DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 85 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 12, 1938 LETO XLI. VOL. XLI. Dunajski kardinal je preklica! pastirsko pismo potem«, ko se je posvetoval dve uri s papežem Rim, 11. aprila. Dunajski kardinal Innitzer, je včeraj sko-ro dobesedno preklical izjavo avstrijskih škofov, v kateri so se pozvali Avstrijci, da glasujejo za priključitev k Nemčiji. Kardinal je naredil ta korak-spotem, so se je dve uri posvetoval S sv. očetom v Vatikanu. Papežev časopis Osservatore Romano, prinaša tozadevno zanimivo obvestilo. Kardinal pravi v svoji izjavi, da v pastirskem listu avstrijskih škofov; z dne 18. marca, ne sme biti ničesar, kar je proti božjim zapovedom in odredbam Cerkve. Nadalje pravi kardinal, da se bodo avstrijski katoličani ravnali po konkordatu ki je bit sklenjen med Avstrijo in sveto stolico, brez ozira, kaj poreče Berlin. To je značilna izjava avstrijskega kardinala, ki bo seveda silno razburila nacije in Hitlerja, toda kardinal Innitzer pravi, da bo obstal pri tej izjavi. Zanimive vesti i z življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah Jane Zaje, Braddock, Pa., je te dni odprla lepotično obrt. Miss Zaje je prva in edina slovenska lepotičarka v tem mestu in okolici. Je sestra pokojnega Jakoba Zajca, ki se je leta 1931 ubil, ko je kot 18. letni mladenič vodil zrakoplov. V Sheboyganu, Wis., je preminula Mary Dragan, rojena Radovan, stara 66 let in doma iz Toplic pri šmarjeti na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 15. leti. Tu zapušča moža, tri sinove, dve hčeri in brata, enega brata v Milwaukee in sestro v Clevelandu, v stari domovini pa hčer iz prvega zakona. V Waukeganu, 111., je preminula Mrs. Neža Poglajen, rojena Medic. Pokojna je dosegla starost 68 let. Doma je bila iz vasi Bušince, fara Toplice na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 50. leti. Zapušča enega sina in eno hčer. V Racine, Wis., je umrla 30. marca rojakinja Mary Kramar, rojena Kumar, stara 68 let, doma iz Jablana pri Mirni peči na Dolenjskem. V Ameriki je živela 32 let in sicer v Girardu, Ohio, Milwaukee in Racine Wis. Tu zapušča moža in hčer, nekje v New Yorku pa brata. V Detroitu si je končal življenje Valentin Babič, star 49 let in doma iz Spodnje Hrušice v Sloveniji. Zapušča ženo in hčer. Ranjkif je bil poznan kot mož mirnega značaja. V smrt ga je pognala dolga brezposelnost. Dne 2. aprila bi imel pričeti z delom pri WPA. V Gilbertu, Minn., je umrla Ana Starič, rojena v Gradcu na Štajerskem. Njeno dekliško ime je bilo Kokel in je prišla v Ameriko leta 1907. V Gilbertu zapušča soproga in šest odraslih Otrok. V East Worcester, N. Y., je umrla 2. aprila rojakinja Franca Mostar, stara 63 let in rojena na Dolu pri Litiji. Svoječasno je bivala v Westmorelandu, Pa., pozneje pa v Staunton, 111., zadnjih 19 let pa na farmah v East Wcrcestru. Pokojna zapušča moža, pet sinov in tri hčere, v stari domovini pa sestro. Pet Hrvatov je bilo na zvezni sodniji v Pittsburghu obsojenih v dolgotrajni zapor radi ponarejanja denarja. Anton Sikič je dobil 5 let, Nika Zrnič 15 let, Mike Mr ki j a 15 let in Peter Klickovič 5 let. Operni rekord Preteklo soboto je bila zaključna predstava operne sezone v Clevelandu. Operne predstave je priredila Metropolitan operna družba iz New Yorka, ki je zna-fia kot najboljša na svetu. In Clevelandčani so znali to tudi Upoštevati, kajti nič manj kot 68,078 oseb se je udeležilo osmih °P'3rnih predstav v Clevelandu. Kot pravijo ljudje, ki znajo računati, je to rekord vseh svetovih rekordov za operne prireditve in se šteje Clevelandčanom v cast, ker znajo ceniti glasbeno umetr.ost. Mnogo stotin naših r°.iakov je posetilo to ali ono °Perno prireditev. Važna seja Vse člane, ki so svoječasno so-^6Wali pri Slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu Idrija" se vabi, se prosi, da se Udeležijo važne seje, ki se vrši v 'Sredo 13. aprila in sicer po polnosti v cerkveni dvorani. Bo- gotovo navzoči. — Sklicanj. Društvo "Cvet" V torek večer 19. aprila se ^ši seja pevskega društva vCvet.» Seja bi se imela vr- Slli 17. aprila, toda dvorana je ^ti dan oddana. Seja se Začne ob 7:30 zvečer. Prosi jevv.se člane, da se gotovo ude- GziJ°- Vaja se pa vrši v pon- .eliek 13. aprila ob 7:30 zvečer Predsednik Roosevelt govori v četrtek na radiu Washington, 11. aprila. Iz Bele hiše se naznanja, da bo predsednik Roosevelt v četrtek večer govoril potom radia vsemu ameriškemu narodu. Opisal bo gospodarski položaj, kakor ga on vidi ter bo skoro gotovo omenil tudi nasprotovanje, ki ga je doživel te dni v kongresu. Obenem je predsednik na delu, da napiše posebno poslanico kongresu, v kateri se bo b a v i 1 z ekonomskim položajem. V poslanici bo predsednik zahteval od kongresa nadaljnih $1,250,-000,000 za javna dela, rekoč, da privatne industrije nikakor niso pri volji ljudem dati delo. Nadalje se poroča, da se je podpredsednik Garner spri s predsednikom. Garner se ne strinja s predsednikom Rooseveltom radi posojil ljudem brez obresti. Videti je, da bo podpredsednik tozadevno nasprotoval predsedniku v senatni zbornici kongresa. G. šubelj odpotoval V nedeljo večer je odpotoval iz Clevelanda g. Anton Šubelj. V Clevelandu se je mudil pretekli teden kot član Metropolitan operne družbe. Ta teden ima naš umetnik troje koncertov in sicer v Syracuse in Rochester, N. Y., in na velikonočno nedeljo bo pel v eni največjih cerkva v New Yorku. V sredo 20. aprila pa bomo videli in slišali našega umetnika zopet v Cevelandu, ko bo nastopil v S. N. Domu. Ako želite posetiti ta koncert, potrudite se pravočasno za vstopnico, katero lahko dobite v trgovini gospe Makovec v S. N. Domu. Lepo sta zapeli Na nedeljskem slovenskem radio programu sta nas zopet zelo razveselili Loraineanki, Mrs. Angelca Tomšič in Mrs. Jenine černe. Zlasti je ugajala pesem "Trnovski zvon," ki jo je uglas-bil P. Kogoj. Glasova teh priljubljenih Lorainčank se zelo lepo vjemata in krasno donita po radiju. Le še večkrat se oglasiti, vaju prav radi poslušamo. Pogreb Bukovnika Pogreb pokojnega Mike Bukovnika se vrši v četrtek ob 9:30 dopoldne iz hiše žalosti na 14908 Sylvia Ave. v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. in potem na Kalvarija pokopališče _ pod vodstvom Frank Za-krajšek. Odbor za sprejem ljubljanskega župana Mr. Anton šubelj, poznani operni pevec, ki bo imel v Clevelandu koncert 20. aprila v S. N. Domu, nam je povedal, da se je ustanovil v New Yor-iui poseben odbor, ki bo častno sprejel ljubljanskega župana dr. Jurija Adlešiča, ko slednji dospe v Zedinjene države in bo navzoč kot uradni predstavnik Slovenije v Clevelandu, kjer bo 15. maja slovesno otvorjen Jugoslovanski kulturni vrt. Mr. Šubelj sam je član sprejemnega odbora. Kot čujemo bo visokega gosta pozdravil ob prihodu s parnika tudi newyorski župan La Guar-dia ter zastopniki državnih in zveznih oblasti. Iz Clevelanda se poda v New York posebna deputacija Slovencev, ki bo odličnega gosta pripeljala v Cleveland. -o—.-- C. I. O. odvetnik Proti odvetniku Edwardu Lambu je naperjena sodnijska obravnava v Toledo, Ohio. Gre se za to, da se odvetniku Lambu vzame pravica odvetništva. Lamb je bil zagovornik C. I. O. unije in je baje tekom obravnave se tako obnašal, da je razža-lil sodnijo. Odvetnik Lamb je obenem tudi eksekutivni podpredsednik zveze ameriških odvetnikov, ki je včeraj odglaso-vala, da pride na pomoč Lambu. Najboljši ameriški odvetniki, med njimi celo člani generalnega zveznega pravdnika in zvezni sodniki bodo zagovarjali Lamba na sodniji. Nemški dečki in deklice Preteklo nedeljo je dospelo v Cleveland 52 nemških dečkov in deklic iz Nemčije, da se seznanijo z ameriškimi razmerami. Posamezne družine v Clevelandu so jih vzele na stanovanje in hrano. V skupini je 25 dečkov in 27 deklic, ki vsi obvladajo angleščini. Povedali so, da imajo najbolj gorke simpatije za Ameriko. Prestavljena seja Člane in članice društva Brooklynski Slovenci št. 48 S. D. Z. se opozarja, da se vrši seja 20. aprila, namesto na velikonočno nedeljo. Seja se vrši ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Želim vsemu članstvu veselo velikonoč! — Jakob Jesenko. Velikonočna voščila Prihodnja nedelja je dan Vstajenja Gospoda nas vseh. Vstajenje Zveli-čarja praznujemo, da osvežimo naš duh, našo dušo k spominu, da tudi naše zem-sko trpljenje ne bo večno trajalo, pač pa bomo prerojeni po smrti uživali blagor in radost, ki nam je namenjena po prestanem življenju v tej dolini solz, ako smo kot pošteni ljudje vršili svoje doložnosti napram Bogu tekom zemeljskega bivanja. Nič kaj vesela ni letošnja velika noč za milijone Amerikancev, za tisoče naših lastnih bratov in sester. Mnogo trpijo, silno trpijo, dasi za trpljenje niso odgovorni, pač pa so žrtve razmer. Njim, tem najbolj potrebnim, gredo predvsem naša letošnja velikonočna voščila z iskreno željo, da bi jih prihodnja velika noč srečala pri obilnejši sreči in manjšem trpljenju kot letošnja. Iskrena voščila pa pošiljamo obenem vsem našim zvestim naročnikom,- vsem prijateljem našega dnevnika, zlasti našim društvom, domačim trgovcem, ki so kljub depresiji in neugodnim razmeram -»ko zvesto stali ob naši strani. Vsem skupaj, prav vsem in vsakomur naša globoka zahvala in srčno velikonočno voščilo, da bi ob prihodnji veliki noči si lahko še bolj veseli segli v roke in rekli: zadovoljni smo. Vas iskreno pozdravlja — uredništvo Ameriške Domovine. Japonci so bili temeljito te-peni na Kitajskem Šangaj, 11. aprila. Iz Tsing-tao in iz severne Kitajske je bilo poslanih nadaljnih 100,000 japonskih vojakov na Taierčvang fronto, kjer so doživeli Japonci te dni svoj najbolj sramotni poraz na Kitajskem. Vsej japonski armadi v šantung provinci grozi popolen poraz, ako Japonci ne dobijo nadaljne pomoči. Po vsej Kitajski praznujejo ljudje zmago svoje armade. Včeraj so bombardirali Japonci mesto Canton, toda kljub bombnemu napadu so Kitajci v Cantonu priredili slikovito procesijo, tekom katere so praznovali svojo zmago. Vse kaže, da bodo Japonci ob Pukov železnici popolnoma poraženi in bodo prisiljeni umakniti se do morja. Najmanj 5,000 Japoncev je obležalo mrtvih v silni bitki pri Taierčvangu. Senator Byrd svari Roose-velta radi izdatkov Washington, 11. aprila. Senator Byrd, demokrat iz Virginije, je včeraj resno posvaril predsednika Roosevelta, ki namerava potrošiti $4,000,000,000 v prizadevanju, da se dobi delo za več ljudi. 'Senator je mnenja, da je brezuspešno potrošiti toliko denarja, ker niti ta svota ne bo zadostovala, da se vsem ljudem dobi delo, med tem ko bo narodni dolg ljarastel, da niti davki ne bodo več zadostovali, če so še tako, visoki, da se vsaj obresti plačujejo na dolg. "In kadar davki ne bodo zadostovali," je izjavil senator Byrd, "tedaj vladi ne bo preostajalo druzega kot zapleniti privatno premoženje, kar je pa proti ameriški ustavi." Senator Byrd je nadalje izjavil, da je vladno zapravljanje denarja ustvarilo birokracijo, ki se je tako razširila, da zna izbruhniti revolucija, ker ljudje končno ne bedo več pri volji prenašati šikane vladnih uradnikov. Na španski fronti je zaenkrat zavladal mir Hendeya, Francija, 11. aprila. Na španski fronti prevladuje začasno mir, kar je najbrž znamenje, da se general Franco pripravlja na novo ofenzivo, da konča špansko civilno vojno. Do prihodnje bitke bo najbrž prišlo pri Teruelu. Namen te ofenzive bo priti v posest Madrida. Pri Teruelu ima španska armada svoje najbolj utrjene postojanke. Gen. Franco je včeraj zasedel mesto San Matteo, komaj 14 milj od Sredozemskega morja. Glavno prizadevanje generala Franca je sedaj zasesti severno Katalonijo, tako da bo zveza med Španijo popolnoma prekinjena. španska vladna armada še vedno dobiva .streljivo in druge potrebščine iz Francije. Kakor hitro bo zaseden severni del prcvincije Katalonije, tedaj pride konec španske civilne vojne. Več kot 8,000 oseb je včeraj prekoračilo francosko mejo in se ustavilo v Ara dolini. hm Girdier se je poda! odloku zvezne vlade in bo zopet sprejel bivše strajkarje na delo Cleveland. •— še pretekli teden je vladna delavska komisija odločila, da Republic Steel Co., katere načelnik je Tom Girdier, ni imela pravice odsloviti delavcev, ki so se pridružili uniji. Republic Steel Co. mora zopet vzeti na delo vse one delavce, ki so bili odslovljeni radi unijskega gibanja. Tom Girdier, načelnik Republic Steel Co., se je izjavil včeraj, da bo po najboljših močeh skušal zopet vzeti odslovljene delavce na delo. Rekel je, da se strinja z vladno , razsodbo, raz-ven v nekaterih točkah ne. V čemur se Girdier ne strinja z izjavo oziroma razsodbo vladne delavske komisije je, da bi moral podpisati pogodbo z unijo jeklarskih delavcev. Girdier je mnenja, da tozadevno vladna delavska komisija nima prav, kajti nihče ga ne more prisiliti, da podpiše pogodbo z ono unijo, katero mu vlada narekuje. Girdier1 je včeraj izjavil, da bo zopet zaposlil vse one, ki so lan- ske leto štrajkali, toda glede podpisa pogodbe pa se bo obrnil na sodnijo, rekoč, da kot svoboden državljan ima pravico podpisati kar sam hoče, ne pa kar mu drugi narekujejo. Girdier je včeraj tudi izjavil, da so oni delavci, ki so odšli na štrajk, bili izmed najboljših delavcev pri Republic Steel Co. in da bi jih zopet rad videl na delu. On da nima ničesar proti uniji, teda svobodnega se toliko počuti, da naredi lahko kar sam smatra, da; je pravilno in ne da bi mu kdo zapovedoval. Girdier je nadalje povedal, da so C. I. O. voditelji neodgovorni ljudje. To je izjavil lansko leto in tega mnenja je še vedno. Ljudje, ki se s silo polastijo tujega premoženja, nikakor niso odgovorni ljudje. "Toda z delavci jaz nimam nobenega prepira," je dejal Girdier. "Vsi, ki so štrajkali, lahko zopet dobijo delo, kakor hitre nam bo mogoče vse zaposliti." Francija je v silni politični krizi. Narod je vznemirjen, Socialistična vlada je padla Zanimivo predavanje V sredo 13. aprila, zvečer ob osmih, se vrši v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. predavanje o tehnokraciji. O tem ima v današnjem listu daljše poročilo Mr. A. Noč iz Eucli-da, na kar opozarjamo. V bolnišnici V Glenville bolnišnico je bil odpeljan Mr. Frank Skulj, 869 Rudyard Rd. Obiski so prepovedani. Iz bolnišnice Mrs. Frances Pust, 19105 Cherokee Ave., se je vrnila iz bolnišnice in se nahaja zopet na svojem domu, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Fiankie Pečjak Mladi Frankie Pečjak, sin ugledne slovenske družine na 659 E. 159th St., je te dni odpotoval v Charleston, W. Va., kjer bo začel s treniranjem za baseball sezono. Frankie bo letos igral pri detroitskih "Tigrih," torej bomo lahko precej slišali o njem. Le dobro' se drži, Frankie, da pridobiš | čast za sebe in za narod. šaljapin umira Iz Pariza se poroča, da se nahaja tam slavni ruski basist Feodor Šaljapin v skrajno kritičnem položaju. Šaljapin je največji in najbolj slavni basist. Star je 64 let. Gorkeje bo Vladni vremenski urad naznanja, da je prišel konec zime in da bo vreme v prihodnjih tednih normalno. Zadnjih devet dni je termometer kazal abnormalno vreme, za 8 do 10 stopinj hladnejše kot običajno v tem času. Razprodaja pri Anžlovarju V modni trgovini A. Anžlo-var, na St. Clair Ave. in 62. cesta je še vedno razprodaja in je ravno lepa prilika, da kupite za veliko noč po nizki ceni obleko in drugo. Oropano gledališče Roparji so sinoči vdrli v Lexington gledališče, 1779 E. 55th St. in so odnesli z blagajne $900.00. Paris, 11. aprila. Rdeče zastave so vihrale včeraj po pariških ulicah, ko je manifestiralo tisoča komunistov in socialistov, ki so protestirali radi padca vlade socialističnega ministerskega predsednika Leona Bluma. Bivši ministerski predsednik Dalladier skuša sedaj ustanoviti novo vlado, česar pa trenutno ne more doseči. Francoski narod je vznemirjen in nekateri pričakujejo celo revolucije. Ncvi ministerski predsednik Dalladier je včeraj govoril francoskemu narodu potom radia in naznanil, da bo prisiljen rabiti "oboroženo silo," ako se narod nc bo v kratkem pomiril. Štrajki naraščajo vsako uro. Delavci v 38 pariških tovarnah sc začeli s sedečimi štrajki.. Samo v teh tovarnah je 70,000 delavcev zapustilo delo. Težko je prizadeta vlada, ker so štrajki večinoma v tovarnah, kjer se izdeluje orožje. Demonstranti, ki so včeraj korakali po pariških ulicah so s seboj nosili napise, s katerimi se je zahtevalo, da se odpre španska meja in da začne Francija Španiji pošiljati vojaške zrakoplove. ^ Ne pričakuje se, da bo vlada ministerskega predsednika Dalladier j a obstala. Dalladier je že 103. ministerski predsednik, katerega je dobila Francija po končani svetovni vojni. Socialisti se jezijo, ker francoska vlada ne gre na pomoč španski vladni armadi. V novi vladi ni nobenega socialista in tudi komunisti so bili izključeni. V torek bo zboroval parlament. in! prišlo bo do glasovanja glede zaupnice. Pričakuje se, da bodo socialisti in komunisti glasovali proti Dalladier ju in Francija bo zopet brez vlade. Francija se nahaja v najtežji vladni Krizi. Unijski tiskarji Te dni se mudi v Clevelandu Claude Baker, ki je prišel sem iz San Francišca; Cal., da agitira za svojo izvolitev predsednikom tiskarske unije. Včeraj so imeli unijski tiskarji shod v Hollen-den hotelu, tekom katerega je govoril Mr. Baker. Povedal je, da je v American Federation of Lf'bor malo demokracije, toda pri C. I. O. organizaciji je pa sploh ne poznajo. Sedanji predsednik tiskarske unije je Mr. Howard, ki je obenem tajnik C. I. O. organizacije. Tiskarska unija spada k American Federation of Labor. ; Zadušnice V nedeljo 17. aprila se bo ob 11. uri zjutraj brala peta sv. maša v cerkvi sv. Kristine za pokojnim Alois in za pokojno Dorothy Sternad. Sorodniki in prijatelji družine so prijazno vabljeni. Nova tajnica Podružnica št. 41 SŽZ ima novo tajnico, Mrs. Ano Stopar, 15419 Ridpath Ave. Asesment bo pobirala na 24. in 25. v mesecu. štrafkarji registrirajo Kakih 1,500 bivših štrajkar-jev pri Republic Steel Co. v Clevelandu se včeraj registriralo za delo pri omenjeni kompaniji. Kot znano je vladna delavska komisija odredila, da mora kom-panija zopet vzeti na delo vse bivše štrajkarje, ker je kompa-nija kršila postavo na osem načinov, ko je štrajkarje odslovila od dela. Bivši štrajkarji se registrirajo za delo v unijskem C. I. O. uradu na Broadway in 71. cesti. Mnogo Slovencev je med njimi. Podružnica št. 15 SŽZ Članice podružnice št. 15 S. Ž. Z. so prošene, da gotovo pridejo v sredo 13. aprila po cerkveni pobožnosti zvečer v običajne prostore v S/N. Domu na 80. cesti. Velikonočne košarice Oglejte si lepo izbero velikonočnih košaric s pirhi in drugimi dobrotami pri Norwood Sweet Shoppe, 6206 St. Clair Ave. Ne samo, da je izbera velika in mična, pač pa so cene tudi j ako zmerne. Rojakom toplo priporočamo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 8117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ________ ______Published daily except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na .leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _______Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. »83 No. 85, Tues., April 12, 1938 Zveličar vstal je iz groba. .. V vso temo, nad vso bedo in zmedo in zlo današnjih dni je zopet posijala in se razlila velikonočna luč in kakor nad vodami vesoljnega potopa je zaorila pesem zmage, pesem dobrega nad zlom, življenja nad smrtjo, neba nad peklom —■ velikonočna pesem: "Zveličar naš je vstal iz groba, premagana je smrt, trohnoba — aleluja!" To je pesem zmagoslavja po največji in najbolj pomembni bitki, ki se je in se bo kdaj bila, na svetu. Ta pesem slavi Junaka, katerega rane pripovedujejo o vsej sili in stiski boja, pa se zdaj vpoveli-čanju svetijo: Junaka, ki se je pomeril z grehom, smrtjo in •satanom, junaka luči, ki je premagal temo. "Smrt, kje je zdaj tvoje želo?" Kaj bi tiste, ki so Kristusov? in jim gori v srcu Njegova luč, še moglo splašiti? Aleluja! V zgodovini Cerkve se vedno znova oglaša ta aleluja. Kristus je umrl enkrat, a poslej ne umrje nikdar več. To Cerkev ve in zato ima pravico, da v najtežavnejših časih poje alelujo. Kolikokrat so že nasledniki velikega zbora, Poncija Pilata in Heroda poizkušali, da bi Kristusa še enkrat pribil i na križ in zbrisali Njegov spomin na zemlji! Pregnali so ga v grob katakomb, pa glej: izšel je iz njega kakor zmagovit kralj. Kakor v prvih časih krščanstva, tako je bilo tudi vedno poslej: knez teme se je dvignil, smrt in življenje sta se borila med seboj. Vedno znova pa je prišel tudi dan, ko je bil kamen iznad; groba odvaljen in vedno znova se je s podvojeno silo zapela proti nebu zmagovita pesem vstajenja: Aleluja! In položaj se je dejansko v dveh tisočletjih le malo iz-premenil. Takrat, kakor poslej do danes, so, stale proti Kristusu najmočnejše sile sveta in imele v rokah vsa sredstva oblasti, znanosti, umetnosti, napredka in kakor se še imenujejo vrednote tega sveta. Vedno je bilo tudi mnogo kri-stijanov podobnih prvim apostolom; ki so se zbali, postali malodušni in celo zbežali, se skrili in izgubili vsako upanje. A potem se je znova razlegla po zemlji čudovita beseda: Mir s teboj! Ne bojte se! Gospod je zopet tukaj. In pozna svoje in Njegovi poznajo Njega. Gospod svoje Cerkve ni pozabil. Bila je samo preizkušnja, samo dnevi teme, samo kos nove, težko bitke, toda zmago ima vedno v rokah On, ki jo je bil nekoč priboril in z njim vsak, ki sledi Njegovemu praporu. Prav ima torej Cerkev, ko tudi v najtežjih časih poje Alelujo. Kajti ravno vera v Vstajenje ji daje moč, da nosi križ, težki, pa zmagoslavni križ. Z našo Veliko nočjo je kakor z dogajanjem v naravi. Tudi tu je večen boj, tudi tu vedno znova zagospodari zima. Potem mora vse zelenje in vse cvetje usahniti., vso krasoto zagrne grob. A le za čas; potem se led razlomi, sneg skopni, potočki priteko na dan in mrtvi se ozirajo proti soncu z novimi, nedolžnimi očmi. Potem se vrnejo slavci, narava obhaja svoj praznik vstajenja: pomlad je zopet v deželi in sonce vsak dan v daljšem loku potuje preko neba. Potem se v ljudeh znova obudi zaupanje, potem zopet verujejo v luč, zimske skrbi so pozabljene, izkaže"se, da so imeli prav tisti, ki so v temnih dneh govorili: Sonce se povrne, zopet bo pomlad, i£ smrti bo vzklilo novo življenje. Tako je s. cerkvijo, ki je globoko pogreznjena v ritem vsega živega. Nikdar ne pride čez njo noč, nikoli zapuščenost, v kateri ne bi vedela, da je njen božji Stvarnik mislil na njo, in ko je do smrti žalostna in se zdi, da mora pod udarci svojih sovražnikov umreti, vendarle pravi: Vemo, da Odrešenik živi! Kar velja za Cerkev, velja tudi za posameznika. V svoji notranjosti prinesemo na svet mnogovrsten nered, nagone, ki so nam za življenje nujno potrebni, ki pa se upirajo postavi duha, ki mu gre gospodstvo nad našim čutenjem in hotenjem. Tudi tu >e veliko teme in iti nam je skozi goste oblake, dokler nam slednjič jasno sonce ne ogreje srca. Ali ni naša mladost kakor vzpenjanje na strmo Božjo, goro iz propadov in sotesk, ki jih pokriva gosta tema? Ali ni mladim, pa tudi starim, ta strma, kamenita pot težka? Pa vendar, — vsaj o velikonočnem času — zopet vstanemo in se z novim pogumom, z novimi silami napotimo dalje proti vrhu — proti luči. Kristus, sin večnega Očeta, je premagal temo in se iz boja s peklenskimi silami zmagovito povrnil v Očetovo nar ročje. Njemu smo prisegli zvestobo, Vanj verujemo. Ne-razdružljivo smo zvezani z Njim. Premagajmo temo nevere in zmote in kdor sledi Zveličarju ne more propasti. Krist je vstal! Krist je vstal. Vstanimo tudi mi z njim v boljše življenje! BESEDA IZ NARODA 0 programu Kulturnega vrta Čas beži in z naglimi koraki se približuje čas naše slavnosti, otvoritve Jugoslovanskega kulturnega vrta. Zadnjič je bila seja celokupne organizacije Kulturnega vrta, udeležba na tej seji je bila kljub temu, da je padal dež, prav velika. Od vseh strani so prišli naši ljudje k raz-mctrivanju za to slavnost: bili so iz Newburga, Collinwooda, Euclida, West Parka in pa seve iz St. Clairja. Daljnih bi rekel, je bilo še več kot bližnjih. To je znamenje, da se ljudje zelo zanimajo za to slavnost. Toliko jih prej zlepa kdaj ni bilo na seji. To se vidi, da je javnost z veli-j kini veseljem pripravljena na sodelovanje. Ker ni bilo navzočega predsednika radi odsotnosti iz Cleve-knda, je sejo vodil podpredsednik Andrej Slak. Zbornica se je pečala z zadevo, kako sprejeti visokega gosta, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, potem pa kako urediti slavnost. Po vsestranskem razmotrivanju se je sklenilo, da se vrši cficijelni sprejem ljubljanskega župana dr. Adlešiča ob 5. uri popoldne pred Slovenskim narodnim domom na St. Clair ju. V tem pozdrav na odru S. N. Doma, kjer bi naj bilo navzočih več predstavnikov naših organizacij in drugi. Nato bo podana na odru S. N. Doma narodna igra "Naša kri," katero je spisal slovenski. pisatelj F. S. Finžgar, ter bo podana v počast visokemu gostu. Drugi dan, v nedeljo je ob 2 uri popoldne pričetek velike slavnosti z veliko parado. Na to jilavnost \$}a naša društva brčz izjeme, da se kor-pcivativno z zastavami udeleže. Zbirališče je določeno pred S. N. Domom na St. Clair Ave. Od tu se parada razvije do J. K. Vrta, katerega bo otvoril ljubljanski župan dr. Adlešič. Tu naj bi nastopilo nekaj naših pevskih zborov in to predvsem naša mladina, kjer naj bi tudi zapeli. Dajmo visokemu predstavniku prestolice Slovencev pokazati našo mladino. Zato se prosi, da se tozadevno pripravijo in odzovejo, ter pridejo tudi v parajo. To so naši mladinski pevski sbori. V vrtu potem nastopijo razni odlični govorniki. Kot se porcča, bo navzoč governer M. L. Davey, senator Bulkley ter še drugi. Seveda bo navzoč župan Clevelanda, ki je že tudi obljubil vso pomoč. Zvečer je pa slavnostni koncert pevskih zborov v počast visokemu gostu. Tozadevna pisrfia, tako na podporna in prosvetna to je pevska so bila rasposlana po pošti in to po Clevelandu in okolici ter bližnjih naselbinah, da celo izven države Ohio, ker so nekateri že prej izjavili, da pridejo. Zato se opozarja vsa društva, da na seji o tem razmotri-vaje. Ako se morda kako pismo "izgubi" seveda ne moremo pomagati, ker vsa pisma dati na "register" bi bilo preveč dela in pa stroškov. Pisem je bilo poslanih na stotine, ako se je le dobilo naslove. Toraj o tem je ukrepala zbornica in tako zaključila, ter se je potem napravilo v smislu sklepa. Kar bo zelo dosti dela, se je izvolilo na tej seji pomožno tajnico Mrs. Frances Kosten, ter se jo priključilo k izvrševalnemu odboru. Ker so z nami tudi bratje Srbi, se je poslalo vabila tudi na srbska društva, isto tako kot na slovenska. Da se je govorilo in razpravljalo na seji tudi o vežbalnih krožkih in pa narodnih nošah, o tem še ni treba posebej poudarjati in to so prevzele na seji navzoče ženske, za krožke pa Mrs. Albina No- vak. Prosi se sedaj vse, društva in narodne noše ter vežbalne krožke, da vsej pravici se torej Slovenci k smemo smatrati za državen na-j rod, kateremu je Jugoslavija * prav tako lastna država kakor 5 Hrvatom in Srbom in ki ima * tudi polno pravico, da se tudi * na zunaj pokaže. * * J Poleg lege se ima Belgrad i® najbolj zahvaliti za svoj nagli-3 napredek Jugoslaviji. Tudi ) prej je bil glavno mesto, toda kakor je kraljevina Jugoslavija vse nekaj drugega kakor je bila kraljevina Srbija, tako je glavno mesto Jugoslavije nekaj večjega in močnejšega kakor pa je bilo glavno mesto1 Srbije. Tu vse raste z mednarodno naglico in v mednarodnih merah. Palače poslaništev konzulatov, ministrstev, zasebnih in državnih denarnih zavodov, vsi osrednji uradi, od uradov za štetje in razpošiljanje znamk pa do vrhovnih vojaških poveljstev, najvišji znanstveni zavodi, muzeji — in to1 vse v merah 15 milijonske dr- , žave! Tu ni nobene gneče, nobenega skoparjenja, vse je pro- . storno in veliko. Med novimi j palačami pa se stiskajo stare , bajte in ute, ki so bile postav-j Ijene že bogve kdaj, pa jih vse < vojne vihre niso marale podre-j ti same se pa tudi niso hotele j« umakniti novemu ritmu živ- ^ 1 jenja: razkošno središče, kjer -se košati jo palače, je obrob-i ljeno s predmestji, kjer hiša/ visi na hišo, kjer vlada vrišč otrok in neizprosen lov za hrano in dinarji in kjer ni nobenih pravil ne glede hrane ne glede obleke, živiš kakor moreš. Vsaj stoletja, ki so drvela preko te- : ga vozla, so tu zapustila svoje; spomine: poleg razkošnih iz- ' ložb po najmodernejših pra-| vilih majhno okence, v kate-^ rem je nakopičeno staro žele-i zje; poleg brivhice, kjer z naj-: modernejšimi pripravami iz-' delujejo trajne kodre in pilijo nohte — brivec, ki ima v ok-!i mi v široki steklenici pijavke,!' ki so se prisesale na steklo in , leno krmarijo s širokimi repi! po neki tekočini; poleg naj- . razkošnejšega hotela z vsem' udobjem majhne kolibe, kjer , nekdo v skrbi za dinar na majhnem listku ponuja "lavor za , umivanje glave" in "stan za samca," v oknu pa stoji krož- : nik neke jedi — listek, nasajen na zobotrebec in to zapi- , čerio V ktMrmesa, ki "se skriva nekje v omaki, ti pove, da je ■ te "frišak gulaž" in da ga širina, za dinar in pol. Poleg Terezij, kjer je širina, luč, da slepi oči promet kakor pred sodnim dnem, množice, svila, dišave, mladostna razposaje-, nost, poleg Terezij, ki žive od j dneva, ima tudi Jatagan in ci- ( ganska predmestja, ki žive od j noči: godci, pevci, komedijanti, prodajalci drobnarije, raz-našalci, sploh ljudje, ki žive v veži velikega mesta. Nad vsem tem pa močen meščanski srbski živel j, ki vse to vodi in kroti tisoče in tisoče posameznikov, ki prihajajo dan za dnem z edino željo, da bi bili deležni tega polnega vrvenja. Skoro j sleherni teden je kak sprejem I na kolodvoru, skoro vsak dan i i kaka velika prireditev, doma-I či in tuji denarni in umski ve-i likani tu plete je svoje niti. j Glavno mesto države! Poseben sloj v Belgradu so' korenit, trdoživ rod, ki po hi- t Dalje na fi st.innii ' -O—-- ZVER V ČLOVEŠKI PODOBI (Nadal.1evan.1e s 6. strani) vorno mesto v rdeči armadi; za vojnega komisarja pa je določil Fedka. Stalin bo ta svoj sklep sedaj lahko utemeljil, ker se je pokazalo, da se je opozicija tudi v rdeči armadi tako razširila, da se je bati najhujšega, če se rdeča armada temeljito ne očisti. Za čistilca pa je Stalin določil vrhavnega poveljnika rdeče armade na Dalj-1 nem vzhodu, znanega maršala Blucherja. Kdor pozna Stali- ■ na, ve, da se Vorošilov tudi na • svojem novem mestu ne bo og-' rel, ampak da se bo kmalu zna-- šel v celici Lubjanke, ako se i medtem ne bo zgodilo kaj nepričakovanega. Ni pa nobenega dvoma, da l bo tudi za Stalina odbila zad-i nja ura, in to najbrž veliko i prej kakor mislijo njegovi pri-i jatelji in slepi pristaši. Anthony J. Grdina James J. Grdina Natančno pred 300 leti je bila na Nizozemskem kriza, ki spada k prvim trgovskim krizam novodobne gospodarstvene zgo-( dovine in ki je prav čudovita za-j 'deva v kulturni zgodovini. Z njo [se je končala ona čudna zaljub-( j ljenost v tulipana in špekulacija s tulipani, ko je bilo premoženje j vse Nizozemske skozi tri leta v | nevarnosti. Zmeraj bo ta doba i v skrivnost zavita in nikdar ne( bo moči zvedeti, zakaj se je ta; , norost začela, norost, ki je podo-bna norosti iskalcev zlata in lovcev za srečo. Tedaj — bilo je ob času 30-letne vojne — še be-! sede špekulacija niti poznali niso, pa je že špekuliral ves narod po vseh pravilih modernih borznih navihanosti Jn tako hudo so špekulirali, da se je vsa dežela Izamajfla in nastala huda gospodarska kriza — samo radi tuli- PRVA 194 NAJVEČJA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU $cjpiac ^ylapmlz d. SAMO ENA TRGOVINA NEVESTE IN DRUŽICE, NAROČITE POROČNE ŠOPKE PRI NAS, PA SE BOSTE POSTAVILE, DA BO KAJ! Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi imamo vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne cvetlice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje. Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike. (102 St. (lair Ave. Tel. HEnderson 1126 Vesele velikonočne praznike želi naša Ivrdka vsem svojim prijateljem in klijentom, Se priporočamo STOJI, STOJI TAM BELI-GRAD (Nadaljevanje iz sedme strani) šah žaga drva, prime pa tudi za vsako drugo delo. Z žago in nekakšnim stojalom na ra-' mi, v drugi roki pa sekiro — tak ti hodi po mestu in izpra šuje na vratih, če imajo kaj drva da jih bo "pilil." Slfeno-vanja ne potrebuje, hrano dobi danes tu, jutri tam,, obleko1 ima domačo, trpežno, ki -traja toliko časa kakor povprečno človeško življenje. Nekaj dni pred smrtjo zboli, če le mora se za to priliko preseli v svoj domači kraj, rojaki ga pokopljejo, drugih sitnosti pa ni z1 njim. Društev ne potrebuje, re-J solucij ne sklepa, protestov ne j vlaga, sploh živi nekako zra-' ven ljudi. Med seboj govor svoj poseben jezik, ki ga izmed izobražencev menda samo škof Gnidovec razume, sicer pa si znajo za svoj kruh pomagati pred vsakim človekom. Nekateri ' si gospodarsko tudi zelo cpomorejo. V kakem kotu odpre trgovino s čemurkoli izrabi vsako pi*iliko varčen je, skromen v potrebah in tako mu raste imetje, da čez nekaj let poveča svojo obrt, kje v predmestju si postavi ali kupi hišico in se s svojega nikdar več ne da pregnati. Ta rod bi utegnil še Žide izpodriniti. Belgrad je zelo moderno mesto. Elektrika, plin, promet, ki je urejen po najmodernejših izkušnjah — vse to je evropsko, oziroma civilizirano kakor po vsem ostalem "kulturnem" svetu. Poleg tega so tu še vojne rapararacije, ki so hitro prinesle najpopolnejše stroje, težke lokomotive, velike mostove, nešteto dragocenih .znanstvenih aparatov, za katere je bilo šele treba vzgojiti domači naraščaj, da je znal ravnati z njimi — vse to je mesto čez noč moderniziralo, da je danes v r.ekem oziru tudi središče evropske kulture na Balkanu. Velika univerza, ki ima ustanove, kar jih menda kaka univerza sploh more imeti in VSa bogato opremljene, knjižnice in prostorne čitalnice, znanstvena akademija, razni domovi — vse to je na razpolago ukaželjnemu človeku. V teh razmerah se je seveda poleg znanstvenikov, ki uživajo ta sloves zaradi učenih sorodnikov in "Zvez," "vzgojilo lepo število resničnih znanstvenikov, ki uživajo ta sloves radi svojega dela in ki v nobenem oziru ne zaostajajo za vrstniki po Evropi. Kljub temu ognjišču evropske kulture pa v javno sti prevladuje neka druga kultura vzhoda, ki drugače glada življenje in človeka kakor zahodna. Nekaterim tu v Belgradu to sicer ni všeč in bi po vsej sili radi smuknili z "Balkana" v "Evropo" in to baš v času, ko je začela izgubljati svoje prvenstvo v svetu, ker se jim domača, lastna kulturra zdi nekaj manjvrednega kakor pa tuja, ki vidijo samo od daleč in največkrat samo od sončne strani. Pa se bo že treba sprijazniti z dejstvom, da sta v državi močno zastopani dve kulturi: vzhodna in zahodna. Katera izmed teh je boljša, bi bilo prazno ugibanje, za vsak narod je • njegova lastna kultura najboljša: to vprašanje na reši življenje. Če življenje teče v tako močnem zaletu, potem seveda za smrt ni veliko časa, še prostora ne. Pokopališče je zelo veliko, toda grobovi so v taki gneči drug drugega, kakor da so mrtvi sami bežali iz družbe živih, da bi ne bili nadležni. in da je vsak planil v najbližjo jamo. V tej goščavi povprečnih kamnov in križev komaj mati more najti pravi grob. In te .prihajajo objokovat svoje ranjke po vseh pravilih nepisane postave. Neslišno pride od nekod, vsa v črnem s šopkom rož in že od daleč, med križi razbere pravi grob, se spusti v pogovor z ranjki-mi: "Poglejte, otroci, poletje je tu. Vidite, rože!" Ob grobu poklekne, objame ne velik nagrobni kamen, ga poljublja, nato "oplakuje" rajnkega v edinstvenem samogovoru, ki molitev, pesem in žalovanje obenem. Vse življenje rajnkega od zgodnje mladosti pa do smrti se tu obnovi v nebrzdani hvali: "Rado, radost, moja, oči moje, duša moja, življenje moje. Rado, ali slišiš mater?" In ne da bi si odgovorila na ta vprašanja, nadaljuje po kratkem odmoru: "Kakor topol si rastel, Rado, ljubezen moja, padel v naročje smrti, tvoja smrt — moja tuga . . ." Tako gre naprej, včasih po dve uri. Skoro nepremično kleči ob ob grobu ali sloni na kamenu poje in objokuje. Sprva je bil njen glas zemeljski, kakor vseh drugih, pa se čim dalje bolj umika v neko tajnost, zveni kakor iz nekih katakomb ali kakor menih pri nočnih molitvah. Toliko žalosti v en sam zvok more položiti samo ljudstvo, ki je bilo na' Koso-vem pobito kakor v klavnici, pa ni izumrlo. Melodija enakomerno plove preko grobov, pada, pa si zopet opomore, ,tu in tam jo rezko pretrga kak "juo," pa se zopet vrne v svojo pravo strugo, kakor potok, ki ima čas teči stoletja. Redki so že, ki še tako objokujejo svoje rajnke, moderni čas tudi temu ljudskemu duhu ne prizanaša in ga ubija, za pokopališkim zidom zvonijo tramvaji, trobijo avtomobili, časopisni raznašalci pa rjove-jo, da je zopet prišla na dan neka umazanija iz "boljših krogov" . . . * Tak je Belgrad: poln zanimivosti, senčnih in sončnih. Od pokrajinskih mest ga loči veli-kopoteznost in širokogrudnost. Za provincijalne spore Belgrad nima smisla, on misli samo na velike reči. Ni še dolgo tega, ko so naši odpadniki, ki ne morejo zapopasti ne slovenstva ne jugoslovanstva in ne izpre-vidijo, da smo tudi Slovenci državen narod in da imamo torej opazovalce ob sebi, ne pa sodnika nad seboj, v javnih govorih skušali umazati Slovence, češ, da so še nekaj let pred Jugoslavijo brali Šušteršičevega "Slovenca." ki da je bil ves av-strijakantski. Mislili so, da bodo ta njihova že zdavnaj odkrita odkritja središče zanimanja v Belgradu. Pa Balgrad za to še vedel ni. Prej in slej politiki, časnikarji, policisti in varuhi javne varnosti hodijo mimo lekarne, ki ima na izložbi napis z zlatimi črkami: "Ko-nigl. serbisehe Hofapotheke," pa nikomur ne pride na misel, da bi lastnika dolžil državljanske nezanesljivosti. Belgrad je glavno mesto in za marsikako farizejsko spodtiko slovenskih liberalcev in za provincijalne prepirčke nima časa. Zato pa tudi je glavno mesto. pana Tulipan, ki v Mali Aziji in v Egiptu kar divje raste ,je prišel v 16. stoletju v Evropo, kjer so mu radi podobnosti s turbanom dali ime tulban — tulipan. Kmalu so ljudje vzljubili to cvetico, zlasti na Holandskem so se kar zaljubili vanjo in so gojili več krasnih vrst, posebno krog Haarlema. Cene tulipanu so rastle —in tedaj se ja začela zagonetna igra. Krog leta 1634 so bile cene te rože tako visoke, da niso več ustrezale cenam rastlini, marveč so bile te številke že zares loterijske. Kako so bili že vsi ob pamet, pove neka kupna pogodba iz leta 1637, ko je bilo treba dati za eno — reci in piši —: za eno tu-lipancvo čebulico — tole: "2 vo- za pšenice, 4 vozove rži, 4 pitane vole, 8 pitanih prašičev, 12 pitanih ovac, 2 soda vina, 4 sode piva, 2 škafa presnega masla, 1000 funtov sira, 1 posteljo, 1 obleko, 1 srebrn kelih" — torej skupaj vrednost 2500 goldinarjev! — Za eno tulipanovo čebulico so dajali tudi po 12 jutrov zemlje ali kočijo s parom iskrih belcev! Zaupanje v trajno vrednost tulipana. je bilo tako veliko, da je sirotišnica v Alkmaru vse svoje premoženje spremenila v 120 tulipanovih čebulic! Tulipanov niso kupovali in gojili samo plemiči in trgovci, ladjedelci in kmetje, marveč tudi hlapci, dekle, dimnikarji in branj avke. "Cvetičarji" — kakor so se imenovali — so se shajali ob določenih urah v krčmah, ki so se spremenile v borze. Prodajalci tulipanov so tvorili kar truste. Verižništvo, kakršno se je v 19. stoletju razpaslo z akcijami, so uganjali s tulipani, le da so bile akcije tedaj — tulipani. Prodajali in kupovali so tulipane, ki jih sploh ni bilo. Ta igra je trajala tako dolgo, dokler ni leta 1637 z neznanih vzrokov padla cena tulipana od 1250 na 1200 goldinarjev !in je prodajalec zahteval izplačilo. Po deželi so se podirale trgovine, konkurz je sledil kon-1 kurzu in tožbe so kar deževale na sodišču. Holandski pravniki se niso upali tu razsojati, ker je bila taka trgovina sploh prepovedana. Vlada je morala poseči vmes. Dosegla je skoraj povsod poravnave od 5 do 10 odstotkov. Premožni ljudje so obubožali, hiše so šle na boben, ljudje so obupano begali in iskali rešitve. Nizozemsko je doletela huda gospodarska kriza, prva v novem veku, ki je nastala radi tulipanov, in iz katere se je dežela šele čez desetletja izmotala. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE --o- Gospodarska kriza pred 300 leti 01 & 01 & 0 & 0 M 0 & 0 d 0] M 0 A 0 4 0 & 0 & 0 & 0 POGREBNI DOM Kredit in priznanje, ki smo ga že prejeli za po- ! polno urejevanje pogrebov, je nam prav toliko vredno, kakor je plačilo za vse drugo. Tudi v bodoče bomo na to dali največ pozornosti. Naše načelo je: Moderni prostori; moderne naprave in pa profesionalna postrežba. Za to imamo mnogo priznanja. 1053 E. 62d St. ■ .jca «im A« .M •>■ MI VAM VOŠČIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE K Pogrebni dom v vrtu 1053 E. 62d St. HEnderson 2088 DOM ZA POHIŠTVO Ni treba poudarjati, da je podjetje, kakor je naše, že toliko let obstoječe, najzanesljivejše v vseh ozirih, bilo v cenah, bilo v modernosti ali pa da odjemalci dobijo kredit. Naše geslo je : Oglašati pošteno brez pretiranja. Cene zmerne in blago pa najbolje. Tudi zato imamo mnogo priznanja. To velja! 6019 St. Clair Ave. 15303 Waterloo Rd. Frank L. Grdina Anton Grdina Sr. A. GRDINA IN SINOVI TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD CLEVELAND, OHIO Joseph J. Grdina Haflher's Insurance Agency 6106 St. Clair Ave. t JOHN BRESKVAR A. HAFFNER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ V^-i/jO SLOVENIAN MORNING w IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER NO. 85 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 12, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. lovno Rakovčevo mamico Jeri-ko. Da, delovna slovenska gospodinja, pa usmiljenega srca, mati siromakov. Pri mami je bil kos kruha in kozarec sadjevca za vsakega reveža. Vsakemu so radi in z veseljem postregli. Noben ni smel oditi praznih rok. K Rokavcu je lahko delavka trpinka pripeljala s seboj na delo po dva, po tri otroke, saj darežljiva roka dobre mame ni nikoli odrekla ; vedno je bilo dovolj za vse, kruha in hrane. Zdelo se mi je, da je Bog stoterno vračal dobrim Ra-kovčevim ljudem njihovo us-miljenost in gostoljubnost. Pri hiši je služila že 55 let blaga in pobožna dekla Marija Weingerl, katera je pomagala ne samo pri delu, poma-< gala je tudi pri vzgoji otrok. Z materno ljubeznijo, se mi je zdelo, je skrbela za hčerke, da bi bile dobre, pobožne. Posebno je častila presv. Devico in pa sv. Barbaro, kateri se je vedno priporočala za srečno zadnjo uro. Bila je vsako nedeljo pri sv. obhajilu, ter je kot vsa Rokavčeva družina častila tudi prve petke presv. Srce Jezusovo. Saj je bil pri tej hiši vedno čas za cerkev, za dobro stvar, ob prvih petkih Marija Kurnik, Cleveland, O Velikonočni utrinki Lovska pomlad v Sloveniji Nihče ni bolj povezan z naravo kakor pravi lovec, ki zna na njej vsak dan kaj novega in zanimivega odkriti. Polje,' gozd in log je lovčev raj, četudi hodi po njem brez vsakih moril-nih namenov v svojem srcu. Sedaj, ko> se narava znova prebuja, v tem lovčevem raju nastaja novo življenje, vredno, da si ga človek ogleda ter se iz težav in skrbi vsakdanjega človeka vsaj za nekaj ur prestavi venkaj pod božje nebo, pod katerim sedaj brste prvi popki, se oglaša žgolenje ptic in pričenja dehteti zemlja v pričakovanju semena, ki naj jo oplodi. Kdo ne bi v tem občutju rad pohitel iz zidov in skrbi v svobodno naravo! Lovca posebej pa sedaj v naravi pričakujejo še drugačni miki, kakršni drugim še mar niso. Jesenske in zimske brakade imajo svoj mik, dasi niso brez senčnih strani. Velike divje ra ce in gosi, ki so lovca trapile izza brakad, so že odletele. Tiste velike race pa, ki so ostale pri nas, se parijo ter jih je treba pustiti v miru. Sedaj lovec pričakuje jat kreheljcev, regeljcev, žvižgalk in drugih malih rac, katere pa od lovca veliko zahtevajo, cele posode svinčenih zrn, pa mu malo dajo. Prihaja sloka ali kljunač, ptice z dolgim kljunom in čislano pečenko. Po gozdu in polju že skakljajo zajčki iz prvega letošnjega gnezda. V gori gnezdijo kragulji. (Nadaljevanje na 2. strani) Trobentica. nežna prikuka, zre ročno, z solnčnimi žarki hiti v poset, pozdravila jutro bi naj vel'konočno, Aleluja . . . spev srečen bo peval ves svet. Nebeški Zmagalec gre iz groba častiti, premagal je pekel, premagal smrt, vez; v grobu ležeči, na križu pribiti, od smrti Zveličar naš vstal je zares. Kot zvesti učenci za Njim pohitimo, za Njim nas kliče in vabi trpeč Učenik: Po križevi poti dospeš v domovino, v nebeške višave križ vodi — Rešnik. Pripelje večer se ob koncu življenja, v smrtni naš boj naj sveti sv. križ: Pozdravljena smrt, naš dan se pričenja velika noč naša, naš raj, paradiž. Aleluja ! Srečen, kdor iz pernic danes prvi vstane: oves, gost ko tepih, mu pretke poljane. V blagoslov ta upajoč pojte za Veliko noč: Aleluja! Vstal Gospod od mrtvih v noči je globoki, zdaj po naši vasi, glej, z banderom v roki hodi, z njim pozdravljajoč poje za Veliko noč: Aleluja! Nisi spala v pustu, v velikem ne posti, v Veliko nedeljo vsaj naspi se dosti, jaz zapojem ti, gredoč skozi vas, Veliko noč: Aleluja!" Konj ne zlomi noge, krave ne napade, če velikonočne se držiš navade in zapoješ ko nekoč rano za Veliko noč: Aleluja!" Prvi svit budi že petelinje glase — Jezus, iz groba vstali, najprej k njim poda se s praporcem jim znak dajoč k petju za Veliko noč; Aleluja! Ne posluša mati, spravlja se na nogi — morda to nedeljo pride sin ubogi? S praporcem pritrjujoč poje Bog v Veliko noč: Aleluja! Res, davni časi mi silijo iz hvaležnega srca ter kaj rada mislim v velikonočnih spominih nazaj na takrat, ko smo vam zapele z Liziko Florjano-vo pod oknom. Pa zdi se mi, da smo si v malem sorodu, saj se je vaša Terezika narodila v naši hiši pri vinogradu ter povzročila skrb materi in očetu na potu od sv. maše. [ Prav rada bi še napisala sto I in sto spominov iz srečnih, brez-j skrbnih let, ko smo živele v ve-j liki ljubezni v naših Žirah. Pa 'izginila je mladost, srečna mlada leta; a meni piše kronika v daljni Ameriki svojevrstne spomine. Le srečni bodite vsi pod vašo streho tam v Slovenskih goricah. Še eno ne smem pozabiti izmed mnogih spominov na Ro-kavčeve. Tukaj, v daljni Ameriki bom zapisala Rokavčevi mami na čast in pa gdč. hčerkam, da tam pečejo imenitno dobre gibance, katere poznamo tam v Slov. goricah in so naša delikatesa. Cast dobrim kuharicam. Ako pa kak potnik zaide v naše Slovenske gorice, naj obišče dobre, blage Rokav-čeve tam na naši slovenski trati. Jaz vam pa pošiljam s temi bornimi vrsticami za pre-sfečne velikonočne praznike najlepše velikonočne pozdrave. Dragim rojakom tukaj v naši novi; domovini in v domačem starem kraju kličem iz srca globin: srečno veliko noč in najlepšo pisanko! Marija Kurnik. Rdeča je zastava, V okno še potrka Gre, budi živino: od krvi Gospodnje mlademu dekletu: "Vstani, hej, govedo! bičane krvava, "Vstani, pričakuje Vsak trenutek pojdeš tepli so ga na vso moč prvi te na svetu!" v pašo s celo čredo, rabi ji za Veliko noč — Dekle, zdaj premišljujoč, trava, vsepovsod klijoč, Aleluja! poje za Veliko noč: vabi te v Veliko noč: Aleluja! Aleluja!" Stopi Jezus k hiši, kliče gospodarja: "Ti pa, stara žena, Vstal Gospod od mrtvih 'Hej, moj dragi sosed!" spi, o spi pokojno! v noči je globoki, v flver z bandercem vdarja Vrne se tvoj sin ti, zdaj po naši vasi v hiši vse prebujajoč: ki je šel na vtrjno, glej, z bandercem v roki 'Pojte za Veliko noč: in tedaj bo vriskajoč hodi, z njim pozdravljajoč Aleluja! ti zapel Veliko noč: poje za Veliko noč: Aleluja! Aleluja! Poljsko spesnil Jan Kasprowicz, poslovenil Tine Debeljak. u/m - T SPEHEK JOHN 16226 Arcade Ave Člani kluba slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu želijo vsem svojim odjemalcem veselo ALELUJO ASSEG JOHN 15638 Holmes Ave HABINC MAX MRS 542 E. 185th St. KUHAR JOE 15807 Waterloo Rd SKOFF JOHN 1170 E. 174th St BERNOT VICTOR 16001 Holmes Ave JANES JOE 632 E. 222d St LACH FRANK 637 E. 185th St SOBER & MODIC 544 E. 152d St. BOLDIN BLAŽ 14401 Thames Ave JAZBEC FRED 821 E. 222d St. MANDEL LUDWIG 920 E. 140th St. SETINA JOE 608 E. 185th St JANŽEVIČ JOE 542 E. 152d St. CERGOL & OGRINC 412 E. 156th St. ZNIŽANE (ENE groceriji in mesu do velike noči MULLEC FRANK 16811 Waterloo Rd TOMAŽIČ JOHN 16821 Grovewood Ave KUHEL MARY 16321 Arcade Ave DOLENC JOHN 573 E. 140th St MODIC JOE 315 E. 156th St TISOVEC JOE 16224 Arcade Ave KAUSEK JOHN 19313 Kewanee Ave FABIAN FRANK 399 E. 152d St. METLIKA JOE 14516 Sylvia Ave TEKANČIČ ANTON 19302 Chickasaw Ave GODEC BLAŽ 16903 Grovewood Ave PETRICH JOE 27919 Lake Shore Blvd KAUSEK LEO 15708 Saranac Rd URBAS LOUIS 17305 Grovewood Ave VIDENŠEK JOHN 486 E. 152d St. Odločite se kupili vse jestvine in potrebščine pri članih tega kluba, ki podpirajo narodne in kulturne ustanove. GABRIEL FRANK 595 E. 140th St. KASTELIC FRANK 19300 Shawnee Ave RADDELL LUDWIG 15802 Waterloo Rd. Velikonočni spomini V cerkev in v šolo me je vodila pot vedno med njivami in travniki proti prijaznemu hribčku, na katerem stoji kot gradič lepa zidana hiša med košatim drevjem. Vsa okolica okrog hiše in vsa poslopja kažejo, da tu gospodari skrbna roka delovnega, zmožnega gospodarja, saj je vsaka šibica pobrana, vsa trata čista, osna-žena, hiša lepa, pobeljena, čaka srečne velike noči. Kakšnih 50 korakov od hiše stoji lepa, ljubka kapelica, posvečena Mariji Lurški, kjer vsako leto na velikonočno soboto blagoslovijo c. duhovni pastir župnije sv. Ane velikonočno pisanko. To je kapelica, tu je dom veleposestnika, župana in cerkvenega ključarja Janeza Rokavca. Tukaj so ostredotočeni vsi moji današnji spomini, črke, ki sem jih želela napisati, naj veljajo dobri, blagi moji Rokavčevi družini, naj veljajo ljubljenim Rokavčevim hčerkam, mojim prijateljicam in dragim sovrstnicam moj ih srečnih, mladih let. Skupaj smo šle v cerkev, v čitalnico, bile smo članice Ma- rijine družbe, Dekliške zveze. Neštetokrat smo prepevale doma, v cerkvi ter skupno nastopale na našem odru, skupaj delovale v 120 članski Dekliški zvezi. Nimam besed, da bi dovolj pohvalila to blago družino, katerim se imam za marsikatero srečno urico v mojem življenju zahvaliti. S posebno skrbjo so naš Ro-kavec se pripravili za veliko ricč vsa leta takrat, ko sem bila še tam doma. Že vso soboto od poldne, pa na veliko noč in v pondeljek so grmeli v jutro že ob treh možnarji. Nikoli ne pozabim srečnih trenutkov, ko smo nesli k blagoslovu pisanko od vseh strani k Rokavčevi kapeli. Tu so se svetili prti na velikih jerbasih, ki so se vrstili na mizah pri kapelici, a nam so se svetili obrazi velikonočnega razpoloženja in sreče. . . . Težko smo pričakovali našega č. g. župnika, ki so prišli tako radi v našo sredo. Njim v čast so pokali možnarji in oglasil se jim je v čast tudi zvon v kapelici, vse bolj milo kot drugikrat, tako se nam je zdelo, za srečno veliko noč. Pohvalila bi pač rada še ne utrudljivo in požrtvovalno, de- vedno dovolj časa za cerkev,! četudi so šle vse štiri hčerke in še sin France. Tukaj v daljni tujini se mi ob veliki noči vzbujajo vsi srečni in veseli spomini, kateri me vežejo na dragi dom in na Ro- kavčeve in vse moje dobre in ♦ " drage prijatelje v domovini. Pristaviti še moram, da smo mnogokrat v naši čitalnici kurile z Rokavčevimi drvmi pri vajah pozimi in da so za našo prosto zabavo pri naših veselicah imeli naša dobra Rokavčeva mamica veliko skrb za naše potrebe. Bile so po fari naše faran-ke-kmetice, katerim je bilo le malo treba namigniti, da priredi naša zveza zopet predstavo, pa so že izginile skrbi za potrebe želodca z naših dekliških ram. x r 3 NESREČA VEDNO POTUJE )j f | Zavarujte svoje premoženje proti požaru, tornado in >(3 )j drugim nezgodam pri ff DANIEL STAKICH 15813 Waterloo Rd. LOVSKA POMLAD V SLOVENIJI (Nadaljevanje s i. strani) Mladiče bo treba pobrati iz gnezda, stare pa postreliti, sicer gorje zajčkom in jerebom ter mladi divjadi. Pa tudi kmetica v vasi si bo oddahnila, ko krugulj ne bo več zalezoval piščancev, ki se že vale. Pa nista le kragulj in skobec! Še bolj nevarna je tetka lisica, ki bo v teh tednih skotila mladiče. Vso to škodljivost .bo treba ugonabljati, kar bo moralo biti opravljeno poleg toliko in toliko drugih lovskih dolžnosti. Skrben lovec bo že sedaj naj ne poleti ob času prska brez škode odstrelil in določil tudi tiste, katere bi vsekakor bilo treba ohraniti, da bo pleme čim boljše. Priznam pa, da takih lovcev v naši mili deželi ni kaj prida veliko in da bodo slej ko prej srnjaki padali kar vprek, kolikor jih seveda lovci ne bodo zgrešili ali zastre-lili. Na vse zadnje pa je treba povedati, da prav sedaj čaka lovca največji lovski užitek: zasliševanje in zaskakovanje divjega petelina! To pa je višek lovske pomladi, kajpada le tam, kjer ta plemeniti gozdni pevec domu je! PEVEC NAŠIH GOZDOV Kralj naše gozdne perutnine je divji petelin, naša največja in najlepša divja kura. Pred 50 leti je Franc Erjavec takole povedal: "Naše planine so bile nekdaj vse opasane z gostimi črnimi lesovi, katere je pa v novejšem času sekira že jako iztrebila in po mnogih krajih v ma-lovredno ho sto izpremenila. Le sem ter tja po raztrganih višavah, strmih in nepristop-nih koritih je ostal gozd še tak, kakršen je bil nekdaj ves. Tu leže velikanska gnila debla na tleh, okoli njih pa veselo poganja nov zarod'; " toda' teh debel ni podrla drvar jeva sekira, dozdaj seka človek tam, kjer se les da lažje spraviti v dolino in hitreje spremeniti v denar. Kar starega in mladega steblovja leži tod, to je polomila starost, vihar in sneg. Po takih gozdih še dandanes hla-ča kosmatin medved, prebivajo kune, zlatice in divje mačke, po nekaterih krajih se dobode ; še tudi kak ris, posebno pa prebiva po tacih lesovih — divji petelin." Srečni lovski časi, kakršne opisuje Erjavec pred : 50 leti! Danes je medved tam, kjer ga je kaj, zaščiten, divjih mačk skoraj nikjer več ni, divji ris pa spada že v zgodovino naših gozdov in našega lovstva. Edini, ki je poleg kun ostal na svojem mestu v naših loviščih ter našim razredčenim gozdovom ostal zvest, je še divji petelin. Sicer pa poslušaj mo, kaj pravi Erjavec o njegovem življenju: "Divjemu petelinu je najbolj všeč samotno, z bukvami pomešano jelovje in borovje, kjer pod starimi z bradastim lišajem obrastenimi jelami rodi borovnica, kjer na prelomih raste vresje in kopinje. Le najhujša zima debel sneg ga , prežene v nižave. Vsak divji petelin ima svoje izvoljeno, vi-; soko drevo, na katero najrajši seda, na katerem tudi prenočuje in sploh brez potrebe nikdar ne gre daleč od njega. Ako poči najtanja suha vejica, sliši on to dalje od sto korakov, ; vzdigne se z velikim hrupom in hitro s perutnicami mahaj e leti. Živi navadno brez družbe. Samo spomladi, ko mu kri za-! vre, vabi kokoši k sebi in se sploh tako spremeni, da ga ni ' poznati. On, ki je vse leto sama opreznost in živa nezaup-' nost, spozabi se sedaj tako, da s se mu človek na nekoliko korakov more približati, zraven pa se vede tako norčavo, kakor bi prišel ob vso pamet. Lovci pra- E JOSEPH GLAVAH j i SLOVENSKA i MLEKARNA 1166 E. 60th St. HEnderson 5832 Zanesljivo in točno zavarovanje ter hitro izplačilo v slučaju nezgode. Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom za naročila za mlekar-' ske izdelke. Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem. Veselo Alelujo vsem znancem in prijateljem! ANTON NOVAK SLOVENSKA PEKARIJA 6218 St. Clair Ave. Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup dobre domače pecive, kot: MR. in MRS, JOHN PIANECKI SLOVENSKA PEKARIJA POTICE, PIŠKOTE in VSAKE VRSTE KEKSE Voščim vesele velikonočne praznike vsem našim odjemalcem. 93 želita vsem odjemalcem in prijateljem t>0 veselo Alelujo. ^ jg 0 Ako želite dobro potico za praznike, naročite p* 'M sedaj. Ne odlašajte do zadnjega. 58 jg Se toplo priporočata za raznovrstno pecivo, potice, kekse in drugo. 0 MLEKO : SIR : SMETANA : VEDNO NAJBOLJŠE jg tJi . 0> Želim vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in- ^ 91 se toplo priporočam še zanaprej. ^ ff 1172 Norwood Rd. ENdicott 3457 jS Vrtno orodje, umetna gnojila, trava in žična ograja gf za vrtove. r _rt^35335^*^ Vsavrstna in najboljša barva in varnish ((3 lliisKil w Ww^b^m za hišno opremo. Vsevrstno železje in US Cene nizke potrebščine za hišo PARENTS/ Vm r PROTECT the HEALTHY, NORMAL FEET of YOUTH! Protect the growing feet of your youngsters against unsightly, painful foot irregularities during later life by providing properly made, properly fitting shoes— the "RED GOOSE" kind. ^ Vesele velikonočne praznike vsem gostom in društvom želi GEORGE TUREK 16011 Waterloo Rd, ANTON MARTINČIČ GROCERIJA in MESNICA 5919 Prosser Ave SLOVENSKA RESTAVRACIJA in GOSTILNA HEnderson 0982 Prostorne dvorane za seje, svatbe in veselice Veselo Alelujo želimo vsem odjemalcem in prijateljem Veselo Alelujo vsem gostom in prijateljem želi in se toplo priporočamo za nakup raznovrstne grocenje m mesenine EVERY PAIR ALL • LEATHER A FIT FOR EVERY FOOT MARY'S CAFE 16605 Waterloo Rd. Najboljše pivo, fina vina in vsevrstni likerji Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi JOSEPH KERN M razvažalec ledu in lastnik gasolinske postaje Qi Vsa postrežba za vaš avtomobil. — Najboljši gas in ol je & 95 353 E. 156th St., vogal Arcade Ave. JOHN LADIHA 1242 E. 74th St. GROCERIJA in MESNICA želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča. ENdicott 4717 Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike. BUTALA'S SHOE STORE 6410 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike želi vsem prijateljem in znancem LUDWIG SANABOR SLOVENSKI BRIVEC KDOR HOČE . . . kupiti dobro blago, obleko in perilo po nizki ceni naj se posluži ANTON GUBANCA MODNE TRGOVINE 16725 Waterloo Rd. VESELO ALELUJO VSEM! 15801 Waterloo Rd vijo: Divji petelin poje!" Da, sedaj divji petelini že po-jo! Tako je pretekle tedne šel med lovci glas. Tam gori pod Sv. Katarino, v janških in zasavskih hribih petelini pojo! Sedaj prihaja lovčev čas. V višjih legah začno peti nekoliko kasneje, vsekakor pa sta meseca mali in veliki traven meseca petelinjega petja in petelinjega lova. Kaj bi človek popisoval petelinji lov, saj bi ga pri najboljši volji ne mogel lepše opisati, kakor ga je v slovenskem jeziku že opisal Finžgar, ki ga je kot sorški župnik hodil čakat na strmi Hom, pa je nazadnje prazen šel domov. Na kratko povedano, je petelinji lov najmikav-nejši in za ljubitelja narave najhvaležnejša zabava, ki pa zahteva precej napora in še več premagovanja. Najprej je treba petelina zaslišati, to se pravi, dognati je treba, kje petelin poje. To je večkrat precej dolga ceremonija. Že zgodaj zjutraj mora lovec biti v hribu davno prej, preden se dan zazna. Potem pa je treba pazljivo poslušati in se počasi ter previdno bližati kraju, odkoder prihajajo glasovi petelinovega petja. So pa lovci, ki so že kdo ve kolikokrat šli zasliševat petelina, pa ga še niso slišali, ker je menda resnica, da nekateri ljudje imajo taka ušesa, ki teh glasov ne zaznajo. Še prej pa je treba vedeti, ali je petelin sploh kje tam blizu, če mu že iztrebki ne nakažejo drevesa, na katerem prenočuje. V ta namen mora lovec že popoldne biti visoko v hribu, od koder je lep razgled po lesov ju. Ko se začne dan nagibati, nekako o angelovem češčenju, se petelin dvigne od svojih kokoši, med katerimi ima čez dan posel in jih vladal, ter v mogočnem letu leti k svojemu prenočevališču. Ce je lovec do- gnal, kam približno je petelin sedel, se mora previdno umakniti, da ga drugo jutro lahko gre zasliševat in zaskakovat. Lahko pa se zgodi lovcu tako, kakor se je zgodilo piscu teh vrst, da je zvečer domov grede petelina z njegova preno-čevališča prepodil. Potem pa ima! Toda to so nerode, kakršnih tudi med lovci ne manjka, če smem tako reči. Zjutraj mora lovec biti v hribu že davno poprej, preden se je oglasila prva ptičica in preden je prvi trak jutranje zarje posvetil v nočno temino. Ko se na kakih 300 korakov približa drevesu, na katerem misli, da je petelin, mora lovec vreči s sebe vso nepotrebno navlako, kakor nahrbtnik in suknjo ter nabasati puško. Potem se mora previdno bližati. V primerni razdalji mora nepremično obstati, da začne petelin peti. Ce je lovec srečen in nima preveč kosmatih ušes, bo kmalu zaslišal nekako dleskanje s kljunom, kakor bi tolkel s palico na palico, petelin je začel klepati. Bog ne daj, da bi se lovec sedaj premaknil! Tisto klepanje se kmalu sprevrže v drug glas, kakor bi kdo koso brusil, petelin brusi. Nekateri pravijo temu, da "petelin ri-gel dela." Med "riglom" ne sli- (Halie na 4 »ir»m'> velika noč Zazibal se je v linah zvon in pesem zvonka mimo koč je šla pojoč in vriskajoč do rajskih trat, pred božji troH. Kot sonce iz noči, kot roža iz prsti, kot plamen čist in kot kristal Zveličar je iz groba vstal. S pobožno pesmijo zvonov, z dehtenjem rož, z drhtenjem njiv je kot sejalec večno živ Vsem skupaj dal svoj blagoslov. -o-- kako so se putke uprle rdeča barva, v drugi pa modra. Pojdimo tja, napijmo se te čudodelne pijače, pa bomo nesle najlepše pirhe, ki si jih more kdo želeti!" "Pojdimo! Pojdimo!" so navdušeno zakokodajsale putke. "Jaz že ne grem!" vzkliknila stara, izkušena putka Modri j anka. "Kakor hočeš, nihče te ne sili! Pa nesi še vnaprej bela jajca! so zavriščale putke in jo jadrno ucvrle za putko Ble-betušo. Na hišnem pragu ste res ležali dve skledi. Putke so začele kakor za stavo piti strupeno barvo. In so pile tako dolgo, da so po vrsti popadale po tleh in obležale mrtve. Edino stara, izkušena putka Modri-janka je ostala živa. "Kakor me je ustvaril Bog, takšna sem in ostanem!" je modro rekla, ko si je obrisala drobno solzo iz oči. In je še vnaprej nesla bela jajca . . . --o- radovedni pastirček Putka Godrnjača je videla, kako Brglezova mati barvajo jajca za veliko noč. To ji ni bilo prav nič všeč. "Sramota za ves kokošji rod!" je užaljeno zakokodaj-sala. "Mar niso bela jajca zadosti fepa?!" In je šla in sklicala vkup vse putke, kar jih je premogla Brglezova domačija. Putke so pritekle od vseh strani in začudeno spraševale: "Ko-ko-ko-dak, kaj pa sa j a zgodilo?" "Tako vam rečem, sestre," je mogočno zakokodajsala putka Godrnjača, "me znesemo Jajca — a kaj napravijo z ttjimi ljudje o veliki noči? Grdo jih pomažejo z rdečo in ttiodro barvo. Ali je to prav ali ni — to povejte!" "Ni prav, ko-ko-ko-dak, ni Prav!" so putke ogorčeno pritrdile v zboru. "In zato, ker ni prav," je nadaljevala putka Godrnjača, "sem sklenila, da ne znesem Nobenega jajca več!" "Kako boš pa to napravila?" Je vprašala putka Škrebetelka. "V sebi ga ne moreš obdržati; saj se boš razpočila!" Tedaj je skočila na plot prebrisana putka Blebetuša in široko odprla kljun: "Jaz vam pa svetujem nekaj drugega, sestre! Dokaži-*Ho ljudem, da tudi me nekaj zHamo če hočemo. Same začetno nesti rdeča in modra jaj-ca! Ali bodo strmeli in se čudili." "Ko-ko-ko-dak, ali se ti je Mešalo? se je zavzela putka ■^elka. "Saj ne znamo čarati!" "Iznajdljiv mora človek biti prebrisan, pa gre!" je nadaljevala putka Blebetuša. 'Poslušajte, sestre! Videla sem &rejle, kako je Tinček postavil prag dve skledi: v eni je Živel je svoje dni pastirček, ki pod milim nebom ni delal drugega kot pasel živino. Samo da je bil dan vsaj malo topel, samo da se je sonce za kratek čas prismejalo izza oblakov, že je vzel v roke pastii"-sko palico in gnal past. Le pozimi, ko je debel sneg pokrival pašnike, ni pasel. Vsako zimo je hrepeneče čakal pomladi in tisti clan, ko je skopnel zadnji sneg na pašnikih, je bil že s svojo čredo na paši. Nekega pomladnega dne je pastričelc sedel na kamnu ob jezeru, ki je ležalo tik pašnika. Strmel je v vodo. Tedaj je priplaval predenj bel labod in ga nagovoril: "Deček, zakaj zmerom posedaš ob vodi? O čem tako globoko premišljuješ?" Pastirček je nekaj časa ves presenečen strmel v nenavadnega gosta, potem pa je odgovoril : "Premišljujem, kako je tu spodaj, v podzemskem svetu." "To je skrivnost," mu je z resnim obrazom odgovoril labod. "Čakaj, ko odidem spet dol, ti prinesem nekaj, po čemer boš lahko spoznal, kako je tam." Dva dni laboda ni bilo na spregled. Tretji dan pa je priplaval k dečku s svetlim biserom v kljunu. Spustil ga je dečku na dlan in rekel: "Kakor pri nas s pšenico, se hranijo ptice tam doli z biseri." Pastriček je ob pogledu na lesketajoči se biser za nekaj časa pozabil na podzemski Svet. Toda čez nekaj časa poprosi laboda, naj ga vzame s seboj. Labod mu je resno odgovoril : "Tja dol ne more nihče. Celo jaz se komaj splazim skozi luknjo, ki vodi v podzemski svet." Pastirček se je bridko zjokal ob teh besedah. Labod ga je potolažil: "Ne jokaj, prinesem ti iz podzemskega sveta spet kaj lepega, če se še kdaj napotim tja." Spet ni bilo laboda dva dn Tretji dan pa se je vrnil z zlatim zrnom v kljunu. "To je deževna kapljica iz podzemskega sveta." je povedal. Teden dni je bil pastirček zadovoljen, toda kmalu ga je začela mučiti še hujša radovednost. Spet je zaprosil laboda, naj ga odvede s seboj. Labod mu ni mogel ustreči in mu je prinesel s svojega tretjega potovanja kot lešnik veliko srebrno zrno. "Vidiš, s takim peskom s: posute steze v podzemskem svetu," je rekel. Labod je bil prepričan, da bo pastirček zadovoljen. A pastir-čkova radovednost je bila čedalje hujša. Neprestano je prosil laboda, naj ga za božjo voljo odvede s seboj. Labod ga je že skoraj jezno zavrnil: "Samo enkrat ti še prinesem dar iz podzemskega sveta, potem me nikar več ne prosi, ker sicer odidem in se nikoli več ne vrnem." Tokrat mu je prinesel košček železa in rekel: "Iz te snovi so zgrajeni tam spodaj zidovi. Zdaj veš vse. Nikar me več ne sprašuj!" Pastiršek pa ga ni ubogal i-n je še petič prosil laboda, naj ga odvede s seboj. Labod ni odgovoril ničesar. Žalostno je plaval po vodi sem in tja. Nekega jutra je izginil in pastirček ga ni več videl. Čakal ga je teden dni, čakal dva tedna, a ni ga več pričakal. To ga je tako potrlo, da se je milo zjokal. Privlekel je iz žepa labodove darove iz podzemskega sveta, a glej — na njegovi dlani so ležali samo trije navadni beli kamenčki. metka in ptička Ptička iz dalj priletela, ptička je pesem zapela, pesem o sončni pomladi, pesem o deklici mladi. S ptičko zapela je Metka pesem — drum, drum! — od začetka; peli sta skupaj ves dan sredi zelenih poljan. Mačice so poslušale, sanjam se sladkim udale, vetrc je židane volje z žarki prirajal na polje. Tretji dan rekla je Metka: "Zdalje pa spet od začetka!' Našla tako pojoč ju je velika noč . . . odšli in jo pustili samo doma, se je vrgla z obrazom na blazino in se bridko, bridko zjokala. -o-- ponarejeno tele Kmet je imel teleta, ki ga je hotel prodati na semnju. K nesreči pa tele ni imelo ne ušes ne repa. Kmet pa ni bil neumen in je teletu pritrdil rep in ušesa zaklanega živin-četa. Res je gnal teleta na trg in našel kupca. Taka kupčija pa pa ne gre brez mešetarjev in kmalu se je nabralo okoli kupca in kmeta mnogo ljudi. Kričali in prerekali so se za ceno, da ni hotelo biti besedičenja ne konca ne kraja. Teletu se je nazadnje zdelo vse skup že preneumno, pa se je odtrgalo in zbežalo čez drn in strn. Kupec jo je kajpak ucvrl za njim in ga je tudi kmalu dohitel. Zagrabil ga je za rep, toda — o, groza! — rep mu je ostal v rokah. Tele pa je bežalo naprej. Mož pa ni hotel odnehati in je spet zdrvel za teletom. Kmalu se mu je posrečilo, da je zgrabil tele za ušesa. Kajpak so mu ponarjena ušesa ostala v rokah. Možakar je za hip od prest nečenja obstal, potem pa zakričal : "Ujemite ga, ujemite, pa ne z rokami, drugače vam bo ves ostal v rokah!" -o-- da bi ŠE jaz imela piruh! ančka in pirhi Na veliko soboto je mati Ančki rekla: "Pojdi v trgovino po sol! Na, tu imaš denar." Ančka je zavihala nosek in odgovorila. "Oh, mama, zunaj je takšen veter! Se bom prehladila, boš videla. In tudi Časa nimam, poglej, ker se moram igrati s punčko. Pošlji raje Francko. Ona ime več časa in večja je od mene." Mati na te besede ni rekla ničesar. Poklicala je iz sobe Francko in ji naročila: "Francka, pa pojdi ti v trgovino- po sol. Veš, Ančki se ne ljubi." "Takoj!" je odgovorila Francka in odhitela čez prag. Čez pet minut se je že vrnila s soljo . . . Drugega dne, na veliko nedeljo, je mati rekla Francki: "Francka, obleci pražnjo obleko! Na obisk pojdeva." "Kam pa?" se je razveselila Francka. "K stricu v mesto. Povabil nas je na pirhe in potico." Ko je Ančka to slišala, je stekla k materi ter se začela sukati okoli nje in prilizovati kot mlada mačica: "Oh, mama, tako rada te imam — vzemi še mene s seboj !" "Ne, Ančka, ti pa ne smeš z nama," jo je zavrnila mati. "Zakaj pa ne?" se je začudila Ančka. "Ali ne veš, kaj si mi včeraj odgovorila, ko sem, te poslala v trgovino po sol? 0'dgovorila si, da je zunaj veter in da bi se prehladila. Danes je' pa še hujši veter, zato moraš 03t' ti doma." Ančko je bilo hudo sram. Povesila je oči in ni upala ziniti nobene besede več. Ko pa sta mati in Francka "Novo obleko in čevlje dobim, mama mi speče potico iz rozin, očka darilo prelepo mi da, tete in strički pa piruha dva." Mnogo daril bo Angelca dobila prav od srca se jih bo razveselila. Jaz bi pa rada piruh en sam, da ga otroku rudarskemu dam. Vsak dan pogledam mu tiho v oči: trudne so,' mračne — življenja v njih ni. Velika noč mu bo v bedi prešla. "Zame ni pirhov . . ." grenk' šepeta. O, če bi zvrhan voz pirhov dobila, revnim otrokom bi vse razdelila, njim, ki so žalostni, praznih dlani, njim, ki na svetu kot jaz so — sami. VELIKONOČNO VOŠČILO Francku je radodarna teta vsako leto, ko ji je prišel voščiti za veliko noč, podarila dolar. Letos pa je iznajdljivemu Francku šinila v glavi srečna misel. Svečano se je postavil pred teto in rekel: "Teta, ali ti ne bi mogel letos voščiti tudi že za prihodnje leto? Daj mi dva dolarja, pa boš imela prihodnje leto mir pred menoj!" delavec in ptica Le zapoj mi, ptica mala, pesem v jutrnji pozdrav! Zgodaj kakor jaz si vstala, zdaj prepevaš iz višav. Dan na dan kot jaz se trudiš, iščeš, letaš vse navzkriž, da mladiče vedno lačne v gnezdu svojem preživiš. Drugim je usoda mila dala zvrhan koš dobrot, nama pa je naklonila kopo lačnih le sirot. --o- zakleta deklica (Narodna pripovedka.) Nekemu kraju pod žalostno goro se pravi Za starim gradom. Puščoben je ta kraj in z grmičevjem je ves obrastel grič, na katerem je nekoč zdavnaj stal velki, trden grad. Danes vidimo na tem griču same razvaline. V tem gradu sta živela mož in žena, ki sta imela tri otroke. Dva otroka sta kmalu umrla, ostala jima je samo drobna hčerka. Bila je zelo lepa. Po hrbtu so se ji vili dolgi, zlati, kakor svila mehki lasje. Mati je imela hčerko rada kot punčico svojega očesa. Vsako željo ji je izpolnila. Deklica pa je imela aamo lep obraz, njeno srce pa je bilo trdo, brezčutno. Služabniki so morali zaradi nje mnogo pretrpeti. Če je deklifca jokala in mati ni vedela zakaj, je kratko-malo dala pretepsti -služabnike. Za vse, kar se je zgodilo, so bili krivi služabniki. Ko je deklica doraščala, ni delala materi veselja .kakršnega je pričakovala. Tega pa je bila mati sama kriva, ker je hčerko preveč razvajala. Deklica pa ni bila samo trdega srca, ampak je bila tudi na vso moč ničemurna in gizdava. Zgodilo se je večkrat. da sta se mati in hčer odpeljali s kočijo na izlet. Kočija z lepimi konji je stala priprav-' ljena pred gradom, deklice pa dolgo ni bilo iz gradu. Nobena obleka ji ni bila všeč. Pomerila je to, pomerila ono — in tako sta včasih minili dve! uri, preden je deklica stopila čez grajski prag. Mati je nekaj časa potrpežljivo gledala to hčerkino početje, nekega dne pa se je razsrdila in zakričala nad njo: "Zdaj mi je pa že dovolj! Bodi prekleta, kača!" Njena kletev se je uresničila. Kmalu ni bilo žive duše v gradu. Grozna samota in puščoba je zavladala v njem. Odsihdob so ljudje večkrat videli rjavo kačo z belim znamenjem na glavi, ki se je sončila pred gradom. To je bila zakleta deklica. Belo znamenje na njenem telesu pomeni, da bo nekoč rešena. Kača doslej še nikomur ni storila žalega in vendar je> vsak, ki jo je videl, prestrašeno zbežal iz kraja, kjer ponoči straši. čez mnogo, mnogo let bo od-nekod prišel mladenič in rešil zakleto deklico. V revni koči, nekje ob vodi, kjer brodnik prevaža ljudi v čolnu, bo imela neka mati dvojčke. Eden izmed njiju bo imel prav tako mehke, rumene lase, kakršne je imela zakleta deklica. Ta bo zakleto deklico rešil, 6e ne bo svojih staršev nikoli žalil. Pride čas, ko se bo poslovil od domaČe hiše in odro-mal po svetu. Spotoma bo izvedel o zakleti deklici. Odrezal bo iz enega samega grma tri mladike, vse enako dolge, stare sedem mesecev. Lubje na njih bo moralo biti brez vsakega madeža. S temi mladikami bo udaril kačo, toda prestrašiti se je ne bo smel. Rešil bo deklico in jo vzel za ženo. Z njo pa bo dobil tudi vse zaklade, ki leže v skritih grajskih kleteh. dva junaka Francek in Janezek putke lovita, božjemu soncu v obi*az se smej i ta. Putke bežijo na vse strani — mladih junakov se vsakdo boji. Če pa petelin tja prikoraka, v beg se spustita mlada junaka . . . -o- VESELE UGANKE 1. Katera žival je mački najbolj podobna? (Maček.) 2. Zakaj petelin med kikirikanjem zapre oči? (Ker zna svojo pesem na pamet.) 3. Zakaj hodijo kokoši počasneje kot race? (Ker imajo kurja očesa.) 4. Kdo se petelina bolj boji kot leva? (Črv.) -o- IZ UST MLADIH MODRIJANOV Učiteljica izprašuje šolarje, kaj bodo postali, ko bodo veliki. Mihec reče: "Jaz bom zidar!" — Tinček reče: "Jaz bom pa kmet!" — Nazadnje sa oglasi še Janezek: "Jaz bom pa oče!" * Ji: & Učiteljica: "Francka, recimo, da dobiš v enem gnezdu 4 jajčka, v drugem pa 3 — koliko jajčk neseš domov mami?" Francka: "Šest." Učiteljica: "E, to si pa slabo izračunala!" Francka (med jokom): "Nič ne vem, kako sem delala, pa mi je en jajček iz roke padel!" * i)i >r. Učiteljica: "Zelo grdo je, da se tožarite. Jaz tožljivcev ne maram." Komaj je gospodična učiteljica te besede izrekla, je nekemu učencu padla na tla torbica in močno zaropotala. Učiteljica: "Kdo je pa to naredil?" Po razredu je bilo vse tiho. Šele čez nekaj časa se je oglasil eden izmed učencev: "Gospodična, saj ste pravkar rekli, da ne marate tožljivcev!" * * s> Učitelj: "Tonček, povej mi koliko dni ima leto?" Tonček: "Leto ima sedem dni." Učitelj: "Vprašal sem te, koliko dni ima leto, ne teden!" Tonček: "Prosim gospod učitelj, saj sem povedal. Leto ima sedem dni. Znam jih na pamet: Ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja." LOVSKA POMLAD V SLOVENIJI MIKE POKLAR & SON That Good GULF GASOLINE Jj GULF PRIDE OIL and LUBRICATION 01 J E. 43d St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181 % 0j If ^ Se toplo priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne Jg Q) praznike. if E. 61st ST. GARAGE Rich in Klun, lastnika / GENERAL REPAIRING ^^SS^MOK^y^ Se toplo priporočava za ^fF^jf^^ popravila. 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 vogal St. Clair Ave. Želiva vsem skupaj vesele velikonočne praznike. Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želita VESELO ALELUJO MR. FRANK in MRS. ALBINA VESEL 791-93 E. 185th St. GROCERIJA in MESNICA Pristne domače šunke in želodci. Specijalno dobro sveže meso in vsa grocerija. Popravljamo tudi avtomobile in baterije Vesele velikonočne praznike vam želi ANTON KOREN 4426 Hamilton Ave GOSTILNA RESTAVRACIJA Pri nas dobite vedno dobro žganje, vino, 6C/, pivo ter najboljšo domačo hrano ob vsaki priliki. J.FAJDIGA&F.klancar a JERRY glavač 4 a M 1052 Addison Rd. 01 SLOVENSKA PEKARIJA v Slovenskem Narodnem Domu 6413 St. Clair Ave. Za velikonočne praznike kupite vaše potice, kolačke pecivo in kruh v slovenski pekarni. Se toplo priporočava Slovencem in Hrvatom. ŽELIVA VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE,! HEnderson 5779 TINNING, ROOFING and FURNACE WORK Se toplo priporočam in želim vsem mojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike. TEXACO SERVICE STATION CHARLES WICK in SIN Neff Rd. in E. 185th St. Najboljši gas in olje za vaš avtomobil v mrzlem vremenu. Pregledamo in namažemo vam avtomobil po najnižjih cenah. — Delo garantirano. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem. ANTON bartol SLOVENSKA GROCERIJA 1425 E. 55th St. HEnderson 8154 Se toplo priporočam gospodinjam za nakup raznih potrebščin za praznike. Boste prav prijazno postrežem in dobili blago po nizkih cenah. DOMINIK KRAŠOVEC lastnik novo predelane dvorane in gostilne pod imenom ŽELI VSEM SKUPAJ VESELO ALELUJO! MI SMO MI! Točimo izvrstno pivo in vino, Twilight Ballroom (stara Grdinova dvorana) 6025 St. Clair Ave. ENdicott 9691 in Twilight Garden Chagrin Harbor želi vsem skupaj vesele velikonočne praznike,! Se priporoča še za nadaljno naklonjenost. ^ Ni treba misliti, da imate samo na St. Clairju dobro 0) pijačo. Kaj pa, če bi jo prišli St. Clairčani pokusit enkrat k nam v Newburg? Dobro vas bomo "potretali," prav 0! zares. Prijazno se priporočam domačim in zunanjim go-^ stom, da me obiščejo ob praznikih in tudi drugikrat. Voščim vsem skupaj vesele velikonočne praznike. FRANK KU2NIK 3525 E. 81st St. JOSEPH PERPAR SLOVENSKI PAPIRAR 5805 Prosser Ave. HEnderson 2573 Se toplo priporoča za papiranje. želim vsem vesele velikonočne praznike! LOUIS (IMPERMAN 1115 Norwood Rd. ENdicott 0566 GROCERIJA Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike oglasite se pri nas. — Dobra postrežba, zmerne cenc Veselo Alelujo vsem odjemalcem in prijateljem želi BLISS RD. COAL & SUPPLY CO. 22290 St. Clair Ave Najboljši premog in kurilna drva po najnižjih cenah VESELO ALELUJO VSEM SKUPAJ! Vesele velikonočne praznike želi JOHN MAVSAR SLOVENSKI GROCERIST in MESAR 23751 St. Clair Ave. Najboljše sveže in prekajeno meso ter vsa grocerija po nizkih cenah. Vesele velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem ANTON PRIMC GROCERIJA 0j 985 Addison Rd. HEnderson 0160 W 16 rjf Toplo se priporočam za nakup blaga za praznike. p* ja jg gH (Nadaljevanje iz 2. strani) jg ši nič. Toda to ni samo zamakal* njenost, ampak je posledica g njegova telesnega ustroja. Ka-dar petelin svoj kljun poseb-jg no široko odpre, da zabrusi svojo pesem, takrat se mu gj spodnja čeljust tako dvigne od eH zadaj, da zakrije ušesno vdol-g bino ter mu jo zapre. Zato ta-krat petelin ne more nič sli-S šati. Toda to ne traja dolgo. T In v teh trenotkih mora lovec 3 biti uren. Skočiti mora korak if* ali dva naprej ter takoj nepre-3 mično obstati, dokler petelin if* zopet ne zapoje. Tako se mu, 3 I če ni neroda, lahko približa na H 30 ali celo 20 korakov. Kadar 3 petelin zopet zapoje, takrat lo-Hvec sme dvigniti puško k licu 3 in pomeriti. Petelin sredi pe-j tja je krasen pogled. Mogočni 11 rep mu je našopirjen, kreljuti * razkrečene, glavo dvigne viso-J ko v zrak, oči zavija, iz grla " pa mu prihaja čarobna pesem j pomladane sile. Lovec za de- * blom je ukrivil na puški svoj ) prst, votel pok in kraljevski | pevec je izpel svojo zadnjo pe- ; i sem. 1 Če je dobro zadet, tedaj z 1 i glasnim truščem telebi na tla. ' Takrat lovec sme od veselja s zavriskati in si zatakniti zele- i no vejico za klobuk. Zmerom .. pa se ne konča tako. Takrat i lovec domov grede ne vriska. 1 j Toda, če je pravi lovec, je za- > dovoljen tudi s čudovitim do- J ; živet jem v naravi. i Poznam lovce, kateri že dol- 1 go vrsti let hodijo petelina za- £ sliševat in zaskakovat, strelja- 1 jo ga pa ne. Pravijo, da je to s njihov največji užitek, kadar i petelina uspešno zaskakujejo " in potem občudujejo. Prepri- l čan sem, da imajo vsi bralci pred takimi lovci veliko spo- £ štovanje. In vendar bi ne bilo ^ modro, ko bi vsi lovci vedno £ delali. Na drugi strani pa je J treba obsoditi ravnanje neka- £ terih lovcev, ki hočejo sami po- ^ biti prav vse peteline, kar jih C dosežejo, kar je vse graje vre- ^ dno. Srednja pot je tudi tu- \ kaj zlata vredna. Stare pete- ^ line je vsekakor treba iztrebiti, £ ker zarodu škodo delajo. Za »J pleme so prestari, močni pa so £ še dovolj, da s svojo silo us- d trahujejo vse mlajše peteline, £ ki se niti oglasiti ne smejo. Ta- si ko stari pretepač sam vlada £ vso kurjo družino. Lovski pi-satelj pripoveduje iz svoje sku- £ šnje, da se mu je po več letih ^ posrečilo nekoč podreti peteli-na, ki je mnogo let v svojem 4. okolišu kar sam pel. Bil je star pretepač, ki nobenega ^ mlajšega ni pustil blizu. Še ' isto pomlad, ko je stari padel, r je tam pelo 9 mladih peteli- 0 nov, ki poprej niso prišli do r veljave in pravice. Tako lovec s svojo puško r lahko nekako izravnava ta | "razredna" nasprostva, ki se jp kažejo v naravi sredi lovske ^ pomladi. Pri tem pa uživa ta- £ ko lovsko veselje, katero ne bi J zamenjal za nobene užitke še g tako rafinirane sodobne civi- £ lizacije. * KLJUNAČI SO TUKAJ! Dvakrat na leto lovcem kri zavre, to je: jeseni, ko začne i hrastovo listje rumeniti in odpadati, in pa na spomlad v postu. Če se ta čas lovec z lov-j cem snide, ne čuješ drugega j pogovora kakor na priliko: I "Ali so že tukaj," — "So že! Peter je dve videl, Pavel pa bi bil skoraj eno ustrelil!" Zdaj kmet in gospod hiti zjutraj in zvečer na porobje gozda v , močvirne jarke, v loge in dobrave čakat kljunačev. Puške pokajo po hostah, da je vese-I lje, kuharice se doma priprav-I ljajo svoji umetnosti pridobiti veljavo, otroci pa nikakor nočejo verjeti, da je kljunačev "drek" res dober. — Oh, pardon, milostna gospa! Pozabil sem vam bil pravočasno povedati, da tako ne govorim jaz, ampak Erjavec je tako rekel, ko je zapisal to, kar je res. Kljunač torej lovcem glave meša — pa ne za dolgo. Ko slok, kakor tudi pravimo kljunačem, ni več, ker so odletele dalje proti severu, je tudi lovska kri pomirjena. Lovski uspeh je pač odvisen od drugih okoliščin in ne le od lovca in njegove puške. Kljunače namreč love na več načinov. Eni so bolj priljub- , ljeni tu, druge imajo rajši drugje. Ponekod hodijo čakat kljunače pred mrakom ali pa zjutraj pred zoro. Takrat kljunači vsi zaljubljeni letajo po zraku ter se norčavo med seboj pretepajo. To so navadno } samci. — Že vem, gospa, kaj hočete pripomniti, da je moški j spol povsod mnogo bolj neu- ] men in norčav kakor bi bilo j treba. Prav imate! Samci so res tako neumni, da se dajo i streljati, kar tja v en dan. Ko e bi ne bili, bi ženski spol ne - imel deti kaj v lonec. Ta pti- - čji pretep v zraku je seveda - mnogo hujši spomladi. Zato je i lovski uspeh spomladi morda : boljši. Toda kljunači so jeseni ! bolj rejeni in mastni. To je pa i tudi nekaj. Jurčev oče, ki so vkljub te-i mu, da imajo na plečih že pre-' cej več kakor 70 let, še prav imeniten strelec in lovec, so 1 mi nekoč dejali, ko sva šla z lova na race: "Na svetu ni nič bolj luštnega in nič lažjega kakor kljunače streljati!" — "Luštno že, ampak lahko ne," sem nekoliko ugovarjal, "saj prhne včasih nizko nad glavo j in izgine." Oče pa so mi takole povedali: "Zakaj jih pa stre- t ljati, kadar letijo! Streljajte jih takrat, kadar vas čakajo , in se pod grmovjem leže soln- 1 čijo ter počivajo! Kadar po no- , či pride "cug," so zjutraj vsi < zdelani. Takrat jih dajte!" In , Jurčev oče jih love že več ka- I kor 50 let. i Jaz pa sem doma pogledal ^ Diezela, kaj bi on odgovoril * Jurčevemu očetu. In sem v de- 1 beli knjigi našel tole zapisa-no: "Nekateri lovci najrajši čim več kljunačev nastreljajo *, takrat, ko kljunači še leže. Če 1 je to zaradi tega, kakor sami / pravijo, da mladega psa utrdi- ' jo in navadijo stati, se to da r poslušati. Če pa se to ponav- ^ lja še potem, ko pes te vaje £ ni več potreben, nisem za tak ^ lov, ker mu manjka mikavnost. C Saj lovec, ki strelja kljunače, ) ko leže pred njim na tleh, ne C (Dalje na 6. stranO . AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave., v S. N. Domu HEnderson 4148 Želi svojim številnim prijateljem vesele velikonočne praznike. Obenem se priporoča onim, ki nameravajo potovati v stari kraj, ki želijo poslati denar ! v domovino in onim, ki rabijo notarske listine. ; Kadar primerjate cene, primerjajte tudi kakovost! LOUIS J. PRINCE GROCERIJA 1209 Norwood Rd. ENdicott 1315 Želi vesele velikonočne praznike vsem skupaj. mrs. mary MAHNIC 1130 E. 68th St. SLAŠČIČARNA in GROCERIJA Mehke pijače cigare cigarete, sladoled. Želi vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča. RUDY 60ŽEGLAV 1125 E. 60th St. Se priporoča cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike; prodajamo na debelo in na drobno. Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem. komin's PHARMACY PRVA SLOVENSKA LEKARNA V CLEVELANDU JOHN KOMIN, lastnik 6430 St. Clair Ave., vogal Addison Rd. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! MAKOVEC CANDY SHOPPE Slovenian Auditorium Building Where all good friends meet. Sandwiches and Hot Chocolate Served. HAPPY EASTER TO ALL! . FRANK KLEMENČIČ 1051 Addison Rd. HEnderson 7757 BARVAR in DEKORATOR želi vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča. si. clair WINDOW SHADE CO. 6532 St. Clair Ave. ENdicott 3154 TRGOVINA S STENSKIM PAPIRJEM Venetian Blinds in zastori narejeni po naročilu. Vesele velikonočne praznike! new york DRY CLEANING 6120 Glass Ave. ČISTILNICA OBLEK FRANK TEKAVEC, lastnik Prinesite svojo obleko k nam, da vam jo zlikamo in ščistimo za praznike. Vesele velikonočne praznike želim vsem skupaj. PETER MUKAVEC Izvrstno 6'/< pivo, vino, cigare in cigarete. Se priporočam in želim vsem rojakom vesele velikonočne praznike. 1231 E. 61st St. Vesele velikonočne praznike želiva vsem odjemalcem in prijateljem MARY'S CAFE MARY in FRANK BRANDULA, lastnika 1194 E. 71st St. Izvrstno pivo in vina. — Vsak petek ribja pečenka. LOVSKA POMLAD V SLOVENIJI (Nadaljevanje s 4 strani.) more imeti nobenega užitka. Sicer pa je to stvar okusa!" No, prava beseda je bila izrečena! Okus! In kljunač ni žival, ki bi bila brez dobrega okusa, najsi je živa ali pečena. Še več pa ima dobrega te ka. Neizmerne množine gli in črvov vam pospravi, pa bi še jedla. Nekdo, ki je imel udomačenega kljunača, mu je dajal zvrhano mero glist, pa je bilo vedno premalo tega blaga. Ko se je kljunač prav do sitega in še čez najedel živih glist ni čudno, da so mu gliste začele znstraj delati revolucijo. Prav poznalo se je živali, da jo dajo one živalce od znotraj. Moral je počeniti v kot ter klaverno pobešati glavo. Nato je široko odprl kljun ter zgornji del kljuna dvignil naravnost v zrak, spodnjega pa je imel globoko pobešenega. Čez nekaj časa pa je kljun nenadno zaprl ter se z novim tekom spravil na preostale gliste. Kadar je zemlja zamrznjena, da kljunač ne more kljunom v zemljo po gliste in črve, takrat se zbero pri vsaki mrhovini ter iz nje pobirajo tiste ličinke in črviče, ki so v gnijočem mesu. Če torej kljunač živi od tako mehke in izbrane piče, ni čudno, da je njegovo meso tako fino in sočno, da je že naš rajni Franc Erjavec moral zapisati: "Kljunač slovi za posebno slašcico, kar se pa pečenemu iz črev cedi, to je mnogim sladkos-nedežem izvrsten oblizek!" Torej, dober tek, milostna gospa ! * ZVITOREPKA IN NJENA DRUŽINA Lisica si z lovcem ni v bo-trinji, kakor si ni s kmetom in kmetico, katerima tako rekoč izpred nosa krade perjad. Še mnogo več škode, kakor v kurnici, pa naplavi lisica lovcu v lovišču."" Bred njo ni varen noben zajček, nobena mlada srnica, ne jereb v gozdu, ne jerebica na polju. Divja raca, če jo kje začofati, ji gre v slast, kakor dragoceni fazani ali divji petelin. Kadar pa ni ne enega, ne drugega, ji je dobra tudi drobna miška. Opazovalci pripovedujejo, da lisica sploh pospravi silne množine miši. Kadar je tako zvano mišje leto, takrat lisici ni treba stradati. Morda od tod izvira tisti lovski rek, ki veli: Mnogo miši, mnogo zajcev. Naravno, kadar mrgoli miši okoli nje, ji ni treba vedno oprezati za zajci. Čeprav lisico preganjajo vse vprek, je ne bodo zatrli. In izkušeni ljudje pravijo, da je prav, če je ne zatro docela, ker ima v naravi važno nalogo. Njen plen so navadno slabotne in bolehne živali, katere bi se plodile ter svoje bolezni in slabosti razširjale, ko bi ne bilo lisice. Tako pa ostane samo tisto, kar je zdravo in močno. Lisica opravlja torej v gozdu nekako policijško sanitetno službo. Tako je v božjem stvarstvu vse lepo izravnano. Lisico imamo radi samo zaradi njenega kožuha, seveda šele takrat, ko ga ji snamemo! Zato je glavni lov na lisico v pozni jeseni in pozimi, ko je njen kožuh največ vreden. Sredi januarja pa je konec njene lepote, ker se takrat začne pariti in pri tem kožušček škodo trpi. Po vsej pravici bi torej poglavje o licisi ne spadalo v poglavje o lovski pomladi. Pa vendar le spada! Čez 9 tednov po parjenju, ki traja ves februar, namreč lisica v kakšnem brlogu skoti 4 do 9 slepih mladičev. Takrat se za lisico začne veliki post, ker se spočetka sploh ne zgane od svojih mladih. Zato pa pozneje, ko so mladiči že nekoliko odrasli, toliko bolj ropa in kolje, da je kar strah in groza. Mladičem prinaša kar žive miške in zajčke, da jih tako nazorno poučuje, kako je treba moriti in klati. Sedaj se bliža čas, ko pojdejo lovci, j kjer imajo to navado, kopat lisičine ter s psom vleči iz brlogov vso lisičjo zalego s staro vred. Lovci, ki stikajo za lisičinami, lahko ob tem času lovske pomladi opazujejo, kako se mlade lisičke zunaj na solncu solnčijo in igrajo. Stara jih pa gleda in nadzoruje. Njena vzgoja je ostra. Na živi miški jim kaže, kako ji je treba vrat zaviti. Če je mlada nerodna, stara plen odda drugi, nerod-nico pa zgrabi ter jo po vseh pravilih naše nekdanje pedagogike, ki je pa sedaj tako zaničevana, oklofuta in celo ogri-ze. Drugič potem pa mora iti. Nekoč je lovec v globoki globeli zapazil mlado in staro lisico. Stara je mlado vodila na sprehod. Treba je bilo skočiti čez potoček. V vodo si lisica ne upa rada. Stara je najprej sama skočila čez in nazaj. To je nekajkrat ponovila. Potem pa je z gobčkom dregnila mlado, češ sedaj poskusi pa še ti! Nato je stara skočila čez vodo, mlada pa je ostala to stran vode. Lisica je skočila nazaj ter nekaj kra-tov ponovila svojo vajo, nakar je mlado1 še bolj odločno dregnila z gobčkom: "Ali boš ali ne, grdoba!" Nato je lisica vnovič skočila ter se na oni strani ozrla nazaj, ali ji mlada sledi. Toda mlada je malce zacvilila ter si ni upala. Stara je nato odločno odšla naprej ter se skrila za prvi grm, izza katerega je opazovala, kaj stori mlada. Toda mlada tudi sedaj ni upala čez vodo. To pa je bil ostari dovolj! Planila je izza grma na to stran vode ter mlado začela tako neusmiljeno lasati in daviti, da je lovec mislil, da jo bo kar požrla. Nato se je stara meni nič tebi nič obrnila in skočila čez vodo, nakar je skočila tudi mlada. Šlo je in šole je bilo konec. — Šiba novo mašo poje, so nam rekli včasih naši starši, ko so nam kar na životu- iztepali hlače, za kar smo jim še dandanes hvaležni. Škoda, da je sedaj ta naravna vzgojna metoda v šoli prepovedana. Če lovec mladičem odstreli mater, lačni mladiči začno glasno vekati. In takoj se od nekod vzame lisjak, ki prevzame očetovo skrb za sirote, čeprav se drugače lisjak za svojo družino nič ne meni in je v tem oziru docela podoben marsikateremu pijancu. Zgodilo se je že da so lovci ubili tudi tega lisjaka, ne da bi bili takoj pobrali še mladiče iz brloga. Ker so mladiči zopet lačni vpili v brlogu, je prišel lisjak, ki je mlade odpeljal v drugo jamo, kamor jih je skril in skrbel za nje. Če bi pa zanikam lovec ustrelil lisico ter jo za pol dne pustil pred brlogom, bi je ne Q] našel več, ker bi mladi mater požrli. Močno hvalijo lisičjo zvijačnost ter pravijo, da je z vsemi žavbami namazana. Zato ji pravijo zvitorepka. Drugi pa pravijo, da je vsa njena zvijačnost v tem, ker ima silno dober voh in sluh ter veliko mero plašnosti. Vidi pa slabo. Z nosom in ušesi zazna vsako1 nevarnost. Stari Diezel na podlagi svojih skušenj trdi, da lisica v resnici ni prav nič posebno brihtna, ker nobene živali ni tako lahko z gonjači pripraviti do strela kakor lisico. Kakor hitro lisica zasliši šum bližajočih se gonjačev, se takoj dvigne ter odide po svoji stari stečini. Prav gotovo poj-de natanko po tisti poti, katere je vajena, čeprav je tam na njo že kdo streljal. Če je lovec na lisičjem stojišču miren ter ima dober veter, da ga lisica ne zavoha, bo prav gotovo prišla mimo. Kajpada mora lovec stati kakor kip ter niti z mezincem ne sme ganiti. Kadar pa se lisica obrne na drugo stran, takrat brž puško k licu. Kdor bo drugače delal, mu bo lisica prijazno pomah-ljala z repkom in mu voščila: "Lahko noč!" . Kakor pa je lisica na zunaj lepa in z vsemi žavbami namazana, tako je na drugi strani strašno nesnažna. To je res navadna lena vlačuga, ki misli le na to, kaj bo žrla in kako bo spala. Še na misel pa ji ne pride, da bi svoje stanovanje imela v redu in snažno. Še mar ji ni, da bi si sama oskrbela stanovanje. Grdoba grda se kar naseli v jazbečevem stanovanju, ne da bi ga vprašala za dovoljenje. Jazbec pa je godrnjav samotar, ki pa je čist in snažen ter ljubi red kakor star profesor, čeprav nima gospodinje. Pa mu pride za gospodinjo lisica. Ker jazbec ne mara za družbo, nekaj časa godrnja, nato' pa se umakne v drug kot in stvar je za danes opravljena. Pa samo za danes. Jazbec, ki ne trpi v svoji hiši niti trohice nesnage in ima zunaj jame pravcati kloset za svoje potrebe, je takoj drugi dan ves iz sebe, ko vidi in voha, da lisica njegovo stanovanje porablja kar za stranišče. Ker tega ne more prestajati, se izseli ter svojo vilo prepusti vsiljivki. Tako pride lisica do svojega kvartir-ja. Sedaj le v času lovske pomladi ne bo težko najti lisičino, ker smrdi tam daleč na okoli. Zlasti bolh je v lisičinah cele magacine. Saj pravim, da je videz včasih docela drugačen, kakor pa gola resnica. Na to resnico življenja se spomnim vsakokrat, kadar vidim hudo elegantno damo, z vsemi žavbami namazano, ko se košati z lepim lisičjim kožuhom na plečih.—France Žar. FRANK GABRIEL 1383-85 E. 53d St. ENdicott 2058 GROCERIJA in MESNICA Želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike. V Priporoča se gospodinjam za nakup vsakovrstnih potrebščin za praznike, najboljšo moko, orehe, rozine, maslo, jajca in med. V zalogi tudi vsakovrstna suha in sveža mesenina. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN SE TOPLO PRIPOROČA ANTON ZELEZNIK SLOVENSKA MLEKARIJA 1368 E. 53d St. HEnderson 6653 Prav vesele velikonočne praznike želita vsem svojim prijateljem in odjemalcem in se toplo priporočata. FELIKS in MARIA DRENIK 5422 Hamilton Ave. 6'/< pivo, vino in prigrizek. EDNA DAIRY Vesele velikonočne praznike vam želi SLOVENSKA MLEKARNA JOSEPH KNAUS, lastnik 6302 Edna Ave. HEnderson 7983 Se toplo priporoča. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI D. LUSIN'S S0HI0 SERVICE STATION 6002 St. Clair Ave. vsem svojim odjemalcem in prijateljem. Se toplo priporoča, da ga obiščete kadar potrebujete gasolin ali olje za vaš avtomobil. FRANK GREBEIC Se toplo priporočamo za fino vino na drobno in debelo. Na razpolago imamo tudi lepo dvorano. Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike JERNEJ KNAUS BONDED WINERY 1052 E. 62d St. HEnderson 9309 1297 E. 55th St. GOSTILNA Vsakovrstno žganje, 6% pivo in vino. Se toplo priporočam ter želim vesele velikonočne praznike vsem skupaj. DELIKATESNA TRGOVINA FRANK IVANČIČ 15416 Saranac Rd. želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike. Najboljše blago in nizke cene. (LOVER DAIRY SLOVENSKA MLEKARIJA JOSEPH MEGLICH lastnik 1003 E. 64th St ENdicott 4228 Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem". JOSEPH STAMPFEL SLOVENSKA MODNA TRGOVINA ZA ŽENE DEKLETA IN MOŠKE Se toplo priporoča Želim vsem cenjenim odjemalcem vesele velikonočne praznike! 6108 St. Clair Ave. RALPH CEBRON SLOVENSKA MESNICA 95 4030 St. Clair Ave. Vsake vrste prekajeno suho meso, klobase, šunke kakor tudi najboljše sveže meso. VESELO ALELUJO VSEM ODJEMALCEM! ANTON SVETE Želim vsem odjemalcem in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Grocerija, candy, cigare, cigarete, sladoled IZVRSTNO PIVO Se priporočam za obilen poset. — Točna postrežba! B Imam fine doma posušene klobase. W Pripeljem tudi na dom, ako naročite. b P* 1184 E. 60th St. HEnderson 4813 10 Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi ANTON KOTNIK 7513 St. Clair Ave Slovenska točilnica legalnih najboljših likerjev najboljše pivo ter okusen prigrizek. Se toplo priporočam za obilen obisk JOSEPH F. DOLINAR TINNING and ROOFING gf 6925 St. Clair Ave. HEnderson 4736 W $ COMPLETE SHEET METAL WORKS Kadar rabite popravila pri furnezu, na strehah, žlebovih ali drugod, zglasite se pri nas. VESELO ALELUJO VSEM SKUPAJ! Ako želite dobro postrežbo, oglasite se pri PLESEC GAS STATION vogal Waterloo Rd. in E. 169th St. BATTERY SERVICE in MAZANJE AVTOMOBILOV 9i ^ Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem Qt in prijateljem. Vstajenje Peter Vencelj je utrujen slonel na ograji mosta, pod katerim je bobneče drla reka. Samotni mož je gledal že kaluž-nice, vrbove mačice pa so si dajale po soncu obsevati svoje srebrne kožuščke. Nobena sapica se ni ganila v zraku in nebo je bilo čisto modro. Vse je bilo mirno. Le reka in otrok človekov ne. Bila sta brez-pokojna in zato ju je vleklo skupaj. Mož je stal tu že nekaj minut in premišljal, ali bi ne bilo dobro, ko bi skočil notri. Tedaj pa se je dvignil njegov pogled in zdrknil čez travnike proti gozdu. Nato je zmajal z glavo: "Enkrat moram le domov — saj pride še prav ... in rabili bodo vendar denar . . ." Tako je odšel in reka za njim se je smehljala. Pa tudi nebo nad njim se je smejalo . . . prijazno, ne da bi se ro-galo. Ko je napravil kakšnih tisoč korakov in prišel v gozd, je spet obstal in se naslonil ob drevo. Tekanje ga je utrudilo. Že dve leti je' neprestano sedel. Že dve leti ni videl gozda, ni prosto dihal in ni mu bilo dano očutiti vonja cvetlic. Le ptice je včasih videl, ko so visoko v zračnem morju preletale dvorišče kaznilnice. Tedaj — to je bilo najhujše! — tedaj ga je prevzelo strašno domotožje; tedaj bi vpil, rohnel, prosil milosti, samo da bi užival prostost, le tja bi hotel, kamor so letele ptice . . . v gozd . . . domov. Dve leti! Dve celi leti sedeti v zaporu — mar ve kdo, kaj je to, če ni moral tega sam doživeti? Biti dve leti zaprt, je grozno, je smrtna muka. Najhujši dnevi so tedaj, ko pride božič ali Silvestrov dan ali velika noč in ko pridiga kurat, ko da si čloVek, pa vendar nisi,' In če ne vep več datuma, pa se domisliš, sedaj ima rojstni dan oče ali mati ali žena ali kateri od otrok. Vse to je hudo. Toda najhujša dneva sta onadva, ko prideš notri in ko odhajaš, ven. Peter Vencelj se je prijel za čelo. Gozdne vonjave so ga skoraj omamile. Prej je bil vsak dan v gozdu, do dne, ko je pobil paznika. Paznik! Ta mora imeti pač železno črepi-njo, ker sicer bi bil poginil kot miš. Toda prebolel je: še je ostal živ; sedaj pa tudi on sedi v ječi. Kaj je že rekel danes ravnatelj kaznilnice? "Peter Vencelj, vaš nekdanji paznik je bil podlež, ki je goljufal tako svojega gospodarja kot svoje ljudi. Toda, Vencelj, kdo sme dvigniti roko zoper svojega bližnjega. Življenje človeka je sveto. Sedaj, Vencelj, pa smo vam zadnje leto kazni izpregledali. Zaslužite si to milost. Postanite vrl mož in zdržite se žganja." Žganje! Nič več ni vedel kako diši žganje. Pozabil je, kot je pozabil, kakšen je gozd. Ko bi mu le ne bilo treba domov . . . Sicer je po tem tako hrepenel, sedaj pa, ko je moral domov, se je bal. Moral je zopet pred sodišče; pred sodišče svojih dragih. Tiho in vprašujoč ga bodo pogledovali: "Kaj si storil?" In vsa soseska bo sedela v sodnem zboru; stokrat bodo govorili o ebtožnici, pripovedovali o njegovem grehu, ga povečevali, govorili o njem od ust do ust, le branilca ne bo. Zakaj je bil tam doli tako v strahu? "Pomiloščen!" On pa se je zasmejal, da je odmevalo po gozdu. Če gre človek domov, je pač dobro, toda moral bi biti brez čuta za čast, sicer gre domov tako, kot bi šel v pekel. In vendar je moral domov. Moral je, da vidi, kako je vse. Niti enkrat v teh dveh letih mu niso pisali. Mogoče je bila njegova hišica prodana, njegovi pa so šli po svetu. In žena ga je pač tudi pozabila. Ne bi ji bilo težko. Ivanka! Kako ljubko dekle je bila in kako zal fant je bil nekdaj on. Takrat je služil pri konjenici in prihajal na dopust . . . potfem pa? . . . Žganje, presneto, žganje! Nič bi ne bilo čudnega, če bi si ne želela več pijanca, ki jo je te-pel. On pa je hrepenel po njej . . . težko, težko hrepenel po njej, in stara mrtva ljubezen je zopet zaživela v njem, vprav tako, kot takrat, ko sta bila oba še mlada. Najbolj pa je hrepenel po otroku, po mali Anici. Bila je njegov ljubljenec: nje ni nikdar tepel; ona se ga tudi ni bala. Zdaj bo že v sedmem letu in hodi v šolo. Kako ljubka mora biti ta mala poskočna stvarca, ko nosi šolsko torbo. Vesela bo, ona že . . . Saj njej ni nikdar nič žalega storil . . . nikoli. Vesela bo, da je ata spet doma. Ne pa seveda fant: njega je tudi zelo tepel. On bo torej deset let star. In tretji otrok mora biti tudi že na svetu. Ali je deček ali deklica? In kako so ga neki krstili? V svojih mislih je Peter Vencelj hitro prišel in nenadoma obstal pred svojo hišico. Bila je velika sobota, poznega popoldne. Aprilsko solnce je toplo zlatilo malo hišico ter poljubljalo na vrtu hijacinte in rumene narcise. Koča je stala samotno in tiho kot pomladni sen. Peter Vencelj pa se ni zganil. Krepko se je oprl ob svojo palico in dve solzi sta mu počasi privreli iz oči. Tukaj ... to je bil dom! Kakor tat se je priplazil bliže. Skozi vrtna vratica je stopil in pogledal skozi okno. Težak vzdih olajšanja se mu je izvil iz prsi. Njegovi dragi žive še tukaj. Notri je stalo pohištvo in neki fant, Konrad, se je igral z majhnim otrokom. To je bil pač novorojenček. Trenutek je mož tiho stal, nato pa šel v sobo. Zbral je vse sile, da bi se zdelo, da je miren. "Dober dan!" je rekel tiho in v skrbeh, ko je vstopil. "Ali je mati doma?" Deček je začudeno pogledal. "Ne, mama je v cerkvi. Velika noč je. Kaj pa hočete?" Deček ga ni več poznal. Dve leti je dolg čas in Peter Vencelj je prej nosil lepo brado in dolge, kodraste lase. "Kaj pa bi radi?" je ponovil deček, ker je mož, ves zbegan in pobledelega obraza stal kot kip. "Jaz . . . hotel sem le . . . le povprašati, kako se imate?" Konrad je bil silno začuden. "Kako se imamo! Dobro nam je!" (Dalje .na 7. strani) VESELO ALELUJO VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM ŽELITA JOHN In STEFI PAULICH 5238 St. Clair Ave. FINO 6% PIVO, ŽGANJE, VINA IN IZBORNA KUHINJA Se toplo priporočamo za poset naših lepih prostorov. 9! ^ 9 & 91 M 9 M 9 M 9 M 9 A 9 M M 9 & 9 £ 95 & 91 M 9 M 9 & NAJFINEJŠE PIVO, VINO IN ŽGANJE Želimo vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem. KAROLINA MODIC 6201 St. Clair Ave. MARN DRY (LEANING 6518 St. Clair Ave. ENdicott 2940 PRESSING REPAIRING REMODELING Prinesite svojo obleko k nam, da vam jo zlikamo in ščistimo za praznike. Vesele velikonočne praznike želim vsem skupaj. b b r b r b r b w b r b r b r b r b r b r b r b p* b r b ^ Na sliki vidite notranjost lepe Pauličeve gostilne in restavracije na 5238 St. Clair Ave. Za baro so po vrsti: Rudy Paulich, sin družine Paulich; Mr. John Paulich in njegova soproga|J* j|$Stefania Paulich, gospodarja prostorov, in Miss Stefania Paulich, hčerka. Paulichevj B 9 prijazno vabijo na poset, kadar ste žejni in 1 ačni. gf b SVETE'S FLOWER SHOPPE MISS FRANCES SVETE, lastnica 6120 St. Clair Ave. HEnderson 4814 Vence, šopke in cvetlice za vsako priliko. Naročila se hitro in točno izvršijo. — Fino delo. Cene nižje kot kdaj poprej. Se priporočamo. Vesele velikonočne praznike vsem cenjenim rojakom. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, gir, smetano in sirovo maslo. Se toplo priporočamo. NICK SPELICH 6210 White Ave. HEnderson 2116 SLOVENSKA MLEKARNA b r !fi r -b r b r b r b r b r b r b gr b r b r b r b sr b r b r b r b DOMAČA KUHINJA Fino kosilo in večerja vsak dan. Jako zmerne cene. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM 2ELIJO SLOVENSKI ČEVLJARJI IN SE TOPLO PRIPOROČAJO: JOS. SRBEČ, 6026 St. Clair Ave. FR. URANKAR, 7226 SI. Clair Ave. FR. LONČAR, 6639 St. Clair Ave. mm KOZAH, 6530 St. Clair Ave. JOS. SERCEL, 6214 St. Clair Ave. JOHN TUSHAR, 1102 E. 63d St. ZAKRAJŠEK FUNERAL HOME Inc. 6016 St. Clair Ave. ENdicott 3113 Invalidni voz na razpolago noč in dan. želim vesele velikonočne praznike vsem rojakom. JOHN LUPSINA 10201 Prince Ave. Michigan 0746 GROCERIJA in MESNICA Priporočamo se za nakup raznega svežega in doma posušenega mesa, klobas, plečet, želodcev ter fine, sveže grocerije po zmerni ceni. Vsem skupaj želimo vesele velikonočne praznike. i i GRDINA'S SHOPPE POPOLNA OPREMA ZA NEVESTE BEAUTY PARLOR WHe/V GOOD f£LLOW C3ST TO AETHER?- FRANK MIHEIČ NIGHT CLUB GOSTILNA 7202 St. Clair Ave. ENdicott 9359 Pri nas dobite prvovrstno 6% pivo in dobro vino, žganje in okusen prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupaj! Vesele velikonočne praznike vsem skupaj Največja izbera oblek za birmo in prvo sv. obhajilo; krasni pajčolani v veliki izberi. Vsa zaloga spodnje obleke, nogavic in klobukov. 3111 St. Clair Ave. HEnderson 6800 VSTAJENJE (Nadaljevanje s 6. strani) "Toda . . . toda brez očeta ste vendar?" Fant je mračno pogledal na tla. "Ne rabimo očeta!" "Ali ne bi rad videl, da se vrne?" Mali je krepko odkimal z glavo. "Tako se imamo bolje. Vsaj ne bo zapil vsega, kar mati zasluži, in tepel nas ne bo. Mnogo boljše je, odkar ga ni." Tuji mož se je trdno prijel za omaro in strmel v dečka. Končno pa je privrelo iz njega: "Toda tvoja sestra Ančka, bo pa vesela očeta. Kje pa je ona?" Tedaj je mali otrok zajokal. "Bodi tiho, Anica, bodi tiho. Kaj ne, tudi ti se ne veseliš očeta? Saj ti ga sploh ne poznaš." Peter Vencelj je izbuljil oči. "Ta otrok vendar ni Anica? Mora biti pa že večja!" "Da, ona druga! Toda 'je umrla. Tedaj je ravno prišel na svet drugi otrok, in takrat ga je mama dala krstiti tudi za Anico." "Umrla da je! Anica da je umrla? Ljuba, preljuba Anica pa umrla. O moj Bog, ljubi moj Bog!" In postavni mož je začel naglo jokati. Otrok je spet zajokal in deček je osuplo gledal ihtečega moža. Spomnil se je nečesa, kar mu je mrtvilo srce. "Vi . . . saj si vendar oče . . . Bojim se vas .... na pomoč! Mati! Na pomoč!" "Konrad, bodi tiho! Ne vpij vendar Konrad na pomoč. Nič vam nočem! Saj spet odhajam! Glej imam že kljuko v reki. Nehaj vendar vpiti. Hotel sem vas le videti enkrat." Deček je nehal vpiti, toda se je plašno ihteč stisnil s svojo sestrico k steni. "Konrad, zakaj . . . zakaj pa je mala Ana"umrla?"' "Zaradi difterije. Ravno 14 dni potem ko ste ... ko je oče odšel. In potem se je čez štiri tedne rodil drug otrok. In temu je spet ime Ana." "Ali ste imeli vedno dosti jesti, Konrad?" "O da' to že. Boljše nam je kot prej." Deček ni niti malo popustil od bridke resnice. "Ali nočeš, Konrad, da ostanem tukaj ?" Ta pa je pogledal plaho vanj in odkimal z glavo. "Bojim se!" "In . . . kaj pravi mati?" "Ne vem . . . nikoli ni za ta del nič rekla. Dobro ji je tako." "Potem pa spet grem . . . Shrani ta mošnjiček . . . zapri ga v omaro ... . je denar notri . . . daj ga mami, da vam kaj kupi ... in reci ji, da jo pozdravljam. — Ančka, daj mi roko." S strahom je položil otrok ročico v možakovo desnico. On pa se je nežno sklonil k otroku, ga poljubil na oči ter šel iz sobe. Zunaj -sredi gozdne poti je stal nepremično in tiho. Pregnali in spodili so ga od doma, preklela so ga usta lastnega otroka! In niti ugovarjati ni mogel, zakaj otrok je imel prav. Kam sedaj, kam. O da bi bil vsaj v kaznilnici, v ozki zamreženi celici. Bilo bi boljše kot tu v prostem domačem go-izdu. Globoko spodaj je reka vabljivo pela svoj p pesem. In že je prisluhnil tja doli s skrivnostno se žarečimi očmi. Tedaj pa je vendar prišlo do njegovih ušes lepše petje, zaslišali so se glasovi ljudi iz doline. Topo se je siromak zgrudil na kamen ob cesti. Tam doli so bili veseli, odrešeni ljudje; zanj pa ni prišla zmaga; stal je sredi noči in smrti. Družina Kristova doli pa je pela dalje in osamelemu je bilo ma- lo lažje. Noč mu je odprla pot; napravil si je načrt za prihodnost. 0'dšel bo v mesto, delal bo in kar bo zaslužil, pošlje svojim dragim. Potem jim ne bo treba več gladovati in, se ga tudi ne več bati. Kaj pa naj bi tudi sicer? Anica, njegova ljubljenka, edino bitje na zemlji, kateremu ni storil nič ža-lega, je mrtva. Umrla je 14 dni potem, ko je on odšel. In tedaj si je podprl z obema rokama glavo in obudil za svojega otroka pozen spomin in molitev! Nihče ga ne bo motil; žena je doli v cerkvi, pebožnosti pa še ne bo kmalu konec. On pa si le za treno-tek odpočije. Utrujen je. Konrad mu ni ponudil stola. Samo malo naj se odpočije! Potem gre!" "Peter! Peter!" Tedajci stopi predenj njegova žena. On pa skoči kvišku in strmi vanjo. "Peter, kje si se vzel? — Saj tvoj čas še ni minil. — Ali si — ali si ušel ?" "Pomilošcen sem — kralj me je — imam listino v žepu." "Pomiloščen! Peter!" In plane k njemu, da bi ga objela. Toda on se ne gane. "Jaz spet.odhajam, Ivanka." "Ti greš? — Kam' — kam greš?" "Ne vem. Bojite se me vendar. Niste hoteli, da spet pridem domov! Konrad pravi _>> "Konrad — ali si bil doma?" "Da, in sedaj grem proč — kar bom prihranil, vam pošljem! Konrad pravi, da se imate boljše, če me ni." "Ne, Peter, ne greš. Niti za cn dan. Naš si. Tu ostaneš, Peter. Ni res, da nam je bolje, če tebe ni; ni res." Strastno se ga oklene. "Ali se ne bojiš, Ivanka?" "In tudi če bi me še tepel — moraš ostati tukaj." "Ivanka, žganja« ne pijem več. In tepel ne bom nikogar. Mene je Bog udaril." Drži ga objetega in ga gleda; pripoveduje mu; pa nič žalostnega, nič obtožujočega— ne, le o prihodnjosti in kako bo lahko vse dobro. In bla-gruje usodo, da ji je neka žena v cerkvi pošepnila, da je videla prihajati Petra domOv, tako, da ga lahko še sreča. Ne bi prenesla, če bi odšel. Spodaj v dolini pa pojejo ljudje: Zahvaljen Gospod Bog. Jutri je velika noč. — Paul Keller. --o--- Učiteljica: "Zdaj mi pa povejte, otroci, kako je vašemu očetu ime." Mihec: "Našemu očetu je ime ata." Spomini na pot v Abesinijo Zapiski kmečkega fanta I Prvič smo zaslutili svojo udeležbo v abesinski vojni že na zimskih manevrih oktobra meseca v neki vasici pod Etno, na otoku Siciliji. Hladen večer je bil in mrak je legel na vas. Brez slutnje smo se pogovarjali o naši dobri večerji. Ob naši običajni uri ob devetih smo se spravili k počitku položili svoje trudne glave na slamo in hitro pospali. Naenkrat začu-jemo budnico za alarm. Naglo vstanemo in se prepašemo z vojaško opremo. Bali smo se že, da bo treba zdaj sredi noči gaziti mrzli etniški s.neg. Nad nami pa so vpili vsi naši častniki in podčastniki: Urno! Urno! — Ker odpotujemo takoj v Mesino . . . Seveda smo se tisti hip vsi vprašali, zakaj neki moramo zdaj v Mesino, ko bi morali ostati tu na vajah še sedem dni. Medtem smo naglo tovorih topove na trpežne mule in nato odkorakali proti najbližji postaji. Tam smo v najkrajšem času spravili vse na vlak in se odpeljali k regimentu v Mesino. Kdor je bil v Mesini potrjen za abesinsko vojsko, je moral res imeti vse zobe in biti tudi drugače popolnoma zdrav. Pri opremi so bili prvo visoki čevlji, ki sežejo prav do debelega mesa. Ti čevlji so potrebni zaradi peska, ki pokriva tla mnogih abesinskih pokrajin zelo na debelo, pa tudi za to, da branijo nogo strupenih ros in raznovrstnih kač, da pik ne more tako hitro do kože. Hlače so bile zuava (pumparce) in pozneje smo jih odrezali zaradi prehude vročine. Bluza je bila tenka in lahka. Vsa uniforma je bila modrorjava. Klobuke pa smo dobili kavčukaste, čeprav so za vojno bolj v navadi kovinske čelada. Za Abesinijo so bili klobuki od kavčuka bolj koristni, saj je tam več vojakov popadalo zaradi vročine ko od, abesinskih krogel. Zoper pesek, ki ga vetrovi nosijo, v oči, smo dobili vsi očale. Do pristanišča so nas spremljale vojaške godbe. Spet smo morali ukrcati živali in topove, nato smo se uredili na par-niku tudi mi. Imeli smo vsega 400 mul, 40 topov in 1800 mož. Ko je bil parnik pripravljen za odhod, smo šli vsi na palubo in na streho, da smo videli množico ljudi, kako so se navduševali za nas, nam mahali z robci in se poslavljali od ladje. Parnik Conte Biancamano 'Daltf na R Rt,ranl> Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi FRANK LAVRIC 15601 Holmes Ave. SLOVENSKA SLAŠČIČARNA GASOLINSKA POSTAJA — MOBILGAS in MOBILOIL lastnik vogal E. 152d St. in Waterloo Rd. Namažemo vam avtomobil po najnižjih cenah. Postrežba hitra in točna. Veselo Alelujo vsem odjemalcem in prijateljem. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem želi FRANK KEPIC SLOVENSKA GROCERIJA in MESNICA 14301 Sylvia Ave. Izvrstne domače šunke, prvovrstno sveže meso, ter vsa grocerija. MRS. FRANCES KRAŠOVIC SLAŠČIČARNA 6206 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi FRANK KRAMER SLOVENSKI GROCERIST in MESAR 15454 Calcutta Ave. Najboljše šunke, prekajeno in sveže meso ter grocerija po najnižjih cenah. Vsem gostom in prijateljem želita veselo Alelujo ALBIN in MILKA FILIPIČ SLOVENSKA RESTAVRACIJA in GOSTILNA 513 E. 152d St. Najboljši likerji, pivo in vino ter izborila domača kuhinja. OBLEKE Dobite pri nas, narejene po vaši meri. Čisto volneno blago. CHARLES ROGEL 6526 St. Clair Ave. KROJAČNICA in ČISTILNICA OBLEK Želim vesele velikonočne praznike vsem skupaj! JOHN CIMPERMAN in SIN GOSTILNA 1259 Marquette Ave. Vse vrste pijača in dober prigrizek. Se toplo priporočamo za obilen obisk. Želimo vsem skupaj vesele velikonočne praznike. Vesele velikonočne praznike želi vsem odjemalcem in prijateljem ter se toplo priporoča ANION OGRINC SLOVENSKA MESNICA 6414 St. Clair Ave. Cigare, cigarete, mehke pijače in sladoled. — Košarce in candy. Se toplo priporočam in želim vsem skupaj vesele VELIKONOČNE PRAZNIKE ENdicott 3716 GEORGE KOVAČIČ 6312 St. Clair Ave. (v Hrvatskem narodnem domu) JUGOSLOVANSKA BIIIVNICA želi vesele velikonočne praznike vsem prijateljem, znancem in obiskovalcem. Vesele velikonočne praznike želimo vsem, cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem. Pri nas boste vedno pošteno postrežem s svežim in doma sušenim najboljše vrste mesom. — Se priporočamo, da se o tem sami prepričate. Mi vam tudi na dom pripeljemo. JOSEPH TREBEČ CUT-RATE MEAT MARKET 1423 E. 55th St. HEnderson 1559 SPOMINI NA POT V ABES I NI JO MANHATTAN (AFE Lc-jis in Alicc Trattar, lastnika 10700 Reno Ave. Michigan 6778 6% izvrstno pivo, vina in ' prigrizek. Oh sobotah pa igra izvrstna godba. Vesele velikonočne praznike želima vsem in se toplo priporočava. Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi cvetlice v • posodah, po nizki ceni. JIMMIE SUPNIK JR. 6620 St. Clair HEnderson 8824 PODRUŽNICA: 783 E. 185th St. KEnmore 6262 Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam. SPEH GROCERIJA 1100 E. 63d St. Pazite na cene, ki vam jih nudimo vsak petek in soboto. Se toplo priporočamo in želimo vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi slovenska trgovina s pohištvom OBLAK FURNITURE (0. 6612-14 St. Clair Ave. HEnderson 2978 Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočamo pri nakupu pohištva in hišnih potrebščin. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! (Nadaljevanje iz sedme strani) (Grof Belaroka) je pretresljivo zatulil in se pričel premikati od obrežja na odprto morje. Z vseh ladij v pristanišču so gledalci vzklikali živijo (Ev-viva!) in mahali z robci, muzi-ka je igrala poslovilno pesem. Parniki so hkrati zatulili pozdrav, tako tudi ladja Conte Biancamano — in tudi avtomatične živali v stolpu mesin-ske cerkve so se oglašale. Petelin je zapel, a poslednji je od nas vzel slovo sam lev. Da lje na morju pa so utihnile godbe in vsi pozdravi avtomatičnih predmetov. Naša ladja se j-e vedno hitreje pomikala proti Afriki in proti jugozho-du. Po dolgih dveh dneh smo dospeli v Sueški kanal. Pristali smo v Suezu in počakali tam 12 ur. dokler nas niso francoske oblasti pregledale in preštele. * G'b odhodu iz Sueškega kanala so nam spet priredili glasno spremstvo muzike in sirene. Po dolgi štirinajstdnevni vožnji smo dospeli v Somalijo in se zasidrali. V pristanišču Mogadišja sem videl veliko zamorcev a na koncu in med njimi so bili tudi vojaki, ki so nas že pričakovali. Izkrcali smo se samo vojaki. Nato so nas od-veli k večerji. Že ta. večer sem okusi raznovrstno sadje, ki mi je zelo ugajalo. Posebno so mi bile všeč banane in pa tekočina kokosovih orehov. * . V Somaliji smo ostali precej časa, ker smo čakali na napoved vojne. To se je zgodilo res že 2 oktobra in že tisti večer smo odkorakali na eritrej-sko fronto. Dospevši na določeno mesto, smo že videli, kako letelfe obstreljujejo in bombardirajo velike skupine Abesincev. Ko so letala prenahala, je pridrla pehota in v naskoku zavzemala abesinske postojanke. Tudi gorski polk se je nalahko pomikal za pešci. Toda že tu in v celi vojni se je zelo malo uporabljala artilerija. Abesinska vojska ni držala vojne črte. Navajeni so se vojskovati v skupinah, kakor čreda. Oboroženi so pa bili z najbolj modernim orožjem, iz Bolgarije in z angleškim, posebno za častnike. Napadeni Abesinci so se pokazali kot neverjetno pogumni vojaki. Vsi smo se jim čudili, ko smo jih videli, kako drzno stojijo nasproti kosečim strojnicam. Streljajo vedno stoje. Vprašal sem se, kaj daje Abe-sincem tak pogum. Kmalu sem zvedel, da je vzrok vera. Prepričani so, da po vsaki smrti še enkrat oživijo, in to jih vzdrži. Ce so trčili ob sovražne pešce, se niso skrili v svoje jarke. Ob vsakem italijanskem napadu na njihove postojanke so skočili Abesinci iz jarkov in stoje streljali. Od tega so pretrpeli največje izgube. Proti tankom pa so se na enak način borili z ročnimi bombami, misleč da tank lahko razrušijo. Ženske in moški se po zunanjosti skoraj ne razlikujejo. Oblečeni so enako, samo z belim prepasom ob ledjih. Drugače so goli. Ženske imajo nekakšen kos krila. Lasje so kratki in kodrasti. Ljudje so visoki in vitki, moški zelo lepega života. Ženske so lepe, elegantne postave, visoke, imajo lepe rdeče ustnice in bele zobe. Deklice zgodaj dozorijo — pri petnajstih letih se poročijo. Nobena ne čaka čez 20 let. Moški so zelo zvesti svojim ženam. Vedno hodita skupaj. Kadar gre mož na semenj, pelje s seboj ženo in otroke. Svoj tovor in družino posadi na kamelo. Tako mahajo dva in več dni skozi puščavo do namenjenega kraja ali trga. Abesinske vasi so vse bolj na gričih, med gostimi palmami. Koče so okrogle, zgrajene iz sirkovih palic ter ometane zunaj z odpadki od kamel. Zelo revno stanovanje imajo v njih. Živijo se največ s sadjem in sirom. Imajo dosti ovac in bivolskih krav. Kamele rabijo za oranje in za potovanje po puščavi. Mesta imajo pq nekoliko zidanih hiš z ravno streho. Pokrajina, je od morja proti zahodu peščena in ravna. V notranjosti je svet valovit, obra-ščen s palmami in raznim sadnim drevjem (dateljni, rožiči itd.). Divjačine ni dosti, razen hijen, opic in raznih kač. Slikovitost pokrajine je nekod čudovita, posebno zaradi gričev. Po dolinah pa se vidi krasno sadje, posebno so lepi grozdi banan. V enem grozdu je včasi nad 200 kosov. Banan je dosti. Manj je ko- V JUGOSLAVIJO SAMO 7 DNI če potujete na eksnresnih parnikih: BREMEN • EUROPA Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven za jamči udobno potovanje do LJubljane Ali potujte 8 priljubljenimi ekspres. parniki: COLUMBUS HANSA • DEUTSCHLAND HAMBURG • NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljene* in obiskovalce. Zn pojasnila vpraSajte lokalnega agenta ali 1430 Euclid Avenue Cleveland, Ohio HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD i 448 E. 158th St. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi maVflower DairV Jfnmk Hare m B'mtixn lastniki Tel. KEnmore 1272 r rkosovih palm. Ljudstvo pa ni podiralo svojih dreves. Kokosove orehe obirajo s pomočjo opic. Te so privezane z verižico na zadnjih nogah in so na vajene splezati na drevo. Na drevesu se obesi z zadnjimi nogami in suče sadež toliko časa. dokler ne pade. Pod drevesom pa stojita dva moža z dobro napeto odejo in lovita vanjo orehe. Doživljaji med vojno so bili različni. Včasi sem bil zelo dobre volje. Posebno če sem ves popoldan preležal pod palmami, sem si mislil, kako lepo je vojaško življenje, ker sem imel okrog sebe polno banan in dateljnov. A vse to mi ni ustrezalo, ker sem videl na visokih palmah kokosov oreh in me je vedno mikalo, kako bi mogel do njega. Poskusil sem plezati, a mi ni uspelo, ker ima drevo močne trne. Bilo je prepovedano sekati drevo, a nič za to. Šel sem skrivaj po sekiro, in podrl drevo na tla. Otrgal sem vse, kar je bilo sadežev in se umaknil na drugo stran, kjer sem bil varen pred častnikom. Vzel sem bajonet in napravil z njim luknjo v kokosov oreh, da sem lahko pil mleko. Tako sem užival sladko tekočino najboljšega abesinskega sadu. En liter tega mleka je dovolj za cel dan vsakemu junaku. Prišel je večer, ko sem stal še vedno v palmovem gozdiču. Začul sem trombo, ki je dajala znak za večerjo. A meni ni bilo več mar za vojaško večerjo. Do teme se nisem vrnil v taborišče. Ko sem prišel v taborišče, so me vsi vprašali, kje sem bil, da nisem prišel večerjat. Rekal sem jim, da me je bolela glava in da mi ni za jed. Takoj so razumeli, kakšen je bil pravi vzrok. Dobro so me poznali. Priporočil sem jim, naj se še oni preskrbijo z orehi, pa so me vpraševali, kako naj pridejo do sadu, ki visi tako visoko, če ne posečejo drevo. Začudil sem"se na vso moč: Kaj! Poseči drevo! Ali ne veste, da je strogo prepovedano? — In res so odslej vsi mislili, da jaz splezam na drevo: Kdor ne zna, naj se v Abesinijo ne poda! Pod močnimi sončnimi žarki smo korakali po neznanih abesinskih deželah, čez gorovje in skalovje in čez velike puščave, kjer ni bilo nobenega PQtcka ne studenca. Vsak mož je prejemal po dva litra vode na dan. Nikjer ni bilo vode, da bi si človek osvežil utrujeno telo. Z dvema litroma vode, ki sem jih dobival, sam nisem vedel, kaj početi. Ali bi si z njo opral šalo ali bi jo spil. Vedno sem mislil na kokos, kdaj pridem do njega, da si potolažim žejo. S tem upanjem sem vedno veselo mahal za tovariši. Kadar smo dohiteli našo pehoto, smo morali najprej razpeljati telefonske žice, da so polki imeli zveze. Nato smo si uredili šotore. Za vsake štiri vojake en šotor, tako da nam ponoči ni bilo mraz. Noči so zelo mrzle. Ves abesinski teroi-ij je zelo čuden. Po dnevi je bila vročina nad 48 stopinj. Ponoči pa povzročajo mraz velike rose, ki padejo na zemljo. Ce ne bi bilo teh ros, bi vse rastlinstvo usahnilo, saj dežuje tu samo po enkrat na leto. Na mnogih krajih, kjer so bile velike bitke, je bilo treba pobrat naprej naše bele ranjence. Te so odpeljali v bolnico. Potem so spravili in pokopali najprej naše bele in črne mrtvece ter jih pokopali. Ko so svoje spravili, so šele prišli na vrsto žrtve srčnih Abe-sincev. Zvlekli so jih na kupe, polili z neko tekočino in jih zažgah. V dveh urah je bil iz vsega samo še pepel. Skopali so jame in pepel za-grebli. Na vsak tak kraj so postavili znamenje da so vedeli, kje je pepel žrtev abesinske vojne. Vsem prijateljem in' znancem želi veselo Alelujo (OLLINWOOD DRY CLEANING FRANK KOVACH, lastnik 15210 Saranac Rd. Kemično čiščenje oblek, zaves itd. po najnižjih cenah. Delo garantirano. PRIJAZNO POSTREŽBO NUDI GR0VEW00D TAVERN M. VRANEŽA, lastnik v najfinejših likerjih, finih vinih in najboljšemu pivu. Izborna domača kuhinja. Vedno vesela družba in najboljša postrežba. 17105 Grovewood Ave. J. C. MUCHITZ BONDED WINERY (preje John Možina) 1081 Addison Rd. HEnderson 0782 Se zahvaljujem za naklonjenost in se priporočam še za naprej za fina vina, na drobno ali na debelo. Veselo Alelujo vsem skupaj! Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi ANTON BARAGA PRODAJALEC VINA NA DEBELO IN DROBNO' 15322 Waterloo Rd. če želite svojim prijateljem postreči z najboljšo in pristno kapljico, oglasite se pri nas, kjer boste v ceni in blagu najboljše postreženi. Vesele velikonočne praznike vam želita ANTON in JULIA MAROLT GOSTILNA 1128 E. 71st St. Pristni legalni likerji, dobra vina, 6% pivo in prigrizek. Vsak petek pri nas ribja pečenka. Se toplo priporočamo. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem želi (Eolltmittflii lakrrg J. ZALLAR, lastnik 16006 Waterloo Rd. Najboljše in okusno pecivo, vedno sveži kruh. Točna postrežba in nizke cene. čE HOČETE IMETI ... Fine domače potice, vsevrstno dobro in sveže pecivo, kupite pri "" GROVEWOOD BAKERY MARY HABJAN, lastnica 17203 Grovewood Ave. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem.