Ljubljanski
Škofijski list
JÜL
V Ljubljani, 1902.
Tisk Katoliške Tiskarne v Ljubljani.
KAZALO
k XXXVII. letniku (1902)
s k e i* a škofijske!
*	j
(Skupaj 7 številk.)
Stran
Adresa avstrijskih škofov sv. Očetu ............................................................................  51
Aloj sij evišče, objava glede sprejema v A........................................................................49
, sprejeti gojenci za 1. 1902/3	    74
Anton Bonaventura, p. n. gospodom duhovnikom....................................................................   1
„	„	, p. n. gospodom duhovnikom, glede pastirovanja itd.........................................25
„ •	„	, vernikom in duhovnikom se priporočč novomašniki 1. 1902 v molitev .... 57
„	„	, duhovne vaje duhovnikov...................................................................58
„	„	, vernikom ljubljanske škofije..............................................................59
Apostolicae litterae, Leonis XIII de instituendo consilio studiis sacrae scripturae provehendis ...	87
Archiepiscopi et Episcopi Austriae Clero suo...................................................................... 1
\\
Birma in kanonična vizitacija................................................................................23,	72
Bratovščina Ss. Cordis Jesu, poročilo za 1. 1901..................................................................56
Breve Pontificium Episcopo Labacensi..............................................................................25
Breve sv. Očeta Leona XIII., odgovor na adreso avstrijskih škofov.................................................52
„	„	„ knezoškofu ljubljanskemu, zahvala za čestitko....................................................75
O
Concursus parochialis, v ljubljanski škofiji......................................................................49
13
Decretum S. Congr. Epp. et Reg. de votis simplicibus..............................................................69
Decretum S. R. Cong. de festo S.Joannis Baptistae de La Salle Conf................................................89
Dotacija bogoslovnih profesorjev, zakon z dne 26. januarja 1902	. •...................................37
„	„	„	,	izvršitvene	naredbe	k	zakonu	z	dne	26.	januarja	1902	....	38
Duhovne zrnje za duhovnike....................................................................................    58
Duhovniki tuji, določbe glede njih maševanja v ljubljanski škofiji................................................70
Duhovno pastirstvo, civilno pri c. kr. deželni brambi, navod......................................................53
Dviganje duhovniških prejemkov, razglas c. kr. finančnega ravnateljstva...........................................67
E
Encyclica epistola Leonis PP. XIII. de Sanctissima Eucharistia
Slran
76
F
Fastenhirtenbrief Seiner fürstbischöflicben Gnaden .	  14
Fastenmandat für das Jahr 1902	  20
Fastenordnung für die k. k. Landwehr..................................................................   55
H
Hirtenbrief, Fastenhirtenbrief.......................................................................... 14
1
X Joannes Baptista de La Salle, decretum S. R. C. de eiusdem	festo.....................89
K
Kanonična visitacija, glej birma.
Konference pastoralne, vprašanja za 1. 1902 ............................................................ 31
n	-	,	poročilo	o	njih	za	I	1901	  61
Konkurs sa župnije, določba o njega delitvi..............................................................49
Konkursni razpis za cesarski kanonikat. za župnije: Col, Ovsiše, Preserje, Sodražica, Žaljna 24; Čatež pri Trebnjem, Dragatuš, Kamnik, Osilnica, Srednjavas v Boh., Zagorje ob Savi 32;
Črni vrh nad Polhovim gradcem 40; Bela cerkev, Čatež ob Savi. Dobovec, Fara pri Kostelu, Gojzd, Gora nad Idrijo, Grčarice (Masern), St. Jernej, Sodražica, Stari trg pri Ložu, Šmartno pri Litiji, Toplice 50; Mošnje, Stara cerkev (Mitterdorf) 58; Kranjska gora, Osilnica, Planina, Špitalič, Zelimlje 73; Škofja Loka, Jesenice, Stu-deno, Trata 89.
Konservatorji c. kr. za kronovino Kranjsko...............................................................71
Kronika škofijska ............................................................   24,	32,	40	50,	58,	73,	89
L
Litterae apostolicae Leonis X/IJ, de instituendo consilio studiis	sacrae Scripturae provehendis .	.	87
Litterae archicpporum et epporum Austriae ad Clerum...................................................... 1
Matice,	raziskavanje po maticah o rodovini Donati .	. .	.	,......................................74
Missia,	dr. Jakob	kardinal, naznanilo o njegovi smrti...................................33
„	r n	n > kratek življenjepis..................................................34
„ B „	,	ukaz	glede	zadušnic	po	njem................................................37
rv
Nabiranje milih	darov za pogorelce v ZJenski vasi.....................................................50
„	»	„	„	„ v Hofkirchen na Zgornjem	Avstrijskem..........................70
„	„	„	„	„ v Kočah na Koroškem................................................71
Nameščenja, glej škofijska kronika.
O
Okrožnica papeža Leona XIII. o presveti Evharistiji
82
Stran
Papstjubiläum................................................................................................23
Pastirski list postni.........................................................................................5
Petindvajsetletnica vladanja	sv.	Očeta	Leona	XIII,	nje	praznovanje	v ljubljanski škofiji ....	21
„	čestitka	ljubljanskega	knezoškofa	papežu	Leonu	XIII.................................75
Poizvedbe po dedičih, po zamrli Neži Sitar ..................................................................24
Pokojnina duhovnikov v občekoristnih zavodih	in	duhovnih	uradnikov, zakon z dne 19. februarja 1902	39
„ Izvršitvena določila k temu zakonu...................................................................39
Postna postava...............................................................................................13
„	„	za c. kr. deželno brambo..................................................................55
Premeščenja, glej škof. kronika.
Profesorji bogoslovja,	zakon	z	dne	26.	januarja	1902 glede njih plače...................................37
H
Salezijanci v Ljubljani......................................................................................23
Semenišče bogoslovno,	na	novo	sprejeti	bogoslovci......................................................90
Shod dekanov, poročilo o njem..................................................................................
Slovstvo „Razlaga vel. katekizma“, „Katechismus - Dispositionen“............................................72
Studia S Scripturae, Litterae Leonis XIII..........................................•.........................87
TJ
Umrli duhovniki: Josip Novak, Mihael Horvat, Josip Voglar, Anton Ponikvar 24; Matija Torkar, Ivan Babnik, Jakob Gross, Ivan Smukavec. 50; Janez Treven, Jurij Kržišnik. 58; Anton Zorman, 74; Feliks Zavodnik, Andrej Drobnič, Josip Pekovec, 90.
Ustanova Iv. Nep. Schlackerja, razpis..........................................................................
V
Vojaki duhovniki, opomin glede zglaševanja.................................................................  32
Vota simplicia monialium ................................................................................... gg
Priloga: Pregled cerkvenega in družabnega življenja po dekanijah in arhidijakonijah ljubljanske škofije proti koncu 1. 1902.
LJUBLJANSKI
ŠKOFIJSKI LIST
Vsebina: 1. P. n. gospodom duhovnikom. — 2. Archiepiscopi et Episcopi Austriae Clero suo. — 3. Postni pastirski list prevzvišenega gospoda knezoškofa. — 4. Postna postava za leto 1902. — 5. Uaften^irtenbricf ©einer fiirftbifcfiöfRijen ©naben. — 6. ffaftenmanbat für baš ^at)r 190'i — 7. Petindvajsetletnica sv. Očeta papeža Leona XIII. — 8. gut geier bei 25«jährigen jiibilöum?. — 9. Salezijanci v Ljubljani. — 10. Sv birma in kanonična vizitacija.
—	11. Poizvedbe po dedičih. — 12. Konkurzni razpis. — 13. Škofijska kronika.
P. n. gospodom duhovnikom.
Veselo in blagoslovljeno novo leto želim vsem p. n. gospodom sobratom in s pomočjo Božjo prav mnogo vspeha v pastirskem delovanju pro Deo, pro patria et pro populo.
Hitim koj v prvi številki škofijskega lista prijaviti skupen list vseh avstrijskih škofov
zbranih na Dunaju meseca novembra 1901. Prosim, da izvolite vsi zares uvaževati nauke, opomine in svete, ter se po njih ravnati, da zaslužite poseben blagoslov obljubljen izpolnjevanju četrte zapovedi Božje.
f Anton Bonaventura
knezoškof.
2.
Archiepiscopi et Episcopi Austriae Dilecto ac Venerabili Clero suo Salutem in Domino!
Venerabiles fratres!
Sacris muneris nostri officiis satisfacturi supre-mique Ecclesiae Pastoris Leonis PP. XIII. monita 'j secuti, iterata vice significavimus vobis, quae pugnae contra s. Matrem Ecclesiam, imprimis in patria nostra, in dies excitentur acriores, tristesque exposuimus eventus, societati Christianae exinde minitantes.
Verumtamen infesti conatus illi nequaquam recesserunt, immo annis novissimis acerbitatem induerunt atque vehementiam, quae nonnisi ex fine proposito intel-ligitur, quem eorum auctores et fautores omni studio persequuntur. Id sane potissimum agitant, ut de ministrorum Ecclesiae dignitate quam plurimum detrahant eorumque auctoritatem foedissima subvertant infama-
') Epist. ad Archiepp. et. Epp. Austriae d. 13. Mart. 1891.
tione. Eo consilio ad ultimos usque terrae fines excurrentes cleri catholici mores et vitam explorant, et quidquid sive veri sive falsi et commenticii clerico exprobratur, undique conferunt et argutia vere diabolica in diariis et ephemeridibus publicis iterum atque iterum in medium proferunt atque diffundunt. Et — quod maxime dolendum — haec calumniosa cleri de societate optime meriti criminatio neque per leges latas efficaciter reprimitur neque a magistratibus et in publicis comitiis semper inhibetur, ita ut Ecclesia catholica ejusque ministri extra legem positi et a communi omnibus civilis humanique juris tutela paene exclusi esse videantur.
Revera, venerabiles fratres, tempus illud advenisse videtur, de quo Redemptor et Magister noster ait:
1
„Tunc tradent vos in tribulationem et occident vos, et eritis odio omnibus gentibus propter nomen meum.“ ') „Venit hora, ut omnis, qui interficit vos, arbitretur obsequium se praestare Deo. Et haec facient vobis, quia non noverunt Patrem neque me.“ J)
Et quae est causa talis tantique odii? Salvator noster eam indicat dicens: „Si mundus \os odit, scitote, quia me priorem vobis odio habuit. Si de mundo fuissetis, mundus, quod suum erat, diligeret; quia vero de mundo non estis, sed ego elegi vos de mundo, propterea odit vos mundus. Mementote sermonis mei, quem ego dixi vobis: Non est servus major domino suo. Si me persecuti sunt, et vos persequentur; si sermonem meum servaverunt, et vestrum servabunt.“3) „Sufficit discipulo, ut sit sicut magister ejus, et servo, sicut dominus ejus. Si patrem familias Beelzebub vocaverunt, quanto magis domesticos ejus ?“ *)
Haec est autem consolatio nostra: Eadem sorte fruentes conjuncti sumus cum Domino et Magistro nostro. Numquid secus fieri potest? Christi corpus sumus! „Vos estis corpus Christi et membra de membro.“ 5) „Sicut enim corpus unum est et membra habet multa, omnia autem membra corporis, cum sint multa, unum tamen corpus sunt: ita et Christus.“ °) „Et quosdam quidem posuit Deus in Ecclesia primum Apostolos, secundo Prophetas, tertio Doctores, deinde virtutes, exinde gratias curationum, opitulationes, gubernationes, genera linguarum, interpretationes sermonum. Numquid omnes Apostoli? numquid omnes Prophetae? numquid omnes Doctores?... Aemulamini autem charismata meliora.“7)
Unde neminem latere potest, qualem Jesus Christus aedificaverit Ecclesiam et quem in sacro hoc aedificio posuerit ordinem. Nemini autem licet, hoc aedificium labefactare vel immutare, quin opus Christi contemnat. Quod Christi in terris Vicarius in epistola ad Archiep. Turonen. testatus est verbis: „Divinum quippe aedificium, quod est Ecclesia, verissime nititur in fundamento conspicuo, primum quidem in Petro et Successoribus ejus, proxime in Apostolis et Successoribus eorum, Episcopis, quos, qui audit vel spernit, is perinde facit, ac si audiat, vel spernat Christum Dominum.“ Qua veritate repetita in epistola ad Archiepp. et Epp. Galliae8) sic pergit: „Audite igitur, quae praeclarus ille Martyr Antiochenus, S. Ignatius, Ecclesiae primitivae clero exposuit: „Omnes Episcopum sequimini ut Christus Jesus Patrem . . Sine Episcopo nemo quidquam faciät eorum, quae ad Ecclesiam spectant.“ 9) „Quemadmodum itaque Dominus sine Patre nihil fecit, ... sic et vos sine Episcopo.“10) „Vestrum presbyterium ita coaptatum sit Episcopo, ut chordae citharae.“11) „Si aliter ageretis“,
l) Matth 24, 9; — 3) Joan. 16, 2. 3. — *) Joan. 15, 18—20;
—	4) Matth. 10, 25; — *) I. Cor. 12, 27. ‘i Ibid. 12; — ’) Ibid 28-31; — *) D. 8 Sept. 1899. - ') Ad Smyrn. 8; - 10) Ad Magn. 7; — u) Ad Ephes. 4.
addit Leo PP. XIII „hoc obsequio et hoc vinculo cum Episcopis neglecto, spectat ad vos, quae Praedecessor Noster Gregorius PP. XVI pronuntiavit ■): „Quantum in vobis est, ordinen ab auctore Ecclesiae Deo providentissime constitutum, funditus evertitis.“
Sic Sanctissimus Dominus noster Leo PP. XIII Christi mandatum adimplevit: „Et tu . . confirma fratres tuos“.7)
Attamen et nostrum est, venerabiles fratres, ut quod mandavit Dominus Petro facere Apostolis, faciamus et vobis, cooperatoribus nostris. Quodquidem, omnia ceterum studia in animarum salute a vobis collocata, omnes curas in eam impensas omnesque labores pro ea exantlatos gratissimo animo recolentes, hisce literis pastoralibus adimplere studemus.
In media pugna collocatis acerrima, in qua de aeternae salutis humanae conditionibus agitur, colluctandum nobis est „adversus mundi rectores tenebrarum haium, contra spiritualia nequitiae, in coelestibus.“3) Securi quidem sumus de ultimo pugnae exitu, quum D( minus Jesus nos confortet dicens: „Confidite; ego vici mundum.“ *) Ast strenue fortiterque dimicandum est; nam idem Dominus protestabatur: „Non veni pacem mittere, sed gladium.“5) Attamen „ut castrorum acies ordinata“6) et arctissime coadunati ingredi debemus in hanc pugnam spiritualem. Nullus sit discordiae locus, ne hostis malignus ullam invadendi atque perturbationem inferendi inveniat occasionem; nam „omne regnum divisum contra se desolabitur, et omnis civitas vel domus divisa contra se non stabit. Qui non est mecum, contra me est; et qui non congregat mecum, spargit.“ 7) Iam veteris testamenti historia docet nos, tristes oxo-riri casus, si milites Dei disciplinam neglexerint. „In die illa“, ut narrat auctor I. lib. Mach.“), „ceciderunt sacerdotes in bello, dum volunt fortiter facere, dum sine consilio exeunt in praelium. Ipsi autem non erant de semine virorum illorum, per quos salus facta est in Israel.“
Quomodo autem stabit in pugna sacerdos Novae Legis, sacerdos secundum ordinem Melchisedech, qui totus coelestis, totus spiritualis, totus rebus divinis deditus, verus homo Dei esse debet, dicente S. Paulo: „Sine patre, sine matre, sine genealogia, neque initium dierum neque finem vitae habens, assimilatus autem Filio Dei“ °) ? Carnem et sanguinem a parentibus ducens et in medio cujusdam nationis collocatus, non est, cur sacerdos eisdem naturali quodam affectu non adhaereat, attamen sacris ordinibus in aliam, supernatu-ralem, Jesu Christi familiam est evectus et populo ad-scriptus, qui absque ullo gentis aut linguae discrimine
*) Epist. Encycl. d. 15. Aug. 1832; — ’) Luc. 22, 32; —
*) Ephes. 6, 12. — 4) loan. 16, 33; —	‘) Matth. 10, 34; —
6) Cant. 6, 3. — 7) Matth. 12, 25. 30; — •) 5, 67. 62; — *) Hebr.
7, 3.
usque ad fines terrae pertingit. Dei autem populo mancipati nos non amplius nostri, sed Ecclesiae sumus, a qua una cum ministerio et munere dignitatem quoque ac honorem accepimus. Illi ergo serviamus et omni fervore promovere nitamur, quae ad hujusce s. Matris nostrae utilitatem et exaltationem conducunt ut singuli cum S. Apostolo profiteri possimus: „Omnibus omnia factus sum, ut omnes facerem salvos. Omnia autem facio propter Evangelium, ut particeps ejus efficiar.“ ')
Sed in his non licet acquiescere. Quodsi enim inquirimus causas malorum, quae in praesenti adeo deploramus, non solum in alios, sed et in nosmetipsos oculos conjicere oportet. Qui enim factum est, ut disciplina sit dissoluta, fides deficiat pietasque languescat? Num forsan in Domini sanctuario nil fuerimus nisi nubes obscura, quae non dedit aquam et Ecclesiam obscuravit ?
Venerabiles fratres! Quia mundus nos odit, pessimam quoque suspicionem in nos confert, praesertim hisce temporibus. Nostrum itaque est, acriori studio contendere, ut satisfaciamus monito Apostoli: „Nemini dantes ullam offensionem, ut non vituperetur ministe rium nostrum.“ 2) Vix est, quod ad defendendam veritatem auctoritatemque calumniatoribus nostris obmovere poterimus, efficacius. Vita nostra zeli nostri vera est imago Propterea o homo Dei, ne sis homo mundi, deditus terrenis cupiditatibus, nec servus libidinum atque errorum! Vocatus in ministerium Dei ad salvandas animas, ne te implica sine causa urgenti negotiis mere saecularibus.s) Vas spirituale cum sis portans thesauros Ecclesiae, cave ne quid sordidi illos contaminet, neve vasa Dei in usum perversum convertantur. Sequere Apostolum admonentem: „Omnia autem facite sine murmurationibus et haesitationibus, ut sitis sine querela et simplices filii Dei, sine reprehensione in medio nationis pravae et perversae, inter quos lucetis sicut luminaria in mundo.“ ‘) Quo in aitiore loco Deus te posuit, quo propius te attraxit ad se: eo magis ejus similitudinem assequi stude; nam haec est voluntas Salvatoris nostri: „Estote vos perfecti, sicut et pater vester coelestis perfectus est," 5) hoc est monitum Apostoli: „Exemplum esto fidelium in verbo, in conversatione, in charitate, in fide, in castitate." ") Quod Synodus quoque Tridentina clericis inculcat dicens: Quum enim a rebus saeculi in altiorem sublati locum conspiciantur, in eos, tanquam in speculum reliqui oculos conjiciunt ex eisque sumunt, quod imitentur. Quapropter sic decet omnino clericos, in sortem Domini vocatos, vitam mo-resque suos omnes componere, ut habitu, gestu, incessu, sermone aliisque omnibus rebus nil nisi grave, moderatum ac religione plenum prae se ferant; levia etiam
*) I. Cor. 9, 22. 23; - ’) II. Cor. 6, 3; — *) II. Tim. 2, 4.
—	4) Phil. 2, 14. 15; — ‘) Matth. 5, 48; — ‘j I. Tim. 4, 12.
delicta, quae in ipsis maxima essent, effugiant, ut eorum actiones cunctis afferant venerationem.“ ') Hortamur itaque vos, Dei ministros, ut vitae clericalis honestatem quam religiosissime custodientes non solum peccatum, sed speciem quoque peccati fugiatis.
Quum diuturna experientia compertum sit, ad vitam sacerdotalem sanctificandam magnopere exercitia spiritualia conducere, monemus vos, venerabiles fratres, ut sedulo eisdem vacetis, quibus, uti Clemens PP. XI. nos edocet, „ecclesiasticus spiritus reparatur, mentis acies ad divinarum rerum contemplationem extollitur, recte sancteque vivendi norma vel instituitur vel confirmatur.“ 2)
Quo majora autem pericula saluti animarum imminent, eo magis crescat oportet zelus noster eas tuendi et salvandi. Diabolus circuit cum millibus sociorum, zizania seminans infidelitatis et peccati in agro Domini; numquid patientur ministri Salvatoris hanc segetem perniciosam crescere Deique triticum supprimi? Lupi rapaces ovile Dei invadunt; nonne pastores, in ejus custodiam constituti, eos arcere contendent? Oves ad abyssum approperant; nonne pastores eas sequentur, ut periclitantes revocent et salvent? Sunt quoque, qui, ut verbis prophetae utamur, „visionem cordis sui loquuntur, non de ore Domini“3); numquid sacerdotes applaudent eis ? *)
Rogamus itaque vos cum gentium Apostolo: „Corripite inquietos, consolamini pusillanimes, suscipite infirmos, patientes estote ad omnes“.5)
Studeamus, venerabiles fratres, sacra muneris nostri officia adeo pie et ferventer exsequi, ut mentes tepidae et frigidae ad coelestia convertantur et sancta consilia et proposita in eis excitentur. Panem verbi divini esurientibus tam sedulo praeparemus et frangamus, ut ejus suavitas eos alliciat, et ad recipiendum pronos attentosque faciat. Oves nobis concreditas ita regere et moderari nitamur, ut duritiem cordium animorumque asperitatem patientia, religionis contemptum zelo, aversionem a fide devotione superemus, Spiritu Sancto venturum Salvatorem delineante verbis: „Calamum quassatum non conteret et linum fumigans non exstinguet.“ “) Studeamus, uti Beatissimus Pater, gloriosissime regnans et temporum nostrorum indigentias perspiciens, monet ’), „omnigeno armorum genere e scientiis deprompto“ parati semper esse „ad satisfactionem omni poscenti rationem de ea, quae in nobis est, spe;“ 8) „et exhortari in doctrina sana, et eos, qui contradicunt arguere.“ *)
Aliam adhuc rem, quam temporis nostri indoles quam maxime exigit, silentio praeterire non possumus,
') Sess. XXII. de Reform c. 1; — *) Lit. Apost. d. 1. Febr. 1710; — *) Jerem. 23, 16; — 4) Ibid. 5, 31; — 5) I. Thess. 5, 14.
—	‘) Is. 42, 3; — ’) Epist ad Epp. Peruv. d. 1. Mai. 1894, — ') I. Petr. 3, 15; - •) Tit. 1, 9.
1«
ut videlicet adversus eos, qui ad perversas opiniones serendas moresque labefactandos diariis et ephemeridibus abutuntur, adsint quoque homines scientia ac virtute praediti, qui eadem via animos torpore languentes excitent fideique nostrae veritatem strenue tueantur. Quae tamen emolumenta, monente Sanctissimo Domino nostro Leone PP. XIII. nonnisi tunc „evenient, si ejusmodi scriptores officia accuraverint eorum propria qui pro causa optima dimicant. Scilicet ... ut, comite moderatione, prudentia, charitate, veri rectique principia tutentur firmiter, Ecclesiae jura sanctissima adserant, Sedis Apostolicae majestatem illustrent, eorum, qui rem-publicam gerunt, auctoritatem vereantur: in quibus tamen officiis, Episcoporum, ut aequum est, adamare ductum, consilia sequi meminerint.“ ')
Ea quoque imprimis cleri saecularis in praesenti est conditio, ut etiam in publicum prodire debeat, et ubicunque de veri et justi principiis agitur, pronus et paratus sit ad ea defendenda. Quare non tantum in cultu divino celebrando et in sacramentorum admini-stratione sit fervidus, sed in iis quoque rebus, quae ad bonum commune spectant, populo dux sit eumque cura et opere adjuvet. „Qua enim mente“, docet S. Grego-rius; „is, qui proximis profuturus enitesceret, utilitati ceterorum secretum praeponit suum; quando ipse summi Patris unigenitus, ut multis prodesset, de sinu Patris egressus est ad publicum nostrum.“J) Congregate igitur, venerabiles fratres, fideles curae vestrae concreditos eosque unite, ut eos efficacius tueri possitis a periculis, quae imminent eorum saluti tam aeternae quam temporali. Fovete pietatis ac caritatis Christianae societates pro diversis conditionibus et necessitatibns erectas, unde in omnes ubera commoda redundent. Attamen sedulo arcete et cavete, quidquid rixas commovere pacemque turbare possit.
Epist. ad Epp. Peruv. d. 1. Mai. 1894; — ’) Past.
P. 1., c. 5;
Datum Viennae, mense Novembri
Antonius Joseph Cardinalis Gruscha, Archiepi-scopus Viennen.
Georgius Cardinalis Kopp, Episcopus Vratislavien.
Jacobus Cardinalis Missia, Archiepiscopus Gori tien.
Leo Cardinalis de Skrbensky, Archiepiscopus Prägen.
Joannes Cardinalis Puzyna, Episcopus Cracovien.
Joannes, Archiepiscopus Salisburgen.
Theodorus, Archiepiscopus Olomucen.
Andreas, Archiepiscopus Leopolien. Ruthenorum.
Multa magnaque revera hac nostra aetate a clero pertractanda sunt negotia; in omnibus autem maximam curam et cautelam adhibere opus est, ut a recto tramite numquam devietur aptisque semper mediis Ecclesiae populique Christiani prosperitati consulatur. Nefandum vero scelus perpetrant, qui Ecclesiam, quae est regnum Dei et corpus Christi, scindere conantur, eous-que gentium indoli indulgentes, ut ecclesiis nationalibus originem dare haud vereantur. Sed Christus nullo pacto, neque in se neque in mystico suo corpore, divisus est, omnem detestatus scissionem, dum Patrem enixis rogavit precibus: „Et pro eis rogo, qui credituri sunt . . in me, ut omnes unum sint, sicut tu Pater in me et ego in te, ut et ipsi in nobis unum sint.“ ’)
Si unquam, sane nostris temporibus cum Domino dicere licet: „Venit princeps mundi hujus.“ 0 vos felices, si singuli vestrum cum Christo addere potestis: „In me non habet quidquam!“1) Quapropter sequimini doctrinam et praecepta s. Matris Ecclesiae in omnibus, quaecunque agitis et tractatis. Tuemini, quantum in vobis, fundamentum auctoritatis! Ecclesia enim nunquam desiit, obsequium ex conscientia praedicare et tumultus seditionesque detestari. Id et vestrum est, qui vocati et constituti estis, obsistere iis, qui res publicas perturbare atque subvertere anhelant.
Deus avertat, ut Satana incessanter circumeunte et Christi discipulos sicut triticum cribrante3) animum despondeamus. Nunc autem elevatis ad coelum oculis et manibus oremus fraterna conjuncti caritate Patrem misericordiae: „Deus virtutum convertere! Respice de coelo et vide et visita istam“ dilectissimae patriae nostrae „vineam et perfice eam, quam plantavit dextera tua!“4)
‘) Joan. 17, 20. 21; — ’) Joan. 14, 30; — *) Luc. 22, 31;
-	4) Ps. 79, 15. 16.
1901.
Joseph, Archiepiscopus Leopolien. Latinorum. Matthaeus, Archiepiscopus Jadren.
Emmanuel Joannes, Episcopus Litomericen. Franciscus Sal., Episcopus Brunen.
Simon, Episcopus Brixin.
Joannes Bapt, Episcopus Parentin. et Polen. Martinus Joseph, Episcopus Budvicen. Eugenius Carolus, Episcopus Tridentin.
Joseph, Episcopus Gurcen.
Franciscus Maria, Episcopus Lincien.
Michael, Episcopus Lavantin.
Philippus, Episcopus Spalaten et Macarscen.
Colomannus, Episcopus Tricalen., apostolicus Vicarius castrensis.
Joseph Gregorius, Episcopus Ragusin.
Eduardus Joannes Nep., Episcopus Reginae-Hradecen.
Leopoldus, Episcopus Seccovien.
Franciscus, Episcopus Catharen.
Joannes Bapt., Episcopus S. Hippolyti.
Matthaeus, Episcopus Sebenicen.
Constantinus, Episcopus Premislien., Sanachien. et Samborien. Ruthenorum.
Antonius, Episcopus Veglen.
Antonius Bonaventura, Episcopus Labacen.
Joseph Sebastianus, Episcopus Premislien. Latinorum.
Leo, Episcopus Tarnovien.
Basilius Faciewics, Vicarius capitularis Stani-slaopolitan. Ruthenorum.
Jacobus Moszoro, Vicarius capitularis Leopolien Armenorum.
Jacobus Novak, Vicarius capitularis Pharen.
Franciscus Petronio, Vicarius capitularis Ter gestin. et Justinopolitan.
3.
Anton Bonaventura,
po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom svoje škofije mir, srečo in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu.
Za letošnji postni čas in za. celo leto bi Vam, predragi v Kristusu, rad dal v premišljevanje nekoliko resnic o kraljestvu Božjega Srca Jezusovega.
I.
Sploh po svetu, pa tudi med nami Slovenci se bije ljut boj med dvojnim kraljestvom. Božja previdnost uravnava vse tako, da bi nad nami vsemi zavladal edini Gospod naš Jezus Kristus; peklo pa temu nasprotuje, raz-širjevanje kraljestva Jezusovega zavira, in si prizadeva vse ljudi potegniti na stran Bogu upornih angelov. Geslo podložnikov Jezusovih je zatrjevanje sv. apostola Pavla v I. listu do Korinčanov:1) „On, namreč Gospod Jezus, mora nad nami vladati!“ Geslo sovražnikov tega božanskega kralja je pa klic zaslepljenih Judov,
') I. Cor. 15, 25.: „Oportet illum regnare.“
Ko je cerkev v prvih časih zdihovala pod jarmom rimskih cesarjev, se je prikazal mladostnemu cesarju križ v višavi kot znamenje skorajšnje velike zmage. Danes se prikazuje našim očem drugo srečo oznanjujoče Božje znamenje: presveto Jezusovo Srce s križem, blesteče med plameni v najsvetlejšem žaru.
To znamenje bodi vse naše upanje, od njega prosimo in pričakujmo rešenja. Litt. Encycl. Leonis Pp. XIII. de XXV. Maii 1899.
ki so Gospoda Jezusa zavrgli:1) „Nočemo, da On nad nami vlada!“
Konečno zmaga prav gotovo vojska našega Gospoda Jezusa Kristusa; saj je On svojim podložnikom tako zatrdil, rekoč:2) „Zaupajte, jaz sem svet premagal!“ Vendar, dokler borba še traja, zdi se včasih, da vojska za Gospoda Jezusa omaguje, da bo skoraj popolnoma premagana, že se čuje zmagoslavni krik njegovih nasprotnikov. Toda v najnevarnejšem času poseže Božja previdnost vmes, in podeli zmago zastavi onega, ki se imenuje: „Kralj kraljev, Gospod gospodov.“
II.
Poznani so vam strahoviti boji v prvih treh stoletjih. Poganstvo je zbralo vso moč,
‘) Luc. 19, 14 : „Nolumus hunc regnare super nos.“
’) Joan. 16, 33.: „Confidite, ego vici mundum.“
da uniči krščansko vero, da zatare kraljestvo Jezusovo. Ko je bila v početku četrtega stoletja nevarnost največja, pošlje Bog cesarja Konstantina, kateri še ni bil katoličan, ali je katoliško vero visoko cenil. Cesarju Maksen-ciju, nasilnemu preganjevavcu katoliške vere, napove vojsko. S peščico vojakov udari iz Galije naravnost pred Rim. Tu ga čaka Ma-ksencij z veliko večo armado. V obeh taborih se je čutilo, da bo bitka odločilna za eno in drugo stran, odločilna za poganstvo in za krščanstvo. Posebno za cesarja Konstantina, torej za krščanstvo je bila nevarnost prevelika, ker je z majhno četo stal v sredi sovražne zemlje; toda on zaupa na pomoč od zgoraj.
In glej, 27. oktobra 312 se pokaže Konstantinu in vsej njegovi vojski svetel križ na nebu z napisom: „V tem znamenju boš zmagal.“ Konstantin osupne in premišljuje, kaj bi to pomenilo. Po noči pa se mu prikaže Gospod Jezus sam in mu naroči, naj znamenje svetega križa napravi na zastavo, katero bo uporabil v odločilni bitki. Cesar uboga, on da napraviti več zastav z znamenjem sv. križa, isto znamenje zaukaže načrtati na ščite vojakov, on sam si ga naredi na ščit in na čelado. Ko je vse gotovo, udari na močnega sovražnika in ga popolnoma potolče; Maksencij sam utone v reki Tiberi. Rimljani hočejo zmagovavcu postaviti trajen spomenik; on zaukaže, naj se predstavi z velikim križem v roki in na podnožje kipa naj se zapišejo besede: „Po tem zveličavnem znamenju sem vaše mesto oslobo-dil od jarma nasilstva, ter sem narod in senat povzdignil na stari sijaj.“
Križ je torej zmagal in sveti križ je bil od tedaj do 17. stoletja zastava kraljestva Božjega, pod to zveličavno zastavo so se zvesti vojaki Gospodovi vojskovali proti napadom Njegovih sovražnikov.
Sv. križ se je od tega časa posebno častil. Cesar Konstantin je prepovedal porabljevati ga za smrtno kazen. Cerkev je pa češčenje sv. križa uredila. Vse se je delalo v imenu sv. križa, verniki so ga nosili na svojih prsih,
vsako delo so začeli in vsako nehali z znakom sv. križa. Družine so sv. križ postavljale na častno mesto, videl se je nad javnimi hišami; bandera vseh narodov je kinčal sv. križ, in v verskih vojskah je bil sveti križ vernim vojakom značilen znak, po katerem so se spoznavali. Vsa služba Božja se je nekako sukala okoli sv. križa; vpeljali so se prazniki sv. križa, na altarjih v cerkvi je sv. križ zavzemal prvo mesto.
In kake zmage je v teku stoletij slavil sv. križ, kot zastava kraljestva Božjega na zemlji! Te zmage obsegajo vse pokrajine, vse narode, vse čase, in se bodo končale z ono popolno zmago koncem sveta, ko se bo pri zadnji sodbi sv. križ prikazal na oblakih neba. Med tem je sv. križ premagal svet: saj je on z ljudmi napolnil puščave; premagal je poželenje oči: poglej tisoče radovoljnih siromakov, ki so se proste volje odpovedali vsakemu imetku; premagal je poželenje mesa: saj se je v njegovi senci vzcvetelo sveto devištvo ne le v samostanih, ampak tudi med svetom, saj se je iz njega rodilo brezbroj svetnikov; premagal v apostolstvu, le glej blagovestnikov po vseh, tudi najbolj nevarnih in zapuščenih pokrajinah sveta; premagal je duše, ki so se posvetile pomoči dušnih in telesnih siromakov.
Tako je bila zastava svetega križa, kot zastava kraljestva Božjega na zemlji, zmago-nosna proti peklu, proti svetu, proti grehu; da, sv. križ je premagal premagovavce sveta: ali ni sveti križ podjarmil narodov, besnečih nad razvalinami rimskega cesarstva, da so se vsi Njemu klanjali in pod Njegovim varstvom postali olikani evropejski narodi?
Satan ni miroval. Večkrat je poskušal odstraniti sv. križ. V sedmem stoletju je vzbudil borivce zoper svete podobe, katere so povsod preganjali, uničevali, požigali. Poskus se ni posrečil. Pač je bil večega uspeha poskus v 16. stoletju po luteranih. Še katoličani so se začeli sv. križa sramovati; zginil je z zastav krščanskih narodov; družine in posa-
mezniki se niso več upali pokazati ga javno; odstranili so ga iz javnih poslopij, le na cerkvah je še ostal.
Kaj bo sedaj storil naš Odrešenik? Ali bo nehvaležnike kaznoval? Ne, le postopanje spremeni. V svoji neskončni dobroti jim odkrije Svoje Srce in vso Njegovo ljubezen, katera naj bi narode vnela in jih pridobila zanj.
III.
Naš Gospod Jezus je Svoje ljubeznipolno Srce odkril blaženi Margareti Alocoque v drugi polovici 17. stoletja. Vendar pa ta pobožnost ni prišla nepričakovano Iz malega početka seje polagoma razvijala. Res iz prvih časov imamo za njo malo izpričevanj. V srednjem veku se pa častivci presv. Srca Jezusovega vedno bolj množe. Prav posebno sta je častili sv. Gertruda in sv. Mehtilda: oh koliko prisrčnih molitev v čast preljubeznivega Srca Jezusovega prihaja od njih. Čudila se je sveta Gertruda, da nam sv. Janez evangelist, ki je pri zadnji večerji na prsih Jezusovih slonel, ni več povedal o skrivnostih presvetega Srca Njegovega. Popraša ga za razlog. Sv. Janez ji v prikazni odgovori: „Imel sem nalog razvijajoči se cerkvi spregovoriti o večni Besedi Očeta; razkritje pa sladkosti udarcev Srca Zve-ličarjevega je prihranjeno za najnovejše čase, da se to presveto Srce bolje spozna in da se mlačni svet ogreje in vzplamti v žaru nebeške ljubezni.“
Kolikor bolj se približuje 17. stoletje, toliko več častivcev preljubeznivega Srca Jezusovega se oglaša, toliko globokeje se spoznava to češčenje. V početku 17. veka opazimo posebno dva moža, ki sta presveto Srce Jezusovo dokaj bistro spoznala in goreče častila. To je blaženi Janez Endes in pa cerkveni učenik sv. Frančišek Šaleški, ki je prav posebno pripravljal pot občemu in javnemu češčenju tega božjega Srca. On je ustanovil red od Obiskovanja Marijinega, dal mu je kot grb znak presvetega Srca Jezusovega in je redovnice zavezal to presveto Srce posebno častiti, ter posnemati Njegovo krotkost in
ponižnost. Vendar je bilo to češčenje bolj zasebno, v zasebnih molitvah, v zasebnem premišljevanju; tudi se svetovni pomen te pobožnosti in bistvo njeno še ni spoznalo.
IV.
Tako je bilo za pobožnost presv. Srca Jezusovega vse pripravljeno; izbrati se mora le še pripravna oseba, da namene našega Gospoda izpelje in kraljestvo Jezusovo privede k zmagi pod zastavo presv. Srca Jezusovega. Odbral si je Bog kakor po navadi tudi sedaj v dosego Svojih namenov to, kar je slabo in neznatno, da je toliko bolj očitna Njegova vsemogočnost. Odbral si je Margareto Alacoque, siromašno devico in redovnico v zgoraj omenjenem redu od Marijinega Obiskovanja.
Bilo je 1. 1673, ko se ji je Gospod Jezus začel razodevati in jo poučevati o namenih češčenja Svojega presvetega Srca. Odkril ji je Svoje Srce, v katero je bil vsajen križ in okoli katerega se je ovijal žareč plamen; poučil jo je, da je to novo znamenje, nova zastava zveličanja, katero ponuja svetu; kakor je do sedaj skozi 14 vekov vladal po križu, tako hoče od sedaj vladati po Svojem ljubečem Srcu z vanje vsajenim križem. Zahteval je za to novo zastavo ono isto češčenje, kakor se je do sedaj skazovalo sv. križu, ker pod to zastavo se bodo v zadnjih časih iz-vojskovale slične zmage, kakor nekdaj jpod zastavo sv. križa. Od blažene Margarete pa je zahteval, naj za to češčenje pridobi ves svet.
Plašljiva redovnica se prestraši in reče: „O Gospod, na koga se pa obračaš? na tako slabo stvar, na tako revno grešnico, da bi njena nevrednost mogla onemogočiti izpolnitev Tvojih namenov.“ „Ali ne veš“, ji odgovori Gospod „da si izberem slabe ter osramotim mogočne, da se pri malih in pri siromakih v duhu moja mogočnost najsijajnejše razodene?“ „Daj mi torej sredstvo,“ odvrne Margareta, „da dovršim, kar zahtevaš!“ Gospod ji reče: „Idi k mojemu služabniku,
o.	de la Colombiere, katerega sem ti poslal,
in povej mu v mojem imenu, naj vse mogoče stori, da to pobožnost upelje in moje Srce razveseli. Naj ne izgubi poguma radi težav, na katere bo naletel; pomisli naj, daje vsemogočen oni, ki v sebe ne zaupa, marveč vse zaupanje na me stavi.“
Margareta vse to o. de la Colombičre-u pove. Ta se poklicu Gospodovemu koj odzove in najpoprej samega sebe presv. Srcu nepreklicno posveti. Margareta in o. Colom-bičre sta si od tedaj z vso silo prizadevala kraljestvo Srca Jezusovega utemeljiti, učvrstiti in razširiti.
V.
V	tem prizadevanju sta oba počasi napredovala. Saj je naš Gospod sam Margareti povedal, da se bode kraljestvu Njegovega Srca silovito nasprotovalo. On pravi, da se bo satan raztogotil videč, da se mu bo po tem božjem Srcu mnogo duš iztrgalo iz rok in bo zato velik odpor pripravil. Toda težave ne smejo nikogar prestrašiti, saj so ravno težave in nasprotovanja najbolji dokaz, da ta stvar pride od Boga, ki se bo v kraljestvu presv. Srca Jezusovega neizrečeno poveličeval. O presrečni smo, ako delo raste, ter nas ponižujejo in zasramujejo: to so dobra znamenja, da je vse Gospodu drago in milo.
Vkljub besnemu nasprotovanju se bo pa kraljestvo Jezusovo vendarle utemeljilo. Rekel je namreč Gospod Margareti večkrat, naj se nič ne boji, saj je On ž njo in zavladal bo vkljub satanu in njegovim privržencem. „Da“, vzklikne blažena, „da, vladalo bo to božje Srce; ta gotovost mi srce veselja napolnjuje; toda sedaj moram delati in molče trpeti, kakor je tudi božje Srce Jezusovo delalo in molče trpelo iz ljubezni do nas!“
Mora pa kraljestvo Srca Jezusovega postati splošno, vladati hoče po vsem svetu, saj so mu vsi narodi dani v dediščino. Blažena je trdila, da hoče presv. Srce Jezusovo kraljestvo čiste svoje ljubezni utemeljiti v srcih vseh in kraljestvo satanovo v njih popolnoma porušiti.
Ivakošna sredstva bo pa to presveto Srce vpotrebljevalo? Blažena piše: „Prepričana sem,
da presv. Srce Zveličarjevo hoče Svoje kraljestvo utemeljiti z milino in ljubeznijo, ne pa z ostrostjo in prestrogo pravico .... To Srce bi moglo hipoma vse sovražnike na tla podreti, a noče, On bo že v pravem času vse izpeljal, saj milost Njegova deluje milo in sladkostno, akoravno odločno in uspešno.“
VI.
In res, koliko se je kraljestvu božjega Srca Jezusovega nasprotovalo. Blaženo Margareto so v samostanu preganjali, zasramovali, poniževali.
Tudi cerkvena oblast je po svoji navadi neizrečeno oprezno in modro postopala, ko so se ji začele pošiljati prošnje, naj pobožnost presvetega Srca Jezusovega odobri, dotični praznik in cerkvene molitve dovoli. — Razni papeži so dotične prošnje odbijali, — ker niso radi novega praznika upeljavali, ker se prikazanja Srca Jezusovega in govorjenja Jezusova Margareti še niso cerkveno preiskala, in ker se ni še točno poznala zveza med človeškim srcem in raznimi občutki. Še-le skoraj sto let pozneje, namreč leta 1765, je papež Klemen XIII. dovolil posebno mašo na čast presv. Srcu Jezusovemu in posebne duhovne cerkvene molitve, toda ne za vso cerkev, ampak samo za one cerkve, ki bi za to milost posebej prosile.
Sredi osemnajstega stoletja je bila pobožnost že močno razširjena in zdelo se je, da si bo kmalu osvojila vse dežele in vse narode. Toda začelo se je divje preganjanje te pobožnosti; krivoverci in tudi zaslepljeni katoličani sojo zaničevali, zasmehovali in s pomočjo držav zabranjevali. Očetje iz družbe Jezusove so jo ustmeno in pismeno zagovarjali in branili; ali kaj, ker se je red na pritisk raznih vlad razdružil, in se s tem obramba od strani jezuitov znatno zmanjšala.
Še-le potem, ko so bili očetje jezuitje zopet pripuščeni, posebno za papeža Pija IX., se je pobožnost iznova poživila in se je kraljestvo božjega Srca Jezusovega zopet razširjevalo. Na prošnjo francoskih škofov so Pij IX. 1. 1856 praznik presv. Srca za celo cerkev zapovedali;
1.	1864 so Margareto Alacoque blaženo proglasili, kar je pobožnost presv. Srca močno pospešilo; 1. 1875 pa, ob dvestoletnici glavnega razodenja Margareti danega, so Pij IX. dopustili, da so se posamezni ljudje temu svetemu Srcu posvetili.
Vse to je pospeševalo pobožnost presve-ega Srca, toda slovesno se pa vendar le zastava presv. Srca, kot nova značilna zastava Njegovega kraljestva, ni še razvila. L. 1878 so papež Leon XIII. sedli na stol svetega Petra. Negovali so sicer to pobožnost in so 1. 1889 praznik presvetega Srca povzdignili na praznik prvega reda; ali pri tem je ostalo do 1. 1899. Pač je bilo tudi v teh 22. letih vladanje papeža Leona slavno, saj so v svojih okrožnicah razdrli premnogo zmot našega časa, pokazali nam resnico in pot rešitve, navduševali nas za molitev, posebno za molitev sv. rožnega venca. Pri teh mnogostranskih opravilih se je dozdevalo, da tudi oni še ne bodo izrekli one besede, s katero bi razvili zastavo presv. Srca kot novo zastavo kraljestva božjega, okoli katere naj bi se zbirali in zbrali vsi, ki se hočejo rešiti.
VII.
Zgodilo se je pa to vendarle in sicer 25. maja 1899 v okrožnici1), katero so papež Leon XIII. poslali katoliškemu svetu, ko so po dolgi in nevarni bolezni zopet ozdraveli.
Da je to preimenitna okrožnica, se vidi že iz besedi sv. Očeta v začetku, ko pravijo; „Danes ... vpeljujemo in svetujemo prevzvi-šeno dejanje, od katerega pričakujemo ne brez vzroka izvrstne in sicer trajne plodove najprej za krščanstvo, potem za vso človeško družbo.“ Kmalu po teh besedah nadaljujejo: „Ze večkrat smo se potrudili, tako preskušeno pobožnost, kakor je češčenje presvetega Jezusovega Srca, vestno ohraniti in pojasniti po zgledu naših prednikov ... sedaj pa zremo v duhu še poseben način te pobožnosti, s katerim naj bi se pravzaprav spopolnilo in na vrhunec povzdignilo vse češčenje presv. Srca Jezusovega.“
') Škofijski list 1. 1899. str. 58. sq.
Kaj ne, vidi se, da sv. Oče nekaj novega, nekaj posebnega nameravajo. Zelč namreč in hočejo, da se posvetimo vsi božjemu Srcu Jezusa, našega kralja in vladarja. Da se to vse-obsežno češčenje in ta najvišja vdanost Jezusu Kristusu popolnoma spodobi, sveti Oče tudi dokažejo. Pišejo namreč:
„Ves človeški rod je v Kristusovi oblasti. Tisti namreč, ki je edinorojeni Sin Boga Očeta, ki ima isto bitnost ž njim, ki je „odsvit Njegove slave in podoba Njegovega bitja“1), mora imeti vse skupno z Očetom, torej tudi vrhovno oblast nad vsemi stvarmi. Zato pravi Sin božji sam o sebi po preroku: „Jaz pa sem od Njega kralj postavljen čez Sion, Njegovo sveto goro... Gospod mi je rekel: Moj Sin si Ti . . . zahtevaj in dal Ti bom narode v delež in pokrajine zemlje v Tvojo lastnino.“2) S tem spoznava, da je prejel od Očeta vso oblast, ne le nad vesoljno cerkvijo, kar pomeni gora Sion, ampak tudi nad vsem svetom, kakor daleč segajo njegove meje ...“
„Posebnega pomisleka vredno pa je to, kar je Jezus Kristus. . . sam s svojimi besedami rekel o svoji oblasti. Na vprašanje rimskega oblastnika: Tedaj si Ti kralj? je odgovoril takoj: Ti praviš, da sem jaz kralj.8) — Velikost te moči in neskončnost Njegovega kraljestva potrjujejo besede, katere je govoril apostolom: Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.4) Če ima Kristus vso oblast, sledi nujno, da je Njegovo vladarstvo najvišje, neodvisno, nobeni tuji volji podvrženo, vladarstvo, kateremu ni nič enakega ali podobnega .... podložna mu morata biti nebo in zemlja.“
„Toda ... Kristus ne vlada le s prirojeno pravico, kot edinorojeni Sin božji, ampak tudi pridobil si je to pravico. „Otel nas je namreč oblasti teme"5) in je „dal sam sebe odkupnino za vse“6). Torej so postali Njegovo v „last pridobljeno ljudstvo“7) ne le katoličani in vsi, ki so veljavno krščeni, ampak vsi ljudje in vsak posamezen človek.“
') Hebr 1, 3. — ") Ps. 2. — *) Jan. 18, 37. — ") Mat. 28, 18.
-	5) Kol. 1, 13. - «) I. Tim. 2, 6. - ’) I. Pet. 2, 9.
Tako sveti Oče o kraljevi oblasti in neomejenem lastništvu Gospoda Jezusa nad nami. To lastništvo in to oblast moramo pa mi priznati, priznati skupno in javno. Posvetimo se, pravijo sv. Oče, presvetemu Srcu Jezusovemu, ker s tem ravno priznamo in sprejmemo Njegovo neomejeno gospodstvo nad nami.
Mi smo sv. Očeta ubogali, in še se spominjate, kako slovesno smo se leta 1900 posvetili božjemu Srcu Jezusovemu in s tem očitno pred nebom in zemljo spoznali, da je Jezus Kristus naš vrhovni Gospod in kralj. Vsako prvo nedeljo v mesecu pa to posvetbo ponavljamo in s tem sebe v kraljestvu Jezusovem utrjujemo.
In kakošna je zastava tega kraljestva, okoli katere se zbiramo, na katero prisegamo? Čujte sv. Očeta, ki govorč:
„Ko je cerkev v prvih časih zdihovala pod jarmom poganskih cesarjev, se je mlademu cesarju Konstantinu prikazal križ v višavi kot znamenje in močno poroštvo skorajšnje velike zmage. Danes pa se prikazuje našim očem drugo božje znamenje: presveto Srce Jezusovo s križem, blesteče med plameni v najsvetlejšem žaru. To znamenje bodi vse naše upanje, od Njega prosimo in pričakujmo rešenja.“
To so preznamenite besede, katere živo spominjajo na dejanje papeža Melhiada, ki je
1.	312 razvil sveti križ kot zastavo kraljestva Jezusovega. Sveti oče Leon XIII., omenivši sveti križ kot znamenje zmage, slovesno priznajo in razglase, da imamo sedaj novo znamenje zveličanja in vsega upanja, namreč presveto, ognja ljubezni žareče Srce Jezusovo. Pod to novo zastavo kraljestva Jezusovega se bodo bili zadnji boji, se bodo izvojskovale zadnje slavne zmage cerkve Jezusove nad peklom. „Da, vladalo bo božje Srce Jezusovo“, je rada zatrjevala blažena Margareta, „vladalo bo, tako mi je On sam rekel; o to me napolnjuje s prisrčno radostjo, satan pa bo osramočen in premagan!“
Zberimo se torej pod zastavo presvetega Srca Jezusovega in ostanimo ji zvesti, kot pravi podložniki najvišjega našega kralja, Gospoda Jezusa Kristusa. Pa kako bomo svojo zvesto in popolno podložnost spričevali?
Cesarjem in kraljem smo podložni, ako spolnjujemo njihovo voljo v vsem, v čemer nam morejo po pravici zapovedovati. Torej bomo tudi Gospodu Jezusu popolno svojo pokorščino in podložnost dokazali s tem, če si resno prizadevamo uravnati vse svoje življenje po Njegovi sveti volji. Spolnjevati moramo zapovedi božje, zapovedi cerkvene in dolžnosti svojega stanu, ker tako hoče Jezus Kristus, naš Bog, naš Zveličar in naš kralj. To je neizmerno važno za našo časnost in za našo večnost. Poslušajte!
Mi vsak dan molimo, delamo in trpimo; v tem je vse naše življenje. Ako molimo, delamo in trpimo po volji božji, ker Bog hoče, onda smo njegovi služabniki, priznamo, da smo od Njega odvisni, da je On naš Gospod; in On je obljubil tako službo in podložnost poplačati v večnosti, akoravno smo vse to že kot stvar božja samo po sebi Bogu storiti dolžni.
Na altarju v tabernakeljnu pa imamo Gospoda našega Jezusa Kristusa, po katerem hoče Bog nad nami vladati; in edino ona dela naša sprejme Bog, ki so storjena in Njemu darovana po Gospodu Jezusu Kristusu. Saj more samo Gospod Jezus Kristus, ker ni le pravi človek v času rojen iz Marije Device, ampak je tudi pravi Bog od vekomaj rojen iz Bbga Očeta, Boga častiti, slaviti in mu podložnosti skazovati, kakor se Veličanstvu božjemu spodobi.
Ako hočemo torej Boga prav počastiti in Mu pristojno podložnost izkazati, moramo se združiti z Jezusom v presv. Rešnjem Telesu, združiti z Njegovim božjim Srcem, katero v presv. Rešnjem Telesu živi in Boga časti ne samo v Svojem, ampak v našem imenu, ako se ž njim združimo. Božje Srce Jezusovo
namreč v tabernakeljnu res živi, ni mrtvo, in živi edino zato, da pospešuje slavo božjo in naše zveličanje; nameni Njegovi so najbolj sveti, najbolj vzvišeni, najbolj po volji nebeškega Očeta, torej najbolj popolni, da, neskončno popolni in zaslužni, saj prihajajo iz božjega Srca.
Ravno tako neskončno popolna in zaslužna bo tudi naša molitev, naše delo in trpljenje, ako ga združimo z nameni božjega Srca Jezusovega na naših altarjih. In kako lahko se to zgodi! Reci samo: „O presveto Srce Jezusovo, svoje molitve, dela in trpljenja današnjega dneva darujem Tebi na tiste namene, katere imaš Ti na naših altarjih.“ Ako vsako jutro tako zdihnemo, dali smo vsem svojim delom največjo, da, neskončno notranjo vrednost, in vse naše življenje spričuje podložnost Jezusu kralju in se vrši pod zastavo Srca Jezusovega kot pod zastavo kraljestva božjega na zemlji.
Se bolj popolno in Srcu Jezusovemu še bolj dopadljivo bo pa naše darovanje in naša podložnost, ako se združimo z Devico Marijo, Materjo Jezusovo. Sami smo kaj slabi, vsak dan Srce Jezusovo žalimo, pa si komaj upamo k Njemu. O pridružimo se Devici Mariji, ki je tudi naša mati, pribežališče grešnikov, in po njenih rokah darujmo božjemu Srcu Jezusovemu v tabernakeljnu svoje molitve, dela in trpljenja. Iz rok prečiste Device in matere Marije pa bo Gospod Jezus Kristus vse to kaj rad sprejel. Recimo torej vsako jutro pri jutranji molitvi: „O presveto Srce Jezusovo, po rokah prečiste Device Marije Ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dneva na vse tiste namene, katere imaš Ti na naših altarjih. “
Presveto Srce Jezusovo pa mnogi žalijo. Nekateri ga kar naravnost tajč, premnogi so do Njega v tabernakeljnu hladni in mrzli, in koliko jih je, ki ga žalijo s smrtnimi grehi! Poglejmo le nepokorščino v družinah, pijanstvo, pretepe in ponočevanje pri mnogih nesrečnih naših mladeničih, nečiste misli, želje, besede, in grehe marsikje pri naši mladini, večkratna
sovraštva in kletve med sosedi in raznimi stanovi, vedna zaničevanja in zasramovanja cerkve, duhovnikov, redovnikov in poštenih katoličanov, nevarno prizadevanje liberalnih ljudi po časnikih, shodih in gostilnah Vas odvrniti od cerkve, odvrniti od spoštovanja do od Boga Vam danih namestnikov, odvrniti od prejemanja svetih zakramentov, od poslušanja besede božje! Ali ni vse to upor proti Bogu in proti Gospodu in kralju Jezusu Kristusu? Ali se s temi silnimi grehi to presveto Srce iznova ne krona s trnjevo krono, iznova ne pribija na križ, iznova surovo ne prebode? In to morebiti tudi v naših hišah, v naši fari, v naši cerkvi! Oh, ali je to podložnost, izkazovana Bogu in Gospodu našemu Jezusu Kristusu? Ali je to hvaležnost, katero smo mu dolžni, ker se je za nas v hlevčeku rodil, je za nas trpel bičanje, trnjevo krono in najsramot-nejšo smrt na križu? Ali je to zvestoba pod zastavo božjega Srca Jezusovega, pod katero edino se moremo zveličati ? Kaj bo, ko pride v oblakih neba kot kralj večnosti sodit žive in mrtve!
Kaj ne, kako smo zaslepljeni! To kličem vsem stanovom, posebno pa vam, krščanskim mladeničem! Zakaj se sramujete Gospoda svojega Jezusa Kristusa? Zakaj ne marate priti k tabernakeljnu, k mizi Gospodovi? Zakaj se premnogi bojite stopiti pod zastavo prečiste Device Marije, da bi se pod to zastavo vojskovali zoper silovite strasti svojega srca? Zakaj mnogi ne zapustite nesramnih, Bogu zoprnih in za vas nečastnih razvad: pijančevanja, ponočevanja, nesramnega petja, surovega vpitja, vasovanja, zapeljevanja, pretepa s pestmi, koli, da, celo z noži. O moj Bog, kako sramotite sebe, svoje družine, svoje fare in vse svoje slovensko ljudstvo, katero zavoljo vas po svetu grdč, da je surovo in razdivjano, pokazujoč na pretepe in poboje med vami!
Mladeniči, poglejte vendar na svojega Boga, na svojega Jezusa, na svoje stariše, na svojo čast in srečo! Posebno vas, ki ste še mlajši, ki še niste pohujšani, ki ste še nedolžnega srca, prosim vas, nikar ne zahajajte v
slabe, nesramne, surove tovaršije starejših vaših drugov; odločite se od njih, pristopite pod zastavo Device Marije in po njej pod zastavo presvetega Srca Jezusovega, da odstranite vse one zastarane grdobije med mladeniči, pa živite lepo veselo, trezno, sramežljivo, krotko, pošteno, sebi v čast, pa tudi v čast vašim družinam, vaše fare in vsemu našemu slovenskemu ljudstvu!
O mladeniči, pri vsaki sveti maši se Vas posebno spominjam, in srce mi krvavi, ko čujem, kako so nekateri med Vami umazani in divji in nepoboljšljivi. Poslušajte moj glas, glas svojih duhovnih pastirjev in glas tužnih Vaših starišev!
Vsi pa, ki Gospoda Jezusa ljubimo, ki vsak dan iz srca molimo: „Pridi k nam Tvoje kraljestvo“, kaj hočemo storiti, gledajoč vso to nerazumljivo odpornost proti Bogu, proti Jezusu Kralju? Ali nas ne bo srce gnalo, da Mu mi po svojih močeh zadoščujemo za vsa razžaljenja, katera trpi, bivajoč med nami v »presv. Rešnjem Telesu? Da ga odškodujemo? Pa kako?
Udeležujte se mnogoštevilno pobožnosti do presv. Srca Jezusovega (vsacega prvega petka) vsake prve nedelje v mesecu, prihajajte radi vsake nedelje na skupno poklonstvo in češčenje Gospoda Jezusa v tabernakeljnu, ki je ječa ljubezni, pristopajte pogosto k mizi Gospodovi, posebno Marijini sinovi in Marijine hčerke, in varujte se vsacega greha! Pa tudi molitve, dela in trpljenja svoja darujte
presv. Srcu Jezusovemu v spravo za vsa omenjena in še druga strašna razžaljenja, katera mora gledati in trpeti, bivajoč v zakramentu ljubezni.
Zato zgoraj omenjeno molitev še spo-polnim in Vas prosim, da jo tako-le molite: „O presveto Srce Jezusovo, po rokah prečiste Device Marije Ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dneva, prvič v spravo za vsa razžaljenja, katera trpiš v sv. Rešnjem Telesu, in drugič na vse tiste namene, katere imaš Ti na naših altarjih.“
Prosim Vas, stariši, prosim Vas, mladeniči in dekleta, prosim Vas, otroci, pridodajte to molitev jutranji svoji molitvi, da vse svoje življenje posvetite, da vsemu svojemu življenju daste neizrekljivo veliko vrednost za celo večnost, da ž njo pripoznate nad seboj Jezusa, kralja; ž njo stopite vsaki dan pod zastavo presv. Srca Jezusovega kot zvesti podložniki kraljestva božjega na zemlji!
Ako to storite, spolnjujete svoj namen, zavoljo katerega ste ustvarjeni, namreč Vi Boga spoznavate, Vi ga ljubite in Vi mu služite. Da, služite mu ravno tako, kakor Bog in Zveličar Vaš sam želi, razodevši nam za naše sedanje hude čase Svoje ljubezni polno Srce, in kakor živeti so nas sv. Oče Leon XIII. v preimenitni Svoji okrožnici slovesno pozvali. Tako naj se zgodi!
Blagoslov vsemogočnega Boga Očeta in Sina in sv. Duha naj pride nad Vas in naj ostane zmiraj nad Vami. Amen.
V	Ljubljani v osmini praznika svetih treh Kraljev, 13. januarja 1902.
f Anton Bonaventura,
knezoškof.
4.
Postna postava
z m 1 j ix l> 1 j a n s lf o ško i‘i j o v letu 190 S.
Pooblaščen od svetega Očeta dne 8. julija 1899 morem za našo škofijo tudi za leto 1902 glede posta mnoge polajšave od splošne cerkvene postave dopustiti. Vsi verniki naj pazijo na sledeče določbe:
I. Dnevi strogega posta t. j. dnevi, o katerih se ne sme meso jesti in je dovoljeno samo enkrat se nasititi:
1. Pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna.
2. Petki v štiridesetdanskem postu in v adventu.
3. Srede, petki in sobote vkvaternih tednih.
4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkoštmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, brezmadežnega spočetja in pred Božičem.
II. Dnevi nekoliko polajšanega posta, t. j. v katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dovoljeno opoldne jesti meso:
1. Vsi ostali dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj.
2. Srede v adventu.
III.Dnevi same sdržnosti od mesa, t. j. dnevi, v katerih je dopuščeno večkrat se nasititi, ni pa dovoljeno meso jesti:
Vsi ostali petki celega leta.
IV. Na zgoraj (sub I. et III.) prepovedanih dnevih je vendar dovoljeno meso jesti:
1.	v vsej škofiji, kadar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik.
V	Ljubljeni 14. januarja 1902.
2. V onih krajih, kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ali pa je semenj.
3. nekaterim osebam in sicer:
vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po železnicah, popotniki, kadar morajo jesti v železniških gostilnah; vsi, ki so z družino in po-strežniki zavoljo zdravja v kopelih; vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi.
V. Vsaki dan je dovoljeno jedi zabeliti ne samo z maslom, ampak tudi z živalsko maščobo.
VI. Ob dnevih posta in ob nedeljah v štiridesetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso.
Kar se tiče večerje o dneh nekoliko polajšanega posta, prosim in želim, da se zvečer meso ne bi jedlo; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuščam nekoliko mesa tudi pri večerji vsem, razen duhovnikom svetnim in redovnim, bogoslovcem, alojznikom, redovnikom, redovnicam in vsem prebivalcem v njihovih zavodih.
Upam, da se Vas mnogo danih polajšav ne bo posluževalo; vse one pa, ki se jih bodo posluževali, opominjam, naj si pomanjkanje v postu nadomestč z drugimi dobrimi deli, n. pr. z molitvijo, ako izmolijo dotične dneve po petkrat „Oče naš“ in „Češčena si Marija“ na čast pet ran Jezusovih, ali pa z obilnejšo miloščino potrebnim siromakom.
f Anton Bonaventura,
knezoškof.
5.
ilSfŠ.a
mm,
Sl IT '1
l -J I?
IfeML
»V
uoit $otfes unb bes jtyojtofifd)eu §tupfc$ {fmabcit ^urltlufdjof uou <iaU)adj,
nllrn fljlaithigni fcitirt fliiitrfr Jrtrbnt, fjril unb Srgrn non unarem §mtt uiti) grilnnbc 3cfus (Cljrirtns!
23etrac£)tititg3gegeuftanb fiir bit' Ijeilige $aftenjeit uitb für ba§ gnitje $al)r möchte id) ©ud), geliebte int £errit, einige (Scbaufeit über baš lönig= lidje fReid) beš l)od)l)eiligcu ^perjenš Sefu uortegeu.
I.
Sit ber 2£elt, luic and) in ltitferer Diöet'fe fiitb jtuei 9tod)e im heftigen gegenfettigen Kampfe be= griffen, ©cntäjj ber göttlidjeu SBorfefyung iiitb i^rer Stnorbnnngeu foflte unfer £>err $efu§ ©Ijriftu8 unb fein 9ieid) pr alleinigen ^errfdjaft gelangen; bie f)ölle hingegen nnberftrebt ber ^perrfdjaft Sefu itub bemiit)t fid) ade 9ftettfd)eit itt ba$ iiager ber aufftnn= bifdjett unb itt einem beftäitbigeit 2Iufruf)re gegen ©ott fid) befiubeuben ©ugel ju uerleiteu. Die treuen 2(tt-fjäitger ßfyrifti t)abeit alš parole bie Ijerrlidjen SBorte bež Zeitigen ^auluš:1) „@r, nämlidj $cfu§ ©Ijriftuš, foff über uuž fjerrfdjeit!" ©eine ©egiter hingegen rufen mit beti oerblenbeten Sttbeit:2) „2Sir sollen nidjt, bafö biefer über unž tjerrfdje!"
Der Gšitbfieg bleibt gemifš auf ©eite ber treuen Stntjäuger ^efu, tuic er eš felbft anbeutete mit beit Söorteit:3) „Vertrauet, id) tjabe bic SMt übertmtu= beit!" Sebod) im Verlaufe be§ Kampfes fommt eš nor, baf§ ba§ £>eer Sfjrifti ju lüaitfeit fdjeint uttb
‘) I. Cor. 12, 25.: „Oportet illum regnare.“
’) Luc. 19, 14.: „Nolumus hunc regnare super nos.“ s) Joan. 16, 33.: „Confidite, ego vici mundum.“
9ttž bie ®irdje in ben iljrent Urfprunge natjen Qeiten unter bem Qodje ber ©aefareit (djmadjtete, crjdjieit einem jugenblidjen ßaifer ein ®reuj in ber §öf)e al§ SSorjeidjen unb 33ctt)irfei' beš alžbatb folgeitben Siegeš. — §eute Bietet fief) unjeren Stugen ein anberež gliicft)erl)eifienbe§ gottlidjež 3eicf)en: nämtirf) boš t)od)Ijeitige §erj Qefu, Bont trenje über» ragt, jn»i)cfjen glatnmen im IjeHftett ©tanje ftrafjlenb. Stuf bieješ finb alle Hoffnungen ju fejjen, »on iljm ift ber SJienfcfjen §eit ju erbitten unb ju ertoarten. — Litt. Encycl. de 25. Maii 1899.
in ©efal)r fontmt befiegt ju merben; affein jur regten geit bringt @ott feilte §ilfe unb üerfjilft junt ©iege beit ?(nt)ängeru beseitigen, toeldjer „Völlig ber Könige uttb £>errfd)er ber ^errfdjcnbeit" genannt tuirb.
II.
2£ofyl befauitt ift ©itd) ber ©ittfdjeibuuggfampf jtuifdjcu ©oiiftantin uttb 9Jfa£eittiu§ im $al)re 312. Souftantiu ftaub mit einem flehten £)eere mitten im feiitbtidjen £aube uor ben SOiauetit 5tom§. Sljm gegett= über ftaub äUapntiuS mit feinem geinattigen, ireit überlegenen £>eere. ®er ßaiitpf foff jiuifd)cu S^riftett=-tf)um uttb £)cibeitt()uiit entfc^eibeit. ßonftaittin, mit iljm ba» S()riftentl)itm fdjieit öerloren; nur ber 2lü= mastige fanit ttodj Ijclfeu.
Uitb in ber SDjat: ?tnt 17. Detober 312, am Vortage ber ©iitfd)eibititg§fd)(ad)t, erfd)ien ptötdic^ jur sD{ittag§jeit beut ßaifer Souftaittiit uttb feinem §eere eilt gläitjeitbeS ^rettj am ^immel mit ber Umfdjrift: ,rStt biefent ^eidjen luirft btt fiegen." ®er ^aifer erftauut. Sm ^raunte ber baraitf folgeitben 9?ad)t belehrt, täf^t er ein fd)önc§ ^eerbaituer mit bem Strenge ait ber ©pitje anfertigen, lafžt ba§ Streuj au feinen Špelin, an fein ©d)ilb itttb an bie ©djilber ber ©olbateit anbringen. 5(lšbaun gibt er ba§ 3dd)eit jur ©djlac^t. Dag feittblidjc £>eer tuirb oofffontmen ge= fd)lageit, ber ©egenfaifer felbft ertrinft in ben fluten be§ DiberS. Sltt beut ©taitbbilbe, ba§ ifint bie 9tömer
au§ ®anfbarfeit mibmeten, ließ er fidj mit einem grof3eit ß'renje in ber £mitb barfietteit unb unter bem= fetbeit folgettbe beufmiirbige ^nfd)rift anbriitgeit: „Surd) biefeg heilbringenbe 3eid)eit f)abe ic£) ©nere (Stabt Dom ^oefje ber graniten befreit unb l)abe beit ©enat fomoljl alg baS i^olf §ur a£ten £>errlicl)feit erhoben."
Sag ^reuj hat gefiegt. $oit nun an mar bis 5um 17. $ahrljunberte bag föreitj jenes Banner, um meldjeS ftef) bie (Streiter ©t)rifti paarten, jenes 93an= iter, baS a(S Seidjeu ber |)errfd)aft S^rifti, als Reichen feiite§ ©otteSreidjeS auf (Srbeu angefeijen mürbe. SDeS^ tjatb mürbe eS Ijod) uerehrt, unb biirfte pr SluSfüljrung ber j£obeSftrafe nid)t ntetjr gebraucht merbea. 'Sie ä'irdje orbuete feine Verehrung; itt ber ®ird)e unb p £anfe nafjm eS beit erfteit s$la^ ein.
Unter bem Söaitner beS ^rett^eS tjat im Saufe ber $eit ^ 9ietd) ©Ijrifti auf ©rbett großartige Siege errungen, ^errtidje Sriuntpbe gefeiert. Unter ber $at)ite beS ^retijeS breitete fiel) baS 3ieid) ©otteS burd) Slufitaljme unb (£iüilifation fo meler milbeit Böller immer meiter aus tutb erftarfte aud) innerlich burd) bett uolllommeiten Sieg über bie 2eibeiifd)aften beS ^erjenS, bemt int Schatten beS föreu^eSbannerS blühten frütjer uitgefanitte unb ungeahnte Xugenben auf: bie Siebe §ur freimütigen Sinn nt, pr jitttg= fräittidjen ßenfd)l)eit, pm tjelbeitmütEjigeu ©eljorfam, mobitrdj fo großartiges auf aßen ©ebieten ber ßunft unb SBiffenfdjaft geleiftet merben foiinte.
®ag 9ieid) beg S3öfen marb §urücCgebrängt; allein ber §öEenfürft rul)te iticl)t uitb ftrengte fidj an, bie glorreiche galjite beg Mreu§e§ meitit nid)t üoüfommeit p entfernen, bod) üerädjtlid) 31t machen, $m 7. $at)r= t)itnberte befdjmor er beit Bilberfturm herauf; Silber, namenttid) bie 1)1. ^reu^e, mürben entfernt, §erbrod)ett, üerbramtt. Sod) ben ©ubfieg trug Satan nicht batmu. (Siiteit größeren Gsrfolg erhielte er erft §ttr $eit beS SutertljuntS unb beS ’^anfeniSmuS. Sogar ®atl)olifen fiettgeit att fid) bež ÄreugeS p fd)änteit unb begannen baSfelbe 001t öffentlichen ©ebüubeit, noit Staiibarten, attg Käufern p entfernen; nur in ^irdjeit blieb eg uod) prücf.
2BaS mirb im 2lugefid)te einer foldjeu Uitbanf-barfeit, $eigf)eit unb Belohnung ber gefdjmä^te ©rlöfer tf)nn? ÜBirb er über bie Bölfer Die oerbiente
3üc6)tignug ergeben taffen? Stcf) nein! Söeil baS blutige ®reug bie Bölfer abfcf)redte, griff er 51t einem anberett Strittet, um bie Sftenfdjheit au fic£) t)eran§u§iet)eit unb tiont Berberbeit p bemaljreit: er offenbarte ber 9Dfenfd)= l)eit feine Siebe burd) Offenbarung feiltet liebeflam= Htenbeit unb aus Siebe letbenbeu tjeitigften |>er^en§.
III.
®iefe Offenbarung marb in ber peitett Hälfte beS i7. SahrhitnberteS ber feligen SDčargaretlja ?llacoque, einer Mofterfran aug bem Drben üoit ber öeimfuc^ung SLtfarteitö, 51t X£)eil.
^ebod) bie burd) bie fetige SOJargaret^a 3l(aeoque etupfüfyreitbe ^erj^efu Slitbadjt fam uid)t uitüor= bereitet; eigentlich ift fie fo alt, mie ba§ ©£)riften= t()unt: am ©aloarieitberge, mo ba§ göttliche ^erj ^efu mit einer Sanje bitrdiftoc^en morben ift, nimmt fie ifjreit Anfang. 3» otten Seiten gab e§ auierlefene Seelen, meldje mit it)reu Betrachtungen gerne in ber §ers=9efu SBuitbe üermeilteit. Sie Slnjatjt ber Verehrer unb 93eref)reriuueit itatjnt um fo rne^r §u, je uät)er ba§ fo entfd)eibenbe 17. ^ahrhuitbert !^eraurü(fte. äöie herrlich fittb bie^bejiiglid) bie Steußerungeu ber fyeU ligen 9}fechtilbi§ 1111b ©ertrubig, mie großartig bie§= bejitglidje SBemühuttgeu beg P. (£ube§ unb be§ he'^9en Srattj ü. @ale§! Settferer grüubete fogar eilten grauen^ Drben, tmit ber ^eiinfudjuitg ber feligften Jungfrau SDJaria genannt, bem bie §er^$efu Verehrung al§ befoitbere Aufgabe unb Uebung öorgefchriebett mürbe. @r ahnte nicht, moju ber liebe ^eilanb biefett Drben beftimmt; bemt burd) ein 9Jiietglieb, bie felige 9Jfar= garetha Sllaeoque, marb er put Služgangžpunft ber ^er^efu^Unbacht für bie ganje chriftlidje Seit.
@0 mar pr @infül)ruitg ber ^)er§=^efu-2Xnbac£)t alles üorbereitet. fehlte nur noch e'n Drgait, um bie 33ölfer in ein tiefereg SSerftänbitiS berfelbeit ein= juführen unb bie 21nbacht 511 einer allgemeinen, öffent= liehen 51t erheben. ®a, in biefent üöfomente griff ber ^eilaitb perföitlich ein unb mahlte, mie bie Söorfehung ©otteS eg immer gu thun pflegt, nicht einen heiligen $rans b.Saleg, itid)t einen heiligen Sßineenj tiott^aula, fonbern eine arme SHofterfrau, melier er beit melt= umfaffenben Auftrag gab, fie folle bie ^erj ^efu= 2litbad)t unb jmar im (Sinne feiner perfönlidjen 33e= lehrungeit in ber gangen Söelt einführen. ®ie einfache Mofterfrau erfchraf bariiber uitb äußerte ihre 33e=
beuten. 91tteiit bcr ^peitanb munterte fie auf ttttb oerfpradj it)r feine tpilfe.
gugleid) beutete er il)r au, bafž bcr Iperrfdjaft feinež liebeeutjünbeteu ^erjenž grofje £)iitberuiffe in beit 2Beg geftellt merben, bafž fie fiel) benuod) auž= breiten unb ade Völler umfaffeu merbc, ja, bafž biefe 91uöad)t alž ber lefjte Verfttd) jur Rettung ber oerblenbeteu 9Jienfd)l)eit gelten fode. Sie (Selige ging au bie Slrbeit in ber fefteften Ueber(^euguug, baž göttliche tper^ Sefu merbe jur £>errfdjaft gelangen, beim birect au» bem Vfuttbe bež ipeilattbež marb itjr biefe ^ufidjcrung 311 Sl)eil.
IV.
Sie Vorljerfagitug be§ £>eilattbež über bie £)iu= beritiffe foiuol)!, als audj über bcu Sriuntpl) bež £>er3=Sefu=Veid)ež gieug genau iit Erfüllung. 0 mie nie! Ijatte bie felige 9Jiargarctl)a oon ifjreit eigenen Vlitfdjmeftern 31t erbulbeit uitb mit mie oiel iöoSfjeit unb |>afž erhoben fid) gegen biefe 9lnbad)t bie oer= fdjiebeuartigfteit ©efedfdjafteit unb Vtenfchenclaffcn, beit ©leruž einiger Orte nid)t aužgefdjloffeu.
Srojj biefeS adfeitigeti ©turrnež tonnte ein ftetigeS 91užbreiteit bež |)er3^Sefu=Veid)ež conftatirt tuerbeu. Sm Safd'e I7i3 founte P. ©adifet, einer ber erfteit ttttb gemanbtefteit Vertljeibiger ber ^per3= Sefu = 91nbad)t, über 700 |>cr3=Sefu=Vruberfchafteit anf3äl)teu unb aus Urfitttben bie tueite Verbreitung ber £)er3=Sefu=91ubad)t in unb aujjer ©uropa m&y tueifett; er fotiittc 0011 Vittgefucheu er^ät)lett, meldje ber Völlig oon ©panien, fßfjilipp V., ber Völlig 001t ^Solett, bie Vifdjöfe uott SVarfcide, Tralau unb met)= rerc aus ©pauiett an beit Ijciligett ©tubl rid)tctcn um ©cmiil)ruitg bež Sfeftež ä11 Qüljreit bež Ipersettž Sefu.
3ur oodett ©ittfaltung beburfte biefe 2(ubad}t bie SBeil)e unb bett ©egen ber SÜcutter ader $ird)ett, bie Veftätigung Voittž. Vont ging, mie immer, fo attd) in biefer 9(ttgelegettheit feljr bebädjtig 31t SBerfe unb biž 3uut Sahre 1765 modte ež beit oielett, ja beinahe uugä^ligett Vitteu um ein eigenes geft ttttb Officium 31t ©tjren bež göttlid)eu £)er3eitž Sefu nidjt gemäljrett. Sežuitgeadjtet marcu bie Vitteu fomic ber Stuffdjub i()rer ©emäl)ruug für bie ettblidje Sörberuttg bež ©emüitfdjtcn tiidjt nur itidjt oerloren, foubcru im ©cgeittljeil feljr uü^Itcf) gemorbett. Settit mäfjrenb bie Ijierauf besüglidjcn Verhanbluitgctt baž SSefett ber
2lnbad)t unb ifjreit grofjen ©ittflufž auf baž religiöfe Sebett immer flarer barlegten, gab ber 91uffdjub Veit unb ©elegentjeit, bafž bie 51ubad)t unter bett 9lugett ber Äirdjc immer mehr im Volle VJur^el faffett fonitte.
Sm Snl)re 1765 mürbe namentlich auf ein fetjr gut motioiertež 9lttfudjen ber polnifdjen Vifdjöfe l)in in Vom für bie lper3=Sefu 9litbadjt eine eigene ÜDteffe unb Officium bemidigct, jebod) nur ben Vittftedern. Sabttrd) ift baž ^cifje Verlangen ber Verel)rer bež lper3euž Seftt in Srfüduug gegangen. Vom Ijat bie 91nbadjt in bie firdjlidje Siturgie anfgeuomiitett unb iit bem Secrete, fomie im Officium ttttb in ber UVeffe bie autfjentifdjc Veftimmuitg ber 9lnöad)t ab= gegeben. Von ba an mar bcr Veftaitb ber 91itbad)t gefid)crt; jet^t foitute fie il)re ©itabcitfüde entfalten ttttb ifjreit Sauf bttrd) bie fatl)olifd)e äöelt fortfefteit.
Sebod) ein neuer ©turnt edjob fid) gegen bic= felbe itad) 2luf{jebuttg bež Sefuitenorbenž; fie marb oon bett Saitfeitiften, 001t bett Vtännern bcr fratt3ö= fifdjett Vcoolntiou, oon bett Sofefiitifteu unb anberett ©eguerit attfS l)eftigftc befäntpft: adeitt attS allen biefen ©türmen gieitg fie fiegreidj l)eroor ttttb erreichte ilircu lpöl)epuult im Sat)re 1899.
V.
Vunädjft ift bttrd) bett ^eiligen Vater fJSiuž IX. im Sahre 1856 bcr Vcfel)! ertbeilt morben, bafž fortan in ber ga^cit Kirche adjätjrlid) ant $reitag ttad) ber Smohnleichnaiiižoctao baž £)er3~Sefu = Seft begangen merben fode, um bett ©laubigen neue 91m triebe 3ttr Siebe ttttb ©egettliebe bež oermitttbeteu Ipersettž bežjettigen 31t ocrleit)en, ber ttttž geliebt ttttb in feinemVluteoon unferenSünbengereiitiget l)at Sabttrd) marb bent SBunfdje unb 9(itftrage bež Iperrtt att bie felige Vcargaretba 9(laeoque ©ettiige getljait. Saž f^eft ttttb bie 91itbad)t 3unt fersen Sefu ift attS einer fJ3riüat=91nbad)t eilte öffentliche, eine fird)liche, eine adgemeine gemorbett 9ldeitt bett Ipöhepmtft erreichte bie lper3=Sefu=91ubacht crft unter beut gegeitmärtig regierettben ^iaptfte Seo XIII, meldjer gleich Vegintte feittež ffSontificatež int Sal)re 1878 baž |>er3'Sefu=Seft 31111t gefte erfter Slaffe erhoben hatte.
Sen entfcheibenbfteu ©d)ritt machte jeboch ©eine ^teiligleit erft bttrch bie ©itcpclica oont 25.9Jtai 18991),
*) ®ioece)Qn6Intt 1899, pag. 61 sqq.
rneldje er nad) ©ettefmtg aug einer feljr gefährlichen ®raitfl)eit erfaffen t)at.
©choit aug bcr ©iuleitung beg ©djreibcitg fanit bie Ijotje 23ebeutnng, meldje ber ^etüge 23ater felbft bemfefben bcigetegt, entnommen mcrbett. Kr fcfjreibt nämlich: „.'pente . . . üeranfaffeit mtb beftimmen 2öir eine kaltblütig tiont erhabenen Stjaracter, ooit melier 3Bir . . . nicht oljite ©runb nnsgejeidjnete «ttb jtoar bnuentbe ^riidjte ^itnäcfjft für bie Stjrifteuljeit, fobattit für bie gange ntenfd)üd)e ©efedfdjaft ermarteit. ©d)oit mehrmals mareit mir bemüht, bie fo erprobte $orm ber ©ottegüerehrmtg, bie im ©ultitg bež l)od)[)eiügeit ^erjeng Sefu befte^t, gemiffent)aft aufredjt 51t erhalten mtb immer rnefjr ittg £id)t jn fetten . . . nnn aber fdjtuebt uns eine noch nteljr in bie Stugeu fadenbe ^nlbignttg uor, bie gteic^fam bie s-8odeitbitng mtb oodfommeite Sluggeftattung aller ©örenbejeugungen fein fod, meldje man betit t)od)t)eitigeu ^ergcn Sefu ju ermeifett pflegt mtb SBir Ijegen bag Vertrauen, bafg biefetbe bent ©rtöjer Sefug ß[)riftn§ fe£)r genehm fein mcrbe."
9^ic£)t matjr, ber ^eilige $ater l)at etioag gait§ befoubereg oor: ttämlidj bie 2öeil)e ber ganjen 9Reufd)= tjeit an bag göttliche |)erj Sefu mtb bie ^roclamieruug ber £errfcf)aft Sefu in feinem üteidje unter bent !>erj=Sefu'23attner, bag att bie ©teile ber ®rettjeg= fat}tte treten fod. Siefeg 9tec£)t bež I)od)f)eiIigften ^)er§eit§ Sefu §ur oberften ttttb mtciitgefdjränften |>errfd)aft über bie gait^e sDfenfd)l)eit begrünbet bann ber Zeitige $ater in berfelbett (Sitctyclica. (Sr fdjreibt nämlich:
„tiefer umfaffenbfte mtb f)öc£)fte Gmueig oon £mlbigmtg mtb ©rgebung gebürt Sefu ©hrifto bitrch= aug, roeil er ber oberfte £>errfd)er unb £>err ift. ©eine £>errfd)aft erftredt fid) itid)t nur auf bie fatljolifdjeit SSötfer . . fottbern umfafgt and) alle, bie beg djrift= ticken ©taubeng entbehren, fo bafg mit ooder SSahr-heit bie ©efantmtheit beg SJJeufdjengefdjledjteg in bcr ©emalt ^efu Shrifti ift."
„Semt berjenige, meld)er ber ©iitgebortte beg 33aterg ift mtb biefetbe 2öefent)eit mit ihm hat ■ • ■> mufg adeg mit bent $ater gemeinfam haben, betmtad) auch bie £>errfd)aft über ade Singe. Sarmn fprid)t ber ©olju ©otteg fetbft oott fid) beim Propheten: ,,Sd) aber bin gefegt jurn ßoitige über ©iott, feinen heiligen Söerg . . . Ser £>err fprad) 511 mir: SJiein
©ohn bift Su . . . Verlange tton mir mtb id) mid Dir bie 23ölfer junt ©rbttjeil geben unb bie ©rcngeit ber @rbe alg Seinen Sefit}." ^ientit erflärt er oott ©ott ©etoalt empfangen 51t haben fomof)l über bk gange Kirche, bie unter bem S3erge ©iott ju Ocrfteheit ift, mie über ben übrigen (£rbfrei§, fomeit beffen ©rennen reichen. Stuf meldjer ©ritnblage aber biefe hödjfte ©emalt beruht, lehren §itr ©ettiige bie äöorte: „SJi'eitt ©ohn bift Sn." Senn eben baburch, bafg er beg Söttigg ©ohn ift, ift er ber (Srbe ber gefammtett ©eioalt.
„Sod) bag ift nicht adeg", fahrt ber hei^9e Skater fort. „(Shnftng herrfc^t nid)t nur oermöge angeborenen 9iecf)teg, foiiberit auch nat^ ermorbenem 9^ed)te. Semt er hat un§ „bcr ©emalt ber ^inftentig" entriffen mtb hat ,rfich fetbft a(g Söfegetb für ade bat)in gegeben". @3 fiub alfo fein „ermorbetteg 33ot!" gemorbett nicht allein bie ®atl)olifeu unb Slde, meldje bie djriftliche Saufe giftig empfangen haben, foitbent alle SJfenfdjen unb jeber einzelne SRenfch-"
Saburd) beioeigt ber ^eilige SSater bag 9?echt ber üodfontmeiteu ^öniggherrfchaft beg göttlichen ^perjeitg Sefu über ung unb über bag gattje sDfeufchen= gefchled)t. Sllgbaitn forbert mtb muntert er ttitg auf, biefe ^errfdjaft and) tl)atfäd)(ich anjuerfemten, bnreh einen äußeren 21 ct öffeittlid) 51t bejettgett. aBobttrcl) fod biefe Sliterfeumtng mtb ^ulbiguttg gefdjchen? Surch bie SBeihe an bag göttlid)e ^perj Sefu
©ehorfatn bem he^>neit 55ater haben mir im Sahre 18^^ bie 2Beihe an bag göttliche mtb !önig= lid)e ^)er^ Sefu auch uod^ogett mtb merbeit nicht ntübe, biefetbe monatlich ant erfteu 9J?onatfomttage ^u mieber= hotett.
Sttrd) biefe (Sttc^clica unb bitrd) uttfere feierliche 3Beil)e att bag £>er§ Sefu ift bag föniglidje 9?eich beg ^ergettg Seftt oott ber hö^ften irbifchett SOfajeftät öffeittlid) proclamirt mtb oott ung aden öffentlich att= erfamit morbett, mie eg uttfere erfte, heiligfte, höchfte Pflicht unb ©chulbigteit ift.
Unb bag Banner biefeg sJfeicl)eg, ber äußere Vlug= brud ber ^>errfc£)aft mtfereg himmtifchen Ä'önigeg, bag ^elb^eidjeu, um bag mir itng im Kampfe für uttfere
l)öd)ften ©itter fdjarett foden? Ser he^9e 35ater tjat eg genau angegeben. £>öret nur!
,r2(lg bie fö'irdjc, fo fd)reibt ber h^itige $ater, in ben ihrem Urfprunge nahen	unter	bem
3
Sod)e bcr ©aefareit fdjntadjtete, erfc^teit ciucnt jngenb= tidjeit $aifcr cin ßreuj in ber §öf)e atž Gorjeidjett uitb Gcmirfer bež atžbatb erfofgenbeii ©iegež. Heute bietet fidj unferen Slitgeit eiit auberež gtiidoerheifjenbež gotttidjež Geidjeit: ltamlicf) baž fjoc^tjeilige Hcrj Sefu, oont freute überragt, jmifdjeit Stammen int tjeHfteu ©tanje ftratjtenb. 91uf biefež finb alle Hoffnungen ju fefjeit, oou it)in ift bcr SDieitfdjeit ^>eit ju erbitten itub ju ermartcit."
Diež finb gar merftoiirbige unb bebeutfante Sporte, meldje lebettbig ait	jene errinuern,	mit
beiten im Satjre Sit; $apft	2Md)iabež baž	t)ci=
lige ßreuj atž Gauiter bež	DIcidjež ©fjrifti	ent=
faltet tjat. Der ^eilige Gater 2eo XIII. erinnert ait biefe Gegebenheit unb oerüinbet taut unb feiertidj, bafž fidj jejjt cin auberež gtiidoertjeifjenbež, gotttidjež 3eidjcn oor unferen Stugeit bargeboteit tjat, ein ltcitcž Geidjcit, auf metdjež atte Hoffnung gefegt, oou metdjem baž Heil alter 5tRenfd)eu enuartet loerbcu faittt unb mufž, mimtid) baž tjodjtjeitige Herj Sefu, unferež Herrn unb Stonigež. Unter biefent Ganitcr merbeit in beti te^teu Setttagen bie tehten ©djtadjteu jtoifdjeit bent fReidje ©tjrifti unb bent Geidje ©ataitž geliefert unb loerbeu mit einer gänjlidjeit fRiebertage bcr Hütte be= eitbiget loerbeu. Dcžtjatb rufen mir ntit ber feligeit 'IRargaretlja Sltacoque: „Daž göttlidje Herj Sefu loirb herrfdjeit, ber ©atan hingegen befdjäntt unb befiegt merben!"
VI.
Sotten mir nun itidjt and) redjt entfdjieben bent Dieidje ©ottež auf ©rben, bent Gcidje bež götttichen Herjeuž Sefu augehören? Uitž unter ©ein Gauiter fdjaareu unb in allen ©türmen bei bemfetben auž= harren? 9Bie fotteii unb föitneti mir biefe unfere 3ugetjörigfeit jttnt Gcidje Sefu ttjatfiidjtidj fuitb thun? Sür heute miti id) nur auf fotgenbe Uebitugen aufnterffant madjeit:
1.	Hrrlbigett mir redjt oft öcm götttidjen Herjen Sefu. D, ber Heitanb mit ©einem Herjeit ift ja nidjt ferne oon ititž: er ift ja pcrföittid) gegenmärtig int Dabernafet uttb oertangt fogar in unferem Herjeu ©einen Dtjron anfjufdjtageit. @o tommen mir recht oft junt Daberitafet, merfen mir uitž int tebeubigeit ©tauben oor bemfetben auf unfere $itiee itiebcr uitb beten mir beit bort gctjeimnižoott gegeumärtigeit ßöttig
unb Herrn an, beteiligen mir uitž ja gemifž ait ber ©ütjnanbadjt am erften ©oitntag jebeit Gtonatež uitb fontmeit mir ja ofterž junt Xifdje bež Herrn. Durdj biefe Hebungen bejeitgeit mir oor n*mmet unb ©rbe unfereu ©tauben an baž gröfjte alter ©eheintniffe unb unfere oottfommeue Uittermerfuug unter Die fitfje Herr= fdjaft bež göttlichen Her5en§ Scfit. D mie angenehm fiitb biefent fönigtidjeit Herjen atl bie Stnbetitngen, bie in uitfereit ^irdjeit eingeführt fiitb, mie angeitetjin nanteuttidj bie in Saibadj ftattfiubenben itäd)ttidjeit Slitbetungen bež Herrn, mobitrd) biefent jarttiebenbeit Herjen für bie fdjauerlidjeu in beit Sinfteritiffen ber fftad)t begangenen ©iiitbeit ©ühne geleiftet mirb, mie angenehm bie ©ütjiiuiig unb Abbitte jebeit erften f^reitag, refp. jebeit erften ©oitntag, mie angenehm bie au .fmufigteit immer mehr unb mehr juiteljmeitbeit tjeitigen ©omntuitioiieu ooit ©eite bcr grauen, lint> ttjeitmeife and) oou ©eite ber SRänuermett.
^Itleiit bie üitf3ereu Hulbigungeit fotten ttitc ein aitfridjtigež Reichen nuferer inneren Hingabe ait baž töuigtidje HcrJ Sefu fein. Uitfer Herr unb Äöitig oertangt gattj befoitberž unfer Herj, baž ift bie oott= fontmene Hingabe unferež Sitlcuž. Sie fönnten mir biefent Sittliche unferež göttlichen Štonigež, biefer hödjften ipftidjt nnfererfeitž nachfomnten?
©ott miti, bafž mir itjit täglich anbeten, bafž mir unfere ^flidjteit erfütten uitb bafž mir bie mit unferem Gerufe unb überhaupt mit nuferem £ebeit oerbuitbeueit Seibeit uitb Strenge gebutbig ertragen. £affet unž alfo beten, iit unferem Gerufe arbeiten unb unfere täglichen Sciben tragen, toeil ež fo ber tjeitigfte unb tjödjfte Sitte ©ottež, unferež Herrn unb ©rloferž ift.
Unfer Herr Sefuž ©hriftnž ift im attcrtjeitigfteu Mtaržfacrameute perföntidj gegenmärtig; ba hulbigt er atž Sftenfdj in feiuent unb in unferem 9fameit ber götttidjen 9Rajeftät. D mie ootltomnten merbeit motjl feine ©ebete, feine Strbeiteu, feine Seibett fein! Siirbe ež nicht and) uitž jum gröfjteit Gorttjeite ge= reichen, mettn mir attdj unferen ©ebeteit, Slrbeitcit uitb Seibeu eben biefelbe Gotttommculjeit, fornit auch eben biefetbe tjödjfte Gerbicuftlidjfcit für 3eit uitb ©toigfeit üerteitjen fönnten ? Unb mie leidjt föttiteit mir biefent uitfereit Sunfctje eutfpredjeit! Gereiuigeit mir nur täglich unfere ©ebete, Strbeiteu ttnb Seibeit mit beut götttidjen HerJen Sefu unb opfern mir biefetbcit auf
atte jene Stbfidjteu uitb 9[Reimutgeit ©ott beni £>errn auf, auf tuelc^e bag ijoc^etüge £er§ Sefu felbft fief) im attertjeiligften ©acramente ©ott aufopfert. 33eten mir be§t)alb beim 2)Jorgcitgebete: „D ^ei(igfte§ £)erj Sefu, meine heutigen ©ebete, Strbeitcit uitb Seihen opfere id) 2)ir auf, uub gmar auf atte jene Meinungen, auf metd)e Xu ®id) auf nuferen Stttären aufopferft."
äöenn mir au Sefu ©egeumart im atterheitigften ©acramente recht lebenbig glauben, merben mir noch eine anbere ^ftid)t red)t gerne erfiitteu. ®er £>eitanb bettagte fid) oft über bie fö'ätte, ©teichgittigfeit uub Unbanfbarfeit, momit Shm bie 9Jfenfd)eit feine Siebe üergelteit uub üertangt ©ii^ue bafiir. äöerbett mir biefem feinem fefyr gerechtfertigten SBunfche nidjt mittig nactjfommen? Stber mie? Opfern mir unfere ©ebete, Arbeiten uitb Seiben bem t)odjt)eitigfteu ^)er§eu Sefu jur ©ütjne auf; begfjatb fönnten mir bag oben angeführte ©ebet fotgenbermafjeu üeröottftänbigeu: „€ tjedigfteg £>erä Sefu, meine heutigen ©ebete, Slrbeiteit uub Seiben opfere id) ®ir auf, erfteng jur ©ithtte für bie im atterheitigften ©acramente ®ir gugefügten 33eteibigungen, uitb jmeiteug auf atte jene ■JMnungeit, auf metere Sit ®id) auf nitfereit Stttären aufopferft."
2)urd) biefe Opferung märe jmar fdjoit eine oott= fomntene £mtbiguug bargebradit bem fönigtichen^erjen Sefu; jebod) einen ©djritt föitnteit mir noch meiter gehen, ©rgreift nicht eine gemiffe furcht nufer ,^)er§, meint mir bem ^eitaube nahen, ba mir nit§ nuferer ©iinbhaftigfeit bemufst finb? D fo gehen mir gu= förberft §itr fetigften Sungfrait SDJaria, metdje SUhttter beg ^eitanbeg uub and) SOcutter ber ©iinber ift. —
Opfern mir nufer gaitjeg fiebeit bem föitiglid)eit ^erjen Sefu burd) bie £)äube SJkrieitg auf, bann mirb bag= fetbe unfer Opfer nidjt üerfdjntähen, bann mirb eg unfere £nttbiguug in ©naben aufnehmen. ®eghatb ermeitern mir bag fc^on genannte ©ebet fotgenber= mafjen: „0 hedtgfteg §erj Sefu, burd) bie Jpänbe 9JJarieng opfere idi ®ir bie ©ebete, Arbeiten unb Seibcit beg heiIt>9en Xageg auf, erftevtS (ytr ©ühiutng für bie im Stttargfacramente 3)ir gugefiigteii 23etei= biguugeit, unb jmeitenž auf atte jene Meinungen, auf metche ®it $ich auf uitfereit Stttären bem himmtifcheu Sßater aufopferft."
$iigeit mir biefe Stufopferimg nuferem 9ftorgeit= gebete bei, ber gattje Sag mirb baburch geheitigt, ja, ber gaitje Sag mirb babitrd) eine oottfommeue Eingabe an bag hedißfte ^)erj Sefu, eine ootttom' mene ^utbignng unferem Ferrit unb Könige aug= machen. ®urch biefeg ©ebet merben mir tägtict) unter bag 33auiter beg götttidjen fjergeng Sefit eiten, unter biefem 83aniter bie Sebengtämpfe augfäinpfeit unb atg treue Unterbauen im Reiche ©otteg befunben merbett; ja unfer gaitjeg Sebeit märe ein Stitgbrucf bež fčrieggrufeg: ©r, närntid) (St)riftu<š, mit feinem heitigften ^erjen, fott über uitg hetrfdjen! SDabitrch mürben mir fomoht bem Söuitfdje beg hochheingeit ^erjeitg Sefu, atg aud) ber Stufforberuug feineg ©tatttjatterg auf ©rbeit itaebfomtnen, mag ititg §u einem glitdfeligett Sobe unb ju einer gtiidfetigen ©migfeit führen mirb. ©o fei eg! Stuten.
®er ©egen beg allmächtigen ©otteg beg SSaterg, beg ©ot)neg uub beg heiligen ©eifteg fomnte über (Such uub bleibe bei (Sud) in ©migfeit. Stuten.
Saibach, ben 14. Säituer 1902.
f llutonius ^onawutura,
gürft&ifdjof.
6.
§5fa|tenmcm6ctf
für b i c c£ a i 0 a d) er 5 i ö c c f c im 3 a 6 r c 19 o 2.
Jjttfolge ©etteljmiguitg be» Stpoftolifdjen ©tuV)te§ ddo. 8. $uli 1899 fattn id) fiir bic £abad)er 1)iöcefe mehrere ‘Ohidifictjteu tunu allgemeinen firdjlidjett ^afteit-gebote and) fiir ba§ $aljr 1^02 jugeftefjeit.
(£ž tjaben bcntitad) bie (Gläubigen ber Saibacfyer SDiöcefc iti betreff biefeS ®ircfjeitgebote§ in biefettt Sat)i'c 9?acfjftef)eiibeš 51t beobachten:
I. (Eigciitlidjc ftrcitgc Jrrtftfage b. I). (tage, an kurit kr (Dcmtfs uott ^Icifdjfpcifeit uerboteit unb nur einmalige Sättigung erlaubt iit, fiitb fotgenbe:
1. ®er Slfdjermittiuod) itnb bic brci tehten Sage ber ©tjarmodje.
2. Ste Freitage ber oierjigtägigen $aften= unb Slbuent^eit.
3. 'Sie SOiittmo^e, Freitage mtb ©atnštage ber Cnateinbcrjeiten.
4. Sie SSoraOenbe vor ^ßfiitgften, ^etri uitb ^attli, a r iä=^p i m ntel f a f) rt, TOerfjeHigeit, Unbeflecfte Empfängnis ÜJiariä unb 2Beil)iiad)ten.
II. üilttage mit einigen llad)|td)ten ii. I). (Tage, an betten jumr nur einmalige Sättigung, bod) jtt itlittag her (ßettufs mm iHeifd)fpei|en erlaubt ilt:
1. 2llte übrigen Sage ber tnerjigtagigen ^taften* ^eit, ausgenommen bic Sonntage.
2. Sie sD?ittiuodje ber Slbüentjeit.
III. ^bltincn^tage b. 1). (tage, au beiten ber (öeitnfö uott J:leild)fpeiren uerboteit, bic mehrmalige Sättigung jebod) erlaubt ilt:
Me übrigen Freitage be§ $at)re3.
IV. ^tt bett oben (I. unb III.) genannten /alt= tagen ilt jebod) ber Jlcifdjgcmtls erlaubt:
1. $iir bie gaitje SDiöcefe, fo oft ein gebotener firdjlidjer Feiertag auf einen ber früher genannten Slbftiitenjtage fädt.
2. $itr eittjeine Orte, toenu baS $eft beS ^irc£)eupatrou§ feierlid) begangen unb fo oft bafelbft ein $at)rmarft abgefjalteit wirb. (®iele Pfarren be=
fteljeu attS mehreren 0011 einattber entfernten örtett: ba gilt	bic	SiSpeufe nid)t	für	bie gaitge Pfarre,
fonbent	nur	für jene Orte,	an	beiten bež SUJarfteg
megeit baS gufautmenftrönten uon 2)icnfd)eu ftattfiubet.)
3.	giir e i it § et it e Ißerfonen:
Ser ©eitufS 001t ^teifdjfpeifeit ift erlaubt ait allen Sagen be§ SatjreS beit Arbeitern in beit 33erg= loerfeit unb ^abrifeit, ben ©ifeitba()it=Soubuctenreu, beit Sieifenben, bie auf ben 33at)itftationen fpeifett ntüffeit;	benjenigen, lueldje	fidj	§ur |)prftellitug ber
©efuttbf)eit in 93äberit auffjatten, mit ifjreu s<!(uget)ö= rigen unb tljrer Sienerfd)aft; beseitigen, tueltfje in ©aftljäuierit	il)re ßoft nehmen	ntüffeit unb nield)e
uon anberett abhängig fid) ^aftenfpeifen itidjt tier= fd)affen föititen.
V. 5tit alten $aft= ttitb Slbftinetijtagen ift itid)t nur ber ©ebraitd) noit Sdjntalj, fonberu and) uon Sl)ierfett §ur Bereitung 001t $afteitfpeifeit erlaubt.
VI. §1 n a ft t a g e it fowie ait @oiut = tagen m ä f) r e n b ber oierjigtägigen f5aften = jeit ift ber ©eititjS uott $ifd)= uitb ^ttifcblpeifeu bei einer unb berfelbcit 9Jfal)ljeit niefjt erlaubt.
2£aS baS ‘DJadjtntal)! ber 511m Sljeile bi^peu= fierten Safttage anbelangt, fo bitte unb luüitfdje id), baf» ntau beim felbeit Ofleifdj itidjt gettiefje, bod) geftattc id) ber bisherigen @ciuol)iit)ett getttäfS ben ©euufS üoit {yteifdjfpcifen beim ÜRadjteffen; aužgeitom= men fitib bie ‘Spriefter, bie Sfjeologeit, bie 3öglinge be§ Kollegium 2tlot)fianum, bie DrbeuSleute unb alle üöeiuotjiter i^rer ftuftitute.
Qd) tjoffe, baf§ ficb otele ber geluä^rteit 9?ad)= fid)teit itidjt bebieneit loerben; alle biejeitigcit aber, bie baš tt)uit, ermahne id) sunt ©rfatje bafitr gute SBerfe 311 nerridjtcit, 3. 23. fünfmal bas „93ater Uttfer" unb „©egrüfjeft feift btt 9J?aria" beit fünf 2Buitbeu ©Ijriftt 51t ©fyreit 311 beten ober beit
VI	r m e it ein r e t d) t i d) e r e § St 1 m o f c n g u f p e n b e it.
f JUttonius ^oitapcutura,
 	Siivftt>ii(t)üf.
7.
Petindvajsetletnica sv. Očeta papeža Leona XIII.
Letos upamo v katoliški cerkvi prav veliko veselje dočakati. Le še nekoliko dni in sv. Oče papež Leo XIII. začnejo že petindvajseto leto svojega slavnega vladanja kot namestnik Jezusov na zemlji.
Izvoljeni so bili za papeža 20. februarja leta 1878, kronani pa 3. marca istega leta. Ker so bili tedaj že 68 let stari in telesno slabi, so se branili izvolitve meneč, da ne bodo več dolgo živeli in bo zopet treba voliti novega vrhovnega poglavarja katoliški cerkvi. Ali glejte previdnosti Božje! Akoravno so slabotnega telesa, ter imajo mnogo delati in trpeti, nam jih je Bog ohranil do danes zdrave in krepke. Le enkrat, namreč pred štirimi leti so nevarno oboleli. O, kako so katoličani zanje molili! Nekateri so Bogu za sv. Očeta ponudili svoje življenje, naj bi le sv. Oče zopet ozdraveli. Bog je molitve uslišal. Zopet so zdravi in čudno gibčnega telesa in duha, akoravno bodo 3. marca dopolnili 92 let življenja.
Zato je pa naše veselje toliko veče. Ves katoliški svet, posebno pa Rim se pripravlja, da kar se da sijajno proslavi petindvajsetletnico sv. Očeta. Tudi mi Slovenci ne smemo zaostati. Ali niso papež naš duhovni Oče, mi pa njihovi duhovni otroci? In kaj pravi četrta zapoved Božja? Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! — Hočete li torej dolgo živeti kot Slovenci? dolgo živeti kot katoliški Slovenci? O kaj bi nam koristilo za večnost, ko bi bili samo dobri Slovenci, ne bi pa bili katoliški Slovenci! Kot Slovenci moremo imeti zdravja, bogastva, slave, toda če nismo katoliški, nimamo resnice, ampak blodimo v zmoti, ne spoznamo glavne naloge in glavnega namena svojega življenja, ne spoznamo večnosti, v katero gotovo pridemo! Ali bi ne bilo to največa nesreča, ki bi nas zadeti mogla?
Toda, ko ne bi spoštovali duhovnega svojega Očeta, rimskega papeža, tudi na zemlji nam ne bi moglo biti dobro, saj si ne bi aslužili blagoslova, ampak zaslužili bi si pro-
kletstvo četrte zapovedi Božje; pešalo bi nam in opešalo ne samo versko življenje, oh tudi Slovenci bi pešali in opešali, ker beseda Božja ne ostane nikoli brezuspešna, ampak Bog izpolni vse, kar obljubi in izpolni tudi vse, kar zažuga.
Ako hočemo torej ostati katoličani in Slovenci, hajdi na noge in v spoštovanju svojega Očeta nikar ne zaostanimo za drugimi katoliškimi narodi. Kaj naj torej storimo ob petindvajsetletnici sv. Očeta, da svojo srčno ljubezen, svoje globoko spoštovanje, svojo ne-omahljivo vdanost in svojo popolno pokorščino pred vsem svetom, pred nebom in pred zemljo dokažemo ?
Ko smo bili vlani v novembru na Dunaju zbrani vsi avstrijski škofje, smo ustrezajoč želji vnetih rimskih katoličanov sklenili praznovati presrečen dogodek celo leto od 20. febr. 1902 do 20. febr. 1903 in sicer na način, kakor ga v soglasju z vsem katoliškim svetom vsak škof za svojo škofijo določi.
V	smislu želja in nasvetov ljubljanskih duhovnikov zbranih na mesečnem shodu dnč 13. januarija določim nastopno:
L V sredo zvečer 19. februarja naj se po Marijinem zvonjenju pol ure slovesno zvoni, da se župljanom naznani začetek srečne petindvajsetletnice,
2. V četrtek 20. februarja naj bo zjutraj sv. maša coram Sanctissimo, po sv. maši naj se zapoje „Te Deum laudamus“.
3. Ker brez molitve ničesar ne dosežemo, zato molimo skozi celo leto petindvajsetletnice za sv. Očeta nastopno cerkveno molitev: „Molimo za našega papeža Leona XIII. Ohrani ga, o Gospod, oživljaj in osreči ga na zemlji in ne daj ga v roke njegovih sovražnikov.“ Oče naš. Češčena Marija. (Odpustkov 300 dni enkrat na dan; popolni odpustek enkrat v mesecu vsem, ki to molitev opravljajo vsakega dne celega meseca.) — Ta molitev naj se opravi na prižnici po vsakem cerkvenem govoru. Vernikom naj se priporoči, da jo molijo vsa-cega dne pri večerni molitvi.
3. Na praznik svetega Joahima v nedeljo 17. avgusta naj bo slovesna sv. maša, govor o sv. Očetu in darovanje kot poseben dar sv. Očetu za petindvajsetletnico; naj vsakdo daruje vsaj dva tri vinarje, da mi Slovenci ne zaostanemo za drugimi narodi.
4. Vsi tretjeredniki se poživljajo na poseben prispevek za lateransko baziliko v Rimu, katera je stolna cerkev sv. Očeta in mati vseh cerkva katoliškega sveta. Potrebuje namreč še posebnih popravkov na stropu, za te naj bi darovali tretjeredniki, ki ljubijo lepoto hiše Gospodove in ker je ravno to cerkev papež Inocencij III. v prikazni videl, kako jo podpira siromašni sv. Frančišek, da se ne poruši.
5. Želi se, naj bi vsak duhovnik vsaj eno sv. mašo daroval za sv. Očeta.
6. V Ljubljani bo sredi leta velika izložba cerkvenih paramentov; odprla se bo prav slovesno s sveto mašo coram Sanctissimo. Isti čas se bo sklical tudi evharističen kongres duhovnikov in ljudstva vsaj ljubljanskega in iz okolice, da z resnimi slavnostmi v cerkvi in zunaj cerkve izkažemo čast Jezusu-Kralju. Sv. Oče so to slavnost odobrili z največjim veseljem rekoč, da tako se prenese čast na Gospoda Jezusa pričujočega v presv. zakramentu, čigar vidljivi namestnik na zemlji so oni sami.
7. Evharistični shodi za ljudstvo naj bi se priredili v vsaki dekaniji; naj bi se teh shodov skupno udeležila občinska zastopstva in razne družbe; pri njih bi se moglo sv. obhajilo darovati za sv. Očeta.
9. Pri navadnih shodih raznih društev: delavskih, kmetiških, izobraževalnih, političnih
i.	dr. naj se tudi priredi govor o socialnem ali cerkveno - političnem delovanju sv. Očeta papeža Leona XIII.
9. Poskrbelo se bo za dober življenjepis sv. Očeta.
10. Pozvali se bodo naši slovenski časniki, da odločno nastopijo v obrambo papeštva in njegovega za vso kulturo prepomenljivega delovanja; posebno naj pazijo na vsak posku-
šam pričetek tudi pri nas uprizoriti gibanje proč od Rima, če tudi potom unijatstva.
11. Želim, da se letos z vnemo širijo Marijine kongregacije posebno za mladeniče in kjer mogoče po župnijah formelno vpeljuje tretji red; ker najlepše in Bogu najugodneje bomo slavili petindvajsetletnico, ako uporabimo ta najbolj uspešna sredstva za dobro, vzorno krščansko življenje; posebno vse duhovne sobrate povabim, da pristopijo v tretji red in moremo mi duhovniki s svojim vzornim življenjem storiti največ v obrambo sv. katoliške cerkve.
12. Popotovanja v Rim za danes še ne upam sprožiti.
13. Tudi konec petindvajsetletnice naj se obhaja kar mogoče slovesno in sicer prvo nedeljo po 20. februarju 1. 1903 naj bo slovesna sv. maša coram Sanctissimo in s primernim cerkvenim govorom; po sveti maši naj se zapoje „Te Deum laudamus“ in pol ure slovesno zvoni.
Vse p. t. duhovnike prosim, da naj se potrudijo vse določbe točno in navdušeno izpeljati, ker bom o vsem tem tudi sv. Očetu pismeno in osebno poročil; napravimo mi Slovenci sv. Očetu kar se da veliko veselje. Dodam še to:
1. O programu za evharistične shode po dekanijah se bomo dogovorili na shodu dekanov meseca aprila.
2. Petrov novčič namenjen posebno za vzdr-žanje sv. misijonov zbran in festo S. Joachimi naj se mi pošlje do konca avgusta, isto tako prispevki duhovnikov in tretjerednikov. Voditelje tretjerednikov prosim, da o pravem času za prispevke poprosijo in jih poberejo. Rad bi ves Petrov novčič izročil sv. Očetu osebno v Rimu, kamor moram letos meseca oktobra ah novembra potovati, ker me za letos veže dolžnost visitandi s. limina.
3. V nedeljo 16. febr. naj se s prižnice ljudstvo o teh slavnostih poduči v kolikor mogoče vnetih besedah.
V	Ljubljani na dan Stola sv. Petra v Rimu, 18. jan. 1902.	.	A ,	_
J	f	Anton	Bonaventura,
_______________________________ knezoškof.
8.
3ur gteter bes 25jä0ri(jeit ^aplfjußtfämns.
Sille Ijodjtmirbigeii Herren ©eelforgerberbeutfdjett burcf)ju(ejen, beit ©laubigen befaunt §u geben unb Pfarreien erfitd)e icf) obige S3e[timmungen getuiffenljaft ntöglicbjft genau barnad) ju Raubein.
2aibad) ant $e|te Cathedrae s. Petri Romae, am 18. Jänner 1902.
 	f	Monins	ßonnuenturß,
gürftbifcfjof.
9.
Salezijanci v Ljubljani.
„Misijonska družba Salezijancev“, katero je ustanovil Janez Boško, se je koncem preteklega leta naselila tudi v Ljubljani. Novi dom Salezijancev je prijazna graščina Rakovnik na Dolenjski cesti, št. 41, v Ljubljani. To posestvo je za Salezijance kupilo in plačalo znano društvo za zgradbo zavetišča in vzgojeva-lišča v Ljubljani. Da pa se v tem poslopju napravijo primerne učilnice in delavnice ter dostojna kapelica ali cerkvica za službo Božjo, je treba mnogo prezidav in poprav. To bo pa povzročilo mnogo stroškov. Zato prosi č. p redstojništvo Salezijancev, naj bi
se darovi, kateri so se dosedaj pošiljali Salezijancem v Turin na Laškem, pošiljali v prihodnje Salezijancem v Ljubljani.
Ker ima misijonska družba Salezijancev tudi v Ljubljani isti namen, kakor drugod v inozemstvu in je upati, da bode ta družba tudi pri nas ter v naših krajih mnogo dobrega storila za razširjanje ter utrjenje svete vere in za izboljšanje mladine, zato jo veselo pozdravljamo in jo v blagohotno podporo priporočamo: saj ga ni dejanja, katero bi vsemogočnemu Bogu bolj dopadlo, kakor je gorečnost za rešenje duš.
{Sv. Gregor V.)
10.
Sv. birma in kanonična vizitacija.
i. V Ljubljani.
1. V ponedeljek 7. aprila vizitacija pri sv. Petru;
2. v torek 8. aprila vizitacija pri sv. Jakobu;
3. v sredo 9. aprila vizitacija v Trnovem;
4. v četrtek 10. aprila vizitacija pri očetih frančiškanih quoad curam animarum.
5. v sredo 21. maja vizitacija stolne cerkve;
6. v četrtek 22. maja vizitacija stolnega kapiteljna;
7. v petek 23. maja vizitacija curiae episcopalis. -
2.	V dekaniji Trebnje.
1. V nedeljo 4. majnika v Trebnjem;
2. v nedeljo 11. majnika v Št. Rupertu;
3. v ponedeljek 12. majnika vizitacija podružnic šent-rupertskih;
4. v torek 13. majnika v Mokronogu;
5. v sredo 14. majnika pri sv. Trojici;
6. v četrtek 15. majnika v Št. Janžu;
3.	v	torek	27.	majnika	v Ovsišah;
4.	v	sredo	28.	majnika	v Kropi;
5. v soboto 31. majnika na Bohinjski Beli;
6. v nedeljo 1. junija na Bohinjski Bistrici;
7. v ponedeljek 2 junija v Srednji vasi;
8. v torek 3. junija na Koprivniku;
9. v sredo 4. junija v Gorjah;
10. v četrtek 5. junija v Zaspem;
11. v petek 6. junija v Gradu;
12.	v	soboto 7.	junija v	Lescah:
13.	v	sredo	11.	junija v	Beli Peči;
14. v četrtek 12. junija v Radečah;
15. v petek 13. junija v Kranjski Gori;
16. v soboto 14. junija na Dovjem;
17. v nedeljo 15. junija na Jesenicah;
18. v ponedeljek 16. junija v Rovtah;
19. v torek 17. junija na Koroški Beli;
20. v sredo 18. junija na Breznici.
3.	V dekaniji Radovljica.
1. Na praznik presv. Trojice 25. maj. v Radovljici;	4' V dekaniji Idriji.
2. v ponedeljek 26. majnika v Ljubnem;	1.	V	nedeljo	22.	junija	v	Idriji.
5- V dekaniji Kranj.
1. V nedeljo 31. avgusta v Tržiču.
2. v nedeljo 7. septembra v Besnici;
3. v ponedeljek 8. septembra v Kranju;
4. v torek 9. septembra v Naklem;
5. v sredo 10. septembra v Dupljah;
6. v četrtek 11. sept mbra v Podbrezjah;
7. v petek 12. septembra v Lescah (dek. Radovljica);
8. v soboto 13. septembra v Kovorju;
9. v nedeljo 14. septembra v Križah;
10.	v nedeljo 21. septembra v Smledniku;
11. v ponedeljek 22. septembra v Mavčičah;
12.	v	torek 23.	septembra	v Šmartinu;
13.	v	sredo 24.	septembra	vizitacija pri sv. Joštu;
14. v četrtek 25. septembra v Preddvoru;
15. v petek 26. septembra v Goričah;
16. v soboto 27. septembra na Trsteniku;
17. v nedeljo 28. septembra v Cerkljah;
18. v ponedeljek 29. septembra vizitacija podružnic;
19. v torek 30. septembra na Senturški Gori;
20. v sredo 1. oktobra v Kokri;
21.	v	četrtek 2.	oktobra v	Zapogah;
22.	v	nedeljo 5.	oktobra v	St. Juriju.
11.
Poizvedbe
Dne 1. marci 1900 je umrla v Zagrebu Neža Sitar, rojena Jaklič, iz Tarične (Tariške) vasi (Ruckenstein), sodni okraj Krški, 72 let stara vdova in branjevka, brez poslednje volje. Njena zapuščina obstoji v gotovini 1280 K, ki se hrani pri kraljevem okrajnem sodišču I. v Zagrebu.
C kr. okrajno sodišče v Krškem je do sedaj brez vspeha poizvedovalo po zakonitih dedičih pokojnice, zato se je obrnilo še semkaj s prošnjo z dne 21. de-
po dedičih.
277/1
cembra 1901, opr. št. Uc I. ,t ~, naj bi se s pomočjo čč. gg. duhovnih pastirjev skušalo kaj poizvedeti o kakih dedičih.
Naj blagovolijo torej častiti gospodje tudi tej zadevi nakloniti svojo pozornost ter opomniti sorodnike, ako jih kje zasledč, da se zglasijo.
Rok za oglasitev je do 27. maja 1902 in se je zglasiti ali pri omenjenem sodišču v Zagrebu ali pa pri c. kr. okrajnem sodišču v Krškem.
12.
Konkurzni razpis.
Razpisuje se kanonikat cesarske ustanove pri stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, izpraznjen vsled smrti stolnega prošta dr. Leon. Klofutarja.
Prošnje za ta kanonikat so nasloviti na njegovo ces. in kr. apostolsko Veličanstvo.
Razpisujejo se dalje župnije: C o 1 v vipavski dekaniji; O vsi še v radovljiški dekaniji; Preserje v vrhniški dekaniji; Sodražica v ribniški dekaniji; daljna v šmarijski dekaniji.
Prosivci za župnijo Žaljno naj naslove svoje prošnje na veleslavno c. kr. deželno vlado za Kranjsko v Ljubljani; za župnijo Preserje na slavno lastništvo patronske graščine v Bistri (Freudenthal); za župnijo Sodražico na slavno lastništvo patronske graščine v Ribnici; za župniji Col in Ovsiše pa na kn. šk. ordinarijat v Ljubljani.
Kot zadnji rok za vlaganje prošenj se s tem določi: za župnijo Žaljno 15. februvar 1902; za razpisani kanonikat in druge župnije pa 22. februvar 1902.
13.
Škofijska kronika.
Č. g. dr. Ferdinad Čekal, župnik v Preserji, je prezentiran za grof Lambergov kanonikat pri stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani.
Podeljene so bile župnije: Horjul č. g. Mihaelu Barbotu, župniku pri Beli cerkvi; Turjak č. g. Mihaelu Horvatu, župnemu upravitelju v Babinem polju; Ihan č. g. Avgustu Turku, župniku na Koroški Beli; Koroška Bela č. g. Frančišku Koširju, župniku na Colu.
Kanonično vmeščena sta bila čč. gg.: Valentin Klobus na župnijo Mavčiče dnč 19. dec. 1901; Mihael Bar bo na župnijo Horjul dne 23. jan. 1902.
Premeščeni oziroma nameščeni šobili čč. gg.: Frančišek Bleiweis, kapelan v Mošnjah,
kot župni upravitelj v Leše; Ivan Traven, kapelan v Sodražici, kot župni upravitelj ondi; Peter Hauptmann, kapelan v Starem trgu pri Ložu, kot župni upravitelj prav tamkaj.
Stalni pokoj je dovoljen č. g. Janezu Tavčarju, župniku v Lešah.
Umrli so čč. gg.: Josip Novak, župnik v Žaljni, dne 24. decembra 1901; Mihael Horvat, vpo-kojeni župnik čateški, v Kamniku dnč 1. jan. 1902; Josip Voglar, župnik v Sodražici, dnč 5. jan. 1902; Anton Ponikvar, župnik v Starem trgu pri Ložu, dnč 19 jan. 1902.
Priporočajo se v molitev častitim gospodom duhovnim sobratom.
Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 23. januarja 1902.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.