nalog«'- \ ...snamen: edinosti in dogi d » «»3»j _f ***** NAR© ANI VESTNIK ' ^rrŽTTPRilte? NATIONAL HERALD. \3i i * 1 !*?l u »j, Največji slovenski dvotet / |j v Zedinjenih državah, %'o || The Largest Semi-Weekly L ? ^ the United States of America )N0 GLASILO SLOVEN SKEGA KAT . PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGA N OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CITY, PA. DULTH, MINN., TUESDAY, SEPTEMBER 8, 1914. — TOREK, 8. SEPTEMBRA 1914. Volume IV.—Letnik IV. ^Zavezniki so potisnili Nemce nazaj fESARSKA STRAŽA IN NJE POVELJNIK, NEMŠKI PRESTOLONASLEDNIK, SO BAJE C VNIčENI V KRVAVI BJTKI 25 MILJ SEVERNO OD PARIZA. — IZ AVSTRIJSKE VOJ- SKB DEZERTIRA VSAKI DAN VEc VOJAKOV. — ZAVEZNIKI UPAJO NA KONČNO ZMAGO. ZAVEZNIKI BODO SKLENILI MIR SKUPNO. — NEMŠKA KRIŽARKA JE HU- no POŠKODOVALA ANGLEŽKO KRIŽARKO. — NEMCI PRIHAJAJO AVSTRIJCEM NA POMOČ. — VELIKE NEMŠKE ZGUBE. — TURČIJA IN BOLGARIJA OSTANETE gUTRALNE. - RUMUNIJA BO STORILA ISTO KOT ITALIJA. — ČRNAGORA OKU- p IR A DALMATINSKO OBREŽJE. NEMCI SKUŠAJO DOBITI POMOČ ŠVEDSKE. London, 5. septembra. — Nerit- ško časopisje vabi s privlačnimi članki švedski narod, da bi prisko¬ čil Nemčiji na pomoč. Namen Nemcev je oslabiti rusko moč v tein, da bi napadli Švedi Rusijo na Finskem. > 1 °hi IVashiaglou«! m čakanju s ■ ravo AlpentiiH /lililaujt Is;, ii® ilo na neti, " tara gosti in o zrastejo, R », osiveli.-Hoti m v iftil teS i zastonj. i j E- 64 th St., Inoma. — t ,r križinahvito 1 ravim; M«**! noge in ,„1 jo. Da je to »j —'tepo'* t _ JAKOB Clevelul® Mali ogla *« 1 )S1AHC01®| roir.. Kaua ;trW * OtA* ‘ 8 Cene» ia *^ da vlada med avstrijskim vojaštvom nezadovoljnost m ■ (Ni čuda. Avstrijski diplomati so vrgli revno avstrijsko tvo s silo v to klanje, ki se vrši edino za koristi istih I ® cev , ki so že stoletja teptali Slovane, m so jih nazivah m- n i°rni hlapčevski narod. Kdorkoli pozna zgodovino, ne ^^Simpatizirati za Nemce.) London, 8. septembra. — Reuter-jeva časnikarska a- ^ura poroča, da so Nemci vmčili belgijsko mesto Dinant č^kelili so stotine civilnega prebivalstva. Vzrok tega gioz- Jj? kma je baje, ker so nekateri civilisti streljali z gričev . girice. Nemci so mesto požgali m razdejali so je s streljan¬ ja lz topov. Od bankirja so zahtevali ves denar iz banke. 2 r »e ni pokoril ukazu, so ustrelili njega in njegova dva srna. i ° z e so vstrelih v prisotnosti žen in otrok. Dinant je bilo asi k> staro mestece in je imelo okoli 8000 prebivalcev. Antverpen, 6. septembra. — Reuterjevi časnikarski po- « c Potrjuje vest, da se je izkrcalo v Francij^ okoli jl;'i, ^ ru skih vojakov. Med temi je baje okoli 20.000 cerke- P^ozakov, ki so znani kot najboljši in najdivjejši konjem- I eta - Rusko vajaštvo se je baje vkrcalo v Arhandjelsk na \ m ?rju na severu Rusije na angležke transportne ladje, mnogo Avstrijcev v begu nazaj, ker so jih preganjali siloviti kozaki. Ta zmaga je za Rusijo velikanske veljave. Porazila je četrtino vse avstrijske vojske, vjela je skoro četrtino avstrij¬ ske artilerije ter cele vlake provijanta in municije. Lvov je glavno mesto Galicije je bilo važno stratgično mesto Avstri¬ je na severovzhodu. Od tu drži več železniških zvez in cest. Poljsko prebivalstvo je Ruse prijateljsko sprejelo. Pariš, 3. septembra. — Havas časnikarska brzojavka po¬ rom, da so Rusi pri mestecu Tomazov Avstrijce povsem po¬ razih. Padla sta divizijonar in en brigadir v avstrijski vojski. Okoli 100 oficirjev in 4000 vojakov je mrtvih in ranjenih. Rusi so vzeli Avstrijcem dvajset topov in zastavo 65 avstrij¬ skega polka. Tudi Rusi so imeli velike zgube. London, 5. septembra. — Petrograjski poročevalec ča¬ snika “Times” brzojavlja: Trdnjave okoli Lvova so padle. Na rusko-avstnjski meji se je raztezala bojna črta okoli 200 milj daleč. V ognju je bilo na obeh straneh okoli poldrugi miljon mož. Fiusi so bili v velikanski premoči in bojevali so se kakor divji. Najhujši naskok so povzročile ruske čete, ki so prodirale od mesta Rovno proti jugozopadu v smeri na Lvov. Avstrijska, armada je prišla do mesta Lublin v Rusko Poljski. Tu se je vnel prvi krvavi spopad. Avstrijski generali so koncentrirali tu vse svo¬ je moči proti Rusom. Rusi so obkolili AvstrijcCiz a 'veh strani. Avstrijci so se bojevali z vso srditostjo, a ker niso imeli re¬ zervnih armad, vmaknili so se v divjem begu premoči Rusov. Avstrijci so zapustili tope, v mnogih slučajih so zmetali stran puške in opravo, ter bežali, da si rešijo življenje. Ruski koza¬ ki so jim sledili za petami. Mnogo so jih vsmrtili in mnogo vjeli. CENA PŠENICE RAPIDNO RASTE. Chicago, 111., 6. septembra. — Evropejski nemiri so povsod hip¬ nega dviganje pšenične cene. Ena sama mlinarska tvrdka v Minnea- polis, Minn., je dobila od franco¬ ske vlade naročilo za 100,000 bare- lov moke. V Evropo se pošilja tu¬ di mnogo ovsa. Pšenična cena je poskočila v enem dnevu za 5 cen¬ tov pri bušelnu, in stane pšenica na borzi za mesec september danes $1.19%. Letos se pošlje v Evropo štirikrat toliko moke kot lansko leto v tem času. RUSI IN AVSTRIJCI ZOPET V SMRTNEM SPOPADU. VELIKANSKI NALIVI V KANSASU. (Kansas City, Mo. 7. sept. — Ra¬ di velikanskih nalivov je narasel čez noč potok Turkev tako viso¬ ko, da je odnesel več hiš v pred¬ mestju Posedale. Okoli 200 družin je bilo pregnanih izpod strehe. OSEM LJUDI ZGORELO V HLEVU. a Crose, AVis., 7. septembra. — Sedem železniških delavcev je zgo¬ relo v nekem hlevu zunaj mesta, kjer so spali na krmi. Delavci so prenočili v hlevu na poti aza.j v kempo. Mnenje je, da so bili pija¬ ni in so po nesreči sami zažgali krmo. Zgorel je tudi hlev, živina in dva človeka pri Lynxville blizu La Grosse. BITKA TRAJA ŽE TRI DNI. MED NEMCI IN RUSI SE VRŠI¬ JO LE MANJŠE PRASKE. — ČETRT MILJONA RUSOV SE JE PRIDRUŽILO BELGIJSKI VOJSKI. — NEMCI SE POLAGOMA VMIKAJO. — AVSTRIJSKI CESAR BAJE MRTEV. — RUSI NA KARPATSKIH GORAH. — NEM¬ CI PROSILI ZA PREMIRJE. London, 8. septembra. — Iz Du¬ naja je prišla brzojavka v Rim, da je ruski general Ruizsky vrgel vso svojo vojsko proti avstrijski vojski pod generalom in avstrij¬ skim vojnim ministrom Auffen- berg. Bitka traja že tretji dan in mogoče bo trajala še nekaj- dni, ker se Avstrijci branijo z nadna¬ ravno srčnostjo in hrabrostjo Rusi so povsem porazili v bitki pri Lvo¬ vu okoli 150,000 Avstrijcev 'zato ne more general Auffenberg upati , .O|(0 /M 5^’ale . * e m i i$o Me, izkrcale na Škotskem. Tam so jih čakali posebni via- Wk J° transportirali vojaštvo v južnejša pristanišča Anglije, C er 80 jih prepeljali transportni parniki cez kanal La k v Francijo. Vse to se je baje zgodilo tako skrito, da ilo Usk ° V °t aško ekspedicijo angležko ljudstvo le malo pograd, 6. septembra. — Poraz avstrijske vojske pri "ciji j e uradno potrjen. Na avstrijsko stran so bili <; en fti in dvanajsti kor, in ena divizija štirinajstega m >^TO|40 n g n a n kora - (En avstrijski kor šteje v vojskinem oasu oko- jA f. M?*). Avstrijska vojska je štela okoli 150 000 imeli napram tej vojski okoli 200,000 moz. Zgu- London, %. sept. —- Rusija, Ve¬ lika Britanija in Francija so pod¬ pisale danes pogodbo s katero so se zavezale, da ne sklene miru ena brez druge. New York, 5. sept, — Nemška križarka Karlsruhe je napadla angležko križarko Bristol blizu otoka Haiti in jo hudo poškodo¬ vala. Križarka Karlsruhe je baje tudi potopila angležko križarko Glas- gow blizu obrežja Columbije v ju¬ žni Ameriki. Karlsruhe je tudi vje¬ la dve britanski trgovski ladji, je vzela potnike in mornarje ž njih, ter jih je potem potopila. Pariz, 5. sept. — Parižki “Ma- tln” javlja, da je pet korov nem¬ škega vojaštva, zapustilo Belgijo in so se odpeljali na avstrijsko- rusko mejo Avstrijcem na pomoč. London, 6. sept. — Poročevalec časnika “Daily Mail” sodi, da so Nemci izgubili že okoli četrt mi- ljona mož, mrtvih in ranjenih. An- ležke, francoske in beljgijske zgu¬ be ceni na 50,000 mož. Poročevalec javlja, da je le ogromna nemška premoč pomagala čudovitemu 'nem škemu napredku. London, 5. sept. — Veliki vizir Turčije je ponovno pismeno pri¬ trdil poslanikom Rusije, Velike Britanije in Anglije v Konstanti- nopeljn, da bo ostala Turčija ne- utralua v sedanjem evropejskem nemiru. Tudi bulgarski ministerski predsednik se je izrazil, da bo o- stala Bulgarska povsem nevtralna, Rumimski ministerski predsednik je pa izjavil, da bo Rumu naj a ne¬ vtralna, dokler bo nevtralna tudi Italija. Rim, 6. sept. — Brzojavka iz San Giovani v Albaniji poroča, da so 'Črnogorci zasedli Dalmacijo DVA ČEŠKA POLKA STA SE UPRLA. London, 5. septembra. — Daily Telegraph poroča, da sta se dva češka regimenta na Dunaju vprla ti v vojsko proti Slovanom. Po stavili so jih v Prater in vstrelili so vsakega desetega moža. LIENKIEVICZ APELIRA NA ROJAKE. Petrograd, 7. septembra. — Henrik Lienkievicz, znameniti polj pisatelj, je apeliral na poljski na¬ rod v Avstriji, da se naj bojuje za koristi Rusov. WIlSON NE MISLI DRŽATI GOVOROV. AVashington, 7. sept, — Pred¬ sednik AVilson se je odločil, da ne bo šel za bodoče volitve po drža¬ vah prirejati govorov. Njegov na¬ men je ostati v AVashington in tu¬ di kongresu je priporočil, da naj nadaljnje s zasedanjem, da se reši kolikor mogoče več vprašanj. na drugo pomoč kot od strani Nemcev. Rusi imajo baje na raz¬ polago mož kot listja in trave, in skoro gotovo je, da bodo Avstrijci zopet praženi z velikanskimi izgu¬ bami. Trdnjave Nikolajev in Niko- laiov v Galiciji ste že padli v ruske roke. Ti trdnjavi ste 25 milj južno od Lvova. V severnem delu Galicije divja huda vojska pri Rava Ruska. Avstrijska armada se polagoma v mika pred strašnim napadom Ru¬ sov. __ V Prusiji se vrše le manjše prasko med Rusi in Prusi, ker je namen Rusov, da najprvo povsem v niči j o avstrijsko vojsko. Berolin, 8. -sept. — Avstrij¬ ska armada pod poveljnikom Kestranek je vrgla nazaj napada¬ joče Ruse. Rusi so imeli velikanske izgube v mrtvih in ranjenih in okoli 1000 so jih Avstrijci vjeli. Pri Mitroviči so skušali Srbi j vdreti v Ilrvatsko. Avstrijci so jih Iz precej zanesljivih virov so tudi poroča, da so ruski kozaki dospeli na vrhunec prelazov čez karpatske gore, ki ležijo med Ga¬ licijo in Ogrsko. Rim, 8. septembra. — Rimska '‘T ribuna” poroča, da je v Belgiji č'. trt milijone ruske g i vojaštva, ki je bilo prepeljano po morju c koli severa Skandinavskega po¬ lotoka v Anglijo, in potem v Bel¬ gijo. Rusi bodo sodelovali z belj- gijškimi novinci z leta 1914. London, 8. septembra. — Tednik “Afričan AVorld” poroča, da je avstrijski cesar Franc Jožef I. umrl že pred dvanajstimi dnevi. Novica je pa prikrita javnosti, za¬ to ker vlada po vsej Avstro-Ogrski nezadovoljnost in ljudstvo je na robu revolucije. Mi dvomimo o istinitosti tega poročila, vsaj v to¬ liko kolikor se tiče smrti starega cesarja. Pariz, 8. septembra. — Neurad-, no se poroča, da so Nemci prosili Francoze premirja, da jim bo mo¬ goče pokopati mrtve in streči ra¬ njenim. Francozi so prošnjo odbili, Nemci so prenehali s prodiranjem, ker nimajo reizerv, da bi spo,polnili zredčene bojne vrste. V nekaterih krajih, so se celo umaknili. vrgli nazaj in vjeli so okoli 5000 STEFENSONA JE V JEL LED. | srLv ter mnogo streljiva in orož- AVinnipeg, Canada, 7. septembra' ja. Srbi so imeli okoli 800 mrtvili — Severni raziskovalec AVilhjal- ■ in ranjenih; avstrijske zgube so mar Stepenson je vjet na ledu bli-! majhne. zu otoka Hersbell. Stepenson je šel oo ledu z dvema spremljevalcema, ko se je mahoma led odlomil, in morski tok jih je nesel po morju. Eskimi so pripovedovali, da se bo Stefenson rešil na nek drugi otok. Pariz, 8. septembra. — Brzojav¬ ka iz Rima javlja, da je poslala Avstrija v južni del Dalmacije proti Črnogorcem okoli 70.000 vo¬ jakov. Črnogorci silijo s svojo voj¬ sko v Kotor. AVSTRIJCI GREDO POMAGAT NEMCEM. London, 5. sept. — Iz Švice pri¬ im ja poročilo, da so avstrijski vla¬ ki, ki volzijo proti nemško franco¬ ski meji, polni vojaštva. Sodi se, da so šli Nemcem trije avstrijski kori na pomoč. Iz Aten se poroča, da ima Av¬ strija mnogo vojaštva na srbski meji, ker se boji. da bi Srbi ne zasedli Bosne. Prebivalstvo Bosne simpatizira očito s Srbijo. CAR IN NJEGOVO VOJAŠTVO. °heh strane^so^le^eHkanske, posebno je pa padlo 'južno od mesta Bud™. ske, Nadevi je nauvojvoua iN.kolajevdč, prejšnji poveljnik ruske vojske, in car Nikolaj, ki je prevzel vodstvo ogromne ruske vod¬ ki šteje okoli osem milijonov mož. Na desni je videti dva regimenta infanterije, ki gre prva vogenj proti Nemcem a narodni v e s t n 1 k I' I, SLOVENSKO KATOLIŠKO JFSCTi. PODP. DRUŠTVO SVETE BARBAREj ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, WilIock, Pa. I uodiiredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. II'. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299 N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming. Tainik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Tainik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blaeainik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St., Joliet, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik- IGNAC POHVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I nadzornik: JOHN TORNI C, Box 622, Forest City, Pa. II nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III. nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenuo, Cleveland, Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik- MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I porotnik- MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II.’ porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave.,-Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik- ANTON HOČEVAR, R. F. D., No. 2, Box liy 2 , Bridgeport, O. I uDiavnik- ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. £ upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’. IZ URADA PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA S. K. P. D. SV. BARBARE. Bridgeport, Ohio, septembra, 1914. Pred kratkim sem prejel šestmesečni račun iz glavnega urada S. K. P. D. Sv. Barbare in pri pregledovanju istega sem zapazil, da mi je glavni odbor izdal “Nezaupnico” ter da je vzel popolno moč uprav¬ nemu odboru za nabavo potrebščin v glavnem uradu. Nemogoče se mi je vzdržati, da ne bi ugovarjal takim sklepom, ali bolje rečeno, na¬ padom na mojo osebo in člane upravnega odbora. V prvi vrsti se mi predbaciva, da nisem imel pravice podpisati pogodbe za knjige brez vednosti glavnih uradnikov. Naj tu omenim, da tega tudi nisem storil. Pri odborovi seji upravnega odbora, vršeče se v Pittsburg, Pa. 30. in 31. januarja 1914, smo se posvetovali radi tiskovin in knjig. Po daljšem razmotrivanju se je sklenilo, da kakor hitro bodem dobil ceno, katera ni previsoka, naj jih takoj naročim, da se bode ustreglo željam članom, kateri so se vedno pritoževali. Poleg tega sem naznanil, da so knjige naročene takoj glanemu tajniku in ostalim elanom upravnega odbora: Ali je to potem samosvoje delovanje? V nadalje se mi oziro¬ ma upravnemu odboru predbaciva, da knjige ne odgovarjajo sedan jemu sistemu. Jako čudno se imi vidi, da se to predbaciva, ker so bili vsi vzorci za knjige v glavnem uradu izročeni od glavnega tajnika, kateri bi gotovo morali vedeti, katere knjige bodo odgovarjale nje¬ govim zahtevam kot glavnemu tajniku. Isto tako tudi za knjige osta lih glavnih uradnikov, za pooblaščenca in vrhovnega zdravnika. A zor- ci za postajne knjige so bili vsi predloženi seji upravnega odbora, vršeča se 22. novembra 1913 v Pittsburg, Pa. Navzoč je bil tudi glavni tajnik in Ignac Podvasnik, predsednik nadzornega odbora. Predloženi so bili razni vzorci za listine, katere so sedaj v rabi. Določilo se je za katero svoto se naj vsake stvari naroči, kar se je tudi storilo. In sedaj pa knjige ne odgovarjajo sistemu? Želim uprašati sobrata glav. tajnika, ali knjige resnično ne odgovarjajo njegovemu delu, in ali niso knjige ravno tako izdelane, kakor se je zahtevalo ? Ali niso listine katere so danes v rabi, tako izdelane, kakor je kazal vzorec? Bile so odobrene pri odborovi seji v Pittsburg, Pa dne 22. novembra 1914. V nadalje se mi predbaciva, da nisem pod bondom. Tega tudi kon¬ vencija ni določila, ter tudi ni v pravilih. Osebe, katere danes to na¬ prej prinašajo, so bile tudi na konvenciji. Zakaj niso stavili te zahteve? Meni bi bilo veliko ljubše, ako bi to bilo. Potem se zopet ponavlja, da bi knjige morale biti v rabi že s pri¬ četkom meseca januarja 1914. Upravni odbor dobro zna, da danes skleniti in jutri imeti že v redu, je nemogoče. Kateri tega ne verjame, lahko sam poiskusi, in je 'bil nered v glavnem uradu. Delovali smo, kakor hitro smo mogli, da bi se stvar prej uredila in zopet vredili glavni urad ter olajšali delo postajnim tajnikom. Upam, da je danes v dobrem redu, in tudi da knjige odgovarjajo zistemu, kateri je bil vpeljan pri naši slavni organizaciji. Reči moram toliko, da je jako žalostno, da se obsoja oseibo ali osebe zahrbtno in se ne da prilike za¬ govarjati in dokazati, kje je pravica ali ne. Lahko je kritizirati ose¬ bam, katere nimajo stika s poslovanjem, toda težko je stvar urediti, da odgovarja vsem potrebam. Kar se pa tiče stroškov v glavnem ura¬ du, naj ‘bode toliko naznanjeno, da sem se ravnal po navodilih sobrata glavnega predsednika. Ako je tam kaj nepravilnega, naj se stvar tam reši, kjer pripada, nikakor pa ne kritizirati po časnikih in delati neza¬ dovoljstvo med člani glavnega odbora in član(icami) S. K. P. D. Sv. Barbare. V nadalje naj še omenim, da sem zapazil, da nekatere osebe na¬ padajo mojo osebo v listu N. V. in me imenujejo ter predstavljajo kot nepoštenega člana S. K. P. D. Sv. Barbare in glavnega uradnika. To je jako žalostno, da imamo take sobrate v slavni organizaciji, da so danes tukaj, jutri tam; dokaze imam na roki, da so mi ravno iste osebe eastitale, kakor tudi ostalemu odboru za izvršitev našega posla. Sedaj pa vse drugače! Zatoraj bodimo si sobratje, ako postane kaj, da po TVOJEMU mnenju ni pravilno za organizacijo, se bode vse lahko rešilo na prihodnji konvenciji, kjer si bodemo lahko osebno po¬ vedali iz oči v oko, in se bode sodilo pravilno, do česar je vsaki opravi¬ čen. Osebe pa, katere se vtičejo v izdano nezaupnico upravnemu odbo- tu, ter komentirajo delovanje glavnega urada, je pa bolje, da so tiho, ter dovršujejo, za česar imajo plačilo. Tega pa ne izrekam za svojo osebo, temveč v njihovo korist. H zaključku naj še toliko omenim, da se nikakor ne podajam v .-javnost, kajti ni vredno, želim pa, da se bodemo snideli na prihodnjem zaslužil 1 Zb0r0 ' ii * n ^ 1 ’ ter sodili ' kot mož > ter Pečali vsakega, kakor je ^Bratski pozdrav vsem članom in članicam S. K. P. D. Sv. Barbare ter želeč obilnega vspeha in zadovoljstva, sem udani sobrat Anton Hočevar. MINNESOTA. Duluth. — Radi zakonito dolo¬ čenega praznika “Labor day” v ponedeljek dne 7. septembra se je izdaja N. V. nekoliko zapoznila, kar naj blagovolijo naši čitatelji vzeti na znanje. — Iz Chisholm, Minne., nam je poslal neki Cene Blaž pismo, kate¬ remu smo se morali prisrčno sme¬ jati. Omenjeni Cene Blaž se hudo jezi, ker ne delamo v Duluthu avstrijskih zmag, katerih ni mo¬ goče zaznamovati. - Končno prav prijazno naznanja, da jih je že več skupaj, fei bodo šli nad nas, in vse pobili, našemu zastopniku pa da bodo spustili čreva. Če bi bili hu¬ dobni, bi lahko poslali onega Ce¬ neta za par mesecev ričet jest, te¬ ga pa seveda ne maramo storiti, ker vidimo iz vsebine vsega pisma, da je Cene Blaž ne samo nekoliko, ampak hudo trčen. — Stavbinska sezona je 'bila le¬ tos v Duluthu zelo živahna. Kakor naznanja stavbinski nadzornik, je /bilo izdanih do 1. septembra 1,174 dovoljenj za zgradbo novih stavb in prezidav-. V stavbe investirani kapital znaša $2,112.284. — V mestu imamo zanimiv obisk, namreč indijanskega gla¬ varja Kevvetagetika, ki je najsta¬ rejši mož v državi Minnesota. Ka¬ kor pravi, je star že 127 let. Nje¬ govo amerikansko ime je John Smith, in biva v Cass Lake, Minn. Glavar je na poti na minnesotsko državno razstavo, in to prvič v »svojem življenju. Spremlja ga več drugih Indijancev. Nastanil se je .v Lenox hotelu, toda ne leži v po¬ stelji, ampak na preprogah na tleh. V postelji pravi, da še ni ni¬ kdar ležal, in da se sedaj na stara leta ne mara privaditi običajem “ bledolienikov”. Starček govori samo chippevva indijanski jezik, toda njegov vnjjk Levi Lego tol¬ mači zanj. Indijanec ni bil še ni¬ kdar prej v Duluthu. Posebno ga zanimajo veliki parniki v prista¬ nišču, katerim se ne more načudi¬ ti. Starček je za svoja leta še pre¬ cej krepak. — Trije psi so napadli te dni Mrs. F. G. Gennain na Oneida ulici v Lakeside in jo precej ob¬ grizli, predno je prišla pomoč. Mo¬ rala je iskati zdravniške pomoči. Lastnik psov je znan. — Ker je bila brez dela, je 24 let stara Gertrude Barrovvs iz St. Paula, kupila za poslednje novce samokres, ter se hotela ustreliti. Nahaja se v mestnih zaporih. Iz¬ povedala je, da je dolgo časa za¬ man iskala dela, ter da je poizku¬ sila izvršiti samoumor v obupu. Za $1.50, svoj zadnji denar, je kupila samokres. ‘Prodajalca je naprosila, naj ga ji nabaše, česar pa ta ni hotel storiti. Nato je od¬ šla na kolodvor Soo železnice, ter pozvala dva moža, naj ji storita to uslugo. Ta dva sta pa, videč, da je dekle zelo razburjeno, obve¬ stila redarja Englerta. Samomo¬ rilski kandidatinji se je pa med¬ tem posrečilo, spraviti v samokres dve pat.roni. Pri tem ji je ušel prvi strel v zrak. Ravno, ko je nasta¬ vila samokres na čelo, je prihitel redar, ter ji iztrgal orožje iz rok. —• Preskrbljeno je, da dobi dekle delo, kakor hitro si opomore od velikega razburjenja. — V našem uradu so se zglasili: John Somrak, Jakob Varoga, in Frank Modic vsi iz Ely, Minn., glede državljanskih papirjev. Ro¬ jak Varoga je dobil drugi papir, rojak Modic pa prvega. Priči sta bila rojaka Geo L. Brozich in John Somrak. Rojaku Varoga se je ja¬ ko čudno zdelo, da je nrišel sam po državljanski papir, kolikor se Slovencev tiče. Priporoča roja¬ kom, da se malo boli zanimajo za podržavljanje. Chisholm. — Rojak Stephen Zgonc, javni notar in trgovec iz Chisholma, je kupil te dni nov av¬ tomobil za $2,400. V nedeljo se je '■■dpelial s svojim novim vozem na obisk rojakov na Ely, Minn. — F. K. Ely. — Vse je tukaj presenetila yest, da je na Ely dobro znani ro¬ jak John Judnič v Nevadi ustrelil svojo ženo in sebe. Morilec in nje¬ gova umorjena žena sta bila tukaj dobro znana. Ona je bila stara 23 let, ter je hči zakonskih George Barič od tu¬ kaj. Judnič je odpotoval s svojo ženo iz tega mesta pred okoli še¬ stimi leti v Nevado, kjer mu je šlo prav dobro. Najbrže je izvršil svoj žalostni čin v hipni zmedeno¬ sti duha, ki je nastala vsled čitan- ja vojnih poročil. Zapustila sta tri otroke, dve deklici in enega deč¬ ka, od katerih je star najstarejši 8 let, najmlajši pa 3. Otroke bodo prepeljali sem, kjer se bode skrbe¬ lo zanje. Judnič in njegova žena imata tukaj veliko sorodnikov in prijateljev, ki si ne morejo tolma¬ čiti tega čina. Pogreb obeh se je vršil dne 4. t. m. v Valley City, Nevada. Prizadetim naše iskreno sožalje! Eveleth. — Joseph Baldi je ku¬ pil tukaj italijansko zadružno tr¬ govino. Zadružno trgovino so vo¬ dile tri italijanske organizacije, toda med njimi je nastala razprti¬ ja, in zato je bila prodajalna pro¬ dana dosedanjemu poslovodji. Ne sloga nikjer ne prinese nič dobre¬ ga- — V kokošnjak Maxa 'Shapiro so hodile že dalj časa dvonožne li¬ sice, katere se je končno posrečilo izslediti. Aretovano je bilo radi tatvine pet oseb, od katerih sta dve tukaj prav dobro znani. Vse¬ ga skupaj so ukradli dvajset ko¬ koši. . — Vsem članom in članicam društva Zarja štev. 117 S. IS. P. Z. se tem potom naznanja, da se naj polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se vrši v društveni dvora¬ ni dne 13. septembra ob 9:30 do¬ poldne. Rešiti se ima važno točko, o kateri pri zadnji seji ni bilo mo¬ goče razpravljati radi slabe ude¬ ležbe. Vrh tega se bode moralo vršiti glasovanje za glavnega za¬ pisnikarja S. S. P. Z. Pridite torej vsi. — John Pogačnik, tajnik. Gilbert. — Včeraj, dne 1. avgu¬ sta se je vršil tukaj pogreb za umrlim roie^m Andrej Zorma¬ nom, kafmgd so, kakor že poro- čano v tem listu, zadušili vodni plini pri kopanju vodnjaka. Po¬ kojnik je bil član društva sv. Bar¬ bare na Gilbert. Hibbing. — Dne 3. t. m. je bila tukaj slovesno otvorjena St. Louis eounty poljedelska razstava. Raz¬ stava je prav dobro obiskana, lju¬ dje prihajajo od vseh krajev. Vsa¬ kovrstne zabave je veliko, flajveč- je zanimanje pa vlada za predsta¬ ve letalca De Lloyd Thompsona iz Chicago, UL, ki se s svojim leta¬ lom preklicuje v zraku. Vršijo se tudi dirke itd. — Več tukajšnjih Slovencev in Hrvatov je zopet dobilo pisma od rojakov, ki so hoteli na vojsko, a so obsedeli v New Yorku. Nobeden njih ne ve, kdaj se bodo odpeljali naprej, in če se sploh bodo mogli odpeljati. — Oliver Iron Mining družba bode zopet začela obratovati v Shiraš rudniku, ki se nahaja V Buhi okraju. Ta rudnik je bil prej znan ped imenom NVr.nless štev. 2. Kakor se zatrjuje, bodo spravili pred zaključkom sezone iz tega rudnika do 5,000 ton rude na po¬ vršje. Two Harbors. — Farmerji iz Lake county in St. 1 ouis r-,6unty so organizirali svojo lastno zava¬ rovalnico zoper ogenj. Poslovali ne bodo z nobenim ustanovnim ka- p'tulom, ampak v slučaju, da kdo članov pogori, sc bode razpisal asesment. Dobra ideja! Virginia. — Tudi v tej naselbini je nekaj Slovencev in Hrvatov, ki bi šli radi prelivat kri v Evropo, a jim je bilo naznanjeno od kon¬ zulata iz St. Paula, da sedaj ni nobene prilike za odpotovanje, in da se sploh ne ,r e, če bodo mogli oditi. Makt Zukelič se je osebno zglasil pri konzulatu v St. Paulu, ki ga je poslal nazaj z naznanilom, da avstrijska vlada ne more dati prevoziti ljudi. Tako torej ne bo¬ de nič s “:fjytanjena”. — Predpriprave za veliko raz¬ stavo so tukaj v teku. Razstava bode otv^j^na dne 12. septembra v tehnični visoki šoli. — Pred dvema leti je izginil na skrivnosten način takrat 1 14 let stari Uno 'Samson iz Chisholma. Izginntje je vzbudilo takrat po vsem range precejšnje razburjen¬ je. Sedaj so pa fanta dobili; živel je Skupaj z nekim naseljencem pri Elephant Lake, dvajset milj zapa- dno od Cussona. Njegov oče je prišel ponj. — Devetnajst let staro Blanche Burbee, služkinjo pri rodbini Co¬ leman, so našli dne 4. septembra mrtvo v postelji. Vzela si je življe¬ nje s tem, da je pila karibolno ki¬ slino. Vzrok samoumora ni znan. — Pred tukajšnjim' okrožnim sodiščem se je začela kazenska ob¬ ravnava proti postarnemu John Lassonu, vulgo “Pickerel John”, ki je usmrtil in potem zvlekel Aleksa Jarvinen na progo Cana- dian Northern železnice. Zločin se je zgodil meseca julija. Obtoženec se zagovarja, da je izvršil umor v silobranu; njegov protivnik da se je napil žganja, in ga hotel u- smrtiti. Da reši lastno življenje, ga je usmrtil. LISTNICA UREDNIŠTVA. K. K., Soudan, Minn. — Boljše bi bilo za Vas, a-ko se javite bliž¬ njemu konzulu, ker ste potem lahko brez skrbi. V vojsko Vam vseeno ne bode treba iti, ker vo¬ jaščini . obvezni ne dobijo prilike za prevožnjo. Za Vaš denar se Vam po našem mnenju ni treba bati. Hranilnice in posojilnice nikomur ne obešajo na nos kdo da kaj shraniti, in jih menda tudi ne more nikdo prisiliti do tega. Hranilna knižnjica se da prepisati na ženo ali otroka, tc se razume. — Kakšna kazen bi Vas zadela, ako se ne vrnete, ne more¬ mo vajeti. Prehudo ne bo, ker bo¬ de najbrže izdana amnestija (splo šlo pomiioščenje,, ko bode konča¬ na vojska. Ljudi bode itak po T sod primanjkovalo. Le bodite brez skrbi, če si pa hočete potolažiti vest, se javite konzulu. V tern sl i- čaju Vas torej po'd nobenimi po¬ goji ne more zadeti kaka kazen Slovencem in Hrvatom! se priporočamo, da nas obiščejo kadar pridejo na South Range. Naš dobro urejen SALONN je zraven “dipe”. Dobra postre¬ žba z vsakovrstno najboljšo pi¬ jačo. — Dobrodošli! Santori Turskano Company SOUTH RANGE, MICH. Našim gospodinjam! Med trgovinami je velik razlo¬ ček, in slovensko ljudstvo bo go¬ tovo najboljše in najpoštenejše postreženo v edini slovenski na¬ selbini na hisholm. Mi vemo, ka¬ ko težko Slovenci služijo denar; mi vemo kaj potrebujejo za živ¬ ljenje, in mi smov selej priprav¬ ljeni postreči jih z najboljšim bla¬ gom po kolikor mogoče nizkih ce¬ nah. Pridite in prepričajte se! Pesavento & Stonich, grocerija Chisholm, Minn. Čarobne karte. Cijena lOc, tro¬ je za 25 centi. Pišite po eije- nik knjiga. KNJIGOTRŽNICA SOJAT &, JURKOVICH Box 448 DULUTH, MINN. 95 AKROV NAJBOLJŠE ZEMLJE GRANT STREET JOHN gostilničar Sveže pivo, pristno vino i n dr» VElETj l t, pliaeeter^/^e^; j w& Prod oda ia m železniške in parobrodne listi; kraje sveta. Rojakom In bratom Hrvatom so o - ___ na ' , 0 Pljej e na * Svoji k svojin ?* 1 \ J? 19^ db 0 vi' »v , p. u)i i e n ldv ot 11 za ; ah & »ri Sfi Podpisani priporoča cenjenim rotij/ ' Hi gospodinjam iz mesta Biwabik in okov ia Hov. JU jeno in bogato založeno Uoe 8? oj 0 [ ^ Hi--- | grocerijsko trgov **J I | V >7cj 1 nrrti im o nViX/M*-^ W Hi Hi Hi Hi * M AT H. VIDa? slovenska trnovim. V zalogi ima občeznano “Cremo’ aj e krmo za živino, kakor: oves, ko, Ui , Cene zmerne, postrežba solidna ’ ” in tudi na r?nm T? A T A vt _ 0c Ua •no, jo tudi na dom. ROJAKI PODPiraj^ 6 do: '^ S Za mnogobrojen poset In naklonjenost se uh ^ _ _ _ u| luano pr| D Hi Hi Lfj BIVVABIK, MINN. > ^ - - ■ J' U eSa ’ Vsi V oj sp r£ V 1 da » 8 1 . k ar .v* 11 ’ ‘ a A a-arF’ «ni° n0O‘fr .pjs"*” oz« ';.***$. F ' „ t»r- J da m ore< 'Js , br« 2 z < ne debat®’ -VVillo« •ner CoB ema sltt ’ nism 0 Vaše P« v sel 1 p /združen s v ,hit M. DANČIJLOVICH lastnik gostilne na * 529 WEST MICHIGAN STREET znana pod imenom slavenski s a l o o n in gostilne. LITTLE AMERICA NA 524 WEST SUPERIOR STREET. Točim sveže pivo, ter domača in importirana ie,—voben krajih je tudi KESTAUEANT, ii«? * - dobro pripravljena jedila po nizki ceni J 4obe " Prodajam tudi ŽELEZNIŠKE in FABOBRAODNE _ . . . , šil jam DENAR, 1 Rojakom se toplo priporočam in jamčim točno postreifc-,. blagom. * vas P roSlB ?’ L - l ' J k i odgov Ivilo® vseU zdn v 'tako da »e odovam 'slim, da j® -fin got° vo v 1 - narodu. „ a tiče priklop V N. P- s, ‘ u ker res ne u S or U 111 elanie 2 amc je naprodaj v slovenski naselbini na Greaney, Minn. Zemlja je bli¬ zu šole in cerkve. Za podrobnosti se obrnite v slovenskem jeziku na (9—17 z) PAT GREANKV, GREANEY, MINN. VAŽNO ZA ROJAKE. Kdor hoče imeti dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v zalogi tildi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar. krojač in trgovec, Chisholm, Minn. NAROČAJTE SE NA NAJVEČJI SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH. V založbi Narodnega Vestnika je DELAVSKI ODŠKODNINSKI ift ZA DRŽAVO MINNESOTO , , ev 7 , e lan: ‘ ' druj. te. ausko fr glas • Act 1 (Admnesota Workmens Cofflp® ns8 ^ ^i : C gati h ' m v f as ov^° Cena 30 Centov ’ a l ih ’ Prav Navodila kako postati dn i o V ti >J k, e Cena 15j Centov Cio ^ ^Pr, 8. sePi ZAPISNIK A A K O D N I VESTNIK inROVANJA PRIPRAVLJALNEGA odbora za ZDRU¬ ŽITEV SLOVENSKIH NAPREDNIH IN SVOBODO- 21 MISELNIH JEDNOT IN ZVEZ. 1(lan ska seja dne 22. avgusta D0P 0ldan 1914. v. s0 . Jože Za-vrtnik in ^ :1?Z trrast, 'zastopnika S. N. P. i»to» . «;+ter zastopnik S. D. O#**« «£*■>» s. * D. . tfdvor ani je navzočih kakih 20 ' različnih jednot m zvez. Irato' - • - 1 -- Zaver v tnik predlaga ^zapisnikar- , ta Aleša, br. Aleš predla- i el " Z Hrasta. Vsi pr igo var ja- p bra , lp s u da naj sprejme me- lo^aptnikarja, na 'kar ta tudi si>re ' ,m - '„ nismo pooblaščenca | P reCi „ v Barbare, oziroma gl. M tV ® - lka >br. Jos. Peternela. Hi predlaga, da naj se pi- P Ve iobei v zapisniku. Predlog Kjme brez debate. Pismo se fgl&si • ‘TREET v L o o n R I C A treet. »mjaluJi « “ dobe aaažia k, »E IASTE, t« „ !»o poittdbo i itn JIM! Willock, Pa. Sitter, Conemaugh, Pa. -p. e ; el sem Vaše pismo, s kate- ■ Je vabite k seji priprauljal- iVm. katero organizacije in predlaga, da naj sl posije, da se br. Sitter prepriča o resničnosti njegovih navedb, po knjige, v katerih so tozadevni za- k oni. Razpravljati se prične o penzij- ■stkem in od pravniškem skladu zavetišču. in SE V VEDAH, S; potit« , _ odbora za združenje, |f r ši 22. t. m. v Chicagi, 111. ^7 tora j vas prosim, da mi na- • n0 naznanite kako vsa stvar EL, stoji, ali je že vse v tiru, ki ^pravilen, in ‘ki odgovarja vsaj Loliko pravilom vseh slov. or- ganizaeij, tako da ne bode nobe- jfii oškodovan. Jaz mislim, da je združitev ja¬ ko dobra in gotovo v korist vse¬ ga s lov. narodu. : Kar se pa tiče prikl-opitve po re- tjlueiji S. N. P. J., sem ji pa jaz Lproten, ker res ne mi pošteva drugih organizacij prav nič. Reso- Lija S. S. P. Z. je precej dobra, razun da bi se organizacija delila r distrikte. ker to bi bilo posledo- josno. Prosim, da mi pišete več o =t|tdeni. š sobratskim pozdravom Jos. Peternel. «iviw4i«r” c r N ‘ eFr “ t i, Prečita se pismo zastopnika A. 1 S. B. P. D., br. Goršeka, in vzame | lajnanje. Zastopnik S. S. P. Z. je poslal obvestilo da se ne more udeležiti ■opoldanske seje in da bo navzoč pa popoldanski seji. Poročilo se ame na znanje. Zavertnik poroča glede zakona Pratskih podpornih organizacij v pžavi Illinois. Priporoča, da bi se P točka najprvo vzela v pretres, P da bi se glasovnice tako uredi da bi vsak član(ica) glasoval B v smislu ustave in pravil svoje ionizacije. K stvari govorita br. ’ n hr. Hrast. Priporočilo br. rtnika k prvi glasovnici, na |^ ei 'i se bo glasovalo, je ld član za ali proti združitvi, se pejme. V?* 0 Vavi br. Zavetnik sledeče r ®S e ža spremembo pravil P a etih jednot in zvez, ki naj P e l°, ako bodo osvojeni, pod H 'Splošne določbe*’. leh »i 0 Se za konita večina | danovjn članic .. .*) izre- fediio 2c * ruz * be v z drugo bratsko P^ rn o slovensko jednoto ali fcj l^°^ oru splošnega glasovanja i,li e “ atov in delegatinj na red- r !%' aUredna konvenciji, potem združitev izvršiti po kon- Jli i2Va Spl0ŠI1 &m glasovanju, redni fea. b 1 | re ^ u i konvenciji tekom določi splošno gla- Hija’ lel ™ a izvanredna kon- leh Se . J e zakonita večina ‘Mražbpl žlan ic... izrekla “rno s i r z dbugo bratsko pod- Mom ' ea sko jednoto ali zvezo [kgatov ° Snega glasovanja ali .^«ttre^,-1 elegatillj na redni Pretnr-'' 1 . veDci ji, te, daj se IN elnlik' ?aQ izaciji >Zen ' ) ' 6 odda!t i združeni glaso' ^kšno 1 \ ^ aSU ’ ^ ot J e odloči- afi rednn i S a,SOvan je, redna ali a n . a konvi Qim a rencija. V tem slu to* L? hroti J? an ?šma, ki je glaso a g l as druz enju ali se ni ude- zdru ' Prem f 0Va «.ja ^ ° 2e nje pravice obdrža- « ; ijl ovirati legalnim m,; t7T » združenje” » Vse topit OJltV2 '^ok odpa- b 0 v ni. ?- V P rav ilih in ustavi, S»I ° I 8 ' 0 '* z njim,. L^ fe jQiein s P re,m embo pravil K ** ndel Z k ra Hd debati, ka- Aar j« ^ 'bratje Hrast, Rus, ISA ker .' i a ‘države ^ asna ie ponovno e Hinois za bratske Zavertnik je mnenja, da naj oba sklada in zavetišče spadajo pod eno poglavje in da se naj pre¬ pusti združitveni konvenciji, da potrebno ukrene. Aleš priporoča, da naj se ne de¬ la razlike s '8. D. P. in P. D., in se ji naj da priliko združiti se, 'kakor drugim podpornim organizacijam. Hrast meni, da bi se težko izha¬ jalo s penaijskim Skladom, ker bi sčasoma nastali previsoki mesečni prispevki, člani bi ne hoteli pri¬ stopati v ta oddelek. Organizacija bi morala vseeno izplačati vse ob¬ veznosti. .Sitter omenja, da se ne strinja s penzijo, ali misli, da naj se da S. D. P. in P. D. vstop. Truger priporoča, da naj se za¬ vetišče tako uredi, da bodo člani prispevali enake prispevke. Zavertnik predlaga, da naj se vsi trije skladi predlože članom članicam prizadetih jednot in zvez v splošno glasovanje. Član¬ stvo prizadetih jednot in zvez naj odloči, kakšni skladi naj se uve¬ dejo. Potem se bo lahko tudi izde¬ lal načrt za bodočo združeno orga¬ nizacijo. Se sprejme. Br. Mladič vpraša, če je priprav¬ ljalni odbor našel katero zakonito pot za združenje, in priporoča, da se morajo vsi člani organizacij, katere se hočejo združiti, ponov¬ no zdravniško preiskati, ker dru¬ gače je združitev protizakonita. Svoje priporočilo utemeljuje na podlagi članka, ki je izšel v če¬ škem listu “Svornost”. K stvari govore brat Stonič, Sitter, Zavert¬ nik, Kaker in Aleš. Sklene se, da se debata odloži do popoldanske seje, ko bo navzoč tudi zastopnik S. S. P. Z. . Sitter vpraša, kedaj prične po¬ poldanska seja. Zavertnik predlaga, naj se zbo¬ ruje od pol dveh do pol šestih zvečer. Se sprejme. Popoldanska seja dne 22. avgusta. Navzoči so Zavertnik, Hrast, Konda, Sitter, Aleš in približno 30 članov raznih jednot in zvez. Zapisnik dopoldanske seje se sprejme s popravki začasno. Zavertnik predlaga, da naj se razpravlja, in določi red za splo¬ šno glasovanje. Aleš predlaga, da plača stroške za splošno 'glasovanje vsaka orga¬ nizacija zase. Se sprejme. Zavertnik predlaga, da naj bo na glasovnicah predlog večine in manjšine. Kaker omeni, da bi bilo 'bolj pravilno predlog štev. 1 in štev. 2. Zavrrtnik povdarja, da to ni parlamentarno. Peta točka v redu za splošno glasovanje odpade, ker imajo vse organizacije upeljano splošno gla¬ sovanje. Doba za splošno glasovanje na.j traja šest tednov. Glasovnice naj se razpošiljajo tekom enega tedna, ko dobe gl. tajniki prizadetih organizacij ob ves til o od predsednika pripravljal nega odbora. Štetje glasov po končanem gla¬ sovanju traja štirinajst dni. Konda predlaga, da naj se po zove k združitvi tudi samostojna društva pismenim potom in v gla¬ silih. Zavertnik predlaga, da naj sto¬ pijo točke za spremembo' pravil v veljavo 14 dni po končanem splo¬ šnem glasovanju. Se sprejme. Originalne glasovnice naj hrani društvo v svojem arhivu. V dvom¬ ljivih slučajih ima pripravljalni in glavni odbor pravico, zahteva¬ ti jih v pregled. Društvo hrani o- riginalne glasovnice v svojem ar¬ hivu le do združenja. Po združe¬ nju jih izroči gl. odboru združene organizacije. Poročilo o izidu splošnega gla¬ sovanja, ki se odpošlje gl. tajniku svoje organizacije in predsedniku pripravljalnega odbora, morajo podpisati društveni predsednik, tajnik, blagajnik in zapisnikar, da jamčijo s svojimi podpisi, da je poročilo o izidu splošnega glaso¬ vanja resnično. Po kratki razpravi, katere se'u- deleže vsi člani pripravljalnega odbora, se sprejmejo predlogi. Nato se preide v razpravo gle¬ de načina združitve. Zavertnik predlaga sledeče: Vse jednote in zveze, ki so spreje¬ le ta predlog, se združijo ali spo¬ jijo s '‘Slovensko narodno pod¬ porno jednoto”, okrajšano S. N. P. J., do časa pred izvolitvijo de¬ legatov in delegatinj za šesto re¬ dno konvencijo, ki se vrši v letu 1915, v mesecu septembru, ako so pravilno do omenjenega časa od¬ dale ‘svoje blagajne S. N. P. J. Svoj predlog utemeljuje, da je to najcenejša pot do združenja, ako se bo združenje tem potom izvr¬ šilo, in povdarja, da nima nič pro¬ ti temu, ako kateri bratov stavi nasprotni predlog, ker se bo tako prišlo do temeljite debate. Konda omenja, da so zastopniki S. N. P. J. na istem stališču, kot so bili na združitveni konferenci, in da če ne popustijo, tedaj pač ne pridemo do združitve. Zavertnik pravi, da naj, ako i- inajo boljšo pot za združitev, to predlože in jo bo rad sprejel. Kaker povdarja, da se brez splošne konvencije ne more izvr¬ šiti združitev. Nadalje pojasnuje, da bi vsaka jednota ali zveza zbo¬ rovala sama zase in bi sprejela pravila za združenje. Hrast vpraša, pod katerim čar- tarjem bi zborovala združena or¬ ganizacija. Sitter omeni, da ni razlike, pod katerim čartarjem se zboruje. Zavertnik povdarja, da je tre¬ ba paziti, kako se bo zborovalo, da ne bodo nasprotniki združenja imeli moči preprečiti zborovanja in združenja in kot dokaz navaja dogodke iz zgodovine S. N. P. J. Rus ugovarja in pravi, da so to same fraze, in da se hoče imeti le blagajne. Zavertnik odgovarja, da zgodo¬ vinske resnice niso fraze, in da se noče imeti le blagajn, temveč se bodo z blagajnami tudi prevzele obveznosti. Friz omeni, da blagajnik S. S. P. Z., ne bo izročil blagajne pre¬ je, kakor na konvenciji, če se tudi članstvo potom splošnega glaso¬ vanja izreče, da naj se jo izroči. Hrast je mnenja, da naj se iz¬ vrši kompromis. Konda izjavi, da za danes ne stavi nobenega predloga, pač bo pa drug dan izrekel svoje mnenje. Zavertnik priporoča, da naj članstvo prizadetih jednot in zvez odloči potom splošnega glasova¬ nja, ali naj se združimo potom splošnega glasvanja ali konven¬ cije. Sitter predlaga, da naj se zdru¬ ženje izvrši potom konvencije. Konda vpraša, ako se bo zboro¬ valo tudi v nedeljo. Sitter želi, da bi se ne zboro¬ valo. Zavertnik omeni, da v ponde- ljek nima časa, da bi se udeležil seje. Aleš predlaga, da se zboruje v nedeljo. Konda doda, da naj se prične zborovati ob devetih do¬ poldne. Predlog z dodatkom spre¬ jet. (Dalje prihodnjič.) PRESKRBA DRUŽIN MOBILI- ZOVANIH. *) Kjer so pike pride ime orga¬ nizacije. Dve vrsti podpor ima-no za rod¬ bine tistih, ki so vpoklicani v voj¬ no službo, in sicer - 1. prostovoljne podpore javnih korporacij, med te spadajo -zlasti podo^j občni, e. kr. cliuštva srebrnega križa ter drugih karitativnih društev; 2. postavne podpore, to so one, ki jih določa postava od 26.112. 1912. št. 237 drž. zakonika. Že ime “prostovoljne podpore” pove, da tisti, ki imajo te podpore deliti, ‘niso vezani na nobena po¬ stavna določila, nego. da se imajo zlasti občine in pa društvo srebr¬ nega križa držati splošnih načel o podporah, da jih dobijo namreč tisti, ki 'so vredni in potrebni. Pro¬ šnje za take podpore tudi niso ve¬ zane na kake posebne formalnosti, treba je le, da prosilec prepriča tistega, ki podpore deli, da je v potrebi in da je podpore vreden. Drugačna je stvar s postavnimi podporami, ki jih daje država. Tu je treba, da občinstvo zve, kdo ima pravico do podpore, v kolikšni iz¬ meri se podpore dajejo, in kam se je s prošnjami za podpore obrniti. Pravico do podpore imajo svoj¬ ci oziroma družine onih avstrijskih državljanov, ki so bili vpoklicani vsled mobilizacije v službovanje pri e. in kr. vojski, pri c. in kr. de¬ želni hrambi ali pa pri črni vojni. Paziti je treba tukaj na besedo ‘“vpoklican”, iz česar ‘sledi, da nimajo pravice do podpore druži¬ ne tistih, ki so v prezeneni vojaški službi, t. j. rodbine tistih, ki redno vojaško službo opravljajo, z dru¬ gimi besedami, podporo dobijo sa¬ mo družine tistih, ki so svoji redni vojaški službi že prej zadostili, a so bili potem iz svojega rednega poklica vsled napovedi vojske vpo klicani bodisi kot rezervisti, nado¬ mestni rezervisti ali črnovojniki v službo vojne. Postava govori o “svojcih” vpo klicanih. Med te spadajo: 1. za¬ konska žena, 2, zakonski otroci (event. vnuki), 3. stariši vpoklica¬ nega. 4. stariši žene, (tast in tašča vpoklicanega), 5. bratje in sestre, 6. nezakonska mati, 7. nezakonski otroci. Ti svojci, katere smo gori ime¬ novali tudi “družina”, imajo pa le tedaj pravico do državne pod¬ pore, če jih je doslej v glavnem preživljal vpoklicani z delom svo¬ jih rok oziroma s svojim zasluž¬ kom. Primera: Tako a. pr. imata tast in tašča vpoklicanega pravico do podpore, če sta pri svojem vpokli¬ canem zetu živela in bila nakazana na delo njegovih rok. Nimata pa te pravice, če sta tu ali tam do¬ bivala od vpoklicanega kako pod¬ poro ali kak priboljšek. V prošnji je tedaj treba trditi in na prime¬ ren način dokazati, da so svojci, ki za podporo prosijo, v resnici bili odvisni od zaslužka vpoklicanega. Na vsak način pa imajo brez posebnega dokaza pravico do pod¬ pore družine vpoklicanih malih kmetov, ki oskrbujejo gospodarst¬ vo samo z domačimi ljudmi brez poslov, enako tudi samostojnih o-' brtnikov, ki delajo brez pomočni¬ kov; k tem seveda ne spadajo o- brtui vajenci. Podpore pa niso deležni taki vpoklicani, ki svojo plačo ali me¬ zdo naprej dobivajo, ne glede na vojno stanje. 'AA Postavna podpora se'daje: a) kot prispevek za preživljanje in b) kot prispevek za najemninoi (stanovanje). Višina prispevka za preživljan¬ je je za različne kraje in različne čase različna. To določajo posebne naredbe. Na Kranjskem «e dobi za vsake¬ ga rodbinskega elagia zunaj na deželi po 70 vin., v Ljubljani pa po 76 vin. na dan. Za otroke v sta¬ rosti izpod osem let, se dobi le polovica, t. j. po 35 oziroma 38 vin. na dan. Primera: Vpoklicani zapusti do ma žebo, svojega očeta, tri otroke nad osem let stare in enega pod osem let. Na preskrbni dobi ta rod bina na deželi: za ženo 70 vin., za očeta 70 vin,, za tri otroke nad osem let 2 K 10 vin., za otroka pod osem let 35 vin., skupaj 3 K 85 vin. Kot prispevek za stanovanje do¬ bi rodbina še polovico gorenjega zneska t. j. še 1 K 92 vin., tako, da dobi vsega skupaj ta rodbina na dan 5 K 77 vin. V Ljubljani seveda nekoliko več. Višino te pod pore omejuje postava s tem, da nobena rodbina ne sme dobiti več, kakor so bili prejemki vpoklica¬ nega. Do te podpore imajo pravico rodbine toliko časa, dokler je vpo¬ klicani vsled vojaške službe zadr¬ žan iti za svojim rednim zasluž¬ kom. če je bil pa vpoklicani v bo¬ ju usmrčen ali tako ranjen, da ni več' sposoben za svojo redno ci¬ vilno službo, imajo svojci pravico do podpore še šest mesecev po smrti ali po poškodbi. Da pridejo družine vpoklicanih v resnici do teh podpor, pravi po¬ stava, da je nedopustna vsaka ek¬ sekucija na te prejemke. Iz istega vzroka je nedopustno te prejemke komu drugemu prepustiti s cesijo ali jih zastaviti. Z ozirom na veliko število vpo¬ klicanih ne bo mogoče, da bi dr¬ žavne oblasti takoj vse prošnje za podpore pregledale in plačila na¬ kazale. Ker bo pa potreba in sila gotovo nastopila prej, ko pridejo svojci vpoklicanih do podpor, za to določa postava, da lahko obči¬ ne dajo posebno potrebnim na ra¬ čun podpor predujme. Ako občina da tak predujem, je izjemno ravno za občino po postavi veljavno, če svojci občini toliko sv.ojih prejem¬ kov iz podpore odstopijo, koliko dobijo nanje predujma. Prošnje za podpore se vlagajo pri županstvu. Prosi lahko za pod¬ poro ali vpotklicani sam, ali pa njegova rodbina, in sicer je naj- j bolje, ako prosi žena za se, za svo¬ jo otroke in po potrebi tudi za druge družinske Hane. Če vpokli¬ cani nima več žene, lahko prosijo za otroke njegovi stariši ali so .7iš¬ če ali tisti, katerim je vpoklicani prepustil skrb za otroke Ker je veliko ljudi, ki ne po¬ znajo postave, in ki tudi ne be¬ rejo nobenega javnega razglasa in ne časopisja, se vtegne pripetiti, da marsikdo niti ne ve, da ima n ravieo do podpore, čeravno je v potrebi. Zato določa postava, da je mogoče vložiti prošnje za pod¬ pore še dva meseca, potem, ko se vrne vpoklicani v svoje civilno službovanje, oziroma šest mesecev potem, ko se dožen.e, da je vpokli¬ cani bil v boju usmrčen. Prošnje, ki pridejo pozneje, se ne vpošte- vajo. Podpore se 'majo izplačevati pr¬ vega in šestnajstega vsakega me¬ seca, in sicer za vsakega pol me¬ seca naprej. Seveda sedaj od za¬ četka to ni mogoče. Zato bodo ti- ti, ki vložijo prošnje, dobili, ka¬ kor naglo bodo prošnje rešene, iz¬ plačane podpore najprej za nazaj od dneva vpoklica dc dneva re¬ šitve in potem še v naprej do šest¬ najstega dotičnega ali do prvega prihodnjega meseca.. Če kdo misli, da mu je pristojna oblast prisodila premajhno podpo¬ ro, ima pravico se obrniti na po¬ sebno 'komisijo, ki obstoji pri de¬ želni vladi. Člani te komisije'so: deželni predsednik ali od njega določen politični uradnik, dalje zastopnik finančnega ravnateljst¬ va in zastopnik deželnega odbora. Vse prošnje za podpore so kol¬ kov proste, enako tudi vse priloge k prošnjam, dalje tudi vse pobot¬ nice itd. Toliko o postavnih podporah! Ker so te državne podpore veza¬ ne na gotove pogoje, ki pri vsa¬ komur niso podani, in ker so v mar sikaterem slučaju zlasti, če je bo¬ lezen v hiši, te podpore premaj¬ hne, naj prostovoljne podpore ko¬ likor mogoče izpolnujejo te po¬ stavne podpore. Vzemimo samo slučaj, da zapusti vpoklicani doma ženo, ki je bolna, in ne more niče¬ sar zaslužiti. Ona ima po postavi pravico samo do podpore 70 vin. za presikrbnino in 35 vin. za stano¬ vanje, skupaj tedaj na dan 1 K 05 vin., kar je očividno premalo v teh dragih časih, ki' jih bo pri¬ nesla vojska s seboj. Tukaj naj pomaga krščanska ljubezen s pro¬ stovoljnimi podporami! “'Slovenec.” M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BEOZICH, blagajnik. FIRST STATE BANK OF ELY PRVA DRŽAVNA BANKA, ELY, MINN. se vljudno priporoča za vse bančne posle, kakor tudi pošiljanje denarja na vse strani sveta ter čekovni promet. Hranilne vloge obrestuje po 3°| 0 od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v mestu in je pod strogim držav¬ nim nadzorstvom; poleg tega imamo zvezo z obČezuano Union Invest- ment Co. iz Minneapolisa, Minn., pri kateri so interesirani glavni bankirji iz Chicage in New Yorka, zatorej so Vaše vloge pri nas absolutno varne. DENAR V STARO DOMOVINO pošiljamo vsak dan in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi najboljše zavarovalne družbe proti ognju, istotako izvršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob plačilnih dnevih. — Z nami posluje pretežna večina domačih trgovcev, kateri so tudi delničarji. NARODNA KNJIGOTRZNICA 5410 WY0MING STREET --: - DULUTH, MINN. priporoča SVOJO VELIKO ZALOGO PRIPOVEDNIH, POUČNIH IN MOLITVENIH KNJIG. — VELIKA IZBER DRAMATIČNIH IGER. —PIŠITE PO CENIK. Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev loči Fitger pivo, v sodčkihlln stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. MAJHEN NAROD, KI IMA DOSTI ZAVEDNIH LJUDI, JE VEČ VREDEN KO VELIKI, KI OBSTOJA IZ SAMIH SO¬ ČI JALNIH NIČEL. VIŠJI DAVKI BODO NALOŽE NI VSLED VOJNE. Predsednik Wilson zahteva od obeh zbornic dovoljenje za razpis davkov za sto mili¬ jonov. Wasliington D. C., 4. sept. — Predsednik Wilson je prišel danes ob 12:30 na skupno sejo obeh zbornic kongresa, od katerega je zahteval v daljšem nagovoru do¬ volitev letnih davkov v višini 100 milijonov dolarjev, da se pokrije sled evropske vojne nastali pri¬ manjkljaj v zakladnem uradu] Predsednik je povda.rjal pred kongresom, da mora izvršiti dolž¬ nost, katere najrajše ne bi. Svojo dolžnost reši brez pomislekov ali zagovarjanja, da ne bi mogoče kdo dvomil v teh nevarnih urah o moči zakladnega urada Združenih držav Zakladni urad more sicer shaja- j ti še dolgo časa, je rekel, toda če bi odvzela zvezna vlada iz narod¬ nih bank svoje vloge, ki znašajo; $75,000,000, bi moglo to postati usodepolno za deželo. Predsednik je navajal na to, da bi bilo napač- ] no siliti zvezno vlado, naj najame I posojilo, ali da bi izdajala bonde. I Nadalje 'je apeliral na domo- j ljubno misleče državljane, naj sprejmejo to breme radevolje, da se reši deželo neprilik. Takoj po zaključku predsedniko¬ vega govora so se začeli člani kon¬ gresa baviti s Wilsonovim načr¬ tom. Pirvomestnifc Under\vood je sklical sejo odseka za pota in sred¬ stva. Predloga bode kmalu pred¬ ložena zbornici. KADAR GRESTE V STARI KRAJ NAZAJ V STARI ZAHTEVAJTE “TICKET” ZA Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA PIŠITE: R. C. HAASE. Northvvestern Passenger Agent ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te žeelznice do parnika. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. E L C O T H E A T R E _ AURORA, MINNESOTA. _ Vam vedno nudi najboljše nremikaioče slike, oetie in dra- » matične predstave. — Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. — Vstopnina vedno samo 5c in lOc. — Zače¬ tek vsak večer ob pol osmi uri. Za nedelje imamo posebne programe. NE ZAMUDITE JIH. Mi imamo naiboliše automobile za prevažanje po celem Range. Kadar se hočete peljati, vprašajte pri nas za cene. katere so najnižje. NAŠA POSEBNOST JE ZAPRTI AV¬ TOMOBIL za poroke, krste in pogrebe. Odprto noč in dan. TELEON 64. SANDBERG (SM0LEY) BRATJE, lastniki. re Duluth Brewing & Mailing Co. DULUTH,MINNESOTA. Vari najboljše in rojakom dobro znano pivo v steklenicah poh imenom “R E X”, kakor tudi pivo v sodčkih. Math. Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia Minn. io ¥ NARODNI VESTNIK M Narodni Vestnik 99 National Herald. Slcvenic Sami-Weekly. Owncd and published by the Slovenlan Prlnting & Publishing Company a Corporation. Plača of Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald 'ssued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 The Best Acvertlsmg mediun: among Slovenians in the Northwest Rates on applicatlon ‘ntered as second-class matter May it. 1311 at the post Office Duluth, Minn., under the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK« izdata Slovenska tiskovna družba, Dulutb, Minn. Tila |a vsaK ponedfljeK In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stanei Za Ameriko za celo leto za pol leta Za Evropo In Canado za celo leto $ 2.00 $1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: ‘Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Minn. Telephone, Melrose 1113. PRAZNOVANJE DNEVA DELA. Danes so delavci *po vseh državah Unije proslavljali delavski dan; tudi drugi sloji pra znujejo ta dan, ker vedo prav dobro, da je tre ha pripoznati vitalne moči človeške družbe. Kakor prehajajo leta, in dobivamo boljši pre¬ gled nad zgodovino, se vedno bolj zavedamo važnosti in pomena dela. Delavci smo končno vsi; pri delu ni razlike. Delavec je, kdor dela z glavo, in nič manj vreden ni delavec, ki dela s krampom in lopato. Vsi delamo za človeštvo, in zato je popolnoma na mestu, da proslavijo vsi sloji ta dan. Kapitalisti morajo v prvi vrsti spoznavati važnost dela, in jo gotovo tudi poznajo. Samo tega nočejo »poznati, da so delavci tudi opra¬ vičeni do zaslužka, ki jim gre. Slišijo se pa lepe besede posebno ob takih dneh o delavcih, ki skrbijo za to, da se kolesa industrije ne usta¬ vijo, toda od takih besed delavec ne more ži¬ veti. Delavci so pogoj socialne organizacije in eksistence človeštva, ali kaj dobivajo ‘za to ? Današnji dan se je po vseh državah pra¬ znoval, to je res. Proslavil se je dan dela, ker uvideva narod, da je delavstvo najtrdnejši te¬ melj obstoja, toda delavec sam pa se tega dne ne more veseliti, in ga proslavljati, dokler bo¬ do obstajale današnje razmere. Lep poklon je dobilo delavstvo v Ameriki za proslavo ‘delav¬ skega dneva preti tedni iz Evrope, kjer se ko¬ lje proletarijat na ukaz peščice ljudi, in pred dnevi iz lastne dežele, kjer je bila nad delav¬ stvo zopet sklicana vojaška sila, t. j. v Butte, Mont. Pod takimi razmerami ni čudno, ako ima zavedne jši del delavstva za take proslave le pomilovalen posmeh, ampak da se nepre¬ stano trudi z dobro organizacijo in politično osvojitvijo otresti spon, ki je sedaj vklepa. Kadar bodema delavci v resnici svobodni, da se naša važnost ne bode samo upoštevala, am¬ pak tudi pripoznavala, kakor je treba, tedaj bodemo mogli v resnic praznovati “DAN DELA!” ZBRIHTAJTE SE VENDAR!. ‘Pred tedni smo že poročali, kakim nevarno¬ stim so izpostavljeni vsi oni, ki se hočejo iti borit za “ljubo nam domovino” iz svobodne Amerike, kjer imamo vsekakor boljši obsta¬ nek in lepše življenje, kakor v oni Avstriji, kjer je iza marsikaterega primanjkovalo celo krompirja s kislim zeljem. To naše stališče nam je prineslo celo grožnje, nekateri “Avstri- jaki” (zakaj pa ne gredo ti v vojno? Op. stavca), so nam celo pismenim potom zagro¬ zili, da nam spustijo čreva in da nas pridejo pobit. Hvala jim lepa za to prijaznost, za ka¬ tero se seveda ne zmenimo, ampak mogoče se jim le ohladi prevroča kri, ako jim na¬ znanimo pismo, katero je prinesel te dni new- yorški “Ulas Naroda”, in ki se glasi: “Tem potom želim naznaniti, kako se godi z nami Slovenci in Hrvati, katere so pridržali v Havre. Kakor hitro smo dospeli, so nas za¬ prli in nas stražijo kot vojne vjetnike. Za je sti dobivamo kruh in krompir. Razmere so tako slabe, da so trije že umrli, drugi pa so oboleli. Mi smo oni potniki, ki smo odpotovali dne 29. julija s parnikom “La Savoie”. Mo¬ ških nas je 210, žensk in otrok 50. Mi Slovenci imamo 'karte do Ljubljane, Hrvati do Zagreba. Zakaj nas ne pustijo naprej, da pridemo do¬ mov? Ljudje jočejo noč in dan, in ne vedo, kaj bi počeli.” Tako se glasi v izvlečku verodostojno pi¬ smo potnikov, ki so odpotovali iz New Yorka dne 29. julija, ko se še ni vedelo, da bode voj¬ na. Pa vendar so prišli tudi ti nedolžni ljudje v tako zagato. Priporočamo, da to pismo po¬ sebno pazno prečitajo oni ljudje, ki nam ob- Ijubujejo, da bomo v “faeaneteljnih” nosili svoja čreva. Pamet, pamet! predlog je utemeljil's tem, da bi znal zakladni urad priti v neprilike, v še večje pa vsa dežela, ako bi bil primoran vzeti iz naših narodnih bank naloženi kapital v znesku $75,000,000. Predsednik Wilson je bil popolnoma upra¬ vičen, zahtevati to od kongresa. Združene dr¬ žave sicer niso direktno zapletene v vojno, ki divja iv Evropi, toda odpadli so razni dohodki, tako n. pr. pri carini, izvozu itd., da se mora na kak način pokriti primanjkljaj v zaklad¬ nem uradu. Treba pa je, da se bode naložil davek onim, ki ga morejo plačati, da ne pade to novo breme kot posledica klanja v Evropi na rame delavstva. V teh težkih časih ne po maga nobeno zabavljanje, treba je resnega dela, da bode imelo kaj uspeha. V resnici je velika škoda, da v našem kon¬ gresu nimamo nobenega zastopnika, ki bi ču¬ val v prvi vrsti samo delavske koristi in inte¬ rese. Ravno v teh časih mora delavstvo izpre- videti. kako velikanske koristi in nepregled¬ nega pomena so zanje zastopniki V zakonodaji, da se v nekaterih časih res takorekoč neobho- dno potrebna naložitev ne naloži na rame dela v stva. Povdarjamo da bi bila nezmisel, huj¬ skati v sedanjih časih. V jeseni so volitve, ta¬ krat govorimo. In kakor smo že poveidali pred kratkim v tem listu, brez državljanske pravice nimate glasu; postanite torej državljani, vo¬ lite, kadar vas kliče dolžnost, drugače bodete morali pobirati vedno drobtinice in se zadovo¬ ljiti s tem, kar vam dajo naši kapitalisti na tak način, kakor bi se morali še zahvaliti za milost, da jim smete za sramotno plačo delati ter pla¬ čevati zanje določene doklade. 1815; NAŠA INDUSTRIJA IN VOJSKA. Naši aimerikanski kapitalisti si že manejo roke veselja, ter pričakujejo velikanskih pro¬ fitov iz sedanje evropske vojne, toda oni de¬ lavci se motijo, Id mogoče mislijo, da bode od¬ padla tudi zanje kaka večja drobtinica. Pro- sperirale namreč ne bodo vse industrije, am - pak samo nekatere, one industrije pa, ki so ko- likortoliko navezane na uvoz, bodo celo trpele. V naši državi Minnsota, mislimo, bodemo deležni prosperitete. Pridobivanje železne rude v 'Združenih državah je znašalo leta 1913 do 61,980,437 ton. To je 6,830,290 ton več, ka¬ kor leta 1912. Toliko 'železne rude se sploh še ni pridobilo od ustanovitve amerikanske žele¬ zne in jeklene industrije. Ker se nam sedaj za dolgo časa ni treba bati konkurence evropejske železne in jeklene industrije, je naravno, da bode ta naša indu¬ strija posebno prosperirala, najbolj pač leta 1915. Toda vse industrije pa ne bodo tako sre¬ čne, da ‘bi profilirale od evropske vojne, in v tem ravno tiči nevamost-za delavstvo. Tako bode posebno trpela tekstilna indu¬ strija, ‘ki zaposleva lepo število delavcev in de¬ lavk v raznih državah Unije. Iz inozemstva ne bode več mogoče uvažati kemikalij, barv in barvil, in naša tekstilna industrija si zača, sno ne more pomagati brez importiranih po - trebščin. Mogoče je že, da se bode tudi tukaj dalo proizvajati potrebna 'barvila. Toda to potrebuje časa, in potem je tudi vprašanje, če bode nadomestek iste kakovosti in vrednosti. Posebno Nemčija — to se mora priznati — je svojo industrijo kemikalij in barvil povzdig¬ nila na naravnost čudovito visoko stopnjo. Tam gre vednost roko v roki z industrijo; vsled tega ni pričakovati, da bi mogli mi v kratkem času dohiteti Nemčijo. Mnogo, mno¬ go delavcev bode tukaj prizadetih vsled tega. Celo naša vlada zamore priti v zadrego, ker prihaja barva za ti^k znamk in papirnatega denarja iz inozmstva, in tukaj niso dobro zna¬ ni načini, kako se narejajo barve, katerih ni mogoče odpraviti z raznimi kislinami. Mogoče bode vendar dobivati potrebščine skozi ne¬ vtralno Holandsko — ako bodo mogli inozem- zemslki fabrikati sploh vzdrževati promet. tridesetletna vojna 1618—1648. To so najstrašnejša krvava znamenja zgodovine... ni po vsaki teli velikih vojsk je človeštvo na¬ plavilo velik korak naprej. Razvoj železni- sKeg-a. prometa, izpopolnitev morilnega orožja, •s tasno narasli stroški in velikanske žrtve mo- 1 T" ' 0,)S k®’ ^ je pravzaprav vrsta manjših u v, vse to je napravilo dolgotrajne vojne ne¬ mogoče. 'Stroški te vojske se računijo na dan na tiideset milijonov, in noben udeleženih na¬ lomu ne bi mogel vzdržati triletne vojne, ako si ne bi hotel financijelno in materijelno po¬ polnoma uničiti. DOLGOTRAJNOST VOJSK. NOVI DAVKI RADI EVROPSKE VOJNE. Naš predsednik je v karakterističnem go¬ voru pred kongresom zaprosil, da naj zvezna zakonodaja dovoli naložitev izrednega davka v znesku 100 milijonov dolarjev na leto. Svoj Kakp dolgo časa bode trajala velika evrop¬ ska vojna? To je vprašanje, s katerim se b‘avi vsakdo, pa naj se že nagibljejo njegove simpatije na to ali ono stran. Toda ni ga človeka, ki bi mogel dati na to vprašanje povoljen odgovor. Ko je nelk časnikar vprašal profesorja Muenstenber- ga, koliko časa bo po njegovem mnenju tra¬ jala vojna, je odgovoril “od dvajset dni do dvajset let.” Lord Kitchener, angleški vojni minister, je govoril o triletni vojni, toda če je s tem zadel pravo, seveda ni mogoče vedeti. Angleška zavarovalna družba “Lloyd” je pre¬ pričanja, da, vojska ne bode trajala dalj, kot do 31. decembra. Mnenja se tedaj zelo delijo. Nemško-francosko vojno je napovedal leta 1870 dne 14. julija 'Napoleon III., in 10. majh 1871 je bil sklenjen mir v Frankobrodu ob Meni. ‘Premirje pa je bilo doseženo že 28. ja¬ nuarja 1871. Rusko-japonska vojna se je -začela 5. febru¬ arja 1904 s prekinjenjem diplomatičnih zvez in brez formalne napovedi vojne; Ports- moutbski mir je bil podpisan 23. avgusta 1905. To so bile v zadnjih štirih desetletjih edine vojske med dvema velevlastima; pa tudi druge niso trajale dolgo: rusko-turška vojska leta 1877—78, kitajsko-japonska vojska, bursko- angleška vojska, špansko-ameribanska, in obe balkanski vojni so ‘bile izvojevane tekom ene¬ ga leta, medtem ko so se vojske v prejšnjih ča¬ sih vršile leta in leta. In sicer: amerikanska državljanska vojna 1861—65, vojska za neod¬ visnost 1776—83, sedemletna vojna Friderika Velikega 1756—63, Napolenove vojske 1796— O DOLGOVIH. 'Plačevanje dolgov je zelo neprijetna stvar. Znan je pregovor, da je dolg slab prijatelj. Zanimivo je, kako so se v raznih časih izter¬ jevali dolgovi. V prastarih časih je imel up¬ nik vse pravice nasproti dolžniku. Po rim¬ skem pravu so odgovarjali za, dolg ne samo dolžniki, marveč tudi njegovi starši, njegova žena in njegovi otroci. Upnik je lahko prodal dolžnikovo ženo, in otroke kot sužnje in je s skupilom poravnal dolg. Tudi nemško pravo je poznalo slične določbe. Kdor ni mogel pla¬ čevati svojega dolga, tega je tudi po nemškem pravu lahko upnik prodal kot sužnja. Jedva je poteklo nekaj nad 40 let, da se je v posam- nih -evropških državah odpravil zakon, ki je dovoljeval -upnikom, da so smeli zapirati dol¬ žnike, kakor dolgo so hoteli. Da so bili takšni zakoni brezmiselni, nam ni treba še po-sebe na- glašati. Na ta način je namreč bila odvzeta dolžniku vsaika možnost, da bi mogel svoj dolg poplačati, ker si ni mogel, dokler je bil zaprt, ničesar prislužiti, še manj pa kaj prištediti. Srednji vek je bil v vprašanju dolgov posebno originalen. Ako,si je v srednjem veku kdo iz¬ posodil denar, je moral izdati izjavo, da so dol žnki tudi njegovi poroki in da se ti poroki z njim vreid zavezujejo, da so upniku na razpo¬ lago, kadarkoli jih zahteva. Ako dolžnik svo¬ jega dolga ni plačal, je imel upnik pravico po¬ zvati dolžnika in poroke, v kakšno hišo ali kr¬ čmo, kjer se je on nastanil. Tu je živel in tro¬ šil tako dolgo na -dolžnikov in njegovih poro¬ kov račun, da mu je upnik dolg plačal. Upnik je lahko povabil v gostilno tudi cele družbe, ki so se na -dolžnikov račun zabavale, jedle in pile ter dolžniku povzročale še večje stroške. Ta ‘običaj je bil v navadi v Evropi od 13. do 16. stoletja. Ako je imel v srednjem veku gra¬ ščak ali država izterjati kak dolg se je proti dolžniku 'postopalo z največjo brezobzirnostjo. Pruski kralj Friderik Veliki je dal na primer zapreti nelko šlezijsko mesto, ki ni hotelo pla¬ čati neke kazni. Mestni župan in občinski od¬ borniki so morali v ječo in niso dobivali dru ge jedi, kakor -slanike, a niti kapljice -vode. Ta odredba je talko silno vplivala nanje, da so ta¬ koj drugi dan plačali njim naloženo kazen. Zelo navadno sredstvo za izterjavanja dolgov je bilo v srednjem veku prisilno nastanjeva- nje. Upnik je poslal dolžniku enostavno kako stranko v hišo. Ta stranka je potem postala pravi gospodar v hiši. Dolžnik je moral zanjo skhbeti in ji vsak dan dajati denarno podpo ro. Upniku daje še danes zakon pravico do dolžnikovih premičnin. Zarubiti se mu ne sme¬ jo po zakonu samo nekatere najpotrebnejše stvari. Toda ta določba je v stvari sami docela brezpomembna. Dolžnik vendarle ne more ži¬ veti, ako mn tudi puste najpotrebnejše stvari. Zato je v pravniških krogih opažati gibanje, da bi se upniško pravo spremenilo zlasti z ozi¬ rom na rubežen. Dogaja se namreč če-sto, da se dolžniku zarubi in proda zadnji košček, ki ga poseduje, vendar pa upniki od tega niče¬ sar me dobe ker požro vse stroški. □ □ e ei Naj'modernejša slovenska tiskarna v Ameriki \ Ttskarna jfarodni V estni 405 West Michigan Str., Duluth , Izdelujmo vse v tiskarsko stroko spada:,;. ■ lično ceno m točno, tiskovine Tliva v eni ali več barvah naša poseb„ 0 . Pismeni P ap« » kuv f te , ^ Poskusite naše delo. Mi jamčim,. okusno. _ zadovoljnost* Unijska tiskarna. Cenjeni rojaki! Delavstvu naprotna klika je s silo dosegla, da so se razpisale vo litve za odpoklic za 15. septembra 1914. Prizadet sera tudi jaz. Stal sem vedno na strani delavcev in na strani delavcev ‘hočem ostati. Vedno sem bil in bom za pravice prebivalstva občine Eveleth, in edino to je povod, da sem delav¬ skim nasprotnikom trn v peti. Ro jaki volilci, Vi ste me izvolili mestnim komisarjem, in jaz trdno upam, da boste ostali mož -beseda, in da boste oddali vaš glas dne 15. septembra zopet zato, da o-stame Vaš rojak še zanaprej mestni ko¬ misar. Joseph J. Brince. Hodil je po svetu modrijan in je opazoval svet in življenje in je iskal velikih čudes in je zapisoval največje v večen spomin. In glej med največjirni in najlepššimi so bili oni-, -ki izvi¬ rajo i-z duše ženskine, ljubeče s prvo, veliko in istinito ljubeznijo, z ljubavijo, ki podira vse ovire, ki trpi vse, vse žrtvuje za svojo ljube¬ zen, za izvoljenega svojega srca. Ker najsil- nejša vseh sil je moč take ljubezni. Ideje ni treba zagovarjati. Zagovarja in branii se sama. Naša dolžnost je samo, da jo pokažemo v pravi luči, ali bolje, da obvestimo intenzivneje po-samcane njene strani, opozar¬ jamo -na to in *ono, potem pa da jo prepustimo občinstvu. Nekateri se seznanijo ž njo, da do¬ bijo snov za razgovor, drugi jo umore z iro¬ nijo, tretji pa ji odpro vrata in ona jih dvigne v svoje višine. Na licu-človeškem je pisana zgodovina do- tični-kova. V očeh se 'zrcali tihi mir kakor valo¬ vita razburjenost in vz-burkanost njegovega srca. V obraz je kakor z mogočnim trdim dle¬ tom vklesano človeško trpljenje in gorje. Na obrazu spoznava misleč človek znake srčnih strasti, duševnih bojev, razjedajočih dvomov. Volilci na Eveleth! Stranka, ki je zoperna delav¬ skim interesom, je s silo dosegla, da so se razpisale volitve za odpoklic na dan 15. septembra. Prizadet je podpisani, zato ker je bil -vedno za pravice, delavcev, in misli tudi ‘za pravice delavcev vstrajati. Delavci, Vi ste me izvo¬ lili za župana. Vaši nasprotniki skušajo, da se mi vzame župan¬ stvo, zato ker ste bili Vi za me in jaz za Vas. Vdeležite- se dne 15. septembra vsi volitve in oddajte svoj glas za pravično stvar. Poka¬ žite, da ste v svobodni državi, po¬ kažite onim, ki so zoper delavst¬ vo in 'zoper Vas, da ste zavedni možje, ki držijo prvič dano bese¬ do, pokažite, da imate zaupanje v sedanjega župana. Ne oddajte svojih glasov za odpoklic od Vas izvoljenega župana, ampak gla¬ sujte vsi-, da ostane še zanaprej John Glea-son župan občine Eve- letfch. Vi ste zaupali v me pri zad¬ njih volitvah in jaz tega ‘zaupanja nisem zlorabil, zatoraj upam, da mi boste Vaše zaupanje skazali tudi pri volitvah dne 15. septem¬ bra. Vi za me, jaz 'za Vas. oficirjev, ki so imeli s seboj bom be. Rusi so -spravili na tla tudi avstrijski zrakoplov. en ITALIJANSKI SOCIJALISTI ZA NEVTRALNOST. BELGIJCI SO Potop'' stotine--^ tf st '’ 0 ju S8 l.,n T. vs ori 0 _ •, 1 Ul >bi Jakob Skrjanc, St ^ Ident of the Coum;, p . ident ot tj 1 .®. iLesta 1 «- of Mmn.,_d^ t n e te of 5W'-t st. Louis, --. -.Jnv 191L, L st of st ih the Couutr 0I hat ss. l Minnesota, and , (il Minnesota, " faC t o> - the attorney nra yn>? 1 Štiri osebe umirajo, dve ste manj težko poškodovani. na tla. MINA JE POTOPILA__ ANGLEŽKO KRIŽARKO. London, 7. septembra, — An- gležka križarka Pathfinder je za¬ dela v Severnem morju ob mino, in se je potopila, Na križarki je bilo 268 mornarjev. Število rešenih je neznano. the attoriiej , pr av >■ ■- , said decedent, iM V the of Administration t# #1 decedent be , IS OKDEBED. ^ rt . M?! be lieard before t jn t) , e i bate Court Boom coU ni ; .... in Duiutfcin -*, eP tef fy .>kg>V? a e ' 1 ' kila /' ^ost ir, ‘ ‘ho-;, 2 rel, 0 st nil ep l0l V n .. 1 in ta g r esn beljr. the 28th day _ °’ cl ° ■ Svodov h bn- S ° ; Jhe t d l h *«., v rst e sted in are hereby sliO*.: time and P aC sa id i' el ' there be, why be g-ranted. rT hF: OBOBEBOjt; P«! 2 a sle ri . ta 0 . 1 { 0 hn. U lst n der be sei Vestn* ti ;„ C Narodni and that a copy oi On the Countv Treas «’* 1 ^ County not’ less than ten said day ot hearinp’, Dated, Duluth, Miiin- 1914. Attest ia Pd a Sep A 1 Sc, ! tiru l 0 «t Q N t iil * >N I. « 5 S ri hil Pai ^i loo ^i i°t ptli s k >’.W T* m !(„ Je Baš H, v tagiivef krb ' * kito SL«? Bam ffjtotm, i» V Kofr 1 . 1 *« • J? '» vat« a "im vlog J, va skrb it i ravnateljev in j| rartnlkov. i Ml Vas vali. S l a *'«' 3 našo banko y v »Se vlog« / Premozaije UM of SHEBOYGAN iOfmotBm ST PAIDONSAV1NCS Clisholma in iloliss am preselil svoj 5TILN io na !E & LAKE STE® se Slovencem In®* m poset. e dobi vedno ii^ žejo im! in fine LAMU' gI gostiš jJAKOIVI! • v GafVt : 'ž, g. sep lte mbre 1914, NARODNI VESTNIK Gospodarstvo, gospodinjstvo in znanstvo^ )•»* oWl41 ®AOUA ŽENSTVA. \ 8 ' , 0 brf aže»°: trezno • i„če ženstvo je 00 < Jiapredo' 110 ^ in samostoj- najgotovejše vsega na- jaois jod 8. ,tvc ,ežan Henrik Ibsen Velik' --^4 4Q letl . “Ženske Jdorve dejal že F l e vi bodo w ešile ljudska vprasan- .o.^^Išile j ib bodo kot mate- I toda 3 na čin se more to e; safflO na tem je velika naloga dit' m : , p a pa . morejo te ma- Y tClH. jgO' ^ žen® ■ •'- J izvršiti naloženo Jim tere P °nrajo biti celi ljudje, krep¬ il “Osvetljene osebnosti, ki k* “-n resnobo življenja m se za docela svojih dolžnosti m ve< ^ važnosti sV0]e „ V r“~ki opazuje slovensko VS o življenje, ki hoče biti ne- V H in pravičen ter se ne P rlsU ' a LoP četudi je neprijetna boji resnic mora -pr¬ iznati, da so naše stranke ker so obračale nl ŽmSl .™- C resnično, la «»»> j« ?")»' r Le, sovražnik pa koristen, !i pravično primati, da so ‘Sienarei vse bolj i« P«).*P»- ipemen ženske s« narod .»so SU v t® » zi ™ obrMt ; ,0 ~ Z* svoj mlin. Voditelji reakero- ,,H strank so si mali pridobit, , eu važevane priprostejše zenske glo je ki so jih organizirali v moč¬ no falango. Kakor zna ta falanga aktivno nastopati za ideje svojih gospodarjev, vidimo v priliki vo¬ litev, to so ravno ženske silno fa- • Ign, S TI lno te® 1 # 1 obilob e f<*i# A flif J*m rio, UK n c )tS t tr 'Kitžu \v¥. natične agitatorice. Židovska tradicija: “Mož bo nnd tabo gospodoval” se je globoko lajela v slovensko mišljenje in na¬ čelo Jlozesovo živi še v XX veku p. Kr. Slovenci so smatrali in de¬ loma še smatrajo žensko za -delav¬ ko ali za množilko zaroda ter v najboljšem slučaju za Pkrasek hi¬ še. Zato naj se ženska ne vtika v javnost, zlasti pa ne v politiko, saj bi zaradi tega “trpelo in bilo oneeaščeno sveto rodbinsko živ¬ ljenje.” Tako pravi še danes mar- sikak rojak, 'ki se popolnoma po nepotrebnem boji za svojo komo- diteto. Slovenski listi se navadno po- smehovalno izražajo o smelem na¬ stopu naprednih Angležinj, ki so »vkratkem -času že priborile vsaj mlaj političnih pravic Seveda so mi ijoni pridobivajočih Angležinj | “leč v izomiki pred Slovenkami h tudi pred velikim številom Slo- vencev. btrah pred žensko emancipacijo f *° povzročile pač nekatere preti- touke, katerih baš resno ženstvo s yojem stremljenju najmanj e ^stuje. Toda vsak boj rodi take fastke, ki ideji več škodujejo , a , or koristijo. Resnica pa je, da j.’ w 'ani ‘tretji spol’ med zdra- b ’ Slovanstvom no nai- ^ih tal, naj-manje pa v Slo¬ ji • Vsekakor se Slovencem ni , 8 a h^da bi bila ženski pot A (j -° M življenje, v razne pokli- tjn i tan&Ve ter hudi pot v poli¬ se b t 1 0Van j e P°g u bna. Nikakor t^i° , y e * z ogilben prevrat, ki se 2 Spreminjajočimi se kak e j. imi razmerami, povzročil v za konskem življenju. ki] 0 ; J j za 'koneev se bo le poglo- i'i],,^t °hilo večjo vrednost in »e een‘‘ ^ e .5 ai!es pametni možje ^o st 1JO n '^ Ve ® 'kakor najlepšo -Jol žn o sti na zem one omejene ne- »a.ši)ir v D Plašnosti. Ta čednost hd, 0 j e a a3) ' e je bila v resnici na l r 0 t f sA« d t\ e . t n tt>» t d r9 <*, t,vat ° { ywA .li ’ VV ./ *• to rl e'- » z. i rfP^ h t L V / » r ‘ jt® 1 m 6 4™ >( <,r 9> 'h* 1 g nev ednost in nepomaglji- kdit}, in Ba ^ a ZrePos t in zmožnost, %!i jG ° 2u . v uajresnejših, naj- ‘ v,-1„ ‘. n ajdražjih stremi -'en jih, - ' a hidi dar ano; neka;. Možje Narodov so že vvretili urnih ista Svo ^® - h°jne vrste, da ho- Pota m zasledujejo ener je t a amozavestl10 iste cilje. i^ azi liei ena3?0 P rav nost mogoča. Nk r prelepi uspehi ut aet ’.l, nai ‘ 0 dov na literar- ™iu. hk n ' s ky m in znanstvenem V- ' So zeil s-ke dandanes že v^^tke Zc ^aynice, vseučiliške d f biice' Ut,ac3il i ee > veletrgovke, *%h ]’; s , e aktorice velikih in u- i L Pria;„° V .’ ZUr nalistke, odvet- h.Sske 8 *- 6 - 1- dr ’’ P° tem m0 ' tudi samostojno izvr- Marijanske r.ravice. Resnica je pač, da so zenski ženiji prav tako — izjema, kakor so mo ški. Kakor kažejo uspehi v Novi Zelandiji, v nekaterih ameriških državah, na Finskem, Norveškem, Holandskem in drugod, je naobrnv žena ženska tudi zrela za politič¬ no delovanje. Dandanes so ženske ze samostojne obrtuice. trgovke, tvurhičarke in podjdnice, katerim je podrejeno celo krdelo moških uslužbencev. In zato se je zgodilo, da se je vseueil. profesor dr. T. Masaryk, odlični češki pisatelj in vodja stranke čeških realistov iz¬ rekel z vso odločnostjo za volilno pravico zenstva in za politične pra vice žensk. V svojem znamenitem govoru v avstrijskem parlamentu je dr. Masaryk izjavil, da je pre¬ pričan, da hi prinesle ženske pri vseh narodih prav zdrav element v politično življenje, češ: “Ženske niso tako udane alkoholizmu k ateri se bavijl z jezikovno arheologijo. Pismeni govor se je začel s praskami, ka¬ tere je napravil človek na kamen. Iz tega se je razvila misel, da je delal človek te znake na plošče iz blata, katere je potem žgal v j>e- čeh. Potem je človek pisal zgo¬ dovino s klesanjem črk in besed v kamne, zidovje in spomenike. Pozneje je ovekovečil svoje misli s vrezljanjem besed v drevesno skorjo, v les in pozneje s pisanjem na kožo in na papir. Vsakojalte kljuke in podobe so se s časom razvile v abecedo, s katero naznan ja danes človek misli svojih mož- gan in glasove svojega jezika dru¬ gemu človeku. Ako stvar natančno premislimo, je abeceda čudež vseh čudežev, katere je človek o svojim umom spravil na dan. Vendar ni še člo¬ vek danes izven primitivnega sta lisca. Človeštvo se dviga dan za dnem, in 1000 let od danes se bo človek čudil našemu še primitiv¬ nemu življenju. Fakt’ pa, ki so danes vstanov- ljeni, so velikansk > vrednosti, ker ti fakti so povod, la se dviga člo¬ vek vedno bolj iz teme na dan. Določeno danes ni le, da je ena in ena dve, in da je ena manj ena nič, ampak določeno je tudi, da je zemlja okrogla, da se vrti okoli svoje osi in okoli solnca, da n. ,".oraj veselja v višavah in gorja v nižavah, ampak, da jt za človeka veselje in gorje le tukaj na tem svetu, kjer živi danes. IZOBRAZBA OSVOBOBUJE TURŠKO ŽENSTVO. Prejšnji turški sultan Abdul Hami« je imel precejšen harem. Bival je v krasni palači z imenom Jildiz Kiosk, okoli katere je dal v teku časa sezidati okoli 20 stavb za ženske, in za razne predstave, ki so se vršile za zabavo /.• m-.k. Vse te palače so obzidane z dvema zidoma, ki sta tristo čevljev vsak¬ sebi, in med katerima so patruli- ali vojaki v enomer. Palača za harem, katerega je nadzorovala starejša sestra prej- šnega sultana, je bila sredi kras¬ nega vrta, kojega. vzdrževanje je stalo mnogo denarja. V tej palači je več večjih sob za sprejeme, ir. okoli štiri sto sob za stanovanj', v katerhi je živela obilna familja Abdul Ha-mida. Ob času, ko je bil Abdul Hamid vržen s prestola, je imel 'i 72 žen, razne starosti in raz¬ ne narodnosti. Te ženske so imele 160 otiok razne starosti, na katere je pazilo 127 evnuhov ali skobcev in sužnjev. Govori se, da več teh sultan še nikdar ni videl, in da tudi one niso videle njega. Te žen¬ ske so darovale sultanu največ razni paša.ti in drugi, ki so podarili sultanu svoje hčere, da so ložje dosegli politično moč ali kako dru go vdobnost. Bila je pa tudi naj večja čast za turške dekleta, ako so prišle v sultanov harem. Abdul Hamid je pa dajal te ženske stran, kakor če bi bile konji ali psi. Za prave žene je imel le štiri, katere so imele posebna stanovanja, po¬ sebno postrežbo in posebne kočije; vendar vse ženske bile so pod nad¬ zorstvom sultanove starejše sestre in pod eunuhskim glavarjem, Aga paša,, kateri je bil arabskega ro¬ du in je bil črn kot saje. Ko je bil sultan pregnan s prestola so šle štiri ženske ž njim v 'Solun. Druge so šle v Konstantinopel in vlada je nakazala pokojnino vsem onim. katere so bile matere; druge je pa poslala domu fe starišem. Za časa Abdul Ha-mida je bilo v palačah okoli Jildiz Kioska okoli 3000 pre¬ bivalcev. Prostore so pa precej iz¬ praznili, tako, da je tam sedaj le okoli 300 ljudi, večinoma vojaške straže. Sedanji sultan stanuje tam le po leti. Mož nima baje posebnih zahtev, in je povsem neizobražen, ker ga je imel njegov brat, prej¬ šnji sultan Abdul Hamid, v ječi ves čas svojega vladarstva. Mladoturki so zavrgli mnogo starih tradicij, ki so držale Tur- einje v sužnosti; vendar je eman¬ cipacija turškega ženstva še daleč od popolnosti. Turčinje nimajo več tako splošno v cunje zavitega obraza, kot je -bil to slučaj pred revolucijo. Polovico jih hodi po ulicah brez pajčolana, druge pa nosijo tako tanek in prozoren paj¬ čolan, da se lahko vidi obraz. Ta- kozvani “jašmak”, v katerega so morale prej skriti obraz, kadar so šle ven, nosi danes malokatera Tureinja. Koran zapoveduje sicer še danes nošenje jašmaka v javnosti, ven¬ dar mladi svet se ne ozira posebno strogo na to cerkveno postavo, in lice skrivajo na prejšnji način le najbolj pobožne ženske. Te so mnenja, da je tako sramotno stati brez jašmaka p*ed tujim možkim, kakor bi bilo brez kiklje. Konstitucija Mladoturkov je mnogo pripomogla do večje svobo¬ de ženstva. Vendar je pa draginja Za krepke može Mi smo nalašč naredili tobak, kateri je priljubljen močnim, čvrstim možem, kateri hočejo popolni okus in duh združen z naravno tobačno sladkobo, kadar ga ka¬ dijo ali čikajo. Ta tobak je PEERLESS. Na trg je bil po¬ stavljen pred petdeset leti nalašč za iste možke, ki tobak ljubijo. Zadovoljil je vsakega, kateri ga je okusil. Ognjegasci, policaji, možki, ki delajo unaj, sploh močni možje, vsi pravijo, da je PEERLESS najboljši to¬ bak. Kadar začne kdo rabiti PEERLESS, ne bo dobil za¬ dovoljstva v nobenem drugem tobaku. l F.MMMS6C0, The American Tobacco Co., Succeuctr BH PEERLESS Kilvank««. P^rnl' «■ »im....,, " ..Tniimar" inni umu. PEERLESS Long Cut Tobacco (C 3 je najboljši tobak. Zato ga tudi trdni možki ljubijo. PEERLESS je narejen iz pristnega tobaka iz južnega Kentucky-ja, je staran tri do pet let, da se dobi iz njega počasnim in naravnim potom vso soč- lato milobo in bogastvo tobaka. Zato je vedno iste kakovosti, m zato se ne morejo drugi hi¬ tro napravljeni tobaki kosati s PEERLESS. V hudih urah dela in v prijaznih urah počitka, imejte vedno nekaj tega tobaka s seboj. Samo poskusite PEERLESS en teden — ga kadite ali čikate — priljubil se vam bo. Prodaja se povsod v zavitkih po 5 centov . Druge velikosti lOc, 20c in 40c v zavojih in 45v v kositerni skati ji. AMERICAN TOBACCO COMPANY. glavni vzrok, da razpadajo turški haremi. Turčinje so rade fino ob¬ lečene, in ker stane to vedno več denarja, zamorejo le bogataši imeti po več žen. K razpadu ha¬ rema je pa tudi mnogo pomagala izobrazba. Bogate ženske so imele francoske guvernante, katere so jih učile čitanja, in tako so Turči¬ nje s pomočjo čitanja francoskih knjig prišle do tega, da so uvidele nesmiselnost haremov in da so su¬ žnje. Leta 1901 je Abdul Hamid zapovedal, -da se morajo vse tuje guvernante odsloviti. Prepovedal je čitanje knjig v neturškem jezi¬ ku, in poklical je k sebi mohame¬ danske , škof e, da so v imenu bož¬ jem zaukazali kakošno obleko mo¬ rajo Turčinje nositi in kako de bele morajo biti maske za obraz. Vendar vse to ni nič pomagalo; val izobrazbe je hotel naprej in vrgel je Abdul Ilamida iz prestola, škofom je pa vzel veliko božje moči. ZEMLJEVID obsegajoč 14 zemljevidnih kart se dobi pri Narodnem Vestniku za 75c. Zemljevid je posebne veljave j ozirom na sedanjo evropejsko vojsko, ker kaže našo ožjo staro domovino, Avstrijo, vse države Evrope in vse dele sveta. Ta zem- jevid je v slovenskem jeziku; Drugi zemljevid, ki kaže tudi evropejske države, ves svet, a je Dosebno natančen glede Rusko- japonske vojske, je -dobiti za 25c. PRIPOROČAM NATURAL SANATOR UJM K. A. LEE, 331 No. 60 Ave. West Dululi, za vsakovrstne bolezni. Mr. Lee zdravi z drgnjenjem in svežo vo^ do. On me je ozdravil medtem ko me ni mogel noben zdravnik. Matt Prijanovič, Virginia, Minn. LEPO ZEMLJIŠČE 40 akrov zemlje, 5 akrov sčiščene- ga, hiša iz hlodov, hlev, vodnjak in kopališče, 3J4 milj jugovzhodno od Ely, ima na prodaj . Mike Somero, Finish Stock Co. (9—10 z) ELY. MINN. PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora, Minn. John Skull Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- b rojen poset. (9—28 z) NAROČAJTE SE NA NAJVEOJ1 SLOVENSKI DVOTEDNIK V ZEDINJENIH DRŽAVAH Gospodarji in gospodinje! Kadar potrebujete pohištvo, železnino, posodo, peči itd. obrnite se na trgovino, ki ima največjo zalogo in Vas zamore najboljše postreči. TA TRGOVINA JE AURORA HARDWARE AND FURNITURE CO. AURORA, MINNESOTA. A. W. Nelson advokat nad James lekarno blizu pošte ELY, MINN. se priporoča vsem Slovencem v slučaju pravnih zadev. STAR THEATRE So. Range, - - Mich. ima vedno lepe in podučljive premikalne slike. Ob petkah iz- vanredne posebnosti. Slovenci in Hrvati poslužite se te zabave! Spoštovanjem Star Theatre SLOVENCEM NA ELY IN OKOLICI priporočam svojo konjušnico za slučaj svatb, pogrebov n drugih izvožčenih potreb. Postrežba točna, cene nizke. Jacob Christopher ELY, MINN. VT ony Kočevar-j e vem hlevu. Telefon 100. ) “Tali Oaks From Little Acorns Grow” Fifty years ago I.W. HARPER was but little known outside the OI d Kentucky State. Today its farne is wor!d-wide. You find it everywhere. SOLD HERE BY John Gouze, Frank v Veranth, Louis Larson, Ely, Minn. % | stu. Pokojnik je bival v tej deželi opisi i Willard, Wis. Cenjeni urednik N. V.:— Daši prihaja lepo 'število N. V. v našo farmersbo naselbino, je vendar redkokdaj najti dopise od tukaj \ predalih splošno priljubljenega Narodnega Vestnika. To pa doka¬ zuje, da smo vedno zaposleni, da nimamo Sasa pisati dopisov, da med mami ni brezposelnih. 'Kakor že naznanjeno, smo si slovenski farmerji postavili svojo lastno sirarno na zadružni podla¬ gi. Greemvood Creamery je nam¬ reč plačevala tako slabo, da smo bili takorekoč prisiljeni, začeti sa¬ mi Ko je pa začela naša sirarna poslovati, so sklenili ti gospodje, da mora naše podjetje pasti, kakor vsaka zadruga, katero vstanove Slovenci. Začeli so smetano plače¬ vati za. višjo ceno, kakor prodaja¬ jo surovo maslo. Seveda mora bi ti vsakemu jasno, da bode trajalo to samo tako dolgo, dokler naše podjetje ne bi propadlo, potem bi se pa zopet začelo po stari navadi izkoriščati kmetovalca. Večina na šib delničarjev daje mleko v našo sirarno, ker so kmalu izprevidili za katerim grmom tiči zajec. Ima¬ mo pa tudi nekaj takih, ki so bili prej vsi za sirarno, sedaj so pa po¬ tegnili za par centov z onimi, ki so jih prej slkubili. Odboru naše sirarne bi svetoval, da si omisli ledenico, prostor za shrambo sira, in potem naj stopi naše podjetje v zvezo s slovenskimi groceristi na Iron Range in drugje, da bode moglo razpečevati svoje blago. Če si napravimo tako shrambo, bi la¬ hko pošiljali sir tudi potom paket¬ ne pošte v bližnje kraje, narav nost družinam, katere ga potrebu¬ jejo. V splošnem naša naselbina lepo napreduje, in novi naseljenci ve¬ dno prihajajo. Pridelek kaže lepo, koruza že zori. Zadnje čase smo bili zelo zaposleni pri obiranju bo¬ rovnic, za katere so dobili nekateri po $30, in še za domačo potrebo jih je bilo dovolj. Naš župnik pusti sedaj N. V. lepo. v miru, menda že ve, zakaj! Samo nek podrepnik se oglaša v A. S. in pere Jožeta Poljaka kakor zamorca. Pa naj pere kolikor ho¬ če, Jože ostane črn. Tudi piše, da na Willard ni socialistov. Menda jih ne vidi ali pa noče videti, in zato se tudi skriva za Janezovim frakom. Pozdrav rojakom in rojakinjam širom Zedinjenih držav, tebi vrli list pa želim obilo novih naročni¬ kov in predplačnikov. Konfendeš. okoli 10 'let, star je bil 28 let ter neoženjen. Doma je bil iz Gradne- ka pri 'Semiču na Belokranjskem. Da je bil priljubljen med vsemi narodnostmi, dokazuje njegov po¬ greb, ki se je vršil dne 30. avg. iz 'katoliške cerkve. Mnogobrojno občinstvo in angleškka godba ga je spremila na njegovi zadnji po¬ ti. Pokojnik je zapustil tukaj več prijateljev in sorodnikov, v stari domovini pa očeta, več bratov in sester. Prizadetim iskreno sožalje, rajnkemu pa večen pokoj. 'Pozdrav vsem naročnikom in naročnicam Narodnega Vestnika. Naročnik. Gilbert. Minn. Adamson, Okla. Cenjeno uredništvo N. V. Tukajšnja naselbina šteje precej Slovencev, ki se medseboj precej Slovencev, ki se medseboj no se precej dobro razumemo. Za čitanje listov pa ne vlada med ro¬ jaki velikega zanimanja. Nekate¬ rim se zdijo nekoji listi prefarški, drugim pa z drugačnim čtivom ni ustreči. Delavske razmere začasno niso preslabe. Dela se vsak dan, toda koliko časa bo to trajalo, ne ve ni- kdo. Svetovati ni, da bi hodili ‘ro¬ jaki sem dela iskat. Danes še de¬ lamo, kako pa bode mogoče v kratkem, nam ni znano. Društva imamo tukaj dva, tako, da je dana vsakomur prilika, se zavarovati za slučaj bolezni ali nesreče. Končno pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, Na¬ rodnemu Vestniku pa želim obilo novih naročnikov in predplačni¬ kov. Frank Skvavarš. Cenjeni urednik: Ko sem 'bral članek v “Duluth News Tribune” pod maslovom, War in German Wieropo'int,” skoraj dla je jeza pograbila tudi mene, čeprav sem drugače bolj mirne narave. Kar se piše tam proti Slovan¬ stvu sploh, je vendar že preveč. Predstavlja se Nemčija kot naj¬ bolj civilizirano deželo*, 'Nemce kot'najbolj civilizirani narod, ter se jih hoče postaviti na vrhunec vsega človeštva sploh. Neumnost bi sicer bila, zanikati Nemcem marsikatero stvar, in vsak bolj intilegenten človek jim mora priznati, da so prvi v marsi¬ katerih stvareh — posebno pa pri zatiranju Slovanstva. — In zdaj ta revni nemški “ diinkelspiel” se boji da bo konec nijhovega gospo¬ darstva v Evropi da jih bo (po njihovem mnjenju) to “pasje” Slovanstvo požrlo, da jih bo bar¬ barski' Slovan podjarmil ter se jnaščeval za njih dobrote, civili¬ zirane dobrote katere so zabrani- tev poljskega jezika v vzhodni Prusiji v vseh javnili in civilnih lokalih in slovenski Schulverein itd. Zatorej jih obhaja mrzla zona ali kokošja polt pri vsaki brzojav¬ ki iz St. Petersburga novo kršče¬ nega Petrograda — in vidijo naj¬ večjo nevarnost, katera se zapiše v Ameriškem jeziku z štirimi čr¬ kami “Slav” Vprašanje pa pride, kedo je te¬ ga kriv, in odgovori vsak lahko da Nemec. 'Vsak Avstrijski Slovan dobro ve, da ni kriva smrt prestolona¬ slednika Ferdinanda te strašne tragedije, kriva je nemška politi¬ ka, katero so slepo ubogali avstrij siri ministri na Dunaju Nemčija je hotela imeti odprto pot na vzhod da si pa to pridobi, nahuj¬ skala je Avstrijo v vojno zoper Srbijo, misleč da jo bodo kar po¬ goltnili; toda žgane je bil preveč debel in še sedaj stoji v grlu Av¬ strije in Nemčije ker Rusija ga ne da pogoltniti — in moja srčna že¬ lja j e — da se Nemčija z tem žgancem zadavi za vedno — le žal nedolžnih žrtev, to je delavcev in njihovih družin. Ironpen. Zatoraj dragi sobrati združenih društev sv. Barbare, premislite dobro kako bodete glasovali. Pozdrav vsem bratom in sestram združenih društev sv. Barbare spadajoče v Forest Ci l ty, Pa. Ignacij Medved tajnik, dr. št. 26 105 E. 160 Str. Collimvood, O. RAZMERE GORENJSKIH KMETOV OKOLI L. 1500. Wardner, Idaho. GLASOVI K ZDRUŽITVI. Gross, Kans. Pri svoji zadnji društveni seji je postaja št. 90 v Gross, Kans., spadajoča k S. K. P. D. Sv. Bar¬ bare v Forest City Pa. odobrila poziv gl. odbora glede splošnega glasovanja in se je izrekla za ždru žitev vseh slov. naprednih podpor¬ nih Jednot in Zvez. Tudi naša postaja se strinja z dopisom post. št. 70. v Gilbert, Minn.,priobčenim v 'N. V. št. 68. in poživljamo k naprednemu de¬ lovanju vse druge postaje. Frank Šetinc predsednik, Fr. Frank Šetinc predsednik: Fr. Cvetkovič tajnik, Frank Kunstelj blagajnik, Alojz Strasberger Za¬ stopnik. Colinwood, Ohio. Cenjeno uredništvo:— Prosim, priobčite, sledeče vrstice v priljub¬ ljenem nam Narodnem Vestniku, da nekoliko poročam o tukajšnjih razmerah. Delavske razmete so sla be, in precej nas je, ki nimamo de¬ la že kakih pet tednov. 'Mislim, da ;je teh slabih delavskih razmer vzrok evropska vojna. Poročati moram tudi o nesreči, ki se je zgodila tukaj, in ki je za¬ htevala svojo žrtev v osebi rojaka Antona Konda. Omenjeni je prišel dne 28. avgusta grede na delo v dotitko z električno živo žico, in električna moč ga je ubila na me- iCenjeno glasilo slov. kat. pod. dr. sv. Barbare v Forest City, Pa S ‘tem poživljam člane dr. sv. Barbare 26 v Collinwood Ohio, da se vdeležite redne seje 13 sept. 191.4 v navadnih prostorih, kjer bode reševanje več stvari, kakor tudi glasovanje ali smo za zdru žitev v eno organizacijo'. Zatoraj poživljam vse člane da se udeleži¬ te seje in pove vsak svoje mn e nje. Resnici na ljubo je treba pritr eliti dopisniku v št. 69 Narodnega Vestnika da ako pride do zdru¬ žitve gre nad §4000,00 težko pri služenih novcev rakom žvižgat. (Dalje). Glavna dolžnost sužnih kmetov je 'bila tlaka ali robota. Kmet tla¬ čan je bil obvezan, vlastelinu na korist osebno opravljati raznovr¬ stna dela. Razločevali so peš tlako in vozno tlako ter nalagali obe po obsežnosti zemljišča. Razven peš tlake so delali zemljaki in polzem- ljaki vozno tlako z vprežno živi¬ no, kolikork rat je zahteval gra¬ ščak; četrtnjaki in drugi, ki so i- meli še manj zemlje, opravljali so samo tež ročno tlako, ali pa so slu¬ žili kot sli. Za potrebno hrano, pi¬ jačo in živinsko klajo je skrbela po stari pravični navadi graščina, vendar ni bilo to povsod obično. Po starem pravdnem običaji tla¬ ka ni bila odmerjena, niti ni bilo določeno občasje in opravilo, am¬ pak zahtevala se je, kolikokrat jo je hotel imeti vlastelin za osebne svoje ali domače potrebščine (pre- koredna robota), vendar samo za te, ne pa za obrtno ali drugo pod¬ jetje, ! ki bi donašalo mnogo’ dobi¬ čka. To je bila v prvih časih jedi- na zakonita omejitev robote. Toda ko so jeli zapisovati dolžnosti in davščine podložnikov v graščin¬ ske urbarje, določilo se je pogoje¬ ma, kakšno tlako- (n. pr. kositi, o- bračati, plastiti, zmetavati i. t. d.) in koliko dni j v tednu (n. pr. po dva ali tri) mora posameznik tla- čaniiti (redna tlaka). Ako je zalite vala graščina tlako, ki ni bila za¬ znamovana v urbarji, bila je na¬ vada, da je primerno odškodila kmeta. Ob obratu XV. veka so ■zahtevali kranjski vlastelihi proti pogodbi novo, preho redno tlako, ne da bi kmetov primerno odško- dili. Bleske kmete so primorali, da so za graščinskimi ribiči nosili vr¬ še ribnjaee in ribje brente z Ble¬ da v Bohinj in z ujetim riibami na zaj, česar ni bilo prej. Do cela je' ravnala graščina proti pravdne¬ mu običaju, da jih je zavezala tla¬ čani ti dan za dnevom. Zmede so nastale tudi zato, ker so zahteva¬ li graščaki sedaj osebno tlako, se¬ daj robotnino, kakor je ravno na¬ nesla korist in okoliščina. Ako je bilo treba na zemljišči, od katere¬ ga se je pobirala robotnina, po¬ staviti kmetijsko poslopje, zahte¬ vala je osebno tlako, zakaj kmetje so imeli v tem slučaju dolžnost ne- le opravljati teh kmetskih opravil, ampak tudi postaviti potrebni ko¬ zolec. Tako je dal bleski graščak Jurij Pucheimski bohinjskim Če- šnjičanom na voljo, tlačaniti za tri senožeti ali plačati 12 šilingov. Kmetje so izvolili robotnino, toda malo časa potem je zahteval ose¬ bno tlako, baje zategadelj, ker so tee pritožili zaradi previsoke ro- botnine, resnično pa zato, ker jih je hotel primorati, da bi mu posta¬ vili senjak na senožeti. Da je bilo graščaku samo do tega, kako bi se okoristil kolikor mogoče, vidi se iz pritožbe omenjene kmetske občine: “graščina oddaja senože¬ ti vse predrago, vrhu tega mora¬ mo plačevati 12 gld. robotnino, tega ni bilo prej”. Dalje je razljutila kmete tovor¬ na in vozna tlaka. Kmetje so do¬ bivali navadno plačilo za vožnjo, ki ni bila zazmamenovana v gra¬ ščinskem urbarji. Po stari navadi je dajal graščak kmetu za vsake¬ ga tovornega ali voznega konja pol vrča (emper) vina 7 šilingov in 3 merice pšenice ali ovsa. To plačilo je graščina odpravila in zahtevala neomejeno vozno tlako ali pa primerno odkupnino. Proti tej dvojni odškodhi so se pritoži¬ li kmetje leta 1515. Mi moramo delati vozno- tlako ali pa plačeva¬ ti 64 šilingov, česar ni bilo prej; dajali smo le o dškodnin g za vino, sedaj pa jemlje graščina robotni¬ no in nam ne daje, kar nam gre po pravici; po stari pravdi je dati za vsakega konja pol vrča vina, 7 ši¬ lingov, in 3 merice pšenice. To za¬ htevamo vsi kmetje: hoče li gra¬ ščak imeti vožnjo, naj jo plača, kakor nam gre po pravici. Zmede med kmeti in graščaki so nastale tudi zaradi drvaščine steljščine in uživanja graščinskih gozdov. Tlačanje in slobodnjaki so dobivali po starem običaji iz graščinskih gozdov steljo, podnet in drva, protje in kolje, kolikor jim je bilo treba. To užitno pravi¬ co je bleska gospoda kratila ra- dovljškim kmetom, ki so hodili k Savi in v Bohinj po drva. Zagon¬ skemu županu, Kristijanu Muse- lju, prepovedala je drvariti in pla¬ viti drva, dasiravno jih je posekal v tistem gozdnem okraji, kjer so imeli njega predniki od nekdaj dr vašcino. 'Gorjanci so se pritožili da hodijo Kreygovi podložniki proti stari navadi v njih srenjo po drva, kole in vitre ter jim de¬ lajo krivico in Škodo. Hartmann pl. Kreyg se v zagovoru opira na to, da pripada ves svet ob Savi in Bohinji z gozdi, vodo in ribstvom vred oblastvu bleške graščine, da niso tožitelji brez graščakovega privoljenja nikdar imeli drvašči¬ ne in steljščine v dotičnih okra jih. Kmetje so mariveč proti pre¬ povedi njegovi “neskromno in ne zmerno” veliko drv in lesa, več nego je bilo treba, zlobno in pre šemo posekali, in zato jim je vzel drva in les. Toda cesarski sveto valci niso priznali njegovega za¬ govora, ker je pripadalo dotično ozemlje ob Savi in Bohinji grašči¬ ni radovljški, ne pa bleški., 'Zato •so ukrenili, naj Hartmann pl. Kreyg ne brani Radovljičanom in drugim podložnikom see. Veličan¬ stva drvariti in plaviti les, koli¬ kor ga potrebujejo zase. Takisto so razsodili Museljevo tožbo Jn iz¬ recno ukazali: graščina naj mu privošči steljo, drva, les in protje za plot, kakor je bilo nekdaj. Ce¬ lo Gorjanci so bili toliko uslišani, da je Kreyg obljubil preiskati njih pritožbo, in ako bi preiskava dognala, da hodijo njegovi tlača¬ nje res v gorjansko srenjo po ste¬ ljo drva in les, tega ne bode do¬ puščal del j. Najčešče so se pritoževali go¬ renjski kmetje zaradi ribstva, lova in planinske paše. V vseh prošnjah od zadnjega desetletja XV. veka do začetka krvave kmetske vojske (leta 1515), obnavljajo kmetje prošnjo, naj se jim dovoli slobod- no ribariti v Bohinjskem jezeru, Malem in Velikem Suhem potoku, Bistrici, Radovni in sploh v poto¬ kih, ki se iztekajo v Bohinjsko ■Savo. Nekdaj so uživali navedene pravice, sosebno ribstvo in lov, samo deželni knezi in vlastelini, sčasoma pa so jih povsem ali ne¬ koliko prepustili -svojim podložni¬ kom, da so si množili dohodke ali plačevali navadne usluge Bohinjci so dobili zato, da so stražili ob me¬ ji benečanski. na vrhu visokih in pustih gora, pravico ribariti v je¬ zeru in loviti divje koze in drugo divjad; samo na vsake kvarte so morali dajati graščini 24 rib Je- dnako so bili radovljiški kmetje upravičeni loviti v bohinjski Savi “'Želodnike in kaple” in vsakovr¬ stne ribe, in sicer od nje iztoka do Kreygove žage v Bohinjski Beli. Stodvorški občanje so celo vse le¬ to slobodmo ribarili v Ribnici, iz- vzemši devet tednov od sv. Mihae¬ la do sv. Andreja. Vse te pravice ■so kmetom povsem ali samo neko¬ liko odrekli graščaki okolo obra¬ ta XV. veka, Sosebno je prepove¬ dala bleska gospoda, da bi kmetje ribarili v Bohinjskem jezeru, baje zategadelj, ker so pod jezom in tam, kjer navadno plavajo ribe, 'ri¬ barili pred sv. Mihaelom s prepo¬ vedanim ribiškim orodjem. Kmet¬ je so se pozivali na starodovno navado, pa kateri so že za celjskih grofov in cesarja Friderika III. slobodno ribarili v jezeru vse leto. izvzemši devet tednov od sv. Mi¬ hela do sv. Adreja, kadar je lovi¬ la graščina v jezeru ip potoku do jezu. In dasiravno še sedaj dajo graščini na vsake kvatre 24 rib, vendar se jim brani ribariti pod jezom. Hartmann pl. ‘Kreyg pa ne lovi samo v potoku, ampak tudi v jezeru z mrežo, in sicer prav tam, kjer se drste ribe najmirneje, kar kupoma, in tako pustoši jezero in druge vode, “česar niso delali nje¬ ga predniki”. Bohinjcem je bilo tudi to na škodo, da je napravila graščina čez Ribnico hranilni jez, 'ki je zapiral ribam pot v potok. “To nam povzroča veliko škodo,” slove njih pritožba: “ko bi ne bilo pregraje, bi bil potok ribat, toda zaradi jezu ne morejo prihajati ribe v potok niti ob drsitvi, niti ob drugem letnem času. Jednafee zmede so nastale tudi radi ribstva v Bohinjski Savi. Ri¬ bja lov v imenovani reki je bila razdeljena tako, da je imela ble¬ ska graščina pravico ribariti od jezera Bohinjskega do Kreygove žage pri Beli Odtod dalje do izliva v Podkorensko Savo je ribaril o- pravnik ali sodnik, ali pa oskrbnik gradu "VVallenburg. Te delitve Hartmann pl. Kreyg ni dal veljati, temveč je -trdil, da imajo Radov- ljičanje ribiško pravico samo do Spodnjih Vodeše; njegova predni¬ ka, Jurij in Andrej Kreyg, dovoli¬ la ste le kot prijatelja in dobra so¬ seda oskrbnikom wallen‘burškim in uradnikom radovljiškim ribariti do žage in obratno sta tudi ona lovila do sovodnji obeh rek, toda zategadelj ni dobila radovljiška graščina nikake pravice, ribariti do žage. Ali cesarski komisarji so razsodili, da je Hartmann pl. Kreyg brezpravno užival ribstvo pod imenovano žago in delal Ra¬ dovljičanom škodo zato, ker si je usvajal izključno 1 ribolovno pravi¬ co v Bohinjski Savi. Prav tako so ga obdolžili, da si ukorišča ribjo lov v Radovni in sicer na škodo radovljiške graščine. Po kakšni pravici, .tega ne vidimo iz odloka cesarskih komisarjev, vendar je resnica, da je ribolovno pravico iz¬ vrševal izredno strogo proti obča nom Gorij, Višeliniee, Podhoma in Zaspa. Ko' je nekega dne zasačil kmeta, ki je ribaril v Radovni, vzel mu je vršo in mu zapretil, da mu da iztekniti oči, ako ga še kdaj zaleze pri lovi. Nato so se kmetje naposled imenovanih občin udali graščinski prepovedi, toda drzni Bohinjci so se kaj malo menili za¬ njo im -so še dalje lovili v jezeru in postranskih potokih, dokler jih niso ukrotili graščinski postavljen Petkrat so nam Krevgovi slu- ci. žabniki in ribiči po krivici vzeli mreže in sake, ko smo lovili na po¬ velje našega upravnika, in še do današnjega dne jih nismo dobili nazaj: celo pretepaje in šiloma so nas odganjali od ribje vode. In ako smo naslednje leto lovili pred sv. Mihe-lom, napadli so nas zopet Krevgovi hlapci z orožjem v roki ter mas posilili, in nam vzeli in od¬ peljali voz in ribe. Jednako se je branilo radovljiškim podložnikom ribariti v Bohinjski Savi od nje iz¬ teka do Kreygove žage, dasiravno so jim cesarski svetovalci ondu iz¬ recno pripoznali ribolovno pravi¬ co. Že leta 1502 je dala oklicati Poliksena pl. Ivreyg, Harmannova vdova, da plača vsakdo, ki bode ribaril v Savido tja, 'kjer se steka¬ ta obe reki, globo 10 mark šilin¬ gov. Tako je ostalo tudi v posled¬ njih letih. Vrhu tega so morali kmetje za graščinskimi ribiči no¬ siti mreže, vrše in ribnjake v Bo¬ hinj in zopet nazaj. Toda svoje pravice, ribariti v Savi in postran¬ skih potokih, niso ustopili. Še leta. 1515, ko so predložili briksensike- mu knezoškofu obsežno pritožbo ter ga prosili pomoči, obnovili so prošnjo za ribolovno pravico, seve da brez vsega vspeha. Toda graš¬ činski imetnik se je trdovratno dr¬ žal svoje pravice, opiraje se na ustanovno pismo, po katerem ima¬ jo ribolovno pravico gospodje, ne pa kmetje. “Kakor se je ravnalo, odkar pameti svet, prav tako se še ravna,” odgovoril je kmetom Meški graščak in jim odrekel ves up, da bi si kdaj izprosili ribolov¬ no pravico. (Dalje prihodnjič.) NEVTRALNOST BELGIJE Ml farnčim« COPENHAGEN SHljft k da je povsem p P j s ™ n. MI JAMČIMO, DA JE COPPENHArr F TFN 17 r.F.I FF, A W JA T N S ODPADKE LISTOVJA NE RABIMO ZANJ. 1UB %Ti NAREJEN IZ CELEGA LISTOVJA % KENTUCKY TOBAKA — ODPADff 3.% ' Ki MI JAMČIMO, DA JE VSE, KAR vpod MO ZA OSLAJŠANJE, ZA DAJANJE HA POVSEM PRISTNO, SE ZAMORr HRANO, IN JE JAMČENO POD ZVEZNO^ 1 ZA PRISTNE JESTVINE. 1NU P( % ty MO d3 V'» a '1’tlCe A U - ' v^°’ . -\\'l bS < al > u ‘ if ■ po ° vlU ✓Lj. b " ' Vin 10 P 16 '' -ti J p 'l' dneSt . a 'tu 'Preden v MI JAMČIMO ■aška, člov e K bi i bdi lista u , j j oni ' ‘"Ah, otresaj* ^ s fese® pa sVOj čas : so proglasile zahodne velesile ]. 1830., ko se je odtrgala Belgija od Nizozemske, na londonskem kongresu in se je nevtralnost ob vojski 1. 1870—71 strogo držala Francozi so večkrat zaman poiz¬ kušali, da bi bili Belgijo Franciji priklopili. Cesar Napoleon III. je v 1. 1866, zahteval Belgijo kot od¬ škodnino za razširjenje pruskega ozemlja; a belgijsko neodvisnost je takrat 'rešila Prusija. Belgij obsega približno 30.000 klm, šteje 8 milijonov prebivalcev in je naj- 0'bljudnejša država v Evropi. Za armado izda Belgija vsako leto 70 milijonov t. j. 10% celega prora¬ čuna. Splošno vojaško dolžnost so šele leta 1909 izdatno razširili; ob miru šteje belgijska armada 50.- 000, ob vojski 80.000 mož. Vojne¬ ga brodovja Belgija nima, pač pa je Antiverpen glavno obmorsko mesto Belgije, močno utrjen. Pre¬ bivalci so večinoma Francozi. DA BO VSAK, KATERI RABI COPENi SNUFF POVSEM PREPRIČAN, DA RARipi TOBAK, PONUDIMO VSAKOMUR (VšTFVuT USLUŽBENCE) PET TISOČ DOLARJEV AKn MORE DOKAZATI, DA NE TEMELJI NAŠI SIVO NA POŠTENOSTI, ALI, AKO ZAM0RE ZATI, DA JE V COPENHAGEN SNUFF KAKATM RINA, KATERA SE NE MORE RABITI KOT HI ‘ IN KATERA NI JAMČENA Z ZVEZNO POSTAVO PRISTNE JESTVINE. -to' - r.ie o-ove tov£ ; r 7inpo^ av M WEYMAN-BRUTON CO. ^ Joveka, a V ate f k i^ z ' 0Cml ;'e hitel Bap re b , ; r fes«, na le ' , liscih prij atel J ev ? e1 i navzočnost. J SO ravno v bližn i dovolj močan, da Vanjo in opozoril P< t :n poveljnik sta sko iti pristanišču za (Beaškule! Ako klor njihovim samolk .Ti. gospod, jim se , it vedno, ako nas tul dki so potrdili t turskega vohun Naročajte se na največ ji slov. polutednik “Narodni Ve Velika razprodaja fonografi Ta krasna COLUMBIA IV. TALKING MACHINE ima jako mil, čist in glasen glas. Omarica je velika in krasna, ter je izdelana iz hrastovega lesa, je 12 palcev široka in 7 palcev visoka. Bog je črno emajliran, okin- čan z rožami, zlato obrobljen in jamčen za 15 let. Ta stroj je stal $40.00, vendar radi. ve¬ like tekme pošljemo ta krasni stroj z 12 naj¬ boljših slovanskih skladb, katere sami zbe¬ rete iz cenika, vštevši 50 igel za samo Povest. na lahka odplačila po $1.00 na mesec. Mi tudi prodajamo znane VICTOE TALKING MACHINE ^ Se mi takrat h, TTTMT3TA UP A MA-nAVTn .... i.U!.. ~ „ ‘Pičl+.A DO IlflS llUSdlk M... ■, . j ^ LUMBIA GRAMOFONE na lahka odplačila. Pišite po nas Poslali ga bomo ZASTONJ. SAUL BIRHS, 117 Second Ave, Depf. 47, W ® KD@R HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENJ TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH I' OKI m IBP i 1590 števil o Minežev Rajala v Vas dva n *»!* ' as ta r °lje, i 111 sreča t . ’ m mračno je ■ domač kraj \ ’ ’ oni ' ' Je dejal, tam j. e i e ?‘3S0m ‘ju. ' Pe ter. > i ^ e ’ Prav zagle d . ° e eto' 3 e °dgc grob. Se Uideva » ha Poko- Palil n t. V,. ,J 'iHi?>> p0v PraŠal ~ od a Se n V “U Prav ., p :,i ^ je 2 . 0 r ne Ves SljNov I et Poži 2S.<>’ k « SO tj to ^e. : c ^ 'i 3e je Piti SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI ZAVETIŠČA V AMERIKI. o Kadar je kako društvo namenjeno kupiti handerm^ uro. ^ ... " bene inštrumente, kape itd., ali pa kadar *» ^ ske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da orihrah* 11 ,,, Vprašanje vas stane le 2 centa, pa.si bodete c pišite P Cenike, več vrst pošiljam Drezp IVAN PAJK, P. 0. Box 328, Con ^ -ha . *w. Ab v ,kr le 1914. MO ramS® S. p Risi — urst mn, m \\ mi % mm m •f \mm mnmi )mmi\ I co. ‘Narodni Veslal ju D« 11 ® CH^> S NARODNI VESTNIK ZA SVOBODO IN LJUBEZEN ROMAN Z BALKANA. Spisal Marko Stojan. (Dalje J Kako prav je bilo, da Dušan, IVheeler Eston™ n . niso hoteli vzeti s seboj tudi Ivana in S* \ Kazakov in njimi v ’ sto P ast ' ’ n daljni ne.prijateli bi hn° Sa ’ Ui bila J w , n usodo naše čete. ' 011 zapečatil z enim 1 Z akaj 'besede zaptij Hasana in Muse so bile J e . - ravnali, kakor dela vsaka pameffi^ 6 ®^ 6 ‘ ‘ • -- 11 > • ena m oprezna voj- Vaši ju aaki s0 pred začetkom *. — "P*- T UJ* “ aže tkom svojih operacij: dokler je obstojala le najmanjša da’ P re(t j. „ r ; n love Ali Kemal s svojim plenom v Solun, je bilo za- “ - j silno važno, da razgledajo vse torišče, ki pride zanj in zanje v ■ 'VVlieeler in Kazakov z Dušanom, Estournelle skupinah -- jČem — s0 krenili 'blizu skupaj najprej v notranjost mesta, i Jankov ir _ nato pQ .ovinkih nazaj proti pristanišču; Dušan je bil da se ° r j_ len ;j uporabljati skrajno previdnost. Ni se smelo zgoditi, ' _j. Iralrrt rv\7]p() on nrlo^ao >">i ow, X — ta® ree rbstali zopet pred kako ov . ,• T r _"kil rr -n < en udarec ni smel več zadeti zakaj"Ali Kemal je bil z nesrečno Jerico in lady Heleno na potu ;Albanij° . najhujše je bilo blizu, in niti minute niso smeli potrati- „ _ (i TTy»q 11 -ip ornvnril Dnšflu sam r»;r»i c rt/k i M ^ ^ ^ ^ ^ 1 , 11 »'"-' , “Ura,” je govoril Dušan sam pri sebi, “ko dospeta ^ brez po r ® ^ c ,„ A ;n’ nPP tov. mora najti nas pred njenimi vrati — £ a do kule svojih očetov, *L ju ne uničimo prej . . . Cesar pa ni opazil niti Dušan, niti kdorkoli izmed petorice, je bilo tok' . yse popoldne sta se izprehajala po pristanišču dva elegantno & , . no ška, eden v turškem fesu, drugi z običajnim evropskim ****“?' človek bi bil rekel — dva Solunčana, prijatelja, ki ne rtokrn rgstfl vaiD ju , kako ubiti svoj čas Kakor hitro pa je priplula “Florida” v pri . voS nrtt.rcala svoiih oči od iiie : in ko ic '..- e n ista več odtrgala svojih oči od nje; in ko je stopila petorica kopno sta bila tudi onadva v bližini. Prav nesumljivo sta se po- 114 'razšla: oni s klobukom je ostal zadaj, pohajkujoč kakor slovila in - . . . . v . . možen lenim m otresajo svo’jo cigareto z elegantnimi, počasnimi ge- Jr • tovariš s fesom pa je stopil naprej, navidezno brez pozornosti • itrvvnrišp Nihče crp ni opazil, ko jih je prehitel IDI — - - - - B aDušana in njegove tovariše Nihče ga ni ... u . r _ i ostalimi vred in pozdravil sto korakov dalje drugega, preprosteje pečenega človeka, s katerim je pokramljal in menjal par skritih kažoč mu z očmi na našo četo. Ponovil se 'je prejšnji mane- hitel naprej, drugi je pazil na desno — tretji, ki ga je minilo petnajst minut, je rojilo ver: eden je našel mož v fesu, na levo. Preden je ' ‘ ' ‘ petnajst policijskih vohunov, ne da bi le elu- okrog naših prijateljev til; njih navzočnost. Bili so ravno v bližini policijske stražnice, kjer se je nahajal oddelek, dovolj močan, da bi zamogel zajeti petorico. Mož s fesom je UiWVW “J — — - -o—-^- sr - - - skočil vanjo in opozoril poveljnika. Moštvo je planilo kvišku, mož . fesom in poveljnik sta skočila na cesto; zdajci pa je šepnil mož s fe . . Allah akbar! Tako pridejo na¬ ravnost do Beaskule! Ako me vse ne vara, ne bo treba izpostavljati samokresom — zakaj gotovo je, da se bodo bra- sledi s svpjimi ljudmi — zate in za nas “Proti pristanišču zavijajo ost do Beaškule l kož njihovim Bili.. . Ti, gospod, jim samo je čas še vedno, ako nas ukani upan je. Dogodki so potrdili te besede in pokazali fini nos ter kombina- tijski dar turškega vohuna v vsej gloriji njegove nezmotljivosti. Du¬ šan in njegovi tovariši so sledili poti, ki jih je vodila nazadnje narav¬ nost proti BeasJkuli, nekdanjemu “stolpu krvi!” • • ■ Nadzorstvena mreža, ki jih je obdajala s svojimi zanjkami od vseh štrani, je bila zdaj že tako gosta, da niti miška ne bi bila ušla njenemu pogubnemu zadrgljaju. AIož s fesom jih je prepustil mirno temu varstvu in hitel naprej, kar so ga nesle noge — pomenit se s poveljnikom stotnije, ki je stražila v Beas-kuli ... In oni niso videli tega; ni se jim sanjalo, da korakajo v ječo! Samo, ko so se ustavili tik pred debelim zidovjem, je obšlo Dušana neudobno čuvstvo, in po luglasno je dejal tovarišem: “Ljudje božji, krenimo'rajši proč od te morilniee; čas hiti, in jedva je verjetno, da bi imela naša kupčija z Allijem Kemalom kdaj posla s tem spomenikom turške slave . .” “Glej, glej!” je menil v 'tem hipu Mihajlo Jankovič. “Od kod. vraga, se jemljejo ti vojaki? Saj so vendar pravili, da je kula opušče¬ na .. . In vobče, toliko vojakov je videti danes po 'Solunu; glavo hi stavil, da so spet neimiri ali pa preganjanje, karšna vprizarja tur¬ ška vlada od časa do —” Beeda mu je zastala v grlu 'On in njegovi spremljevalci so odre¬ veneli v hipnem strmenju, polnem groze ‘in nedoiunenja. Iz kule se je bila usula četa turške pehote z nasajenimi bajoneti... Z desne in leve se je začul težki tek oborožencev in rožljanje voja¬ ške oprave. “Nazaj, prijatelji, komur je glava draga!” je vzkliknil Dušan zamolklo in se obrnil. Od zadaj je planila nova četa, bajonete naperjene proti našim prijateljem.. Spredaj bajoneti, zadaj bajoneti,, bajoneti na desni in na levi!... Žielezni krog se je strnil bliskoma -— petorica je bila obkoljena. Naši so izdrli samokrese; a preden so jih mogli dvigniti k strelu, so se dotaknila ostra jekla njih prsi, vratov in životov — vsak naj¬ manjši gib je pomenil gotovo smrt. “Stojte mirno in vdajte se!” je kriknil turški stotnik in se preril skozi obroč vojakov z napetim revolverjem v roki. “Ako se gane le eden, ne uide nihče živ!” Z brezupnim pogledom so se ozrli prijatelji na okrog. Zaman! Nikjer izhoda, nikjer rešnika. Že drugič jih je bila zasula usoda s plazom nesreče in po nena¬ vadnih okolnostih so čutili že v prvem trenutku, da se to pot morda ne izkopljejo o pravem času. Na ustnice Dušana in poročnika AVheelerja se je dvignila kletvi¬ ca, prepolna bolesti, da bi mogla najti glas. Zamolkel jek, nič drugega . . . Jankovič je zaškripal z zobmi. Kazakov je zavil oči belo in divje ter odgovoril turškemu oficirju s točno psovko, porojeno tam kjer v Zaporožju na Ukrajini. Tudi Estournelle se je izrazil slično; na to pa — tip lahkotnega in žilavega Francoza — še je zasmejal na pol brezskrbno, na pol zlob¬ no ter izročil oficirju svoj samokres z besedami: ‘Nous nous dabrouillerous! Se že kako izmotamo tudi iz te ne¬ zgode . . .” Tovariši so ga pogledali začudeno, skoraj nejevoljno in sledili so njegovemu zgledu. Turški bajoneti so se pobesili, oddelelk je vzel pe¬ torico v svojo sredo — trenutek nato je stala v stražnici. Par oficirjev je sedelo taim in pušilo cigarete; tudi črne kave v drobčkanih čašicah ni manjkalo pred njimi. Gosta plast dima se je zibala pod zaernelim stropom. “Goddam!” je škrtnil AVheeler v brezmočnem srdu. “Vsaj toliko časa naj bi nam bil pustili, da bi bil pognal vsak sam sebi kroglo v glavo. Spodobnejše bi bilo, kakor razbiti si jo od obupa ob tem zi¬ dovju ...” “Tiho. prosim!” ga je zavrnil Dušan nestrpno. “Pustite me, da slišim ...” Prihajač. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. (Dalje.) XVI. Kaj t’ je, kos? Ne poješ več! V odnik. Pičlo število Mineževih pogrebcev -se je vračalo s pokopališča, ko prihajala v vas dva mladeniča. Eden, krepke postave, a bled, je dobre-volje, in sreča mu je sijala iz oči; tovariš pa je hodil zami- jenintih, in mračno je bilo čelo zagorelega njegovega obraza. kaj,domač kraj!” izpregovori prvi. “Nikjer ni lepšega, Tine, ,en ^ ar se mi takrat, ko sem ga ostavljal, ni zdel pol tako lep kakor cailes ' Ali veš zakaj ? ’ ’ ^ em !” je dejal oni malpjnarno. /Samo tam je lepo, kje? žive prijatelji,” je nadaljeval oni s pri- glasom. “In v Dramljah mora biti zopet tako, kakor je bilo J- Objel je prijatelja okrog vratu. ® & g'daj!” j e pristavil oni, in molčala sta nekaj časa . aša hiša se že vidi! ” je vzkliknil zopet prvi. vaj ‘Naša je še skrita levjem. Tu so vaše njive, zelnik, vrt. Kdo pa je na vasem • ’ Minica je, prav ona. Veš kaj ? Pojdiva tiho tja dol. t a s ° Zavz ela, ko naju zagleda!’ e > Peter,” je odgovoril oni ; * na očetov grob.” ■,^-i se snideva,” je dejal Peter in mu pri pokopališču sva, in jaz grem stisnil roko. Tine pa je jjj./^aglo n a pokopališče, kjer so ga pozdravili stari grobovi, a za tudi novih. V kotu doli za zidom je kopal starec stanovanj^ j. 11 ' ^ KUtU UUii n uHllKIl J C xv.v-» — očet a • - C ' U ’ se 4 e dbrnil Tine, da bi izvedel, katera gomila iin povprašal je moža, komu koplje grob na takem kraju. v —- - 1^4 w-tii p« h , "Komu?” , . V “‘° £U - Jc -- T' ipaj : ' e -l e zavzel starec in nagnil steklenico žganja, ki mu je t 6ta2 očni” 16 Se ne kre RČa prvič, to se mu je poznalo. Meril je I Jo,i6, *iu n' U I rha ,( ^ 0 t a ^ a bodisi, da se je ta toliko izpremenil, ali v t >rav služile oči, ni ga spoznal. “Daleč ste doma,” /‘Potegnil ' ne veste , kaj se je zgodilo pri nas. — V to-le jamo” bl a g 0s 'j e /°Pet požirek — “bi zakopal psa brez greha, ker sem ni '' azu Pana°’ V ’’ *° S ° ^tagoslavljali pokopališče; zakopal bom pa sa- , p» K v' Se J e čudil Tine. “Katerega pa? Ali je umrl?” Unijah. /, en v a ® e je pisal, “je razlagal mož, “in štaeunaril je v u'Toda tu’ ce j e umrl? Menite Vi, da zagrebamo pri nas žive Iju- f!v aŠDi C j A' 01 " Se s P°d°bi, tako pa ni umrl : končal se je bil sam in r grošev in to-le žganja so mi dali možje, da ga ' ^ODa,’; >!. r Turka, brez zvonenja, brez molitve. Ravnokar smo ‘<)» n e c L. C. Dyer iz St. Louis. Peti¬ cija zahteva narodno prohibicijo,! ter jo je 'baje podpisalo 25,533 dr¬ žavljanov v St. Louis. Ker pa Bartholdt ni verjel, dal hi bili podpisi pristni, je zahteval upogled v to listino, da se uveri o resnici. Kljub večkratnemu ur-l giranju je ni dobil pred oči. Odne-1 hal pa ni, dokler se ni mogel pre¬ pričati. da obstoji ta slavna peti-; cija iz kosa papirja, na katerem j je bilo zapisano: “25,533 državlja-. nov iz St. Louisa je podpisalo pe¬ ticijo za narodno prohibicijo.” Tako se torej delajo take peticije! -Mr. Bartholdt je nadalje doka¬ zal v svojem govoru, da pošiljajo temperenčniki okoli svoje agente, katere plačujejo za nabiranje pod¬ pisov, in tudi za podpise, seveda. Tem agentom je seveda največ ležeče na tem, da zberejo kolikor mogoče popisov skupaj. Če jih ni mogoče dobiti poštenim potom, si že vedo kako pomagati. Zapisa¬ ti kako ime gotovo ni težko. Sicer pa temperenčniki ne do¬ bivajo mnogo tal. Goljufati; to znajo, in se'potem ustiti, 'koliko somišljenikov imajo, toda kako je v resnici! V Missouri so se progre- sivci že izjavili proti prohibiciji, in enaka poročila prihajajo tudi od drugod Doli s splošno prohibi¬ cijo, doli s terni hinavci, ki hočejo predpisovati drugim, kaj naj jedo in pijejo! IZ STARE DOMOVINE. Ljubljanska kreditna banka. Za podporo družinam vpoklicanih rezervistov in črnovojnikov je da¬ rovala ljubljanska kreditna banka znesek 1000 K. Za živila je slabo preskrbljeno. V nekaterih krajih že od srede 29. julija ni več ne moke ne sladkor¬ ja. Posebno se Ito občuti v krajih, ki so daleč od železnice. Tako nam poroča naročnik iz Idrije, da tam menda sploh ne bo več moke dobi¬ ti. Tamkajšni veletrgovec Lapaj¬ ne je moral takoj pač kakor vsi drugi svoje avtomobile na razpo¬ lago dati in ker . bodo tudi logaš¬ kim voznikom vzeli konje ali pa vsaj hlapce, se sploh ne ve, kako bo prišel živež za 6000 ljudi v Idri¬ jo. Strela. 26. julija je v Radovljici in okolici razsajala huda nevihta. Strela je udarila v gospodarsko poslopje vdove Franca Kocijanči¬ ča v Čirnivcu pri Brezjah. Poslop¬ je je zgorelo, kakor tudi vse seno. Vdova ima veliko škodo. Uboj. 27. julija zvečer je bilo v j gostilnici Jožefa Steržaja na Ra¬ keku več gostov. Med temi so bili tudi 361etni dninar Janez Prelc iz Šmartna pri Litiji in 641etni Andrej Petrovčič iz Rakeka, ki sta se pogovarjala o sedanjem po¬ litičnem razmerju. Pri tem je Prelc izgovoril par nedostojnih besed. Navzoči gostje so se vrgli nanj ter ga pretepli. Kmalu nato so vsi go¬ stje, razun Petrovčiča odšli iz go¬ stilne. Prelc je ostal pri vratih. Ko je pa tudi Petrovčič hotel od¬ iti iz gostilne, ga je Prelc napadel ter mu porinil nož v srce. Petrov¬ čič se je nezavesten zgrudli ter kmalu nato izdihnil. Zločinca s) oddali sodišču v Cerknici. Svinje so ga raztrgale. V sobo¬ to, dne 25. julija je šel Jakob Ulč¬ nik krog 60 let stari posestnik v Trebčah pri Št. Petru p. Svl Go-, rami v svinjak, dd odkida izpod svinj gnoj. Čez dobre pol ure so ga našli domači v svinjaku mrt¬ vega in strahovito« razmesarjene¬ ga. Obraz mu je bJ popolnoma razgrizen, drob razmetan krog nje gy m manjkalo mu je er.c- roke. Nesrečneža so za god raztrgale svinje. Prepeljali so ga v mrtvaš¬ nico v Št. Petru. Ir. n akoplova metal oklice Dne 2,' julija se je v Celovcu dvignil zrakoplov pod vodstvom generala Janczeka in je na poletu zmetal mango tisoč okdeeo patriotiene vsebine, ki so pr-" d vzbudili :mi> go navdušen,a Aretacije v Tfscu Ker je pro sbrdjtil Srbijo, so v Trstu aretira¬ li 22Ltnega železa škegu »služben vi Pavla Kozma n.'Množica ga je i.-.ria brcati, vs.V .1 cesar so ?a mo¬ ra!; vi jaki vzeli v varstvo. Iz iste- p vzroka so pr, prihodu parnika “Locr m” aretirbi neto .lamo iu d’ h n’ada moža !sr jih izročili lOjnema sodišču. Izmišljotine v Trstu. “Edinost” poroča, da v Trstu gotovi ljudje, JAPONSKI VLADAR. lr Hi . *1WI^ *> iaf»lt> «n<*ri nesljivo domače sredstvo Ato,- * Richter-jev ANCHOR PAIN- EXPELLER. ! Navodilo za vpo- j rabo je na listu, ki j je ovit okoli ste¬ klenice. Cena 25c in 50c v lekarnah. F. Ad. Richter & Co. 74-80 Washingfton Street prašen M. © 11 kTm-hpruIh IRIlil nog. us. Pat oi( a !;£ Ki j Ueg.us.Pat oi( a s' !{2l!49%ALCOH0U!t, Gr F A* BlCnTER &Co. ji! ',kDk£WYORK./fl^ m til!® ; ) ! %1 i ! lilija? :fe i II *V.-;7TV:.( ,r tš . .Vsak tajnik postaje Slov. kat. podp. društva sv. Barbare je pooblaščen po¬ birati naročnino za “Narodni Vestnik’’ ter nas zastopati za vsa y tiskarsko stroko spadajoča dela. MINNESOTA: NEW YOBK, N. Y. Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn John Pogačnik, Eveleth, Minn. Mav Volcanshek, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina. New Duluth, Minn. Ant. Maline, Frank Kochevar Chls holm, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. John Dragovan, Soudan. Minn. Ignac Heg-lar, Buhi. Vincenc Mikulich, Aurora. Martin Grahek, Section 30. Marko Majerle, Hibbing in Kitzville Frank Oven, Rauch in Silverdale. n. - —— " " '-Vi ».a« fžssf* JL z Sovoe DRUŠTVEN} OGL ‘SLOV 0 ^ VEUKANS 'nnijon, Ang li i a ’ 1( Iškimi četami .^Panza- Nem L s. KOCHE PREŠIEEN, Ker je društv¬ eno le za mladeni oni mladeniči ki društvu, da vstop se poleg tega, da u ca j bolezni in sr zijo v marsičem, ■ ^ zijo v marsičem, luje nato, da se tudi izobražujejo. smrti, 'k kajt Je čla )IU *« ,„,ki f[ . anc0 i --- ^oraa? 01 2 ' « % ^ ; v § mlj S K Pristopnina aaia ^^»4 P^J DETJŠTVEln OOBOt MARCO BLUTH, J r ... JOHN B. SMBEKAH m« JOSEPH S. KOCHEVAE JACOG PEEŠIEEN, ! Ker 1 a .... l^n.^proti visim, s k ^-polje. Na njegovi KiininPetitp* ^' ie armade jeponc BC: vedno tepem- . kljub tem ugodnim j, ne navdaja preveč L bitke ne pride še v I Društvo sv. Petra j\ letli, Minn. — To društvo i Siovensko-Hrvatsko Zverov Mich. — Redne seje društvi vsako četrto nedeljo v n Hall, ob 2. url popoldne za pristop vse Slovence hu Slovensko - Hrvatska Zven vsakega člana za svoto }• nine, ter plačuje: za izgube za pestjo $300.00, za Izgubo pod členkom $300.00, za eno za izgubo polovico stopala e 350.00, za izgubo treh pršu jega členka na eni roki $1506 gubo palca $100.00; za vsak gubljeni prst $50.00; za do stopala na nogi $20.00; niča, ki se mora podvreči kilo dobi $50.00 podpore škodbe udov, dobi v slučaju vsaki nekoliko podpore žen. tl dajo k društvu, dobe pri pora®* podpore; slednje pre zdravniško spričevalo; za i* rok $800.00; za izgubo obeh za Izgubo obeh očes L r - vo pri stopi vši člani ne dob* r tri mesece v slučaju notra^* nič podpore, a če se ponerr katerikoli način pri delu. oo« poro od prvega dne ponesre« štvo plačuje $20.00 bolEtwj na mesec; po preteku ■ prevzame Zveza bolnega u..< - čilo podpore za dobo enega j- na mesec. Podpora se četrto nedeljo v mesecu t m Rojaki! Pristopajte društvu, k Slovensko-Hrn«*^ Vajti sigurni ste, da \ ar : kakor tudi Zveza, natM«^ podporo ob iasu ^ SSSrjaVmrtSio vnstercl am u ] Ako se hoče kedo kaj ■ 'LIU, i Joltj nc WYOMING: r. S. Tauci:ar_ Rock Spring, Wyo. Tohn Gl ohnohnik. Diatnondville, Wyo. Frank Kohlar, Cumberland. John Slamnik, Superior in So. Superior MONTANA. Kajetan Erznožnik, Red Lodge, Mont. Peter M. Barich, 234 E. Park Str., Butte. Martin Šetinc, Bear Creek. Frank Suhadolnik, East Helena. .eo Sheringer, Roundup. John Kermel, Klein. new yoek. Pi^kMaiavašie, 36 Diamond St., Bittle Joseph Schneller, 638 Busliwick Avenue, srooklyn. OKLAHOMA. Josef Strukel, Bryant, Okla. Frank Skvarš, Adamson, Okla. UTAH. John Sterlekar, Sunny Side, Utah. Joseph Vogrinec, Stmny Side, Utah. Venceslav Branisel, Mu.rray, Utah. urugi kraji. John Ruzlch, Wardner, Idaho. Josef Kersten, Oregon City, Ore. Frank Teropeie, Fort Smith in Jenny Lmd Ark. Anton Taškar, Black Diamond, tVasli. . OPOMINJAM vse one, ki mi kaj dolgujejo tukaj in izven Chisholm-a, da naj mi po¬ ravnajo svoj dolg y kratkem. Ako tega ne storijo, sem primoran sodnijsko postopati napram njim. Na besedo “nemorem” se nebom več oziral. Math Rihter, P. O. Box 308, Chisholm, Hays Add. No. 117 lat Willov str. (9—lOz) AKO se Iiucc ---- , fc- , svetovati, obrne naj se A.j jr- ki so:John Agnich, P«-' L . - e glasom ofirii Omrsu, st., podpredsedmk: 1» pO Ze U ‘ ICI J nich, I. tajnik; John Faf [ ? , P e j fhCUna Strate gičnihozi r Frank Bozich, blagajn: iskovalci: za mesto: John Adams Spruee Location: ' i " : Frank » ^61)6 gl-o n | • val Location: J Društvo sv. Frančiška London. Anglija, 1 ( e proti avstro-ogr: iberga. V Vzhod zagnani nazaj. ANGL1J London, Anglija, 1 ) ! tako se naznanj; je svojo zahvalo Ind host. Samo Indija pošlje l ! te dospelo. To šte P Slednjim povelju Razufi tega so nazna ■hansport čet v Evro J° te §° l ° v ega denai /Poljske čete za. so AVSTRIJ sef ■ančisKE a-ovjepad, BorStnarjev (Catholk. ' al ° POo ^du 0 a n t sters) v Ely a a is'-'", razmere dopuS™ 0 ' slovenskih ledno 1 » Tr , Vir NEM «1 N h..' Etan cii sejeTnTz"katereg ? - r -^ ^ \ uči lepe dostojno, t .... .. ( .j i dobili,' jah. — DruStvo s» fW " 3 1 rT^UlO ?e popolnoma^ r , j: . . < 0 Jos. Skala-t_ rU g| poldne. ciova pristop vse . i n0 < h ko za ?m iu ‘ d p. za bolniško P° gubo r0 ,' e „?i no? °beb roH #0 *f 0 , za $? 00 . 00 * in obeh « tako se I>‘J „ nC n za POpojO-grečt 1 Snekoli P° ne in n ma moške „ 0 j smr'nine. mi: lilo ne toXpod J. o- P leljo P° ''j* % t ; Je* no z J ' n °' varne 1 P°>"° a Te a pod za vase nad»'^i,or & h j i.Si v. tS S*£ 61': M.Delach^Bo^”-. Banovetz, st., zastopnik- 'J.!' Uti s kt % i "'"Uši; Me ' ,r h- »aj o . PA sefe. ih fh ni Wi •> M 'Mi 10*' hr h ne si 0 Vl Vi 1