Najvnčji »lorouki dnemik v Združenih državah V«fc ra Tse leto • • • $6.00 Za pol leta » • • • • $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea S—1242 Entered as Second Glasi Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 3. — Stev. 3. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 5, 1937—TOREK, 5. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. PRI GENERAL MOTORS PRETI SPLOSNA STAVKA Rayburn—voditelj demokratov v zbornici ČE SE GENERAL MOTORS NOČE UDELEŽITI KOLEKTIV. POGAJANJ, BO ODGOVORNA ZA POSLEDICE Unija zagrozila s stavko v 69 tovarnah avtomobilske družbe. — Družba mora vstreči osmim linijskim zahtevam.—Unijski zastopniki iz 13 mest na zborovanju v Flintu. — Med zahtevami je tudi petdnevni delovni teden in 30 ur dela na teden. FLINT, Mich., 4. januarja — Delavski voditelji so sestavili ultimatum na General Motors Corporation in ji poslali svarilo, da se mora ž njimi pogajati o osmih unijskih zahtevah, ali pa bo razglašena splošna stavka v 69 tovarnah avtomobilske družbe, ki zaposluje 275,000 delavcev. NITI 0DVAJALCA NITI OTROKA ŠE NISO DOBILI Oče odpeljanega otroka je prejel sporočilo: — "Vse je dobro. ' — Detektivi so imeli tajno konferenco. TACOMA, Wash., 4. jati. — Zvezni detektivi in državni policisti so naglo hiteli s tajno Ako se General Motors Corporation ne mara j konference v Sheltou, 50 milj jugozai>diio, ko je prejel oče 10 lot starega odvedenega Chas. Mattsona kratko sporočilo: — "Vse je dobro." Na konferenci je bil paznik neke lesne trgovine v Slielto-nu G. R. Grirbbe, katerega je naglo pripeljal v Tacoma še lit* Gerald E. Brvne. ko 11111 .je povedal, da se je na dvorišč* pripeljal nek mož, ki mu je pre-t'1, držeč roke v žepih, kot bi držal revolverje, in mu rekel: "Osebno povej dr. Mattsonu, da je vse dobro." I Grubbe je rekel, da je bila taka tema, da moža ni mogel vi-ueti v obraz, toda zdelo se mu je, da je star okoli 40 let, srednje velikosti in da tehta okoli loO funtov. Grubbe je vide!, da je bil še nekdo drugi z mo-y.pin v avtomobilu, da ga pa ni :uo"rcl razločiti. pogajati z nami, tedaj bo splošna stavka," je rekel predsednik United Automobile Workers of America, Homer Martin, po konfererici unijskih zastopnikov iz I 3 mest. Osem zahtev je vključenih v resoluciji, ki je bila sestavljena na konferenci in je bila takoj odposlana General Motors družbi. Ze prejšnji teden je podpredsednik General Motors Corporation S. Knudsen naznanil, da bo v soboto odslovi jenih 135,000 delavcev, ker vsled stavke v tovarnah, ki izdeluje razne dele za avtomobile, družba ne more dobiti potrebnih delov. Sedaj stavka v I 0 tovarnah General Motors družbe 37.000 delavcev. Zahteve, ki bodo predložene predsedniku General Motors Alfredu P. Sloaneu in podpredsedniku Knudsenu, so: 1. Konferenca med glavnimi uradniki General Motors Corporation in zastopniki unije, da razpravljajo o naslednjih točkah: 2. Odprava vsakega dela od kosa. 3. 30 \ir dela na teden, šest ur na dan in nadurno delo plačano za čas in pol. 4. Najnižja plačilna lestvica. 5. Zopetna zaposlitev vseh delavcev, ki so bili odslovljeni zaradi unijskega delovanja. 6. Starostni sistem, ki se naslanja na dolgost zaposlenosti. 7. Priznanje International Union. United Automobile Workers of America kot edine pogajal-ne oblasti med General Motors in uslužbenci. 8. Ves potek dela pri družbi mora biti določen na skupni konferenci med zastopniki družbe in zastopniki unije avto-mobilskih delavcev. Na konferenci se je sestalo 300 unijskih voditeljev. S predsednikom unije avtomobilskih delavcev je bil tudi član odbora za industrijsko organizacijo John Brophy. Ko je bila sprejeta resolucija, je bi: postavljen odbor, ki ima pravico razglasiti splošno stavko v vseh tovarnah General Motors Corporation, ako se mu zdi potrebno. Odbor ima popolno oblast, da vodi vse delovanje glede pogajanj na splošni narodni podlagi. "Kolektivna pogajanja," je 'rekel Martin, "so narodno vprašanje, ki mora biti rešeno na narodni podlagi. Ako General Motors Corporation odkloni sporazum po kolektivnih pogajanjih, tedaj bo sama odgovorna za posledice. Brophy je avtomobilskim delavcem obljubil popolno moralno podporo odbora za industrijsko organizacijo. Medtem pa so stavkarii v dveh tovarnah Fisher Body imeli miren ^ je General Motors Corpo- ration opustila svoj namen, da bi s solznimi bombami pregnala stavkarje iz tovarn. šerif Thomas W. Wolcott ni hotel izgnati delav- MEHIKA NE BO POŠILJALA AMER. LETAL Mehiška vlada ne bo pošiljala na Špansko aero-planov, ki so dospeli iz Združenih držav. — Ameriška vlada ni nameravala protestirati. WASHINGTON, D. C1., 4. januarja. — Mehiška vlada je dala Združenim državam uradno zagotovilo, da v Združenih državah kupljeni aeroplani ne bodo poslani na Špansko. T.; zagotovilo je vročil mehiški vnanji minister ameriškem:i poslaniku v mehiškem glavnem mestu in se gla>i: "Mehiška vlada je dobavljala španski »vojni materijnl lastnega izdelka, kar pa se tiče vojnega materjala tujega izvora, se nepreklicno drži svojega stališča, da noče služiti kot posredovalka, «ako vlada dotične države ne da svojega posebnega dovoljenja." Vladni krogi »v AVashingtonu so zelo zadovoljni, da je sosedna vlada pripravljena podpirati nevtralno poltiko Združenih držav. Ako se mehiška vlada ne bi prostovoljno postavila j na to stališče, tedaj Združene KOMUNIZEM SE JE UTRDIL NA KITAJSKEM Kitajska rdeča armada šteje 100,000 mož. — Cankajšek je baje v sporazumu ž njo. — Mnogo provinc pod komunističnim vplivom. NANKING, Kitajska, 4. jan. -- Fo dramatičnih dogodkih v severni Kitajski in po konča-Zii Čangbsueliangovi vstaji so V NOVO GUFFEYEV0 PREDLOGO BO VKLJUČENA TUDI DOLOČBA GLEDE KOLEKTIVNIH POGAJANJ WASHINGTON, D. C., 4. januarja. — Demo-kratski člani poslanske zbornice so izvolili danes Sama Rayburna iz Texasa za svojega voditelja. — Rayburn je dobil I 88 glasov, njegov protikandidat John O'Connor iz New Yorka pa samo 127 glasov. Grubbe ni mogel videti šte-»diž*ve ne bi mogle preprečili pošiljanja ameriškega vojnega materjala na Špansko. •vilke na avtomobilu, ko se je mož zopet odpeljal, vendar pa je državna policija po radio o-pozorila vse stražnike, da pazijo na sumljivi avtomobil. Takoj po odvedbi so detektivi opustili zasledovanje, da bi ( t rokov oče tem lažje prišel v stik z odvajalcem. Ker pa odvajale« ni prišel po odkupnino, dasi mu je dr. Mattson v časopisu sporočil, da je pripravljena, so ga detektivi zopet pričeli zasledovati. Ve< ta čas pa detektivi niso mirovali, temveč so tajno iskali odtise prstov, i-ineli zastražene bencinske postaje itd. INFLUENCA V CHICAGU CHICAGO, 111., 3. janu. — Čikaški zdravstveni komisar dr. Herman N. Bundesen poroča, da je v decembru v Chica- tisoč vojakov. Svoje postojanke je močno utrdila in je tudi zelo dobro preskrbljena z živežem. Maršala Oanghsuelianga napotili samo komunistični vplivi, četudi je bil s svojo armado poslan proti komunistom, da se je nenadoma obrnil proti generalu Cankajšeku in ga d*va tedna držal ujetega v Sianu. Hsueliang je medtem svoje dejanje "obžaloval" in je svojega ujetnika in samega sebe izročil narodni vladi v Nankin-£U. Vsled sedanjega ojačenja komunističnih sil pa je mogoče domnevati, da bo Cankajšek skušal priti s komunistično armado do kakega sporazuma, če se to že ni zgodilo za ceno po ravna've spora v Sensi. KAROClTE SE NZ: "GLAS NARODA", NAJVEČJI ST,Q VENSKI DNEVNIK ^ DRŽAVAfe Body tovarno pa je postavil 1 50 mestnih in tovarniških policistov, rekel pa je, da mu ne Ixrtreba rabiti sile, temveč da upa, da bo stavkarje pregovoril, da mirno odidejo iz tovarn. WASHINGTON, D. C., 4. januarja. — Delavski podtajnik Edward F. McGrady je posegel v stavko pri General Motors Corporation. Ko se je vrnil s pacifiške obali, kjer se je trudil tri mesece, da bi poravnal mornariško stavko, je takoj odredil iz tovarn brez sodnijskega povelja. Pred Fisher 'konferenco z Johnom L. Lewisom, ZA PREMEMBO USTAVE WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — Senator Joseph T. Robinson iz Arkansasa ;je rekel, da bo treba k ameriški u vtaivi dodati nov dodatek, po katerem bo NRA 7»pet prišla v veljavo. Predsednik Roosevelt je v torek na časnikarski konferenci v Beli hiši povdarjal, da je treba nekaj ukreniti, da se od-prafvijo delavske razmere, ki so nastale, ko je najvišje sodišče odpravilo višnjevega orla. — Predsednik hoče odpraviti o-troško delo, dolge delovne ure in nizke plače. Robinson je rekel, da bo takoj, ko se sestane novi kongres, prišlo do razprave o delovnem času, o najnižjih plačah in o otroškem delu. Robinson pra vi, da ne more razumeti, da zvezna vlada in posamezne države nimajo pravice določevati delovnih ur in delaivske pla- ce. Advertise in •WN.Kxte" Rayburn je odločen zagovornik "New Deala", O 'Connor je bil pa doslej predsednik zborničnega odbora za pravila. Jutri se sestaneta obe zbornici kongresa v svrho organiziranja. William B. Bankhead bo ponovno izvoljen za speak-erja poslanske zbornice. Demokrat jc v senatu so sklenili po novno izvoliti za svojega vodi teIja senatorja Robinsona. V sredo bo skupna seja obeh zbornic. Pri tej priliki bodo prešteti elektoralni glasovi, na kar bo predsednik Roosevelt piečital svojo poslanica Speaker Bankhead jc dejal nocoj: — Po mojem mnenju bo izveden na kongres močan pritisk, da se zvezno ustavo v toliko izpremeni, da bodo socijal-ne postave obveljale pred najvišjim sodiščem. Od prihodnjih odločitev najvišjega sodišča je odvisno, kakšno pot naj ubere kongres glede ustave. Po mnenju senatorja Robin-sona bi bil poseben amendment k zvezni ustavi edin izhod iz zagate. Zbornica se bo najprej bavila s postavo glede nevtralnosti, ki jo bo treba tako prikrojiti, da bo prepovedano pošiljati vojni moterijal na Špansko. Sedanja postava izgubi due 1. maja veljavo. V splošnem bo pa Kongres vpošteval pozitivne predloge, ki jih bo na»vedel predsednik v svoji poslanici. Bertrand H. Sneli, ki ga bodo republikanci v zbornici zopet izvolili za svojega voditelja, je izjavil, da njegovi t ova riši ne bodo uganjali obstruk-cijske politi-ke, ampak bodo presojali predloge po njihovi vrednosti. V splošnem se bodo republikanci zavzeli za "ameriški napredek potom ustavnih sredstev." Iz Bele hiše poročajo, da je povabil predsednik zastopnike železničarjev in z zastopnike železniških družb k skupni konferenci. Pri tej priliki se bodo skušali sporazumeti glede po stave o starostni pokojnini za železničarje. Zastopniki premogarjev so izjavili, da 'bo nova Guffeve-va predloga, čije svrlia je stabilizirati premogovno industri-po, vsebovala tudi določbe za kolektivna pogajanja. Njen cilj je obdržati mezde na seda nji višini, kar se bo dalo doseči s stabilizacijo cene ipremoga. Predloga bodo nadalje dol2- eala. da vlada ne sme kupova-i premoga od družb, ki so zavrnile kolektivno pogajanje. Vlada je lani kupila 3,000,000 to:i mehkega premoga. ACOSTA IN TOVARIŠI ZA-PUST1L1 ŠPANSKO PARIZ, Francija, 4. jan. Bert A cos t a in trije drugi meriški piloti, ki so se borili /u španske republikance dva meseca, za kolikor časa so se pogodili, so dospeli »v Pariz s tr dnini sklepom, da se takoj odpeljejo v Ameriko. Acosta je rekel, da svoje pogodbe niso obnovili in sicer iz naslednjih razlogov: 1. Dali so jim stare Športne aeroplane. 2. Ni bilo gotovo, ako jim bo španska vlada plačala. 3. Preveč jim je šlo na živce, da so morali služiti v arinadi, ker nikdo ni smel izraziti svojega mnenja in je bil takoj n. novembra zaradi vnetja v grlu ia tura na čreviji. "GLAS N 4. K b DA 99 New York Tuesday, January 5, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A. n 'Glas Naroda - v (A Corporation) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING OOMPANI President L. Benedik, Plsos of wsat ia* at tbe eorporstlon sad addresses of above officer«: •f Msnhsttsa, New M OHj, N. I. -OLAS NARODA" (Voice of lbs Pocpis). Brery Dsj Except Sondajs sad Holidays Es celo loto veils ss Ameriko la Esnstlp .....•«.•.•.•«......• 10.00 Bs pol lets .............................$3.00 Xs fie trt lets..................$1.60 Zs New York as celo leto......$7.00 Zs pol lets....................$8.60 Zs Inozemstvo as celo leto .......$7.00 Za pol leta.............................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Dopisi brea podpisa in osetmoati ee ne prloMoJejo. Denar naj ee blagovoli potiljatl po Money Order. Pri apremembi kraja naroCnlkov, prosimo, da ae nam tod I prejšnje blvallfiSe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Glas Naroda" iabaja vsakl dan lzraemSl nedelj In praznikov "GLAS NARODA", 21$ W. 18th Street. New York. N. L Telephone: CHelsea 3—1242 PO OVINKIH Ko je izbruhnila vojna tncil Italijo in Abesinijo ter je pretila nevarnost, da se bodo še nekatere druge države zapletle v njo, se je zo si že meli roke in se nadali veli kih dobičkov, misleč, da jim bo mogoče oIk> nasprotni si stran ki preskrbovati z orožjem, mnuicijo in drugimi vojnimi potrebščinami. Zgoraj omenjena post tiva jim je pa prekrižala račune. Z ozirom na to je vse presenetilo |>oročilo, ki je nedavno dospelo iz Washingtona. Državni department je namreč priznal -— četudi nerad — da je mora' neki tovarni v državi New Jersey dati dovoljenje za izvoz več jopa števila letal. Letala in k njim spadajoče potrebščine bodo |>oslana na Špansko. Vlada španske Ljudske fronte bo plačala za nj^ #2,777,000. Državni department izjavlja, da je tozadevno dovoljenje moral dati, kajti »postava prepoveduje pošiljati vojne potrebščine v vojni se nahajajočim državam, ne pa strankam, ki so zapletene v državljansko vojno. Postalva govori le o vojni med 2»arodi, ne pa o državljanski vojni. Prihodnji kongres se bo nedvomno pečal s to zadevo ter prepovedal izvoza orožja za slučaj vojne v tej ali oni obliki. Pa tudi to ne bc šlo tako gladko. Vzemimo tale primer: •— V Medirki je postavno izvoljena delavska vlada. Pa naj se zbere nekega dne par fašističnih generalov, ki bodo skušali to ]>ostavno izvoljeno ivlado strmoglaviti. Vladi bi manjkalo orožja. Hotela bi ga kupiti v Združenih državah, pa bi ga ne dobila. Vlada Združenih držav bi torej indirektno pomagala fašistom k zmagi. Vsled tega bo pač treba tako napraviti, da bosta predsednik oziroma kongres v vsakem posameznem slučaju določala, Če je orožje in municijo do voljeno eksportirati ali ne. NašivAmenki OopisL tniin vpnanen w*i uau M ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVI' CE IZ NASELBINE. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO žs $ ZM______Din. 1$$ $ B.$$________Din. 2$$ $ 7 M________Din. 3$$ $11.7«________Din. SM $23.00____Din. 10«$ (45.0$ .................... Din. 2000 V ITALIJO Zs $ 6.50 $ 12.25 $ 30.00 $ 57.00 $11230 $167.50 Ur 1$$ Lir 200 Ur 500 Ur 1000 Ur 2000 Lir 3000 KEE BE CENE BEDAJ HITEO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODV3ŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI lapMOo vetjih aneakor kol sesraj navedeno, bodisi v dinarjih aH lirah iovaljajeaM le boljše pogeje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH lersto poslati________ A $.1$ J1$JS Hiv- M4—< «• 45LH doM ▼ atsrem krsjn lsplafllo v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO ti.— t SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda'9 raw I0B, K Y. Anton Urbas v Kap us k as ing, Ontario, Kanada, je dobil iz domovine žalostno vest, namreč da je dne 6. decenifora umrl njegov oče. Bojen je bil 1868 v vasi Martinjak, zadnji čas je pa prebival na Marofu. Po domače so mu rekli Mihov Tone. Bolehal je sedem let za hudo boleznijo. Ko je šel k maši, se je zgrudil in umrl. Zapustil je ženo in šest otrok; tri sinove in tri hčere. Znan je bil daleč na okrog. Naj mu bo lahka rodna zemlja! 2(3. decemlbra je bila pokopana na Ely, Minn., Mrs. Anton Bolka, žena našega naročnika. Zapustila je soproga ter pet sinov in eno hčer. Naše sožalje! * V Luzerne Pa.r se je moral podvreči operaeiji rojak Frank Vratarič. Istotani je ibila operirana Mrs. Joseph Sperlek, ki že nahaja doma v zdravniški oskrbi. Nadalje je v zdravniški oskrbi rojak Martin Zaitz. Vsem želimo skorajšnje okrevanje. * Prvi Common Pleas sodnik v Združenih državah, naš rojak Frank J. l^ausche, bo jutri slovesno zaprisežen v novem sodnijskem poslpju na Lakeside Ave. v Clcvelandu. Od 6. januarja naprej teče njegov termin. Izvoljen je bil za šest let. * V Clevelandu je preminul rojak Joseph Butinar, star 30 let. Doma je bil iz vasi Pod-novigrad v Prekmurju, odkoder je prišel v Ameriko 1. 1923. * V Charity bolnišnici v Cle-velandu je umrl za ranami, ki jih je dobil v tepežu na božični dan Frank Vukovič, star 44 let, samee, rodom Hrvat, doma od Karlovca. Kot sporoča J. Kuhar, znani slovenski trgovec ki je tudi skrbel za pogreb pokojnega, se je ranjki mudil pri neki družini na 27. cesti Med stanovalci je prišlo do prepira in končno so pričeli za nože Vukovič je dobil tako poškodbe, da je bil odpeljan v bol-nišnieo, kjer je pa ranam podlegel. * Rojakinja Marija Sutolovich, rojena Mah nič v Chicagu, je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Kazljah, po domače pri Franckovih, pri Sežani, na Primorskem umrla njena nečakinja Slavica Mah-nič, stara komaj 23 let, poročena samo 5 mesecev in 8 dni. * Hrvaškemu farmarju Stevu Hrnjaku v Rea, Pa., je pred kratkim zgorela hiša in s hišo vred sta mu zgorela.tudi dva majhna otroka, triletna hčerka in sinček, star 11 mesecev. * V Chicago, je umrl Frank Bahovec, star 75 let in rojen v Zagraou- pri Orosupljah pod Jjjubljano. Bil je star čikaški naseljenec. S pota. Ob zaključku leta 1936 sem dobil iz stare domovine poročilo, da je dne 5. decembra u-mrl moj brat Frane Pogorele v vasi devica, Dolenji Logatce, Notranjsko. Rojen je bil pred sedemdesetimi leti v Planini pri Rakeku. Kot očetu mnogih otrok, katere je preživljal kot železniški čuvaj, sem mu kupil o priliki mojega zadnjega obiska mile Slovenije (leta 1908; posestvo v Logatcu. Vdova mojega pokojnega !>rata želi o tem obvestiti svojo hčer Frančiško, ki je poročena z nekim Vidmarjem ter baje živi v Indianapolis, Ind., pa že dolgo let ni pisala domov. Vest o smrti l>o gotovo zanimala tudi družino Benčan v Chicago, 111., kajti Mr. Benčan je brat pokojnikove vdove. Pozdrav! Matija Pogorele. Number Four, N. Y. Letos sem praznoval Inižične praznike v campi, blizu naš« pošte Numl>er Four. N. V. Lansko leto sem jih praznoval med domačini in pri jate Iji v Little Falss, katere sem i-mel tudi v mislih letošnji božič, kako smo .-e imeli dobro. Tudi letos mi ni bilo nič hudega, zakaj imeli smo wsega v izobilju, jesti in piti, za ples pa t.rko dosti ne ,4|>orajtaiu*\ Kuhari«*o imamo izvršno. Kuha nam Mr. Sainsa. On je prava slovenska -kuharica. Brez potic in pečenke nismo noben dan. Tukaj nas je malo Slovencev. Kar nas je. smo jako srčni i:i ko raj žn i. Tudi z delom sem zadovoljen. Sedaj, ko zapade sneg, bomo s konji in traktorji vozili na saneh les na bližnjo žago. Videl sem tudi v listu, da so imeli na Silvestrov večer v Little Falls veselico, katere se nisem mogel udeležiti. Želim jim srečno in veselo novo le!o 1937. Blagor jim, ki imajo dom, in ki so doma. Oni imajo vsega, kar jim srce poželi. Tako si mislim tukaj v campi sredi go-sda, kjer plašimo in preganja- | Premeten slepar. Kazensko sodišče v Rimu je obravnavalo več dni redek primer sleparije. Žalostna junakinja afere je stara vdova Marija Bat rice Calzora, ki ji je mož leta 1932 zapustil 10 milijonov lir. Vdova je stara zdaj 75 let. Nedavno je vstopila v spiritistični krožek, kjer se je seznanila z elegantnim mladim grofom Renzom d'linola, izredno nadarjenim telepatom. Starka je hotela govoriti s svojim pokojnim možem. Grof ji pogovora ni mogel preskriwti, pač ji je pa zatrjeval, da je identična s slavno švedsko kraljico Kristino, češ da se je kraljičin duh naselil v nji. Slava je bogati "starki kmalu stopila v glavV>. Pozabila je na duha svojega pokojnega moža in jela živeti kot kraljica. Grofa je imenovala za svojega upravitelja in pozneje mu je poverila kot svojemu komor-niku upravo svojega premoženja. Podjetni grof je tako dobro upravljal njeno premoženje da je prišla kmalu na »boben. Pripravil jo je ob vseh 10 milijonov lir. Končno so posegli vmes Calzorovi sorodniki, toda bilo je že prepozno. Pred sodiščem se je med drugim izkazalo. da je irrof d'Tmola nava-den slepar in da se piše Null i. Minerali v hrani. Piše Dr. John L. ltice, zdrav stveni komisar mesta New York. ZLIKANE HLAČE. V mestu Eureka so postavili spomenik slavnemu glasbeniku Beethovenn. Ko pa je bil spomenik postavljen, so ga na zahtevo vsega prebivalstva morali takoj odstraniti. Kipar je namreč pri spomeniku napravil to napako, da je napravil slavnega glasbenika Heethovena, ki ni imel zlikanih hlač. Ko pa je kipar Beethovenn nato zlikal hlače, s«» spomenik znova postavili in meščani so bili sedaj zadovoljni. mo divje živali, dan za dnem, od jutra do noči. Mr. Benedik iz uredništva Glasa Naroda me »vprašuje: — Kako bi bilo kaj z lovom tukaj, kjer se jaz nahajam. Zve-line je mnogo, toda do druge jeseni je še dolino. Upam, da kaj poizvem do takrat. Se 1k)hi pismeno oglasil in bi rad list regel Vaši žejji. Pozdravljam vse čitatelje iu prijatelje po Ameriki, Kanadi in v stari domovini. Obenem Vam tudi želim srečno in veselo no(vo leto! Floyd Miklie. DGL3SSUJJE y %LAS NARODA Izvežbane " Tackerje Stalno delo. — Dobra plača. i Oglasite se ali pišite na: SETON LEATHER CO. (Joe Kahlenbacker, Sr.) 62 VERONA AVENUE iP^ARK, NEW JERSEY Vazno za potovanje. Kdor |e namenjen potovati t stori kraj ali dohttl koga od tonu Je potrebno, da Je poučen v vseh stvareh. Vsled nafte dolfo-letne skuftnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila In tod! vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. *-to se sa-upno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi profoje sa povratna dovoljenja, potni liste, vi te je in sploh vse, kar je za potovanje potrebne v najhitrejšem tasti, in kar je glavna, sa imlwtfo stjreitafc, Nedriavljanl naj ne odlašajo de zadnjeca trenatka, ker se dobi Is WasMnxtoea povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en asesec. mite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni In udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. Členjenih v svoji knjigi "Človeško telo" poudarja, da v telesu človeka, ki vaga 150 funtov, je sedem in pol funtov mineralnih soli. Te vključujejo apno (calcium), železo, fosfor, sodo, potaš, žveplo, baker in jod in pravilno ravnotežna hrana preskrbljuje telo z vsemi temi snovmi. Hrana pa je tudi edini pravilni način, po katerem dobivamo te snovi, ra%un po nasvetu in vodstvu zdravnika. Telo ne more vporab-Ijati mineralne soli v njihovi prvotni obliki. Ko pa jih jemljemo v hrani, se spreminjajo v snovi, ki jih želodec more prebavi jati in jih telo more najboljše absorbirati. Za rast kosti in zob telo potrebuje pred vteem apno in fosfor. Radi tega je važno, da noseča ženska ima v svoji hrani take jedi, ki vključujejo apno in fosfor, ako hoče, da dete začne svoje življenje z močnimi kostmi iu dobrimi zobmi. Iz istega razloga s«' rastočim otro. ČUDNA SO POTA USODE Zdravniška veda je v zadnjem času silovito napredovala. Če ti noge manjka, te tak > popravijo, da boš lažje stopal z umetno kot pa s tisto, ki ti jo je Bog ustvaril. Srebrnih ah zlata rebra so že nekaj običajnega. Sree znajo zašiti, v možgane gledajo (če je sploh ka j videti), krvni pritisk po Ijubnosti višajo in nižajo; žleze od>tranjajo in jih z novimi nadomeščajo — kar spravlja uboge opice v obup, sladostra-š zdrav; mesa pa kisik v telesne stanice in pmo-gočuje njihovo delovanje; zdi se, da v neki meri kontrolira najvažnejša delovanja znotraj stanir. Našlo se je, da telo potrebuje malenkostne količine bakra, da more vporabljati železo, ki je v jedi. Jod mora biti ]»riso-ten v telesu, ako naj deluje normalno. Ravno tako žveplo. Ali vse te minerale si moramo priskrbovati «h1 mlekarno, grocerije, mesarne in prodajalne sadja in zelenja v — ne pa od lekarne. Ako gospodinja pazi na dobro in vravno-teženo prehrano za svojo družino, ni treba biti v skrbeh, da njena družina ne dobiva vseh teli mineralov, kakor tudi vitaminov, potrebnih za zdravje. Najbolj običajni hranilni viri za železo so jajčni rumenjak, jetra, obisti, špinača in -adje. Žveplo dajejo protejinske jedi, kot jajca in mleko. Jetra nam dajejo potrebni baker. Mleko vsebuje potrebno apno in fosfor. Jod nam dajejo morske jedi. Da imamo pravilno prehrano, ki nas preskrbuje z minerali in drugimi važnimi snovmi, bi morali jesti jajca vsaj po trikrat na teden, listnate zelenjave vsak dan, meso vsak dan, ribo vsaj po enkrat na teden. Vsi, mladi in stavi, bi morali vporabljati po (n kvart mleka vsak dan. Morali bi jesti tudi sadje, sveže in skuhano, visak dan in jetra ali obisti po enkrat na teden. KRALJEV BRAT GENERAL LONDON, Anglija. 3. jan. — Tretji sin pokojnega angleškega kralja Jurija V. in brat sedanjega kralja Jurija VI., vojvoda Gloucester je bil imeno-\aii za generalnega majorja kraljevih huzarjev. Vabilo na " PLESNO VESELICO KATERO PRIREDI Društvo itv. 581SNPJ. ▼ St. Marys, Pa. V SOBOTO ZVEČER 9. JANUARJA V G R A NG E HALL Igrul bo MARTIN HRRROH Orkester, ki igra vsak ponedeljek zvefer ob 4.15 P. M. na RADIO postaji W H J B v CJrwnHlHirjr, Ps. Vse rojake iz bližnje in daljne s^ellee uijudno vabi — ODBOR sploh ne; in sočivja ne smeš sli, solate pa sploh ne; in nobenih močnatih jedi; kruha pa sploh ne. Vina ne smeš piti, piva ne in mleka ne. Pa tudi 'vode ne preveč. Uživati ti je dovoljeno le z gorčico namazan frankfurtar, i:i je v pogreto podolgasto že mljo zavit in ga moraš z limonado poiplakniti. To namreč že ni več jed, — to je že kombinacija. Iu 'kombinacija je tisto, s čemer ima moderna znanost toliko opraska. Toda skoro bi pozabil. Poglavitna stvar je cepljenje. Ne samo proti ruskam, ošpicam, kozam iu kozlom, tudi proti jetiki se moraš dati cepiti, proti difteriji in trebušnemu tifusu, proti seneni mrzlici in nahodu, proti revmatizmu, zgagi in želodčnim neredom; proti glavobolu in oslabitvi srca; proti koleri, trganju, oslabelosti; proti neredom mehurja, ledičnim, vraničnim in hrbteničnim boleznim; priporočljiva je tudi cepitev proti pasji stekleni, proti omehčanju mo žgan ter proti govorniški in pisateljski strasti. Časopisje poroča o človeku, ki je polagal vso važnost mi najmodernejše pri d obit v e 7dra*vniške vede. Njegov dom je moral biti sleherni dan dvakrat disinfiei -ran, vsako jutro in vsak večer so preiskali zdravniki njegovo zdravstveno stanje. Bil je cepljen z vsemi mogočimi serumi — nakratko j>o-vedano: bil je zaščiten proti vsem boleznim, kar jih pozna moderna medicina. Vesel je bil in zadovoljen. Saj je bil vendar cepljen proti vsemu. Nekega dne se je pa odpravil zdoma, iti komaj je stopil na cesto, je zapihala burja ter odluščila s strehe debelo opeko. Opeka mu je i>riletela naravnost na glavo in mu prebila črepinjo. Po i>ar trenutkih je bil mrtev. Bil je sioer skrben, obenem pa tudi površen človek. Proti vsemu se je dal cepiti, edinole proti opeki na strehi ni bil cepljen. " O L A S N A RODA New York Tuesday, January 5, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY 7.V U.S.'A 1 EMIL WISURA: BELEGA PEKLA STRAHOTE (K 2.V letnici žaloign- kapitana Kol »črta Se« »t t a na južnem t^aju.) se u preži* jo ti trije Sneženi vihar brije po po-larneni leilu in bodičasti mraz so veča in veča do 40 -stopinj, nato -zrbava nad samotnim molkom ledene barijere, ki spaja južni del Viktoriji ne zemlje z južnim tečajem. Tu je 4'kraljestvo smrti," kakor se imenuje smrt radi mraza. TVišodši od severa, topota dvanajst mož po nanovo zapadlem snegu, vleče zvrhano naložene sani in tipaje stopa korak za korakom naprej. To je južni oddelek angleške eks-pedicije za na južni tečaj pod vodstvom kapitana Scot\i. O-tekline ozeblin jim pokrivajo roke in noge, njih cM so ko ohromele in oslojwlr. Toda vi, Sherrv-Garrard, — in vi, dr. Wright — in četrti je . . Ka-pitanove oči begajo od t«-ira do onega. Nato obstane |>oglod na oglatem obiazu časliiika Creana. Častnik se ugrizne v ustnice; vendar se v:1,'»o, molče prikloni. I>r. Atkinson mora Š«» nekaj vprašati Scotta: "Torej konec marca, kapitan.'*' "Tako, sredi marca, do kr.u-ca aprila, bom v glavnem taborišču. X<* p »zabite ni!tovali vam naproti bomo vz<»li vr«^ iii vaAe <><|-| sani, ki vanje. "Vidim, da bo slo. Srečno boste dospeli. Torej, za vse zahvaljcni, tovariši! In veliko sreče in dobrega vremena za na pot — in na v<-selo svidenje na ladji!** Sneženi biči opletajo okrog ulav teh treh, ki se vračajo. Mraz so jim zajeda za nohte na nogah, krog gležujev in vise do meč in kolen, vendar krotijo strahovite bolečine. Dan na dan se borijo in zmagujejo. Pridejo do ledenika Beardmoroa. Poročnik K vans, poveljnik seboj v pristanišče, j "•< tiee, j«* na koncu svojih moči. ood bve, kapitani*' Brez |>omoči svojih palic se ne po vrati si žejo Podgana z nogo na hrbtu. Vsi po vrati si žejo drug; more nič več držati pokonci, kozi grozoto mraza in tuljenje drugemu v roko in oba oddel -j Skoi'but! Ozebline! Vsakdan burje sopihajo po neskončno ka se ločita. Atk:n*on in nje-; 12 ur hoda v burji in snegu in dolgi poti, ki si jo z mukami' gov j trije spremljevalci i hudem mrazu! Gladki le«leni- 7 mukami' gov i +1 lokle.* n<* bodo januarja sproti utirajo, zmagovito prodrli de "ončiu»-ga smotra. Kapitan Scott se za hip usta. vi. Nato zakliče tovarišem: "Še pet sto metrov:*' 44 Še uro muke, pa je teli pet sto metrov za njimi, dospeli bedo do ledenika Beardmoroa. Tu si postavijo kar naglo *. rišče, kot postojanko z i k južnemu tečaju.** Dva dni pred svetim večerom leta 1011 je. Tovariši so »berejo v šotoru. Omahnujejo, dr. smrti so utrujeni, vsi trdi so od mraza in imajo še vsaj stari, drzni smehljaj na obrazu. To je smehljaj nadčloveškega 1012 sr«»-uo <1 tabori - V v glavno Evansu. Scottov oildolek. ki ima z< i hudem <; kilometrov! še osem mož, pa >e odpravi da-; Evans omahuje. Se trideset lj«- na jug. | kilometrov — se dvajset, še tri So 280 kilometrov. Poročnik Bowers /a~:i ii -vojn palico v lochmo skorjo. "Le kje jo ta preklicu«' .iužni tečaj* Dan«««* jo sjH-t 22 kilometrov za nami, |»ia/'.mo višavju .'»000 metrov »n južne-tečaja le c — tedaj klocno na led. blizu. onemoglega | bomo vsi prišli tjakaj! Evans. Lashly in Crean so morajo vrniti in jim je hudo. Jutri nas gre le pet naprej. Imamo 5 in pol živilskih edinic, to je več ko za mesec dni za vsako ose- junaštva, ki ima celo smrt za j 2*0 kilometrov! Tn vendar ne norca. "Tovariši!** Scottov glas je mil in dober. "Štirje od nas se morajo vrniti, iti nazaj do prezimovališča na rtiču Evan-sa. Njih naloga je, da potujejo obema južnima oddelkoma naproti, s pasjo vprego, da nas nato spravijo nazaj na "Term Novo.** Možje molčijo. Nihče no bi bil rad član tistih štirih, ki bodo morali nazaj. Sleherni bi rad kraj svojega poveljnika doživel trenutek, da je prvi dosegel južni tečaj. Dr. Atkinson ekspoflieijski biolog, pristopi h kapitanu: "In kateri so tisti štirje, ki se morajo vrniti ?* Sreča, da je taborišči Tovariši položijo Evansu na sani in radi bi ga vlekli še teli dvajset ur do koče, kjer jim bodo pomagali At-kinsonovi tovariši. — Toda, nemogoče je! Orkan izbruhne. Iz nebes in pekla se usujejo plasti snega nanjo. Sani ni moči spraviti z mesta, Lashly se ukvarja z bolnikom v šotoru. Stari Crean hoče in mora pomagati bolnemu tovarišu. A le kako ? In s-\ čim ? Tedaj si ureže svoje živce pred svoje hotenje in zdivja v viharno noč proti glavnemu taborišču. Topota po snegu in se plazi, se dvigne, pa sjiet te-bo. (V bomo jutri le mogli u- u,bne y sm^r L(. liaprej, Creane To si zatuli sam se-se, teče, Šopa in se o na .-vetu bi o>tal rad pri svojem poveljniku. Debele solze mu polzijo po ledenih licih. Poročnik Evans si ožema premočene, navol zamrzle rokavice in si jih natika na posinele prste. Strumno stoji pred Scot torn. Poleg njega je Lashlv, ki mora tudi nazaj. Poveljnikovoga načrta ni moči prekrižati. Scott si ogleda le naprej! bi. Plazi spotika, se dvigne iznova, so-piha in divja skozi viliro beli grozote: osemnajst ur dolgo, osemnajst neskončno dolgih samotnih, od mraza žvenketa-jočih v srce segajočih ur in dospe bolj mrtev ko živ v taborišče! Omahne v šotor; ura je štiri zjutraj, tovariši spijo. "Na pomoč! Poročnik Evans umira, brž, tecite, rešite poročnika!" ("oz tri dni je poročnik Evans rešen. (Konec jutri.) GOVERNER PREISKUJE RAZMERE Governer George H. Earle (na sredi), tajnik David Lawrence (na levi) in državni pravdnik Charles iMargiotti so se nedavno podali v zapadno Penney Ivani jo, da se prepričajo, koliko je resnice na trditvah, da nezaposleni premoga rji kopljejo premog na kompn-nijaki lastnini in ga prodajajo. GoHerner ni hotel nastopiti iproti tem 4butlegarjem\ Enoličnemu bitju kolikor je to v mejah jmskusov sploh mogoče, laliko zelo globoko pose-žeiito v življenje. Deževnico lahko razrežemo na kose in iz vsakega se razvije zopet celo bitje. Tudi trdoživa lahko tako razčetvorimo. Iz njegovih mnogoceličnih koščkov se iz vsakega dopolni celo mnogocc-lič.no telo. Višja živa bitja pa izgubljajo sposobnost obnoviti se v celoti, sposobnost resti-tucijc. Pri njih se ne morejo dopolniti niti nekateri organi, ki so jm bili odrezani. Te živali nimajo niti sposobnosti regeneracije. Cim bolj komplicirano je živo bitje, tem manjša je ta sposobnost. Pri vretenčarjih vidimo še sposobnost re-genorirati izgubljeni ud, pri sesalcih je pa sploh ni več. Kuščarju zraste odtrgani rep, žabjemu menku pa noga. Sesalcem pa izgubljena noga ali rep no zraste več. Toda ne samo da najvišja živa bitja izgubljenih udov ne morejo regenerirati, ona celo ne dobe v nadomestilo za izgubljeni ud novega, ki se jim umetno pritrdi na mestu izgubljenega. Ne da se jim torij ud na telo presaditi, trans-plantirati. Samo nekateri notranji organi ali bolje rečeno dol njih recimo koščki kosti se dajo transplantirati v takoj kompliciranem telesu kakor je človeško. V čem je zapopade-ua regeneracijska in transplau-tacijska sposobnost govorjeno razvojno? To je že nekaj dolgo hvaležno vprašanje poskusnih morfologov. V njegovem okviru se je posrečilo že leta 1007 zdaj slovečemu ravnatelju Rockefeller jevega zavoda za medicinska raziskovanja v NV'W Yorku, Alexu Carrolhi transplantirati sesalcev« nogo. Ta poskus je napravil na psu. Carroll jo sporočil, da se noga operiranemu psu normalno celi. Niso se pa regenorirali živci in zato se tudi ni vrnilo delovanje mišičevja. Noga ji* sicer zrasla toda, ostala je neobčutljiva in negibna. Zdaj pa poroča v "Science" J. \V .Scliwind z medicinske fakultete katoliške univerze v Chicagu, da se mu ni posrečilo samo presaditi noge z enega sesalca na drugega, temveč se mu je tudi posrečilo izzvati regeneracijo živčuili sklepov tako, da se presajena noga premika in žival njene gibe živčno obvlada. Za poskusne živali je vzel Scliwind bele podgane, stare 8 dni do tri tedne. Zvezal je trdno skupaj dve podgani, tisto, ki ji je hotel nogo odrezati in ono, ki naj bi ji noga na poljubnem mestu prirasla. Potem je deloma odrezal nogo, da bi ostal krvni obtok v podgani nepretrgan. Istočasno je pa pritaknil odrezano nogo k telesu! druge podgane tako, da so jeli na nji nastajati novi spoji. Živce je napojil tako, da je glavno vejo 9 transplantirane noge priključil k stranski veji istega živca. Potem je previdno presajal nogo, del za delom, kakor se je rana celila, z ene podgane na drugo. Pazil je zlasti, da bi se krvni obtok ne prekinil. Pri drugi glavni o-pcraciji je dovršil drugo polovico amputacije Ln nove napoji tve. Oez nekaj tednov se je rana zacelila in noga se je vživela v novo okolje. Postopno je noga odgovarjala živčno in končno je bila sposobna dvigniti 10 gramsko utež. Scliwind pravi, da tega podgana « peto nogo že tri mesece ne da bi se občutljivost in gibljivost noge zmanj šala. Noga na hrbtu se med tekanjem podgane vedno giblje seveda brez pomena ker podgani ne more služiti. Naročite se na "Glas Naroda*' »a j več j i slovenski dnevnik t Združenih drŽavah KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET NARODA" NEW YORK. N. Y. in učni AHV8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — NASA PRVA KNJIGA. Spiral Pavel Here. 00 T nla vex. J7» nt rani. Cen« ..............1.4® ITna knjiga za Nemce in za «»ne, ki *o ucin-gčine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Iter. J. M Trunk. GOS strani. Trda vez. Cena......6«—> Opis i»osaineznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova društvu In drujn narodne ustanove. Ih»gato ilustrirano. AMil.F.ŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. P. J. Kern. Vezano. Cena ................2,— Itl'RSKA VOJSKA. !»." strani. Cena...........10 RONTON. JK0 strani. Cena .................... Knjiga o lei^ni vedenju. Rovorjenjn ln oblačenju v zasebnem življenju. IIODOCl DRŽAVLJANI naj narote knjlileo — "Him- to become a citizen of the L'niied States". .75 .40 strani. Tnla vez. Cena .................. To j»- in-kak slovenski abecednik, sestavljen p« uzoreu ameriških učnlli knjl«. S Mlikaini. Primerno za otroke, katere hoČL-te naučiti sWenskega pravopisa. NAŠE ŠKOU1JIVE ŽIVALI v PODOBI in BESEDI. i»pi^iil Fran Krjavee, ril .»iriiiii. Uroš. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA :jus strani. Cena ..........................1.50 To J" naJpo|MilneJ>a sanjska knjiga. s«-stav-ljena po najlx.ljsili araltsklh in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik..ml. 2.70. strard. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami, lno strani. Cena OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 04 strani. Cena .......................... Napisano v s|>omin možu. ki je prvi meodar-skl strokovnjak, je nirširil sve1« delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orlentačnl spis i denarju. .80 &0 .60 .05 .70 domaČi ZDRAVNIK. Spisal S. Knelpp. 240 str. Tnla vrz Cena ......1^0 ItrnS. rena 1.25 NaviNlila slovitega župnika, ki je zdravil naj-rar.ličnejM? bolezni z navadnimi priiiomočkl. Opis iKtleznf. Slike. DOMAČI ŽIVINOZPKAVNIK. Spisjil Fmnjo Dolar. S slikami. stnini. Cena ..........1.23 domaČi živinozdkavnik, spisal k™njo Dular. 27S strani. Cena trda vez............. bros............. '/.%' 1<» koristmi knji^si y.:t vsakrga živiuorejffl : opis ra/.niii ImiIoziiI Jn zdravljenje: sliko. DO 0*111 IDA DO BITOMA. 1«« -♦rnnl. Cena Zanimiv (Mitopis s slikami •««ii,j krajev naše stare domovine, ki so Sloven«em le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S Hitler, ml. strani. Cena .................... Knjiua se odlikuje i»o svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nmli ženam in dekletom % vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI HI strani. Cena .......................... 1'; »droben o pig starih ljubljauskih gostiln, s katerimi jt* v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestollee. .75 .90 1.10 80 IZ TAJNOST! PRIHODE. 8» strani. Cena ____ Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan- Bt VU. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Frane Levstik. 220 strani. Cena ................ I^vstik. li-JO strani. CL-na t»roŠ. ...90 ve*. JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80....li. Del Zemljepisni pregled ; natančni i«odatkl o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Kazinger, 04 strani. Ona trdovex----^0 liroS..... KRXTKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. U5 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 »tr. KUBIČNA RAČUNltA. Tr,ls vez. 144 str Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezane-ga in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 90« str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah Je zbrano vse književno delo našega velikega kritika. oe*..lka. pisate-lja in jozikoslo\ca. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navislli za kuhinjo in dom. Cena.....•*> MISTERU DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ...................V*V* Razprava o hlaznoati ln posleiUr!h pijančevanja. MATERIJA in FNERGMA. Spisal dr. Lavo Cer- ^^ melj. S slikami. tOO strani. Cena .......... Nauk o atomih, molekulib ln elektronih. Poljudno pisana razprava o lxBiea*ih moderno znanosti. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 25M strani. Vez... 2^0 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, nmetno in strojno kljuf-nvaičaratvo ter žete-zoli varstva. ODKRITJE AMERIKE, spisal fl M A JAR. Trije deli: H52, 141. 133 strani. Cena mehko vez. Cena ve/jnie Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita k.ik<»r zanimiva iN»vost ter je srstiivljen i«. najl><>|j>iti virih. PRAVIU1 ZA OLIKO. 14-' strani. Cena ...... Nasveti ln navodila, k:iko se Je tre!m obnašati v drnžhl. PROBLEMI SODOBNE PILOTI M JE Spisal dr. F. Vetier. 311 fltrani. Cena •«•• Knjigo toplo prl|ior 0 30 .40 J0 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuhar „_ skill navoiill. SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. SPOLNA M VARNOST. Cena ........ ....... N« ^^ajstih straneh je dr. Frane Derganc nakratko izjasnil nalezljive »polne Plezal. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakmajrer, 1G8 strani. Cena trdo vez..... .80 Itrnfi .... V*' pislrolmosti o gojenju čebel, prehrani ln o Ci lM'lnakib: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 idr. Cena .00 Knjiga vsebuje tudi slovnico In kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnt- nlen In slovar. 2J>5 strani. Cena broS.......1JI Vezano......1,50 Franc 1'ovBe. .30 .30 1.25 .50 .75 .70 .60 .50 MLEKARSTVO. Spisal Anton Peve. S slikami. 168 strani. Cena ........................ Knjiga za mlekarje ln ljubitelje mlekarstva NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.....75 VODNIKOVA PRATIKA Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnih in ženitnih pisem. NASVETI ZA HlftO IN DOM. 410 strani. Cena Ta knjiga nudi nasvete, knko ravnati v raznih vprašanjih ln neprllikah. ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gosi»odarJa ln gospodinje ln Je torej vest »ve^»alec v rsasem doma. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena .... .40 Poljnden opis najsevernejšega naroda na »vetu, njegove Bege ln navade. • UMNI KMETOVALEC. Spisal Cena broS........ UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Vcber. 3iV2 strani. Cena ........................ 1.50 VOftClLNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... 39 Zbirka vodilnih listov in i>esmlc k codovom, novemu l<-tn in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so pesmi ln basni, d očim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govcidka, glasta-nika in Časnikarja. leta 1027. 128 str. Cena....... Zhirkn zanimivih spisov, ki so trajnega po* mena. M M Jt VODNIKI IN PREROKL 128 strani. Cena .... Knjiga je IzSla v založbi Vodnikove drulbe ter vsebuje življenjepise mož- ki so s svojim delom privedU slovenski narod is suženjstva v svobodo. (Nadaljevanje na 4. atraal.) iS • - ' Zt "QL~A8 N'ARVDA" New York Tuesday, January 5, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.A. oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA • 'GLAS NARODA' PRIREDIL: I. H. 9 5 Morilec Govedič pred sodniki. "Mirno T Pogosto je bilo zelo viharno v moji notranjosti. Toda je nekaj, čemur so mora vpogniti tudi najmočnejši mož — to je sila potrebe. Lakota nas slednjič vendarle prisili, ako nočemo bojazljivo napraviti vsemu konec. Tega pa nisem nikdar li-otel. Marsikdo je napravil tako — jaz pa še nikdar nisem tako daleč obupal. Na kak način *e bom že priboril skozi živi jen je.*' Lona ga prestrašena pogleda, nato pa se oddahne. 4 4Ne, tega niste smeli storiti, moškemu ni treba obupati, dokler je zdrav in more delati.'7 Ludvik se nasmeje. '•Tudi jaz si tako pravim," reče in nasmeh razjasni njegov obraz. Zopet gresta nekaj časa molče, vsak zatopljen v svoje misli. Lona premišljuje, da hodi poleg nje baron Henners-berg, sin obersta. Občuduje ga in porodi se ji vroča želja, da bi mu pomagala. O, da je bila sama tako revna! Pa tudi, če bi bila bogata, ta mož od žene ne bi hotel vzeti pomoči. Sam se je hotel prebiti skozi življenje. In iz teh misli pravi toplo in prisrčno: 4'Želim vam. da dosežete svoj cilj. In tudi mislim, da se vam bo na kak način posrečilo." Njegove oči vise na njenih. Ko bi slutila, kako blagodejno je vplivalo nanj njeno sočutje. 44Hvala vara, milostljiva guspica, da mi izkazujete toliko sočutja. Sedaj mi ne gre prav nič slabo; zaslužim več, kot pa bi sedaj zaslužil kot inžinir in v hkši tir. FViesena sem deležen marsikatere ugodnosti. Pri njem se godi vsem ljudem odbro." 44Da, dober iu plemenit je," pravi Lona gorko. Tedaj pa se v njem zopet ztf bliska kot ljubosumnost, toda samo reče: 44Premalo ga poznam; njegovo Občevanje z menoj se omejuje na njegova povelja, katera moram izpolnjevati. Vi pa fete i>ogoisto in mnogo v njegovi družbi in ga morate boljše poznati, kot ga poznam jaz." Brez vsake zadrege ga pogleda. 44Da, včasih delava skupaj po več ur in čudim se njegovemu čilemu duhu; njegovim naglim zaključkom in prisotnosti duha. Brezpogojno ga moremo prištevati m«l naše najboljše odvetnike. Ako bi kdaj vložila kako tožbo, tedaj bi si samo njega vzela za zagovornika. In pri tem je zelo dobrega srca in plemenitega mišljenja ter brez vsake domišljavosti." Šofer težko diha. Vroče je zavidal svojemu gospodarju za njeno hvalo. Toda bil je le pravičen, da pripomni: 44Vsi njegovi podložniki mislijo mnogo o njem. Zelo pa se čudim, da še ni poročen. Prav gotovo pa ima med ženskami veliko iabiro." Lona se zasmeje. "O, saj nima časa, da bi si poiskal ženo; in če mu ne bo katera slučajno pritekla na j>ot, bo prav gotovo umrl kot tamec." 4 4 Mislite?" 44Prav gotovo! Toda mogoče bo v Bernau našel kako ženo," pravi s porednim nasmehom. 44Ali je tam kaka priložnosti" vpraša naglo. <40 tem ne smemo govoriti, ker potem iz tega ne bo nič. Zadnje čase sem tako le malo opazovala. Kot mislim, pri ženskah nima mnogo sreče — in tudi sama si ne morem misliti, da bi se mogla katera vanj zaljubiti." Ludviku je kar lahko okoli srca. "Ne!" "Prav gotovo ne. Xa sebi nima ničesar; kar bi moglo žensko zapeljati, vedno misli samo na svoje delo. In po-seftjno lep tudi ni." 44Toda je zelo bogat; svoji ženi more dati življenje v sijaju in razkošju," pripomni Hennersberg. "Seveda, če se katera žena s tem zadovolji. Ako bi ga kaka ženska poznala malo bližje, potem bi na njem našla tudi mnogo vrednega, kar bi jo moglo nanj navezati. Na vsak način pa zasluži dobro ženo in mu želim, da jo najde." "In — ali mislite, da more tako ženo najti v Bernau?" Lona se nekolika zasmeje. 44 Mogoče je pri tem samo želja mati mojih misli. Toda — njegov prijatelj ima sestro, že ne preveč mlado in ne preveč lepo, ki pa je zelo simpatična. In pred kratkim ga je s svojim bratom obiskala v njegovi pisarni in — toda ne, ne bi bilo lepo, ako bi izdala, kar sem opazila. Veseli me pa, da zadnje čase tako pogosto hodi v Bernau." Hennersberg se potolažen oddahne. "Torej mislite, da bi se poročil?" Lona živahno prikima. "Da — iz več razlogov." Lona misli na prigovarjanje svoje mačehe, toda o tem ne sme govoriti. Zato po kratkem molku nadaljuje: "Zelo bi me veselilo, ako bi delala z oženjenim gospodarjem. Četudi je dr. Friesen proti meni vedno zelo takten in služben, vendar bi bilo moje delo ž njim mnogo lažje ako bi imel ženo." 44Razumem, milostljiva gospica. In tako bova oba dr. FrieBenu želela, da kaj kmalu najde srečo, kakor jo zasluži." Hennersberg more sedaj popolnoma odkrito govoriti o dr. Friesenu, kajti čuti, da nima nikakega povoda za ljubosumnost. Da Lona Strassman ni bila ženska, ki bi se ne-Ijufbljenemu možu prodala za sijaj in razkošje, je tudi vedel. Živahno se razgovarjata dalje, si izmenjata svoje nazore o življenju in oba občutita z notranjim zadovoljstvom, da se strinjata v vsem. Lona popolnoma pozabi, da hodi poleg šoferja Hennersberga, čuti samo, da stopa ob njeni strani pošten mož, katerega ne zadene nobena graja ki ga pa je zla uttoda vrgla 8 tira, ki pa še vedno junaško hodi po svoji poti. Slednjič pa Ise spomni Lona svojih starišev, naglo pogleda na uro in se prestraši. "Sedaj pa moram naglo nazaj; prav nič nisem pazila na čafi. Moji artariši me že čakajo." (Dalje prihodnji^.} ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE Nadaljevanje s 3. ttram. MARIBOR, 21. dec. — Oita-teljem je gotovo še v pominu zverinnski umor v Kamilici pri Mariboru, ki je razburil mesto in okolico. Zadnje dejanje krvavega zločina se je danes dopoldne odigralo pred velikim kazenskim senatom, ki je sodil morilca Bruna Ciovediča. Obširna obtožnica slika dogodek kakor sledi: Bruno Govedič, 2o-letui brezposelni trgovski pomočnik, je obtožen, da je li. novembra v Pirkerjevem jarku pri Kamilici umoril 16-letnegu trgovskega vajenca Branka Pušaverja tako da ga je večkrat udaril s kamnom po glavi in mu zadrg- y . , , .. , • . .i Za rasa brezposelnosti ga le ml vrat z vrvico ter mu odvzel i n 4 . . ,. ' Uovedn: stalno ob •>4ro£klh kozakov. ZDRAVILNA ŽELIStA. tfcl strani. Cena ...... V knjižici najdeš v le|wui redu omenjeno vse. kar |h»trelniješ, 0 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 cenla. Če pošljete gotovino, reko« mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 21 fi \VF,ST ISth STR K RT NEW YORK. N. Y ?»QOOOOOOOOOOOOOOO»OOOPO<& Plftlte nam za cene Tomih U-atov. reeervatijo kabin ln pojasnila aa pot oranj*. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th 8t„ New Yerfc oštenost. Kotnik ga je zlasti v tem oziru preizkusil. V ta namen je nekoč natrosil več 10 dinarskih kovancev med obleko, ki jo je moral Branko pospraviti, tako da je izgledalo kakor bi bil ta denar kak kupec pozabil v obleki. Vajenec pa je vse te kovance sproti, kakor jih je bil v obleki našel, izročil cospodarju. Zato je vajenca vedno pošiljal na pošto in v druire trgovine. Vsak ponedeljek .i«' prenašal denar, ki ga je njegov gospodar izku-pil v teku tedna za prodane obleke tvrdke "Aboza." trgovcu Preacn na Glavnem trmi. Potek krvavega dejanja, kakor ga prikazuje obdolženec, ki dejanje sicer priznava, je bil sledeč: iskoval v trgovini. Včasih je v trgovini tudi kaj pomagal. Tako je v nekaj primerih nesel zanj tudi ku na bolj skrito mesto denar k Preacn. V trgovini se je seznanil tudi z vajencem Pu-Šaverjein. Govedič trdi, da sta se z vajencem dogovorila, da poneverita denar. Pri delitvi sta se stepla in je pri tem dečka ubil. Ta zagovor pa ni resničen. Obdolženec s Puša-verjem ni imel nikakega dogovora. pač pa je imel Govedič za celo dejanje pripravljen podroben načrt. Pri enem svojih obiskov pri Kotniku je obdolženec skrivaj snel z neke obleke prodalni listek. Ko je Pu-šaver dne 0. novembra dopoldne nesel denar k Preacn, je Govedič stopil za njim in ga pred trgovino dohitel. Pokazal mu je prodalni listek, rekoč, da ga je poslal z listkom za njim Kotnik z naročilom, da naj pre lil o odda Preacu denar inkasira še kupnino za obleko, za katero je prinesel listek. Obdolženec mu je dejal, da je kupec v Kamnici. Tako sta oba odšla proti Mariborskemu otoku. kamor pa nista mogla, ker je 1»il most zaprt. Zato j»« Goved iČ peljal vajenea nazaj v Pirknerjev jarek. Ko sta prišla do sredine, je pograbil kamen in ga udaril zadaj po arla-vi. Pušaver je žo |>o prveir omahnil, nato mu je morilec zadal še več udarcev. Ker je ne- srečni deček močno hropel, j« obdolženec vrgel žrtvi zanjko| okrog vratu in jo tako krepko zatisuil. da je vajenec prenehal liropeti. Nato nm je vzel ves denar in jra zavlekel |»o poti>- Tu 15 žrtev krvne osvete. Policija v Sari Franciscu je odkrila grozen zločin v zakotni ga je v strugi ski'.! tako. da ulici kitajskega okraja. Last-je truplo zakopal in zakril de- nik neke opijske beznice je u- loma s peskom in kameiijt m deloma v. dračjem. S plenom je Govedič odšel proti Dravi, kjer si je izpral obleko in roke ter se vrnil v mesto. Z uropa-nim denarjem je plačal dolgove, ostali znesek pa je skril z okrvavljeno srajco vred v neki klubski sobi Narodnega doma v ohišje velike stenske ure.. Tako obtožnica. Morilec pa ves čas vztraja pri trditvi, da sta z vajencem denar ponevc-rila in je ubil Branka v silo-brami. ko sta se pri delitvi denarja dejansko spopadla. Govedič je lepo oblečen ill popolnoma mirn.» odgovarja n;» vsa vprašanja in ne ka že !:e-san.ja za svoje zverinsko de-•rn/e. Ko so mu »K»\*iznli dve vrv«;*!, je med njima t-ikoj »]m>-,'!••«] ono. « katere je zadavil iv*ojo žrtev. Ker je Govedič vso priznal iu in :>'!e prič. «e j,- razprava •ltrn končala. Ob 11.Ki se je sodni dvor umaknil U posvetovanju in je bila ob 12. objavljena sodba, s kati i o se Govedi'" obsoja ?;:i -ni'-' n.i veŠalih. SHIPPING NEWS Na panriklh, Id m Mele tiskani, m vrte v domovino izleti ped tvMtm izktaftenega ■prcnijcfklct. Saročite se na "Glas Narnda'' največji slovenski dnevnik . Združenih driaiwiK SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 West 18th Street moril 16 goltov in se obesil. Gre za primer krvne osvete. V beznici. kjer je bil storjen grozen zločin, so se shajali sami Kitajci, navzlic energičnemu boju proti trgovcem z mamili. Naenkrat se je pa zdelo |>oliciji sumljivo, da dva dni nihče ni prišel iz zakotne krčme. Končno so vdrli policisti v krčmo in na*li tam 15 gostov mrtvih. Morilec jim je namreč v omamljenosti prerezal grla. Slednjič so našli tudi krčma rja. samega, starega Kitajca. Bil je obešen. Preiskava je dognala, da se je v zadnjem času zbiral pri njem vedno isti krožek prijateljev opija in slučajni gostje so bili zelo redki. Kitajec si je izbral dan, ko so bili zbrani vsi. da se jim je osvetil. Eden izmed gostov je bil pred leti zapeljal krčmarjevo sestro, ki je potem zaradi njega umrla. Kitajec je živel od takrat samo v misli na osveto. Sledil je zaledji ven korak za korakom, postal je njegov prijatelj in ga naučil hoditi v svojo krčmo. Pozneje so prilia-iali tudi zapeljivčevi sorodniki in prijatelji ki sovo niso slutili I 8>,urnla T Trst , , v . . .. ,"4. februarja: kak>no je razmerje med njima.| Manhattan v Havre Ko so bili zbrani v krčmi vsi.< Mary v Cherbourg . . . 26. februarja: jim je Kitajec prerezal vrato- Fllropa T Breinen ve, potem si je pa končal živ- it. februarja: ]jenjp Paris v Havre J J Rex v Genoa 9. januarja: Salurnia v Trlrute I^afayette v Harr" januarja: Wu*hliij(ton v Ilarre Aquitania v Cherbourg *?>. Januarja: Bremen v Bremen IG. januarja : Ilex 7 Genoa Paris v Havre -0. januarja: Berengaria v Cherlninrg januarja* Europa v Eremen 23. januarjf«: Conte di Savoia y Genoa Champlain v Havre '.T. januarja: Aquitania v Cherbourg Muiilialtan v Havre 2 februarja: Bremen v Bremen Bori-nij»iria v Chertiour^ H. februarja: 1'aris t Havre I{«*x v Genoa februarja * Kuropa v Bremen 10. februarja: Queen Mary v Cherlmurjc Washington t Havre 13. f«-brtinrjn: Conte <11 Savoia v Genoa !J». fel»ruarjM: Bremen v Bremen ■JU. februarja: I le a nam prihranite nepotrebnega dela ln Btrofikov, Vas prosimo, da skuSate naroCnl-n« pravočasne poravnati. BoSljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastojiniku v Vašem kraju aH pa kateremu Izmed zastopikov. kojib imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nafiih rojakov naseljenih. VEČINA TE1I ZASTOPNIKOV IMA V ZALtH.I TI DI KOLEDARJE IN PRATIKE; ('E NE JIH PA ZA VAS NAROBE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBI JETE CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lmoshln «'OfX)RADO: Pueblo, Peter CnUg, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, Fr. Zapauili 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago. Cicero. ln IUlnola) Jollet, Mary Bambicb La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Angnatln North Chicago, »oe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph HoMk MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlnr MINNESOTA: Chisbolm, Frank Ooole Ely. Jos. J. Peshel Eteleth. Louis GouZe Gilbert, Louis Vessel Hihblng, John PorSe Vlrgina, Frank Brraticb MONTANA: Roundup, II. M. Panlan Washoe, L^ Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick V1CW YORK: Gowanda, Kari Uttli Fails, mak OHIO: Barber t on. Frank Trete Cleveland. Anton Bobek. Ctaa. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kr»n>fe Toungstown, Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Iparee Conemaugh, J. Brenvee Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis SapnoOi Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaarin Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TautelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Ž ust Pittsburgh in okolica, J. Pogačar in PhUip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrar West Newton, Joaeph Jovaa WI8CON8IN: Milwaukee, West Allla, Fr. Sheboygan, Jaaepl WYOMING: Rock Springs, Len is Diamondville, Joe Rollch Tak ta, katera Ja preJeL OrtATA