229. številka. Ljubljana, nedeljo 5. oktobra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« posti prejemaš, za avstro-ogerske detel« za celo loto 18 gold., za po: leta 8 gol" , za dfltrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za oolo loto 13 golu., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo »a celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospođe učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sioer: Za LJubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poitf prjjeman za detrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačaj« od četiri« »topne potit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača stempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirari. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški costi v Tavčarjevi hiii „Uotol Evropa". Opra vrni Atvo, na katero naj se blagovolijo počivati naročnine, reklamacijo, or.nanila t. J. administrativne reoi, je v „Narodni tiskarni" v Tavoarjevi hiši. Čestitim volilcem kmetskih občin na Notranjskem. Že meseca junija t. 1. ste mene po svojih odposlancih in pozneje pri volilnem shodu v Postojni počastili s tem, da ste me za kandidata v državni zbor postavili, katero zaupanje mo tembolj veseli, ker sem bil od več strani obrekovan, Vi pa ste z bistrim očesom pregledali prave razmere. Na došle želje Vam torej tudi jaz ob kratkem naznanjam, da bodem tudi zanaprej kakor dosehmal 30 let na vso moč, vselej in povsod delal za blagor svojega naroda, torej za njegov duševni razvitek in materijalni napredek, da postane srečen v lastni domovini in Čislan od svojih sosedov. Pogumno in resnobno bodem vedno branil in pospeševal vse, kar je mojemu narodu sveto in koristno, ako me zopet pokliče na politično in narodno-gospodarsko delovanje. Vse za srečo naroda! V Ljubljani, 4. oktobra 1873. Dr. Razlag. Politično hinavstvo. Hej! volilci bodo dobili papirja polne torbe. Na cente oklicev in volilnih spisov 8e zdaj luča v narod in res je treba nepo-dučenim paziti, da v tem mnoštvu mnenj in pregovarjanj no izgreše pravega pota. — V zadnjič smo omenjali Kosarjev oklic, denes imamo dva nova taka oklica pred soboj in sicer dva nemškutarska in oba v slovenskem jeziku. Breški „lekarnik" Šni-deršiČ je izdal eno proklamacijo, drugo krški Hočevar. Poslednji je izdal na svoje Btro-ške „knjižico o volitvi v državni zbor", katero mu je spisal graški „Volksbote" in potlej kakšen pisar slabo na slovenščino pre-vel. V tej knjigi prav za prav krški Hočevar, ki bi rad za dolenjska mesta posla- nec bil, proti samemu sebi agitira. Pravi namreč, da mora biti kandidat ..razumeti in skusen, kateremu je dobro znano, zakaj je državni zbor, kateri razume različna vprašanja ki pridejo v posvetovanje in razsodbo". Kes tako, ali tak mož je samo naš narodni kandidat g. dr. Kočar iz Novega mesta, nikakor pa ne krški Hočevar, ki ima vso politično modrost v mošnji, v glavi pa jako malo ali nič političnega razuma. A o Hočevarji denes nijsmo namenjeni dalje govoriti, zanimivejši je program od usta-vovercev kandidiranoga breškega Snideršiča. Ta pravi, „da ima posebno ljubezen do moje drage s 1 o v e n s ke domovine", — daljo „jaz sem rojen Slovenec in sem zmirom bival med Slovenci," — dalje ..učilnice na Slovenskem morajo predvsem marljivo obdelovati materini jezik, da postane pomoček dušnega občen j a v uradnijah." Te besede nijso izpisane — kar moramo ponavljati — iz programa kacega narodnega kandidata, temuč kandidat najzagriznejih mej Slovenci naseljenih Nemcev in nemškutarjev na ta način kandidira; kandidat onih ljudij, ki nemajo za naš slovenski jezik drugo nego grdenje in psovanje, ki Slovenca in njegov govor povsod sramote, zaničujejo in odrivajo, ki govore najraje o Slovencu kot o „\vindischer hund" ali ndiese dumme vvindisehe sprache" — evo kandidat teh ljudi pride ves v slovenski obleki in se po slovenski predstavlja, po slovenski dobrika, ponosno ho SI ovenča imenuje, za slovenski jezik obeta delati, s kratka: pravi volk v ovčji obleki! Volilci bodo vedeli, da se jim ta nem škutar prilizuje samo zdaj, da je „Slovence" samo za zdaj, potlej pa , ko bi izvoljen bi), držal bo z Nemci vselej proti slovenskim kmetom, glasoval za postave, ki bodo na to šle, slovenski jezik povsod odpraviti iz „učilnic" in iz „uradnij." Baš o Snidaršiču je znano, da je v poslednjem časa imel samo zasmehovanje vsega, kar je slovensko v ustih, in se je pajdašil z najzagriznenimi sovražniki slovenske narodnosti. Gnjusna je zares taka politična h ina v-ščiti a, tako nemško-liberalno jezuvitovstvo, kateremu je vsak pripomoček dober za dosego namena. Mi narodnjaki pa moremo po drugi strani še ponosni biti, če vidimo, da je nemškutar, ako misli kaj za sebe pri naših slov. voli! cih doseči, tako govoriti moral. Toje naše delo, da se z nemštvom in nemškutarstvom med narodom ne moro nič več poskušati. Kot Slovence nas morajo že vendar priznati ! Kako vse drugače je to bilo pred malo leti! S svojim delom smo jih prisilili, da nam, če prav le hinavsko in v teoriji — nase narodnosti in njenih terjatev ne upajo so v obraz več zasramovati, da, niti odrekati. jZ neumornim delom, in ako se naši slovenski volilci dobro in hrabro drže, prisilili jih bo-demo s časom, da nam bodo tudi v resnici pustili in privolili vse pravice, ki nam gredo. Za to pa volilci teh krajev, ne volite ne Snideršiča ne Kosarja , temuč narodnjaka dr. Vošnjaka! Politični razgled. V LJubljani 4. oktobra. Knez i'^ttftitt'i/stii je pisal velikim posestnikom volilnega okraja Bi »linij a V jeli Čka" list, v katerem se jim ponuja za kandidata. O vstopu Poljakov v ctvšnvni *Aor takole govori: Imeli bi bili ni i tre-notke — in po moje j misli smo jih tudi imeli — v katerih bi bili, ako bi bila vsa opozicija glasovala, z enim udarcem ves centralistični sistem lehko razdrli, ali pa vsaj kompromis dosegli, ki bi bil pomagal do ustanovljenja monarhije po zdravih načelih, in ki bi bil posameznim deželam najpotrebnejše Nedeljska pisma. XVII. Teden je miuol, kar so mu postavili marmorjev spominek j teden je miuol, kar so mu zapeli na grobu, ---kjer trava zelena S trobljivosti znamenje upa poganja, — slovesno pesen, katere tožni glas jo mehko božal ginjena srca, — in Hedaj počiva truden popotnik v Smeji mirnej zemlji, na katero pot nazaj mu zabranjuje teški marmor. Dav-naj je že utihnil njegov glas, oj krepki glas, čegar donenjo je poznal ves beli svet od sinje Adtije do ledenega morja, in davuaj se jo uže umirilo nepokojuo srce, iz katerega je poganjala tako divno solzna cvetica poezije. In gorje vesvoljuega sveta gorje, ki ga nosi v prsih pravi pevec, in s katerim trpi za nas, za vse, za ves svet, — ono gorje jo nehalo razjedati življenja iiiozek, in kragulj , ki ga no odžene nobena jiozemska moč, se je upog-nil, ko je prišla „zadnja ljub'ca, bela smrt." Pravijo, da je bil S.mon Jenko slovenski Heine. Bral sem obadva mnogokrat, ne z onim suhim kritičnim duhom, ki išče le napake, iu se veseli, ako najde le kakov tiskovni pogreŠek, ne tako; temuč sedel sem v gozdu pod košato jelko, iu ko je pihal vetrič tako skrivnostno po teinuozelenih vrhovih , iu je visoko v zraku nad mano) plaval vrau kričeč se svojim bripavim glasom, — čital sem nem in tih besede teb dveh pevcev po božji milosti — a kakov različni vtis. Hciuo je pravi pesnik, a brez utictja za svetost poezije. Pri njem prodere reduo, kadar mu boža pre- krasno ideja onemoglo srce, ovi satirični demon, ki vlači v blato najlepša čutila, in kojemu šo lastna nesreča, lastna poguba nij sveta. Srce se ti bo treslo , kadar ga bereš, — beri ga, a ne premišljuj njegovih besedij. Iu Jenko V On ne jiozua one zbadajoče zagrizenosti, pri njem se le redko kedaj oglasi britki, grenki spomin, in še tedaj jo v svojih besedah veličasteu. On je čvrst, čist in mil, kar Hciue nij, a zadnji ga vendar prekosi v originalosti in velikanstvu idej. Pa čemu bi s suhoparno besedo opisovali in preiskavali to, kar se vendar besedi odteguje. Čutila, ki pridejo iz srca, gredo k srcu, in le to ima nopogojno pravico soditi o njib. Kevež jo, komur so položile bele rojenice solzno cvetko poezije v zibel; a vendar je to nekaka lepa, vesela nesreča. pogoje resnične avtonomije preskrbel. Denes pa je položaj drugačen; vpeljava direktnih volitev, ki se je kljubu protestom večine narodov zgodila, ga je popolnem spremenila. Razmatravši to stvar vestno in po znanji razmer, se mi ne zdi, da bi imeli kak dobiček, ako ne gremo v državni zbor | meni se niti ne zdi, da bi se to dalo popolnem izvršiti. Nasprotno nam skupen boj skupne opozicije podaje nadejo končne zmage; se ve da bi nas tak boj stal napenjanja vseh močij, hudega delovanja, nezrečeno velike eneržije in potrpežljivosti, pred vsem pa jasnega in temeljitega znanja razmer. Ta mogočnost zavisi od zedinjenja vseh močij, slovanskih in nemških, vseh federalistov, avtonomistov, konservativcev, narodnjakov, z eno besedo vseh, ki se Brcčavajo v političnem boji proti centralistom, in ki v resnici predstavljajo večino dežel v cesarstvu. Ako se ta anticen-tralistična opozicija kljubu opover, ki jih dela volilna postava sama, zvito razdeljenje volilnih okrajev, tendcneijozno napeljevanje vseh eventualitet na dobiček gospodujoče kaste — ako se vsa ta opozicija v državnem zboru pokaže, in tam svoj glas povzdigne v imenu tlačenih, v imenu principov, ki vsakemu posebej zagotavljajo enako mogočnost nasproti težnjam, ki zadovoljujejo samo en del enega rodu, ta glas gotovo no ostane brez upljiva, bodisi kar se tiče deželnih po stav, bodisi onih pravic, ki so last vsega cesarstva, bodisi sklepanja krone. Zato se mi zdi udeleženje državnega zbora v tem trenotku politična potreba. Vitanja t? rr.rtv«*. IS 11 ni titr.v /•■ *t „Bučcla" (frauc. list) pri poveduje, da so v Gaštajnu zbrani knezi Avstriji odstopili rumunsko kneževino. VmnvuJtUn levica izda takoj po pri hedu Thiersa razglas, in Tbiers prevzame vodstvo vseh republikancev. Baje, da bodo zopet vsi princi orleanske hiše v Frohsdorf romali, razen princa d' Aumale, ki ima za rad Bazainove pravde veliko študirati. Na &pnnj.tkeB§i se položaj pod Ka stelarjevim ministerstvom vedno boljša; arti lerija je dobila izvedene može za poveljnike. — Karlisti so že čisto brez vsega upanja. Da le zaslišijo, da se jim bliža kaka vladna vojska, takoj pobegnejo na vse kraje; najznamenitejši poveljniki so jih začeli popuščati, ker so videli, da ne bodo imeli nijenega vspeha. V Genevu na Šrirt*rsken» se bodo denes vprvič trije duhovni po novi postavi od meščanov izvolili. B*iti*L. leta, toda potniki, očevidci in pisatelji pri-povedajo , ka večega nereda... ni najti v nijeni evropski državi, nego ravno v Rimu j idite jim pravit ali pa brzojaviti: sram vas bodi sercc p-ipež! toliko let že službujete v v Rimu , pa nimate nikakoršnega vpliva na stanovništvo. Nauk ! — Resni se, ka stranka, ktcri pripadam, brezbožna. Je li kdo onih vrednih narodnjakov, s kterimi se v narodnih in političnih nazorih zvečine skladam, brezbožen ali pobožen , o tem se nijsem z njim razgovarjal, in tudi na me ne spada mešati se v njihove vestne natcnkosti, kar je vsakega pametnjaka zasebna krepost; toda toliko pač gotovo vem, ka lažnjivci nikoli niso pobožni, tedaj brezbožni, in ravno o takih spačnikih Krist govori : jaj vam skazljivci ! ker ste podobni pobeljenim grobovom , kteri se zvunaj svetli vidijo , znotraj pa so polni mrtveških kosti in vse gujusobe. A nikdar ni karal ljudij, kteri se ravnajo po pravilih zdravega razuma in poštenega srca. — Ako ima stranka kupljenega Gospodarja vzvišeno veselje in ugodnost namesto drugih potrebnih del poniževati poštene narodnjake, ravna ji Rosna, vsaj farizeji in črtniki Čisto istine so ravno najhuje blatiti se trudili pravi nauk rešnikov. H al o ž an. ¥z Zaisrretfttt 3. okt. | izv. dopis.] Naš sabor odgodil se je do 18, t. m. in to za voljo tega, da more med tem časom Ma-žuranič svojo vlado sestaviti, in potem s kompletno vlado pred sabor stopiti. Kakor je bil on sam iz saborske večine vzet, vzeli se bodo tudi njegovi doglavniki iz nje , in mi bodemo v pravem smislu besede parlamentarno vlado imeli, za katero smo se toliko borili. Rauchijanci ne bodo tedaj pod Mažurani čem niti najmanjšega deleža na vladi imeli, in to je za nas največi in najvažnejši vspeh, katerega smo z novo nagodbo dosegli. Gnjev raucliijanskc svojbine nad tem razodeva se v strupenih dopisih, ki jih v ogerske časopise pošiljajo. To ovajanje jim pa ne bo nič pomagalo. Narod stoji za Mažnraničcm, Rauchijanci pa imajo svoje stališče izven dežele v Lonyayevej frakciji. Mažuraničev govor v saboru, s katerim je odgovoril na Živ-kovičev pozdrav, zadovoljil je vse, ki za naš narod pošteno mislijo. Povdaril je, da poleg svojega temperamenta ne pozna nobene strasti, niti osobne niti politične, da na svoje stare dni ne bo nezvest postal tistim načelom , za katere se je v svojej mladosti navduševal, ter da bode tudi na opozicijo poslušal in tudi njene nasvete v poštev vzel, če se bodo dali v okviru pozitivnega zakona izvesti. — Pri nas je „avitični" običaj, da se vsakemu novemu banu pridejo deputacije iz cele dežele poklanjati. Vsak stan, vsako društvo, vsak municipij, vsaka občina izbere deputacijo, ter jo pošlje v Zagreb pred bana, da mu svojo privrženost izjavi, svojo podporo obeča in za to prosi, kar se jej za najpo-trebneje vidi. Ta „avitičen" appendix, ki nij brez servilizma, bi se pač enkrat odpraviti ali vsaj vmeriti moral. Mažuranič je faktično denes najbolj maltretiran mož v celej deželi. Deputacije se kar gnetejo v banskem dvoru. Vsako mora poslušati, in vsake j kaj odgovoriti. — „Obzor" se nadeja, da bodo Ma-žuraniča tudi Strossmaver, Jankovič, Pejače-vič in Prandau delalno podpirali. Od kar je nova nagodba sklopljena, postavili so se ti velikaši izven kroga aktivnih političnih sodelavcev, ter valjda na imenovanje bana čakali. Sedaj, ko imamo bana po volji celega naroda, njih neutralnost nema nobenega povoda več, in zato je „Obzorova" nadeja, da ga bodo dejanski podpirali, celo opravičena. Poprejšnji grauičarski regimenti so faktično razpuščeni. Njih slavodobitne zastave predale so se večoin stranom cerkvam v štoh-skih mestih v shrambo. Poprejšnja hrvatsko-slavouska vojniška krajina izvzemši belovar-sko županijo bo v prihodnjo stavila dva linijska regimenta pešcev, dva liuijska regimenta konjikov, dva bataljona lovcev (iz gorenje Krajine) in dva bataljona domobrancev. Stare vojniške „granice" tedaj nij več! — Sedaj se ima samo še to izvesti, da se sedanja začasna politična uprava odpravi, te ritorij materi zemlji vtelovi in pod našo bansko vlado postavi. Telegram „Slovenskemu Narodu". lUtstojna 4. okt. V slavinski županiji so izvoljeni denes za volilne može gospodje: A. Gor up, F. Klemene c, J. Sam s a, M. Križaj. Vsi bodo volili našega narodnega in svobodomiselnega kandidata dr. Razlaga. Domač« stvari. — (Iz Notranjskega) se nam poroča, da je eden tamošnjih volilcev, g. D., grofu IIoIi«l*ii\vi»i*lo\ <'ii*Ii4'i>.-i iiai'ocliM'gfft proiiiMiuu li«« podpis«1 in se sploh na nič ne veže, temuč samo mandat sprejme. Zdaj ga pa volite! Se Cehi, katerim je vendar dosta dati bil pripravljen, ga nijso postavil-. — (Volilni shod) bode denes v nedeljo 5. okt. pri Kapeli v radgonskem okraji. Naj brž se bodo tamošnji slovenski volilci izrekli za dr. Plojevo kandidaturo in proti Hcrmauu. — (Herman) hodi po svojem volilnem okraji od fajmoštra do fajmoštra, od eekmo-štra do cekmoštra. — (Volilni o d h o r z a I s t r o) razglaša za narodne kandidate : škofa Jurja D o brila za koperski, porečki, in vodnjanski okraj ; a Dinka Vitezica, svetovalca pri državnem pravdništvu v Zadru za pazinski, voloski, krški i lošinjski okraj. Cel oklic priobčimo v prihodnjem listu. — (Iz Tolminskega) se nam poroča, da bo ccs. kr. okrajni glavar \Vinkler med tamošnjim narodom dobil morda večino tolminskih glasov. Ako kandidature ne prevzame, kar bi bilo v njegovem in narodovem interesu jako želeti, onda je gotovo z ogromno večino izvoljen naš dr. L a vri č. Za go- riškega klečeplaza, dr. Tonklija pa nij nobenega izgleda, ker mu razen nekaterih duhovnikov nihče ne upa. — (Iz Gorice) poroča „Soča": „Tudi pri nas so začele včeraj volitve volilnih mož, izvršene so dozdaj v Sempasu in v Crničah, začetek je bil, hvala bogu, naši stranki ugoden, kajti vsi dozdaj izvoljeni volilni možje so pametni in neodvisni posestniki in se kot taki prištevajo naši naprednjaški stranki. Naj tukaj še omenimo, da pri volitvah vlado zastopa sam glavar g. bar. Kechbach in da on volilce odvrača od Lavriča ter jim ponuja g. Winklerja; a dozdaj jo slišal le ta odgovor: „G. Winklcr je v resnici uže kaj storil za narod, je prav dober mož; pa le eno napako ima, uradnik je in uradnikov mi nc volimo." Prav tako! Naši mali pa vrli posestniki kažejo, da ho politično bolj zreli, nego goriški mestjani, ali kaki drugi „pur-garji", katerim vlada lehko naveže, kar koli hoče. Naj bi vendar vsi volilci sprevideli, da uradnik no moro hiti dober poslanec, ker noben človek na svetu ne more služiti dvema gospodarjema. — (V bogoslovnici) v Ljubljani je vseh klerikov skupaj 81) v mariborsko semenišče so na novo prišli trije celi. „Slov. Gospodar" pravi k temu: „Tres faciunt collegium", treh je zadosti, da zamore šola biti itd. — (Porotniki). Pri c. kr. deželni kot tiskovni sodniji v Ljubljani so bili 2f). sept. t. 1. imenovani za četrto porotniško dobo t. 1. kot glavni porotniki gospodje: Kušar Jožef, Božič Kari, Gasparini Friderik vitez, Krenner Anton, Brolih Janez, Šantl Franc ml., Majcr Viljem, Naglas Jakop, Luk-man Janez, Dom Jožef vitez, Kastner Mihael, Gregorič Matija, Kalin Jožef, Matevže Jožef, dr. S afer Adolf, Haman Anton, Alošek Anton, Pavlin Jožef, Popovu- Aleksander, Zupančič Jakop, Plavc Janez ml., Šober Jakop, Halbensteiner Herman, Mali Franc, Hudbol-zer Nikolaj, dr. Steiner Janez, Baumgart-ner Kamilo, Kotnik Anton, Grinišič Janez baron, Tavčar Luka, Plavc Albert, dr. Ne-jedli Jožef, Kordin Jožef, Spoljarič Jakop, dr. pl. \Vurzbah Julius, dr. Ahačič Karel; potem kot namestni porotniki gospodje: Sla-fer Jožef, llansel Vincenc, Matijan Janez, Puhcr Kari, Cojz Mihael, dr. Poklukar .ložef, Kolman Franc, Vcncel H. L., Gale Kari, vsi v Ljubljani stanujoči ali nastanjeni. — (Učiteljsko društvo) za okraje Kozje, Sevnica in Drežioe bode imelo prihodnji pondeljek t. j.;6. t. m. v Bajhenburgu svoj .000 spričeval 0 ozdravljenji, ki so se vseni zdravilam zopcratavljale: Spričevalo št. 7.J.S77. 589, VVienerthorgasse, Ofen. 28. februarja 1872. Buno 2 dni sem užival Kevalesciere. To izvrstno zdravilo jc pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tc zdravilno sredstvo smelo drugo razodetji! za trpeče človečanstvo imenujem. Izvrstna Kevalesciere me je od nevarnega katara na pljučah in v dušnjaku, <>d vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lokom kljubovale. To čudežuo zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečanstvo najboljšo priporočiti. Florijan K o 1 1 e r, c. k. vojaški upravnik v pokoji Tečnejši kot meso, prihrani Kevalesciere pri odraščenihin pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicah po pol funtu 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. BO kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold. — Kuvulescierc-Biscuitcn v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Kevalesciere-Chocolatčo v pniliu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Bar ry d u Barrv & Coinp. na I»u-intji. Wullllt»cIiKttBMe št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v (»ratlel hratje Oboranzmevr, v Iuh-bruku Diechtl & Frank, v Celovcl P. Birn-bacher, v Loučl Ludvig Miiller, v JI uri lunu F. Kolctuik & M. Morič, v Meruuu J. B S to ck h au s en, kakor v vseh mestih pri dobrih le karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse kraju po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Opomenica. Honkuril: Na učiteljišči v Mariboru od 1. >kO)bra t. 1. mesto suplenta za zemljepisje, zgodovino in nemški jezik : prosilci naj so obrnejo na direkcijo omenjenega zavoda. — Na dekliški šoli v Novem mestu služba učiteljice, do 10. okt. t. I. pri okr. šolsk. svetu. — Mesto okr. rannceliiika v Lo-gatci in Cirkuici, po 300 gld. do 21. okt. pri okr. glavarstvu logarskem v Planini. F.kHc-kutlvne družbi". fi. oktobra: Pcrteku. 1890 gl. v Ljubljani, — 7. oktobra: Praznikovo. 1500 gl. in Uribovšekovo 722 gl. v Litiji. — Vod-nutovo v Bistrici. — 11. oktobra: Jeromovo, 1821 gl. v Ljubljani. — Dolinarjevo, 700 gl. in Potočnikovo, 1843 gl. v Loki. — Orandovčevo, 110 gl., v Vel. Laščah. 1 mi lt v UiibUunl od 'M. sopt. do 2. okt. Elis. Turk, ubožica v zavodu, 73 1., na griži. Loopoldino Koekl, gostilničarsk otrok, 10 V. mes,, na pljuč, mrtudu. — Henrik Kriigl, otrok mašin. voditelja, 4 I., na dristi. — Marija Marn, zasebnica, 66 1., na pljučnem vnetji. — Lconio Klerr, knjigo-trsk otrok, 5 ted., na kotih, Dunajska borza 4. oktobra (Izvirno telegranono porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 69 gld. — Enotni dri. dolg v srebru . . 73 m 35 1860 drŽ. posojilo.....102 „ — Akcijo narodne banke . , 963 „ — Kreditno akolje...... 227 „ 50 London ........112 „ 90 Napol..........9 „ 2 O. k. cekini.......— „ — tfrebro........ 107 „ — kr. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prinašamo žalostno vest o naglej prežalostnej smrti gospoda Ferdinanda J. Zepudra, železniškega in okrajnega zdravnika v Postojni. Truplo umrlega se je v Raboto po-poludne tam pokopalo. V Ljubljani 3. oktobra 1873. (262) Žalujoči ostali. ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦t ♦ <► <► Čast mi je, p. n. občinstvu udano <► o naznanjati, da sem na tukajšnem trgu, <► o v n'l«'«lii*-uili ulicah Itoir« ■!> j I ustanovil * ► ]| krojačijo za gospode. \\ n Zaradi dostojnih sredstev in izve o o denosti, ki sem si jo skozi dolga leta <> <| v domačih in tujih deželah pridobil, mi <| o je mogoče, da uspešno ustreženi vsa- o \\ kemu zahtevanju novega časa. J| Glavna naloga mi bode, vsa naro- o čila hitro, natančno in skrbno izvesti, o % in po najbolji ceni zadovoljnost p. n. " <► občinstva si pridobiti. <► o Proseč za udano nakloneuje mno- o \\ gib ukazov in najbolje se priporočevaje, <| J J štejem si v ča^t biti z najvikšim spošto- J J o va njeni o o (251)—2) JOŽef l>ol«-||< . U 4. o k t o b r a. «n Evropa: Viktorija Pesjak s hčerjo iz Senožeč. — Staro iz Mengša.— N iederman iz Kreuisa. — FriiiU-nheim iz Dunaja. Pri Elefai-tu s Marija Stieger z družino iz Poličan. — Skolič z družino iz Metliko. — Dornik iz Zagorja. — Golob, Jan iz Kamnika. — Dovolin iz Novega Yorka. — Saliba iz Malto. Sliada iz llemdk. — Franki iz Dunaja Ulit iz Zagreba. — Drle* iz Gradca. — ltavnikar, Sieidlcr z gospo, 1 gospo-diena m 2 gospoda iz Dunaja. Pri M»1K j ; Stan- i/. Kamnika.—Seliuiiigbamer, pl. Dzinibarski. Loz-venberg Czartoivski iz Dunaja. — pl. baver u Gradca. - Spada iz Dn'ma-cijo. — Ivucic vi. Kranja. - Pip iz Liponc. — 1'enonitzcn iz Belfaka. — Jac-ipioa kravvzoiv, Baehman i/, Petorburga. Pri Zuiuorcu: Mader iz Uonakovega, - Linhart iz Zaloga. — Kind-loisen iz Delnice. — Bajor, Berghuf iz Litiju. Dunonico iz l.tline. — Fcringer Ivan, OuBOl ba Skotjo Loke. - Olobočnik iz Trebila. — Ooren iz Kranja. Ij Praktikant | ^ se takoj sjrrejme ^ v štacuno z mešanim blagom ^ pri podpisanih. (258—3) M Velikovec 27. septembra 1873. ^ J. Vaterl & Comp. }£ Izdajatelj in za oredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".