Poiitični ogied. Avstrijske dežele. Grof Taaffe je zbolel, toda bolezen ni nevarna in miali ae, da mu je prišla bolezen celo prav, kajti tako imaj vsaj nekaj mirii in niso mu gospoda iz nemške libe ralne atranke več tako na poti, da vsprejme koga izmed njih v \lado. — Volilna borba je na Dunaji jako ailna in aicer se dela od liberalcev in judov najbolj zoper/ kneza Liechtensteina, vse eno pa je podoba, da bode izvoljen. — Stari vitez Waser, predsednik c. kr. višje sodnije v Gradci, je razposlal na vae c. kr. sodnije, ki so pod Graško nadsodnijo, ukaz, da c. kr. sodniki ne smejo voliti — proti nemškoliberalni atranki. No, to vam je čuden ukaz, samo ne vemo, ali ima g. vitez pravico za-nj. — Štajarski nemški konaervativci zmagajo v vseh kmei-kih volilnih skupinah, ne pa v Ljubenski. V tej ao ,,polževci" še vedno na konji ter volijo slej ko prej liberalnega ,,kmeta" Poscha. — Na Koroškem se godi slov. volilcem precej trdo, ker dela vse, kar leze in grede, za nemškutarje. Zato ae bojimo, <|a aploh ne zmagata slovenska kandidata, ali pa le z veliko težavo. — Grof Hohenwart bode voljen na Gorenjakem, v tisti kmeeki volilni skupini, ki ai ga je bila že prej kedaj volila za drž. poslanca. — VLjubljani pa se priporoča dež. glavar, dr. Jože Poklukar, za druga mesta pa se priporočijo brž doaedanji gg. poalanci. — Sedaj je že brž gotovo, da zmaga na Primorji dr. Gregorčič zoper dr. viteza Tonklija. Tako se vsaj aodi lehko po volilnih možih, katerih veeina ne mara več za svojega prejšnjega poslanca. — V Trstu prebiva 185.091 ljudi in med njimi bode kacih 60.000 Slovencev, vendar pa ni za-nje nobene alovenake šole. — Vlatri bode izvoljen v drž. zbor profesor M. Spinfič, ki je odločen rodoljub pa dr. Laginja, oba sta že dež. poslanca. — V Zagrebu je umrl kardinal Mihajlovič, ali niso ga še bili pokopali, že so ugibali, kdo da mu bode naslednik. Kakor stojč sedaj razmere, bode najbrž kak madjar, če ne po rodu, vsaj po mišljenji. — V Budapešti se ogerska vlada poteguje za to, da se premesti ogeraki primas iz Ostrogona v glavno mesto; to pa največ zavoljo tega, da bodo vse višje oblaati y enem mestu in tedaj postane v resnici glavno mesto držaye. Vunanje države. Sredi meaeca marcija bode pri sv. očetu Leonu XIII. veliko konsiatorije in ob enem nekaj novih kardinalov imenovanih; najbrž tudi že knezonadškof na Dunaji. — V Rimu je uni den gorelo tik palače kralja Umberta, vendar pa le-ta ni trpela nobene škode. — Knez Rudini, ki atoji na čelu italijanske vlade v Rimu, prizadeva si reano, da zaiža drš, stroške, toda tožko, če se mu posreči. — VPortugalu, kjer so se republikanci pripravljali na ustajo zoper kralja, je sedaj vlada razgnala vaa društva, ki so bila na sumu, da se zbirajo v njih republikanci. Tako je prav. — Na Francoskem iščejo novih reoi, na katere bi jim bilo mogoče naložiti davke ia čem višjih, tem ljubših, se ve, da ljubših le vladi. Republika je dragal — Pravi ae, da kraljevie Balduin v Bruxelles, glavnem meetu Belgije, ni umrl naravne smrti, ampak da ga je nek kuez uatrelil iz nagle jeze. Ne vemo, kaj je na tej govorici resnice. — Drž. zbor v Londonu je zavrgel predlog, naj se zuiža število vojakov. Tedaj imajo jih tudi ondi radi veliko število. — Na Nemškem se govori, da pride knez Bismark na tožnjo klop, ker je izpovedai reei. ki bi imele oatati na tihem, če ne, pa pride država lehko v škodo. No atari lesjak pa se že izvije kje kako še iz te zadrege. — Odkar je bil nadvojvoda Franc Ferdinand pri ruskem caru, piše se v vseh ruakih listib. prijazno o razmerah, v katerih stojite Avatrija in Rusija. — VBolgariji ae čuti čem dalje tem bolje princ Koburški za kneza, pa tudi ljudatvo je veselo mirii po dolgih rabukah. — Vsi srbski ministri so odatopili, toda njih večje število pride brž tudi v novo miniateratvo; temu stopi na čelo Pašid, doslej predaednik akupščine. — Vse kaže, da še anglijski vojaki ne gredo tako brž iz Egipta, kakor želi turski sultan ali katera druga država. — VAme: riki, vsaj v severnik državah so že siti priseljencev, posebej pa se branijo še kinezov in pa — judov, prvib. zato, ker jim delajo neki preveč, zadnjih pa zato, ker premalo : oboji pa jemljejo torej domačim zaslužka.