povedanega je monografska študija znanstvene svetnice dr. Marije Stanonik o hišnih imenih v Žireh na Gorenj- skem ena izmed redkih tovrstnih raziskav, ki z vso možno širino in izjemno natanËnostjo podajajo enega od temeljev za odkrivanje mnogih posebnosti življenja v tem kraju. Avtorica se v nasprotju z drugimi raziskovalci osebnih ali družinskih imen ne ukvarja le z enoznaËnimi razlagami ali iskanji izvora jezikovnega ali etimološkega znaËaja hišnih imen, ampak poleg uveljavljenih, strogo strokovnih razlag, išËe tudi vse mogoËe povezave za njihov nastanek, od lokacije in navezave na naravo do bolj ali manj privošËljivih ali pohvalnih lastnosti prebivalcev (flpo zmerjanju«) posamezne hiše ali domaËije. Ker so za kraj hišna imena v urbarjih znana že iz 13. stoletja, pozneje pa so mu sledili še drugi seznami, je novi podrobni popis lahko tudi zelo pomembna povezava skozi 700 in veË let zgodovine prebivalcev tega kraja ‡ seveda le ob razumevanju tako vsestranske razlage nastankov in sprememb imen, kot jih podaja dr. Marija Stanonik. Monografijo zaËenja avtorica z neke vrste uËno uro o tem, kaj hišna imena pomenijo in kako jih raziskovati ter razlagati. Njen strogo strokoven pristop na eni strani in hkrati dodane tudi dovolj razumljive razlage njene metode dela zato poleg zanimive informacije, pomembne za kraj sam, predstavljajo vzorec, kakršnega bi stroka lahko (ali celo morala Ëimprej, da ne bo prepozno ...) upoštevati in izpeljati še v mnogih naših krajih. To bi bilo lahko hkrati tudi izjemno strokovno izhodi- šËe ali fls podatkovno širino dana trdna podlaga za nadaljnjo analizo in morda za drugaËno (npr. etimološko ali zgodovin- sko) interpretacijo«, kot je v svoji recenziji pravilno ugotovila že dr. Majda Merše. V 13 sklopih nato avtorica odgrinja povezave hišnih imen