Posamezna številka 6 vinarjev.
Siev. 94. Isven Ljubljane 8 vin.	у ШМШ, V 25. flPfflfl 1912.	LetO XL
s= rfelja po pošti: аве
Za celo leto naprej . K 26*— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej	. K 24-—
za pol leta „	. „ 12 —
za četrt leta „	. „ 6 —
za en meseo „	. „ 2 —
V	upravi prsjaman mesečno E 1-70
j 1 'n Inseratl: •■
Enostolpna peUtrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... и 10 n za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 ШШ) 30 vinarjev.
-Izhaja:
vsak dan, izvzemšl nedelje ia praznik«, ob 5. url popoldne.
tt^r Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. B. "Sa Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega teleiona št 188.
Današnja številka obsega 4 strani. S prilogo »Naša Gospodinja«.
Državooz&orske volitve v belja-lem okraju
Že mesece in mesece so se pripravljali vsenemci na volitve v bcljaškem okraju; hoteli so namreč zbrisati »zadnjo rdečo packo« s političnega pozori-šča koroškega. Prirejali so shode, nabirali denar za svoj volilni fond, trobili v svet, da sedanji socialnodemokraški kandidat, urednik Florijan Groger, ne uživa takih simpatij med pristaši, kakor jih je užival umrli poslanec Riese, ki je bil baje priljubljen tudi pri zmernih beljašluh meščanih. A vse ni nič pomagalo. Pogoreli so že pri prvi volitvi, medtem ko je bil pri zadnjih volitvah izvoljen Riese šele v ožji volitvi. Tudi nemški krščanski socialci so pridno agitirali za svojega kandidata Ilern-lerja, župana v Št. Martinu pri Beljaku. Slovenski zaupniki niso postavili nobenega kandidata; težko se je bilo odločiti med vscnemcem in socialnim demokratom. Postavljanje kandidata bi bilo pomenilo le izgubo časa, kajti na tak način bi bila prišla Groger in Angerer v ožjo volitev in volilci bi morali iti zopet na volišče. Odločili so torej Slovenci. Groger jc dobil 837 gla-fov več kakor Angerer in je bil tudi izvoljen, ker je imel absolutno večino. Nemški krščanski socialci so napredovali za nekaj glasov, kar je dobro znamenje, da vkljub polomu v centralni kasi še životarijo in celo napredujejo. Vsem so torej prekrižali račune slovenski kmetje, ki so iz lastnega nagiba, brez vpliva vodstva šli že pri prvi volitvi za Groger j a v boj. Rekli boste: nevaren boj — lahko bi bil nevaren, a v beljaškem okraju je ljudstvo politično zrelo — to smo opazili pri socialnem tečaju v Maloščah, to so pokazale občinske volitve v Vernbergu in drugod, kjer Slovenci naravnost vzorno delujejo in branijo mejo pred tujci. Čudna dežela je Koroška. Slovenci smo razcepljeni v različne volilne okraje. Nemški nacionalci so nam spletli z volilno geometrijo bič, s katerim so hoteli izgnati slovenstvo iz rodnih tal; a ta spletena bikovka jih sedaj že sama
LISTEK.
H. Sienkiewicz:
V peščeni puščavi.
Prevedel dr. Leopold Lenard.
(Dalje.)
Nelka ga je pa takoj objela in v njenih objokanih očeh je zablisnil smeh. Sedaj je mislila samo na to, kako bi najhitreje dala slonu jesti. Kali in Mea sta se silno začudila, da Bvana kubva ne samo, na noče ubiti slona, ampak, da mu imajo celo takoj natrgati melon s krušnega drevesa, stročja akacij in vsakovrstnega zelišja, listja in trave, kolikor le morejo. Dvorezni Gebhrov sudanski meč je pri tem delu jako dobro služil in ako bi ga ne bilo, bi šla stvar veliko bolj počasi. Nelka pa ni marala čakati, da bi nabrali dovolj jedi, ampak je takoj, ko je prva melona padla z drevesa, jo prijela z obema rokama in jo nesla k soteski, ter ponavljala hitro, kakor iz strahu, da ne bi ji hotel kdo drugi pomagati: »Jaz! jaz! jaz!«
Toda Stanko jc nikakor ni maral ovirati pri tem veselju, ampak samo iz strahu, da ne bi v preveliki gorečnosti zdrčala obenem z melono po bregu, jo ie prijel za pas in zaklical* ^Zaženi!«
tepe in jih bo še bolj tepla, da bodo šc bridko občutili svojo politično modrost. Nam ni treba obupavati, naše ljudstvo raste, se zbira v izobraževalnih. društvih, naša mladina se izobražuje, vneti buditelji širijo izobrazbo in nadomeščajo to, kar pokvari nemška šola.
Državni zbor.
Dunaj, 24. aprila.
Proti pijančevanju.
Minister baron H o i n o 1 d je danes odgovarjal na razne interpelacije glede potrebnih odredb proti pijančevanju. V tem oziru je vlada žc davno predložila načrt primernega zakona. Uspeh odsekovih razprav pa kaže, da se mnogi boje žrtev za obrtnike, trgovce in druge interesente. In ravno te žrtve bi mogle omejiti žalostne posledice alkohola. Zato vlada ni več predložila načrta. Zato pa hoče vlada izdati nove, primerne naredbe proti žganjepitju. Prva naredba bode zahtevala koncesijo za nadrobno prodajo in prepovedala promet žganih pijač z avtomati. Druga naredba bode prepovedala uvoz in prodajo absinta. Sicer pa je vlada prepričana, da zakoni in naredbe ne bodo odpravile tega socialnega zla, ampak le resno in vztrajno delo za duševno, moralno in gospodarsko izobrazbo prebivalstva.
Brambeni zakon.
Skoraj poteče leto, ko je skupna vlada za avstrijski in ogrski državni zbor izdelala načrt brambenega zakona. To vprašanje je največjega pomena z državnopravnega, gospodarskega in finančnega stališča. V državnopravnem oziru izrabljajo Mažari vsako priliko, da s silo izposlujejo nove »narodne koncesije«, katerih konečni smoter jc personalna unija z Avstrijo in samostojna mažarska armada. Brambeni odsek ogrske poslanske zbornice je že davno rešil brambeno predlogo, katere drugo branje je sedaj na dnevnem redu. To priliko so zopet hoteli Mažari izrabiti z znano ,resolucijo' glede rezervistov v svoje politične namene. Krona se je ustavila tem prozornim nakanam, in za sedaj je mažarski naskok odbit. Ni pa izključeno, da nova ogrska vlada
Velikanski sad se je zatrkljal po strmem pobočju in padel k nogam slona, ki je v trenotku iztegnil svoj trobec, pograbil melono, potem pa zvil trobec, kakor da bi jo hotel položiti pod vrat in — zginila je!
»Snedel jo je!« zaklicala je Nelka vsa srečna.
»Mislim!« odvrnil je Stanko smeje se.
Slon je pa iztegnil k njima trobec, kakor da bi prosil šc več in odzval se je z mogočnim glasom:
»Hrrumf!«
»Hoče še!«
»Mislim!« ponovil je Stanko.
Druga melona je šla za prvo in je zginila ravno tako v enem trenotku, potem, tretja, četrta, deseta, potem je padalo doli akacijno stročje in cele butare trave in velikega listja. Nelka ni nikomur dovolila, da bi ji pomagal in ko so se ji majhne ročice utrudile od dela, je brcala z nožicama vedno nove pošiljatve, slon je pa jedel in od časa do časa dvignil trobec in se oglašal z grmečim glasom: »Hrrumf« v znamenje, da prosi še Več in — kot je trdila Nelka — v znamenje, da se zahvaljuje.
Kali in Mea sta se slednjič utrudila z delom, katero sta izvrševala jako goreče, toda samo iz prepričanja, da bvana kubva hoče samo napasti slona, da bi ga potem ubil. Slednjič pa jima je bvana kubva velel, naj prenehata, ker jc solnce stalo žc nizko in je bil
pod pritiskom zbornice zopet nastavi vijak in izsili novo interrpetacijo dr-žavnopravnih in morda tudi drugih načelnih določb v brambenem zakonu.
Ta moment je bil sinoči v brambenem odseku v prvi vrsti merodajen za to, da so tudi slovenski poslanci Pogačnik, Piše k in Žitnik glasovali proti zahtevi, naj se razpravo odloži. Ko je namreč načelnik Pogačnik otvoril sejo, je zahteval češki socialni demokrat Habermann, naj se brambe-na predloga sploh postavi z dnevnega reda. Ta predlog jc bil odklonjen s 30 proti 11 glasovom.
Poljski socialni demokrat l)aszyn-ski predlaga, naj se razprava odloži do konca aprila, do katerega časa se utegnejo razjasniti razmere na Ogrskem. Ta predlog jc bil odklonjen z 22 glasovi proti 19.
Nato je ministrski predsednik grof S t u r g k h v daljšem govoru utemeljeval nujno potrebo novega brambenega zakona, ki po možnosti ustreza vojaškim potrebam in zahtevam prebivalstva glede vojaške službe.
Češki socialni demokrat dr. Š m e -ral obširno govori o vprašanju, ali ni že prišel čas, da se za obrambo države namesto stalne armade vpelje ljudska milica. Po njegovi sodbi je žc čas za to. Poljski poslanec H a 11 o r toplo zagovarja ojačenje armade.
Poslanec Žitnik je naglašal veliki pomen brambenega zakona v državnopravnem in gospodarskem oziru. Kdor hoče varovati državi ugled in veljavo v evropskem koncertu, trgovsko in druge koristi, mora dosledno državi tudi dovoliti primerno brambeno moč. Naša država je sredi velikih oboroženih držav. Italija sama ima pač kvalitativno slabšo, kvantitativno pa naši že enako armado; italijanska mornarica pa je vsaj dvakrat močnejša. In kdo nam jc porok za svestobo italijanskega zaveznika? In vojna furija bi .mogla ravno naše pokrajine najprcjc pustošiti s plamenicami. In na Balkanu, pred našim pragom, je vsak čas mogoč vojni ples. Za treznega človeka je vzrokov dovolj, da ne glede na to ali drugo vlado ne odreka državi potrebnega orožja v obrambo gospodarskih in političnih koristi.
Drugo važno vprašanje pa je državnopravnega značaja. Brambeni zakon je bistveni del pogodbe z ogrsko
čas, cla prično delati zeribo. K sreči to ni bilo težko, kajti dve strani trikotne skale so bile popolnoma nepristopne, tako da je bilo treba zagraditi samo še tretjo. Tudi ni manjkalo akacij z velikimi bodečimi trni.
Nelka se ni niti trenotek oddaljila od soteske in je vedno sedela sključena nad njenim bregom in pripovedovala Stanku, kaj slon dela. Naenkrat sc jc razlegel njen tenki glasek:
»Išče okrog sebe s trobcem!«
Ali pa:
»Miga z ušesi! Kako ima velika ušesa.!«
Slednjič pa:
»Stanko! Stanko! — vstaja! oj!«
Stanko se je hitro približal in prijel Nelko za roko. Slon je res vstal in sedaj sta otroka zamogla ogledavati njegovo velikansko postavo. Videla sta poprej večkrat velike slone, katere so čez Suezki kanal na ladijah vozili iz Indije v Evropo, toda nobeden izmed njih se ni mogel primerjati s tem velikanom, ki je v resnici izgledal kot velika na štirih nogah hodeča temno-siva skala. Razlikoval se je od onih tudi po svojih neizmerno velikih oklih, ki so bila pet ali šest črevljev dolga in, kakor je pripomnila Nelka, po svojih naravnost bajnih ušesih. Njegove, prednje .noge so bile visoke, toda primeroma tenke, kar je bilo pripisovati tudi brez dvoma dolgotrajnemu postu.
državno polovico iz leta 1867. Ko bi hotel rabiti obstrukcijsko orožje, mogel bi vsaj deset ur govoriti o postanku in zlih posledicah dualizma, ki je največja nesreča za državo in v zakonotehnič-nem oziru največji »monstrum«, spaka brez vsake primere. Iz tega pa izvirajo vsakoletni konflikti z mažarsko oligarhijo. Vsled popustljivosti avstrijskih faktorjev tekom desetletij so Mažari postali gospodarji nc le na Ogrskem, ampak tudi v monarhiji. Opozarjati je treba le na nekaj slučajev iz novejše dobe. Leta 1903 je avstrijski parlament dovolil zvišanje vojaških novincev na 125.000 mož. Mažari so zahtevali »narodne koncesije«. Ker jih niso takoj dobili, odklonili so zakon. In avstrijski parlament je moral razveljaviti svoj sklep. Pozneje so Tisza in tovariši so-stavili dolg jedilni list, ki naj bi nasitil mažarski separatizem. Zadnji boj za »resolucijo« pa je višek mažarske drznosti. Dolžnost je torej avstrijskega parlamenta in vseli poklicanih faktorjev, da sc žc vendar enkrat z vso odločnostjo postavijo po robu tej nenasit-ljivi politiki mažarskih postulatov. Zato jc tudi umestno in potrebno, da nc čakamo, kaj poreko Mažari, ampak vsaj v odseku dovršimo svoje delo in mi enkrat Mažare postavimo pred »fait accompli«. Zakaj bi ravno Avstrijci morali vedno krevljati za Mažari?
Nato govornik splošno navaja razne in važne pomisleke proti vladnemu načrtu. V prvi vrsti jc vprašanje aktivne službe jako nepovoljno rešeno. V večini bodo pešci pač služili po dve leti, konjiki po tri in mornarji celo po štiri leta. Dalje se polagoma pomnoži število podčastnikov v armadi za 14.000 in pri deželni hrambi za 2000 mož. Za tc velja triletna služba in tudi do 11.000 prostakov bode moralo po tri leta nositi puško. V tej določbi tiči velika socialna krivica. Že sedaj se dogaja, da se mnogi prostaki branijo zvezd, ker upajo, da bodo po dveh letih odpuščeni. Ako pa zakon določi, da morajo vsi naredniki, vodniki in velik del korpo-ralov služiti tri leta, bode še več prostakov poskušalo uiti šarži in triletni službi. Torej ta neenaka službena doba more le slabo vplivati na disciplino v armadi in tudi med prebivalstvom vzbujati nevoljo in nezadovoljnost. Morda bi se zravnala ta neenakost aktivne službo s tem, da bi za daljšo pro-
»To je pritlikavec!« zaklical je Stanko. »Ako bi se vspel in močno iztegnil trobec, mogel bi te potegniti za nogo.«
Toda velikan se ni mislil niti vspe-njati, niti prijeti koga za nogo. S tresočim se korakom sc je bližal koncu soteske, pogledal jc trenotek v prepad, na čegar dnu se je penila voda, potem se je obrnil k steni, ki jc stala poleg vodopada, stegnil je k njemu trobec, spustil ga v vodo kolikor je mogel, ter začel piti.
»Njegova sreča,« rekel je Stanko, »da je zamogel s trobcem priti do vode. Drugače bi bil poginil.«
Slon je pil tako dolgo, da jc slednjič nemir prevzel deklico.
»Stanko, ali mu nc bo škodilo?« vprašala je.
»Ne vem,« odvrnil je smeje sc, »toda ako si ga vzela v svoje varstvo, moraš za njega skrbeti.«
Nelka se jc torej nagnila čez rob skale in pričela klicati:
»Dovolj, dragi slon, dovolj!«
Dragi slon pa, kakor da bi razumel, zakaj sc gre, je takoj prenehal piti, mesto tega sc je pa začel polivati z vodo: najprej si je oblil nogi, potem hrbet, nato pa oba boka.
Med tem se je pa stemnilo in Stanko je peljal deklico v zeribo, kjer ju je žc čakala večerja.
(Dalje.)
stovoljno aktivno službo pridobili dovolj podčastnikov z višjimi plačami in primernimi odpravninami po večletni službi. Seveda bi se s tem znatno zvišali stroški za armado. Vendar pa bi to večje davčno breme prebivalstvo skoraj gotovo lažje prenašalo, nego triletno aktivno službo. Tudi nekatere nove določbe glede enoletnih prostovoljcev nc odgovarjajo načelom splošne in direktne vojaške dolžnosti, še manj pa načelom socialne pravičnosti. Individuelno so seveda te določbe jako ugodne, toda s splošnega stališča niso srečne. Nezadostne so tudi olajšave za dediče kmečkih posestev in družinske preživitelje. Toda o teh določbah bode prilika obširneje govoriti v nadrobni razpravi. Govornik odločno zahteva, da so častniki zmožni polkovega jezika. Konečno je jako važno tudi vprašanje pokritja. Stroški za armado se bodo znatno zvišali. Toda to vprašanje bodeta morala rešiti finančni odsek in delegaciji. Danes je odsek nadaljeval splošno razpravo.
Italijanska fakulteta.
Včeraj je proračunski odsek po daljšem odmoru zopet nadaljeval razpravo o italijanski fakulteti. Poslanci M a s a r y k , C h o c , Nemec in K o -tiar so podpirali italijansko zahtevo, odločno pa so jo pobijali dr. E r 1 e r, W o 1 f in M a 1 i k. Odsek je danes sklenil vprašanje italijanske fakultete od-kazati posebnemu odseku in s tem postaviti na stranski tir.
V današnji seji je dr. Korošec v fulminantnem govoru bičal nečuveni dogodek na graški univerzi. Tu je bila ustanovljena stolica za govorništvo, toda z določbo, da je namenjena le za slušatelje nemške narodnost i. S tem se kruto krši učna svoboda na avstrijskih univerzah in v državnem temeljnem zakonu zajamčena rav-nopravnost. Toliko se govri o učni svobodi na univerzah, na graški univerzi pa naj velja svoboda le za nemške slušatelje, kričače in »kulturobombeže«. Označena omejitev pa prezira tudi jasno in izrecno določbo ustanovnega pisma, po katerem je bila graška univerza ustanovljena s posebnim ozirom na potrebe mnogojezične Avstrije, v prvi vrsti na jugu države. Tu pa prebiva in prevladuje vsaj po številu slovanski živelj. In jugoslovanski slušatelji naj so tujci in gostje na graški univerzi. Tega ljudski zastopniki ne bodo prenesli. Dolžnost učno uprave je, da čim preje napravi red.
Tovorni promet na državnih železnicah.
Železniški odsek se je začel včeraj pečati z velevažno zadevo. Vsako jesen se čujejo iz krogov industrije, veleobrti in kmetijstva opravičene pritožbe, da pomanjkuje tovornih voz in da to ovira promet. Da temu odpomore, je dovolil državni zbor za tekoče leto 19 milijonov kron za nabavo lokomotiv in 38-3 milijone za vozove. Železniško mi7 nistrstvo je zato naročilo za letos 182 lokomotiv in 126 tenderjev, 500 osebnih voz, 5030 tovornih voz in 180 službenih voz. To je pa šele slab začetek, kajti dokazano je, da je manjkalo lansko jesen 22.000 zaprtih in 19.000 odprtih tovornih voz. Zlasti slabe so v tem oziru razmere na severni železnici. Ko jo je odkupila država, je prevzela tudi krog 10.000 starih voz, ki niso za drugo rabo, kakor da se požgo. Ker manjka voz, si jih pa moramo izposojati od drugod. Leta 1911 so prejele državne železnice za drugam izposojene vagone 11 in pol milijona kron, plačale pa same 16 in pol milijona. Ta pasivna točka pa se bo še zvišala, ker je sklenila Nemčija zvišati najemnino. Vzrok temu je seveda tudi, ker so naši kolodvori nedostatni in imamo premalo dvotirnih prog. Da se temu napravi konec, je predlagal poročevalec H e i n e v odseku, naj predloži vlada obsežen investicijski program, raztegnjen na pet let. Ta program naj obsega pomnožitev voz in lokomotiv, razširjenje postaj in napravo drugih in tretjih tirov. Dalje pa se naj tudi razširijo sedanje železniške delavnice in napravijo nove. To je nujno potrebno, ker imamo na državnih železnicah nad četrtino voz, starih 35 let in več, 3000 jih je pa v rabi celo nad 50 let. Zato pa je treba vednih popravil, za kar pa so sedanje delavnice nedo-statne. Vsak mesec stoji nad 100 lokomotiv pred delavnicami, ker ne pridejo na vrsto pri popravi. Enako je pri vagonih. Ko bi se delavnice pomnožile in razširile, bi bil to dejansko velik prihranek, ki se da preračuniti, ako pri-4 merjamo Železniške razmere drugod, nad 100 milijonov kron. Obenem je pa treba konečno nujno napraviti oziroma razširiti na važnih prometnih točkah kolodvore za ranžiranje in položiti na obremenjenih progah druge tire. Poročevalec Heine ceni vsoto, ki bi bila potrebna tekom petih let. za stavbe na
150 milijonov kron, za vozove in lokomotive krog 200 milijonov in za delavnice 60 milijonov kron. Ako se komu zdi ta svota prevelika, naj pomisli, da je n. pr. Italija, ko je podržavila Železnice, investirala 1 milijardo, ki je izvrstno zalegla. Vsekako je vsaka investicija za državne železnice brez primere plodonosnejša kakor milijoni, ki se zahtevajo za kanale.
Interpelacija.
Poslanci B r e n č i č , P i š e k in tovariši so stavili interpelacijo na notranjega ministra zaradi nepostavnih razmer v Hujdošah-Orešju pri Ptuju zaradi lastninske pravice. To so še dosedaj imeli posestniki iz Hujdoš na otoku, katerega je sedaj zopet Drava pustila. Pregnati pa jih hoče z nekdanjih posestev nemški posestnik Hintze in ta namen podpira še vlada v škodo Hujdo-šanov. Interpfelanti zahtevajo, naj minister poskrbi, da se tem spletkarijam enkrat konec napravi in da se varuje lastninska pravica posestnikov v Iluj-došah.
OGRSKA KRIZA.
Ker so Košutovci in Justhovci odklonili Lukacsevo volilno preosnovo, sodijo, da bo Lukacs najbrže ogrski državni zbor razpustil. Nove volitve bodo razpisane po sedanjem zastarelem volilnem redu. Volilni imenik je že izdelan in izkazuje 1,221.741 volilcev, 24.000 več kakor lani. Po izpremenjenem volilnem redu naj bi se po načrtu strank pomnožilo število volilcev na 2,300.000 do 2,800.000 volilcev. Justhovci nameravajo pričeti takoj po predstavi Lu-kaeseve vlade obstruirati.
PROTI DVOBOJU V NEMŠKI AR-MADI.
Nemški državni zbor je razpravljal 24. t. m. o brambnih predlogih. Poslanec Erzberger (centrum) je govoril tri ure. V svojem govoru je ostro obsojal, ker je moral izstopiti iz armade nadzdravnik dr. Sambeth, ker se ni hotel dvobojevati. Neki mestni svetnik je govoril o Sambethu žaljivo in lažnjivo, kar je dognalo sodišče. Dr. Sambeth pa ni hotel pozvati žaljivca na dvoboj, ker njegovemu verskemu prepričanju dvoboj nasprotuje. Višja vojaška oblast je zato predlagala, da naj se dr. Sam-bath izključi iz armade. Pruski kralj je potrdil razsodbo s pripombo, da častni sodi niso upravičeni razsoditi, če se sme dvoboj iz verskih razlogov odklanjati, pač pa sme zdravnik takoj vložiti prošnjo za odstop. Erz-bergerju, ki je tako postopanje označil za sramotno, je zbornica burno pritrjevala. Velikansko ogorčenje je pa izzval vojni minister Heeringen, ko je Erz-bergerju odgovarjal in rekel, da verskemu prepričanju vojna uprava ne spada tisti, ki odklanja dvoboj. Posl. Grobner je zaklical: »Nečuveno!« Vsi poslanci so razburjeni kričali na vojnega ministra. Burno je zbornica tudi pritrjevala nacionalno-liberalnemu poslancu Paascheju, ki je vojnemu ministru očital, da ne razume, kaj čuti in kako sodi nemško ljudstvo.
KRVAV BOJ OB STAVKI PREDILNI-
ŠKEGA DELAVSTVA V OPORTU.
V Oportu na Portugalskem stavkajo delavci po predilnicah že več tednov. Dne 23. t. m. je hotelo nekaj delavcev zopet delati. Stavkujoči so zato napadli tvornice, ki so jih vojaki branili. Delavci so začeli nato metati v tvornice bombe. Tri so razpočile in napravile velikansko škodo. V tvornici, kjer so metali bombe, je delalo veliko delavk, ki jih niso iz tvornice izpustili. Vojaki so pričeli ;nato streljati na delavce, ki so se umaknili v sosedne hiše in streljali na vojake. Na obeh straneh je padlo veliko mrtvih. Resnost položaja v Oportu dokazuje dejstvo, da so nujno odposlali v Oporto ojačenja pehote, dasi je v Oportu vojaška posadka zelo močna.
LAŠKO - TURŠKA VOJSKA.
Angleži groze Lahom.
Angleži so zelo razburjeni, ker Lahi operirajo po Egejskem morju. Angleška vlada smatra operacije laškega brodovja za blokado Dardanei kot nedopustne in noče nadaljnje blokade prenašati, ker ta zelo angleški trgovini škoduje. Če se Lahi ne premislijo, bo angleška vlada laški naznanila, da hoče koristi angleške trgovine najodloč-nejše braniti že sama. Napovedana angleška grožnja je na Lahe tako učinkovala, da včeraj (24. t. m.) v Egejskem morju niso več videli laških vojnih ladij-_
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"!
Dnevne novice
Naši liberalni politikuhi se tc
dni zopet po »Slovenskem Narodu« smrtnonevarno prekopicujejo. Kor je Hrvaško - slovenski klub v sedanjem položaju odklonil obstrukcijo v parlamentu, ki bi hrvaški stvari ne koristila, ampak neizmerno škodovala, brenči ves liberalni politični otroški vrtec milo pesmico o »grdem izdajalstvu« ob spremljevalcu običajnih psovk iz »Narodovega« konverzacijskega leksika. »Da, danes smo bili Slovenci enega srca in smo skupno delili bolesti in radosti,« odkar pa je »klerikalni Juda Iška-riot, « ki ni nobeden drugi kakor dr. Ivan Šusteršič, »na hrvaške svetinje pljunil,« je hrvaško - slovenske sloge konec. To se bere v tistem »Narodu«, ki je, ni še dolgo, misel o političnem združenju Slovencev in Hrvatov označil za fantom, ki se ne bo nikoli uresničil, to pišejo zdaj tisti liberalci, ki so delili s Hrvati radosti in bolesti vedno le na različnih komersih, ki se z radostjo začno in z bolestjo končajo. Mi teh ljudi ne bomo učili, kaj je politično prav in kaj ni, saj smo to že zadosti pojasnili in tudi »Edinost««, ki gotovo ni klerikalna, je to naglašala. Kako so naši liberalci neumni, dokazuje dovolj to, da imenuje včerajš. »Narod« dr. šusteršičevo interpelacijo »Iškario-tov izdajalski poljub«, podpisal jo je pa tudi dr. Ravnihar! » Narod» devlje sedaj svojega poslanca tudi med Iška-rijote in Efialte. Dober tek! Siccr pa vprašamo: Ako brezpogojno zahtevate, naj vsi Jugoslovani z dalmatinskimi liberalnimi poslanci obstruirajo, zakaj pa ne obstruira z njimi tndi dr. Ravnihar? To naj pojasni gostobesedni »Narodov« dunajski poročevalec, pa bomo govorili dalje.
+ Zaradi dunajskih volitev rezo-nira seveda tucli »Zarja«. Ne bomo se spuščali z njo v polemiko, ali značijo dunajske volitve za liberalce in socialne demokrate velik uspeh ali ne. Številke pravijo, da so krščanski socialci svoj poraz pri zadnjih državnozborskih volitvah popravili, da so se konsolidirali in da so še vedno najmočnejša stranka na Dunaju, ki se ji ni treba bati pri-hodnjosti. Mi se hočemo nekoliko po-baviti le s prerokovanjem »Zarje«, češ, slovenski »klerikalci« bodo ravnotako »konec vzeli« kakor dunajski krščanski socialci. To se nam pri najboljši volji ne zdi tako logično pravilno kakor »Zarjinim« vedeževalkam. Ko je zmagal na Španskem Canalejas, je »Zarja« vpila, zdaj pade tudi dr. šusteršič, kadar je v Equadorju prodrl kakšen Al-meida de los Bombardonos ali je na Portugalskem kakšen capin kakšno bombo vrgel, se je seveda začel »majati tudi prestol S. L. S. na Slovenskem«, in ko so se na Nemškem pomnožili glasovi socialne demokracije, je bilo našim sodrugom jasno, da bo zatonila tudi slava in moč »črne bande na Kranjskem«. Stvar je ta-le- S. L. S. bo tembolj svoje delo poglobila, čimbolj se bodo svobodomiselci drugod združevali, da krščansko misel uničijo. Za nas je to vzpodbuda k delu. To moč čutimo v sebi in na tem ne bo nič iz-premenilo triumfalno vpitje »Zarje«, ki je bo najbrže preje konec kakor S. L. S.
-t- Predavanje o Kranjski na Dunaju. V dunajski »Uraniji« bo prihodnjo nedeljo ob pol 4. uri popoldne predaval J. Brustmann: »O alpski in kraški deželi kranjski«. Predavanje bodo pojasnjevale žive podobe.
+ Gospodinjska šola v Repnjah. Včeraj se je končal šestmesečni zimski tečaj na deželni gospodinjski šoli v Repnjah. Udeležul se je izkušnje deželni odbornik dr. Lampe. Tečaj je obiskovalo deset deklic, skoro vse Go-renjke, ki so .stanovale v internatu šolskih sester..
-1- Jubilej. Jutri, dne 26. t. m., obhaja v Kranju Jakob Mrak, župnik v pokoju, duh. svetnik in zlatomašnik, svoj SOletni rojstni dan. Naše najiskre-nejše čestitke!
— Romantično življenje dolenjskega klativiteza. Devetnajstletni Nace .Tožkovc iz Pristave je služil leta 1910. kot hlapec pri Koreniču in mu ukradel 300 K. Ko je dne 24. julija 1911 prišel iz zapora, je že med potjo ukradel sedem mesenih klobas in hleb kruha. Potem je šel k nekemu Italijanu v opekarno delat. Od tega je kupil puško in se potepal mesec dni v Kronovem gozdu, kjer jc podne-« divjačino streljal, ponoči pa kradel po bližnjih vaseh. Ta puška mu ni dobro funkcionirala, zato je Karlovšku v Šmarjeti ukradel boljšo. Pripravil si je popolno ognjišče in ukradel Peršetu v Družinski vasi železen kotel, Dvojmoču v v Ostrogi nož, žlico in vilice. Gregoriču v Družinski vasi po 1 mernik pšenične in ajdovo moke, Koreniču v Gor. Gomili clva kg svinjske masti, Jegliču v OreSju Speh in vrečo krompirja, Košaku
v Družinski vasi 1 kg soli in več jajc, Bobiču v Dol. Maharovcu od enega prašiča prekajeno meso in klobase, Koč-manu iz Breške vasi klobas in več hlebov kruha, vzel mu je tudi dva prstana, da si je tudi prste okoval. Ko je porabil mast in salo, se je zopet prikazal pri Dvojmoču in mu odnesel tri Kg masla. Tako je pekel, kuhal in jedel. Tudi več divjačine je postrelil. Ko je gozdni čuvaj slišal večkrat v tem gozdu streljanje, se je v istem skril in zasačil Načeta, ravno ko je ustrelil zajca. Ko mu je ta zaklical, da sta že skupaj, je vrgel Nace zajca v stran in o^iekel. Od tega časa so gozdni čuvaji bolj pazili na lovskega tatu. Zasačili so ga, ko je zanjke nastavljal, a tudi tu jim je pete .odnesel. Ker je uvidel, da se ga je pričelo preganjati in da mu je orožništvo vedno za petami, jo je odkuril na Hrvatsko. Ostal je tam štiri tedne in se potikal od vasi do vasi. Povrnil pa se je zopet, ker je mislil, da je žc vse pozabljeno in se zopet naselil v njegovem stanovanju v gozdu. Našel pa ni več onih priprav in tudi puška, katero je imel zakopano, mu je izginila. Zato je sklenil, da začne ribariti in tako je v ribarskem revirju Jakšeta v Novem mestu v Krki ribaril in se s tem preživljal. Orožništvu pa je prišla govorica o Na-cetu na uho in dne 18. t. m. ga je zasledilo; bil je ravno pri Krki in ujel je tri prav lepe ščuke: Začel je čisto mirno pripovedovati, koliko mraza in dežja je pretrpel v gozdu, kjer je prespal marsikateri dan v skalah. Sklenil je, da se poboljša in da bo raje zapustil rojstni kraj, kajti ljudje ga črtijo in preganjajo; — podal se bo v Ljubljano, dasiravno je bil tudi tam že enkrat od policije prijet, — da ima tam še od takrat pri magistratu poselsko knjižico, priznal je vse gori omenjene tatvine in rekel, naj se ga le kaznuje tako, kakor je zaslužil. Orožništvo ga je oddalo na sodišče v Novem mestu.
—	Pogreb vrlega moža. Dne 21. t. m. so spremili iz Kandije na pokopališče v Šmlhel gospoda Ivana Appeta, ki je dne 19. t. m. po dolgem bolehanju umrl. Pogreba so se poleg drugih udeležili: občinski odbor občine Šmihel— Stopiče pod zastopstvom gospoda župana J. Zurca, zastopniki »Posojilnice in Hranilnice za Kandijo in okolico«, koji je bil pokojni voč let načelnik, delavsko društvo iz Novega mesta, Novomeška godba in pevej. Pokojni je bil posestnik in bivšti pečarski mojster v Kandiji. Vse svoje življenje je bil zvest in požrtvovalen prijatelj S. L. S. N. v m. p.!
—	Poštne poš ljatve v Savi. Iz
Smlednika: Ta teden smo našli na savskem bregu cel kup poštnih pošiljatev. Poštni urad v Smledniku zasluži precej temeljite in stroge preiskave.
—	Učiteljstvo za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Včeraj se je oglasila v parlamentu deputacija ljudsko-šolskih učiteljskih organizacij v Avstriji in intervenirala pri zastopnikih vlade in načelnikih raznih parlamentarnih strank v zadevi izpremembe § 55. državnega ljudskošolskega zakona, da bi se zenačili prejemki učiteljstva s prejemki državnih uradnikov spodnjih štirih činovnih razredov, kakor tudi, da naj se nakažejo deželam primerna državna sredstva, da morejo iste zadostiti svojim obveznostim napram šoli in učiteljstvu. Načelniki klubov so ob-ljubovali deputaciji svojo pomoč, grof Sturg'kh je pa obljubil pomoč vlade, a izrekel mnenje, da sprememba omenjenega paragrafa ni pripravna za zboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, ker vsebuje ta paragraf samo temeljna določila, ki jih morajo izvajati dežele.
—	Brata ubil. V Petševcih pri Ba-njaluki je sredi miholega meseca zmanjkalo Mirka Bunića, ki je stanoval pri svojem mlajšem oženjenem bratu Simu. Ljudem, ki so spraševali za Mirkom, sta zakonca Bunič — oba še ne 20 let stara — odgovarjala, da je za nekaj časa odpotoval. Sosedom se to ni nič posebnega zdelo, ker so vedeli, da ima Mirko denar. Sedaj so pa Mirkovo truplo'našli v reki Vrbas; na glavi je imel veliko rano. Preiskava je dognala, da je Simo Bunič s pomočjo svoje žene spečega brata s sekiro ubil in oropal, truplo pa vrgel v Vrbas. Mlada zločinca so zaprli.
—	Novo planinsko kočo na Sije* menu pri Zagrebu zgradi Hrv. planinsko društvo. Stala bo poleg sedanje stare planinske koče, s katero bo zvezana s pokrito verando.
* Novi brevir je na razpolago v Katoliški Bukvarni. To so prvi brzojavno naročeni izvodi, ki so prišli v knjigo-trštvo. Oblika: takozvani idealni brevir (Pustet) 17 X IO1/« cm, debelost vsakega zvezka samo 1Ц> cm; torej zelo priročna žepna izdaja. Danes so na raz; polago samo broširani izvodi; vezan' bodo na razpolago začetek prihodnjega tedna, gotovo pa dne 1, majnika.
— Za hlgijeno v gostilnah. Zagrebški mestni fizikat je na vse zagrebške gostilne in kavarne razposlal okix)žni-co, da naj se kruh daje na mizo v papirnih ovojih, kakor tudi okrožnico, ki poziva javne lokale, da skrbe za največjo snago v straniščih.
Primorske vesli.
p Smrtna nesreča. Iz Gorice: ObČe-spoštovano družino gospoda ravnatelja Ivana Pirjevca je zadela kruta nesreča. V torek dopoldne je gospa Avgusta v kuhinji nekaj pripravljala, pri tem pa je padla z višilne tako nesrečno in se zadela s trebuhom na rob stola, da je v sredo dopoldne v hudih mukah umrla, previdena s svetimi zakramenti. Bila je do zadnjega pri zavesti. Vsa zdravniška pomoč je bila zaman. Gospa Avgusta Pirjevec je bila stara 56 let; doma je iz znane solkanske rodbine Mozeticeve. Bila je blaga in ljubez-njiva gospa ter vzgledna krščanska mati in soproga. Vse sožalje z globoko zadeto družino.
p Vel'k požar. Tržič na Goriškem, 24. aprila. Danes zjutraj je pričela goreti Rtttgerjeva tovarna katranovih proizvodov. Požarne brambe iz Tržiča in sosednjih krajev, kakor tudi vojaštvo gase ogenj. Ladjedelnica »Adria-tica« je tudi poslala svoje delavce na kraj nesreče.
IZ TRSTA, p Stavka krojaških pomočnkov sc
je pričela v Trstu.
p Napad na Levija. Policija pridno išče storilce. Včeraj je bilo zopet aretiranih mnogo sumljivih individuov. Tri izmed aretirancev so peljali v bolnišnico, da so jih konfrontirali z ranjenim %evijem. Pa se zdi, da Levi ni spoznal v njih svojih napadalcev.
p Nesreča na parnika »Sofia Ho-henberg«. Včeraj je prispel v našo luko parnik Austro - Amerikane »Sofia Ho-henberg« iz Buenos-Airesa. Imel je pet dni zamude, ki jo je povzročila neka poškodba. Na visokem morju blizu Tenerife se je parniku poškodoval kotel. Parnik so morali ustaviti, da so ga popravili. Ker so kotel izpraznili, sc je pa parnik precej nagnil na eno stran. To nagnenje je pa povzročilo, da se je nagnil tudi tovor, kar jo ladjo še bolj nagnilo. To je potnike tako vznemirilo, da se niso hoteli več v Tenerifi, kjer se je parnik ustavil, ukrcati. Kapitanu se je vendar posrečilo potnike pomiriti in »Sofia Hohenberg« je priplula srečno v domovino.
p Obrežje se je usedlo. Od namest-ništvene palače proti Lloydovi zasipajo morje in širijo obrežje. V ponedeljek so pa opazili, da se je obrežje ponižalo in usedlo. Da preprečijo kako nezgodo, so zaprli oni del ceste. Vzrok temu usedanju je iskati v tem, da na tem mestu niso zabili kolov v morje.
p Trije posknšeni samoumori. 19-letna Alojzija Vian se je zastrupila radi družinskih razmer. Zdravnik ji je iz-pral želodec in jo poslal v bolnišnico. — V morje je skočil v prosti luki 49-letni delavec Karol Kovačič. Potegnili so ga o pravem času še iz vode in ga odpeljali v bolnišnico. Vzrok: revščina. Strup je pila 241etna Lucija Ma-tesič. Tudi tej je zdravnik izpral želodec in jo poslal v bolnišnico.
p Deček ranil otroka. 151etni San-drini se je igral z revolverjem. Zadel je pa 41etnega Stanislava Flego in ga ranil na glavi. Otroka so prepeljali v bolnišnico.
Štajerske novice.
š Javno zborovanje S. K. Z. v Brežicah se vrši v nedeljo dne 28. t. m. popoldne ob 3. uri pri g. Zorkotu na kolodvoru; poročala bodeta poslanca dr. Benkovič in Pišek. Shod se vrši ob vsakem vremenu. Prosimo zaupnike, da skrbe za obilno udeležbo.
š Tatinska drnhal na štajersko-hr-vaški meji še vedno nemoteno izvršuje tatvine in vlome. Šele včeraj smo poročali o predrznih vlomih te druhali, danes pa nam zopet pišejo iz Brežic, da so vlomili v Brezjem tatovi pri posestniku Francu Ferlincu in mu odnesli raznih reči v vrednosti okrog 300 kron. Vsi sledovi tatov kažejo preko moje na Hrvaško.
š Zadnji udeleženec ekspedicije pri Nfovari umrl. V Eggenbergu pri Gradcu je te dni umrl zadnji udeleženec avstrijske ekspedicije pri Novari, Franc Pregel, rojen leta 1832. v Vipavi.
š Krava ga je usmrtila. Iz Šikolj pri Pragerskem: Te dni je pasla 761etna pastarica Apolonija Kopfa kravo kočarja Lepeja. Hotela jo je s šibo zavrniti. Pri tem pa jo je krava tako močno sunila z rogovi, da se je nezavestna zgrudila na tla in umrla.
š Sin očeta smrtno poškodoval. Posestnik Jurij Kureš v ptujski okolici se
je spri s svojim sinom Mihaelom. Oče je zgrabil z železom okovano palico, ter ž njo udaril sina parkrat po roki. Nato mu je sin izdrl palico ter tolkel tako dolgo očeta ž njo, da sc je popolnoma raztrgala na kose. Oče je dobil več poškodb, ki pa so se mu zdele malenkostne in jih je zanemarjal. Zdaj pa se mu je stanje poslabšalo in se bori s smrtjo.
š Po vasovanju ga umoril. Iz Maribora: Enega zadnjih večerov so fantje popivali v neki gostilni v Orehovi vasi. Proti 10. uri so sc podali trije izmed njih, med temi Anton Razboršek iz Frama, Franc Lorbek in Janez Štern v Otiško vas vaso-vat. Med potjo proti domu so se sprli. Lorbek in Štern sta se vrgla na Razborška in ga obdelovala z noži. Dva vbodljaja, katera sta zadela Razborška, sta bila smrtna. Ranjeni je šel še 50 korakov dalje, na kar se je zgrudil. Zjutraj so ga našli mrtvega. Sum umora je takoj padel na Lorbeka in Šterna, katera so orožniki aretirali in ju izročili okrožni sodniji v Mariboru.
Ljubljanske novice.
lj Ljudski oder priredi v nedeljo,
dne 28. t. m. ob pol 8. uri zvečer krasno ljudsko igro »Delavec in gospodar«. Ta
igra je zadnja v letošnji sezoni in je benefična predstava celega igralskega osobja. Personal Ljudskega odra je ne-utrudljivo marljiv. Igral je 25 predstav: in sicer narodne, ljudske, veseloigre, drame in klasične tragedije. Z veliko požrtvovalnostjo je posečal večer na večer vaje in zasluži tedaj, da mu občinstvo prizna ta trud in mu napolni hišo do zadnjega kotička. Iz posebne prijaznosti gostuje v glavni vlogi Marnerja gospod Anion Verovšek. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Katoliški Bukvarni.
lj Slovenski igralci v areni. Kriza slovenskega gledališča je povzročila, da igralsko osobje še danes ni angaže-vano. Nekaj jih je sicer, ki so se združili, da gostujejo po drugih slovenskih krajih. Tem torej ni sile, ker imajo svoj vsakdanji kruh. Mnogim pa je bile onemogočeno se pridružiti tej skupini in ti so šc danes takorekoč na cesti — brez kruha. Združili so se torej in sklenili prirediti v Ljubljani in v drugih bližnjih krajih predstave. Slovenska javnost bo gotovo upoštevala mučni položaj v Ljubljani ostalega slovenskega igralskega osobja ter bo te predstave pridno posečala. Naj ne misli pri tem tolikanj na zabavo, temveč posebno na to, da je treba onemu osob-ju, ki mu je tekom sezone pripravilo toliko brezskrbnih ur zabave in umet-, niškega užitka, nujne pomoči. Naštu-dirali so v to svrho tri zabavne igre, katerih ena jc razposajena burka, druga zabavna ljudska igra iz meščanskih krogov, tretja pa vplivna narodna igra svetoslavnega pisatelja. Prva predstava bo dno 1. maja v areni Narodnega doma, druga dne 4. maja istotam, dne 5. maja gostuje izven Ljubljane in kmalu nato zopet v Ljubljani. — Dne 1. maja se vprizori v areni s čisto novo zasedbo vele-zabavna burka »Nebesa na zemlji«, ki je izzvala v ljubljanskem gledališču salve smeha in bila pri vseh štirih predstavah izborno obiskana. V tej burki nastopijo gospe Danilova in Juvanova, gospodje Verovšek, Skrbin-šek, Peček, Molek in Štrukelj ter gdč. Rakarjeva in še neka gospodična, ki se misli tudi posvetiti gledališču. — Režijo vodi gospod Verovšek. — Opozarjamo še na to, da se te predstave ne prirede v obliki podjetja, kjer bi izplačeval režiser posameznim igralcem le honorarje in si sam pridržal ves čisti dobiček, temveč se bo ta med vse nastopajoče osebe pravično razdelil.
lj 200 gojenk trgovskih tečajev brez službe. Preteklo leto je dovršilo na štirih tukajšnjih trgovskih tečajih okolu 280 gojenk pouk. Od teh jih je dobilo službo v Ljubljani in drugod okoli 80, vse druge pa so brez nje in čakajo na razna mesta v trgovini in pisarnah, če se kje kaj izprazni! Slovenski trgovci v Trstu, Gorici, Celju, Mariboru in drugod bi tem dekletom lahko pripomogli do kruha, če bi imeli upeljano — slovensko korespondenco!
lj Umrli so v Ljubljani. Alojzija Olip, zasebnica, 74 let. — Jožefa Go-stinčar, služkinja, 37 let. — Frančiška Dolenec, hči železniškega mojstra v pokoju 17 mesecev. — Ivan Cekar, delavec, 34 let. — Josip Vesel, mlinarski pomočnik, 54 let.
Ij špecljalist. Leta 1870. v Št. Vidu nad Ljubljano rojeni ter v Šmartno pod Šmarno goro pristojni Franc J o-v a n, je sicer odkritosrčen, a malopriden človek. Ne dela posebno rad, a tem rajši jc godec. Harmonika mu jc vse. In če je mirna, si ,io pa preskrbi in z njo tudi denar. Jo poneveri, jo ukrade, samo da nekaj časa igra. Pa dobro igra. Kadar se pa vsega naveliča, jo pa proda ali za večno zastavi, potem pa gro-
še zapije, nato ga zaprejo in harmonika je plačana. To se mu je že češče pripetilo, a godec ostane godec. Tudi sedaj ga je ta nesreča dohitela. Do 14. t. m. je delal v Srednjih Gameljah. Ko jc že imel na hrani 28 K dolga, se je splazil ponoči skozi okno v tam nahajajo-čo se opekarniško kantino in izmuznil Jakobu Travnu 70 K vredno harmoniko, potem jo pa popihal proti Zidanem mostu, kjer jo je prodal za 30 K, nato pa prišel v Ljubljano. O tatvini po orožništvu obveščena policija je Jovana prijela in izročila sodišču. Tatvino je, kakor običajno, takoj priznal. Značilno je, da je bil Jovan vedno kaznovan le zaradi harmonik. Ko obsedi svojo kazen, bode nekaj časa pridno delal, potem pa ostal stari godec.
lj Priobčujemo. Popolnoma umestno in času primerno je, da morajo biti vsa vozila ponoči razsvetljena. To zahteva zakon, kakor tudi interes splošne osebne varnosti. Obstoja tudi zakon proti nagli in neprevidni vožnji. Kolikor je nam znanega, se gotovi ljudje tudi za tega prav nič ne zmenijo. Če se vozi zasebni kočijaž s cilindrom, takrat si pa misli, da so vse ceste samo njegove. Ravno tako brezvestni so nekateri kolesarji in avtomobilisti in motoristi. Saj to dokazujejo vsakdanje nesreče, za katere bodemo menda, če bode šlo tako naprej, morali napraviti posebno rubriko. Icli ven naužit sc svežega zraka, pa prideš domov nervozen in prašen. Izvoščki vozijo navadno pravilno. Zasebni kočijaž, avtomobilist, motorist in kolesar so pa gospodarji po cestah. Divjajo tako, da mora pešec pet minut ostati, da se v prahu ne izgubi. Idi od Bleda do Lesc, pa bodeš občudoval to »krasno naravo«. Priznati pa moramo, da so tudi nekateri pešci preveč samozavestni. Tudi ti mislijo, cla kdor je na kakem vozilu, ne smo biti hitrejši kot pešec. Kolikor jo nam z'nancga, prihajajo k varnostnim oblastem in k sodišču od teh polno ovadb in pritožb. Vsak naj bode nekoliko obziren, naj po svoji moči popusti, pa bode »srednja pot«, najboljša.
lj Tukajšnji lokalni odbor ter hranilni in posojilni konsorcij" prvega splošnega uradniškega društva Avstro-Ogrske imata svoj redni letni občni zbor v soboto, t. j. dne 27. aprila ob 8. uri zvečer v salonu pri Mraku na Rimski cesti.
Koroške novice.
k Mohorjeva družba. V odbor Mohorjeve družbe sta bila izvoljena kot -nova odbornika preč. g. prelat dr. Martin Ehrlich, profesor bogoslovja v Celovcu, ter g. dr. Val. Rožič. Prvi je bil izvoljen na mesto g. dr. Cukale, ki je postal župnik v Podkloštru, drugi pa na mesto umrlega 341etncga odbornika dr. J. Sketa.
k Gostovanje članov ljubljanskega deželnega gledališča. V petek, 26. t. m., gostujejo v gledališki dvorani hotela Trabepinger člani ljubljanskega deželnega gledališča. Uprizorijo burko »Nebesa na zemlji«.
Razne sivari.
Spomenik »Titanicovemu« telegrafistu. Klub angleških častnikov trgovske mornarice v Londonu je sprožil misel, naj bi sc postavil telegrafistu brežiičnega brzojava Filipsu, ki je stal do zadnje minute pri brzojavnem aparatu in skušal priklicati potapljajoči se ladji pomoč, spomenik. To bi bil prvi spomenik za brezžično brzojavljenje, ki bi predstavljal Filipsa, kako brzo-javlja in kliče na pomoč.
Samoumor na grobu soproge. 45-letni tovarnar Gobi iz Monakova, čegar soproga je pozimi umrla, se je zastrupil na grobu svoje žene v letovišču Ar-co. Svoje premoženje je zapustil grobo-kopu, da bo oskrboval njegov kakor tudi žene grob.
Grozodejstvo pariških avtom obilnih roparjev. — En policijski uradnik mrtev, en iežko ranjen. Pariz, 25. aprila. Policijska uradnika Jouin in Col-mar sta izvršila včeraj hišno preiskavo pri dveh avtomobilnih banditih. Ban-difa Bonnot in Garizy sta se postavila v bran. Jouina je Bonnot ustrelil in pobegnil kljub vsemu zasledovanju. Ga-rizyja so odpeljali v verigah, razljuče-na množica ga jc hotela linčati. Colmar je težko ranjen v prsi, vendar upajo, cla mu rešijo življenje.
Novi Zeppelinov zrakoplov. Novi Zeppelinov zrakoplov »L. Z. XII.«, ki ga bo prevzela nemška vojna uprava, so včeraj napolnili s plinom ter je pričel danes s poizkusnimi vožnjami.
Oropan poštni urad. Iz Lvova poročajo: V kraju Poporo\v pri Rad-zieclunvu polog ruske meje so udrli ponoči ruski banditi v tamošnji poštni urad, ki so ga popolnoma oplenili, tako
da je poštni urad mdgei pričeti zopet poslovati šele tedaj, ko so dospele nove knjige in pisalne potrebščine. Za vlomilci ni nobenega sledu.
Telelonska in brzojavna poročila.
PARLAMENT.
Dunaj, 25. aprila. V današnji seji poslanske zbornice se je končalo prvo branje vladne predloge glede novega notariatskega, in advokatskega reda. Izmed Slovencev je govoril Hladnik. Generalni govornik je bil dr. Ofner. Nato je prišla na vrsto predloga o zvišanju eksekucije prostega eksistenčnega minima, o kateri je referiral socialist dr. Liebermann. Nato se je obravn&val nujni predlog glede hišnega najemninskega davka.
Dunaj, 25. aprila. Danes se je vršila seja senijorskega konventa, ki je sklenil, da se prihodnji teden vršita seji v torej in petek; torek popoldan, sredo in četrtek se pa vrše seje delegacij. Nemški nacionalcc dr. Gross je predlagal, naj bi se izvolil za načelnika odseka, ki se ima baviti s kanali, član kakega pri tem vprašanju neudeležc-nega kluba in je predlagal Hrvaško-slovenski klub. Dr. Korošec se je temu pridružil. Dr. Fiecller pa je protestiral. Sklenilo se je stvar prepustiti odseku. Glede zahteve, da se mandat socialno demokraškega poslanca Silbererja, ki se jc izgubil, proglasi za neveljaven, oziroma ne več obstojajoč, se sklene počakati, da na gorah skopni sneg.
VOLITVE NA DUNAJU.
Dunaj, 25. aprila. Ožje volitve za 11 mandatov v IV. razredu se vrše s silno agitacijo od strani vseh strank. V Funfhausu so socialni demokrati preganjali nekega krščanskega social-ca. Pri tem so padli 4 ostri streli. En delavec je lahko ranjen. Kdo je streljal, še ni dognano. Tudi v 11. in 17. okraju je prišlo do ostrih spopadov.
SVEČANOSTI V BENETKAH.
Benetke, 25. aprila. Vreme je prekrasno V mestu vlada živahno vrvenje. Došlo je okoli 70.000 tujcev, da prisostvujejo današnjim svečanostim.
Benetke, 25. aprila. Tu se je danes ob velikanski udeležbi občinstva in tujcev blagoslovil novi kampanile sv. Marka. Kralja je zastopal genevski vojvoda.
ENVER BEJ.
Kairo, 25. aprila. Tajnik višjega komisarja visoke porte izjavlja, da je iz Rima poročana vest o smrti Eenvcr beja izmišljena.
RUSIJA RUJE PROTI TURČLTI.
Carigrad, 25. aprila. Rusija zbira svoje čete v Kavkazu ob turši meji.
GOVOR SASONOVA V RUSKI DUMI.
Peterburg, 25. aprila. Danes je govoril v dumi minister za zunanje zadeve Sasonov. Naglašal je, da se je tradicionalno prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo utrdilo in nato obširno govoril o vprašanju Dardanel.
POMILOŠČENA.
Olomuc, 25. aprila. Na smrt obsojena Franca Benirschke, ki je hotela s slaščicami zastrupiti svojo sestro, a sta se vsled slučaja zastrupila z njimi dva sinova nekega učitelja, je bila pomilo-ščena in je zdaj obsojena v 18 letno ječo.
STAVKA NA PARNIKU »OLYMPIC«.
Soutliampion, 25. aprila. Parnik »01ympic« družbe White Star Line, ki leži v pristanišču Coves, bo odplul šele tedaj v New York, ko dobi nadomestilo za 200 stavkujočih kurjačev.
VIHARJI V RUSIJI.
Peiierburg, 25. aprila. Silni viharji so naredili v mnogih krajih ogromno škode. Nikolajevska trgovska luka je skoro popolnoma demolirana. Mnogo ladij se je potopilo, kakor se je tudi podrlo več hiš. V Jilti na Krimu je padel sneg in vladal tak mraz, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši prebivalci na Krimu. V Ilarkovu je zapadlo mnogo snega kakor tudi v Kavkazu. V Kijevu je večji del mesta pod vodo, istotako pa so poplavljena tudi mnoga druga mosta, ki leže ob Dnjepru.
........ | .......
! ОШш Met
in zMovnlnico!
bum steza štev. l
od četrtka 26. aprila daljo odprta, priporoča svoja i/.borna vina, katera so od najbolj zanesljivih vinogradnikov kupljena,
ter sc točijo naravnost iz sodov.
Za mnogobrojon obisk so priporoča
1316	JuSmiiu KCiuk.
\
4U| y-»A
V ■ .

Мб
Klobuki Cilindri Čepice Kravate Rokavice
Srajce Nogavice Žepni robci Naramnice Palice Dežniki i. t d.
y edno najnovejše v vseh modnih predmetih.
Modna in športna trgovina
P. Magdić
Ljubljana, Francajožefa cesta, naspr. glav. pošte.


Najboljši in najcenejši vir za nakup birmanskih daril.
Največja izbira ur, zlatnine in srebrnine.
Srebrne moške ali damske are po kron 9 80; zlata damska ura kron 23-—; srebrna verižica krone 3'—; srebrna dvostranska verižica (zelo moderna) krone 4-—.
SB
©(T.
PreSernooa f ш1>|8кПд Samo nasproti ulica št. i. ваЈМШЈвШа« franč. samostana.
v
<2asi na tovarna ur v Švici.
Precizlishs ara „ИИа", „Union", „Seeland".
I8B7 Jubil. cenik zastonj! |£g|2
Vse predmete železninske stroke *
dobite najceneje pri
♦
♦♦♦♦♦ ♦ Ф
Peter Majdič, Celje. ♦
£ Solidno blago!	1251	Postrežba točna!

Išče se
občinski zdravnik
Plača po dogovoru, ne pod K 3500'—. — Mora znati en slovanski jezik in oskrbovati v Roču lekarniško zalogo. Lahko postane tudi železniški zdravnik. Obširneje informacije daje
glavarstvo občine Roč v Istri.
Izprašajte Vašega zdravnika!
Salzschlirfski Bonifacijev vrelec
zdravi trganje in tema sorodne bolezni. Nedosežen V svojem
Natančneje prospekte, priznanja itd. zastonj od
Rosaois & Winter, Dunaj Ш, Marxeroasse 18.
Glavna zaloga v Ljubljani: Mih. Kastner in A. šarabon; dobi se tudi v vseh lekarnah in drogerijah.
Ne kupujte ur
predno si niste ogledali ure z znamko
„Tup"
precizni, elegantni, nedosežni izdelek. Edina zaloga:
LUD. ČERNE
zlatar in trgovec z urami
Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Geniki brezplačno.
1256
Stanovanje
tri lepe, velike sobe, prikladne za
pisarno,
brez kuhinje, v sredi mesta se takoj oddajo. — Poizve se v upravništvu »Slovenca*.	1291
Naprodaj je
nova hiša
z vsem gospodarskim poslopjem, pripravna posebno za vinskega trgovca. — Več pove lastnik Janez Kunaver, Kleče 2, p. Ježi ca pri Ljubljani.	1301
Zatekel se je
1310
pes foksterier
rujave in bele barve s znamko 557. Odda se proti nagradi Bleivvei-sova c. 18,1. nadstropje desno.
Sospodična
katera je dovršila z odliko trgovski tečaj na liceju, vešča slovenskega in nemškega jezika, dobra stenografinja obeh jezikov, vešča na pisalnem stroju in službuje v večji trgovski hiši, želi izpremenltl svojo službo. Naslov pove uprava lista pod št. 1807.	1307
Mlinarja
za štuli mleti sprejme z 20. majem proti plačilu ali na polovico v Kamniku August Terpinc.	1908
se da odstraniti brez joda s sredstvom, ki je je izumil nek ozdravljenec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vposlatvi 20 vin. v znamkah naš prospekt. 1305
Kemični laDoralorij Paracelsus Slernbcro, Morava.
IV 1010/96/185/1Х.
Razglas.
m ur
mladoletnih dedičev v Ljubljani se odda v zakup. Vprašati na tukajšnjem okrajnem sodišču soba št. 37. 1302
C. kr. okrajno sodišče LjuDljana, odd. IX,
dne 23. aprila 1912.
1912 Modni cefiri 1912
lunoui ili 1'iirnbnžaHl i Uanafnsi, inloti, platna, rjuhe, damasti. krisoti, liricnue, robci, za polotno sezono bat isti, atlasi, doloui, »vil«, vltnjeva tkanino, blago za ilarnsUo in moško obleke, kupite najceneje pri izdelovalen
JAROSLAV MMEK 'Stfffl'
v Bistri št. 45 pri Novem Mesto ob M. (Češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj In poitnlno prosto I
V zalogi imam tucli voliko množino ostankov refirja, k&natasa. delona itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m z a 16 K, prvo vrsto za 10 K franko po povaetju.
Od ostankov se vzorni no pošiljajo.
Dopisuje se slovensko. 1311 UST V enim let j nad 300 priznalnic it Slovenije. "Staj
ovonje
Išče: 3 do 4 sobe, kopalnico, če mogoče električno razsvetljavo za avgustov termin. — Kdo: pove uprava » Slovenca«.	1318
Za letošnje poletje se da v najem
majhna uila
brez pishištoa
z vrtom na Bledu, oddaljena 15 minut od zdraviliškega parka za K 240'— in
hiša z vrtom
na Rečici pri Bledn, oddaljena 10 minut od železniške postaje Bled, posebno pripravna za gostilniško obrt. Obe hiši se prodasta ceno in pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje Alojzij Prešern, vratar v Ljubljani, Knaflova ulica 9.
Zanesljiv, izboren in soliden
1215
kolarski pomočnik
gluhonem, kateri je z izvrstnim uspehom dovršil šole v Zagrebu, se izučil pri kolarskem mojstru obrti ter deluje pri njem tri leta, Išče primernega mesta. — Ponudbe sprejema >S. H < poste lestante Senj, Hrvaško prlmorja.
Pozor, konjereje!!
Zelo težka, 5 let stara, breja pinegavska
kobila
ki bo v šestih tednih imela žrebeta, rudeče barve, se takoj proda. Pojasnila daje Zaloga puntigamskega piva, Ljnb-ljana, Marije Terezije cesta 16. 1304
Gostilna
dobro uspevajoča, z žganjetočem in trafiko blizu kolodvora v Poljčanah na Štajerskem se takoj proda pod jako ugodnimi pogoji. Gostilna obstoji iz enonadstropne hiše s 6 sobami, z 2 kuhinjama, z 1 kleti in shrambe, vse v najboljšem stanu in z električno razsvetljavo. Poleg hiše je svinjska kuhinja, veliko gospodarsko poslopje z govejim in svinjskim hlevom, prostorno kletjo in ko-larnico ter zraven napol sezidana hišna stavba. Pri gostilni je še 7 oralov sveta, sadonosnik in vinograd z vinskim hramom in viničarijo. Cena K 40.000. Vknjiženega dolga je K 28.000, od katerega je plačati takoj le K 13.000. Proda se ali gostilna z gospodarskim poslopjem sama ali skupno z zemljiščem vred. Želeti je, da bi ostala gostilna v slovenskih rokah .Natančnejša pojasnila daje Jož. Svetlin, nadučitelj v Poljčanah Staj.
Št. 13063.
1315 3
Razpis dijaške ustanove.
Od prvega semestra tekočega šolskega leta naprej je izpraznjeno eno mesto
' '	'	1
Jernej Salocherjeve dijaške ustanove v znesku letnih 100 K.
Pravico do te ustanove imajo dijaki ljubljanskih gimnazij, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, pridni in lepega vedenja.
Prošnje za podelitev tega ustanovnega mesta morajo biti opremljene z rojstnim in krstnim listom, z ubožnim listom ter s šolskima spričevalima zadnjih dveh semestrov. Vlagati jih je do vštetega 15. maja t. 1. pri šolskem ravnateljstva.
Mestni magistrat ljubljanski,
i < dne 20. aprila 1912.
Župan:
Dr. ivan Tavčar 1. r.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »KatoUške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.