V Metliki srečanje mladih zgodovinarjev
O tem, kako smo živeli
METLIKA — V petek in soboto, 30. in 31. maja, bo v Metliki 17. srečanje mladih zgodovinarjev, ki ga organizirajo metliška in republiška Zveza prijateljev mladine ter slovenska Zveza pionirjev ob pomoči skupščine občine Metlika, Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke, KZ tozd Vinska klet Metlika in metliške osnovne šole. Tema tokratnega srečanja je Kako smo živeli. Na to temo je oddanih 78 nalog, v Metliki pa pričakujejo okoli 150 pionirjev z mentorji iz vse Slovenije. Srečanje se bo začelo jutri ob 14. uri, sledila bo »zgodovinska delavnica«, v soboto pa si bodo mladi zgodovinarji ogledali Metliko in Belokranjski muzej, potem pa bodo pripravili kulturni program in razglasili rezultate.
VISOKO ODLIKOVANJE ZA JOŽETA KNEZA
LJUBLJANA — V torek, 27. maja, je predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc v Ljubljani izročil priznanemu gospodarstveniku in dolgoletnemu družbenopolitičnemu delavcu Jožetu Knezu red dela z rdečo zastavo. Z visokim odlikovanjem je Jožeta Kneza, ki je bil precej časa na čelu Straškega Novolesa, odlikovalo predsedstvo SFRJ za posebne zasluge in uspehe pri delu ter za napredek države.
PO POTEH ODREDOV
OSILNICA — Pohod po poteh Notranjskega in Kočevskega odreda so izvedli 18. maja na območju KS Osilnica. Potekal je na območju Osilnica-Čačič—Šajbnik—Preska— Dragarji—Podpečica—Belica	v
skupni dolžini 20 km, najvišja točka nadmorske višine pa je znašala 1.000 m. Udeležili so se ga borci, mladina in drugi občani. Pohodnikom je spegovoril tudi domači narodni heroj Jože Ožbolt-Stanko, ki je poudaril predvsem potrebo po enotnosti, saj je razdvajanje povzročilo že med vojno velike žrtve.
TOMŠIČEVE NAGRADE PODELJENE
LJUBLJANA — 21. maja, na dan obletnice smrti narodnega heroja Toneta Tomšiča, je Društvo novinarjev Slovenije za angažirano časnikarstvo spet podelilo nagrade, poimenovane po organizatorju partijskega in partizanskega tiska. Zlata odličja Toneta Tomšiča, so prejeli Nina Vidervol, Dušan Hreščak, Ladislav Kiauta, Marjan Kos, Just Perat in France Vreg-Mile; Tomšičeve nagrade za življenjsko delo Marja Cerkovnik, Rado Janežič in Božidar Pahor; Tomšičevi nagradi Lojze Smasek in Janko Lorenci; nagrade iz Tomšičevega sklada Sonja Žnidaršič, Mija Repovž in Marjana Vončina. Hkrati je 18slovenskih novinarjev dobilo srebrne plakete in diplome Zveze novinarjev Jugoslavije za 25-letno delo v novinarstvu, med njimi tudi Ivan Zoran, kulturni urednik Dolenjskega lista.
Nov obrat Beti v Kordunu
Poskusna proizvodnja v obratu v Krstinji bo stekla že sredi prihodnjega meseca — Delo bo dobilo 130 ljudi — Naložba velja 650 milijonov — Ugodni krediti
METLIKA — Zaradi vedno večjih potreb po izdelkih iz Bednega programa tako za domači trg kot za izvoz je Beti lani jeseni začela v Krstinji pri Vojniču na sesednjem Hrvaškem graditi nov konfekcijski obrat. Gre za naložbo okoli 650 milijonov dinarjev.
NAJBOLJŠI V SVOJEM POKLICU — Plamenski varilec Anton Malnarič iz Iskre Semič prejema priznanje.
Belokranjci so najboljši kovinarji
NOVO MESTO — Kovinarji Dolenjske in Bele krajine so se mi- . nulo soboto pomerili na tretjem : proizvodno-delovnem tekmova-i nju. V trinajstih poklicih se je ( pomerilo 80 tekmovalcev iz vseh štirih dolenjskih občin. Preizkus ; delovnih spretnosti in teoretičnega l znanja v stroki so pripravile delovne organizacije Belt iz Črno-'t mlja, Iskra Semič, IMV Novo ' mesto in SŠTZU Boris Kidrič. Po i dva najboljša tekmovalca v posameznih poklicih sta se uvrstila na republiško tekmovanje.
Diplome in denarno priznanje so prejeli najboljši v posameznih poklicih: kovinostrugarja Jože Zorec (Iskra Semič) in Miloš Dragoš (Belt Črnomelj), kovinob-rusilca Martin Šprajcer (Iskra Semič) in Ljubomir Perla (Belt Črnomelj), kovinorezkalca Branko Jurman (Iskra Semič) in Ivan Kegljevič (Iskra Upori, Šentjernej), j orodjarja Branko Plaveč (Iskra Se-| mič) in Vladimir Magličič (Belt f Črnomelj), konstruk. ključavniča-1 rja Franjo Rehorič (SCT DO Me-\ tlika) in Franc Matoh (GIP MKI Novo mesto), PLA varilca Anton i Malnarič (Iskra Semič) in Anton | Dragovan (IMV — obrat Suhor),
1 varilca REO Jože Vranišič (Kovinar Črnomelj) in Zdravko Žugelj (Kovinar Črnomelj), varilca TIG Anton Jakše in Anton Jakše (oba Iskra Semič), varilca MAG Franc Hudoklin (Iskra Upori, Šentjernej) in Anton Kobetič (Gorenje Črno-| melj), livarja-kaluparja Stane Ka-■ pele in Božidar Čemas (oba Belt Črnomelj), avtomehanika OTTO ; Stanko Miketič (Integral Črnomelj) in Anton Plut (Integral Črnomelj), avtomehanika DIES-SEL Stanko Cvejič (Integral Črnomelj) in Marjan Kralj (ŽG-tozd za uprav, in vzdrževanje prog Novo mesto), obratna elektrikarja Dušan Grahek (Belt Črnomelj) in Zvone Kalar IMV Suhor).
Za Krstinjo pod Petrovo goro so se v Beti odločili iz več razlogov. Kraj je sorazmerno blizu Metlike,
• Predvideno je, da bodo obrat v Krstinji slovesno odprli 27. julija, za dan vstaje hrvaškega naroda, priuče-vanje delavk že poteka v tamkajšnji osnovni šoli, tako da računajo, da se bo v drugi polovici junija začela že poskusna proizvodnja. Kot rečeno, bodo delali konfekcijske trikotažne izdelke.
V SZ ZE ČETRTINO
MIRNA — V mirenski Kolinski računajo, da bodo po dobrem začetku poslovnega in proizvodnega leta že septembra izpolnili vsa sovjetska naročila otroške hrane. Doslej so namreč odpremili že četrtino dogovorjenih količin. Novih količin krompirja ne odkupujejo več, pripravljajo pa pogodbe za novo sezono.
oddaljen je okoli 75 km, poleg tega pa so ti kraji v Kordunu med najbolj nerazvitimi na Hrvaškem, delovne sile pa je več kot dovolj, kar pove tudi podatek, da bo v tem obratu, ki bo sodil pod tozd Žakanje, zaposlenih okoli 130 ljudi, prošenj za sprejem pa je več kot 250. Beti v naložbi sodeluje z 20 odst. svojih sredstev, več kot polovico potrebne-
ga denarja so dobili kot zelo ugoden kredit iz sklada za nerazvita območja Hrvaške, ostalo pa so drugi krediti.
Investitorji so zadovoljni tudi z izvajalcem, novomeškim Pionirjem, saj se točno drži rokov, tako da bo obrat lahko začel delati komaj osem mesecev zatem, ko so začeli delati, vmes pa so še tri mesece stali zaradi zime. Proizvodna dvorana meri okoli 1.800 m2, grajena pa je tako, da jo je moč z majhnimi stroški še enkrat povečati.	A.	B.
KOČEVJE — Predsednik sveta za delo s pionirji pri občinski ZPM Vito Savič je ocenil, da so »Računalniški dnevi«, ki jih je ta svet organiziral od 19. do 23. maja, zelo uspeli. Vsako šolsko uro se je ob računalnikih izmenjavala dopoldne šolska mladina, popoldne pa odrasli. Delo z računalniki so razlagali predstavniki Zveze za tehnično kulturo Slovenije in Medobčinskega računalniškega centra Kočevje. Pokrovitelj je bil kočevski LIK,
NIČ VEČ PIONIRJI — V soboto, dan pred dnevom mladosti, so v novomeški občini sprejeli v vrste ZSMS skoraj 800 novih članov. Slovesnosti so bile na raznih krajih. Tako so pionirji iz Škocjana postali mladinci na Zagradski gori, Stopičani so bili na Bazi 20, osnovni šoli iz Dolenjskih Toplic in Gabrovke sta organizirali sprejem v Gradcu, nadvse slovesno pa je bilo na otoškem travniku, kjer so se za praznik mladih že tradicionalno srečali šolarji iz Šmarjeta in Otočca. Mlade obeh šol je sprejel v ZSMS Jože Derganc, predsednik OK ZSMS Novo mesto (na sliki), skupaj s predsednikoma OO ZSMS obeh krajevnih skupnosti. Po kulturnem programu so pripravili športne igre in na koncu mladinski ples v dvorani na Otočcu. (Foto: J. Pavlin)
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Za manj krompirja manj dohodka
na 5. strani:
• Predsednika obravnavati kot vsakogar
na 7. strani:
• čigav je Belokranjski muzej?
na 8. strani:
• Razvrednotenje nekega okolja
Zdravstvo po posavski meri
Medobčinska sveta SZDL in ZSS sta obravnavala volitve in zdravstvo, glede katerega pa republiška strokovna analiza ni dala končne odločitve
na 9. strani:
• Več za za plače
na 17. strani:
• Vesolje presenečenj
obresti kot
je polno
KRŠKO — Na seji medobčinskega sveta SZDL so prešnji teden ocenili zadnje volitve. Kritično so obravnavali pomanjkljivosti, da bi slednjič čez štiri leta prišli na volitve še bolje pripravljeni.
Predsednik Lado Močivnik je uvodoma ocenil pripombe občanov. V sevniški občini so ljudje menili, zakaj, denimo, za predsednika občinske skupščine ni bilo po več kandidatov, kot sojih npr. imeli za vodstvene funkcije v sisih. V Krškem so bile pripombe k oženju kandidatnih list. Predsednik pa je izrekel vse priznanje aktivistom v
Kam pripelje špekulacija?
Kolinska je zgradila tovarno za predelavo krompirja na Mirni zato, ker je računala, da na Dolenjskem pač ne bo problemov s surovino. Po začetnih zagatah se je dobava ■	krompirja ustalila nekako pri 8.000 tonah. Seveda s tem še
niso bile izkoriščene vse zmogljivosti tovarne, zato so v njej začeli z izdelavo otroške hrane. Lani jeseni pa so domači dobavitelji popolnoma odpovedali, izkazali pa so se, recimo, Prekmurci. In tovarna je namesto 7.750 ton krompirja odkupila samo 3.000 ton. Kolinska zaradi tega ni zabredla v kakšne hujše težave, saj je bil tu še program proizvodnje otroške hrane. Vprašanje pa je, kam bodo letos s krompirjem vsi tisti dobavitelji, ki lani Kolinski niso prodali toliko krompirja, kakor so se obvezali. V tovarni so namreč sklenili, da ga bodo za naslednjo predelovalno sezono odkupili le 6.300 ton. Kot kaže, pa je tarnanje kmetov prepozno, saj tovarna ne more računati na tako nestalne dobavitelje, kakor so to v zadnjem času dolenjski kmetje. Poslovni odnos se gradi leta in leta, ena sama »napaka« ga lahko razdre. Za! je tako, da so si nekateri raje izbrali špekulativno čakanje na višje cene kakor pa pošten odnos do tovarne, ki kmetov ni pustila na cedilu niti ob najbolj bogatih letinah. .
J. SIMČIČ
brežiški občini za širino postopkov, pri čemer so kljub temu ujeli vse roke.
V Brežicah so grajali, ker so dobivali iz republike nekatere stare obrazce iz predhodnih volitev. Če so potrebovali preglede zase, so morali pripenjati svoje obrazce. V krški občini se pri odprtih listah niso dokopali do najbolje sestavljenih delegacij. Ponavadi so odpadali najboljši. Kako odpravljati napake? Na seji so menili, da se stalna kadrovska priprava na volitve ne sme začeti tik pred volitvami, temveč za volitve 1990, naj so videti še tako odmaknjene, že sedaj.
Na seji so obravnavali še ugotovitve komisije o samoupravni reorganizaciji zdravstva v regiji. Predhodna republiška strokovna analiza ni opravila dokončnega izbora, kako naj bo. Le-ta je podala kar osem inačic, žal je izpadlo ekonomsko vrednotenje. Morda, kot je bilo rečeno na seji, se ne kaže zapirati v občinske plotove, saj jih dnevno prekoračuje okrog 1.400 delavcev, ki prehajajo iz ene v druge občine —ptL vožnji na delo. Katero od po-
nujenih inačic izbrati, naj bi se izrekli izvajalci in uporabniki v zdravstvu do 15. junija. Tako naj bi le pripeljali h kraju akcijo, ki teče že mnogo let.
A.ŽELEZNIK
na 19. strani:
• Uspehi, ki vodijo v Seul
na 24. strani:
• škodljivec bukev je skakač
Umrl je narodni heroj Vinko Robek
Dolenjska je te dni izgubila enega poslednjih velikih mož revolucije, narodnega heroja Vinka Robeka.
Rojenje bil leta 1915 na Vinjem vrhu pri Smarjeti. Kot je bil tedaj običaj v revnih kmečkih družinah, je moral komaj devet let star od doma služit. Ko je bil kasneje pri vojakih v starojugoslovanski vojski izpostavljen šikanam in slabemu ravnanju, tega ni mogel prenašati, "'obegnil je in hotel preko meje, vendar so ga ujeli in zaprli. Od tam mu je uspelo pobegniti in pod tujim imenom je prišel v Avstrijo, nato pa v Nemčijo, kjer je dočakal tudi napad na Jugoslavijo.
Uspeli »Računalniški dnevi«
V Kočevju je zanimanje preseglo pričakovanja
z denarnimi in drugimi prispevki pa so »Računalniške dneve« omogočile delovne in druge organizacije.
Predsednik občinske ŽPM Stane Jajtič je povedal, da seje v občini že lani začela akcija za zbiranje denarja za opremo računalniških učilnic pri osnovni in srednji šoli; pri ravnateljici SŠTUD pa smo zvedeli, da so pri Iskri Delti že naročili računalnike »Partner«, ki bodo veljali skupno z ostalo opremo preko 12 milijonov dinarjev. Del naročene opreme so že dobili, v kratkem pričakujejo še ostalo. Nato bo servis Iskre opravil montažo, ki bo dokončana še pred zaključkom šolskega leta. V računalniški učilnici bo 15 računalnikov.
J. P.
Ko je izvedel za narodnoosvobodilni boj, seje že decembra 1941 vrnil v domače kraje in se takoj pridružil organizatorjem NOB v okolici Škocjana. Kmalu zatem je odšel v partizane, junija 1942 pa je bil že komandir čete v Krškem partizanskem odredu in seje odlikoval zlasti v boju proti Italijanom in belogardistom v okolici Novega mesta. Avgusta 1942 je bil sprejet v partijo.
Robekova četa je kmalu postala velika ovira sovražniku, v boju pri Beli cerkvi 1. avgusta 1943 pa je brez enega samega strela zajel 17 sovražnih vojakov in zaplenil precej orožja in arhiv. Po kapitulaciji Italije je Robek razorožil italijansko enoto, ki je oborožena s tanki, kamioni in topovi skušala prodreti iz Novega mesta proti Italiji. V hudi borbi je razorožil še eno italijansko skupino pri Kočevju. Ko pa je bila ustanovljena 9. slovenska brigada, je postal Vinko Robek namestnik njenega komandanta.
Sodeloval je v mnogih bitkah, ob koncu 1943 invzačetku leta 1944 pa se je še posebno izkazal v borbah 9. brigade za osvoboditev Delnic, Ravne gore in Vrbovškega. Pri Sv. Gregorju je bil že tretjič ranjen, takrat najhuje, in to v glavo. Ostal je invalid vse življenje, a njegova junaštva in zasluge med NOB niso bile pozabljene. Za narodnega heroja je bil proglašen že leta 1953.
Vinko Robek je bil dobrodušen po naravi, dokler je mogel, pa je sodeloval pri prenašanju tradicij na mlajše rodove. Ostal je zvest idealom, za katere se je boril. Ob poslednjem slovesu v Škocjanu so mu bile izkazane časti, novomeška občina, v kateri je živel, pa je v njegov spomin priredila žalno sejo v Dolenjski galeriji.
R. B.
Jutri se bo vreme izboljšalo, v soboto in nedeljo bo deloma jasno in nekoliko hladneje.
PRAZNIK LETALCEV V CERKLJAH — Na tukajšnjem letališču je bila 21. maja svečanost v počastitev obletnice ustanovitve jugoslovanskega vojnega letalstva in protiletalske obrambe. Komandant Nedeljko Ivkovič je ob tej priložnosti izročil nagrade in pohvale pripadnikom JLA, navzočim mladincem pa je prisrčno čestital za dan mladosti. Gostje iz Posavja, Novega mesta in drugih krajev so si nato ogledali razstavljena letala. Mladim je bil posebno všeč orel, ponos naših aviatičarjev, na sliki. (Foto J. Teppevj
Brez ustvarjalnosti ni napredka
V Novem mestu so odprli republiško in regijsko razstavo Inovacije za stabiliza-_______cijo	— Na okrogli mizi spregovorili o številnih vprašanjih
NOVO MESTO — »Nadaljnje stagnacije si ne smemo in ne moremo dovoliti, čeprav bo uresničevanje opredeljenih smeri tehnološkega razvoja v sedanjem ekonomskem položaju še tako težko,« je zatrdil sekretar OK ZKS Novo mesto Jože Florjančič, ko je govoril o pomenu tehnološkega razvoja za napredek samoupravne družbe ter o ustvarjalnosti in inventivnosti kot nosilcih tega razvoja na otvoritvi razstave Inovacije za stabilizacijo.
Razstavo so odprli prejšnji četrtek, 22. maja, v prostorih Ljubljanske banke v Novem mestu. Tej republiški razstavi, že osmi po vrsti, seje letos prvič pridružila še regijska razstava inovacijskih dosežkov v bližnji zgradbi Zavarovalne skupnosti Triglav. Na nji so prikazali 65 inovacijskih dosežkov iz 16 delovnih organizacij in od 5 zasebnih obrtnikov iz treh dolenjskih občin, poleg tega pa še 6 raziskovalnih nalog, ki so bile nagrajene z malimi Kidričevimi nagradami. Kot kažeta obe razstavi, je delež Dolenjske v slovenskih inovacijskih prizadevanjih kar lep.
Opazen je sicer premik k večji ustvarjalnosti, močnejša je tudi kadrovska baza (čeprav še vedno pod slovenskim povprečjem), vendar je premik mogoče zaslediti le na področju tehnično-tehnoloških inovacij, medtem ko o inventivnosti na področjih organizacije in vodenja skoraj ne moremo govoriti. Ob približno enakem številu
KRŠKI POKLICNI, GASILCI NAJBOLJŠI V REPUBLIKI
CELJE — Na 4. delovnem športnem tekmovanju slovenskih poklicnih gasilcev v Celju so se prejšnjo soboto najbolje odrezali člani poklicne gasilske enote iz Krškega pred Kranjčani in Ljubljančani. Krčani so tako osvojili lep pokal v trajno last in prehodni pokal republiškega sekretariata za notranje zadeve, ki je bil tokrat prvič podeljen.
zaposlenih raste število tehnično-tehnoloških inventivnih predlogov pri nas, raste tudi njihova realna vrednost
• Da lovimo zadnji vlak tehnološkega razvoja, kije pogoj za uspešno stabilizacijo, in da nas pri tem ne sme zaustaviti sedanji težki ekonomski položaj, ki ga je v svojem govoru omenjal Florjančič, so menili tudi za okroglo mizo, namenjeno razgovoru o inovacijah. Razgovora se je udeležilo preko 60 razpravljalcev in gostov, vodil pa ga je dr. Miha Japelj. Bogato in pestro razpravo bi lahko strnili v misel, da je dovolj spodbudnih besed in izrekanja za večjo vlogo ustvarjalnosti na vseh področjih, zadnji čas je, da to postane vsakdanja praksa, saj borno brez ustvarjalnosti gospodarsko in družbeno nazadovali.
in gospodarska korist. Med zavorami za krepitev inovacijske dejavnosti pa so razpravljalci videli marsikaj, od »inženirske« miselnosti, premajhne
JUTRI JUBILEJNI KONCERT
KOČEVJE — Ob 25-letnici glasbene šole Kočevje bo jutri, 30. maja, v Šeškovem domu jubilejni koncert, na katerem se bodo predstavili sedanji in nekdanji učenci te šole. Kot zanimivost naj povemo, da bo orkester sedanjih in nekdanjih učencev izvedel posebej zanj napisano priredbo odlomka iz Verdijeve opere Nabucco. Odlomek je priredil naš znani skladatelj Jože Privšek.
resnične zavzetosti vodilnih (tudi sindikata .n partije), pomanjkanja pravega denarja, slabega pretoka vrhunskega znanja v prakso do moralnih zadev, kot so nevoščljivost, zavist, ažna solidarnost in podpiranje lenobe. Premalo je tudi združevanja sredstev, znanja in ljudi, ne nazadnje pa bi morali ustvarjalnost tudi ustrezno nagrajevati!
Razgovor je torej bil polemičen, kritičen in oster, delno obarvan pesimistično in delno optimistično, predvsem pa je bil pošten in odprt, kot ostaja odprto vprašanje, ali bodo zanj in za njegovo vsebino slišala prava ušesa.
M. MARKELJ
( ^
STO LET PRVEGA
PEDAGOŠKEGA DRUŠTVA V SLOVENIJI
KRŠKO — Danes in jutri bo v Krškem potekalo strokovno posvetovanje okoli 150 prosvetnih delavoev Slovenije, posvečeno tudi 100-letnici ustanovitve prvega pedagoškega društva v Sloveniji. 1886. leta ga je ustanovil ravnatelj meščanske šole v Krškem Ivan Lapajne. Društvo se je zavzemalo za slovensko šolo, prirejalo razstave, izdajalo pedagoški zbornik in kasneje postalo vzor vsem drugim pedagoškim društvom v Sloveniji. Na strokovnem posvetovanju v Krškem bo imel uvodni referat mag. France Strmčnik. V razstavišču DKD Edvarda Kardelja je na ogled razstava o zgodovini in razvoju pedagoških društev v Sloveniji. Zveza društev prosvetnih delavcev Slovenije pa bo sklenila strokovno posvetovanje v petek s koncertom Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič v veliki dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja.
v /
Manj požrešne savske elektrarne
Prihranek 250 ha zemlje
LJUBLJANA — Na gospodarskem razstavišču so tedni zaprli razstavo o varstvu okolja, na kateri so sodelavci ljubljanskega Elektroprojekta razstavili zadnje inačice elektrarn na Muri in Savi.
Že na nekaj zadnjih predstavitvah zamisli za elektrarne na Savi je bilo rečeno, da nameravajo z zajezitvami Save v Posavju prihraniti okrog 250 ha zemljišč, ki sojih prvotno tako ali drugače nameravali potopiti. Na razstavi so tudi v načrtih prikazali takšne vrste elektrarn, ki so še bolj pretočnega značaja. Prva v tem nizu, pri Vrhovem, izkorišča v pretežni meri savsko koleno. Vse nadaljnje, z izjemo dveh v brežiški občini na meji s Hrvaško, naj bi imele strojnice v strugi.
Projektanti so za boštanjsko elektrarno zarisali le manjši premik ob-savske cestne magistrale M-10 tik za zajezitvijo. Cesta naj bi skrenila s sedanjega poteka malo pred potjo k Pas-kvalejevim, tekla za jamami nekdanje gramoznice in se pod hribom vrnila na staro cesto. Ker bodo samo na tem delu začasno prestavili strugo, bosta začasno med gradnjo potrebna dva mostova. S tem posegom bi bila prizadeta pretežno družbena zemljišča, večina ostalega boštanjskega polja pa bi ostala nedotaknjena.
Vsekakor dobra volia energetikov, da obvarujejo kar največ redkih ravninskih zemljišč.
DANES AKCIJA ZBIRANJA OBLAČIL
Rdeči križ Slovenije letos že deve-tnajstič organizira akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, pohištva, šotorov in tekstilnih odpadkov. Akcija, ki bo potekala v vsej Sloveniji, bo danes, 29. maja, od 17. do 19. ure.
Naša anketa
Škart blaga je veliko
V zadnjem (asu lahko v časopisju vse pogosteje zasledimo podatke o tem, koliko različnega blaga nam vrnejo iz tujine zaradi slabe kvalitete. Številke vrednosti so vrtoglavo visoke. Večino teh, v tujini zavrnjenih izdelkov, potem seveda pokupimo doma. Večinoma gredo za med, ker so Se zmeraj kvalitetnejši od tistega, kar je že narejeno za domači trg. Je v naših trgovinah res veliko slabega, škart blaga, blaga, ki v bistvu ne bi smelo najti poti do kupca ali pa bi moralo biti veliko cenejše? Odgovori v naši današnji anketi so zelo uglašeni. Skart blaga je veliko, ne glede na visoke cene. Jeziti pa da bi se morali na proizvajalce, saj trgovci prodajajo, kar imajo. Včasih preveč vneto, mislijo nekateri, saj posebno otrokom prodano slabše vrste sadja, zelenjava in drugi artikli, žal, niso nobena redkost.
MILENA STANIČ, poslovodkinja diskonta v nakupovalnem centru M-preskrbe v Krškem: »Ko se pogovarjam s kolegi, vsi tarnamo, da je v zadnjem času v trgovinah vse več škarta. Prizadeti smo trgovci in potrošniki. Pohištvo prihaja brez vrat, brez šip. Pred kratkim smo dobili Emonine krače, bile so same kosti, pa še plesnive. Zadnjič nam je šola vrnila Grockine kompote, ker so bili črvivi, neki gostinec pa konzervo šunko, ker je bila vsa zdrizasta, itd. itd. Naenkrat, v nekaj urah je nemogoče pregledati vse blago, ki ga pripeljejo proizvajalci. A pri sedanjih cenah bi moralo biti vse blago tako, da bi ga bilo veselje gledati.«
ZORICA VRTAČIČ, trgovka iz Metlike: »Pri nas v Betini industrijski trgovini prodajamo tudi izdelke druge kvalitete, ki so od 30 do 50 odstotkov cenejši, in prav to pritegne v našo trgovino veliko kupcev iz cele Slovenije in Hrvaške od Ozlja do Karlovca in Zagreba. Prometa imamo veliko, v sezoni okoli 3 stare milijarde na mesec. Kupci se nad cenami v glavnem ne pritožujejo. Pozna pa se, da se vse draži.
Ljudje bolj izbirajo in se težje odločajo za nakup.«
IVAN FRANCELJ, prodajalec v Mercatorjevi Blagovnici v Ribnici: »Trgovci kupcu sicer ne moremno naravnost reči, daje naprodaj škart roba, čeprav v resnici je tako. Zato pa nas kasneje kupci kritizirajo, namesto da bi kritizirali proizvajalce. Je že tako, da proizvajalci dobro blago izvozijo, slabo pa ostane doma, zato je v trgovinah toliko slabega blaga. Škarta bi bilo manj, če bi gospodarstvo vodili gospodarstveniki, ne pa politiki.«
MARJAN LEVSTIK, upokojenec iz Kočevja: »Pri nas se malo dela, malo naredi in še to je slabe kakovosti, čeprav bi bila ob tako počasnem delu kakovost lahko boljša, saj lahko delavec vsakemu izdelku posveti več časa. A kaj", ko nekateri delavci S že ob sedmih držijo za kljuko bifeja in po-• samezniki ostajajo tam tudi do malice. Tfa-ko je kar razumljivo, zakaj nam tujci vračajo blago zaradi nekakovosti, ki pa ga potem doma pokupimo kot boljšega.«
MIJA ŠEBEK, iz občinske matične knjižnice v Brežicah: »Med nakupovanjem moram biti najbolj pazljiva pri zelenjavi in sadju. Tam kupcem mimogrede podtaknejo slabo blago, skoraj zagotovo pa se to zgodi otrokom. Tudi pri mlečnih izdelkih se rado zgodi, da niso sveži, in včasih pri kruhu ne povedo, da je od prejšnjega dne. Konfekcije ne kupujem, pri metraži je navadno tako, daje cenejše blago slabše kvalitete. Prodajalci večinoma prepuščajo izbiro kupcu, a jih opozorijo na izdelke z napako oz. na tovarniško znižanje cen.«
VINKO VRABEC, vodja proizvodnje v Agrostroju v Šentrupertu: »Kljub visokim cenam blago pri nas ni več tako kakovostno, kot je bilo še pred leti. Zlasti velja to za hrano. Posebno konzerv si sploh ne upamo več kupiti, saj je v njih samo še mast. Podobno je s salamami in drugimi živili. Smo pa v stiski tudi v tovarnah, saj je težko priti do dobrega materiala. Potrošniki smo potem brez moči.
Pritoževanje čez trgovce ne pomaga, ker niso nič krivi. Kaj bi lahko ukrenili? Veliko, če bi nehali kupovati vse po vrsti.
Američani nam na primer vrnejo šunko, pojemo jo pa mi.«
DARKO KUNIČ, poslovodja v črnomaljski prodajalni Dolenjka-Steklo: »Kot prodajalec delam že 35 let in ves ta čas je bilo napak na blagu, ki so nam ga pripelja-jMfe	za	Pr°daj°’	toliko,	da imam včasih vsega
dovolj. Stranke kritizirajo slabo blago in mi ni ravno vseeno, ko slišim pripombe. Na srečo pridejo tudi kupci, ki jim kvaliteta ni dosti mar, tako da prodam tudi slabše blago. Za večje napake naredim reklamacijo. Sprašujem se, kakšna je kontrola kvalitete v naših tovarnah!«
JOŽICA JUDEŽ, namestnica poslovodje Dolenjkine Špecerije na Glavnem trgu v Novem mestu: »Mi prodajamo, kar imamo. Jeziti bi se morali na dobavitelje blaga. Posebno pri sadju se dogaja, da ostaja v gajbicah, ker ga zaradi slabe kakovosti ne moremo prodati. Z nekaterimi dobavitelji se da dogovoriti, da nam dajo slabše blago v klaso. Sicer pa je v naši trgovini takšna praksa, da kupcu vselej ustrežemo, če s kupljenim ni zadovoljen. Pokvarjeno vedno zamenjamo. Povsod ni tako.«
ADOLF MIRTELJ, vodja proizvodnje v Mercator Kopitarni Sevnica: »Prihaja do izmeta. Navsezadnje je kakovost lesa vse slabša, mi pa moramo iz njega izdelovati vse kakovostnejše izdelke, kajpak tudi za izvoz. Najhuje je, če prihaja zaradi slabe kakovosti do reklamacij kupcev. Čeje v preteklosti prihajalo do česa takega, smo izdelek seveda zamenjali z brezhibnim, v tovarni pa razmere zaostrili.«
Napake se zdaj maščujejo
S seje medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okoiica — V kočevski občini kar tretjina vseh izgub
LJUBLJANA — Na program-sko-volilni seji Medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okoiica so ponovno izvolili za svojega sekretarja Andreja Ambrožiča, po razpravi sprejeli poročilo o dosedanjem delu sveta in programske usmeritve za naslednji dve leti ter razpravljali o osnutku temeljnih resolucij 13. kongresa ZKJ ter osnutku sprememb in dopolnitev statuta ZKJ.
»Vsaka četrta delovna organizacija v regiji je lani poslovala z motnjami, letos pa je še slabše: vsaka
• Na seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okoiica, ki je bila 19. maja, se je sekretar Andrej Ambrožič zahvalil nekaterim članom tega organa za dosedanje uspešno delo in jim v znak priznanja podaril knjigo »Zgodovina ZKJ«, ki je izšla pred kratkim. Prejeli sojo: Rudi Gruden in Jelko Novak (oba iz Kočevja), Franc Ilc in Mirko Pirc (oba iz Ribnice) in še Franc Svetelj, Bojan Mihelič, Andrej Logar, Jože Mišigoj, Rajko Rupnik, Laekt Podbevšek in Vida Vukovič.
enajsta OZD je v prvem četrtletju poslovala z izgubo. V regiji Ljubljana-okoiica (8 občin) je imelo v prvih treh mesecih letos gospodarstvo 1,47 milijarde dinarjev izgub, od tega kar dobra tretjina samo v občini Kočevje. Zaloge naraščajo, izvoz je skromen, manjka repro-materiala. Gospodarska zbornica je dala vrsto predlogov, kako bi stanje izboljšali, zadovoljiti pa smo se mo-
rali z drobtinicami«, je povedal v razpravi predstavnik Medobčinke gospodarske zbornice Jože Drnovšek in razpravo zaključil z mislijo: »S preseženo vrednostjo naj vlada tisti, ki jo ustvarja — in ne obratno, sicer ne bo bolje.«
Ostali udeleženci v razpravi so poudarjali, da smo premalo vlagali v kadre, zato tudi slabi rezultati (Grosuplje); da se nekatere panoge bore (elektrogospodarstvo itd.) le še za osebne dohodke, ker se za dohodek niti ne morejo (Rudi Grden, Kočevje); da moramo dosledno upoštevati samoupravni sistem in zakonitost, sicer je vse skupaj le farsa (Franc Svetelj, ki je omenil mimo delegatske baze sprejeto spremembo zimske tarife elektrike v letno in še nekatere primere); da morajo biti ocene stvarne, saj .lakiranje' privede do štrajkov; da je nujen boj za povrnitev ugleda ZK in vsakega komunista; da se mora ZK pri svojem delu ločiti od oblastvenih organov; da mora ZK delati predvsem v delegatskem sistemu in
SZD1~	J.	PRIMC
ŠPORTNE IGRE GASILCEV
MOKRO POLJE — Na Mokrem polju je bilo minulo nedeljo 2. tradicionalno srečanje gasilcev, ki se ga je udeležilo sedem ekip gasilskih društev novomeške regije. V polaganju cevi, balinanju in streljanju z zračno puško so bili najboljši Šentjernejčani, v vaji z brentačo in v malem nogometu gostitelji ter v šahu Prečenčani. Skupni zmagovalec je GD Šentjernej.
Nad vzroke životarjenja
Občinski svet ZSS Novo mesto o delovnih organiza  cijah, ki poslujejo na robu rentabilnosti
NOVO MESTO — Ko je novomeški občinski sindikalni svet pretekli torek obravnaval analizo uresničevanja lanske občinske resolucije o politiki družbenega in gospodarskega razvoja in informacijo o uresničevanju letošnje resolucije v prvih treh mesecih, seje strinjal s priporočili in sklepi, ki jih je v vzezi s tem pripravil občinski izvršni svet.
Člani sveta pa so menili, da bi morali biti ti sklepi in priporočila vendarle konkretnejši, predvsem pa bolj obvezujoči, z nosilci nalog in roki. Ob tem je svet sprejel še več sklepov. Tako naj bi gospodarske delovne organizacije, ki že več let poslujejo na robu rentabilnosti ali so v izgubi, temeljito ocenile stanje, vzroke zanj in sprejele ustrezne ukrepe za sanacijo razmer oz. programe prestrukturiranja proizvodnje, prilagojene potrebam trga.
Svet je obravnaval tudi razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke lani in v letošnjem prvem
trimesečju. Lani je bila občinska rast sredstev za osebne dohodke v skladu z resolucijo, čeprav vse delovne organizacije niso spoštovale usmeritev. Tudi v prvem tromesečju letos je bilo nekaj takih, ki rasti osebnih dohodkov niso imeli pokrite z rezultati dela. Svet je menil, da odstopanj ne gre prezreti, da se morajo kršitelji uskladiti z resolucijo, sicer naj bi ustrezno ukrepali. V vsakem primeru pa se osebni dohodki ne morejo povečevati, če nimajo kritja v rezultatih dela.
Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o izvajanju sanacijskega programa v novomeški bolnišnici, kjer imajo, kot je znano, redno že nekaj let precejšnje težave v poslovanju in stalne izgube. Tudi letošnje prvo trimesečje so zaradi nerednega dotoka sredstev in premajhnih dvanajstin, ki ne zagotavljajo pokrivanja tudi 100-odstotno večjih materialnih stroškov, zaključili s skoraj 90-milijonsko izgubo. Sindikalni svet zahteva, da se spelje usklajena akcija sanacije.
Z. L.-D.
USPOSABLJANJE TERITORIALCEV — V teh dneh je na območju občine Črnomelj potekalo večdnevno usposabljanje vseh enot teritorialcev Dolenjske, ki jih vodi komandant tabora rezervni kapetan Anton Klobčaver. Po besedah vodje usposabljanja Bogdana Malija teritorialci tako začenjajo nov ciklus bojnega urjenja, v katerem želijo zadržati doseženo raven usposobljenosti, utrditi moralno-politično stanje, prispevati k podružabljanju obrambnih zadev in dograjevati obrambno in samozaščitno kulturo delovnih ljudi in občanov. V petek so tabor obiskali predstavniki DPO dolenjskih občin, zadnji dan bivanja pa so najboljšim na urjenju razdelili pisna priznanja za dosežene uspehe. Na sliki: tako so s slepo mino »uspešno pognali v zrak« potniški vlak pri postaji Otovac. (Foto: J. Pavlin)
MAJSKA SREČANJA MLADIH RTV CENTROV — Stošestdeset mladih iz osmih RTV centrov Jugoslavije seje od 21. do 25. maja mudilo na delovnem srečanju na Otočcu, letos že dvanajstič zapored. Pod pokroviteljstvom Radiotelevizije Ljubljana in njihove OO ZSMS so predelali zanimiv program, v katerem so spregovorili o problemih mladih zaposlenih v RTV centrih. Pogovarjali so se z Jožetom Smoletom, članom predsedstva CK ZKS, obiskali so tudi novomeško tovarno zdravil (na sliki) in si ogledali zanimivosti Novega mesta, Pleterij, Kostanjevice in Javorovice. (Foto: J. Pavlin)
UČNO DOPOLDNE IN PREVERJANJE ZNANJA — Na osnovni šoli Grm je bilo v soboto prvo preverjanje znanja vseh ekip za prvo medicinsko pomoč iz vseh enajstih krajevnih skupnosti Novega mesta. Preverjanje je organiziral štab za CZ v sodelovanju s sekretariatom za LO in OO RKS. Trideset ekip seje preverjalo v triaži in praktični oskrbi ranjencev. Po besedah poveljnika štaba Ivana Tovšaka ni šlo za tekmovanje, marveč za preverjanje znanja in stanja na terenu. Za vse ekipe je bila to velika učna ura. Določili so najboljše ekipe, ki se bodo udeležile občinskega tekmovanja 31. maja na SŠTZU. Največ znanja so na preverjanju pokazale ekipe Regcrča vas I, Drska I in Drska II. (Foto: J. Pavlin)
kmetijstvo
i
Za manj krompirja manj dohodka
14. zbor pridelovalcev — Kolinska z Mirne bo zmanjšala odkup krompirja
VESELA GORA — 14. zbor pridelovalcev krompirja, ki ga organizira Kolinska—TOZD Tovarna otroške hrane in predelave krompirja z Mirne, je sicer minil v dobrem ozračju, vprašanje pa je, kakšno bo ozračje še v tem letu in v prihodnjih letih. Po dolgi vrsti slabih izkušenj, ko gre za dobave krompirja, se namreč v Kolinski odločajo za zmanjšanje predelave. K temu jih sili vedno večje povpraševanje po otroški hrani na klirinškem trgu pa pičla prodaja krompirjevega pireja na domačem.
Izboljšava zemljišč okrog Globodola
Prihodnje leto velika agromelioracijska dela
GLOBODOL — Okrog 65 milijonov dinarjev družbenih sredstev bo šlo za uresničitev projekta Globodol, po katerem naj bi do leta 1987 izvedli obsežna agromelioracijska dela in komasacijo na delu teh zemljišč. Projekt, ki zajema 275 hektarov zemljišč za agromelioracijska dela in 253 hektarov zemljišč za komasacijo, bo vsekakor največja izboljšava zemljišč v tem delu občine.
Kmetje, lastniki zemljišč, so bili od vsega začetka za sodelovanje, posebno ker je zanje zelo ugodno. Od njih zahtevajo le 20-odstotno udeležbo, in to v obliki lastnega dela. Dolžni so le posekati in odstraniti grmovje ter pospraviti izruvano kamenje.
Investitor del je novomeška zadruga, ki bo pridobila sredstva od Zveze vodnih skupnosti Slovenije, in sicer brezplačno v vrednosti 80 odst. predračunskih del. Ko bodo dela končana, bodo lastniki zemljišč vezani na proizvodni program zadruge in tržno sodelovanje.
Celoten projekt je dobil dokončno veljavo pred dnevi, ko so na občinski seji sprejeli odlok o agromelioracijskem postopku in odločbo o uvedbi komasacijskega postopka, g g
PRIKAZ DELOVANJA
STROJEV SIP TRŠKA GORA PRI NOVEM MESTU — Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto in strojna industrija SIP Šempeter v Savinjski dolini prirejata v soboto, 31. maja, ob 10. uri na posestvu kmetijske šole Grm prikaz delovanja strojev SIP. Pokazali bodo delovanje različnih vrst kosilnikov, obračalnikov, prikolic, mešalca krmil, robkalnika koruze, mlina ipd. Organizatorji vabijo na ogled. Prireditev bo v vsakem vremena.
Sejmišča
BREŽICE — Na sejmu zadnjo soboto so kmetje prodajali 390 pujskov, starih do 3 mesece, in 10 pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 175 mlajših in 6 starejših živali. Kilogram žive teže mlajših je stal od 900 do 1.000 din, starejših pa od 600 do 700 din.
Dobava krompirja je bila slaba zlasti lani jeseni, ko bi morali v Kolinski v svoja skladišča spraviti vsaj 60 odst. pridelka, v resnici pa so ga trikrat manj. V nasprotju s preteklimi leti so se najbolje odrezali dobavitelji iz Prekmurja, ki so pogod-
• V okviru zbora pridelovalcev krompirja je sodelovala tudi srednja šola za gostinstvo in turizem iz Novega mesta. Prof. Janez Vokač je skupaj z učenci pripravil več kot 50 jedi iz krompirja. Iz krompirjeve moke, ki pa za sedaj še ni v proizvodnem programu Kolinske, je moč izdelati nekaj vrst kruha, peciva in žgancev. Iz krompirjevega pireja so učenci pripravili kremne juhe, krompirjevo hladno omako, iz krompirjevega testa, ki ga Kolinska že izdeluje, pa so pripravili krompirjeve štruklje, cmoke, polento itd. Skratka, jedi iz krompirja ter krompirjevih instant izdelkov so bile prava paša za oči, pa tudi teknile so vsem udeležencem zbora.
bene količine krepko presegli, med njimi prednjačita KZ Panonka in KZ Jeruzalem. Domači dobavitelji, med njimi tudi KZ Trebnje, ki v maso celotne količine prispeva 60 odst., pa so daleč zaostali za načrti. K slabemu odkupu ni prispevalo samo slabo vreme, ampak tudi neurejen trg. Kmetje se pritožujejo,
Gnojnica morila ribe v potoku Senuša
Pretirano škropljenje zemlje okoli prašičje farme Mercatorja na Pristavi
KRŠKO, PRISTAVA — Prejšnji četrtek so ribiči obvestili medobčinski inšpektorat Krško, da ribe v potoku Senuša, ki se zliva v Krko, poginjajo in da Senuša zaudarja po gnojnici. Kmetijska inšpekcija je na kraju samem, pri prašičji farmi Mercatorja Agrokombinata Krško na Pristavi, ugotovila, da je voda v melioracijskem odvodniku spremenila barvo in da smrdi. Ribe v potoku Senuša so hlastale za zrakom, vse več pa jih je poginjalo.
Na prašičji farmi so zatrjevali, daje prišlo do onesnaženja po močnem neurju, ko je deževnica sprala gnojnico s sveže poškropljenih površin, po njihovem pa gnojnica ni prodrla v dre-nažni sistem. Inšpekcija je odgovorne na farmi opozorila na strogo pozornost pri gnojenju kmetijskih površin. Vzeli so vzorce vode na štirih koncih potoka Senuša, vse do izliva v Krko. Prvi rezultati pristojnega zavoda iz Novega mesta so pokazali, da je voda zastrupljena s pretirano dozo amoni-jaka. Ljubljanskih izvidov pa v torek, 27. maja, inšpekcija še ni imela v rokah. Od četrtka na petek so na farmi z gnojnico škropili zemljišča, tako daje gnojnica prišla tudi v drenažo. Zato je sanitarna inšpekcija Medobčinskega inšpektorata Krško izdala odločbo o prenehanju namakanja površin z gnojnico.	P.	P.
da Kolinska plačuje po precej slabših cenah kakor recimo sindikat.
Kmetijski
Biopost namesto gnoja
Gnojenje s hlevskim gnojem je podobno strelu s šibrami, gnojenje z mineralnim gnojilom pa strelu s kroglo. Šibre skoraj vedno zadenejo, čeprav šibkeje, krogla pa gre na vse ali nič. S hlevskim gnojem se ne da zgrešiti, saj ima vse mineralne sestavine, povrhu pa še organske snovi, ki zvečujejo rodovitnost tal. Zato je in bo ostal v poljedelstvu in vrtnarstvu pa tudi v drugih panogah tako težko pogrešljiv.
Ker pa je prevoz velikih količin hlevskega gnoja drag in povezan z veliko dela, so si poljedelci, ki jim je organskih gnojil priman jkovalo, skušali pomagati na različne načine. Eden med njimi je bil nekdaj precej priporočani način pridobivanja »sintetičnega« hlevskega gnoja, ki so ga iznašli v Rothamstedu in po katerem so slami primešali prašek, nekak »gnoj za bakterije«; ta je v nekaj mesecih iz slame naredil dober gnoj. Pojavljale so se še druge novosti, med njimi — zdaj tudi na našem trgu — biopost iz Tovarne dušika Ruše.
Ruška tovarna, ki se je že doslej izkazala z različnimi šotnimi mešanicami, je skušala zapolniti vrzel, ki jo pušča vse večje pomanjkanje hlevskega gnoja, in je zato posegla še na to področje. V sodelovanju s francosko tovarno je razvila tudi proizvodnjo bioposta, s katerim je moč nadomestiti gnoj in popraviti biološko ravnotežje v tleh.
• Biopost je praškasto organsko gnojilo, ki vsebuje koncentrirane koristne drobnoživke, kar dve' milijardi na en gram, dodati pa mu je treba še kako organsko sestavino, ki služi drobnoživkam za hrano. Ko se pred gnojenjem ti dve sestavini zmešata, se sproži živahen fermentacij-ski proces, katerega končni proizvod je zelo kakovostno organsko gnojilo.
Tovarna v svoji reklamni ponudbi navaja, da se biopost ne sme mešati z mineralnimi gnojili, da pa lahko pride v direkten stik s koreninami rastlin. Reklamira še druga priporočila, samo o ceni žal molči.
Inž. M. L.
*
S
5
S
I
%
*
N
*
N
N
N
N
S
IZMENJAVA IZKUŠENJ
Ustanovili zadrugo »Mladi Belokranjci«
Velik vzgojni pomen
ČRNOMELJ — Na pobudo 14. jugoslovanskih pionirskih iger je v začetku tega šolskega leta na črnomaljski osnovni šoli začela delovati pionirska zadruga »Mladi Belokranjci«. Poleg krožkov, ki so bili že prej, so v zadrugo na novo vključili tudi cvetličarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo.
»Naš osnovni cilj je v okviru zadruge vzgajati otroke, da bodo znali, hoteli in želeli delati, ena od osnovnih nalog pa razvijanje ljubezni do dela,« pove podravnatelj šole in mentor pionirske zadruge Jože Zabukošek. Da so pri tem na dobri poti, pove že to, da so skoraj vsi učenci od 1. do 8. razreda vključeni v zadrugo, vsi pa delajo z velikim veseljem, voljo in ljubeznijo. Predvsem zagnani so pri proizvodnji hrane, torej pri poljedelstvu in sadjarstvu. »Imamo 15 arov veliko njivo, na kateri poskusno gojimo več sort krompirja in fižola, 6 sort koruze, 2 sorti rdeče pese, sojo, v načrtu imamo tudi zdravilne rastline, jeseni pa bomo posejali več sort pšenice. S tem bi radi s pomočjo strokovnjakov kmetijske zadruge, ki pridelavo vodijo in nam veliko pomagajo, ugotovili, katere sorte v našem okolju najbolje uspevajo. Da gre za resno delo, dokazuje tudi to, da sta naš poskus finančno podprla občinska raziskovalna skupnost in sklad za intervencije v kmetijstvu,« pravi zadovoljno Zabukošek.
Mladi črnomaljski zadružniki poskusno gojijo tudi sto jablan različnih vrst, kjer prav tako s kmetijskimi strokovnjaki ugotavljajo, kakšne so možnosti za plantažno gojenje sadja v Beli kra-
Jože Zabukošek
jini, ki doslej še ni razvito. Seveda so učenci uspešni tudi pri drugih krožkih.
B. M.
Kolinska sedaj namerava zmanjšati odkupljene količine na samo 6300 ton. Hkrati se Kolinska pripravlja tudi na to, da bo stroške za obresti, ki jo precej bremenijo, razdelila med vse tri partnerje.
Jasno je, da so take napovedi kljub doplačilu za lansko letino (pri kilogramu krompirja znaša 2 din, a samo za kmete, ki so izpolnili 60 odst. pogodbenih obveznosti) niso vzbudile navdušenja med kmeti. Dejstvo je, da je krompir postal eden izmed glavnih virov dohodka za trebanjske kmete. Zmanjšanje odkupa za tovarno pa pomeni tudi zmanjšanje dohodka.
Na zboru pridelovalcev krompirja je kot ponavadi sodeloval tudi inž. Tadej Sluga iz Kmetijskega inštituta v Ljubljani, ki je govoril o pravilnem skladiščenju.
J. SIMČIČ
Zvonjenje po toči
Protitočne naprave so, odpove pa koordinacija
Na skupnosti protitočne obrambe za osrednjo Slovenijo (v Sevnici je sedež koordinacijskega odbora za vso Slovenijo) je tajnik Marjan Zidarič pojasnil: » Vsa naša strelna mesta — sedaj jih je že 80, od tega 13 novih, kjer so se v prejšnjih akcijah kazale pomanjkljivosti in slabše pokrivanje terena — so bila sposobna za obrambo že 30. aprila letos. Toda nerazumljiva nam je bila domala enotedenska prepoved streljanja protitočnih raket v začetku maja zaradi tekmovanja športnih letalcev. Prispela je kratko malo zvezna prepoved streljanja. Tako se mi je primerilo, da sem se mudil na terenu, ko je že padata toča, strelci so imeli prepoved streljanja, v zraku pa ni bilo nobenega letala.«
Strelce so to zimo znova dodatno usposabljali. Ljudje, večinoma kmetje, izredno resno jemljejo obrambo. Tako ni bilo le enkrat, da so prosili povelje za streljanje raket kar po telefonu, a ga na svoje veliko začudenje niso dobili, dobesedno po glavi pa so dobili točo. Se bo zaradi slabe koordinacije nekaterih kljub dragemu obrambnemu sistemu proti toči treba boriti proti njej še vedno z uroki, možnarji in zvonje-
r
s
I
s
I
>
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
njem.'1
A. ŽELEZNIK
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja-Tit Doberšek
Letos težave s pletvijo mladik
Po lanski pozebi so trte v vinogradih na splošno bujno pognale. Zelene mladike rastejo iz spečih očes in soočes poleg glavnih poganjkov. Čeprav so druga leta bile mladike, ki so pognale iz starega lesa, v glavnem brez grozdja, imajo letos tudi te mladike grozdje. In tu nastajajo težave pri letošnji pletvi (mandanju) mladik. Prejšnja leta smo te mladike, ki so pognale iz spečih očes na starem lesu, pri pletvi odstranili. Pustili smo le tiste in tam, kjer smo si hoteli vzgojiti les za čep pri prihodnji rezi, če ni bilo na voljo primerne rodne mladike. Letos pa sploh ne vemo, katere mladike naj pustimo^ in katere naj odstranimo. Škoda je mladike, ki imajo grozdje, čeprav rastejo iz starega lesa, odstranjevati. Ko me je pred dnevi neki vinogradnik vprašal, ali naj bujne mladike z grozdjem, ki rastejo iz starega lesa, potrga ali ne, sem mu malo v šali, malo zares odgovoril, naj s trgatvijo grozdja počaka tako dolgo, da bo grozdje dozorelo. Torej svetujem vsem vinogradnikom, da pustimo na trti vse mladike, ki imajo grozdje, čeprav je trta bujne rasti. Kot zagovor svojega nasveta navajam ugovor proti pletvi mladik ali zeleni rezi znanega avstrijskega vinogradnika Lenza Moserja, ki trdi, da pri povišani vzgoji trt ob žici, zelena rez ali mandanje trt sploh ni potrebno. Večje število zelenih mladik veča asimilacijsko površino trte. Tako bomo lažje dosegli večjo listno površino, saj je dognano (glej članek v Dol. 1. z dne 20. februarja letos v tej
rubriki), da za pridelek 1 kg grozdja potrebuje trta 1,5 do 2 m2 listne površine. Večja listna površina obenem ugodno vpliva na obnovo korenin trte. Tu letos narava sama izravnava škodo po lanski pozebi.
Pinciranje rodnih mladik
naj zamenja intezivno pletev mladik zlasti pri bujnih sortah trt, kot je na primer modra frankinja in delno tudi kraljevina. Ta ukrep zavre prebujno rast zelenih mladik in delno preprečuje osipanje grozdja v času cvetenja.
Pinciranje mladik opravimo tako, da odščipnemo (temu pravimo pinciranje) vrh zelene mladike, in to nad 3. ali 4. listom nad grozdom. S tem prekinemo bujno rast mladik in ustvarimo ugodnejše razmere za cvetenje in oplodnjo grozdja. Pinciranje mladik opravimo 10 do 15 dni pred cvetenjem grozdja, kar je odvisno od biološkega razvoja posameznih sort vinske trte. S tem ostane na pincirani mladiki še vedno vsaj 8 zdravih, dobro razvitih listov, pincirana mladika je še vedno dovolj dolga za rez šparona pri prihodnji rezi. S pinciranjem začasno preusmerimo pretok sokov z raztopljenimi hranilnimi snovmi v grozdje, ki je zaradi tega v času cvetenja boljše preskrbljeno s hranilnimi snovmi.
Pripominjam, da opisani ukrep pinciranja rodnih mladik ni nobena novost. Že Andrej Žmavc v knjigi »Vinarstvo« (Maribor 1925) priporoča prikrajševati rodne mladike tik pred cvetenjem ali takoj po cvetenju trte, in sicer tako, da mladiko odščipnemo pri 3. ali 4. listu nad gornjim grozdom. Na splošno to opravljajo vinogradniki v sosednji Hrvaški (Vivodina), zlasti pri modri frankinji.
1
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
>
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
>
N
I
s
I
N
I
S
I
N
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
>
N
I
S
I
N
I
S
I
N
I
S
I
N
I
S
J
Razvitost te lahko tudi tepe
REČENO — STORJENO —Toplega dopoldne v prejšnjem tednu seje na Žef-ranovi kmetiji v Gotni vasi mestna mladež učila okopavati krompir in ceniti kmečko delo. Mladi so izpolnjevali obljubo, ki so jo 8. marca dali Žefranovi mami. Poročali smo že, da je prišla za dan žena med učence 8. c in njihove matere polna humorja, s pesmijo in harmoniko, a tudi z željo, da bi mladi bolj cenili kmeta in njegovo delo ter se bolj odločali za kmetijske poklice. Ko je bila njiva krompirja okopana, seje na vrtni mizi zasmejal kruh iz krušne peči, ki ga je Žefranova mama tistega dne zamesila že ob treh zjutraj. Z velikim tekom so ga mladi »okopavalci« krompirja nadrobili v sočni golaž. Ob sladkih štrukelj-cih pa so se jim oči kar zasvetile. V spomin na prijetno doživetje so Petrovi sošolci in sošolce naredili še posnetek z njegovo mamo in očetom, gospodarico in gospodarjem Žefranove kmetije v Gotni vasi. (Marjana Štern, OS 15. divizije Grm, Novo mesto)
Marjana Štern OŠ 15. divizije Grm Novo mesto
Obnovimo dotrajane sadovnjake
Čeprav ima večstoletno tradicijo, je sadjarstvo odrinjeno na stranski tir — Pobuda, da bi se organizirali podobno kot vinogradniki
Sadjarstvo je (razen v Posavju) na Dolenjskem še vse preveč zapostavljena kmetijska panoga. Gričevnati svet, nerodovitna zemlja in močna razdrobljenost zemljišč so krivi, da se male kmetije, usmerjene v živinorejo in poljedelstvo, le s težavo preživljajo. Na takih kmetijah bi lahko sadjarstvo postalo vir dodatnega zaslužka.
Sadjarstvo ima pri nas večstoletno tradicijo, vendar so v povojnem obdobju posvečali premalo pozornosti obnovi starih sadovnjakov. S starimi nasadi za vedno izginjajo nekdaj priljubljene sorte jablan, hrušk in ostale-
ga sadja, njihova mesta pa ostajajo prazna.
V Sloveniji se je pričelo sadjarstvo intenzivno razvijati v šestdesetih letih z večjimi obnovami na Štajerskem, Primorskem in delno v Posavju. Danes bi morali vse te dotrajane sadovnjake obnoviti, vendar za tako velike obnove primanjkuje denarja. Posledica tega je upadanje količine sadja na trgu in s tem višje cene sadja. To pa je priložnost, ki bi jo morali znati izkoristiti.
Verjetno je za tako stanje krivo pomanjkanje strokovnjakov in finančnih
sredstev ter slaba organiziranost. Zato bi se morali tukajšnji sadjarji organizirati podobno kot vinogradniki, da bi v enotni organizaciji z načrtnim delom
• Sadjarsko društvo Slovenije si ni za svoj redni občni zbor izbralo Metlike naključno, pač pa zato, da pospeši razvoj te panoge v tem delu Slovenije, ki ima zanj vse objektivne možnosti.
in dobro informiranostjo prispevali k napredku te panoge. S tem bi pomagali ljubiteljskim sadjarjem in kmetom.
JOŽE BARBO
Zakaj Krško zahteva spremembo 5. člena dogovora o solidarnosti
KRŠKO — Daje razvitost lahko palica, ki tepe tudi razvite same, že dlje časa glasno opozarjajo zlasti kmelijci v krški občini, posebno še po lanski pozebi, ki je povzročila kmetijstvu kar za okoli poldrugo milijardo dinarjev škode.
Ker je občina po družbenem proizvodu v vrhu v Sloveniji, bi bilo logično pričakovati, da visoke številke narodnega dohodka na glavo prebivalca že same po sebi omogočajo blaginjo, če pa to drži, tudi za pomoč ljudem v stiski ne bi smelo biti težav.
Toda Kmetijci so se v zadnjem času. poprej pa že tudi šolstvo in zdravstvo, močno opekli, ko so pričakovali pomoč širše družbene skupnosti. Če že drugega ne, so (bili) vsaj grenko razočarani nad pričakovanji, zato so začeli vdano ugotavljati, da je prepad med dejanskim stanjem in razvojem ter možnostmi, ki jih obetajo razni znaki razvitosti, v resnici še večji, kot so sprva mislili. So tudi prepričani, da števila močno dviga nuklearka, od katere pa še zdaleč ne dobijo ustreznega deleža.
Po vsem tem ne preseneča, da skušajo kmetijci pritisniti »na vse registre.« kajti pomoč za odpravo posledic pozebe kot velike naravne nesreče je potrebna danes, takoj, (če že ni prepozno!). Kmetijstvo je v družbenem proizvodu občine Krško udeleženo le s 4,6 odstotka, zato bi morala biti škoda še bolj katastrofalna. če naj bi bilo kmetijstvo sploh deležno pomoči republiške solidarnosti. Zato Krčani terjajo spremembo 5. člena družbenega dogovora o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč.
P. PERC
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Krkin model je vzoren
Novomeški predlog sindikalnemu kongresu
NOVO MESTO — »Na zveznem sindikalnem kongresu v Beogradu nameravam predlagati v proučitev možnost, da bi letne šolske počitnice premaknili tako, da bi v posameznih republikah 14 dni prej ali kasneje kot zdaj nehali s poukom in tako omogočili letovanje več družinam v počitniških domovih.« Tako pravi strojni inženir Branko Bambič iz novomeške tovarne Krka, delegat na kongresu.
Tovariš Bambič bo tak predlog podkrepi) z dejstvom, da smo znali v Sloveniji na enak način organizirati zimske počitnice in da tako delajo v poletnih počitnicah tudi Nemci. Zakaj ne bi dobre izkušnje prenesli v širši prostor?
Na kongresu bo sicer predstavil uspešen Krkin model organizacije družbenega standarda.
Branko Bambič
»V Krki smo bili v Sloveniji med prvimi,^ ki smo pred mnogo leti začeli organizirati lastne počitniške zmogljivosti. Ta dejavnost je zdaj že tako razvita, da je lani letovalo v naših lastnih ali najetih objektih okrog 3800 ljudi. Zmogljivosti za letovanje imamo v več
obmorskih in gorskih krajih. Medtem ko se v zimskih počitnicah interesenti večinoma lahko zvrstijo, pa poleti za letovanje med šolskimi počitnicami ne moremo ustreči okrog 1000 interesentom. Zakaj ne bi namesto dva meseca letovanja organizirali mesec dni več? S premaknitvijo počitnic bi bilo to možno.«
— Katere oblike družbenega standarda so v Krki še dobro zastavljene?
»Krka ima 508 lastnih stanovanj in vsak osmi delavec ima že Krkino stanovanje. Vsako leto dokupimo približno 20 stanovanj v blokih, razen tega nekaj čez 200 prosilcem razdelimo posojila za zasebno stanovanjsko izgradnjo.
Iz sklada skupne porabe namenjamo vsako leto tudi znatna sredstva za zdravstveno preventivno rekreacijo. Na ta način omogočimo okrog 300 delavcem na leto desetdnevni oddih pod zdravstvenim nadzorstvom. Razen tega okrog 100 delavcev vsako leto pošljemo v termalno zdravilišče, če so iz zdravstvenih razlogov tega potrebni. Imamo pa organizirano tudi redno športno vadbo.
— Vaša tovarna je znana tudi po tem, da dobro skrbi za svoje upokojence. Kaj jim nudite?
»Vsako leto krijemo razliko za počitniški regres med zneskom, ki ga izplača tovarna redno zaposlenim, in regresom, ki ga naši upokojenci dobijo preko pokojninske skupnosti. Vsako leto jim organiziramo izlet, kamor si želijo, in vsako leto organiziramo zanje srečanje z obdaritvijo. Sicer pa imajo naši upokojenci pri družbenem standardu povsem enake pravice in možnosti kot tisti, ki so še v delovnem razmerju.«
R. BAČER
i
Članstvo je sito resolucij
Komite ocenjeval gospodarstvo in dokumente za jugoslovanski kongres ZKJ
NOVO MESTO — »Kar se dogaja v Novolesu (izguba), ni rezultat nedela, ampak slabe politike, in komunisti terjamo, da se ta spremeni,« so rekli na seji občinskega komiteja ZK 20. maja, ko so obravnavali poslovanje gospodarstva v prvem trimesečju.
40 LET IGD NOVOLES
STRAŽA — Industrijsko gasilsko društvo Novoles bo 31. maja praznovalo 40-letnico obstoja, kar je zelo visok jubilej tovrstnega društva. Zametki gasilskega delovanja v Novolesu oziroma tedanjem Lipu segajo v (leto 1946 in že v prvih letih so na j tekmovanjih dosegli lepe uspehe, strokovno raven in množičnost pa so i stalno razvijali naprej, tako da ima sedaj 3000-članski kolektiv že približno i 200 organiziranih gasilk in gasilcev ter osemčlansko profesionalno ekipo.
■ Učinkovitost te dejavnosti se je dokazala v varovanju družbene lastnine, j saj so delavci sposobni sami pogasiti '' manjše požare, ki tako le redko povzr-i očijo večjo škodo, še bolj pomembna j pa je preventivna protipožarna zavest,
• ki jo je aktivnim gasilcem uspelo z vzt-j rajnim delom razviti v celotnem
kolektivu.
PO PETIH LETIH BO?
NOVO MESTO — Urejanje in posodabljanje ceste na odseku republiške ceste Ločna-Mačkovec čaka ; vsa leta, kar je-Novo mesto dobilo novi most v Ločni in naselje na Cesti herojev. Neurejena in ozka cesta pa povzroča vedno več težav. Na delegatsko vprašanje, ki ga je glede tega postavila Pionirjeva delegacija na zadnjem skupščinskem zasedanju pretekli teden, so od izvršnega sveta dobi-i li spodobuden odgovor. Kot kaže, gre | vendarle za možnost, da bi se še letos ; začela dela, težave pa so predvsem za-
• radi večžilnega ptt kabla, ki ga je potrebno najprej prestaviti.
DOLENJCI NA SKLEPNI PRIREDITVI
BEOGRAD — Zaključne prire-i ditve ob dnevu mladosti na stationu JLA v Beogradu se je udeležilo tudi 50 mladih iz novomeške, črnomaljske in metliške občine. Mladi so ob tej priložnosti obiskali tudi hišo cvetja.
NOVO VODSTVO
NOVO MESTO — Konstitutivno skupščino tega mandata je imela tudi že občinska raziskovalna skupnost. Za novega predsednika skupščine so na seji izvolili Feliksa Strmoleta iz GIP Pionir, za namestnico pa Vido Novakovič-Tomšič iz Krke, tovarne zdravil. Novi delegati so se tudi seznanili z delom skupnosti v preteklih štirih letih.
KULTURNI VEČER DOMA JLA
NOVO MESTO — Ob dnevu mladosti pripravljajo kulturniki Doma JLA prireditev pod naslovom »Prikaz kulturno-zabavnih aktivnosti Doma JLA« včetrtek, 29. maja, ob 19. uri v rdeči dvorani Doma JLA. Poleg vojaškega orkestra bodo nastopili še učenci osnovnih šol »Katja Rupena«, Grm inBršljin, KUD Kres, karate sekcija UNZ, plesni klub in sekcija Doma JNA.
Z dokajšnjo zaskrbljenostjo so komunisti ocenjevali podatke iz poslovanja v prvi četrtini leta, zlasti pa pri akumulaciji gospodarstvo ne dosega resolucijskih usmeritev. Ustvarjena akumulacija ne zagotavlja niti enostavne reprodukcije. Ker pa so v večini delovnih organizacij hkrati precej povečevali zaslužke, je tako obnašanje vse prej kot protiinflacijsko. Tudi o 25 izgubarjih je
Mladi v
vojaških
veščinah
Med osnovnošolci najboljša ekipa »Katje Rupena«, med srednjimi Sola-mi SšTZU I
PREVOLE — Pri osnovni šoli I. SAB je bilo minulo nedeljo v počastitev dneva mladosti občinsko tekmovanje ekip osnovnih in srednjih šol pod naslovom »Mladi v veščinah SLO in DS«, ki se gaje udeležilo več kot sto tekmovalcev in njihovih mentorjev iz vseh osnovnih šol novomeške občine, med srednjimi šolami usmerjenega izobraževanja pa sta ekipi poslali le SŠTZU in srednja šola za gostinstvo in turizem. Nedelja je bila tako v tem okolju eden večjih dogodkov, ki so ga popestrili še borci L SAB, vojaki garnizije Milan Majcen, člani KO ZRVS Žužemberk in drugi. Za posebno presenečenje so poskrbeli vojaki, ki so mladim ob tej priložnosti pokazali del pehotne oborožitve JLA.
Šestčlanske ekipe mladih, izbranih na šolskih tekmovanjih, so se najprej pomerile v reševanju testov, zatem pa so na orientacijskem pohodu pokazali spretnost v streljanju z zračno puško, v metanju bomb, topografiji, ravnanju s pravim orožjem in z vrsto drugih nalog. Na koncu je največ točk med osnovnošolskimi ekipami zbrala ekipa o. š. Katja Rupena, za njo pa so se uvrstile ekipe osnovnih šol Žužemberk, Vavta vas, Šmarjeta, Brusnice, Otočec, Šmihel, Dolenjske Toplice, Škocjan, Prevole, Mirna peč, Stopiče, Šentjernej, Bršljin, Grm. Med srednješolskimi ekipami je zmagala I. ekipa SŠTZU.
Ob podelitvi priznanj ekipam so izbran kulturni program, namenjen tudi prazniku mladih, pripravili učenci gostujoče šole, pevci iz o. š. Žužemberk in vojaki garnizije Milan Majcen izBršljina. Tekmovanje j e pripravil odbor pri OK SZDL skupaj z Zavodom za šolstvo SRS, finančno pa ga je podprla izobraževalna skupnost.
J. P.
ZMAGOVALCI SO IZ OŠ KATJA RUPENA — Jože Florjančič, sekretar OK ZKS, podeljuje priznanje zmagovalni ekipi med osnovnimi šolami v tekmovanju »Mladi v SLO in DS«. Ekipo sestavljajo Mirko in Tomaž Stopar, Tanja Markovič, Lorana Gajič in Tomaž Brine. (Foto: J. Pavlin)
Z razgovori do storilnosti
Uspešni ukrepi za večjo storilnosti v metliškem konfekcijskem tozdu Beti
METLIKA — Da bi v metliškem Betinem konfekcijskem tozdu izboljšali storilnost, so se pred časom lotili vrste ukrepov. »Ker je v konfekciji produktivnost bolj odvisna od človeka kot od stroja, smo v prvi vrsti skušali vsakega posameznega delavca pridobiti za to, da bo pri delu z dušo in srcem,« pravi Jožica Cigič, direktorica tega tozda z okoli 290 zaposlenimi.
Na raznih razgovorih z delavkami, ki delajo v tako imenovanih delovnih skupinah, so najprej skušali izvedeti čimveč njihovih mnenj in pripomb, kaj bi se v proizvodnem procesu dalo izboljšati, da bi se tako kar v največji meri izognili pomanjkljivostim in napakam ter izboljšali storilnost. Pri tem greza probleme v zvezi s kakovostjo dela, izdelanega j ,časa za posamezne artikle, orga-I nizacijo dela in podobno. Že sedaj so tako nekatere težave, ki so slabo Nrplivtfle-na storilnost in-kakovost,
odpravili oziroma izboljšali dosedanje stanje, opažajo pa tudi, da se je izboljšala delovna morala. Med drugim so delovne skupine oblikovali na novo, tako da sedaj posamezne delovne skupine, kijih sestavlja od 2o do 25 delavk, dela v zaključenih delovnih procesih.
»Med drugim smo v krojilnici spremenili razpored strojev, podrobnejše preračunavamo zasedenost posameznih strojev, tako da so sedaj enakomerneje obremenjeni. Da je izdelavni čas za posamezne
potrebno resno razmišljati, zlasti pa o Novolesu, ki je prišel na listo nedonosnih zaradi zunanjih vzrokov.
Izvozni uspehi so bili v novomeški občini nad povprečnimi v Sloveniji, vendar so v aprilu in maju že bistveno slabši, kar je posledica nove devizne zakonodaje, čez katero je v gospodarstvu že od začetka veliko pripomb, tokrat pa so dali svoj glas zoper še novomeški komunisti. Članstvo ZK je komite zadolžil za oceno lastnih razmer po že sprejetih sklepih v zvezi z opiranjem na lastne sile in za iskanje možnosti, da bi se razmere izboljšale.
Komite je tokrat razpravljal še o pripombah h gradivu oziroma osnutkom dokumentov za zvezni kongres ZK. Od 168 osnovnih organizacij ZK v novomeški občini pa jih je pripombe poslalo samo 19, kar kaže, da za kupe resolucij med članstvom ni interesa.
Komisije pri komiteju in posamezni člani, ki so se v osnutke dokumentov res poglobili, so imeli vrsto pripomb. Ne strinjajo se, da imamo temeljne in posebne resolucije in jim že s tem pridenemo prvovrsten ali drugovrsten pomen. Kritizirajo nejasno celo premalo razumljivo ter dolgovezno besedilo in posebno preobsežnost vseh dokumentov, kar članstvo odbija, da bi se spuščalo v obravnavo gradiv. Biti bi morala taka, da bi jih komunisti sami iskali in prebirali.
R. BAČER
PRIZNANJA MLADINE — Ob dnevu mladosti je občinska konferenca ZSMS Novo mesto podelila najvišje občinsko mladinsko priznanje — srebrni znak. Prejeli so ga mladi družbenopolitični delavci: Marija Bobič (DESŠ), Blaž Simič (DESŠ in Krkin klub), Leon Šuštaršič (Krka Zdravilišče Dolenjske Toplice), Darko Malnar (Krka — ISIS), Milan Lemovec (P OK ZSMS), Stane Lindič (P OK ZSMS), Mojca Vukšinič (P OK ZSMS), Srečo Šušteršič (Hipot), Danica Špoljar (MDA), Frenk Bartolj (MDA), Mojca Gornik OO ZSMS), Milena Furlan (P OK ZSMS), Brane Zoran (Zbure), Stane Granda (Zbure). Od mentorjev so si priznanje zaslužili: Anica Thorževsky (Planinsko društvo Novo mesto), Dragica Nenadič (Labod), Marjeta Potrč (Krka), Nika Lapajna (Zavod za socialno medicino dela). Od osnovnih organizacij so si lani srebrni znak zaslužiti mladi OO ZSMS Zbure. Na sliki: predsednik OK ZSMS Novo mesto Jože Derganc izroča priznanje Stanetu Grandi, enemu od zaslužnih mladincev OO ZSMS Zbure. (Foto: J. P.)
Gasiti, dokler ni prepozno
Zaskrbljeni nad položajem gospodarstva
NOVO MESTO — Vsi trije zbori novomeške skupščine so 22. maja skupno poslušali uvodno poročilo podpredsednika izvršnega sveta Sergeja Thorževskega o rezultatih gospodarstva v prvih treh mesecih, nato pa ločeno razpravljali po zborih. Resna opozorila k sanaciji kolektivom v izgubi, celotnemu združenemu delu pa, naj osebne dohodke spravijo v sklad z rezultati poslovanja.
Ker je po prvih podatkih v
Zlorabe bolniške
faze bolj pravično razdeljen, sproti spremljamo doseganje normativov. Sistem ugotavljanja izdelavnih časov izpopolnjujemo in izboljšujemo. Naš cilj pa je, da bi se vse naše službe čimbolj ukvarjale s proizvodnjo,« pravi Cigičeva, »in tudi na tem področju so se stvari delno že izboljšale.«
Pri vsej tej zadevi se je izkazalo, da so razgovori z delavci o teh problemih zelo koristni, vse pa se da z delovnimi skupinami, v katerih je od 20 do 25 delavcev, opraviti v kratkem času. Tak način, kakršnega so zastavili v metliški konfekciji, bodo seveda še izpopolnjevali in prenesli na vse Betine tozde.
A. B.
Sindikat o anketi
METLIKA — Čeprav je bolniški stalež glede na število zaposlenih v metliški občini najnižji v dolenjski regiji, je občinski sindikalni svet za zadnjo sejo obravnavi te teme posvetil posebno točko dnevnega reda. Za to so se odločili tudi zaradi nekaterih pripomb o zlorabi bolniške. Petnajstim organizacijam združenega dela v občini so poslali poseben vprašalnik, odgovore pa so dobili le iz slabe polovice.
Iz odgovorov se da razbrati, da so v združenem delu prepričani, da se da do bolniške priti tudi, če človek ni bolan, in da to večkrat delavci izkoriščajo, kadar ne morejo dobiti dopusta. Zanimivo je, da si največ krajših bolniških izostankov od enega do treh dni delavci ne »privoščijo« v času večjih kmečkih opravil, ampak ob ponedeljkih, petkih in delovnih sobotah. Jasno je, da je več bolniških (gotovo tudi upravičenih) pozimi, ko je več prehladnih obolenj, gripe in podobnih »sezonskih« bolezni. Vsekakor pa ugotavljajo, da dobri in vestni delavci, ki čutijo pripadnost do svoje delovne organizacije, ne zlorabljajo bolniškega staleža.
Da bi neupravičene bolniške kar se da zmanjšali, se sindikat zavzema za boljše sodelovanje delovnih organizacij z zdravstvenim domom, v prvi vrsti pa je treba,več pozornosti posvetiti delovnim razmeram in medsebojnim odnosom, saj sta gotovo eno in drugo večkrat »kriva«, da hoče delavec s pretvarjanjem in hlinjenjem bolezni v bolniško. Seveda bi bilo napačno misliti, da si sindikat prizadeva, da bi zmanjšali bolniški stalež tudi za res bolne delavce.
Očitno je, da kaznovalna politika ne daje pravih rezultatov, zato bo treba tudi na tem področju kaj ukreniti. Vsekakor pa je treba poostriti kontrolo, nikakor pa ni dopustno odobravanje bolniškega staleža za nazaj.
A. B.
novomeški občim že 54 kršilcev resolucijskih določil pri izplačevanju osebnih dohodkov, so delegati izglasovali poziv k stabilizacijskemu obnašanju, sicer bo izvršni svet ukrepal. Enako priporočilo, ki pa je izzvenelo bolj v zahtevo, velja delovnim organizacijam, ki lahko svobodno oblikujejo cene kajti te so v novomeški občini na več področjih skočile navzgor hitreje kot v ostali Sloveniji. Kot je dejal Sergej Thorževskij, »bo izvršni svet tudi tu posegel po ukrepih, če bo prihajalo do motenj ali izkoriščanja monopolnega položaja.«
Delegati zbora združenega dela so v razpravi izražali zaskrbljenost nad položajem novomeškega gospodarstva, če tudi gre za rast industrijske proizvodnje po lanskem nazadovanju, za rast dohodka, zlasti pa izvoza. Zaskrbljuje dejstvo, daje veliko izgubarjev in da se izvozni rezultati v aprilu in maju že močno slabšajo.
Najtežji je položaj Novolesa z blizu 3.000 zaposlenimi v 13 proizvodnih tozdih, kjer ob trimesečju izkazana izguba še narašča, s stanjem v kolektivu pa je zbor združenega dela še podrobno seznanil Novolesov delegat. Kljub temu da z notranjimi ukrepi uspešno blažijo težke razmere, ne morejo ob sedanjih pogojih izvažanja v Ameriko iz težav, ker so odraz zunanjih, ne notranjih razmer.
R. B.
Zadovoljstvo v senci skrbi
V Metliki so zadovoljni z gospodarjenjem, boje pa se negotove prihodnosti
METLIKA — Na ponedeljkovi seji OK ZKS Metlika so največ pozornosti namenili analizi poslovanja metliškega gospodarstva v lanskem letu in obravnavi gospodarjenja organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje v letošnjem prvem četrtletju. Tako s poslovanjem v lanskem letu kot v letošnjem prvem trimesečju so v Metliki zadovoljni, saj so v izredno težkih in zapletenih razmerah in pogojih, na katere skorajda ne morejo vplivati, dosegli sorazmerno dobre rezultate, vendar se boje, da se lahko ta dokaj ugodna slika kaj hitro poslabša, če se ne bodo v najkrajšem času uredile zadeve okoli uvoza prepotrebnih surovin in reprodukcijskih materialov, katerih zaloge so povsem pošle, tako da metliško gospodarstvo, zlasti, gre tu za Beti, dela tako rekoč iz dnevkj v dan. Več o seji v prihodnji šteV-ilki
Novomeška kronika
KRUH — Minulo soboto je v pekariji na Glavnem trgu zmanjkalo kruha že ob 11.45. Trgovke so na zaprepadena vprašanja kupcev mirno odgovarjale, da kruha ni in da ga tudi ne bo. Dan poprej v našem mestu ni bilo mogoče kupiti coca cole v litrskih steklenicah. V trgovinah so se izgovarjali, da jim poletnega osvežilnega napitka pač niso pripeljali. Ali tistim, ki vozijo, res ni mogoče stopiti na prste? Na gnilem zahodu bi trgovec rekel, da coca cole ob tako neredni dobavi ne bo več jemal, še zlasti pa ne pozimi, ko jo je težko prodati. Vprašanje je, če bi se proizvajalec lahko požvižgal na potrošniško središče velikostnega razreda Novo mesto. Pomanjkanja kruha pa ne komentiramo — je zmanjkalo
CENTRIRANJE — Mlajša avt-oamobilistka se je oglasila v novem Gazvodovem vulkanizerskem centru na Resljevi in vprašala, ali ji bodo lahko centrirali kolesa na avtomobilu. Eden od delavcev je rekel, da bodo, vendar naj malo počaka. Stranka seje poslušno umaknila vstran, vendar ne tako dakeč, da ne bi slišala, koga in kako bi bilo treba centrirati. Seveda je užaljena ženska ročno sedla v avto in necentrirana oddrvela.
TABLICA — Lastnikom novih avtov tudi sicer ni lahko. Ko zberejo denar za kupnino in davke, jih čaka še nakup okvira za tablico. Plastična inačica stane nekaj čez 700 din in ima to temeljno lastnost, da tablica sploh ne gre vanj. Prej jo je treba obrezati.
Ena gospa je rekla, da se mestni miličniki obnašajo nadvse stabilizacijsko. Tisti, ki je v ponedeljek zjutraj stal v kandijskem križišču, je piskal kar na prste. Da ne bi preveč obrabil službene piščalke.
V času od 15. do 21. maja so v novomeški porodnišnici rodile:
Nada Luzar iz Dolenje vasi — Andreja, Tončka Markovič iz Mirne peči — Benjamina, Anica Kopina z Vinjega vrha — Janjo, Katarina Špehar iz Deskove vasi — Matejo, Andreja Turk iz Dolenjskih Toplic — Nejca, Bariča Hren iz Metlike — Danijela, Alojzija Jambrošič iz Pravutine — Jureta, Erika Pavlič iz Orehovca — Dejana, Marjeta Kos iz Hrastja — Urško, Cvetka Rožič iz Nakla — Boruta, Ljudmila Repovž iz Velike Loke — Simona, Jožefa Lešnjak iz Gribelj: Davida, Darinka Podlogar iz Bošta-nja — Ano, Sonja Staniša iz Regerče vasi — Gašperja, Slavka Erpe iz Ur-šnih sel — Darjo, Stanislava Ribič iz Dolenje Nemške vasi — Leo, Katarina Željko iz Semiča — Damjana, Darja Olovec iz Brloga — Sašo, Miroslava Rugelj z Okroga — Darjo in Nežka Šimec iz Geršičev — deklico.
IZ NOVEGA MESTA: Zdenka Hrovat s Ceste herojev 32 — Petra, Zlatka Kocjan z Ragovske 6 — Tanjo, Vida Tomljanovič iz Šukljetove 33 — Smiljana in Majda Turk iz Ulice Danila Bučarja 21— Nastjo. Čestitamo!
TOPLO VREME JE SPRAVILO ljudi iz hiš, a ne samo podnevi, am-prak tudi ponoči. Nekateri so šli tako daleč, da so pozabili, kdaj je treba spati, zato je slišati njihovo dretje in petje ob urah, ko drugi krajani spijo. Posebno živahno je v okolici nekaterih metliških gostiln, kjer so že davno pozabili, da je skupščina občine sprejela odlok o redu in miru, ki med drugim določa tudi to, do kdaj je dovoljeno vznemirjati delovno ljudstvo,
PRED KRATKIM SO IMELE UČENKE srednje šole tekstilne usmeritve naravoslovni dan. Skupaj z učitelji so se odpravile peš iz Šemiča na Mirno goro. Med potjo so merile radioaktivnost tal, zraka, rastlin in živali, na cilju pa so opravile še druge zanimive naloge. Med drugim so pekle na roštiljih različno meso, v zgodnjem popoldnevu pa so odšle do semiške železniške postaje. Utrujene in izmozgane učitelje je odpeljal v Metliko kombi delovne organizacije Beti.
DELAVCI, KI VSAKODNEVNO POTUJEJO NA DELO in z njega z avtobusi, se res ne morejo pohvaliti, daje vse, kot bi bilo treba. Nasprotno: pritožujejo se nad neusklajenostjo voznih redov, nad različnimi cenami, nad tem, da ustavljajo avtobusi na različnih postajališčih in tako naprej. Avtobusna podjetja pa nič. Drže se pač načela: psi lajajo, karavana gre dalje.
METLIČANI SE ZMIGAJO in urede svoje mesto, ko je v njem kakšna prireditev. Takrat operejo mestne ulice in ceste, prebarvajo obraz kakšne hiše, osveže osno cestno črto, polože kakšen meter asfalta, nekateri natakarji se celo bolj svečano oblečejo, in, glej čudo, prijaznejši so. Iz tega bi sc (felo zaključiti, da bi bilo treba pripraviti v Metliki več prireditev.
!
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
SEMINAR — Društvo kadrovskih delavcev Bele krajine je pred kratkim pripravilo strokovni seminar o vrednotenju uspešnosti dela v sistemu nagrajevanja delavcev. Na 80 vabil seje odzvalo le 25 vabljenih, od tega le eden iz metliške občine, niti enega pa ni bilo iz vrst poslovodnih delavcev. Seminar je bil brezplačen, vse stroške — bilo jih je za 80 tisočakov —je namreč plačalo društvoče bi bil seminar na Bledu ali v Portorožu, in naj bi bil še tako zasoljen, bi se (po dosedanjih izkušnjah sodeč) ljudi kar trlo.
OTROCI ZA ZGLED — Tolikokrat smo v tej rubriki pisali o varstvu okolja in stabilizaciji, pa naj še ob zadnjem motokrosu na Brezju pri Crmošnjicah zapišemo nekaj vrstic o tej temi. Daje bila nekajtisočlava množica ljudi ob spremljanju vožnje drznih motoristov v pravi poletni vročini tudi žejna, ni zameriti, žalostno pa je, da so potem, ko so si pogasili žejo, pozabili na prazne steklenice. Takrat so se izkazali otroci, ki so si zapomnili kanček pridige učiteljev o varstvu okolja in zbiranju embalaže ter so po pobočjih pridno pobirali steklenice. Tako so malomarnost odraslih tokrat reševali otroci, vendar, žal, ni vedno tako...
Ribniški zobotrebci
URŠKA ŽE V ŠOLI — Poročali smo o operaciji hrbtenice učenke Urške Šobar. Operiral jo je kanadski zdravnik. Zdaj Urška že dobra dva tedna spet hodi v šolo. Pravzaprav se do šole pripelje, domov pa gre skoraj 4 km daleč peš. Knjige in zvezke ima kar v šoli.
ZADRUŽNIKI NA IZLETU — V petek so bili prostori kmetijske zadruge v Ribnici skoraj prazni. Uslužbenci so bili na izletu v Šibeniku. Bodo zdaj poizkušali v Ribnici z vzrejo morskih rib? Ostalo kmetovanje je nedonosno.
KAJ VEŠ O PROMETU? — V ribniški osnovni šoli je 53 učencev tekmovalo v znanju o prometu. V tretji skupini so bili najboljši Farazin, Šta-udoher, Kiprijanov, Bartol in Starče-vič, v četrti pa Šulentič, Virant Bolha, Gramič in Ponikvar.
SPET NAGAJAL ŠKRAT
V zadnji številki je spet šaril tiskarski škrat, ki je v prispevkih iz ribniške občine »prekrstil« sekretarja predsedstva OK ZK Ribnica iz Matjaža v Tomaža Nosana, disko Pupaj pav Popaj.
Drobne iz Kočevja
ŠE POPUST — Nama nadaljuje prodajne akcije, ki jih je letos ob 40-letnici več kot običajno. Tako bodo še do 31. maja v okviru tega programa prodajali izdelke Jugoplastike, od 2. do 8. junija pa proizvode Ljubljanskih mlekarn, in Hmezada.	t
SPET TEŽAVE S SKLEPČNOSTJO — Skupščina krajevne skupnosti Kočevje-mesto seje borila z nesklepčnostjo tudi na zadnjem zasedanju minuli teden. Skoraj uro dolgo so »lovili« po mestu še dva delegata, da so le zagotovili sklepčnost in izglasovali sklep o razpisu referenduma za 0,5-odstotni krajevni samoprispevek. Referendum bo hkrati z referendumom za občinski samoprispevek v višini 1,5 odst., in sicer 22. junija. Prej bodo sklicani še zbori krajanov, na katerih bodo razpravljali o samoprispevku. Pričakujejo, da se jih bo udeležila vsaj polovica polnoletnih.
Trebanjske iveri
MEDLA ROCK SCENA V TREBNJEM — Na predvečer dneva mladosti so v Trebnjem organizirali rock koncert tako znanih skupin, kot so Komet, Rendez-vous in Lačni Franz. No, kljub pričakovanjem, ki so seveda spodbudila tudi temu primerne varnostne ukrepe, se ni zgodilo nič posebnega. Na začetku je bil namreč dež, kasneje pa se trebanjska mladina tudi ni več kaj dosti razvnemala. Veliko dela bi imel kvečjemu Franc Slak iz Trebanjske Surovine, ki bi lahko nabral nekaj ton steklenine, razbiteseve-da. Zato pa seje sedaj pokazalo, daje trebanjska mladina navezana na tradicionalne vrednote, v tem primeru na veselice. Še tako zanikrn prireditelj veselice ni nikoli v zadregi za udeležbo.
ROŽE KRADEJO — Komaj so fantje s trebanjske bencinske črpalke uredili okolico, že so na delu tatovi cvetja. Tatovi se na srečo še niso lotili trave, ki je vraščena v zemljo, in talnih plošč, ki so zabetonirane. Zdaj črpalkarji gruntajo, kakšen zaščitni sistem bi vpeljali za rože. Vsekakor bo moral biti naravnan bolj na tatice kakor na tatove, kajti celo v trebanjski občini ne pomnijo, da bi rože kradel kakšen moški.
PRIZNANJA DRAGIM GOSTOM — Pojte, pojte, drobne ptice, je bila uspela kulturna prireditev v Mokronogu, ki jo je pripravila kulturniška skupina tamkajšnje osnovne šole. Prireditve so se z veseljem udeležili tudi člani KUD Emil Adamič. Tam pa jih je čakalo presenečenje. Tako člani moškega pevskega zbora kot folkloristi KUD Emil Adamič so namreč dobili priznanja za svojo udeležbo na prireditvi. Skratka, videti je bilo tako, kot bi bil KUD Emil Adamič padel z lune. V resnici pa člani KUD pogosto in z veseljem sodelujejo z mladimi kulturniki, celo brez priložnostnih priznanj.
Sodražani praznovali
Podelili priznanja OF
SODRAŽICA — Sodražani vsako leto proslavijo svoj krajevni praznik 25. maj. Letos je pripravila proslavo krajevna organizacija ZSM, na njej pa je govoril predsednik skupščine KS Janez Mihelič. Med drugim je poudaril, da bo še letos asfaltirana cesta do Lipovščice, posodobljena cesta na Sinovico, »gasa« (stranska pot) skozi Žimarice, delno bo obnovljena cesta skozi Sodražico, dokončani bodo glavni kraki kanalizacije itd. Skušali bodo »bodečo nežo« (za Travno goro) spremeniti v »turistični nagelj«, začeli pa bodo tudi akcijo za sofinanciranje nove telefonske centrale v Sodražici, saj so na območju KS še tri vasi brez telefona.
Na svečanosti so podelili tudi letošnja bronasta priznanja OF. Prejeli so jih: Jože Drobnič (Globel), Milan Arko (Sodražica), Janez Lavrič (Krže-ti), Nežka Šolar (Sodražica) in Anton Janež (Globel).	j	p
PO TRUBARJEVI POTI
KOČEVJE — Danes, 29. maja, bo krenilo po Trubarjevi poti (Velike Lašče—Rašica—Ržtje) 53 učencev 6 razreda Osnovne šole Kočevje in 42 učencev iz pobratene Dolinepri Trstu, ki so uspešno tekmovali za letošnjo bralno značko. V Kočevju bo nato še športno srečanje med Dolinci in Kočevci.
Tekmovanje za bralno značko je letos uspešno zaključilo 182 učencev (vsak tretji) na predmetni stopnji in 340 (vsak drugi) na razredni stopnji. Na njihovi zaključni slovesnosti je na višji stopnji prisostvoval domači književnik Samo Simčič, na nižji pa Rudi Mohar, tudi domačin. Značkarji so si ogledali Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani in potovali po Trubarjevi poti, medtem ko je bil za nižjo stopnjo v Šeškovem domu glasbeni recital Svetlane Makarovič »Čuk na palici«.
PRVOMAJSKO PRIZNANJE ZA TEMENICO
TREBNJE — Eno izmed letošnjih prvomajskih listin, ki je priznanje Zveze sindikatov Slovenije, je letos prejela tudi osnovna organizacija Zveze sindikatov Slovenije v Temenici, tozdu Laboda v Trebnjem. Listino je v Beogradu prevzela predsednica osnovne organizacije v Temenici Magda Greznik
120 TEKAČEV
TREBNJE — 21. maja je bil v Trebnjem že 6. tradicionalni Tek mladosti, ki so se ga tokrat poleg domačinov udeležili tekači iz vse Slovenije. Na progi od Šentlovren-ca do Trebnjega, kije dolga sedem kilometrov, se je pomerilo 120 tekačev v šestih skupinah. Med mladinkami in članicami je zmagala Irena Slak iz Trebnjega, pri mladincih je bil najboljši Bojan Vidmar s Ponikev; med člani je zmagal Metod Žužek, najboljši veteran je bil Avgust Laznik iz Trbovelj, med veterankami pa tudi Trboveljčanka Heda Bevc. Na krajši progi od Štefana do Trebnjega so se pomerili paraplegiki, kjer je zmagal Ivica Vukadin; z njimi je tekel tudi šestletni Žiga Žgajnar in pritekel na cilj kot tretji. Na teku sta sodelovala tudi Bogoljub Pivaševič in Jože Vencelj, ki sta pred šestimi leti začela s tekom prijateljstva. Med veterani je Pivaševič zasedel 10. mesto, Vencelj pa je osvojil osmo mesto. Vsi tekači, ki se zanimajo za bilten, ga lahko naročijo pri ZTKO Trebnje po pošti ali po tel. 44-157.
Predsednika obravnavati kot vsakogar
Kočevski izvršni svet o »zadevi Alojz Petek — izpraznitev stanovanja«
KOČEVJE — »Zadeva Alojz Petek — izpraznitev stanovanja« je bila na dnevnem redu seje občinskega izvršnega sveta v sredo,
21.	maja. Razprava je bila kratka, a burna, sklep pa soglasen: Tudi Alojza Petka je potrebno obravnavati kot običajnega občana, čeprav je predsednik občinske konference ŠZDL, in vložiti tožbo, da mora izprazniti trisobno stanovanje v Kidričevi 7 v Kočevju.
Predstavnica občinskega upravnega organa je v uvodu pred razpravo pojasnila, daje Alojz Petek dobil to družbeno stanovanje leta 1969 (takrat je bil v Kočevju javni tožilec, kasneje pa še predsednik občinskega izvršnega sveta). Letos pa je Petek dogradil svojo hišo in se vselil vanjo, medtem ko naj bi družbeno stanovanje v Kidričevi ulici uporabljal njegov sin Tomaž. Stanodajalec ima zdaj možnost, da s tožbo pri sodišču zahteva izpraznitev stanovanja in bi po veljavnih predpisih moral uspeti, saj tudi sinova preselitev v novo hišo ne bi pomenila »bistvenega poslabšanja stanovalskih razmer«, ker je hiša gotovo prostornejša, kot je bilo stanovanje v bloku. Vendar doslej sodišče v podobnih primerih ni tako postopalo, ker je »upoštevalo potrebo po ločitvi generacij« in je tako otrok ostal v stanovanju.
V razpravi je bilo poudarjeno, da ljudje o tej zadevi (in o sličnih) že govorijo in je ne obravnavajo. Poudarjeno je še bilo, daje ta zadeva pomembna ne le s pravne, ampak predvsem z moralne plati.
J. PRIMC
Sovinjek obeta boljše življenje
V črnomaljski občini vse manj težav z Romi — Na Sovinjku zgradili novo naselje __________za	prebivalce Coklovce in Drevesnice pri Stranski vasi ___
ČRNOMELJ —Težav z Romi jev črnomaljski občini iz leta v leto manj, razen v naseljih Coklovca in Drevesnica pri Stranski vasi, kjer živi skupno 40 pripadnikov te etnične skupnosti. Nihče od teh ni zaposlen, otroci ne obiskujejo šole, pogosta so kazniva dejanja odraslih in mladoletno prestopništvo. Številne družine živijo v zasilnih bivališčih iz desk in kartona, brez vode in elektrike, tri družine pa celo pod šotori.
V zadnjih petih letih je število Romov v črnomaljski občini naraslo za 38, tako da jih je bilo konec preteklega leta 507, v glavnem pa živijo v sedmih večjih naseljih. Brez rednih sredstev za preživljanje je še vedno 25 družin. Res je sicer, da je občinska skupščina leta 1982 sprejela priporočila in sklepe o socialni varnosti Romov, ki pa so le delno uresničeni. Tako niso mogli uresničiti sklepa o uvedbi poklica »nabiralec zdravilnih zelišč« in uvesti kooperacije med Romi in delovnimi organizacijami, saj pri Romih za to ni bilo zanimanja. Prosta prodaja zelišč jim namreč daje večji zaslužek, pa tudi usposoblje-
SPREJEM V MLADINSKO ORGANIZACIJO
RIBNICA — Ob. 25. maju, dnevu mladosti, so učenci osnovne šole Ribnica v ribniškem starem gradu opravili kulturni program. Ob tej priložnosti pa so v vrste Zveze socialistične mladine sprejeli 85 učencev iz osnovne šole »Dr. France Prešeren« iz Ribnice ter 25 učencev iz osnovne šole »Ivan Prijatelj« iz Sodražice. 20 učencev osnovne šole »Anton Debeljak« iz Loškega potoka pa je v vrste ZSMS stopilo v Titovem rojstnem kraju Kumrovcu. Prisotnim mladincem in učencem je v ribniškem gradu spregovoril podpredsednik OK ZSMS Ribnica Janez Škrabec. V zabavnem programu pa je nastopila zabavna skupina Gu gu.
M. GLAVONJIČ
ni niso za tovrstno poslovanje, saj je večina nepismenih. V zadnjih štirih letih se je zaposlilo veliko Romov, kar je pohvalno, vendar imajo delovne organizacije še vedno odklonilen odnos do tistih, ki pogosto menjavajo zaposlitev ali ki še nikoli niso bili zaposleni. Rešuje pa se tudi problem naselja Coklovca, saj teče akcija za gradnjo romskega naselja Sovinjek.
Razveseljivo je, da so romska naselja komunalno opremljena, manjka le še napeljava elektrike v Čudno selo in vode ter električnega toka v novem naselju Sovinjek.
Zaradi storjenih kaznivih dejanj odhajajo predvsem Romi s Coklovca pogosto na prestajanje zaporne kazni, pri tem pa so težave s preživljanjem ostalih družinskih članov. Ko pa so odpuščeni s prestajanja kazni, imajo probleme z zaposlitvijo, zato pogosto postanejo povratniki.
Skupnost otroškega varstva pripravlja za predšolske otroke, ki niso
vključeni v redno varstvo, vzgojno-varstveni program, in sicer za cicibane iz Lokev in Kanižarice, medtem ko so otroci s Coklovce deležni »brigadirskega varstva«. Med 112 šoloobveznimi romskimi otroki v vsej občini tisti na viniški osnovni šoli ne izstopajo od ostalih učencev, prav tako v celodnevni osnovni šoli Semič s tistimi, ki obiskujejo pouk, ni posebnih težav. Velik problem pa predstavlja 11 šoloobveznih otrok s Coklovce in Drevesnice, ki ne obiskujejo pouka. Dokler ne bo zgrajeno naselje Sovinjek, tudi ni upanja, da bi se razmere izboljšale. Tudi šole v Črnomlju jih od 90 šoloobveznih romskih otrok deset sploh ne obiskuje, 23 pa zelo neredno.
B. M.
DVA ZA ZLATO
KOČEVJE — Na tekmovanje za zlato Vegovo priznanje sta se iz kočevske občine uvrstila učenca osmega razreda Alen Bauer in Milan Krkovič. Srebrna Vegova priznanja je letos na občinskem tekmovanju osvojilo 22 šolarjev, bronasta pa na šolskih tekmovanjih 54 učencev.
Več izvozili, kot uvozili
Kočevci izvozili 4,5-krat več, kot uvozili, Ribničanje pa celo preko 6-krat več izvozili
UREDNIŠTVO V GOSTEH
bo v sredo, 4. junija, ob 20. uri v Bazi 24 (pri gostilni) na Stražnem vrhu v črnomaljski krajevni skupnosti Talčji vrh. Krajane vseh vasi te krajevne skupnosti vabimo, da v pogovoru z novinarji Dolenjskega lista nanizajo uspehe in težave, s katerimi se srečujejo ob delu in v življenju v svojem kraju.
KOČEVJE, RIBNICA — Kočevsko gospodarstvo je v prvih treh mesecih letos izvozilo za 4 odst. več blaga kot v istem obdobju lani, od tega kar 98 odst. na konvertibilni trg. Največja izvoznika sta bila LIK in Melamin, ki sta dosegla 76 odst. vsega izvoza. Izvozniki, predvsem LIK, se otepajo s težavami, ker tečaj dinarja ni realen. Pri Opremi je začasno izvoz na kliring (zaradi zamud pri gradnji objektov, za katere delajo opremo) zastal, vendar bodo zamujeno kmalu nadoknadili.
Ribniško gospodarstvo je izvozilo za 30 odst. več, od tega slabo tretjino na konvertibilni trg. Največji izvozniki so Riko, Eurotrans in Inles, ki so izvozili skupaj 94 odst. blaga in storitev.
SEKRETAR FERLIN
KOČEVJE — Na zadnjih sejah vseh treh zborov občinske skupščine Kočevje, ki so bile minuli teden, je bil sprejet tudi sklep o imenovanju Mirka Ferlina za sekretarja občinske skupščine in njenega izvršnega sveta. Ferlin, ki bo novo dolžnost sprejel predvidoma s 1. julijem, je dokončal višjo upravno šolo, zaposlen je v Ljubljani, stanuje pa v Ribnici.
Uvozilo pa je kočevsko gospodarstvo pol manj kot v istem obdobju lani, vse s konvertibilnega trga. Največja uvoznika sta Oprema in Melamin (93 odst. skupnega uvoza).
Ribniško gospodarstvo pa je uvozilo za 64 odst. več blaga, večino s konvertibilnega trga. Največja uvoznika sta Eurotrans in Riko (74 odst. vsega uvoza).
Kočevsko gospodarstvo je doseglo skupno stopnjo pokritja uvoza z izvozom 4,5 (na konvertibilnem trgu 4,4); ribniško pa 6,2 (na konvertibilnem trgu 2).
J. P.
Kočevje »večje« po izgubi
V kočevski občini 12 izgubarjev, v ribniški trije — Kočevsko gospodarstvo imelo v prvem trimesečju za 571 milijonov dinarjev izgube, ribniško pa 122
KOČEVJE, RIBNICA — Kočevska občina je imela v prvem četrtletju letos dvanajst izgubarjev na področju gospodarstva, ki so imeli skupaj 571,4 milijona dinarjev izgube ali dvainpoikrat več kot v istem obdobju lani.
Med izgubarji ni več Itasa in Tekstilane. Letošnji izgubarji, ki zaposlujejo skupaj 1.460 delavcev, pa so: Elektro Kočevje (113,5 milijona izgube), Melamin-tozd Mela-pan (32,9 milijona), LIK-tozd Masivno pohištvo (121,5 milijona), Vezenine-tozd Konfekcija Kočevje (3,4 milijona), KG-Govedoreja(131,4 milijona). KG-Kmetijska koopera-
cija (5,7 milijona), SGP Zidar-tozd Gradbeni sektor (22 milijonov), SGP Zidar-DSSS (3,4 milijona). Cestno podjetje Novo mesto-tozd Kočevje (25,6 milijona), GG-tozd Transport-gradnje-vzdrževanje Kočevje (70,7 milijona), SGP Zidar-tozd Strojni obrati Kočevje (39,4 milijona) in KG- tozd Mesarija Kočevje (1,9 milijona dinarjev izgube).
Kolo razvoja bodo pospešili
Do leta 2000 bodo v trebanjski občini ujeli republiško stopnjo razvitosti
TREBNJE — Delegati zborov krajevnih skupnosti in združenega dela so na skupni seji, kije bila 21. maja v Trebnjem, sprejeli predlog dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje 1986—2000. Tako je pripeljana h koncu več kot pol leta trajajoča temeljita javna razprava.
Cilji razvoja v naslednjih letih so jasni. Trebanjska občina, ki je v sedemdesetih letih uspešno sledila razvoju republike, je v zadnjih letih spet zaostala. Ob koncu lanskega leta so v občini dosegli komaj 60 odst. slovenskega družbenega proizvoda. Takšno nazadovanje pa se ni odražalo samo v proizvodnji. Razmere so bile in so še toliko težje, ker je bila večina trebanjske industrije zgrajena s krediti.
V trebanjski občini so trdno odločeni, da kolo razvoja poženejo hitreje naprej. Do leta 1990 naj bi odpravili vsa ozka grla in šibke
točke ter postavili gospodarstvu dobre temelje, v naslednjih desetih letih pa naj bi že ujeli republiški razvoj. Za to bodo seveda potrebne naložbe v nove stroje in tudi kadre. Znano je namreč, da je na republiški ravni kar 16. odst. kadrov z visoko in višjo izobrazbo, v trebanjski občini pa premorejo komaj 6 odst. delavcev s tako izobrazbo. Poleg tega bodo morali spremeniti strukturo trebanjske industrije in dati več možnosti in prostora terciarnim dejavnostim ter obrti. Zaradi tega so tudi spremenili prostorski plan občine. Za obrtnike pa naj bi zrasla nova cona v občinskem središču.
Delegati so sprejeli tudi spremembe odloka o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu odpadkov na območju občine Trebnje. V nekaterih okoljih so bili proti temu, da bi bili vključeni v organizirano odvažanje odpadkov, na koncu pa so le pristali. Pripombe so letele tudi na izvajalca teh del, to je na Komunalo, ki ne opravlja najbolje svojega dela.
Dodati je še treba, da bodo krajevne skupnosti lahko kupovale kontejnerje pri Trimu, možnosti pa so tudi, da bi krajevne skupnosti organizirale nakup smetarskih kant brez davka. Na seji so poudarili, daje treba odvažanje odpadkov in smeti dobro organizirati in dosledno spoštovati red na tem področju.
J. SIMČIČ
Že tradicionalnim vzrokom izgub so se letos pridružile še težave zaradi devizne zakonodaje (LIK), prerazporeditev skupnega prihodka v korist nuklearke v Krškem (Elektro) in še nekateri.
V ribniški občini imajo izgubo le trije, vsi lesarji, ki imajo skupaj 371
9 Po kratkih informacijah SDK o poslovnem uspehu organizacij združenega dela s področja gospodarstva občin Kočevje in Ribnica (podatki za Ribnico bodo vedno v oklepaju), lahko ugotovimo, da gre pravzaprav za neuspeh. V prvih treh mesecih letos, če primerjamo z istim obdobjem lani so se v obeh občinah občutno poslabšali temeljni kazalci poslovanja: gospodarnost, donosnost, akumulativna in reproduktivna sposobnost. Celotni prihodek je sicer v obeh občinah močno porastel, vendar manj, kot je znašala stopnja inflacije, dohodek pa v občini Kočevje z indeksom 166 (Ribnica 153), medtem ko se cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih v Sloveniji porastle kar za 89,4 odst.
zaposlenih, pridelali pa so 122,2 milijona dinarjev izgube, in sicer: INLES-tozd Trgovina 80 milijonov, GG-TOK Gozdarstvo 25,9 milijona in GG-tozd Jelenov žleb 16,3 milijona. Pri Inlesovi trgovini je vzrok za izgubo pomanjkanje povpraševanja po njihovih proizvodih in velika konkurenca, pri tozdih Gozdnega gospodarstva pa sezonski značaj proizvodnje.
J. PRIMC
Sadri in Ferzi Veapi
Mirenčani hvalijo Veapija
Brata Ferzi in Sadri sta na Mirni odprla slaščičarno in trgovino
MIRNA — Ferzi Veapi je ravno naloži! polno stoenko mleka, jajc, čokolade in smetane, ko je prišla mimo poslovodkinja Mercatorjeve samopostrežnice na Mirni Greta Kašič. Je rekla: »Vidiš, to je fejst fant, kamor grem rada na tortice ali sladoled.« Novega mirenskega slaščičarja je pohvalil tudi nekdanji gostilničar Bojan Kolenc, ki je dejal, da je Mirna nekaj takega potrebovala.
Veapi je potem povedal, da živi na Mirni že dve leti, slaščičarna pa je odprta komaj mesec dni. Toliko časa je namreč ■ trajalo, da je preuredil nekdanjo Krhinovo hišo in v njej uredil slaščičarno. Zdaj je Mirna bogatejša za nov lokal, v katerem je 28 sedežev. Veapi je povedal, da je sedaj zadovoljen z obiskom v lokalu. Torte in ostale slaščice, s katerimi imajo v družini Veapfjev bogate izkušnje, pa izdeluje tudi po naročilu. Poleg tega imajo v mirenski slaščičarni naprodaj vedno svež burek, ki bi ga nekateri radi jedli že navsezgodaj zjutraj.
Zraven slaščičarne si je uredil zelenjavno trgovino Ferzijev brat Sadri. Po poklicu je komercialist, ker pa v domačih krajih ni dobil sebi primernega dela, seje podal s trebuhom za kruhom v Slovenijo. Čeprav je bilo nekaj težav s pridobivanjem soglasij za otvoritev trgovine, je zdaj zadovoljen, da je prišel na Mirno. V trgovino rade zahajajo gospodinje, pa tudi »nabavni« mirenskih tovarn. V Sad-rijevi trgovini imajo na voljo dovolj sveže zelenjave, ki jo pripelje iz Zagrebške veletržnice.
IZ NKŠIH OBČIN
Vsakdanji kruh ni samo stroka
V Brežicah so gradbeni delavci pokazali, kaj zmorejo v kulturi
BREŽICE — To mesto z mogočnim renesančnim gradom so si gradbeni delavci Slovenije načrtno izbrali za osmo kulturno srečanje, za medsebojno spoznavanje in utrjevanje prijateljskih vezi. Vse po vrsti je prevzelo kulturno bogastvo, Jci ga ohranja Posavski muzej, prevzelo jih je arkadno dvorišče pa prostori, v katerih so dobili njihovi nastopi in razstave slovesnejši nadih.
Nekaj sto ljubiteljskih kulturnih ustvarjalcev in poustvarjalcev, likovnikov, pesnikov, godbenikov, pevcev, igralcev in folklornih plesalcev je v minulem tednu obogatilo kulturni utrip mesta. Žal so gradbinci tokrat imeli manj gledalcev in poslušalcev, ker seje pokazalo, daje bil prav v tem tednu na sporedu še niz drugih prireditev-
NOVI PREDSEDNIK OK SZDL KRŠKO JE BRANKO PIRC
KRŠKO — Na ponedeljkovi seji občinske konference SZDL Krško so poglobljeno ocenili opravljene aktivnosti v pripravah in izvedbi letošnjih skupščinskih volitev. Za uspešno, vestno in odgovorno več kot štiriletno delo so se zahvalili dosedanji predsednici OK SZDL Margareti Marje-tič, za novega predsednika pa so izvolili Branka Pirca, dosedanjega predsednika občinske skupščine, in za podpredsednika OK SZDL Toneta Pleterskega, do nedavnega sekretarja občinskega sindikalnega sveta v Krškem, zdaj pa zaposlenega v senovski Metalni.
KURIRČKOVA POŠTA TA TEDEN V BREŽIŠKI OBČINI
CERKLJE OB KRKI — V ponedeljek dopoldne so Cerkljanski kurirji v Vrhovski vasi sprejeli kurirčkovo pošto iz rok vrstnikov iz krške občine. Tam so se na skupnem mitingu zbrali vsi učenci iz dveh šol iz Podbočja in iz Cerkelj ob Krki. Še isti dan so kurirčkovo pošto prejeli Brežičani. V torek so jo ponesli do Velike Doline, včeraj do Jesenic, Dobove in Kapel. V Dobravi so jo ponovno prevzeli Brežičani in jo bodo danes izročili pionirjem iz Artič. Pošta bo obšla Pečice, Sromlje, Globoko, Pišece in Bizeljsko, kjer bo počakala do 2. junija. Tedaj jo bodo bizeljski kurirji predali Bistričanom, ti pa jo bodo 7. junija odnesli na zbor pionirjev Jugoslavije v Trebčah.
DVA IZLETA UPOKOJENCEV
KRŠKO — Društvo upokojencev obvešča svoje člane, da bo v juniju priredilo dva izleta: 7. junija v Logarsko dolino, 28. junija pa v Pomurje. Kdor se želi udeležiti, naj se čimprej zglasi v društveni pisarni v Krškem.
n
EETRTK0V INTERVJU
Razvojni izzivi Posavju
IZ NKŠIH OBČIN
u
Obljube so se dolgo medile
V Cerkljah ob Krki so se prvi dan ljudje komaj zvrstili v novi trgovini — Boljša preskrba
O razvojnih problemih in reorganizaciji služb za urejanje prostora govori inž. V. Omerzu
KRŠKO — Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor določa, da se urejanje prostora rešuje v treh ustanovah. Občine morajo imeti v okviru upravnih organov organizirano upravno službo za vodenje upravnih postopkov urejanja prostora, več občin skupaj pa praviloma ustanovi upravno organizacijo za družbeno planiranje ali upravno organizacijo za urbanizem. Po ustanovitvi upravnih organizacij ugasne pooblastilo sedanjim pooblaščenim delovnim organizacijam za urbanizem. V Posavju sta to brežiški Region in IGMP-tozd Savaprojekt Krško. O reorganizi-ranju služb za urejanje prostora v Posavju že približno poldrugo leto razmišlja posebna delovna skupina pri Medobčinski gospodarski zbornici Posavja, katere član je tudi inž. Vojko Omerzu, direktor tozda Savaprojekt.
— Priganja vas zakon, toda to verjetno ni edini razlog, da se vam že prej mudi?
»Vse bolj dozoreva spoznanje, da je treba vsak problem ocenjevati ne samo s prostorskega, ampak tudi z ekonomskega, socialnega in
Vojko Umerzu: »Poenotenje je nujno za boljši jutri Posavcev.«
drugih vidikov. Planiranje prostora je le del celovitega družbenega planiranja. Na podlagi analize obstoječega stanja predlagamo dva modela, in sicer medobčinsko upravno organizacijo za urejanje prostora Posavja in model medobčinske upravne organizacije za družbeno planiranje Posavja. Podrobno smo razčlenjevali le prvi model, da smo lahko ocenili številčnost in strokovnost delavcev za opravljanje opravil' in nalog znotraj upravne organizacije za urejanje.prostora. Predvsem moram poudariti, da nam ni vseeno, kako bomo pričakali enega največjih posegov v naš prostor, to je gradnjo savskih elektrarn. Zato je to skoraj pomembnejše kot dejstvo, da visi nad nami še zakonski Damoklov meč — to je datum 31. december 1987, ko mora biti reorganizacija končana.«
— Predvideli ste 15 strokovnjakov, od arhitektov in krajinarjev do geografov, sociologov in drugih profilov. Kaj bodo ljudje praktično imeli od tako organizirane službe?
»Občan bo poslej lahko dobil res celovito informacijo, denimo pred gradnjo hiše, v svoji občini. Nekajkrat na teden, verjetno dvakrat, bo na voljo ljudem v vsaki posavski občini prostorski koordinator, izven uradnih dni pa bi občan moral priti na sedež upravne organizacije, kjerkoli že bo. Zdaj je problem: ko gre eden na dopust, že mora občan čakati.«
— Kdo je zdaj, po vašem mnenju, na potezi, da bi taka zasnova reorganizacije zaživela?
»Prav gotovo so to občinski izvršni sveti in občinske skupščine, ki se morajo odločiti. Ob savskih elektrarnah moramo misliti še na hitro cesto, železnico, plinovod, a tudi na rezervate pitne vode. Občinske meje so še marsikdaj preostra ločnica, ob skrbi za ohranjanje čistega, zdravega okolja pa bodo bolj zbledele.«
PAVEL PERC
CERKLJE OB KRKI —Tukaj so 22. maja odprli novo trgovino. »Nanjo smo čakali trideset let,« je dejal prileten domačin, »zato seje zbralo toliko ljudi. Takoj se bomo prepričali, če je res založena z vsem, kar so nam obetali.«
Poslopje je bilo zgrajeno in opremljeno v sedmih mesecih. To je prikupen Marlesov montažni objekt s 170 m2 prodajnih površin in 210 m2 skladišč in drugih pomožnih prostorov. Poleg trgovine je tudi bife. Vrednost investicije je 100 milijonov dinarjev. Direktor DO Emona Po-
ZMAGOVALCI — V soboto, 24. maja, se je na stadionu v Brežicah zbralo blizu 600 pripadnikov civilne zaščite. Tekmovalo je 22 gasilskih enot in 29 ekip prve pomoči. Pri nudenju medicinske pomoči je bila najboljša ekipa iz Kapel, druga je bila občinska enota in tretja ekipa iz Slo-vina. Pri gasilkah so se najbolje uvrstile tekmovalke iz Jutranjke, na drugo mesto ekipa brežiške bolnišnice in na tretje ekipa Tovarne pohištva. Med moškimi je najbolje obvladala gasilske veščine skupina^ iz Globokega. Sledila jim je ekipa Železniškega gospodarstva iz Dobove, tretja pa je bila občinska enota iz Brežic. (Foto: J. Teppey)
Gmotne in prostorske stiske
Občinski komite ZK v Krškem o položaju družbenih dejavnosti v občini
KRŠKO — Družbene dejavnosti so v občini Krško v preteklih srednjeročnih obdobjih doživele nadpovprečen družbeni razvoj, nekatere pa še vedno zaostajajo za razvojem gospodarstva. Uveljavile so se kot spodbujevalke splošnega družbenega razvoja.
Ob tej ugotovitvi pa so na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Krškem, ko so razpravljali o položaju družbenih dejavnosti v občini v duhu usmeritev 19. seje CK ZKS, soglašali tudi s stališčem predsednika komiteja družbenih dejavnosti Antona Sulca, ki je v izčrpnem uvodnem
Srečanje mladih iz Laboda
Preizkusili tudi spretnost svojih direktorjev ~
SROMLJE —Ob dnevu mladosti je bilo prejšnjo soboto v rekreacijskem centru Laboda na Sromljah že 8. srečanje mladine Laboda. Dopoldne so se mladi pomerili na kvizu »Mir — neuvrščenost — mirovna gibanja. Zmagala je ekipa tozda Delta Ptuj nad tozdom Temenica Trebnje in DSSS Novo mesto.
V pestrem kulturnem sporedu je sodelovala folklora »Delte«, s skečem so se predstavili mladij iz tozda Libna ■ Krško, z odlomkom iz Županove Micke - pa še mladi ljubljanskega tozda Tip-top. V zabavnem delu srečanja so mladi presenetili direktorje z nelahko nalogo — šivanjem gumbov. Generalni direktor Milan Bratoš je bil naj-spretnejši od vseh moških konkuren-
tov in je »osvojil« drugo mesto, takoj za njim pa se je uvrstil direktor krškega tozda Libna Edo Komočar. Tudi direktorji torej še niso izgubili stika s prakso.
Najboljšim mladincem so podelili pisna priznanja za zavzeto družbenopolitično in proizvodno delo med letom. Dobili sojih: Cvetka Arh (Libna), Ivanka Dragar (Tip-top), Milena Furlan (tozd Komerciala, Novo mesto), Mihaela Lavrič (tozd Komerciala, Ljubljana), Zvonka Mlinar (tozd Zala Idrija), Nada Rašl (Delta), Nada Šušteršič (DSSS Novo mesto) in Nada Vidmar (Temenica). OO ZSM tozda Libna je četverici izročila še bronaste znake ZSMS.
P. P.
poročilu poudaril, da je svobodna menjava sicer dosegla nekaj dobrih rezultatov, omejevalni ukrepi na vseh področjih družbene porabe pa so jo vedno bolj uokvirjali v proračunske spone.
V predšolskem varstvu se soočajo z vse večjo prostorsko stisko, ob gradnjah pa ne bi smeli pozabiti tudi na strokovne delavce. Zdaj imajo vzgojiteljice zelo slabe možnosti za višješolski študij ob delu, zato naj se posavske delavske univerze dogovore z mariborsko pedagoško akademijo, da izobraževanje prenesejo v regijo.
Gmotni položaj delavcev na šolah je zelo različen, prav tako opremljenost šol. Medtem ko so po opremljenosti z učili nekatere osnovne šole že kar na srednjeevropski ravni, pa močno zaostaja Srednja šola Krško, kjer niso le prostorsko utesnjeni, ampak praktično nimajo več s čim učiti. Samo lani so na tej šoli izgubili pet dobrih inženirjev, letos je odšel šesti, sedmi ima prošnjo v nuklearki, in če izgubijo še osmega, lahko zaprejo! Zavoljo izjemno slabega odziva za rudarski oddelek letos morda oddelka ne bo več. Čeprav v interesnem združevanju, z neposredno svobodno menjavo dela in ob konkretnem programu na tej šoli ni najboljše rešitve, temveč v povečanju prispevne stopnje, se bodo morali zavzeto lotiti nekoliko daljše poti.
Vsak peti delavec v bolniški
Izvršni svet zasedal v Stillesu — Lanska izguba še ni vsa pokrita_
SEVNICA — Minuli petek je občinski izvršni svet opravil svojo drugo sejo v Stillesu, največjem lanskem izgubarju, ki je še vedno v težavah.
Začasni kolektivni poslovodni organ je bil dolžan podati poročilo. Po besedah predsednika Draga Mi-linoviča razmere niso rožnate. Med drugim še ni pokrita niti vsa lanska izguba. Nerazrešen problem je obrat na Blanci. V odpravo ozkih grl so pred časom poslali celo delavce iz režije in sevniških skupnih služb. Kar med 70 do 80 milijonov dinarjev je v okrog 7.000 stolih in 130
mizah, ki so jih »našli« v skladišču. V stikih s trgovci širom po državi so ugotovili, da za sevniške izdelke marsikje sploh ne vedo. Denimo: na pomembnem trgu, kot je beograjski, sploh ni razstavljenih Stilleso-vih izdelkov, kar je za stilno pohištvo nuja.
Predsednik Milinovič je potožil zaradi mnogih bolniških izostankov, zlasti v marcu in aprilu. Ta
mesec je znašala bolniška kar 21 odstotkov, v tovarni, kjer morajo bdeti nad porabo slehernega dinarja, je to pobralo dodatna 2 milijona dinarjev. V proizvodnji so pogrešali kar 58 delavcev.
Razumevanje za težke razmere gospodarjenja so našli v nekaterih kolektivih. Lepo sodelovanje imajo s senovško tovarno kartonažne embalaže. Sedaj je kolektivni poslovodni organ slednjič v popolni sestavi.	^	^
savje v Brežicah Ivan Germovšek je kupcem in gostom v nagovoru pojasnil, da bo prodaja kombinirana, samopostrežna in klasična. Zaposlenih bo pet delavcev več kot v dosedanji utesnjeni prodajalni. Odprta bo ves dan, to je od 7. do 19. ure.
Zaradi obogatene izbire se bo povečal promet. Računajo, da bo mesečno dosegel 20 milijonov dinarjev, kar je še enkrat toliko kot v dosedanji trgovini. V cerkljanski krajevni skupnosti je to edini trgovski lokal za vseh 12 vasi.
J. T.
Krško gospodarstvo, preobremenjeno z najvišjo skupno prispevno stopnjo v republiki, namreč že zavrača nekatere sporazume!
In če na koncu s 4. seje OK ZK Krško opozorimo še na zelo pereče vprašanje krškega osnovnega zdravstva — veliko fluktuacijo zdravnikov, saj se jih jev krškem zdravstvenem domu v zadnjih petih letih izmenjalo kar deset, to je polovica vseh zdravnikov, lahko tudi to povežemo s slabimi delovnimi pogoji in možnostmi za napredovanje v stroki. Sedanje razmere nujno terjajo prostorsko rešitev, zato morajo priprave za referendum za uvedbo samoprispevka za nov zdravstveni dom, pomemben za celotno občino, v sklepno fazo. Združeno delo je že doslej zbralo za 90 milijonov dinarjev za dom.
P. PERC
Kmetija je še vedno ogrožena
Ni še rešitve spora
REDNA — Poročali smo že (DL 16. aprila na 3. strani) o nezavidljivem položaju zaščitene kmetije Maroltovih nad Boštanjem, ki je ogrožena zaradi daljnovoda, ki naj bi povezoval predvideno HE Boštanj.
20. maja je deset mož na posebni obravnavi na kmetiji sami najprej sledilo predstavitvi možnih variant prestavitve daljnovoda. Po zapisniku, ki so ga predstavniki Elektrogospodarstva Slovenije nato narekovali na krajevni skupnosti, so očitno pripravljeni odstopati največ dobrih sto metrov med dvema stebroma, kar pa bi verjetno še vedno motilo gnojenje s topom za gnojevko. Elektrikarji so namreč vstavili še klavzulo »tehničnih normativov za gradnjo daljnovodov«, niso pa v zapisnik hoteli vnesti normativov topa za gnojevko.
Slej ko prej ostaja ključno vprašanje: ali birokratski plan in vse, kar z njim sledi, ali obdelava na veliki kmetiji?
A. Ž.
KRVODAJALCI,
VABLJENI!
BREŽICE — .V ponedeljek in torek (2. in 3. junija) bo tukaj krvodajalska -akcija. Prostovoljce iz vse občine bo ekipa Transfuzijskega zavoda iz Ljubljane sprejemala v Domu učencev od 7. do 13. ure. Tokratni odvzem krvi sovpada s tednom solidarnosti in krvodajalska komisija pri občinski organizaciji Rdečega križa pričakuje več ljudi kot običajno. Zadnje čase namreč opažajo, da se odziv zmanjšuje, čeprav bi moral naraščati, da bi glede na število prebivalstva dosegli raven, ki velja za Slovenijo in njene potrebe po krvi.
V občini so še rezerve. V ljudeh naj bi se v teh dneh zato prebudil občutek za sodelovanje v največji solidarnostni akciji.
V BREŽICAH PETKRAT SREBRO ZSMS
BREŽICE — Na počastitvi dneva mladosti je občinska konferenca mladinske organizacije podelila pet srebrnih znakov ZSMS za zavzeto delo v svojih vrstah in za delo z mladimi. Prejeli so jih: Peter Dimitrov-ski, Irena Gramc, Marija Lupšina-Novak, Kulturno prosvetno društvo Franjo Stiplovšek in občinska ekipa mladih traktoristov.
ENAJSTERICI SREBRNI ZNAKI ZSMS
KRŠKO — Po svečani seji občinske konference Zveze socialistične mladine Krško v počastitev dneva mladosti so prejšnjo soboto v mali dvorani Delavskega in kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem podelili srebrne znake ZSMS petim mladim družbenopolitičnim delavcem, štirim mentorjem in dvema društvoma. Znake so dobili Jože Lajkovič (Transport), Martina Ban in Drago Pereč (oba Kostak), Marko Vrhovšek (Podbočje) in Rudi Semec (Dom mladih); Marjanca Fritz (OŠ Jurij Dalmatin), Hilmija Ahmatovič (Šahovski klub Krško), Kristija Pavliha (TCP Djuro Salaj) in Jože Resnik (Delavnice pod posebnimi pogoji, Leskovec), Radioklub Rotocel in Indok center Krško.
Slovesnosti, popestrene s kulturnim sporedom, seje udeležil tudi sekretar RK ZSMS Tone Anderlič. Isti večer je 40 mladincev iz krške občine z vlakom odpotovalo na proslavo dneva mladosti na stadion JLA v Beograd.
Ni trajalo dolgo
Iz načrtov vrgli financiranje tehnične kulture
SEVNICA — Pred leti je tehnična kultura v tej občini predvsem zaradi razumevanja in podpore Franca Pipana prišla do zavidljivega sistema financiranja. Posamezne samoupravne interesne skupnosti so namreč sprejele samoupravne sporazume, po katerih so po določenem ključu namenjali denar za to dejavnost.
Vse prehitro je nastopila oseka teh denarcev, predvsem zaradi tako imenovanega čiščenja kroga podpirancev v sisih. Tehnično kulturo so brez milosti metali iz posameznih sisov, med drugim tudi iz izobraževalne skupnosti. Tako seje letos celo primerilo, da je velika skupina tekmovanja željnih raketarjev pripotovala v Novo mesto, tam pa sojo poslali domov, češ da izobraževalna skupnost zanje ni poravnala kotizacije!?
Pri OK SZDL se je te dni kočno z veliko zamudo sestal koordinacijski odbor za društva. Nazadnje so le našli nekakšno salamonsko rešitev, da bo tehnična kultura letos nekako zbrala okrog 450 tisočakov za osnovno dejavnost.	^	^
Novo v Brežicah
NEDELJSKI TEK ZA AVTOBUSOM — Prevozniki ob meji nimajo veliko posluha za tegobe potnikov. Najslabše je ob nedeljah in ravno tedaj prihaja s Hrvaškega največ obiskovalcev k bolnim svojcem v brežiško bolnišnico. Tja grede so zveze dobre, toda ob povratku ujamejo avtobus proti Samoboru onstran mostu čez Breganščico le najboljši tekači. Drugi morajo čakati na zvezo debelo uro. Toda ali je to res potrebno. Nobenih dirk ne bi bilo treba uprizarjati, če bi eden od avtobusov za pet ali največ 10 minut premaknil svoj odhod.
GOBARJI ŽE V DOBRAVI — Prvi jurčki privabljajo ljudi v gozdove. Dobrava je oživela, ob vseh gozdnih kolovozih se ustavljajo avtomobili. Nabiralci gob najbrž ne vedo, da bodo letos le pogojno užitne in da bi jih kazalo prej dati na pregled. Pa ne samo zaradi sevanja, ampak tudi zaradi drugih škodljivih snovi, saj tiste ob cestah zaradi svinca v avtomobilskih izpušnih plinih zagotovo niso kaj prida.
MLADOST SE JE IZKAZALA — Zdaj že tradicionalni nastopi v počastitev dneva mladosti na igrišču pred Srednjo šolo v Brežicah imajo vsako leto več navdušenega občinstva. Dobro bi bilo, če bi jih prišli pogledat vsi tisti, ki imajo čez mladino največ pripomb. Videli bi njihove športne dosežke, ki so tokrat poželi izreden aplav tudi zaradi množičnosti, ne le zaradi posamičnih uspehov. Zaradi njih nebi smeli biti preveč skromni pri delitvi priznanj mentorjem in učiteljem gimnastičnih oddelkov.
Krške novice
KMET? — Direktor nuklearke Janez Dular se je v dopisovanju v Mladino prelevil v kmeta, zdaj pa nekatere Krčane, ki še vedno nočejo, (oziroma si ne upajo) jesti solate, zanima, če bi lahko dobili kaj radioaktivno neoporečnega pridelka, kar pri direktorju našega atomskega prvenca...
POSLOVNEŽI — Sekretar Predsedstva občinskega komiteja ZK Jože Habinc je na zadnji seji OKMZK izjavil, da bo treba pri kadrovanju novih ravnateljev paziti, da bodo res izbrali ljudi, ki bodo pedagoški vodje, ne pa biznismeni. Tako bi bilo najbrž pravilno, če ne bi bila večina šol v takšnih gmotnih zagatah, da si ne bi kaj prida opomogli tudi s kopico — poslovnežev!
LOVSKA — V soboto seje na cesto od Zdol proti Pleterjam naenkrat usulo nekaj deset ovac; presenečeni avtomobilist je hotel od lastnika zvedeti kaj več o tamkajšnji ovčereji, a gospodar drobnice ni bil nič kaj dobre volje. Osorno je odvrnil, da ne bo nič povedal, češ da mu je lovec prav tisti dan ubil psa.
ZMAGALI
SENOVČANI
PODBOČJE — Preteklo soboto je bilo v osnovni šoli Gorjanskega batoljona v Podbočju občinsko tekmovanje 11 enot civilne zaščite iz delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Prvo mesto je zasluženo osvojila ekipa krajevne skupnosti Senovo, druga je bila ekipa KS Brestanica, tretja pa enota CZ iz Sopa Krško. Ob dnevu civilne zaščite je občinski štab CZ Krško podelil priznanja dr. Francu Pogačarju, Meti Habicht, Fedorju Špacapanu in Alojzu Arku.
NA MARATONU 150 KOLESARJEV
KRŠKO — Ob dnevu mladosti je krško kolesarsko društvo »Matija Gubec« prejšnjo nedeljo pripravilo prvi kolesarski maraton, ki so ga imenovali po Matiji Gubcu. Na 65 km dolgo progo od Krškega prek Senovega, Trebč, Brežic, Dobravskega gozda in Artič seje odpravilo 150 kolesarjev iz 12 slovenskih in hrvaških klubov ter društev. Za najbolj množično ekipo je dobil pokal Rog Kočevje, za najštevilčnejšo družino Litijani, najstarejši tekmovalec je imel 56, najstarejša kolesarka pa 53 let. Pokale je zagotovila občinska ZTKO Krško, sicer pa so akcijo, ki je želo uspela, gmotno podprli tovarna »Djuro Salaj«, Kovinarska, SOP, IGMP, Sava, Pionir tozd gradbeni sektor Krško, Žito tozd Imperial in Preskrba.
Sevniški paberki
DESETERICA NAJBOLJŠIH — Jutri ob 19. uri se bo v dvorani sev-niškega gasilskega doma pričela posavska pevska revija. Nastopilo bo deset zborov iz vseh treh občin, ki so bili najbolje ocenjeni na občinskih revijah.
SREČANJE GASILSKIH GODB — Konec tedna bo minil še v enem srečanju, tradicionalnem shodu gasilskih godb, ki bo v soboto od 15. ure dalje na ploščadi pred Lisco. Po uradni predstavitvi bo prosta zabava.
UPAJO NA BOLJŠE — Kdor še ne ve, bodi ponovljeno, da ima društvo invalidiov svojo pisarno v ketnih prostorih bloka št. 10 v Naselju heroja Maroka. Prostorje zelo reven, zato so invalidi ves čas upali, da bodo prišli kam drugam. Žal kaže, da to postaja kar stalen kotiček, če tako želijo ali ne.
tura
:n
bra-
anje
KAKO SE SLIKA? — Posnetek je z ene od demonstracij na dvorišču Dolenjskega muzeja, kjer je akademski slikar Veljko Toman (tretji od leve) obiskovalcem večkrat pokazal postopke, ki jih uporablja pri slikanju, od tega, kako se mešajo barve, do izbire motiva in nanosa barv na razpeto platno. (Foto: B. Babič)
Likovne ure pri muzeju
NOVO MESTO — Prihodnji teden se bo v Dolenjski galeriji iztekla razstava del akademskega slikarja Veljka Tomana, ki ga ljubitelji likovne umetnosti in redni obiskovalci galerije poznajo kot večkratnega udeleženca Dolenjske slikarske kolonije, Krkine kolonije in Labodovega ekstempora. Pregledna razstava avtorjevih del, ki sojo uvrstili v letošnji program galerije in jo je slikar skrbno načrtoval, zasluži nekaj več pozornosti, kot je to običajno pri tovrstnih razstavah. Posebnost razstave in njene postavitveje v tem, da se vzporedno s predstavitvijo avtorjevih najnovejših del obiskovalci (predvsem šolska mladina) seznanijo s sodobno ustvarjalno dejavnostjo, ki od gledalca zahteva, da pozna proces nastajanja likovnega dela, da bi tako dojel in spoznal njegove osnovne in bistvene lastnosti.
V ta namen je Toman naslikal dva ciklusa slik s pokrajinskimi motivi in z njima poučno prikazal, kako je od stvarnega motiva postopoma prišel do abstraktne slike.
Ko so načrtovali to razstavo, so zamisel razširili še na praktični prikaz nastanka slike in avtor se je povabilu Dolenjske galerije prijazno odzval s tem, da v času trajanja svoje razstave dvakrat tedensko učencem vseh šol v novomeški občini predstavi uro likovnega pouka na muzejskem dvorišču. Pri tem imajo tudi učenci in dijaki možnost, da sami poskusijo naslikati motiv po lastni izbiri in presoji.
Tovrstna zamisel likovno pedagoškega dela z mladimi se je pokazala kot uspešna in je navdušila učence in njihove varuhe, zato v prihodnje načrtujejo v Dolenjski galeriji podoben prikaz plastičnega oblikovanja in grafičnih tehnik. Željo po takšnem načinu izobraževanja so izrazili tudi v Vzgojno varstvenem zavodu in ker bi bila pot za najmlajše do Dolenjskega muzeja pretežavna, so se dogovorili, da bo slikar Veljko Toman v začetku šolskega leta obiskal novomeške malčke v njihovih vrtcih.
J. M.
Po stopinjah znanih knjigarnarjev
Novomeška Mladinska knjiga praznuje 25-letnico osnovanja — Ne samo trgovska, ampak tudi kulturna ustanova, ki popularizira knjige tudi prek sejmov
NOVO MESTO — V dneh, ko v Krkini razstavni avli v Ločni poteka že 8. dolenjski knjižni sejem, praznuje novomeška Mladinska knjiga, soprire-diteljica te tradicionalne kulturno-poslovne manifestacije, pomemben jubilej. Mineva petindvajset let, odkar sojo osnovali, oziroma odkar je založba Mladinska kniga iz Ljubljane od takratnega novomeškega trgovskega podjetja Izbira prevzela knjigarno in papirnico ter ustanovila svojo poslovno enoto.
Pod novim gospodarjem sta novomeško knjigotrštvo in papir-ničarstvo lahko zadihala s polnimi ljuči. Z letom 1981 sta se knjigarna in papirnica na Glavnem trgu dokončno otresli tudi velike prostorske stiske. Prodajne prostore so povečali na okoli 250 kvadr. metrov,
s preureditvijo pa pridobili tudi prostor za prodajo igrač in kotiček za Svet knjige. Poslej so poslovne krivulje šle samo navzgor, poleg tega je Mladinska knjiga prevzela skrb za organizirano preskrbovanje devetnajstih osnovnih in srednjih šol z učbeniki in drugimi šolskimi
900 novitet na sejmu
V Krki odprli tradicionalni majski knjižni sejem
NOVO MESTO — Novomeška Mladinska knjiga, Študijska knjižnica Mirana Jarca ter kulturno društvo in mladina Krke so pripravili že 9. Dolenjski knjižni sejem. Sejem je, kakor so bili tudi vsi poprejšnji, v avli poslovne stavbe tovarne zdravil v Ločni, kjer je prodajna razstava z okoli 900 slovenskimi knjižnimi novitetami, izšlimi od lanskega maja. Študijska knjižnica je v avli pripravila razstavo, posvečeno 400-letnici Trubarjeve smrti, in razstavo knjig Toneta Partljiča, predsednika Društva slovenskih pisateljev. Sejem bo odprt še jutri.
Slovesna otvoritev letošnjega dolenjskega knjižnega sejma je bila v ponedeljek zvečer. Začel jo je Krkin pevski zbor pod vodstvom Mira Kokola. O poslanstvu sejma in vlogi novomeške Mladinske knjige ki praznuje 25-letnico, je govoril Janez Kovač, eden od direktorjev Mladinske knjige. Osrednja pozornost prvega sejemskega večera pa je bila posvečena pisatelju in dramatiku Tonetu Partljiču, dramskemu igralcu Poldetu Bibiču ter dramaturgu in leposlovnem kritiku Marjanu Brezovarju, novomeškemu rojaku. Obiskovalcem jih je predstavila Nataša
Spustili zaveso na 29. srečanju
Na republiškem finalu ljubiteljskih gledališč v Novem mestu nastopilo 14 odraslih skupin od 16 izbranih — zadnji dan srečanja strokovna žirija objavila sklep o zastopanju slovenskega gledališkega ljubiteljstva na drugih srečanjih
NOVO MESTO — S predstavo Muličijevega dela Ali Hodža Hodža Alija, s katero je gostovalo albansko ljubiteljsko gledališče Drejtesia iz Prištine, seje v soboto v Novem mestu končalo 29. srečanje gledaliških skupin Slovenije. Pri-štinsko gledališče je sodelovalo kot gost tega srečanja, kije trajalo štiri dni in je bilo obogateno z nekaterimi predstavami, ki sojih poprej videli na republiškem srečanju pionirskih in mladinskih ter lutkovnih skupin na Vrhniki.
Pred tem je bila v Novem mestu	bljane s Cankarjevim Kraljem na
tudi 16. skupščina slovenskih gleda-	Betajnovi, na Srečanje Abraševič
liščnikov, na kateri so med drugim podelili Linhartovo plaketo (dobila sta jo selektor letošnjega srečanja Iztok Tory in Jože Varga, član murskosoboške gledališke skupine), strokovna žirija pa je objavila svoj sklep o tem, katere predstave bodo zastopale slovenski gledališki amaterizem na festivalih in drugih srečanjih.
Za 29. srečanje v Novem mestu je bilo izbranih šestnajst (odraslih) skupin, vendar jih je na odrih v novomeškem domu kulture, v Straži in Dolenjskih Toplicah nastopilo le štirinajst. Kranjčani in Jeseničani so namreč svoj nastop odpovedali. Kljub temu program zaključne prireditve ni bil bistveno osiromašen. Če bi že lahko zapisali kaj takega, potem bi morali to storiti v zvezi z obiskom. Obisk nikakor ni bil na ravni prireditve, saj so morali čast občinstva reševati člani skupin, ki takrat niso nastopale.
Strokovna žirija pa je še sklenila: na Večere bratstva v Prizren pojde Šentjakobsko gledališče iz Lju-
PREDAVANJE O BRECHTU
NOVO MESTO: Danes ob 17. uri bo v čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu izredno zanimivo predavanje o misli in delu pred 30 leti umrlega nemškega ..dramatika, gledališkega teoretika in praktika Bertolta Brechta. Izvrstnost nekaterih še danes vznemirljivih in pogosto tudi nerazumljenih Brechtovih gledaliških iskanj in najdevanj bodo prikazali v luči svojih raziskovalnih področij trije gostje iz ljubljanske filozofske fakultete: dr. Božidar Debenjak, Mladen Dolar in dr. Slavoj Žižek, ki jih bržkone ni potrebno posebej predstavljati. Obeta se nam torej izjemen kulturni dogodek, ki ga ne kaže zamuditi. (Vstop je kajpada prost.) Vabljeni!
izolska skupina STEPS, na RTV bodo posneli murskosoboške Toto-ve in opčinsko Kresno noč. Za Teden slovenske drame v Kranju sta predlagani dve predstavi: Cankarjev Kralj na Betajnovi v izvedbi Šentjakobskega gledališča in Trdina — Sosičeva Kresna noč, ki jo iz-
• Žirija 29. srečanja, ki so jo sestavljali Marjan Brezovar (predsednik), Vladimir Kocjančič, Slavko Pezdir, Peter Militarov in Rajko Stupar, je soglasno sklenila, da pojde na Festival dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinje gledališka skupina KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote, in sicer s predstavo <3rkenyjevega dela Totovi, v nočnem programu tega festivala pa bo sodelovala izolska skupina STEPS z delom. Tudi psi lahko lajajo Zvonke Radojevič. Murskosoboški Totovi bodo hkrati s Trdina — Sosičevo Kresno nočjo, predstavo mladih iz Opčin na Tržaškem, zastopali slovensko gledališko ljubiteljstvo na naslednjem Borštnikovem srečanju v Mariboru. ______________________
vajajo slovenski zamejci iz Opčin. Tudi za Festival alpe — Jadran je žirija predlagala dve predstavi— že omenjeno Kresno noč in Jesihovo Afriko, ki jo izvaja kranjsko Gledališče čez cesto.
Na beograjski Reviji amaterskih malih scen naj bi videli eno od teh predlaganih predstav: M. Jesih: Afrika v izvedbi Gledališča čez cesto
V MOKRONOGU
SPET »IGRAJ KOLO«
MOKRONOG — Tu se že dalj časa marljivo pripravljajo na tradicionalno folklorno prireditev Igraj kolo, ki bo v soboto, 7. junija, ob 20. uri na mokronoškem gradu. Nastopilo bo osem skupin iz Slovenije in Hrvaške, poleg domače, ki deluje v okviru KUD Emil Adamič, še iz Metlike, Celja, Črne na Koroškem, Turnišča, Borovnice, Bregane in Velike Gorice — občine, ki je pobratena s trebanjsko.
Kranj, R. Jenček: Projekt Kosovel v izvedbi postojnske Svobode in Radojevič: Tudi psi lahko lajajo v izvedbi izolske skupine STEPS. Na festivalu mladega gledališča v Mostarju pa bo slovensko ljubiteljsko ustvarjalnost zastopala skupina iz Opčin s Trdina — Sosičevo Kresno nočjo.
I. Z.
TRIJE ZBORI NA REPUBLIŠKI REVIJI
ZAGORJE — Prejšnji teden je bila v Zagorju ob Savi 10. revija mladinskih pevskih zborov Slovenije. Na sedmih koncertih je sodelovalo 52 slovenskih otroških in mladinskih pevskih zborov, od tega trije z Dolenjske. V petek, 16. maja, zvečer sta nastopala dekliški zbor trebanjske glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič in mešani mladinski pevski zbor SŠTZU Boris Kidrič Novo mesto pod vodstvom Franca Možeta. V soboto zvečer pa se je predstavil še mladinski mešani pevski zbor osnovne šole Grm Novo mesto pod vodstvom Slavka Rauc-ha.
Petrov, upravnica novomeške Studijske knjižnice, in tudi spregovorila o njihovem delu. Posebej je poudarila, da je Polde Bibič oblikoval filmsko vlogo Primoža Trubarja v nadaljevanki, ki so jo pravkar posneli. O televizijski nadaljevanki je nekaj več povedal njen urednik Marjan Brezovar.
Danes bo gost Dolenjskega knjižnega sejma pesnik Tone Pavček. Govoril bo o zbirki Sto romanov, ki bo ponovno izšla pri Cankarjevi založbi, kjer je Pavček urednik. Gost bo ob tej priložnosti podelil priznanja tistim učiteljem, ki kot mentorji pomagajo na tekmovanjih za bralno značko.
»Prekmurje« za harmoniko
Silvester Mihelčič izdal zvezek priredb prekmurskih melodij — Namenjeno učencem
ČRNOMELJ — Silvester Mihelčič, ravnatelj tukajšnje glasbene šole in organizator glasbenega življenja v Beli krajini, širši slovenski javnosti pa znan predvsem kot skladatelj in solist na elektronski harmoniki, se zadnja leta uveljavlja tudi kot uspešen prirejevalec narodnih glasbenih motivov za harmoniko. Že pred dvema letoma je pri Državni založbi Slovenije izdal dva zvezka skladb za harmoniko oziroma priredb melodij, ki jim je prisluhnil v rodni Beli krajini, te dni pa je iz tiska prišel že tretji zvezek takih priredb, in sicer pod naslovom Prekmurje.
V tretjem zvezku je deset Mihe-Ičičevih priredb za harmoniko. Med drugim je v skladbo za harmoniko prelil tudi znano prekmursko ljudsko pesem Fsi so venci bejli, poleg tega pa še Marko skače po zelenoj trati, Trgaj mi roužice, delaj mi pti-šliček in druge, ki pa jih pojo tudi drugod po Sloveniji.
I. Z.
OTROCI IZ VRTCEV KOT LIKOVNIKI
NOVO MESTO — V sredo, 4. junija, ob 13. uri bodo v avli poslovne stavbe Krke v Ločni odprli zanimivo likovno razstavo. S svojimi likovnimi izdelki se bodo predstavili malčki iz novomeških vrtcev. Na ogled bodo risbe in izdelki, ki sojih otroci oblikovali iz odpadnih materialov tovarne zdravil. Na otvoritvi bodo otroci iz ločenskega vrtca nastopili z Mačkom Murijem.
potrebščinami, z malimi knjižnimi sejmi pa je slovensko knjigo približala tudi bralcem v Dolenjskih Toplicah in Šentjerneju. Šestnajst let je v okviru novomeške poslovne enote delovala tudi poslovalnica v Metliki, ki pa seje leta 1980, ko so jo preselili v nove prostore, osamosvojila.
Mladinska knjiga v Novem mestu uspešno nadaljuje tako rekoč stoletne knjigotrške tradicije. Prva knjigarna oziroma organizirana prodaja knjig je bila tu že pred letom 1850, ko je novomeški tiskar K. Tandler začel knjige prodajati v svoji knjigarni. Ker je v Novem mestu že najkasneje leta 1819 delovala tiskarna, je zelo verjetno, da so tudi knjige organizirano prodajali že prej. Prodaj-li pa so jih tudi na sejmih, ki jih mi bilo tako malo, in ta način prodaje se je ohranil do druge svetovne vojne. Knjigotrško dejavnost sta za Tandlerjem nadaljevala V. Bobnar in J. Krajec, kije med drugim ponatisnil Valvasorjevo Slavo vojvodine Kranjske. Krajčeva tiskarna je med NOB nadaljevala dejavnost na Rogu in pripomogla k razmahu partizanskega tiska. Po Krajcu je s knjigotrštvom nadaljevala Katoliška bukvama, ki se je leta 1919 preimenovala v Jugoslovansko knjigarno, iz nje pa je leta 1941 nastala Ljudska knjigarna, ki so jo leta 1948 nacionalizirali.
Pred drugo svetovno vojno in po njej se je kot knjigarnar uveljavil Karel Mahorčič, kasnejši direktor že imenovane Izbire. Pri knjigarnarju Mahorčiču so kupci lahko v najkrajšem času dobili vse knjige, izdane v Jugoslaviji. To tradicijo hitre postrežbe poskuša danes nadaljevati novomeška Mladinska knjiga pod vodstvom Ruže Zupanc in s 27-članskim kolektivom.
L Z.
RAZSTAVA ILUSTRACIJ
KRŠKO— Jutriob 18. uri bodo v Galeriji Krško odprli razstavo ilustracij akademske slikarke Jelke Reichman. V obširnejši zloženki, ki prinaša več podatkov o slikarki, je tovrstno ustvarjalnost Reichmano-ve opisal umetnostni zgodovinar Janez Lombergar. Na otvoritvi razstave, ki bo na ogled do 13. junija, bodo sodelovali cicibani iz krškega vrtca. Od 2. do 6. junija bodo dopoldne za skupine najmlajših organizirani obiski in zagotovljeno vodstvo po razstavi.
/ '
Ob 60-letnici
dr. Paternuja
Znani literarni zgodovinar predaval v SK Mirana Jarca, kjer je razstava njegovih del
NOVO MESTO — »V Novem mestu nisem nikoli živel, v meni pa to mesto kljub temu živi in z njim Božidar Jakac, Miran Jarc pa Anton Podbevšek, če omenim samo te tri,« je dejal literarni zgodovinar akademik dr. Boris Paternu, profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, minuli četrtek v Študijski knjižnici Mirana Jarca, kjer so ob njegovi 60-letnici pripravili razstavo njegovih knjig in publikacij, v katere je pisal, sam pa je obiskovalcem spregovoril o sodobni slovenski liriki in značilnih tokovih v njej.
Počastitev Paternujevega živ-ljenskega jubileja v novomeški knjižnici nikakor ni naključna, saj je ta mednarodno priznani literarni zgodovinar in raziskovalec naše gore list, belokranjski rojak, rojen v Predgradu pri Črnomlju. Že v mladosti je imel razgibano življenje. Gimnazijo je obiskoval v več krajih. Med vojno so ga okupatorji zaprli, leta 1944 pa je oblekel partizansko uniformo. Po vojni je končal študije na univerzi, doktoriral, postal profesor na filozofski fakulteti in dokaj zgodaj tudi član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Dr. Paternu je eden naših najbolj znanih in plodovitih literarnih zgodovinarjev in raziskovalcev. Svoja dognanja je objavil v več samostojnih knjigah, z razpravami pa se je in se še vedno oglaša v literarnih revijah in drugih publikacijah. Vse to njegovo obsežno in raznotero delo zajema tudi razstava, ki je na ogled v spodnji avli Študijske knjižnice Mirana Jarca. Omenimo še, da pod strokovnim vodstvom dr. Borisa Paternuja nastaja zajetna zbirka pesništva, ustvarjenega na Slovenskem med NOB.
I. Z.
Ciuha med svojimi rojaki
V Krškem predstavili monografijo Jožeta Ciuhe
KRŠKO — Prejšnji petek zvečer
je bil v mali dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem pomemben kulturni dogodek. Krško združeno delo in občinska kulturna skupnost sta namreč Krčanom omogočila predstavitev monografije enega najbolj znanih in cenjenih sodobnih likovnih umetnikov Jožeta Ciuhe.
Ciuhovo razkošno in zajetno monografijo, ki prinaša na 339 straneh 117 barvnih in 30 črno-belih reprodukcij in 91 vinjet ter pomeni prerez skoz slikarjevo več kot štiridesetletno delo, je predstavil pesnik Kajetan Kovič, urednik v
Državni založbi Slovenije, kjer je monografija izšla.
Ciuha je občutljiv za vse, kar se dogaja na področju umetniškega ustvarjanja, ne le v likovni umetnosti, zato sta v knjigi tudi dve njegovi poetični besedili in avtobiografija pa izvrstne ilustracije don Kihota, Ciuhove scenografije, freske, slike, akvareli, risbe, lutke.
Čigav je Belokranjski muzej?
METLIKA — Finančno stanje Belokranjskega muzeja v Metliki se iz leta v leto slabša, to pa povzroča številne težave, od okrnjene redne dejavnosti te kulturne ustanove do nizkih osebnih dohodkov štirih zaposlenih in enega s polovično zaposlitvijo. Glavni financer muzeja. Kulturna skupnost Slovenije, vseskozi izpolnjuje svoje obveznosti, težave pa so z obema belokranjskima kulturnima skupnostma, posebej s črnomaljsko, ki za dejav nost Belokranjskega muzeja prispeva vedno manjši delež.
Tako so leta 1980 vsi trije financerji prispevali vsak tretjino potrebnih sredstev, po 366 tisočakov, leta 1983 je dala slovenska kulturna skupnost 740.000 dinarjev, metliška 625 in črnomaljska 618 tisočakov, lani pa prva 2.895.000, Metlika 2.340.000 in Črnomelj le 1.900.000 dinarjev.
»Zaradi tega so seveda začele zastajati nekatere dejavnosti muzeja, odkupa muzealij, zlasti umetnin, pa si sploh nismo mogli privoščiti,« pravi ravnatelj belokranjskega muzeja prof. Zvonko Rus. Prav tako niso mogli nabaviti sodobnejše opreme za dokumentacijo, zaostaja izdelava fotodokumentacije muzejskih predmetov. Zaostajajo pa,'kot
rečeno, tudi pri osebnih dohodkih.
Tako imajo sedaj zaposleni v muzeju več kot 46. odst. nižje osebne dohodke, kot bi smeli biti glede na rast OD v gospodarstvu. Račun pove, da bi, če bi hoteli letos ujeti korak z gospodarstvom, ob predvideni 70-odstotni rasti OD morali le-te v muzeju povečati za več kot 140 odst. Zgovoren je že podatek, da ima kustos v Belokranjskem muzeju nižji osebni dohodek kot hišnik v blišnjem Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Če se bo ta razkorak še povečeval, bodo posledice vsekakor hude, in to ne le za delavce Belokranjskega muzeja, ampak tudi za ustanovo kot tako.
Izgovori nekaterih odgovornih ljudi iz Črnomlja, da Belokranjski muzej na območju črnomaljske občine ne opravlja nobene ali le malenkostno dejavnost, so, kot povedo podatki, iz trte izviti, oziroma gre le za neutemeljene predsodke. Lani je metliška kulturna skupnost namenila za delovanje muzeja skoraj 30 odst. vseh svojih sredstev, črnomaljska pa manj kot 7 odst. Poleg tega muzej ni nikoli od črnomaljske kulturne skupnosti zahteval dodatnih sredstev za vzdrževanje muzejske stavbe, čeprav bi bil do tega upravičen. Za to je svoj delež prispevala Kulturna skupnost Slovenije, ostalo pa so zbrali v Metliški občini.
V Belokranjskem muzeju upravičeno zahttvajo od obeh belokranjskih občin, ustanoviteljic Belokranjskega muzeja, da skupaj s kulturnima skupnostma te pereče probleme rešita in uredita.
A. BARTELJ
ROJAKOVA POBUDA — Jože Ciuha, rojeni Krčan, je ob predstavitvi svoje monografije v Krškem dejal, da bi si štel v čast, če bi lahko del njegovega opusa našel prostor v mestu mladostnih spominov. Kako dragocena je lahko ta pobuda tudi v svetu uveljavljenega umetnika, na neki način potrjuje tudi zanimanje za Ciuhovo monografijo, ki stane kar 27 tisočakov, a so vsi izvodi že našli kupce, umetnik pa se je z veseljem podpisoval. (Foto: P. P.)
Osrednje besedilo v monografiji je izpod peresa Zorana Kržišnika, ravnatelja Modeme galerije v Ljubljani, ki je Ciuhovo ustvarjalnost tudi v Krškem predstavil s pomočjo ciklov, kot so Profeti, Insekti ali Opice.
V Kulturnem sporedu so poleg članov Literarnega kluba Krško sodelovali še Igor Torkar, Kajetan Kovič ter Majda in Mojmir Sepe.
P. PERC
pisma
in
odmevi
SE: BESEDA NI KONJ
Pisec članka Beseda ni konj v 20. številki Dolenjskega lista opisuje razpravo novih »zgovornejših« delegatov zbora združenega dela skupščine občine Krško in uradne odgovore na razpravo. Izpusti pa najbolj »vroče« razprave v zvezi z osnutkom odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta gramoznice Stari grad. Prav to želim dopolniti. Delegati smo z močnimi argumenti zavračali sprejetje tega osnutka odloka. Temu ustrezno smo tudi glasovali: ZA je glasovalo 8 delegatov od prisotnih 34. zato je predsednik zbora združenega dela po končanem glasovanju javno razglasil, da ta sklep NI sprejet.	,	v
DELAVNA AZALEA
BRUSNICE — Turistično društvo Azalea Brusnice je zelo delavno. Na zadnji seji upravnega odbora so imenovali komisijo, ki bo pregledala in ocenila zunanjo ureditev hiš in gospodarskih poslopij. Lastnikom najlepše urejenih bodo podelili posebna priznanja in nagrade. Pri urejanju okolja hiš pa lahko člani društva v času od 15. maja do 15. junija dobijo tudi pomoč strokovnjakinje, ki na kraju samem svetuje, kaj in kako narediti. Svetovanje je brezplačno. Društvo bo letos organiziralo tudi tekmovanje harmonikarjev, ki bo 21. junija.
KAKO DO LEPOVČ?
RIBNICA — V Ribnici je bilo že vse urejeno za gradnjo povezovalne ceste med vzgojnovarstveno organizacijo »Majda Sile« in do Gornjih Lepovč, ko je prišla pritožba, da bi bila ta cesta nevarna za 200 otrok vrtca (po njegovi razširitvi jih bo tu še več), da bi bil prevelik hrup, zrak onesnažen z izpušnimi plini itd. Izvršni svet, ki je o tem pred kratkim razpravljal, je ugotovil, da bo slej ko prej potrebno zgraditi tudi to cesto, vendar naj bi zdaj imela prednost gradnja povezovalne ceste ob železniški progi, in da je potrebno čimprej urediti vse potrebne zadeve v zvezi s to gradnjo, ki jo je treba čimprej začeti.
Ali smo res zavožena generacija
To je vprašanje, ki si ga večkrat zastavljam, ko poslušam pritožbe starejših.
Smo nedelavni, popolnoma nekoristni, vdajamo se razvratu in sploh nismo kulturni. Pravzaprav niti ne vemo, kaj je to kultura.
Vse to je res. Toda, ali smo za vse to krivi le mladi? Ali ne pripada del krivde tudi staršem in šoli? Ti bi nas morali že od mladih nog navajati na delo, nas naučiti spoštovati kulturo. Tako pastarši pogostokrat za nas nimajo časa. saj se morajo boriti za boljše življenje svojih otrok. Ali lahko materialne dobrine, predvsem denar, res prinesejo boljše življenje?
Velika napaka staršev je predvsem v tem, da nam skušajo olajšati življenje tako, da nam prineso vse že servirano na pladnju. Mi se tega udobnega živle-nja navadimo in pričakujemo tudi še potem, ko bomo odrasli, prav tako že vse servirano.
Veliko vlogo v našem življenju odigra tudi šola, toda te vloge se vse premalo zaveda. V glavo nam vbija znanje, ki ga predpisuje obvezna učna snov, ki se je moramo učiti na pamet. Torej ni čudno, da ne znamo logično razmišljati.
Velika težava so tudi interesne dejavnosti, ki so razvite le na redkih srednjih šolah. Kjeje vzrok za to? Pomanjkanje denarja, nezainteresiranost pro-feesorjev in učencev? Verjetno kar vse troje.
Ker pač šola ne poskrbi za naš prosti čas, ni čudno.čemladizahajamov gostilne, pijemo in kadimo, saj se nimamo v popoldanskem času kam dati.
Del odgovornosti pade tudi na ZSM, ki za nas, svoje člane, ne stori kaj dosti. Večina mladih sploh ne pozna svojih predsednikov, ker ti premalo delujejo zunaj svojih pisarn.
Kaj torej storiti, da ne bomo postali resnično zavožena generacija? Morda je to pismo že korak k izboljšanju, saj bodo morda pričeli mladi in tudi starejši razmišljati o rešitvi. Vendar samo razmišljanje ne bo privedlo do rešitve, potrebna je tudi akcija.
NENA HORVAT
BRALNE ZNAČKE
V torek smo imeli v Črnomlju na osnovni šoli podelitev Župančičevih bralnih značk. Priznanje je dobilo 550 učencev. Podelil jih je Evgen Cestnik. Učenci, ki smo tekmovali že osmo leto, smo dobili tudi knjigo.
DARJA SLAK OŠ ČRNOMELJ
_ Jt
ti/tocUuAitwr QotjVTyJaejBs tuda/
PO 50 LETIH ZNOVA N A OH CET — Jožef in Frančiška Majde s Poljan pri Mirni peči sta s pravim ohcetnim sprevodom otrok, vnukov in pravnukov, dveh harmonikarjev ter ožjih prijateljev praznovala 50-letnico poroke. V Dolenjski galeriji so imeli 24. maja svečan obred, zatem pa domače slavje, na katerem sta slavljenca obujala spomine na dobre in lepe čase, ki sta jih preživela skupaj. Večje bilo slabih, zlasti v njunih prvih letih zakona, ko sta na skromni kmetiji vzgajala 6 otrok. Zdaj imata že 9 vnukov in 2 pravnuka. (Foto: R. Bačer)
DAN MLADOSTI
Vsako leto 25. maja praznujemo dan mladosti. Letos smo ga že v soboto. Šli smo še na Otočec, kjer so nas pričakali otoški učenci. Najprej je bila proslava. Nastopali so učenci z Otočca in Škocjana. Potem so bili sedmošolci sprejeti v mladinsko organizacijo. Po proslavi smo se učenci obeh šol pomerili v športnih igrah.
ANDREJ FERKOLJ, 3. a OŠ 29voktober Šmarjeta
SREČANJE STAROSTNIKOV V MIRNI PEČI
18. maja so se v mirnopeški osnovni šoli že devetič srečali starostniki naše krajevne skupnosti. Učenci smo jim pripravili zabaven program. Pogostitev pa sta omogočila KS Mirna peč in Center za socialno delo iz Novega mesta. Za vedro razpoloženje pa je s svojo harmoniko poskrbel njihov vrstnik Ludvik Barbo iz Češnic. Vesela lica in pesmi, ki so jih sami zapeli, so razkrivala njihovo zadovoljstvo. Ob slovesu so vsi obljubili, da se snidejo prihodnje leto na desetem srečanju.
JANJA SOMRAK, 8.b OŠ Mirna peč
NAŠ KULTURNI DAN
FARA — V petek smo namesto knjig in zvezkov vzeli s seboj na avtobus sendviče in sokove. Tudi na kasetofon nismo pozabili. Ustavili smo se v Bistri, kjer smo si ogledali Tehnični muzej Slovenije. Sprehodili smo se skoz lesarski, lovski in tekstilni oddelek ter si ogledali staro elektrarno. Mojo pozornost so pritegnile stare ročne žage, nagačene živali in rogovje na stenah. Na Vrhniki smo si ogledali domačijo Ivana Cankarja. Hiša je bila zelo majhna in težko si predstavljam, kako jev njej živela tako številna družina. Nato smo se povzpeli še na ljubljanski grad in z njega občudovali lepote Ljubljane. Preden smo prisopihali na vrh stolpa, do koder vodi sto triinsedemdeset stopnic, smo bili pošteno utrujeni. Popoldne smo si v Ljubljani ogledali prvo slovensko opero Gorenjski slavček. Bila nam je všeč, ker je smešna. Med potjo do avtobusa smo si ogledali še spomenik in grobnico narodnih herojev. IRENA ŽAGAR. 8. razred OŠ Vas-Fara
VODOVOD JE — VODE NI
Stanujemo v novem, lepem naselju Pod Trško goro. Žal je to novo in lepo naselje takoj veliko manj lepo in mikavno ob žalostni novici, da ob vodovodni napeljavi, ki normalno obstaja, vsako leto že od leta 1981. v sezoni zalivanja vrtov in pranja avtomobilov nimamo mrzle, kaj šele tople vode za najnujnejše higienske potrebe, kuhanje ter pomivanje posode. Kljub večkratnim, včasih tudi naveličano nesramnim urgencam se vodilni delavci komunale ne zmenijo za »naš« problem, ki je naš le v prizadetosti, ker nimamo vode, njihov pa po materialni oziroma finančni plati.
Zato javno protestiram proti ravnanju vodilnega — ni se predstavil, pač pa le nekaj časa poslušal, nato pa odložil slušalko!
Njega se primer ne tiče!
MARINA REDEK Novo mesto Pod Trško goro 52
Razvrednotenje nekega okolja
Nedopustni in lahkomiselni urbanistični posegi v mestu se nadaljujejo
TELEVIZIJSKI SPORED
Včasih je bila Resljeva cesta glavna pristopna cesta iz smeri Karlovca na stari novomeški leseni most, kije povezoval Kandijo z Novim mestom. Po zgraditvi sedanjega mostu je Resljeva cesta nekako izgubila svojo vlogo zlasti še, ko so križišče na Trdinovi cesti prenovili tako, da Resljeva cesta ni imela več direktnega izhoda na njo.
V času, ko je bil Grm močneje naseljen, je Resljeva cesta spet začela pridobivati pomen, saj je važen člen med stanovanjskimi območji in Kandijo ter starim mestnim jedrom.
To problematiko so začutili vedno tudi tisti, ki so imeli opravka z načrtovanjem tega območja, zato je bila Resljeva cesta vedno vključena v ustrezne dokumente.
Da je to okolje zelo pomembno za celotno Novo mesto, jc razvidno tudi iz tega, da ga ščiti odlog o razglasitvi omejitve graditve in omejitve spremembe namenske rabe zemljišč in stavb na območju starega jedra Novega mesta, ki ga je sprejela skupščina občine Novo mesto 30. septembra 1981, tik pred sprejetjem pa je odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto.
Odloka ščitita Resljevo cesto kot celoto in objekte ob njej (kompleks Mušičeve hiše). Iz tega sledi, da seje
potrebno posegov, ki se tičejo Resljeve ceste in objektov ob njej, lotevati načrtno.
Dogajanje v zadnjem času na tem področju postavlja na glavo smisel sprejemanja kakršnihkoli naštetih urbanističnih dokumentov in smeši vsak trud, ki je usmerjen v iskanje načinov za naše boljše okolje.
Samo dva primera:
1. Brezglavo reševanje posamezne lokacije — ureditev prizidka vulka-nizerske delavnice ob Resljevi cesti, katere divja ureditev je naredila nepopisno urbanistično škodo v okolici, da samo poudarim oblikovne posebnosti same rojstne hiše Marjana Mušiča in njene okolice.
2. Še hujši primer je asfaltiranje Resljeve ceste, ko se družba, ki je sprejela dokumente, po katerih bi se morala ravnati, spravlja na reševanje problema nenačrtno, brez potrebne dokumentacije.
Na primeru Resljeve ceste samo ugotavljam, da je v Novem mestu tak način reševanja podobnih problemov »pač tak« in kot tak po moje nedopusten. Na pravkar minulih kongresih partije, mladine in sindikata smo zapisali, da bomo odslej delali drugače, boljše, kaže pa, da gre praksa v teh primerih še kar po starem in po domače.
PETEK, 30. V.
TV MOZAIK
9.00 TEDNIK
16.10 — 00.00 TELETEKST
16.25 TV MOZAIK — ponovitev
17.25 POROČILA
17.30 BELI DELFIN, 9. del francoske risane nadaljevanke
17.45 FLIPPER, 4. del ameriške nanizanke
18.15 GOZDOVI: Človek proti gozdu, 2. del izobraževalnega niza
18.45 RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK in VREME
19.50 POROČILO S KONGRESA ZSJ
20.10 AVTOMANIJA: PREVOZNA SREDSTVA RADOSTI, 12. del 20.40 BEREGRAC, 7. del angleške nanizanke
21.35 DNEVNIK
21.50 POROČILO S KONGRESA ZSJ
22.25 CARRIE, ameriški film
Carrie je krhka najstnica, zadržana in plašna, takšna pa je predvsem zaradi svoje religiozno fanatične matere, ki se goreče bori proti Zlu. Carrie trpi zaradi svoje drugačnosti tudi v šoli, kjer je predmet pogostega posmeha, žaljenja in otroške zlobe. Iz stisk ji skuša pomagati učiteljica, Carrie pa pri tem odkriva tudi svojo skrivnostno tele-kinetično moč. Ni pa samo ta moč vir napetosti v filmu, ki je napet do zadnjega hipa.
DRUGI PROGRAM
8.20 Lutkomendija — 8.45 TV v šoli
— 10.30 Poročila — 10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik
— 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Lutkomendija — 18.15 Zaščite-
ni parki — 18.45 Ansambel Uranak —
19.30 Dnevnik — 20.00 Finale 14. mednarodnega natečaja mladih plesalcev — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.50 Padec nepokornih angelov —
23.30 Kronika Sterijevega pozorja
TV ZAGREB
8.20 Lutkomendija — 8.45 TV v šoli
— 10.30 Poročila —10.35 TV v šoli — 12.30 Iz TV arhiva — 13.00 Dnevnik
— 16.20 Videostrani— 16.30 TVvšoli
— 17.30 Poročila —17.35 TV koledar
— 17.45 Lutkomendija — 18.15 Zaščiteni parki Hrvaškega Zagorja — 18.45 Poročilo s kongresa ZSM Hrvaške — 19.30 Dnevnik — 20.05 Dompsey in Mackepeace — (2. del nadaljevanke) — 21.05 Zabavnoglasbena oddaja Motreux 86 — 22.35 Dnevnik — 22.50 Kronika kongresa ZSJ — 23.20 Po desetih
SOBOTA, 31. V.
7.45 — 12.30 in 15.35 — 00.00
TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05 KAM NAS BO PRIPELJALA PIKAPOLONICA?
8.25 NA ČRKO, NA ČRKO, 5. del nanizanke
8.55 OBLAČEK POHAJAČEK, 1. del
9.10 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Nehvaležna sestra in rešena nevesta, 2. del
9.20 ČIRULE ČARULE: Čarobna pobarvanka
9.25 OTROŠKA KNJIGA: Ob 30-letnici zbirke Kondor
9.40 EX LIBRIS M&M
10.35 NAŠA PESEM — MARIBOR
84
11.05 PREPREČAVANJE ŠKODLJIVIH POSLEDIC STRESA, ponovitev 3. dela
11.30 AVTOMANIJA: PREVOZNA SREDSTVA RADOSTI, ponovitev 12. dela
11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, ponovitev
12.25 POROČILA
15.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete
16.35 POROČILA
16.40 ZGODBA O ZLATEM CEKINU, vzhodnonemški mladinski film 18.05 ČUDEŽI NARAVE ALPSKO ŽIVALSTVO POZIMI, dok. oddaja iz kanadskega niza
18.30 ZNAMKE Z RAČJIMI PODOBAMI, ameriški kratki film
18.45 RISANKA 19.00 DANES TURISTIČNI GLOBUS
19.30 DNEVNIK in VREME
19.50 POROČILO S KONGRESA ZSJ
19.55 SP V NOGOMETU — ITALIJA : BOLGARIJA, prenos
21.50 ZRCALO TEDNA 22.15 DNEVNIK
22.30 UBEŽNIKOV BLUES, ameriški film
V tem filmu, kine sodi med značilne komercialne izdelke ameriške kinematografije, igrata Jane Fonda in Do-nald Sutherland. Ona je prostitutka, on pa nekdanji kaznjenec. S skupino
obrobnežev se odločita, da bodo na starem razmajanem avionu poleteli »stran«. Marljivo začnejo usposabljati letalo, iskati in tudi krasti manjkajoče dele...
DRUGI PROGRAM
15.15 Test — 15.30 Miti in legende — 15.45 Liga mladih lingvistov — 16.30 Sprehod po Moskvi (sovjetski film) — 18.05 Banjica (1. del nadaljevanke) —
19.00 Otvoritev SP v nogometu —
20.00 Ob 40-letnici APZ Tone Tomšič
— 21.50 Rezerviran čas —22.35 Športna sobota — 22.55 Šah, Bugojno 86
— 23.25 Kronika Sterijevega pozorja
TV ZAGREB
13.00 Sedem TV dni — 13.30 Pavlako-vi (ponovitev) — 14.15 Antonio Gramsci: Dnevi ječe (italijanski film)
— 16.15Narodna glasba—16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Pred SP v nogometu — 21.45 Dnevnik
— 22.05 Od našega dopisnika iz Trsta
NEDELJA, 1. VI.
8.50 — 13.05 in 14.10 — 23.15
TELETEKST
9.05 POROČILA
9.10 ŽIV ŽAV: Risanke, Pod istim nebom: Dannyevo jajce (avstralski film)
10.10 FLIPPER, ponovitev 4. dela nanizanke
10.35 KITAJEC V SCOTLAND YARDU, 1. del angleške nanizanke
11.25 PIKNIK V ROGAŠKI SLATINI
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.25 Tržič: SP V MOTOKROSU,
prenos 1. dirke
15.15 ZADNJA IZDAJA, ameriški film (ČB)
16.40 POROČILA
16.45 SP V MOTOKROSU, prenos 2. dirke
17.40 PLAVI ORKESTER, zabavnoglasbena oddaja
18.15 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
18.45 RISANKA 19.00 DANES KO ŠE NE BOLI 19.30 DNEVNIK 19.48 VREME
19.55 SP V NOGOMETU — BRAZILIJA : ŠPANIJA, prenos
21.45 TITO — BESEDA IN SLIKA NEKE DOBF.. 8. del dok. serije
22.40 ŠPORTNI PREGLED 23.10 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA in igrani film — 12.00 Glasba kot mladost — 15.00 PJ v boksu — 16.00 Finale jugoslovanskega pokala v rokometu (ž) Radnički : Voždovac — 17.20 SP v motokrosu (posnetek) —
18.25 Dokumentarna oddaja— 19.10 Prometni krog — 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760—2060 — 20.50 Poročila — 20.55 TV galerija —
21.25 Reportaža — 22.00 Pavlakovi (6. del nemške nadaljevanke)
Mislim, da Cestno podjetje ne more in ne sme nepreverjenega naročila iz krajevne skupnosti vzeti na znanje in položiti na pamet asfalt na neki cesti, temveč mora biti ta položen na podlagi preverjenih dokumentov okolja, zato mislim, da mora ustrezna inšpekcija začetno delo takoj ustaviti, da se pridobijo potrebni dokumenti in da se prepreči urbanistična in druga škoda.
Poleg povedanega o okolju Resljeve ceste je treba opozoriti, da je pred asfaltiranjem potrebno preveriti infrastrukturo in podzemni kataster, potrebno je zaščititi okolje 7. lovilci olj, potrebno je misliti na peš promet in še in še.
Prenova Novega mesta ni samo Glavni trg, temveč več kompleksov, ki tvorijo celoto starega mestnega jedra. Eden od teh manjših zaključenih kompleksov je tudi območje Resljeve ceste, kjer smo ob problemih prenove hiše Resljeva 2 skušali prikazati kompleks problemov, kijih je potrebno rešiti ob takem posegu, (investitor Novotehna Novo mesto). Za zglede ni treba daleč ali v tujino. Trenutno je v Mariboru možno videti v živo razstavo prenove mestnega območja Pristan. Domače pameti je torej dovolj, samo hoteti jo je treba uporabiti, tudi denar ne more biti izgovor.
MARJAN LAPAJNE, dipl. ing.arh.
PONEDELJEK, 2. VI.
TV MOZAIK
8.55 ZRCALO TEDNA
9.15 INTEGRALI
10.30 GOLI SVETA — pregled s SP v nogometu
15.20 — 23.10 TELETEKST 15.35 TV MOZAIK — ponovitev 17.10 GOLI SVETA, povovitev 17.25 POROČILA
17.30 NEKAJ ZA DEŽEVNE DNI
17.50 NA ČRKO, NA ČRKO, 6. del nanizanke
18.20 LJUDSKA GLASBILA IZ MAKEDONIJE: Kemane
18.45 RISANKA 19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.55 SP V NOGOMETU — SZ: MADŽARSKA, prenos
21.50 DNEVNIK
22.15 JAUNITA LA LARGA, 2. del španske nadaljevanke
DRUGI PROGRAM
18.00 Beograjski TV program — 18.55 Premor — 19.00 Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.00 Med kongresoma — 20.45 Poročila — 20.50 Znanost — 21.50 Dinastija — 22.35 Branje — 23.05 En avtor, en film — 23.20 Kronika Sterijevega pozorja
TOREK, 3. VI.
TV MOZAIK — ŠOLSKA TV
9.10 REŠEVANJE V RUDNIKU 9.40 DOJRANSKO JEZERO
10.10 KRALJEVSKI RAK
10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu
15.30 — 00.00 TELETEKST
15.45 TV MOZAIK — ŠOLSKA TV, ponovitev
17.05 GOLI SVETA, ponovitev 17.20 POROČILA
17.30 PLESNE DOMISLICE: Skupina Igen iz Celja
17.50 TA ČUDOVITI NOTNI SVET,
3. oddaja
18.45 RISANKA
19.00 DANES
DOLENJSKI OBZORNIK
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.05 PLEČNIK V PARIZU, dok. oddaja
21.25 SVET NA ZASLONU 22.10 DNEVNIK
22.25 REZERVIRAN ČAS
23.50 — 01.45 SP V NOGOMETU PORTUGALSKA : ANGLIJA, prenos
SREDA, 4. VI.
TV MOZAIK
8.55 M. Kmecel: LEVSTIKOVA SMRT, predstava PDG Nova Gorica
10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu
15.15 — 00.00 TELETEKST
15.30 TV MOZAIK — ponovitev 17.05 GOLI SVETA, ponovitev 17.20 POROČILA
17.25 OBLAČEK POHAJAČEK, 2. del
17.40 Fran Celestin: ROZA, mladinska TV IGRA
18.15 SVET KRISTALOV, angleški znanstveno-tehnični film
18.45 RISANKA
19.00 DANES
OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.55 SP V NOGOMETU — ZRN : URUGVAJ, prenos 21.50 DNEVNIK
22.15 FILM TEDNA: GLAS LJUBEZNI, avstralski film 23.35 SLAMARKE, dok oddaja 23.55 SP V NOGOMETU ŠKOTSKA :DANSKA
DRUGI PROGRAM
17.25 Dnevnik — 17.45 Obiskovalci
— 18.15 Nekoč in danes — 18.45 Glasba na zaslonu — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni večer — 21.30 Poročila
— 21.35 Baranjske zgodbe
ČETRTEK, 5. VI.
TV MOZAIK
9.00 DARWINOVA PUSTOLOVŠČINA, ameriški film
10.30 GOLI SVETA, pregled s SP v nogometu
15.20 — 23.35 TELETEKST 15.35 TV MOZAIK ponovitev 17.05 GOLI SVET — ponovitev
17.20 POROČILA
17.25 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O tristo zajcih 17.40 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Akordične citre
18.15. ČAS, KI ŽIVI:	ANTON
SIGULIN
18.50. RISANKA
19.00 DANES
NOTRANJSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.05 TEDNIK
21.10 SONCE TUDI VZHAJA, 3. del ameriške nadaljevanke 21.50 DNEVNIK
22.05 RETROSPEKTIVA JUGOSLOVANSKEGA FILMA : ANKINI ČASI
RADIO SEVNICA
ČETRTEK, 29. V.
17.00 Napovede sporeda — 17.20 Društva in organizacije — 17.50 Predstavljamo vam Milana Jazbeca, delegata ZSJ — 18.10 Aktualno —
19.00 Vključitev v skupni program
SOBOTA, 31, V.
17.00 Sobotni križem kražem — 19.00 Vključitev v skupni program
NEDELJA, 1. VI
10.30 Napoved sporeda — 10.50 Aktualni zapis iz domače občine — 11.15 Kmetijski nasveti — 11.25 Kulturna oddaja — 11.45 Tema tedna — 12.15 ZVN — 13.00 Nedeljski poročevalec — 13.30 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev
SREDA 4. VI.
17.00 Napoved sporeda — 17.20 Predstavitev poletne sheme našega radia — 17.50 Regresi za letni dopust — 18.10 Letovanje delavcev — 19.00 Vključitev v skupni program
IMV:	več	za
za plače
Sredi maja je v tovarni IMV spet minil eden rokov za oblikovanje dokončnega programa dolgoročne rešitve v avtomobilski proizvodnji, ne da bi se kaj zgodilo. Zakaj in koliko časa še tako?
»Vse bolj sem mnenja, da je vztrajanje na rokih za dolgoročne rešitve neživljenjsko,« je povedal Marjan Anžur, predsednik začasne poslovodne ekipe. V odnosih z Renaultom vzdržujemo dobro vzdušje, imamo vrsto stikov na različnih ravneh, a se v glavnem nanašajo na reševanje operativnih problemov v zvezi z nabavo in prodajo, tečejo pa tudi aktivnosti v zvezi z dolgoročnimi rešitvami. Mislim, da moramo upoštevati objektivne težave našega francoskega partnerja, četudi imajo močan vpliv na naše poslovanje. Tako so pri Renaultu zmanjšali letošnja prvotno dogovorjena naročila od 31.500 na 28.000 vozil. V zameno so ponudili nadomestne posle, ki pa za nas ne pomenijo enakovrednega nadomestila. Z njimi se o tem še pogovarjamo, obenem pa sami iščemo možnosti za dodaten izvoz v dežele, kamor Renault sam še ni prodrl. Do zamude pri ponudbi za dolgoročno sodelovanje je tokrat prišlo izključno zaradi razmer pri Renaultu, ocenjujemo pa, da bi postavljanje ultimatov v tem trenutku lahko privedlo celo do prenehanja sodelovanja. Ker nam rezultati poslovanja v zadnjih mesecih omogočajo mirnejše čakanje na optimalno rešitev, ne bi smeli biti preveč živčni.« Tako Anžur.
Sredi aprila je Crvena Zastava ponudila okvirni dolgoročni program sodelovanja v
nekoliko ugodnejši Inačici kot lani, še vedno ia tudi pri domačem možnem partnerju ni vse asno glede nadaljnjih vlaganj. Kar pa zadeva aponsko ponudbo, ki je prav tako v zamudi, so razlogi za kasnitev povsem drugačni. Japonci ne izražajo zadržkov glede IMV, ker so tovarno proučili, postavljajo pa vprašanja v zvezi z jugoslovansko prezadolženostjo v svetu. Ni jim poslovno sumljiv IMV, pač pa država. Kljub vsemu Iz dežele vzhajajočega sonca pričakujejo vsaj eno dobro ponudbo ob koncu maja. Ob takem stanju ni mogoče prej kot v juniju pričakovati dejanskih papirjev na mizi IMV, papirjev, ki bi odločali o bodočnosti. V novomeški tovarni so proti kakršnimkoli rokom, kajti doslej so še vsi postavljeni datumi minili kar tako. Za datume, ki jih postavljajo v IMV, v občini ali še kje više, se tuje firme namreč malo menijo.
Na novo vsebino dela pa je vezana tudi reorganizacija z ureditvijo samoupravnih aktov. V kolektivu s formalne plati še vedno nezakonito poslujejo. To je nerodna zadeva, kajti pravobranilec samoupravljanja je že večkrat opozarjal.
Rezultati poslovanja pa so dokaj ohrabrujoči. V IMV pismeno navajajo (v SDK zdaj podatkom iz tovarne verjamejo), da v prvem četrtletju letos ni bilo izgube ne v avtomobilskem in ne v prikoličarskem delu proizvodnje. V tem času v IMV ni bilo nič poklonjenega od družbe, ampak so se sami obdržali nad vodo. Krili so vse stroške poslovanja in poravnali vse stare obveznosti, zapadle v odplačilo. Teh ni bilo malol Z ostankom čiste-
ga dohodka so formirali skromen rezervni sklad in sklad skupne porabe, razen tega pa so 70,8 milijona dinarjev dali v poslovni sklad. Izvoz je dal 30 milijonov izkupička v dolarjih. To je uspeh, vendar dosežen po zelo trnovi poti.
Kakšne velikanske stroške poslovanja imajo v IMV, pove že podatek, da so obresti za najete kredite, s katerimi nadomeščajo obratna sredstva, zahtevale letos že 2,44 milijarde dinarjev, v istem času pa so za osebne dohodke porabili le 1,57 milijarde din. Delo ima torej v IMV vse nižjo ceno, vse večja bremena pa se nad tovarno zgrinjajo samo zato, ker nima lastnega obratnega kapitala. Kot posledica teh težav je v IMV spet izbruhnila nelikvidnost. Pred kratkim je dosegla skoro kritično točko, mnogi dobavitelji so resno grozili z ustavo dobav, a so jih še enkrat prepričali.
Do zastojev pri dobavah materialov doma in Iz Francije je vseeno prišlo, zato se okrog tovarne kopičijo vozila iz nedokončane proizvodnje. Okrog 800 vozil so te dni že začeli kompletirati, tako da upajo do poletja dvorišča izprazniti.
Na veliko zamišljena velikoserijska proizvodnja iz programa IMV-2 je že v finančni likvidaciji. Ta trenutek življenja in dela v IMV je torej po eni plati razveseljiv, če upoštevamo zgolj poslovne in finančne uspehe, po drugi plati pa meglen, kar zadeva prihodnost. Negotova pa je še cela vrsta pomembnih zadev, od samouprave do polnega izkoriščanja zmogljivosti. Navsezadnje je tu tudi dejstvo, da se sodi s posebnimi odpadki še gomilijo na tovarniškem dvorišču, ne da bi vedeli, kam z njimi.
Dvoje pa je povsem gotovo: v prihodnjih letih v IMV iz lastnih sredstev ne bodo mislili na druge investicije kot na naložbo v obratni kapital. V ta namen bi že zdajle potrebovali 8 milijard dinarjev, če tega denarja ne bo, bodo obresti kar naprej požirale vsak novoustvarjenl dinar. Tudi čas ukrepov drugega družbenega varstva teče, še enkrat pa najbrž IMV ne bo mogoče proglasiti za izjemo med izjemami.
RIA BAČER
29. 5. '8
10 ■priloga
V neobvezen premislek
BRATSTVO IN ENOTNOST RAZLIČNOSTI
Ekipa jugoslovanskih vrhunskih sociologov te dni vleče črto pod raziskavo jugoslovanske mlade generacije. Rezultati ambiciozne in na široko zastavljene ankete (zajela je 6.600 mladink in mladincev iz vseh republik in pokrajin) bodo objavljeni v okviru dogajanj ob zveznem mladinskem kongresu, že pred tem pa si niso mogli kaj, da ne bi dali v javnost dognanj tako imenovanih pilot raziskav, ki so bile nared v začetku leta.
Nekatere ugotovitve so prava bomba, porušile so namreč našo stereotipno in pravzaprav z ničimer podprto sliko o revolucionarni in idealov polni mladini, ki se pokvari šele tedaj, ko zaleze v zrela leta, kar naj bi bilo menda za družbo manj nevarno. Povprečni mladi državljan Jugoslavije je, tako trdi raziskava, oseba, nagnjena k mehaničnemu soglašanju, pokorščini in svojevrstnemu etno-centrizmu. Po analizi naj bi šlo tudi za sloj prebivalstva, ki se ga splošna jugoslovanska kriza ni dotaknila, saj mladi odgovori na nekatera najbolj žgoča vprašanja velikokrat nimajo kritičnega naboja, večina je prepričana, da bodo kot posamezniki v prihodnosti živeli bolje, čeprav bo družina kot celota tenko piskala.
Najbolj od vsega pa je sociologe presenetilo dejstvo, da so konkretna stališča in odgovori mladih bolj odvisni od tega, v kateri republiki ali pokrajini živijo, kot od socialnega sloja, ki mu pripadajo. Kritičnost raste premo sorazmerno s stopnjo razvitosti federalne enote. Tako se na primer s trditvijo »iluzija je, da bo samoupravljanje rešilo obstoječe družbene probleme« strinja 7 odstotkov vprašanih Albancev, vsak deseti Makedonec, vsak šes-
tnajsti Hrvat in kar vsak šestintrideseti (36!) mladi Slovenec. Podobno je tudi pri nekaterih drugih ključnih vprašanjih, čeprav velika večina mladincev (več kot 65 odstotkov) meni, da »bodo lahko samo mladi izvlekli to družbo iz težav, v katere so jo pahnili stari«, pa je mogoče iz kontrolnega podvprašanja sklepati, da morda le ni čisto tako. Na ponujeno tezo »za mlade je najbolj važno, da ubogajo svoje starše, učitelje in nadrejene« je namreč kar 82 od 100 vprašanih Albancev odgovorilo, da tako je in mora biti, drugi pa so bili (pač glede na razvitost) nad tem manj navdušeni. Mladi Slovenci najmanj, s pokornostjo
staršem in nadrejenim se je strinjalo samo 21 od sto vprašanih.
Ali pa članstvo v Zvezi komunistov Jugoslavije. Vanjo se želi vključiti 80 odstotkov mladih prebivalcev BiH, 72 odstotkov Albancev oziroma Kosovarjev, 30 odstotkov Srbov, 17 odstotkov Hrvatov in samo dobri štirje odstotki Slovencev. Razlika med ekstremoma je 1:20!
Podobnih v nebo vpijočih razlik v mišljenju je še precej, analiza vrednotenj kaže, da ima republiška ali pokrajinska pripadnost tako velik vpliv, da se lahko najbolj resno vprašamo, če vprašani mladinci in mladinke sploh pripadajo isti populaciji, da ne rečemo še kaj hujšega.
Vprašanje, kaj mislijo mladi Jugoslovani, je tako dalo tudi odgovor, ki ga po 40 letih neke državnosti nihče ni pričakoval. Mislijo predvsem nadvse različno.
MARJAN BAUER
1
%
7
/
%
Z
%
Kino
F. W. MURNAU
Profesor R. Močnik je na nekem predavanju Iz Uvoda v sociologijo kulture obnovil zanimiv pripetljaj iz neke ljubljanske gostilne. Navdušen nad »pravo«, »izvirno« slovenščino, s katero ga je ogovorila natakarica, si ni mogel kaj, da bi je ne vprašal, od kod je. »Z Raščice,« mu je odgovorila, »s Trubarjeve Raščice!« Ali lahko nekdo iz krajev, katerih narečje je vzeto prav kot izhodišče, kot kriterij za pravilnost, govori drugače kot »pravilno«? In kako to, da smo ob soočenju s takim primerom praviloma vedno znova fascinirani? Veljalo bi se zamisliti ob tem in morda obrniti red stvari, še posebej, ker se nekaj podobnega dogaja danes tudi ob naših srečanjih z deli starejših filmskih avtorjev.
če se med vsakodnevna spogledovanja z (bolj ali manj) aktualno filmsko produkcijo vrine retrospektiva enega od klasikov, kakor se je v začetku maja v ljubljanskem Cankarjevem domu zgodilo s F. W. Murnauom, potem se lahko kaj hitro zgodi, da začnemo pri njem odkrivati tisto »pravost«, »pravo film-skost«. Kar pri tem poza-
bljamo, pa je prav dejstvo, da je bil sam Murnau (ali Griffith ali Eisenstein ali Lang ali VVelles) tisti, ki je tovrstne kriterije sploh postavil. Toda pravi obrat šele sledi: prav ta pozaba je namreč nujna. Nujna, saj drugače zaidemo v fe-tišistično čaščenje nekega domnevnega izvora, nekega »prvič je uporabil to in to...«, pri tem pa spregledamo, da se nam sam izvor z vsakim novim poskusom določitve samo še za korak izmakne.
Murnau pa od nas zahteva natančno nasprotno — da ga vrednotimo in razumemo iz našega lastnega časa, saj je bil en sam s svojim delom usmerjen prav vanj. Septembra 1928 je takole pisal o »filmih prihodnosti«: »Danes se moramo za naše filmske zasnove posluževati romanov, odrskih iger, kratkih zgodb in zgodovine. Toda v bodoče bodo pisci scenarijev nosili v mislih filmske scenarije in sanjali bodo filmske sanje.« Zdi se, da je naš »danes« spet podoben Murnauovemu. Tisto, kar se je zgodilo vmes, je bila natanko ta nasičenost filma s samim seboj, nasičenost »misli in sanj«. Zdaj, ko
film išče izhode, ko se znova obrača k drugim medijem, se bo nujno moral ponovno soočiti z delom F. W. Murnaua, »moža, ki mu je uspelč, da so trobente zvenele z nemega platna ali pa tako razsvetliti obraze, da je bilo videti, kot da glasno govorijo,« kot ga je označil neki ameriški kritik leta 1926. V Murnauovem raziskovanju odnosa med vidnim in zvočnim, med podobo in besedo, so še mnogi nastavki za nadaljnja razmišljanja. Prav heretično se sliši misel, izrečena v času popolne evforije nad prvimi liki, ki so spregovorili s platna, da bodo »govorjene besede v filmu v nekem smislu v napoto.« Kot da bi hotel to dokazati, je Murnau posnel svoj film Poslednji mož brez ene same besede, le z enim medna-pisom proti koncu filma. Zgodba o starem hotelskem vratarju, ki ga premestijo na delo v stranišče in ki zdaj, brez uniforme, doživlja ponižanje za ponižanjem, je ena najbolj pretresljivih v filmski zgodovini. V njej bodo ostali zapisani tudi še Nosferatu, Faust, Zora, Dekle iz mesta in Tabu.
STOJAN PELKO
cS *rt Ih en
■d o
ffi d
o ®
pH e,
S 0>
>
o
d
Vitez Daniel de Bouchet, eden od francoskih vojskovodij v stoletni vojni, je poskušal leta 1413 zavzeti trdnjavo Braine-Lacompte, ki jo je branila angleška posadka. Francozi so desetkrat zaman jurišali na obzidje, nakar jede Bouchet vzel glavo v roke. Po krajšem tuhtanju se je našemil v sv. Jurija, zaščitnika Angležev. Pod trdnjavskim obzidjem se je pojavil v spremstvu zmaja iz lesa in cunj. Angleži so bili takrat še veliko bolj naivni kot danes, mislili so, da jih je res obiskal sv. Jurij. In naredili so tisto, kar jim je ukazal: odprli vrata so trdnjave.
Angleški kralj Karel I, ki so ga po zmagi revolucije pod vodstvom Oliverja Cromvvel-la obsodili na smrt, je vse življenje ječal. Zanimivo je,
da se je kralj te nevšečnosti znebil tik pred smrtjo. Besede slovesa, ki jih je povedal, preden so mu odsekali glavo, so bile izrečene brez ječanja.
Charles de Gaulle, francoski državnik in general, je več kot enkrat rekel, da je nemogoče razumno vladati ljudstvu, ki izdeluje 1050 vrst sirov.
Romanus, navaden vojak v vojski Bizanca, je leta 1065 sanjal, da je spal s tedanjo carico Evdokijo. Ker se je s tem seveda hvalil, je zadeva prišla tudi na ušesa oblasti. Roma-nusa so obsodili na smrt, pomilostili so ga na prošnjo same Evdokije. Ko je tri leta kasneje umrl car Konstantin, Evdokijin mož, se je carica omožila z Romanusom. Kmalu so ga razglasili za carja Ro-manusa IV.
Statistika o inteligenčnih testih 20.000 otrok iz nekaj ameriških zveznih držav je pokazala, da so imeli debelinki v povprečju za 14 točk boljši rezultat kot njihovi vrstniki normalne teže.
Kipi iz prvih obdobij starega Egipta dajejo vtis, da so bili vsi odrasli Egipčani plešasti. V resnici ni bilo tako, pač pa so si vsi brili glavo (celo faraon), ker je bil to edini način obrambe pred ušmi. Iz enakih razlogov so si brili tudi brado. Kasneje so Egipčani iznašli lasulje. Ko že govorimo o njih, naj omenimo, da je imel Ludvik XIV zaposlenih kar 40 lasuljarjev, katerih prva naloga je bila zaščita kraljevih lasulj pred ušmi in drugim mrčesom.
V družini Ryan iz Elyrije v ameriški zvezni državi Ohio prehaja urarska obrt že nekaj generacij z očeta na sina. To ne bi bila ne vem kakšna posebnost, če se ne bi vsi urarji te družine rojevali na isti dan istega meseca. Vsi so imeli ali imajo rojstni dan 26. januarja.
Fotografija: Zora (Sunrise), 1927, režija F. W. Murnau
Glasba
ZVOKI PAISLEY PODZEMLJA
Po izidu prvega albuma skupine R.E.M. iz Athensa v Georgiji, ki so ga kritiki časopisa Rolling Stone leta 1983 izbrali za najboljšega, se je nova ameriška rock scena naglo razvijala. Preporod je spodbudila že v začetku osemdesetih let tvrdka SST, ki je ustvarila svojstven izraz. Njegovi glavni značilnosti sta napadalen zvok in brezkompromisna politizirana besedila.
Jason and The Scorchers, Los Lobos in še nekaj njihovih somišljenikov so uspešno uporabili predlogecountryja, Long Riders, Lone Justice in še drugi pa so s svojo glasbo obnavljali zvoke šestdesetih let. Pozna se vpliv Byrdsov in Banda. Skupine The Three 0'Clock, Dream Syndicate, The Bangles Pain parade itd. so ustvarile glasbeno smer, poznano kot Paisley under-ground.
Gibanje je nastalo dokaj spontano v predmestjih Los Angelesa, ime pa mu je dal basist in pevec The Three 0’Clock Michael Ouercio. Bobnar te skupine Danny Be-nair je v enem od intervjujev povedal, da so oni pravzaprav eksperimentalna skupina, da so jim všeč izzivi, ki jih ponuja igranje v studiu, in da jim ni do uresničitve vsake zamisli, ki se jim porodi. Na njihovo delo je vplivala različna glasba, še posebno Beat-lesi, pa tudi skupine Yes, Depeche Mode, Aztec Came-re, CCR itd., ki navdušujejo posamezne člane skupine. Na njihovem tretjem albumu Arrive VVithout Travelling je opaziti močan vpliv prvih pe-
smi Syda Berretta in Pink Floydov, posebno po načinu uporabe klaviatur. Seveda pa je to svojstvena plošča ene najboljših skupin novega ameriškega vala, kar skupina The Three 0’Clock vsekakor je s pesmimi kot Mrs. Green, Half The Way There, Simon in The Park pa Spun Gold.
Rain Parade se še bolj izrazito odmika od običajnih poskusov klasifikacije, svojo glasbo pa skupina proglaša izključno kot folk. V začetku med seboj povezane skupine Paisley undergrounda pa so se sčasoma razšle. Očitno ni bilo prave želje po nekakšnem kolektivnem videzu. Tako se je razšla skupina Dream Syndicate, katere glavni osebnosti Steve Wynn in kitarist Carl Precod sta potem poskusila na novo po svoje.
Green On Red so kronali svoje odpadništvo z minial-bumom No Free Lunch, ženska skupina Bangles pa se je povzpela na vrh ameriške in drugih top list s Princeovo pesmijo Manic Monday, precejšen uspeh pa je dosegel tudi njihov drugi album Diffe-rent Light. Zanimivo je, da je skupina Bangles začela kariero prav s tujimi skladbami, ki jih je bilo mogoče slišati po klubih Los Angelesa. Termin, s katerim je Michael Ouercio želel predvsem označiti novo publiko v Los Angelesu in ki je kasneje označeval tudi skupine, pa je sčasoma izgubil svoj prvotni pomen. Po drugi strani je očitno, da najmlajši val skupin iz Los Angelesa še vedno predstavlja pomemben del ameriške pa tudi svetovne glasbe.
10 [2)
priloga	dolenjske
^	NA.^V7*^	N-
^ v, v^-^ > ^ ^ ^ w’^TS1
^	urfc>«*	«i»
^,*.-t\.W>'N.'~«- Vl5«^ w>~>
d	«$»»**>■	v-^»—	**£-•	':s^A^	>*“•
iaisr« \j~*i~~v W*«i».
^ ^	W^ioC^
gnala želja po boljšem zaslužku. Prišli smo z namenom, da ostanemo leto, dve, si privarčujemo nekaj denarja in se vrnemo domov. A leta so tekla, ustvarili smo si družine, rodili so se otroci in z vrnitvijo smo ocj-lašali iz leta v leto. Toda v srcu smo ostali Slovenc), Jugoslovani. Želeli smo se srečevati med seboj, se pogovarjati v našem jeziku, se poveseliti ob domačih melodijah in si v tujem svetu ustvariti košček domovine. Predvsem pa smo želeli otrokom vsaditi v srca ljubezen do domovine. Ta želja se nam je uresničila z ustanovitvijo Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Mura v Besigheimu.«
Društvo se je takoj pobratilo s tovarno Mura v Murski Soboti in nato iskalo občino, ki do zdaj ni sodelovala z zdomci v tujini. Tako so lani novembra podpisali listino o pobratenju z občinsko konferenco SZDL v Brežicah. Vezi se širijo in predstavnice društva so tokrat izrazile upanje, da se bodo spletle tudi z društvi v Brežicah. Otroke so za prihodnje leto povabili v Nemčijo. Tako se bodo oddolžili gostiteljem.
Solarji so za obisk Brežic žrtvovali binkoštne počitnice. Za seboj imajo naporen teden, poln najrazličnejših vtisov. Jurij Kozar, Doroteja Stajnko in Andreja Lavrinšek so vsi po vrsti najbolj uživali pri telovadnih urah. Kot dobri športniki in so se tam najlaže razživeli. Jure je dobil novega prijatelja Matija Lepšino, Andreja Simono Tusun, Doroteja pa se je spoprijateljila z bratrancem Matjažem Brataničem. Doroteji je bila všeč tudi matematika, Andreji angleščina. O svojih vtisih bosta zagotovo še kaj napisali, ko jih bosta v miru podoživeli v domačem okolju. Takrat bodo vsi skupaj pozabili na utrujenost, na naporne vožnje, na vročino in še kaj. Z novimi prijatelji si bodo dopisovali v slovenščini in tako izpopolnjevali znanje materinega jezika, ki je nekaterim zdaj drugi jezik. Vsi ti otroci so bili namreč rojeni v Nemčiji, kjer je nemščina jezik njihovega vsakdanjega okolja, jezik njihovih sošolcev, učiteljev, prijateljev in znancev.
J. TEPPEY
Zdomci
DOPISOVALI Sl BOMO V
SLOVENŠČINI
Po enotedenskem obisku 22 učencev slovenske dopolnilne šole društva Mura iz zahodnonemškega Besigheima pri vrstnikih v Brežicah je njihova učiteljica Marija Sotenšek ob sobotnem slovesu dejala, da pomeni tako bivanje v domovini otrokom več kot pol leta dopolnilnega pouka slovenščine na tujih tleh. Enakih misli so bile tudi predsednica društva Helena Baler, podpresednica Tatjana Kozar in članica šolskega odbora Katica Stanjko. Bile so prijetno presenečene, ker so Brežičani tako resno sprejeli sodelovanje z njihovim slovenskim društvom in naklonili toliko pozornosti otrokom. To velja predvsem za šolo in za starše in pa seveda za vrstnike, ki so se izkazali kot odlični gostitelji in dobri prijatelji.
Zdomski otroci so štiri dni obiskovali pouk v osnovni šoli bratov Ribarjev in sodelovali pri interesnih dejavnostih, popoldneve pa so prebili na športnih in drugih prireditvah, na kopanju v Čateških Toplicah, na obisku v Posavskem muzeju, pri ogledu mesta in njegovih zanimivosti, zato jim je čas nenavadno hitro minil. Starejši so se za en dan odpeljali v Koper in ne-
kateri od njih so se prvič srečali z življenjem obmorskega mesta. Vsem gostom so v petek dopoldne razkazali Kumrovec, rojstni kraj predsednika Tita. Z gostitelji so preživeli tudi nekaj veselih urob praznovanju dneva mladosti v Brežicah.
Spremljevalke se kar niso mogle načuditi, kako je pri nas poskrbljeno za mladino, kako koristno in prijetno jo znajo zaposliti tudi po rednem pouku. Pri njih se po prihodu iz šole vse neha in televizija je mnogim edina zabava in edina družba, dokler se starši ne vrnejo z dela.
Letos so otroke tretjič pripeljali v domovino. Prvič so jim omogočili štiridnevni izlet po Sloveniji. T udi lani so jim razkazazali nekaj naših krajev. Bili so gostje v osnovnih šolah v Selnici ob Dravi in v Cirkulanah.
Zofija Sotenšek poučuje slovenščine 99 zdomskih otrok, od tega 60 iz društva Mura. Pouk poteka v štirih krajih in tako vsak dan prevozi nekaj nad sto kilometrov razdalje. T udi sama jemlje s seboj nekatere otroke. Delo je zahtevno, saj ima v vsakem oddelku učence od prvega do devetega razreda. Na teden imajo po štiri ure materinščine.
Dopolnilnega pouka, žal ne obiskujejo vsi zdomski otroci. Starši nekaterih menijo, da bodo otroci tako ali tako ostali v Nemčiji, kaj jim bo potemtakem slovenska šola. V društvu Mura jih prepričujejo, da ne ravnajo prav, saj si bodo zagotovo kdaj pa kdaj zaželeli prebiti počitnice v domovini pri sorodnikih, pa se ne bodo mogli sporazumeti z njimi. Potem bodo zares prihajali v domovino samo kot turisti in tujci. Koga bodo obtožili, zaradi spodrezanih korenin?
Seveda je treba razumeti tudi take starše, saj v prvi vrsti želijo, da bi se mladi rod v Nemčiji enakopravno vključil v življenje in poklic brez gastarbajterskega prizvoka. Ob oznaki Gastarbeiter se zdomci takoj počutijo manjvredne, izločene iz družbe, odtod tako reagiranje. Kljub temu se mnogi pozneje le premislijo
Intervju Dolenjskega lista
VEČNO
ZELENO
DREVO
LJUBITELJSKE
KULTURE
Štiridnevna zaključna prireditev letošnjega 29. srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki se je v soboto končala v Novem mestu, je bila v več pogledih zanimiv finale najboljšega, kar slovensko gledališko ljubiteljstvo (včasih so rekli amaterizem) premore ta trenutek. To je nesporna ugotovitev, veljavna za vse, kar je bilo moč videti in doživeti v treh dvoranah (v Novem mestu, Straži in Dolenjskih Toplicah), kjersejessvoji-mi predstavami, od katerih so se nekatere zavlekle precej čez polnoč, za Talijino čast in naklonjenost potegovalo štirinajst od šestnajstih izbranih gledaliških skupin iz raznih krajev Slovenije pa tudi iz zamejstva. S takšno ugotovitvijo so soglašale okrogle mize, na katerih so sproti razčlenjevali posamezne predstave, in pritrdili so jim tudi kritiki, ki so od prvega dne strogo in neodvisno motrili dogajanje na tem republiškem finalu ljubiteljskih gledališč. Seveda pa bo treba na končno oceno tega, kaj je v resnici pomenilo letošnje srečanje v razvoju našega ljubiteljskega gledališča, še počakati. Morda je nekaj opornih točk ali elementov za tako oceno ponudil režiser Iztok Tory, selektor in usklajevalec 29. srečanja, v tem intervjuju za Dolenjski list. Vprašanja mu je zastavljal novinar Ivan Zoran, ki je pogovor tudi pripravil za objavo.
DL: 29. srečanje se je Izteklo In vsaj za zdaj lahko rečemo s Shakespearom: Konec dober, vse dobro. Vendar pa se bo o njem še govorilo, prav gotovo še dolgo, In tudi vas bodo še omenjali. Ne nazadnje ste predvsem vi odločali, katere skupine naj pridejo v Novo mesto.
TORY: Upam, da mi je na zaključno prireditev letošnjega srečanja uspelo poslati predstave, od katerih ni nobena izrazito pod nivojem, in da omogočajo tako ali drugačno zanimivo iztočnico za razmišljanje o ljubiteljski gledališki dejavnosti. Mislim, da si je bilo moč ustvariti pravo sliko te dejavnosti, čeprav je bila z zaključno prireditvijo ponujena v skrčeni obliki. Moja skrb je bila v tem, da bi bila paleta prikazanega čim popolnejša. Seveda nisem bil sam in ne edini, ki je o vsem odločal; jaz sem podal le predlog, kako si vse
skupaj zamišljam, to pa sta na skupni seji pretresla izvršni odbor Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije in strokovni odbor za gledališče. Moj predlog je bilo treba uskladiti z možnostmi prireditelja, Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu, da bi program lahko rokovno izpeljal. Moram reči, da je bila dokončna odločitev nekoliko tvegana, saj tako zgoščenega srečanja, kot je bilo to, do zdaj še ni bilo, zato so se morali prireditelji še posebej potruditi. Poleg vsega so morali zagotoviti tudi občinstvo, kar ni bila lahka naloga.
DL: Kako ste se počutili v koži tistega, ki je moral ure In ure presedeti v dvoranah in kritiško premotriti vseh 36 prijavljenih predstav, in to na raznih koncih Slovenije, da je lahko ponudil predlog, za katero predstavo naj se prižge zelena luč in katera skupina zasluži predstavitev na finalu v Novem mestu?
TORY: Potem ko sem opravil vse oglede, sem se počutil zelo srečnega in zadovoljnega. Sam sebi sem se čudil, kako mi je uspelo, da sem v vsega 20 dneh aprila opravil 4.500 km poti po Sloveniji in si v najbolj natrpanih dneh ogledal celo po štiri predstave. Zadovoljen sem še zlasti zato, ker se mi je posrečilo, da sem z vsako skupino po ogledu njene predstave speljal tudi pogovor. Težil sem za tem, da pogovor ni bil samo analiza opravljenega dela skupine, ampak tudi poskus spodbude k pravilnejši, ustreznejši usmeritvi pri iskanju in k primernejšim odločitvam pri nadaljnjem delu. Mnogokje sem opozoril, da si skupine zadajajo prezahtevne naloge in s tem pravemu namenu ljubiteljskega delovanja bolj škodujejo, kot koristijo. Pri pogovorih so mi bili v veliko oporo strokovni sodelavci, ki so izmenoma spremljali oglede.
DL: Na kaj ste predvsem morali paziti, da vam ne bi očitali nepravičnosti, neobjektivnosti ali celo pristranosti? Ail se republiškemu selektorju lahko zgodi, da »kroji« po svoje? Je pri delu samostojen ali ima vezane roke?
TORY: Nepravičnost, neobjektivnost in celo pristranost mi bodo marsikje še lep čas očitali, česar se popolnoma zavedam, vendar pa je vse to neizbežno. Neizbežno je zato, ker se v slovenski ljubiteljski gledališki dejavnosti še vedno dogajajo čudne reči, ki se mi zdijo tudi skrajno nesprejemljive in kvarno vplivajo na to dejavnost. Opazil sem, da sta to predvsem prevelika zaverovanost vase, poleg tega pa skupine ne čutijo prave potrebe in posluha za to, da bi svoje dosežke primerjale z dosežki drugih in tako zorele. Dokazov za to ni treba iskati z lučjo, pa tudi svojih ne nameravam posebej omenjati. A če že govorim o tem, naj postrežem vsaj z ugotovitvijo, da tudi na okroglih mizah, ki so tekle med zaključno prireditvijo 29. srečanja v Novem mestu, ni bilo niti predsednikov niti koga drugega iz takšnih skupin, da bi sodelovali vsaj kot opazovalci, če ne tudi kot sogovorniki.
O tem, ali sem to srečanje »skrojil« po svoje ali ne, ne more biti dvoma, saj sem bil navsezadnje edini, ki si je ogledal vse prijavljene predstave. Ob tem lahko rečem samo še to, da mi je žal, da nisem mogel »krojiti« še bolj, kot sem. Tega pa preprosto nisem mogel zato, ker se nekatere gledališke skupine zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso mogle udeležiti novomeškega srečanja ali pa se že na območnih srečanjih niso pojavile s pravimi predstavami. V mislih imam skupine na območju Gorenjske in seveda Ljubljane.
in gojijo slovensko besedo vsaj doma. Potem se postopoma včlanjajo v slovenska društva.
Kulturno-prosvetno društvo Mura so ustanovili pred petimi leti in nekdanji predsednik Janez Kuzma, ki je minuli teden na Bizeljskem prisrčno sprejel in pogostil zdomske otroke in njihove gostitelje med postankom na poti v Kumrovec, je za obletnico zapisal takole:
»Deset, petnajst let in več je minilo od takrat, ko smo šli delat v Nemčijo. Večino izmed nas je z rodne grude
Sprašujete me, ali sem bil pri delu samostojen ali mi je kaj vezalo roke. Lahko rečem in potrdim, da samostojnost mojega dela in ravnanja ni bila vprašljiva. Bil pa sem presenečen, da je celotna procedura od odkrivanja predstav do presoje, kako ravnati potem, potekla brez tako imenovanih stranskih vplivov, neposrednih in posrednih pritiskov, čeprav je po nepreverjenih vesteh že prišlo do takšnih ali drugačnih negodovanj. V odgovor temu bi dejal, da mi je neizrekljivo žal, da negodovalcev ni bilo v Novo mesto. Mislim, da bi hitro razčistili, kdo se je zmotil.
DL: Kaj lahko pokaže primerjava letošnjega srečanja s prejšnjim? Ali slovensko gledališko ljubiteljstvo napreduje ali nazaduje? V čem se pozna, da napreduje?
TORY: Primerjava z lanskim srečanjem — mislim, da sprašujete po njem — je težka, ker je tudi srečanje v letu 1985 postreglo z nekaj prav dobrimi predstavami. A nisem kaj dobro poučen, kaj vse je bilo moč videti in doživeti. Če lahko verjamem svojim kolegom iz strokovnega odbora, ki vedo več kot jaz, pa kaže, daje ta dejavnost vendarle na dobri poti, na poti navzgor. To je vsekakor lep obet za naslednje, 30. srečanje.
Vesel sem, da slovensko gledališko ljubiteljstvo zavestno beži od tako imenovanega »revnega«, za silo skrpanega gledališča. Naj si pomaga tako ali drugače, naj vlaga takšne ali drugačne energije — skoraj povsod je čutiti posebno skrb za opremo predstav, naj bo to v scenografiji ali kostumografiji, ponekod pa se ta skrb podaljšuje tudi v skrajnih naporih za dosego izvedbenih kvalitet v celoti.
Prav tako sem vesel nekaterih repertoarskih premikov, še posebej, ker se paleta izbora besedil oziro-
ma predlog za predstave širi tako v kvalitativnem kot kvantitativnem pogledu. Vse več je oziranja po sodobnem gledališkem izrazu, zaslutil sem možnost, da bi prav ljubitelji lahko drzneje, manj obvezujoče raziskovali gledališki medij, kot je to omogočeno poklicnim repertoarnim gledališčem. Seveda so tu nevarne pasti, da ne bi vse to peljalo v nekulturo in stran od večnih osnovnih zakonitosti gledališča, na kar je treba biti še zlasti pozoren.
DL: Kako naj bi torej ravnali v prihodnje?
TORY: Če bi iskali pravilo, po katerem naj bi se ravnali, da bi nam tudi prihodnost naklonila veselje, o kakršnem pripovedujem, bi ga težko našli. Kajti pravi umetniški navdih ne pozna in ne potrebuje pravil, široko kulturno gibanje pa naj bi se kljub temu oprijelo izkušenj tistih, ki so se prek uspehov ali polomij pretolkli do nekaterih spoznanj. In te izkušnje pravijo, da uspehu skoraj praviloma botruje dobro strokovno vodstvo, prilagojeno ljubiteljskim sposobnostim in posebnostim pri delu.
DL: Zakaj Dolenjski tako malokrat uspe priti med najboljše, do zaključne prireditve, kar pa za sosednje znatno manjše Posavje ne velja in je imelo letos že petič svojega »predstavnika« — brežiški Amaterski oder — na republiškem vrhu? Kaj svetujete, da bi vendarle tudi ta del Slovenije z Novim mestom gledališko napredoval?
TORY: Mislim, da bo tudi Dolenjska nekega dne, a naj bo to čimprej, doživela prebujenje, kakor se je to letos zgodilo v nekaterih drugih krajih. Prebujenja seveda ne moremo pričakovati tam, kjer je nekoč že kaj bilo, in ne od istih ljudi, ki so svoj prispevek že dali v svojem času, marveč lahko to pričakujemo od mladih. Če pa od mladih res pričakujemo, da bodo kaj naredili, jim je treba pomagati, omogočiti, da pri udejanjanju hotenj ne bodo prepuščeni sami sebi. Seveda pravega razmaha ni moč načrtovati ne vnaprej določiti. Upam, da bo Dolenjcem in Novomeščanom k temu pripomoglo tudi srečanje, ki so gagostili. Želim jim, da bi dosegli kaj pomembnega.
DL: Iz vsega, kar ste povedali, veje neki vaš poseben odnos do ljubiteljskega gledališča. O njem govorite dobrohotno, in kritično, vendar pošteno.
TORY: Nekaj sem o tem zapisal v programski knjižici 29. srečanja. Ko sem v sebi urejal vtise po opravljenem ogledu letošnje ljubiteljske gledališke bere, so se mi utrnila nekatera spoznanja, ki razveseljujejo. Eno takšnih je, da entuziazem tudi v ekonomsko zapletenih, krutih časih še vedno zmore vse ovire, ki se neusmiljeno postavljajo pred na prvi pogled tako malo potrebno človeško eksistenčno nujo, kot je ljubiteljsko ukvarjanje s kulturo. Brez velikega odrekanja in požrtvovalnosti bi ne bilo ničesar, ne koncerta pevskega zbora ne gledališkega dogodka. Še slabe proslave ne. V ljudeh je nokaj, kar jih k temu žene, jim tudi nekaj da, da vedno znova začenjajo in vztrajajo. Je neka radost, zadoščenje, da se lahko dokazujejo, potrjujejo, duhovno rastejo in bogatijo. To pa so vrednote, ki odtehtajo marsikaj, tudi samo odrekanje. In to je najbrž tisto, od česar živi ljubiteljska kultura, gledališka ali katera druga, iz česar nenehno poganjajo nove misli, želje, pobude, ideje. Vse tisto pač, iz česar vsrkava razvejeno drevo ljubiteljske kulture ih ostaja večno zeleno.
priloga dolenjskega lista
Današnja krajevna skupnost Šentjernej, največja v novomeški občini, ima45 naselij in 5200 prebivalcev, od katerih je malo manj kot 2000 zaposlenih. Poleg dveh večjih Iskrinih tovarn in tovarne IMV je tu pomembna kmetijska zadruga. Imajo novo šolo, trgovine treh delovnih organizacij z več lokali, vrtec, knjižnico, zdravstveno postajo, lekarno in vrsto znanih zasebnih gostiln, kamor prihajajo številni izletniki.
v  ________________________________________J
TUDI
BOGATIJA
IMA
fEŽAVE
Uredništvo v gosteh
BOGATA ZGODOVINA
Šentjernej je bil pomemben kraj že v srednjem veku, prvič pase šentjernejska fara omenja 1249. Šentjernej je zelo trpel zaradi'turških vpadov, dvakrat je bila ob takih priložnostih požgana cerkev z župniščem vred. V letih 1546 in 1547 je bil tu za župnika oče prve slovenske knjige Primož Trubar, ki je močno razširil' svoj vpliv po bližnjih gradovih.
Prvi učitelj v kraju se omenja leta 1607, od 1731 je delovala cerkvena šola v leseni mežnariji, šele leta 1808 je šola postala redna. Dolgo tradicijo imajo v Šentjerneju znamenite konjske dirke. Izumitelj ladijskega vijaka Josip Ressel pa je tu med leti 1817—1821 treniral na dirkalni cesti.
Šentjernejska dolina, nekdaj prepredena z mlini, ima še celo vrsto drugih
znamenitosti. Poleg svetovno znane kartuzije Pleterje so pomembne številne odkopane hallstattske in latenske gomile, rimski grobovi in staroslovenska grobišča. Prav v zadnjih tednih so v teku nova arheološka izkopavanja v sicer znameniti cerkvi.
Šentjernej je vse do današnjih dni ohranil tradicijo živinskih sejmov. Pravico do treh letnih sejmov je vaščanom podaril že cesar Ferdinand leta 1840. V letih pred zadnjo vojno je bila zelo razvita lončarska obrt, ki je danes le še za vzorec, od številnih usnjarn v 19. stoletju pa se ni obdržala nobena.
Ljudje so se od nekdaj preživljali predvsem s kmetijstvom. Industrijski razvoj pa se je začel leta 1951 s tovarno Iskra in lesno tovarno Podgorje, ki jo je kasneje prevzela IMV. Burno in hkrati slavno zgodovino ima Šentjernej tudi iz časov NOB. Že leta 1941 je postal kraj sedež rajonskega odbora OF za šest nekdanjih občin, marca 1942 pa so domači prostovoljci množično odšli v partizane.
sploh... Pred leti je Gorenju iz Velenja ponudil izvirno zamisel za izdelavo štedilnikov, ki bi imeli pečico spremenjeno v prostor za kuhanje pod pritiskom. Na tak način bi prihranili veliko energije. Nad zamislijo so bili v tovarni sicer navdušeni, sprejeli pa je vseeno niso, ker bi ureditev proizvodpe linije veljala preveč. Naredil je tudi pripravo z imenom »vibracijska plaz-na«, zelo uporabno za gladenje betona v gradbeništvu. Sicer pa kmetom popravlja traktorje, kombajne in vsakovrstne gospodinjske stroje.
Jup, ki zelo veliko bere in pozna imena in glavna dela vseh svetovnih klasikov, je pred tremi leti napisal humoristično radijsko igro, ki pa leži doma in bržčas ne bo zagledala belega dne. Morda tudi zato, ker v nej nastopajo osebe iz sodobnega slovenskega literarnega sveta s pravimi imeni.
O današnjem življenju Jože Androja pravi: »Bodočnost je le v elektroniki in računalništvu. Kar pa zadeva Šentjernej in moje počutje: postajam žalosten, saj ne mine teden, da ne bi na pokopališče nasproti mojega doma pospremili katerega mojih znancev. Če začenja zmanjkovati njih, s katerimi sem prebil vse življenje, izgineva del mene samega.«
omembe živinski sejem, ki je v Šentjerneju vsakih 14 dni in je dokaj močan. Ima že dolgoletno tradicijo in bo ostal tudi v prihodnje. Letos so vanj tudi precej investirali.
Na šentjernejskem območju je precej razvita obrt, vendar le tista večja, proizvodna, tudi avtoprevoznikov je kar nekaj, medtem ko storitvene manjka, nekatere stare pa izumirajo. Tako imajo v Šentjerneju en sam frizerski salon, kar je premalo. Imajo čistilnico, prav pa bi prišel tudi redni čevljar, saj sedaj le eden popoldne sem in tja malo popravlja čevlje. Vsi sogovorniki so omenili, da je gostinstvo slabo in da celo nazaduje, saj se gostinci vse bolj zadovoljijo le s točenjem pijače. Ni normalno, da tak kraj in vse območje, kamor prihaja veliko izletnikov, ki imajo kaj videti, nima niti enega prenočišča. Šibka točka Šentjerneja je tudi avtobusna postaja: avtobus stoji kar na cesti. Udeleženci uredništva v gosteh so menili, da bi bilo drugače, če bi imeli urbanistični načrt. Potarnali so tudi, da že leta čakajo, da bi začeli urejati pokopališče, a so zapleti z zemljiščem. Tudi s čiščenjem kraja so težave. Komunalo da morajo vsakič posebej spomniti, naj počisti vsaj osrednji del, medtem ko drugo tako skušajo kar sami pomesti. Seznam problemov bi bil seveda pomanjkljiv, če ne bi omenili telefonije. Že pred leti so namreč pobrali denar za telefon, ki naj bi ga napeljali v vse vasi. Danes ga marsikje še ni in kar nekaj pikrih je padlo na račun monopolističnega obnašanja novomeškega ptt podjetja, ki ne izpolni obljub.
V Šentjerneju je problem tudi varstvo otrok. Vrtec sicer imajo, a so ga potrebe
prerasle. Z veliko truda so sicer dosegli, da so dograditev dveh oddelkov — gre za jasli — in že sedaj pretesne kuhinje zrinili v srednjeročni plan, ne pa tudi v sporazum, po katerem sedaj zbiramo denar za investicije v družbenih dejavnostih v občini. A ker so potrebe res velike, si prizadevajo naprej in je upati, da bodo načrt izpeljali, seveda s pomočjo domačih delovnih organizacij, ki res živijo s krajem in imajo zelo veliko razumevanja za vse njegove potrebe.
Šentjernejčani se tudi ne morejo sprijazniti s tem, da bi šele po letu 1990 v Šentjerneju spet urejali stavbna zemljišča. Pravijo, da bi jih morali takoj, sicer ne bo parcel za individualno stanovanjsko gradnjo, ki pa so eden od pogojev za razvoj delovnih organizacij, ki bodo potrebovale še veliko delavcev in strokovnjakov. Kar na uredništvu so se še malo sprli, kje naj bi bile nove zazidalne parcele. Kar se tega tiče, imajo Šentjernejčani pač to »smolo«, da imajo v glavnem samo najboljšo kmetijsko zemljo.
Omenjali so tudi romski problem, ki ni povsem odpravljen (čeprav imajo v Šentjerneju najbolj civilizirane Rome od vseh dolenjskih), pa problem prostorov za mlade pa za vaje godbe, okteta itd. Sicer je Šentjernej ponosen na svoj oktet, na domačo godbo na svoj ženski in moški rokomet in tabornike, ki so ime kraja ponesli daleč čez krajevne in občinske meje. Ob njih uspešno dela še cela vrsta kulturnih, športnih, gasilskih in drugih društev. Mladi se zadnje čase uspešno udejstvujejo v treh rock ansamblih, njihov narodnozabavni ansambel Objem pa se odpravlja že v Nemčijo.
TRGOVINA ZA ZGLED
Šentjernej se lahko pohvali z odlično preskrbo. Ljudje pravijo, da je to gotovo drugo trgovsko središče v občini, preskrbljenost pa da je v Šentjerneju celo boljša kot v Novem mestu. O tem ne nazadnje priča precej prebivalcev dolenjske metropole, ki jih je po nekoliko zahtevnejših nakupih večkrat mogoče srečati v Šentjerneju. Česar Sentjerne-jčani ne dobijo v svojih trgovinah, pravijo, bodo tudi v Novem mestu bolj težko. V takem primeru je treba v Ljubljano ali še kam drugam. V čem je skrivnost dobre preskrbe? Ljudje pravijo, da imajo pač srečo z dobrimi trgovci.
Med trgovinami je posebej na dobrem glasu Mercatorjeva, v kateri prodajajo vse »od a do ž«, živila, gradbeni material,
tekstil, obutev, pohištvo, galanterijo itd. »Taka trgovina je bila v tej dolini zelo potrebna,« je povedala Jožica Jordan, komercialna referentka v trgovini. »Z zadnjo dograditvijo pred okrog letom in pol smo pridobili 400 kvadratnih metrov prodajne površine in jih je sedaj skupaj 700. Letos smo v odkupljeni stavbi uredili še gradbeni oddelek, kar je prav tako velika pridobitev, saj je bilo v ta namen na dvorišču veliko premalo prostora. Založeni smo dobro, imamo, karseleda dobiti, čeprav zalog spet ne smemo imeti preveč, saj je težava z obratnimi sredstvi.«
V tej trgovini je zaposlenih 45 ljudi, ki ustvarjajo povprečno 90 milijonov dinarjev prometa na mesec. Jožica Jordan pa je povedala še, da jih jezi in skrbi, ker imajo enake plače kot drugje, kjer imajo bistveno manjši promet, sicer da se ni nad čim pritoževati. »Mislim, daso ljudje zelo zadovoljni. Dobili smo že veliko pohval. Da pa je trgovina taka, kot je, ima veliko zaslug predvsem vodja,« je povedala Jožica.
Šentjernej ni več vas, ampak postaja sodobno urbano naselje, katerega krajani so skozi desetletja ali še mnogo dlje do današnjih dni ohranili njim svojstveno šegavost. Prišla je do izraza že ob prvem stiku s krajani vznani Majzljevi gostilni, ko sva novinarki Ria Bačer in Zdenka Lindič-Dragaš ob napovedani uri do minute točno naleteli na skupino »domorodcev«
in izrazitih »lokalpatriotov«, kot so se predstavili.
V pogovoru so se zbadali med seboj, a se je vendarle dalo ločiti šalo od vsakdanjih tegob, ki jih tudi šentjernejčanom ne manjka. Pogovor je začel Jože Pirkovič z vicem in ga tudi končal s svojim zgodbami iz Indije, ob katerih smo se držali za trebuhe. Z nama vred so se Gregor Tratar, Roman Rajer, Jože Colarič, Nevenka Rajer, Božo Gošte, Jože Bregar, Pavle Turk in Gašper Majzelj režali na vsa usta, ampak ko je šlo za resne stvari, so jim obrazi mrknili, kot bi sonce zašlo za oblak. Ob šegavosti znajo biti tudi trmasti in vztrajni, znajo se spreti, navzven pa je Šentjernej enoten. Značilno za življenje kraja je dobro sodelovanje med krajevnimi družbenopolitičnimi organizacijami, naravnost zgledno pa je sodelovanje z domačo industrijo.
Ob razviti industriji je na šentjernejskem območju pomembno in razvito tudi kmetijstvo, kar je glede na naravne danos--ti tudi razumljivo. Tu imajo preko 4.400 hektarov obdelovalnih površin, in sicer 2.183 hektarov njiv, 1.838 hektarov travnikov, 190 hektarov sadovnjakov ter 221 hektarov vinogradov. Temeljna zadružna organizacija Šentjernej, ki deluje v sestavu novomeške kmetijske zadruge, pokriva kmetijstvo šentjernejske in sosednje ore-hovške krajevne skupnosti. Sodeluje s
Jotlca Jordan	Gragor	Tratar
BOHEM IN IZUMITELJ
Androjev Jup, Šentjernejčan srednje generacije, je taka posebnost, da ga velja posebej predstaviti vsaj na kratko. 2e kot desetleten zvedav fantič je zanimanje za tehniko plačal z roko. Ob potoku je našel bombo iz vojnih časov, in ker ga je zanimalo, kakšna je znotraj, jo je skušal razdreti, pa je strašansko počilo...
Jup je brez šol, a veliko ve in je načitan. »Sem samouk, ukvarjal sem se z raznimi stvarmi. Svojčas sem bil nekaj let v Ljubljani, sicer zaposlen, a sem živel bohemsko življenje. Začel sem gojiti šampinjone. Ta posel pa mi ni uspel, in ko je dokončno propadel, sem se vrnil v domači kraj.«
Tik potoka Kobila, na katerem se vrti sodobno mlinsko kolo, ki z doma izdelanim generatorjem proizvaja 200 vatov elektrike za lastno razsvetljavo, ima hišo, pravzaprav delavnico z več prostori. Videti so kot vzorno skladišče rezervnih delov. Ima na tisoče in tisoče najrazličnejših vijakov in krogličnih ležajev za stroje, ki jih že vrsto let ni več v uporabi. Njegovo zalogo in red v skladiščih bi si lahko ogledali na strokovni ekskurziji prodajalci
preko 600 posestvi, 185 pa je članov zadruge. Čistih kmetov je na tem območju vendar le 57. Preko TZO pride s tega območja letno na trg 3,7 milijona litrov mleka, 800 ton govejega in 150 ton svinjskega mesa, 530 ton pšenice, 700 ton krompirja, 50 ton kumaric, do 120 ton grozdja, 120 tisoč trsnih cepljenk, nekaj pa je še prostega odkupa. Lani so tako na primer odkupili okrog 250 konj in 200 glav govedi. Na tem območju deluje 34 strojnih in 3 prašičerejske skupnosti, 1 skupnost za vzrejo pitanih prašičev (letno jih zredijo 1.200) ter 1 hlevska skupnost za proizvodnjo mleka v Orehovici, od koder pride letno 350.000 litrov mleka.
Omeniti velja tudi družbeno proizvodnjo v tozdu Brazda. Prideluje pšenico na 100 hektarih, koruzo na 150 hektarih, na 20 do 30 hektarih oljno repico, hmelj na 40 hektarih in ima 18 hektarov sadovnjakov. Pitajo 700 glav govejih pitancev, večinoma za izvoz, redijo okrog 70 krav za mleko in 80 plemenskih telic. Vodja TZO Gregor Tratar je povedal, da oba sektorja, družbeni in zasebni, dosegata v proizvodnji zelo dobre rezultate. Lani so v tekmovalnih krožkih pridelali kar 8 ton pšenice, 12 ton koruze in 30 ton krompirja na hektar ter nad 5.000 litrov mleka na kravo, kar vse so resnično lepi rezultati. Seveda jih tudi tu pestijo že stare težave z ekonomiko proizvodnje, razkoraki v cenah. Problem so tudi še vedno premajhne kmetije in preveč razdrobljena zemlja, zaradi česar rezultati niso taki, kot bi lahko bili. Tudi mehanizacija je premalo izkoriščena. 600 traktorjev s priključki, kolikor jih je na tem območju, bi lahko obdelalo trikrat več zemlje.
V zadnjem času potekajo na tem koncu tudi večje melioracije. Tako po nekaj letih borb s kmeti sedaj že gre h koncu melioracija Mokrega polja, z junijem pa se začno s polno paro melioracijska dela na okrog 900 hektarih na Šentjernejskem polju. Pridobiti računajo okrog 200 hektarov povsem novih obdelovalnih zemljišč, drugo pa obnoviti in izboljšati. Vse naj bi tudi komasirali. V prihodnosti pa naj bi proizvodnjo usmerili iz živinorejske bolj v rastlinsko, da bodo šli pridelki neposredno na trg. Imajo tudi programe za sadjarske skupnosti, in sicer naj bi letos zasadili 15 hektarov novih nasadov. Poskusili bodo z obnovo vinogradov, začeli pa naj bi tudi pridelovati povrtnine vsaj za novomeški trg. Posebej pa velja omeniti, da tako močno kmetijsko in predvsem živinorejsko območje nima več svojega veterinarja, ampak so odvisni od Novega mesta. Prav tako je vreden posebne
Pavl* Turk	Joi*	Bregar
Nevenka Rajer
Jot* Colarič
Roman Rajar	Jot*	Pirkovič
trgovin z rezervnimi deli. Ima tudi pred mesecem dni izdelan strojček za preizkušanje krogličnih ležajev, »kakršnega še ni nikjer«, pravi.
Ima še celo vrsto strojčkov in naprav, izdelanih po lastni zamisli, a jih ne patentira, ker se mu zdi postopek predolg in
Jup Androja
šport
SMRT MED REKREACIJO
Od časa do časa slišimo, da na množičnih rekreativnih prireditvah kdo tudi umre. Silen odmev take novice razburka mnenja o smiselnosti telesnega naprezanja in niso redki, ki iz posamičnih primerov poskušajo splesti teorije proti tekanju, kolesarjenju, plavanju, tenisu in drugim vrstam gibalnega razvedrila. Ker pa s sklicevanjem na posamične primere o veljavnosti tako nastalih »terapij« ni vredno zgubljati besed, kaj šele da bi jim verjeli, poglejmo, kaj je v knjigi Program za zdravo srce o nenadni smrti med telesnim naprezanjem dejal kanadski kardiolog, vodja središča za poin-tarktno rehabilitacijo v Torontu dr. Kavanagh.
Nenadna in nepričakovana smrt že od nekdaj spremlja človeka. Njen najpogostejši vzrok je napaka v delovanju srčne mišice. Okrog 5Q,do 60 odstotkov žrtev srčnega napada umre med napadom ali v nekaj naslednjih urah, ne smemo pa misliti, da vse nenadne smrti povzroči infarkt srčne mišice. Pri obdukcijah le pri tretjini žrtev ugotovijo, da so se zamašile venčne žile na srcu in da je odmrlo srčno tkivo. Ostali dve tretjini ljudi pa, čeprav je ateroskleroza venčnih žil tudi med njimi pogosta, ne umre zaradi klasičnega infarkta srčne mišice. Zdravniki menijo, da smrt v takih primerih nastopi prehitro (v nekaj minutah), da bi prišlo do klasičnih patoloških sprememb. Toda to ne razloži, zakaj njihove venčne arterije niso zamašene s strdkom. Druga razlaga nenadne smrti je fibrilacija ali trepetanje, frfotanje srca. To je napaka v električnem prevodnem sistemu, ki skrbi sicer za ritmično utripanje srčne mišice. Ce srčna črpalka popusti, srce le neučinkovito trepeta in življenjsko važni organi ostanejo brez kisika. Vprašamo se lahko, kaj je vzrok tej usodni električni motnji.
Kljub temu da je zelo veliko sledi, pravih vzrokov tako imenovane električne smrti še ne poznamo. Prav množica sledi pa medicini zbuja upanje, da ni dalečod spoznanja. Predvsem je dobro, da sprejema resnico, ki pravi, da je srčna ateroskleroza sicer vzrok kakim 90 oastotkom nenadnih smrti (ostale niso v zvezi z ožiljem srca), a da infarkt srčne mišice vendarle ni edini in niti ne glavni odgovorni sprožilec. Pri velikem številu nenadoma umrlih mikroskopsko majhni strdki krvnih ploščic zamašijo drobcene, a življenjsko pomembne žile k snopom živcev, ki uravnavajo srčni ritem. Ploščice so okrogle celice, približno polovico manjšeod rdečih'krvnih telesc. Njihova naloga je, da preprečujejo krvavenje iz ureznin ali pretrganih krvnih žil, tako da se sprimejo in zamašijo razpoko. Nerodno pa je to, da se včasih zmotijo in aterosklerotično usedlino znotraj žile zamenjajo za razpoko v žilni steni ali pa mislijo, daje počasnejši krvni pretok v zoženi žili posledica kompenzacijskega zaviranja zaradi kake večje krvavitve. Tedaj se ploščice pridno sprimejo in krvi v celoti zaprejo pot. Tako jemanje kisika mehanizmu srčnega utripa ali kateremukoli od njegovih informacijskih sistemov je lahko že v nekaj minutah usodno.
KADILCI UMIRAJO POGOSTEJE
Toda ali ni vseeno, če je vzrok nenadne smrti večji strdek v venčni arteriji, ki uniči srčno tkivo, ali pa mikroskopski strdek, ki usodno poruši srčni ritem? Znanosti, ki z raziskovanjem vzrokov želi reševati človeška življenja, ni vseeno. Če bi bile nenadne smrti praviloma posledica srčnih napadov, bi bilo treba prav vse sile usmeriti v preprečevanje ateroskleroze venčnih žil. Če je glavni dejavnik nepravilno delovanje krvnih ploščic in če stanje zapleta še ateroskleroza, se moramo z zdravili in načinom življenja bojevati proti sprijemanju krvnih ploščic in tako zmanjšati število nenadnih smrti.
Teorija o vzrokih nenadnega umiranja pojasnjuje nekatere presenetljive znanstvene ugotovitve.
V Seatlu so štiri leta spremljali življenje 234 bolnikov, ki so jih uspešno obudili po nenadni »smrti«. Presenečeni so ugotovili, da so tisti, ki po prvi »smrti« niso doživeli popolnega srčnega infarkta, trikrat pogosteje umirali za »ponovno« nenadno smrtjo. To bi lahko pomenilo, da tveganje nenadne smrti ni v zvezi s tveganjem srčnega infarkta. Poskusili so tudi z zdravili in ugotovili, da nekatera niso učinkovala pri prvem in ponovnem infarktu, a so, najverjetneje naključno, zmanjšala število nenadnih smrti. Bi torej lahko trdili, da obstajajo snovi, ki sicer ne vplivajo na aterosklerozo, a delujejo proti strjevanju krvnih ploščic? Ob tem
velja spomniti na že dokazano dejstvo, da kajenje pospešuje strjevanje ploščic in da kadilci pogosteje umirajo nenadne smrti kot nekadilci.
Natančen vzrok smrti pa je v vseh primerih še vedno uganka. Zato je tudi težko oceniti vpliv katerekoli človekove dejavnosti v trenutku, ko je prišlo do katastrofe. Če se tekač ali kolesar mrtev zgrudi, ali je vzrok smrti tek oz. kolesarjenje? Če umrlega ne obdu-cirajo, je dvomljiv celo trenutni mehanizem smrti, kaj šele pravi vzrok. In celo če posmrtna preiskava odkrije, da je bil vzrok smrti infarkt srčne mišice ali odpoved elektičnega prevodnega sistema, je vprašljivo, če lahko za smrt krivimo telesno obremenitev in če ne gre le za naključno sovpadanje smrti z naprezanjem. Ali bi človek umrl v vsakem primeru, ne glede na dejavnost, s katero se je v tistem hipu ukvarjal?
Neka raziskava med amerikanskimi vojaki je pokazala, da je nanadna smrt med naporno dejavnostjo dvakrat pogostejša kot sicer, a so nato pri obdukcijah odkrivali nedavne tromboze venčnih žil ali tako imenovane tihe infarkte. Strdek v venčni arteriji se je torej oblikoval že pred naporno telesno obremenitvijo.
SMRT PRI ŠPORTU JE VELIKA NOVICA
Kaj pa časopisna poročila, ki pretresajo z naslovi o umiranju med tekanjem, tenisom, smučanjem in kolesarjenjem? Priznajmo, da je smrt med športnim udejstvovanjem velika novica, še posebej, če so žrtve znani ljudje. To so tako rekoč javne smrti. Kolikokrat pa beremo o umiranju med kirurškimi posegi? In če bi vsakič, ko pacient ne preživi, to obešali na veliki zvon, bi ustvarili popolnoma napačno sliko.
Medicinska znanost si s statistiko pomaga ustvariti oceno možnosti za uspeh. Končni cilj medicinskih prizadevanj je čim večja korist za čimveč ljudi. Dolgoročno gledano, se vse zreducira na matematično oceno koristi v primerjavi s škodo. Smrt med tekanjem in drugimi oblikami rekreacije ni izjema. Ni dovolj, da jo le zabeležimo, če je le mogoče, moramo ugotoviti vzrok.
Ker ljudje redko umirajo med telesno obremenitvijo, je treba raziskati pogostnost umiranja tudi med drugimi dejavnostmi. Ali več ljudi umre v spanju, pri delu, pri spremljanju nogometnih tekem, v savni, v zdravnikovi čakalnci itd.? Zato mora medicina pregledati veliko primerov nenadnih smrti in oceniti okoliščine, v katerih je človek umrl. Treba je ugotoviti, koliko časa so žrtve prebile pri posameznih dejavnostih. Če bi človek tretjino dneva prespal, tretjino delal in se zadnjo tretjino ukvarjal z rekreacijo, bi tudi smrt posegala po njem v enakem statističnem razmerju. Seveda
bi, če bi bilo to razmerje porušeno, lahko eno od treh dejavnosti začeli bolj kriviti kot ostali dve. Če bi predpostavljali, da je na primer tekanje povezano s pogostejšimi primeri nenadne smrti, bi bilo treba izračunati, koliko časa prebije človek nateku, in lahko bi napovedali pogostnost nenadnih smrti. Pravzaprav so že ocenili, da bi lahko glede na trenutno smrtnost zaradi srčnih in žilnih bolezni v ZDA na vsakih četrt milijona tekačev med tekanjem in dve uri po teku zgolj naključno umrlo 6,5 ljudi. To število so izračunali upoštevajoč, da večina ljudi teče trikrat na teden po dvajset minut. Glede nato, daje bilo tedaj, ko je dr. Kavanagh napisal knjigo Program za zdravo srce, v ZDA okrog 20 milijonov tekačev, bi lahko pričakovali, da bo naključno med tekom umrlo 520 ljudi, tako, kot nekateri umrejo pri kosilu, ko spijo, gledajo TV ali počnejo karkoli drugega. Ta podatek bi lahko statistično osvetlil zvezo med nenadno smrtjo in tekanjem.
NEVARNA ČUSTVA
Leta 1978 sta Jokl in Mcčlellan preučila zvezo med nenadno smrtjo in naporno telesno dejavnostjo in ugotovila, da niti v enem primeru smrt ni bila posledica obremenitve zdravega srca. Leta 1978 je Finec llkka M. Vuori na univerzi v Turku objavil eno od klasičnih raziskav o nenadni smrti v reviji Journal of Cardiology. Raziskal je okoliščine 2606 primerov nenadne smrti in posebej preučil zvezo z naporno telesno dejavnostjo. Ugotovil je, da so le redki umrli med telesnim naprezanjem. Deset ljudi je umrlo med celodnevnimi teki na smučeh. Tu je bila zveza med naprezanjem in smrtjo nesporna. Vendar so pri vseh teh ljudeh že prej ugotovili dejavnike tveganja srčne bolezni.
Dnevnih telesnih dejavnosti ali naprezanja ne moremo kriviti kot pomembne povzročitelje nenadnega umiranja. Seveda pa moramo pomisliti na zaplete, če se napreza srčni bolnik.
Dr. Kavanagh, ki že več kot dvajset let pomaga ljudem po infarktu, da bi se čim bolje vključili v normalno življenje, je spoznal, da je srčni napad pri tretjini njegovih bolnikov sprožilo naprezanje, pa tudi čustvena vznemirjenost. To komajda preseneča. Večina epidemioloških raziskav podpira mnenje, da dlje trajajoča nedejavnost (sedeči način življenja) zvečuje nevarnost srčnega infarkta. Neobičajno naprezanje je lahko predhodnik srčnega napada in preprosto le odkrije že prej poškodovani sistem venčnih žil, ki je zelo občutljiv za telesne in čustvene strese.
Je telesno naprezanje ljudi z boleznijo venčnih žil nevarno? Seveda. Zato bolnike, ki se po infarktu razen z zdravili zdravijo tudi s previdno dozirano telesno de-
javnostjo, stalno medicinsko spremljajo. Za tiste, ki so starejši od 35 let, ki imajo latentno srčno bolezen in se je ne zavedajo, je spodbujanje k pretiranerrju, tekmovalnemu tekanju ali kolesarjenju, igranju tenisa in še k čemu lahko hudo nevarno.
Nepravilno delo srčne mišice in nenadno smrt lahko povzročijo še nekatere okoliščine telesnih obremenitev. Prvagrožnjaje kakršnakoli vadbaz vročino. Prehladne bolezni so pogosto brez posledic, od časa do časa pa povzročijo vnetje srčne mišice, miocarditis, in dodatna obremitev lahko človeka stane življenje. Zato naj vsi, ki so preboleli gripo, vsaj sedem dni po tistem, ko se jim je temperatura vrnila na normalno, ne počno ničesar, s čimer bi obremenili srce in pljuča.
Tudi naprezanje v vročini je nevarno. Srce v vročem vremenu postopno vedno težje črpa kri. Le zvišan srčni utrip lahko poskrbi za ustrezno večjo količino krvi, ki jo mora načrpati srce. To se dogaja zato, ker gre veliko krvi v kožo, od koder telo oddaja toploto. Vseh škodljivih posledic te velike hemodinamične fluktua-cije sicer še ne razumemo do kraja, toda vemo, da je treba predvsem paziti na jemanje tekočine in se med dejavnostjo v vročem vremenu pogosto otirati s hladno mokro gobo. Smrt med dolgotrajnimi napornimi teki v vročem vremenu sicer radi pripisujemo srčnemu napadu, vendar mnogokrat pri posmrtnem ogledu ugotovijo, da vzrok niso aterosklerotične spremembe venčnih žil. Zato lahko take smrti pripišemo izsušitvi organizma in spremembi elektrolitske sestave krvi. Nihče ni varen pred strašnimi posledicami izsušitve, toda najobčutljivejši so ljudje srednjih let z latentno boleznijo venčnih žil.
Manj določljiv, a nič manj pomemben dejavnik pri tehtanju koristi in tveganj vadbe je osebnostni tip. Zagnan, častihlepen človek, ki si zadaja nešteto nalog in morda celo prikriva kako sovražnost, takoj ko spozna rekreacijo, silovito napade tudi to področje. Take ljudi je treba strogo nadzirati, da svoje naravne napadalnosti in tekmovalnosti ne usmerijo še v rekreacijsko dejavnost.
ZDRAVNIK ZVE ZADNJI
Kaj pogosto postanejo njeni sužnji, in če nanje pritiskajo poklicne dolžnosti, skušajo predvideno enoto vadbe za zdravje opraviti v čim krajšem času. Še več, pogosto nočejo priznati oglašajočih se znakov srčne bolezni in trmasto vztrajajo pri zastavljenem programu in vseh mogočih družabnih in poklicnih obveznostih. Simptome navadno prezirajo in jih pripisujejo nesr-čnim vzrokom ali pa jih odpišejo kot nepomembne.
Največja nevarnost takega človekovega odnosa do vadbe in oglašajoče se bolezni je v tem, daje zdravnik med zadnjimi, ki zvejo za bolezenske znake. Izčrpanost, utrujenost in še posebej bolečine v prsnem košu je treba jemati zelo resno.
Za to vrsto ljudi, »bojevnikov do groba«, je dr. Kavanagh predpisal naslednjih pet pravil:
— vadite redno in brez posebnih izbruhov intenzivnosti;
— izogibajte se napornim tekmovanjem;
— znižajte obremenitev, če zaznavate čustveno napetost, potrtost ali neprijetne telesne občutke;
— zdravnika takoj obvestite o bolečinah v prsnem košu, ki jih prikliče vadba, o bolečinah v rokah, hitrem utripanju srčne mišice, omotičnosti ali nenadni zasoplosti, tudi če se pojavijo po letih vadbe, ko niste imeli nobenih težav.
Pred leti je med iztekanjem po napornem teniškem srečanju nenadoma umrla zelo dobra mlada igralka. Čeprav posmrtna preiskava ni izsledila vzroka smrti, so z natančnim poizvedovanjem le ugotovili, da se je dekletu včasih zvrtelo in stemnilo pred očmi. Možno je, da je umrla zaradi srčne aritmije, ki se ob zadnjem napadu ni spontano uredila, ampak je bila usodna.
Zato si velja zapomniti, da je izgubljanje zavesti med vadbo ali po njej, ne glede na to, koliko časa traja, lahko zasidrano v nepravilnem delu srčne mišice. Bolnika je treba temeljito pregledati, ga poslati na obremenitveni preskus in dlje časa spremljati njegov srčni ritem, dokler zdravnik ne ugotovi napake ali dokler ne izključi nevarnosti.
Z vadbo izzvanih smrti je malo, a so. Zdravniki, ki stalno spremljajo bolnike pri rehabilitacijskih vadbenih programih, lahko pogosto prepoznajo tveganje in ga preprečijo. Seveda ni mogoče dokazati, da zdravila proti nepravilnim srčnim ritmom ali nasvet, naj pacient zniža intenzivnost vadbe, rešujejo ljudi pred nenadno smrtjo. V enem milijonu vadbenih ur programa, ki gaje za svoje bolnike zasnoval kardiolog dr. Kavanagh, je umrlo pet ljudi. Niti ene smrti niso mogli povezati z vadbo. In ker razcvet tekanja in vseh mogočih aerobnih rekreativnih dejavnosti po vsem svetu ni prinesel hkrati tudi pogostejšega umiranja pri naprezanju, ampak skupaj s spremenjenimi prehranjevalnimi navadami in opuščanjem kajenja kar 30-odstotno znižanje smrtnosti zaradi bolezni srca, lahko v tem vidimo zgovoren dokaz, da je aerobno obremenjevanje organizma varno in koristno.
•Pripravil: JANEZ PENCA
Konverzija posojil
POMOČ
SLABIM
GOSPODARJEM
Zbor republik in pokrajin jugoslovanske skupščine je sredi maja sprejel zakon o spreminjanju dela kratkoročnih posojil bank in organizacij združenega dela iz primarne emisije v dolgoročna posojila za trajna obratna sredstva, in sicer v obliki začasnega ukrepa. Tako se počasi le jasni podoba dolgo časa napovedane sanacije velikih primankljajev v Narodni banki Jugoslavije, v bankah in v gospodarstvu. Zakon sodi v okvir finančne okrepitve gospodarstva, rešil pa naj bi problem pomanjkanja lastnega denarja za financiranje tekočega poslovanja v delovnih organizacijah, ki ga sicer ni mogoče rešiti.
Obratna sredstva gospodarstva hitro usihajo. Po lanskih zaključnih računih so izgube iz dela poslovnega sklada za kritje obratnih sredstev znašale okoli tisoč milijard dinarjev. V takih razmerah je razumljivo veliko povpraševanje po četudi dragih kratkoročnih posojilih, za katera je glavni vir primarna emisija. Kot rešitev tega hudega, ne le gospodarskega, ampak tudi družbenega in političnega problema so sedaj ponudili konverzijo posojil iz primarne emisije z dolgim od-
plačilnim rokom in ugodnimi obrestnimi merami. Korenitejšega ukrepanja očitno niso sposobni.
Z enkratno konverzijo v letošnjem letu naj bi zajeli približno polovico zneska kratkoročnih posojil iz primarne emisije. Merilo bo povprečno stanje teh posojil v obdobju september 1984—september 1985. Spreminjanje posojil bo selektivno, poglavitni merili bosta namen posojila in pa teritorialno načelo. Jasno je, da niso upoštevali toliko poudarjenega načela programa finančne krepitve gospodarstva, da gre pomagati tistim delovnim organizacijam, katerih proizvodni programi so taki, da obetajo rentabilno in učinkovito poslovanje.
Največji del kratkoročnih posojil iz primarneemisije bodo spremenili v dolgoročna, namenjena kmetijstvu in blagovnim rezervam kmetijskih pridelkov in živil. Stopnja konverzije je tu 60 odstotkov. Spremenili bodo 40 odstotkov kratkoročnih posojil iz primarne emisije, namenjenih pripravi izvozne proizvodnje in
izvoza. Tisto, kar ima prednost v razvojni in ekonomski politiki, se je tu torej moralo zadovoljiti z drugim mestom. Če naj bi izvoz izenačili s kmetijstvom, se je opravičeval ZIS, bi se predvidena konverzija posojil za 220 milijard din močno povečala. Pri kratkoročnih posojilih za druge namene bo konverzija 30-odstotna.
Omeniti je treba tudi tako imenovano teritorialno načelo, ki je največ krivo za to, da je zakon sprejet kot začasni ukrep. V letošnjo resolucijo smo zapisali, da bo posebej upoštevan položaj ozdov iz manj razvitih republik in ožje Srbije, najboljši položaj pa naj bi omogočili kosovskim ozdom. ZIS je spremenil vrstni red. Osnove za konverzijo za različne namene bodo za delovne organizacije iz Bosne in Hercegovine ter ožje Srbije višje od navedenih za petino. Za vsa selektivna posojila iz primarne emisije za makedonske, kosovske in črnogorske delovne organizacije pa bo konverzija stoodstotna. Prvotna meja konverzije seje tako zvišala na 230 milijard. Tistih 10 milijard menda ni vrednih težav, ki bi jih imeli z usklajevanjem. Ker ZIS ni pripra-
vil obljubljene temeljite analize gospodarskega položaja manj razvitih in ožje Srbije, seveda ostaja vprašanje, kaj je pogojevalo takšno rešitev.
Položaj gospodarstva razvitih republik in Vojvodine pa naj bi izboljšali že s tem, da so iz zakona črtali tretje predvideno merilo. To je predvidevalo manjši odstotek konverzije za delovne organizacije, ki imajo ugodnejšo strukturo virov za trajna obratna sredstva. Ce bi to sprejeli, bi bili spet kaznovani smotrni gospodarji. Ozdi povprečno sami zagotavljajo 15 do 20 odstotkov trajnih obratnih sredstev iz lastnih virov, praviloma pa je struktura boljša v razvitejših območjih. Dejansko je struktura virov najugodnejša v slovenskem gospodarstvu, najslabša pa v BiH, na Kosovu in Hrvaškem, ki odstopa od pravila, če se temu načelu ne bi odrekli, bi bilo gospodarstvo razvitih neposredno oškodovano.
V naši republiki vlada prepričanje, da zakon ne more zagotoviti nikakršne bistvene prelomnice v gospo darjenju. Njegovi učinki se dejansko omejujejo na to, da bo imel del gospodarstva manj stroškov zaradi manjših obresti, v celotni likvidnosti gospodarstva pa ne bo pravih sprememb. Teh si pravzaprav niti ne smemo želeti, če nočemo, da učinek konverzije ne bo dodatna inflacija, ampak vsaj nekolikšna finančna krepitev gospodarstva. Kaj dejansko bo sedanja konverzija prinesla ali spremenila, je danes seveda težko napovedovati. Najslabše bi bilo, če bi bila to le ena od cele vrste konverzij, če bi gospodarstvo le čakalo na ponovitev ukrepa čez leto ali dve. Doslej so pri nas opravili že dve konverziji in tri ali štiri leta po prvi so se spet pojavili enaki problemi in znesek posojil je bil enak kot v času, ko so izvedli konverzijo. Zal je slišati, da se bo to zdaj zgodilo v pol krajšem času. Smernic prestrukturiranja gospodarstva tako nikoli ne uresničimo.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
SERVIS
Mercator Agrokombinat
TOK KMETIJSTVO, TRGOVINA, STORITVE v Krškem
obvešča, da opravlja v sodelovanju s trgovsko organizacijo PRIMORJE EXPORT konsignacijsko prodajo
— KOSILNIC, SNOPOVEZALK in MOTOKULTIVATORJEV BCS in
— OKOPALNIKOV firme MAB, ostalih kmetijskih strojev in priključkov ter rezervnih delov
— za dinarje prodaja rezervne dele za omenjene in druge stroje.
Za informacije kličite telefon št. 71-023 ali 72-690.
V našem servisu lahko zamenjate rabljen avtomobil IMV—Renault za novi.
Vsa pojasnila daje:
GIP PIONIR, Ločna 48, 68000 Novo mesto Telefoni: 068/23-421 in 21-243
Na podlagi 16. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi solidarosti v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 23/83), odbor za solidarnost pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Trebnje po sklepu z dne 19.5.1986
objavlja
PREDLOG PREDNOSTNE LISTE PROSILCEV ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V SOLIDARNOSTNIH STANOVANJIH NA OBMOČJU OBČINE TREBNJE
1.
Pogoje za uvrstitev na prednostno listo izpolnjujejo in se nanjo uvrščajo naslednji prosilci:
Zap. PRIIMEK IN IME št.		NASLOV	Štev. druž.	Vrsta stano- vanja	stanov. površina	Število točk
1.	STARIČ Štefka	Pod gradom 3	4	2 sob.	do 68 m2	650
2.	STARIČ Jože	Kamnje 15	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	645
3.	BOHTE Branka	Šentrupert 59	2	1 sob.	do 40 m2	640
4.	BOŽIČ Andrej	Šentrupert	1	1 sob.	do 32 m2	635
5.	DEBEVC Stanko	Brezovica 3	1	1 sob.	do 32 m2	633
6.	SNEDECAni	Pod gradom 3	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	630
7.	PODLOGAR Jožica	Trsten ik 15	5	3 sob.	do 80 m2	605
8.	JAKLIČ Julijana	Dol. Ponikve 1 .	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	590
9.	KORELC Marjan	Goljek 3	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	585
10.	MIKEC Irena	Slovenska vas 15	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	585
11.	KOPRIVEC Majda	Zabrdje 20	2	1 sob.	do 40 m2	583
12.	NOVAK Milena	Slepšek 7	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	560
13.	RADULIČ Slobodan	Pod gradom 3	4	2 sob.	do 68 m2	555
14.	MEDVEŠEK Jože	Gor. Jesenice 11	4	2 sob.	do 68 m2	553
15.	ROGELJ Silva	Dol. Nemška vas 27	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	550
16.	BUKOVEC Stanislav	Roje 1	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	545
17.	UHAN Miran	Vina gorica 17	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	535
18.	PUNGERČAR Roža	Šentrupert 5	1	1 sob.	do 32 m2	530
19.	KRAJŠEK Ljudmila	Mokronog 126	2	1 sob.	do 40 m2	520
20.	BEVC Zvone	Mirna 16	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	520
21.	STARIČ Zlatka	Slovenska vas 18	4	2 sob.	do 68 m2	520
22.	VTIČ Marjeta	Zabrdje 28	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	515
23.	KOZLEVČAR Danica	Rimska cesta 20	4	2 sob.	do 68 m2	505
24.	NOSE Alojzija	Ul. Cankar, br. 10	4	2 sob.	do 68 m2	505
25.	ŠAHINOVIČ Rasim	Jezero 23	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	503
26.	GAČNIK Pavla	Zapuže 19	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	498
27.	MIHELIČ Marija	Slovenska vas 22	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	490
28.	ŠEPIC Boris	Zabrdje 7	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	485
29.	SMOLIČ Anton	Odrga 4	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	475
30.	UDOVIČ Cveto	Goliev trg 12	4	2 sob.	do 68 m2	470
31.	KRIŠTOF Alojz	Vel. Gaber 54	4	2 sob.	do 68 m2	470
23.	ŠKRBEC Lidija	Stari trg 41	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	445
33.	STARIČ Brigita	Hrastovica 2	2	1 sob.	do 40 m2	435
34.	VIDMAR Dijana	Sotla 1	2	1 sob.	do 40 m2	430
35.	KUŠELIČ Branko	Mirna 165	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	430
36.	KASTELIC Zvonko	Pristava 2	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	428
37.	ŠKARJA Marjan	Ul. Zap. dol. od. 5	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	425
38.	GLIHA Amalija	Rimska c 6.	1	1 sob.	do 32 m2	420
39.	ERŽEN Martina	Valvazorjeva u. 5.	4	2 sob.	do 68 m2	390
40.	OŽUDŽA Hasan	c. III. bat. VDV51	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	373
41.	ŠKRAJNAR Anton	Zapuže15	4	2 sob.	do 68 m2	365
42.	KLEMENČIČ Nada	Pot na laze 6	4	2 sob.	do 68 m2	325
43.	ALIBEGIČ Refika	Mirna 66	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	300
44.	SELEVŠEK Milan	Goliev trg 10	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	290
45.	LOGAR Ivanka	Ul. Zap. dol. od. 5	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	280
46.	TRATAR Kristina	Preproče 15	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	260
47.	HACE Tatjana	Trubarjeva 5	2	1 sob.	do 40 m2	255
48.	PAVLOVIČ Breda	Goliev trg 10	2	1 sob.	do 40 m2	245
49.	SKOBE Ervin	Mokronog 204	3	1 1/2 sob.	do 56 m2	225
2.
Stanovanja se bodo upravičencem dodelila po vrstnem redu doseženega števila točk in razpoložljivih stanovanj.	3
Upravičencem s prednostne liste, ki jim po normativih pripada večje stanovanje, vendar tega ni na razpolago, se lahko na njihovo pisno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo stanovanje.
4.
Zoper uvrstitev upravičencev na prednostno listo imajo pravico do pritožbe na zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje v roku 15 dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani in organizacije z območja občine Trebnje.
424/21-86
ra
gradbeno industrijsko podjetje
Novo mesto, TOZD M KI — sektor AVTOSERVIS
Opravljamo:
— servis in remont osebnih in tovornih vozil:
— IMV—RENAULT
— ZASTAVA—FIAT
— TAM
— servis počitniških prikolic
— tehnične preglede
\ ZA VOZILA VOLKSVVAGEN IN TAS
S
Od 2. do 7. junija 1986 v veleblagovnicah
PLANINSKO DRUŠTVO
Črnomelj
Na podlagi sklepa upravnega odbora dajemo v najem POSLOVNE PROSTORE V CRMOŠNJICAH
V prostorih, ki jih dajemo v najem, jesedaj gostinski lokal in je na prometnem mestu. Po dogovoru je možna adaptacija, ki bi se vračunala v najemnino.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
Planinsko društvo Črnomelj, Kolodvorska cesta 34. Interesenti dobijo informacije vsak dan po telefonu 51-224.0 izbiri bomo kandidateobvestilivlOdneh po preteku roka za sprejem prijav.	421/21-86
POPRAVEK
V 21. številki Dolenjskega lista je prišlo pri razpisu komisije za delovna razmerja Proizvodnja in trgovina Agraria export-import Brežice, tozd Agro blagovni promet Brežice, do pomote, ker je bil k temu razpisu dodan znak Agrotehnike — Gruda. Za napako se opravičujemo!
433/22-86
TEDEN MLEČNIH IZDELKOV LJUBLJANSKIH IN CELJSKIH MLEKARN
10% po pokušina
Nama že 40 let hiša dobrega nakupa!
priloga dolenjskega lista
PREBRALI SMO
SAVRINKE
Lik Ribničana, ki, oprtan preko glave z žlicami, rešeti, škafci in drugo suho robo, krošnjari po svetu, je splošno znan, skoraj nepoznan pa je bil doslej ženski lik slovenske krošnjarice. To so bile Šavrinke, prebivalke nerazvitega dela slovenske Istre. Po istrskih
uSk.	Umi#	v
ŠMKtttKe
vaseh so zamenjavale v Trstu nakupljeno blago za jajca ali pa jajca kupovale in jih nato tovorile na tržaško tržnico, kjer so jih prodajale, si za izkupiček nakupile novega blaga in z njim krošnjarile naprej. To je bilo trdo in naporno življenje, a istrskim revnim kmetijam je donašalo nekaj denarja, s katerim so odplačevali davke in si kupili, kar se ni dalo pridelati, šavrinke so bile tako pomemben gospodarski element kmečkega gospodarstva in so imele seveda tudi precej besede. Lahko jih imamo kar za nekakšno obliko ohranjenega matriarhata.
V slovensko zavest prinaša lik šavrinke knjiga Marjana Tomšiča šavrinke, ki je nedolgo tega izšla pri ČZP Kmečki glas. Delo je prejelo prvo nagrado na lanskoletnem natečaju, in kot pravi urednik Kmečke knjižne zbirke, v okviru katere so Šavrinke izšle, ga bodo predlagali za nagrado iz Prešernovega sklada.
Že te zunanje podrobnosti govore, da so Šavrinke knjiga, ki presega okvire običajnih pripovedi iz kmečkega življenja. Avtor je dokaj znan pisec, čeprav se je v prejšnjih delih (Krog v krogu, Onstran) predstavljal predvsem kot pisec znanstvene fantastike, tokrat pa je segel v polpreteko življenje našega človeka. Zaradi svoje privrženosti Istri in Istranom ter zaradi iz-tanjenega občutka za »magično resničnost« življenja je zgodbe o Šavrinkah napisal zelo čvrsto in prepričljivo, nenavadno sveže tudi z jezikovne plati (uvajanje istrskih
Ni še tako dolgo, kar je Dolenjski list obvestil bralce o 85-letnici pisateljice Margarete Hess-Rakove, maja meseca pa nas je pretresla vest o njeni smrti.
Najbolj znano delo pisateljice je ljubezenski roman Zadnji vitez plemeniti Heldens-tamm, ki je izšel v slovenščini kar trikrat, v Avstriji pa so ga v razkošni izdaji objavili tudi v nemškem jeziku. Ista založba je izdala v nemščini tudi roman Usodni kovanec. Tako so po njeni zaslugi spoznali naše kraje in ljudi širom po svetu.
Ita je bila prava svetovljanka. Rojena je bila v Pulju, ki je bila takrat avstro-ogrska vojna luka. Oče, mornariški uslužbenec, je bil doma iz Koprivnice pri Brestanici, mati pa je bila z otoka Krka. Istra je bila le prva postaja v njenem nemirnem življenju. Naslednje postaje so bile Koprivnica, ki je spremen ila njeno življenje, ter šolanje v Gradcu in na Dunaju. Po razpadu Avstro-ogrske je Pulj zasedla Italija in Rakova družina je morala v Novi Sad. Naslednje postaje njenega življenja pa so bile še: Trst, Švica, Nemčija, Celje in zadnja, njena draga Koprivnica, kjer so jo
besed in skladnje), predvsem pa s preprostostjo, ki pa seveda ni površnost. Knjiga je tako dostopna vsakomur in še tako malo branja vajen človek se v nji ne bo izgubil.
M. MARKELJ
LJUBEZENSKA PISMA
V petek, 10. marca 1944, ob osmih zvečer so trije oboroženi neznanci v belih trenčkotih in z modrimi baskovkami. vdrli v stanovanje v tretjem nadstropju hiše v ulici Rossetti št. 31 v Trstu in storili trojni umor. Pod njihovimi streli so v krvi obležali še ne 32-letni pesnik in pisatelj, slovenski izobraženec Stanko Vuk iz Mirna pri Gorici, njegova šest let mlajša žena Danica Tomažič, sestra narodnega heroja Pina Tomažiča, in Vukov vrstnik in prijatelj dr. Drago Zajc iz Ljubljane, ki se je v stanovanju mladih zakoncev zadrževal po naključju.
Smrt je Stanka Vuka pokosila le dober mesec po tem, ko so ga nacistične oblasti izpustile iz zapora, v katerem je kot napreden Slovenec in obsojen od fašistov prebil štiri leta. Umrl je, ko se je ravno pripravljal, da bi ilegalno zapustil Trst in se priključil narodnoosvobodilnemu gibanju v Sloveniji. Čeprav je moral Vuk prestati najhujše strahote kot politični zapornik v vrsti italijanskih zaporov, pa njegov duh ni klonil, tudi ne zato, ker se je oplajal v neizživeti ljubezni do
žene Danice Tomažič, s katero sta kot mladoporočenca zaužila le malo skupnih trenutkov, saj so po poroki oba kmalu aretirali.
Stanko Vuk je svoji ženi napisal iz zaporov okoli 400 pisem, listkov in dopisnic, od tega kar štiri petine v italijanskem jeziku. V njih je v glavnem izpovedoval svojo ljubezen do žene, izražal neizmerno hrepenenje po njej, pa tudi neomajno vero, da bo njunega trpljenja enkrat konec. To niso nikakršna dolgočasna pisma s ponavljajočo se tematiko, ampak čiste lirične izpovedi z veliko literarno vrednostjo. Izbor teh pisem, sto enaintrideset ali dobra tretjina
iz izložbe
vseh, je zagledala luč sveta v samostojni knjigi, ki jo je Založništvo tržaškega tiska izdalo letos pod naslovom Stanko Vuk: Ljubezenska pisma. Pisma sta v slovenščino prevedla Vida in Milko Ma-tičetov, medtem ko je Miran Kožu-ta knjigo uredil ih ji dodal prizadeto napisan esej. To je zdaj druga knjiga Vukovih del. V prvi, Zemlji na zahodu, ki so jo izdali leta 1959, so Vukove pesmi, proza in nekaj pisem.
Hkrati s slovensko izdajo so Vukova ljubezenska pisma izšla v italijanščini, ta izbor obsega 85 pisem, znani italijanski pisatelj Ful-vio Tomizza pa je knjigi napisal pretresljiv uvod. Še več, ljubezenska zgodba Stanka Vuka in njegove žene Danice Tomažič je To-mizzo tako prevzela, da je ob eseju napisal še roman Gli sposi di via Rossetti in ga izdal pri milanski založbi Mondadori. Roman je precej postal uspešnica, nam Slovencem pa je lahko v zadoščenje, da bo šel s tem romanom po svetu vsaj delček resnice o zli usodi pripadnikov malega naroda.
I.	ZORAN
TRETJIČ DOTIK
Knjige za tretji letnik zbirke Dotik so pri Državni založbi izbirali še posebno skrbno, kajti izkušnje kažejo, da je prav tretja pošiljka običajno prelomnega pomena za obstoj zbirke. Sodeč po dozdajšnjem odzivu na erotično literaturo, kakršno prinaša Dotik, se za to zbirko ni bati, kar potrjuje za slovenske knjigotrške razmere izjemno visoka naklada, deset tisoč izvodov. In tako po pričujočih Juliette in Justine Markija de Sada, Pornografiji VVitolda Gombrovvi-cza, Krilatih prašičih Rocca in Antonie pa Treh hčerah svoje matere Pierra Louysa že slovenijo nove štiri romane.
Znani neznanec bi glede na dozdajšnje slovensko poznavanje lahko rekli o de Sadu, ki je pred dvema stoletjema zaradi svobodomiselnosti pol življenja preždel v bastilj-ski ječi in tamkaj spisal romane, ki so dolgo burkali duhove, vsem dostopni pa so šele zadnje čase. Prvič se na Slovenskem seznanjamo z njim prek dveh vzporednih pripovedi o sestrah, od katerih je Juliette na moč pregrešna, Justine pa izjemno krepostna. Iz tako nasprotnih si nravi je de Sade dokazal svojo filozofsko tezo, da je pregre-šnost, četudi še tako zločinska, vselej bogato poplačana, krepost pa spet in spet deležna bolečih udarcev. Oba romana je prevedla in s spremno besedo dopolnila Zoja Skušek-Močnik.
DVE DESETINI KNJIG TITOVIH DEL
Z nedavnim izidom novih petih knjig se je število zvezkov Titovih Zbranih del zaokrožilo na okroglo 20. številko. Toliko jih je namreč zdaj dostopnih v slovenskem jeziku, torej v izdaji, ki jo zalagata ČZDO Komunist in Založba Borec.
Zadnjih pet knjig, ki so kot vse dosedanje urejene po enotni zasnovi, prinaša vsa ugotovljena in znana Titova izvirna dela iz določenega obdobja. Zajeta niso samo tista, ki jih nikakor ni bilo mogoče najti ali ugotoviti, čeprav se po izjavah nekaterih prič zanje sicer ve. Kljub temu pa lahko le zapišemo, da nam pet novih knjig prinaša glavnino tega, kar je Tito v določenem obdobju zapisal, od depeš, ukazov, povelj, pisem, direktiv, odlokov, sklepov, proglasov do člankov in drugih dokumentov, ki imajo poleg vojaškega tudi partijskopolitično vrednost ali segajo na področje diplomacije in mednarodnega dogajanja. In kot velja za vse dosedanje knjige, so tudi te, pred kratkim izišle, opremljene z izjemno bogato spremno literaturo in znanstvenim instrumentarijem. Omeniti moramo izčrpne predgovore, v katerih so podani zgodovinski okviri za posamezna obdobja, iz katerega so v posamezni knjigi objavljena Titova dela, pa sklope prilog in izčrpnih opomb, kronološki pregled in nato še registre imen, zemljepisnih imen, kratic. V vsaki knjigi so tudi izbrane fotografije in faksimili nekaterih dokumentov ter po kakšen zemljevid. Tako je okoli Titovega izvirnega dela zbrano skoraj vse, kar tako zasnovana znanstvena izdaja mora imeti.
Zadnjih pet knjig, od 16. do 20., zajema zelo burno in v mnogočem odločilno obdobje jugoslovanske zgodovine ter seveda nespornega Titovega ustvarjalnega deleža v nji. Knjige zajemajo Titova dela, ki so nastala v času od 1. julija 1943 do 30. junija 1944.
To je obdobje, ko se je na evropskih bojiščih začel temeljit preobrat v korist za-
vezniških sil. Italija je kapitulirala, zavezniki so na zahodu odprli tako imenovano drugo fronto, oborožene sile Tretjega rajha so doživele velike poraze. Pri nas se je narodnoosvobodilno gibanje silovito razmahnilo, osvobojena ozemlja so obsegata že kar polovico jugoslovanskega ozemlja, narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije se je močno okrepila in doživela mednarodno priznanje kot zavezniška oborožena sila. Hkrati pa je tekel proces revolucije in postavljanja temeljev nove, ljudske oblasti. To je namreč čas 2. zasedanja Avnoja, ko so bili sredi oboroženega boja postavljeni temelji državne in družbene ureditve nove Jugoslavije.
Titova zbrana dela iz tega obdobja zrcalijo vsa ta dogajanja in razkrivajo pestrost in ustvarjalnost Titovega delovanja kot vrhovnega komandanta, generalnega sekretarja KPJ in voditelja revolucije. Razumljivo je, da je večina dokumentov vojaške narave, vendar pa je vmes tudi precej dokumentov drugačne narave. Za marsikoga bodo zanimivi tudi dokumenti, objavljeni v Prilogah, zbrano gradivo v opombah ali v kronologiji. Skratka, Titova Zbrana dela bodo zanimiva za vsakogar, ki ga zanima naša novejša zgodovina, saj so kot točka, skozi katero gredo silnice tedanjega časa in dogajanja.
M. MARKELJ
Poljaka W. Gombrowicza poznamo kot dramatika in pisatelja, Pornografija pa smiselno nadaljuje njegov prvenec Ferdydurke, ki je pred leti izšel med Sto romani. Naslov pričujoče knjige je glede na vsebino dokaj zavajajoč, cenenih opolzkosti v romanu ni, pornog-rafskost je kvečjemu v duhovni perverznosti dveh odraslih ljudi, ki v osamljeni graščini prisilita mladi par v zločin, ob takem početju pa se razkrije prenekatero bistveno vprašanje človekovega bivanja. Prevod in spremna beseda sta delo Katarine šalamun-Biedrzycke.
Za Rocca in Antonio se je skril neki sodobni italijanski pisatelj; njegov beg v brezimnost ni bil naključen, saj je s Krilatimi prašiči dvignil veliko prahu, roman je bil začasno celo prepovedan. Tolikšen odpor zoper slogovno mojstrsko spisano besedilo ni šel na račun morebitnih moralo kvarnih prizorov, ampak v glavnem zaradi razkrivanja nerazumevanja družbe do zahtev mladih v nemirnem letu 1968. V ospredju dogajanja sta namreč dekle in fant s celo vrsto na videz drobnih, a zanju odločilnih in določujočih početij, ki vodijo tudi v hude preizkušnje. Prevajalec Jaša Zlobec je prispeval še spremno besedo.
Francoski pisatelj Pierre Louys na Slovenskem ni docela neznan,
Tri hčere svoje matere pa poznavalci primerjajo s slovitimi Enajst tisoč batinami G. Apollinaira. Pričujoči roman so našli pred poldrugim desetletjem med 420 kil težko rokopisno zapuščino sodobnika Mallarmeja, Val6ryja in Gida, v tokratni pošiljki Dotika bi ga lahko označili kot edinega »trdega«, čeprav je še zmeraj daleč od cenene pornografije, prej je s humorjem, frivolnostjo in zlasti dosledno izpeljavo blizu najboljšega, kar tvori erotično literaturo.
D.RUSTJA
IZ KRTA
spremili k zasluženem počitku. Koprivnica ji je do zadnjega pomenila vse na svetu.
Imela je trdo življenje. V Koprivnici pa je kot dekle, begunka prve vojne, doživela globoko ljubezen, iz katere pa je potem črpala vse življenje. Velika ljubezen z Ernestom, mladim koprivniškim graščakom, je dala pečat vsemu njenemu življenju. V tistem času se plemiči niso smeli vzeti z dekleti drugega stanu, čeprav je bila tudi Ernestova mati iz preproste družine. Vendar je prav Ernestova mati, vdova, hotela
preprečiti zvezo med Ito in Ernestom.
Ito je narava obdarila z izredno lepoto in šarmom. To še danes kažejo stare fotografije. Ohranjena pa so tudi številna pisma, ki jih je Ernest pisal iz šole v Pragi in nato s soške fronte. Ker pa je Ernestova mama za kratek čas uradovala na koprivniški pošti, so pisma prihajala na naslov pomočnice Francke v Brestanici. Ko je gospa Schvvarzer še nadalje skušala preprečiti sinovo veliko ljubezen do Ite, je v obupu storil samomor. Kopriv-
niški grofje so z Ernestom izumrli. Koprivniška graščakinja pa je umrla v petdesetih letih v Koprivnici in je tu tudi pokopana.
Ito je Ernestova smrt zelo pretresla. Svoje prve ljubezni ni mogla pozabiti vse življenje. Starši so jo nato v Novem Sadu poročili, vendar v zakonu ni našla sreče. Ko je po dolgih letih prišla iz Hannovra na obisk v Koprivnico, zdaj že kot upokojenka, ni več našla notranjega miru. Obiskala je tudi Ernestov skupinski grob v Čepovanu na Primorskem. Ljudje, ki so se še takrat živo spominjali njene žalostne zgodbe, so ji svetovali, naj jo zapiše. Tako je izšla njena izpoved v ciklostilu, ki pa so jo v Koprivnici takoj razgrabili. Tako seje začela Itina pisateljska pot.
Potlej je vedno znova prihajala v Koprivnico. Koprivnici je že pred leti podarila denar za asfaltno cesto, prispevala pa je tudi velike vsote za lovski dom, za mrliško vežico in za obnovo vaške cerkve. Vse to je darovala iz svojih prihrankov, saj je živela zelo skromno. Imela je za nemške razmere čisto poprečne dohodke. Še kot osemdesetletna je v Hannovru honorarno delala kot prevajalka.
Njeno zadnje dejanje, ki ga sama ni dočakala, je ureditev
V zbirki, ki pod Brechtovim izrekom Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! in pod znamenjem podzemne živali krta (Knjižnica revolucionarne teorije) že nekaj časa prinaša na knjižne police zanimivo literaturo, so izšle štiri novosti, pri čemer bosta verjetno najbolj pritegnili zanimanje izvirni domači deli, in sicer knjiga Milharčič — Hladnikove in J. Šušteršiča »Šolska reforma je papirnati tiger« ter knjiga naše priznane sociologinje Silve Mežnarič »Bosanci«. Seveda sta zanimivi tudi knjiga Simona Fritha »Zvočni učinki« ter delo Ernesta Mandela »Desetletje krize 1974—1984« ki prihajata k nam kot prevoda, saj obravnavata proble-
spominske sobe v Koprivnici, v hiši, kjer je stanovala kot begunka. Že ko je bita priklenjena na posteljo v celjskem domu upokojencev, je z zadnjimi močmi izbirala predmete za ko-privniško spominsko sobo. V nji bo razstavljenih kakšnih petdeset orumenelih Ernestovih pisem in Itini knjižni uspehi. Ita je že pred leti odkupila od ljudi nekatere dragocenosti, raznesene iz koprivniške graščine. Tako bo v spominski sobi tudi dragocen kelih iz rdečega stekla s habsburškim grbom, ki so ga dobili Schwar-zerjevi grofje Heldenstamm od avstrijske vladarske hiše, starinsko pohištvo in še druge zanimive stvari. Te dragocene predmete je namenila Koprivnici, ker so del njene zgodovine.
V svojih literarnih pa tudi drugih delih ostaja Ita z nami. V Koprivnici jo je pospremila k zasluženemu počitku množica ljudi. V Koprivnici ji zaradi tehničnih težav žal ni bila izpolnjena velika želja, da bi bila pokopana v grobnici vaške kapele. To je postavil že njen bogati stric, koprivniški rojak. Ita je razpadli kulturni spomenik, ki so ga nameravali podreti, zelo okusno obnovila. Itino zadnjo željo bodo kmalu izpolnili.
B. JERANKO
matiko, ki pri nas še ni ustrezno obdelana: prva govori o mladini, brezdelju in rocku, druga pa analizira sedanjo svetovno ekonomsko krizo s striktnih Marxovih politekonomskih kategorij in zakonitosti.
O šolski retormi pri nas je bilo prelitega pravo morje črnila, porabljenega ogromno časa, zato si je dobro ogledati tega papirnatega tigra od blizu in na tako zanimiv in privlačen način, kot sta ga ubrala Hladnikova in Šušteršič, ki sta podala s knjigo »Šolska reforma j« papirnati tiger« nekoliko okleščeno kronologijo reformnih procesov, kakor so se odrazili v sredstvih javnega obveščanja, se pravi, kolikor so bili širši javnosti dostopni. Iz ogromne množine časopisnegaf. gradiva sta izluščila najbolj značilno in zanimivo iz desetletja polemik o naši šolski reformi. Pri izboru pa sta dajala prednost kritičnosti. »Knjiga se bere kot kriminalka,« je v predgovoru zapisal Bojan Ba-skar. In res je tako.
Dokaj nenavadna je tudi kniga »Bosanci. A kuda idu Slovenci nedeljom.« Avtorica Silva Mežnarič jo je zasnovala kot nekakšno sestavljenko in dialog med sociološko znanostjo in vsakdanom »bosancev«, to je priseljencev iz drugih jugoslovanskih republik v Slovenijo, kot so ga zabeležili sodelavci na terenu. Avtorica se je oprla na izsledke socioloških raziskav o delavcih iz drugih republik, ki so potekale bolj ali manj sistematično v obdobju 1975 do 1983 ter na 100 opravljenih anketnih intervjujev, ki so jih na terenu v Bosni in v Sloveniji opravili študentje FSPN. Ob upoštevanju demografskih izsledkov, ekonomskih in podatkov o zaposlovanju ter ob hkratnem metodološkem premisleku je Mežnaričeva ustvarila za branje sicer ne prav lahko, a gotovo zanimivo in poučno knjigo, ki bo verjetno vplivala^ oziroma bi morala vplivati na bodoče tpvrstne raziskave. Kot posebnost navedimo, da je v slovenščino preveden le avtoričin tekst, medtem ko so intervjuji objavljeni v izvirnem jeziku, kot so ga vprašani govorili. Ta jezik sam razkriva marsikaj in je »zlat rudnik« za sociolingvistiko, kot je zapisala avtorica v eni od opomb.
Omenimo ob tem, da pa je povsem brez potrebe ostal nepreveden srbohrvaški tekst D. Kremerja Lanac od lažnog zlata v knjigi Zvočni učinki.
MiM
priloga dolenjskega lista
Q) 15
TOVARNA
MALIC
Z
OSEBNO
NOTO
čeprav se naključnemu oparovalcu morda na prvi pogled zdi, da prehrani v delovnih organizacijah in tistim petnajstim, dvajsetim minutam, ki jih med osemurnim delavnikom prebijejo v jedilnici, delavci ne posvečajo prevelike pozornosti, pa kmalu potem, ko prebije ves dan med tistimi, ki pripravljajo malico, in onimi, ki jo pojedo, spozna, da temu ni tako. Vsaj v metliški Beti ne, gotovo pa ta delovna organizacija ni izjema. Kot je povedala Marija Babič, vodja družbenega standarda in prehrane, sojo nekdaj ljudje že na poti v službo spraševali, kaj bo za malico, ali pa so jo pozneje s takšnimi vprašanji nadlegovali po telefonu. Sedaj tega, na srečo, ne počnejo ‘Več, zato pa nič manj težko ne čakajo ure, ko se odpro vrata tovarniške jedilnice. Vendar pa takrat, ko jim kuharice na krožnik dajo hrano, verjetno le malokateri pomisli, koliko truda, časa, spretnosti je bilo potrebno, da je pet ali še manj kuharic pripravilo nekaj sto malic.
Pred kratkim je bilo nekje zapisano, daje Beti-na kuhinja tovarna malic. Ob tem si je gotovo ve-
liko bralcev, predvsem pa bralk in — priznam — tudi jaz predstavljalo, da se okrog štedilnikov v prostrani kuhinji suče nekaj deset kuharic, ki pripravijo v dopoldanski izmeni 800, v popoldanski 350 in v nočni okrog 100 malic. A kako sem bila presenečena, malodane razočarana, ko sem zagledala le nekaj štedilnikov, namesto številne kuharske ekipe pa le vodjo kuhinje Anico Šuštaršič, kuharici Katico Bošnjak in Zvonko Palčič ter pomožni kuharici Marinko Dragovan in Fatko Mahmutovič. In kosem, oblečenav belo haljo, po triminutnem umivanju rok pred vstopom v kuhinjo zatrdno sklenila, dajim priskočim na pomoč, sem ugotovila, da nimam kaj pomagati. Delo kuharic je tako utečeno, vsaka natanko ve, kakšne so njene zadolžitve, da bi jim bilo moje sitnarjenje kje in kako naj pomagam bolj v napoto kot v pomoč. Posebno še, ko je ekipa skoraj popolna, tako, kot je bila ob mojem obisku.
Drugače je, ko manjkajo tri od šestih delavk. A tudi takrat jim ne sme in ne more nihče pomagati, kajti kuharice morajo imeti živilski pregled in tečaj iz higienskega minimuma. Tako ne morejo pričakovati pomoči od delavk iz proizvodnje, pa četudi bi šlo le za rezanje kruha, dajanje krompirja v stroj za lupljenje. Merila so tu stroga, neizprosna, in v Beti jih jemljejo močno zares. Torej so tudi moji dobronamerni načrti že na začetku padli v vodo, kar pa ne pomeni, da se nisem marsičesa naučila, čeprav bolj po »butalsko«, z gledanjem. Ob tem pa sem prišla tudi do zaključka, da bi bilo prav, če bi vrata kuhinje kdaj odprli tudi delavcem Beti, posebno tistim, ki nikoli z ničemer niso zadovoljni, ki venomer nergajo, prigovarjajo, ki jim je hrane preveč ali premalo, in ki imajo kup pripomb, ko s polnim
krožnikom sedajo k mizi, a vedno s praznim pladnjem odhajajo od nje. Poleg priznanja, »da hrana sicer ni slaba, vendar...«, bi začeli tudi bolj spoštovati delo kuharic.
Seveda se v kuhinji zavedajo, da je težko ugoditi več kot tisoč okusom, zato radi prisluhnejo dobronamernim pripombam. Izogibajo se konzervirani hrani, velikokrat poleg glavne malice servirajo še dodatno, saj iz izkušenj vedo, da nekatere jedi predvsem delavkam ne ugajajo, medtem ko jih delavci pojedo s slastjo. Kako uvidevni so v kuhinji do delavcev, pa pove tudi to, da vsak dan pripravijo okrog 200 varovalnih dietnih malic, ki so prilagojene jedilniku ljudi z dietno prehrano. Seveda si jedilnika ne izmišljujejo kar na pamet, iz dneva v dan, ampak ga Babičeva pripravi za cel mesec vnaprej, pri tem pa mora upoštevati normative, kot so fiziološke potrebe, zadostna nasitljivost, pestrost, kalorična vrednost pa tudi prehranjevalne navade in želje. Glede na jedilni list tudi dobavljajo hrano, in sicer zelenjavo trikrat na teden, suhomesnate izdelke dvakrat in ribe enkrat na teden, sveže meso pa vsak dan. Pri sestavljanju jedilnika mora biti Marija dokaj iznajdljiva, pomagajo pa ji lahko predvsem lastne izkušnje in posluh za želje delavcev. Res je sicer, da ima tudi kup kuharskih knjig, vendar jih ne uporablja veliko, kajti v njih so predvsem recepti za jedi po naročilu, ki pa v tovarniški kuhinji ne pridejo v poštev. Babičeva mora imeti ob izbiri jedi neprestano pred očmi kapaciteto kuhinje, strukturo kuharic, atu-di to, da mora biti pripravljalni čas malic čim krajši, kajti hrana mora biti sveža. Le hrano z nekoliko daljšo dobo pripravljanja, kot je na primer 'kuhan fižol, delno pripravijo že kuharice prejšnje izmene, vse ostalo pa mora biti pri-
pravljeno v pičlih dveh urah in pol. Da pa dela ni malo, pove že podatek, da so tisti dan, ko sem bila pri njih na obisku, samo za dopoldansko izmeno porabili 170 kil piščancev, 250 kil krompirja, 180 kil kruha in 70 kil solate.
Poleg tega, da morajo kuharice delo opraviti tako, da so ob pol devetih zjutraj, ko gre za dopoldansko izmeno, jedila že pripravljena; ne smejo pozabiti niti na skrb za čistočo. Z zavoda za socialno medicino in higieno iz Novega mesta vsak mesec vzamejo brise s kuhinjske posode, pribora, rok kuharic in delovnih površin. Iz bakterioloških izvidov je moč razbrati, da je vse to primerno higiensko vzdrževano. V kuhinji se radi pohvalijo, da je po besedah inšpektorjev pri njih čistoča med najbolj neoporečnimi na Dolenjskem. To zatrdi tudi perica in likarica Marija Nemanič, ki vse dneve ne počne drugega, kot pere in lika halje, prte, kuhinjske krpe, predpasnike iz kuhinje.
Ko sem opazovala zadovoljne obraze delavcev, ki so začeli prihajati k razdelilni mizi, in kuharice — za obojimi je bilo že nekaj ur napornega dela — sem nehote pomislila, kako malo je potrebno, da razvedriš ljudi. Prijazen nasmeh kuharic, z občutkom servirana hrana, morda še beseda, dve za dober tek, in ljudje v prijetno opremljeni jedilnici skoraj pozabijo, da so v tovarniški menzi. Da je začetek drugega dela delovnega dne čim bolj prijeten, v sosednjem bifeju popijejo še kavo ali sok, gospodinje pa kupijo v njem kruh in mleko ter si s tem prihranijo čas, saj morajo po končani službi hiteti domov, da same pripravijo kosilo za svoje družine. In takrat se gotovo velikokrat zgledujejo po svojih kuharicah v tovarni Beti.
M.BEZEK
ZAKLAD! PA ODTEKAJO JZ DOLINE
Tiho dolino Radencev moti le šumenje Kolpe, tisočletni, prvobitni šum vode, ki je ta čudoviti kotiček ustvarila in se potem z zavestjo svoje stvaritve poglobila v ozko korito v premišljevanje o bivanju in snovanju, dolino pa prepustila drugim, da jo oblikujejo po svojih močeh in sposobnostih. In če bi danes vprašali reko, kaj ji je bolj všeč, tisti mir, ki je nastopil po njenem us-
tvarjalnem delu, ali nemir, ki so ga vdolinovnesli njeni dediči, človeški rodovi, ki so se z ihto zagrizli v bregove, jih krčili in kultivirali, kakšen odgovor bi dobili? Reka ga nosi tiho s sabo, prepuščajoč človeštvu ugibanja. In kaj pravijo o tem prebivalci te doline? Tudi oni so, čeprav jim ni dano presojati časa in bivanja iz časovnih perspektiv življenja reke, v svojem kratkem življenju zaznali že velike spremembe.
Stanko Grenc, štiriinpetdesetletni kmet iz Dolenjih Radencev, je eden izmed njih. Mladost,, ki jo je preživljal v zadnjih predvojnih letih, med vojno in takoj po vojni, je bila še v starem slogu. Takrat so bili Radenci samostojna gospodarska enota, povezana z zaledjem le preko trgovine s pridelki in najnujnejšimi potrebščinami, sicer pa so ljudje ostajali doma. Dela je bilo dovolj za pridne roke, saj je bila na skupnih pašnikih nad vasjo številna čreda govedi in drobnice, v steljni-kih je bilo dovolj stelje za košnjo in tudi travniki in njive niže ob Kolpi so zahtevali svoje. Skupnost je delovala harmonično in tako preživljala številne družine, saj zahteve prebivalcev niso bile velike. Kmalu po vojni pa je bilo opaziti nemir, ki se je naselil v odraščajočo mladino. Sla po materialnih dobrinah se je naselila v njihova srca, dobrine pa so bile zunaj doline, v mestih, v industriji. In tako so na prenekateri kmečki domačiji ostali starši sami, steljnike in vinograde je pričel zaraščati gozd in otroški vrišč v šoli sredi vasi je utihnil.
»Neverjetno je, kako so te, na videz drobne spremembe, vplivale na klimo v dolini,« pripoveduje Stanko, ki je s svojim prirojenim kmečkim
instinktom sposoben zaznati najmanjše spremembe v naravi. »Predno je pobočja zarasel gozd, smo imeli pod pašniki še vinograde, sedaj pa se je tolikanj ohladilo, da trta ne rodi več dobro in se z bregov čedalje bolj umika. Prav čutiti je neko novo svežo sapo, ki trti očitno ne godi.«
Visoko v pobočjih mi pokaže kamnite pregrade, dolge tudi po sto in več metrov, ki so jih predniki pred davnimi leti zgradili, da bi preprečili spiranje zemlje v dolino. »Nihče se več ne spomni, kdaj so bile te pregrade zgrajene, jasno pa je, da so ljudje zanje porabili ogromno časa in vložili veliko truda, saj niso imeli takih strojev, kot jih imamo danes. Pa glejte, zemljo v bregovih sedaj zarašča kopinje, saj se je ne da strojno obdelovati, in trud prednikov razjeda čas.
Stanko je ostal doma zato, ker leta 1949 na do-mačiji ni bilo druge delovne sile, pa so mu pustili, da je pomagal pri košnji. Tako se je oprijel raznih del v kraju pa tudi doma na kmetiji, kjer se je njegovemu očetu v dveh zakonih rodilo kar štirinajst otrok. Domačija pa je kljub temu ostala prazna. Izučil se je tudi polaganja slamnatih streh. Te so bile takrat v Radencih še povsem običajne.
»Najprej smo uporabljali še pšenico klasinko, ki je imela dolga in prožna stebla in je bila za slamnate strehe kot nalašč. Če je bila slama pravočasno in pravilno shranjena, je na strehi, ki je imela pravo smer, se pravi sever-jug, zdržala tudi po štirideset let in več. Dandanes so slamnate strehe redkost. Pokrajina je v dolini Kolpe
dobila novo podobo. Sedaj se pravi kmetje, kolikor nas je še, borimo, da bi opravili komasacijo. Drobna razparceliranost, kije nekdanjemu načinu obdelovanja zemlje še ustrezala, je pri strojnem obdelovanju velika ovira. Če bomo hoteli ostati tukaj in privezati na zemljo še to mladino, ki nam je ostala, bomo morali uspeti.«
Pred davnimi leti, ko so Radenčani hodili še kosit na hrvaške laze v bregovih onkraj Kclpe, je eden od Stankovih pradedov našei zakiad. Ko so prenočevali in kurili star bukov panj, je opazil da se je iz trhlega debla nekaj usulo. Pokazal je najdbo gospodarju, ta pa je nemudoma vsebino pobral v culo in jo še ponoči odnesel domov, najditelju pa naročil, naj ničesar ne pove ostalim. Bili so zlatniki, ki so jih nekoč v votlo drevo spravili hajduki ali ljudje, ki so se v bregovih skrivali pred Turki, potem pa je skrivališče padlo v pozabo. Gospodarje zaklad obdržal zase, obogatel, a sreče mu bogastvo ni prineslo. Na polju pod Grencovo hišo še danes stoji kapelica, sezidana v zahvalo za najdbo. Nosi letnico 1868.
Pravih zakladov Stanko Grenc sicer nima, bogastvo so le njegove delovne roke in pa biseri, ki jima jih je z ženo uspelo nanizati vzakonu. To so hčerke Martina, Monika, Anica, Marjetka, Damjana in Marjanca. Ena od njih se je že omožila v Srednje Radence, se pravi, da bo ostala blizu doma, kam pa bo čas odnesel ostale, je še vprašanje. Se bodo podale na široko pot, po kateri je mladina iz Radenc izginila v širni svet, ali pa bodo dale novo življenje dolini ob šumeči reki?
TONE JAKŠE
NAGRADA V KRŠKO
ZVONE NOVAK iz Krškega je bil izžreban izmed reševalcev naše zadnje nagradne križanke in žreb mu je dodelil knjigo pesmi našega velikega poeta Otona Župančiča. Knjiga je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi, predstavili pa so jo v Beli krajini, torej v krajih, ki so Zupančičevi poeziji vtisnili neizbrisen pečat. Pesmi so izbrane po tematiki in so tako celovita pesniška podoba Župančiča. Torej knjiga, ki jo velja večkrat vzeti v roko.
Rešite dinašnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 6. junija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 18
PRG3SČE
m3SL3
Greh je, če varamo tiste, ki nam zaupajo.
F. PREŠEREN Bridko se moti tisti, kdor misli, da bo za svoje plemenito prizadevanje žel priznanje. e. JELOVŠEK Fanatizem, dogmatizem in avtoritarizem so sovražniki miru. Vse to namreč človeka razčlovečuje.
V. GRMIČ
NAGRADNA KRIŽANKA
KEM. SIMBOL ZA ŽVEPLO
IND. MESTO V SZ (OKOLICA MOSKVE)
m *
ZAŠČITA
PRED
IZSTRELKI
1 MATERIAL ZA POKRIVANJE STREH
SVITANJE
BOKAL
KRAJŠA
RAZPRAVA
KUSCAR
(SPREMI-
NJANJE
BARVE!)
KRILO
RIM.
LEGIJE
GRADB.
MATERIAL
. ~Tll. NOVINARKA
LlolNA RičCR
VLAKNA BACfcH
AGAVE
NAVDU-
ŠENJE
SILOVITA
JEZA
KONEC
PROPEN
KEM. SIMBOL ZA LITIJ
ZGOD. POKRAJINA V IZRAELU
NAPREDEK
TROPSKA
SMOLA
CELJSKA
FIRMA
JAHALISCE
SEST.: J. UOIR
SIBIRSKO MESTO OB IRTISU
S000
NEM.
PADAR
(ZAČETNIK
HIDRO-
TERAPIJE)
osip Sest
KRADLJI-
VEC
AM. M. IME
POUDAREK
Čebelji ,-----------
SAMEC ' CHAPLINOVA 2ENA
2. IME
GOZD.
LETNI
POSEK
DEL VOZA
SLIKAR
ŠUBIC
J.AM. CAJ STOJALO
ORANJE
PTICA
ROPARICA
MESTO V BOKI KOTORSKI
SODNI ZBOR
Vesolje je še polno presenečenj
Astronomi so na sledu velikemu in presenetljivemu odkritju — Ogromna črna luknja, ogromen grozd galaksij aii, skrivnostni kozmični niz?____________________
Neko mrzlo marčevsko noč, kakršno imajo astronomi najraje za opazovanje, je astrofizik Edwin Turner nameril teleskop zvezdo-glednice na Kitt Peaku na določeno svetlo točko na nebu, nekaj hipov nato pa na najbližjo točko zraven nje. Po nekaj urah proučevanja rezultatov opazovanja je bil astrofizik neznansko presenečen in kar ni mogel verjeti lastnim izračunom. »To je bilo veliko presenečenje,« je kasneje izjavil novinarjem. »Vendar pa so prav velika presenečenja znamenja, da si morda na sledi nečemu pomembnemu.
In zares gre za pomembno stvar. Analize opazovanj, ki sojih opravili Turner in še nekaj njegovih kolegov, namreč kažejo, da so astronomi zasledili najbolj masivno nebesno telo, kar so jih kdaj ugotovili. Izjemno masivno telo je po predvidevanjih lahko grozd galaksij, kakršnega doslej še niso opazili, ali pa ogromna črna luknja, kakršne prav tako doslej ni zabeležil še nihče. Možno pa je, da je opaženo telo »kozmični niz«, nenavadni, zaenkrat zgolj hipotetični ostanek burnega rojstva vesolja.
Astrofizik Turner je marca letos naperil teleskop na svetli nebesni točki, ki ju je imel za dvojico kvazarjev, dvoje skrivnostnih teles, katerih svetloba potuje do nas iz strahotno velikih daljav milijarde svetlobnih let. Opazovana kvazarja je spremenil v spektralni prikaz, s pomočjo katerega se vsako od teh nebesnih teles prepozna in se tudi določi njihova oddaljenost. V vesolju so doslej odkrili okrog 3.000 kvazarjev in prav vsak od njih ima svoj značilni spekter. Niti dva si nista enaka.
In prav v tej zakonitosti leži osnovni razlog za veliko presenečenje. Oba bližnja kvazarja, ki so ju opazovali marca letos, imata popolnoma enak spekter. To pa ne pomeni samo, da bi potemtakem imela popolnoma enako kemično sestavo, marveč da sta tudi enako oddaljena od Zemlje. To pa je po sedanjem astronomskem vedenju in poznavanju zakonitosti vesolja skoraj nemogoče.
Seveda se je kar sama ponujala razlaga, da sploh niso opazovali dveh različnih kvazarjev, marveč, da so v teleskop ujeli dvojno podobo istega kvazarja. Kaj takšnega je namreč mogoče in je razumljivo ter možno v skladu s poznanimi zakoni. Dvojno sliko istega nebesnega telesa bi lahko ustvarila tako imenovana gravitacijska leča, ogromno nebesno telo z velikanskim in izjemno močnim gravitacijskim poljem, ki bi ležalo na osi opazovanja, torej med Zemljo in opazovanim kvazarjem. Svetloba se v bližini močnega gravitacijskega polja odkloni in tako nastane dvojna slika istega objekta, za opazovalca na oni strani gravitacijske leče.
Na takšno možnost je opozoril že Albert Einstein leta 1915. V skladu z zakoni njegove splošne relativnostne teorije se svetlobni žarki ukrivijo pod vplivom moč-
nega gravitacijskega polja. Le štiri leta za Einsteinovo teoretsko domnevo je britanski astronom Arthur Eddington praktično dokazal pravilnost domneve, ko je meril odklon svetlobe neke zvezde ob sončnem mrku. Odklon je bil natanko tako velik, kot je predvidel veliki fizik Einstein.
njih so se gibali s hitrostjo zelo blizu svetlobni. Četudi so po obsegu neskončnokrat manjši od atomskega jedra, naj bi imeli ogromno gravitacijsko polje. Kilometer takšnega preostanka rojstva vesolja naj bi imel maso našega planeta. Žamislimo si samo, kakšno strahotno močno gravita-
GRAVTTACIJSKA LECA
Vidna podoba
Zemlja
velike
Kvazar
V tridesetih letih tega stoletja se je tako v teoriji že oblikovala zamisel o »gravitacijski leči«. Astronomi so jo sprejeli kot možen naravni pojav, a so dvomili, ali jo bodo sploh kdaj lahko tudi v praksi ugotovili. Vendar ni bilo treba zelo dolgo čakati. Leta 1979 sta britanska astronoma in en ameriški kot prvi odkrili gravitacijsko lečo, ko so opazovali oddaljen kvazar. Podobno kot pri opazovanju letošnjega je kvazar dajal dvojno sliko, analize in izračuni pa so pokazali, da gre za učinek gravitacijske leče, kije bila v tem primeru grozd galaksij.
Kasneje so astronomi odkrili še pet primerov gravitacijskih leč, pri vseh pa je močno gravitacijsko polje tvoril grozd galaksij. Vendar ni bilo nobeno od zabeleženih polj tako izjemno močno, kot je najnovejše. Razmik v optični sliki kvazarjev je bil v prejšnjih primerih največ 7 ločnih sekund, medtem ko je razmik v najnovejših posnetkih kar 157 ločnih sekund, kar je več kot 22-krat več. To kaže, da mora biti gravitacijska leča, ki je svetlobne žarke za toliko ukrivila, zares izjemno močna, pod čemer pa se seveda razume nebesno telo z izjemno veliko maso. Če tak odklon povzroča grozd galaksij, potem je to neverjetno velik grozd. Astronomi bi ga morali kdaj že ugotoviti, saj takšna masa nebesnih teles ne bi ušla dosedanjim raziskovanjem vesolja.
V tem pogleduje več možnosti, da močno gravitacijsko polje ustvarja ogromna črna luknja. Po dosedanjih izračunih bi morala biti velika za nekaj naših Rimskih cest. To pa je že spet nekaj, česar astronomi doslej niso poznali.
Kaj še preostane, da bi bil ves pojav razumljiv? Teoretična novost, še nepreverjen pojav, ki mu pravijo kozmični niz. Fiziki so pojem ustvarili s pomočjo matematičnih izračunov, ko so obravnavali veliki bum, se pravi rojstvo našega vesolja. V prvem delcu sekunde prvobitnega rojstnega poka so nastali nizi, ki so bili ali neizmerno dolgi ali pa zaviti v zanko. Po teoretičnih razglablja-
T
Vidna podoba
cijsko polje bi ustvaril niz, ki bi imel vsaj omembe vredno dolžino, merjeno seveda v vesoljskih prostranstvih.
Možnost, da so astronomi odkrili prvi znani kozmični niz, je 50-odstotna. A že to je tako oča-rujoče in vznemirljivo, da gre kar srh po hrbtih zaverovancev v širna prostranstva časa in prostora.
MiM (Vir: Time)
vaša zgod POSTRIŽENA SENOŽET
Graščak Langer iz Pogane je imel velik vinograd le dobra dva streljaja od naše hiše. Pod vinogradom je bila obsežna senožet, na nasprotni strani pa kostanjev gozd. Ta parcela je v celoti merila nekaj več ko 2 ha. Oskrbnik Vencelj, ki je stanoval na drugem koncu vasi, ni bil nam, sosedom tega zemljišča, nič kaj naklonjen. Dninarje za delo v vinogradu je najemal od povsod, le od nas, ki smo bili najbolj blizu, ni maral nobenega. Očital nam je, da krademo grozdje. Nekaj je bilo na tem tudi resnice. Posebno mladež smo kaj radi skočili čez širok jarek, kije obdajal vinograd, in se hitro nazobali sladkega sadeža. Oskrbnik Vencelj pa je tudi s puško dvocevko stražil zaupano mu graščakovo premoženje.
Seno in izkoriščanje gozda je imel oskrbnik za plačilo za vestno opravljanje zaupanega mu posestva. To smo muvsi zavidali, češ ker drži z gospodo, ima plačo ob času obdelovanja vinograda kot ostali dninarji, potem pa še nagrado.
Otava je bila ob trgatvi že pokošena. Ko je za ped velika, jo ima živina najraje. Večkrat sem razmišljal, kako bi se oskrbniku maščeval za njegovo nadutost. Nekoč sem sklenil, da ga bom le prinesel okoli, kakor temu na kmetih pravimo. Odločil sem se, da bom eno noč pasel po lepi zeleni otavi. Ker v našem koncu ni imel nihče drug konja, sem ga tisti dan postil, zvečer pa gnal na graščakov travnik. Da bi zabrisal vsako sled, sem mu kopita ovil z žakljevino. Ko sem šel zjutraj ponj, je bil velik kos travnika bolj postrižen kot popasen.
Okrog poldne je prišel ves zaripel od jeze tam mimo Vencelj in se oziral po našem dvorišču. Odločno sem stopil predenj, pogumen kot petelin na domačem dvorišču, in ga vprašal kar sem le mogel začudeno, kaj se je zgodilo. Najprej je krepko zaklel, potem pljunil in s tresočim glasom začel pripovedovati: »Tam, saj veš. Za hribom, kakor se pravi, se je naredil čudež.«
»Kakšen?« se*m, kar se je dalo nedolžno, vprašal.
Pa je nadaljeval: »Pokošeno ni, popaseno pa tudi ne. jeskoro postriženo, prav v korenine. In kar je najbolj važno, nobenega sledu!«
Pomilovalno sem ga pogledal prav od blizu v srditi obraz in mu sočutno povedal svoje mnenje: »Stric, kaj pa če je hudič postrigel
Slina je zdravilna
V slini sesalcev so raziskovalci odkrili snov, ki pospešuje celjenje ran — Kako deluje?
Kadar je katera od živali ranjena, se zavleče kam, kjer ima mir, da si poliže rane. Pravimo, da se ranjena žival izliže. Enako pravimo tudi za človeka, če preboli kakšno bolezen, da se je izlizal.
Vse to namiguje, da je lizanje ran povezano z ozdravitvijo. In to ni samo namig, res je tako.
Kot so pokazale najnovejše študije, je v slini sesalcev posebna snov, ki pomaga pri celjenju ran.
Gre za tako imenovani faktor rasti, ki povečuje število celic, potrebnih za tvorbo nove kože, ki se tvori okoli poškodbe.
Poskuse so opravili na univerzi Vanderbilt. Strokovnjakinja za celično biologijo Anne Buckley je vsadila poskusnim mišim vsadke, ki so počasi izločali snov EGF, kot strokovnjaki označujejo faktor epidermalne rasti. Ranice, ki so jih miške imele, so se celile mnogo hitreje, kot so se celile miškam, katerim niso v bližino ran vsadili omenjene snovi. Analize so pokazale, da so v prvi skupini miši
dragocen rokopis
Lani je arhitekturni zgodovinar Edward Saunders brskal po dokumentih iz 17. stoletja v Melbourne Hallu, nepremičnini ma-rkijev Lothianskih, ko mu je med papirji o zasnovi tamkajšnjih slovitih francoskih vrtov prišel v roke nenavaden dokument, prav nič podoben ostalim. V nekdanjem golobnjaku je med porumenelimi dokumenti našel nekaj, kar so literarni zgodovinarji že oklicali za literarno najdbo stoletja.
Strokovnjak za stare rokopise Felix Prvor trdi, da gre za odlomek dramskega dela, ki naj bi ga bil napisal John Webster, torej pisec, ki ga literarni poznavalci imajo za velikana elizabetinske dobe in ga postavljajo ob bok samemu Shakespearu. Iz tega obdobja doslej še niso odkrili nobenega izvirnega rokopisa prvotnega osnutka drame. Znani so bili samo že dodelani rokopisi, medtem ko je ta, ki so ga pred kratkim našli, delovni rokopis.
»Na mestih, kjer je bil prepognjen je nekoliko nejasen, sicer pa je rokopis zelo dobro ohranjen,« pravi strokovnjak Prvor.
Seveda ima rokopis poleg literarnozgodovinske vrednosti tudi vrednost, ki se da meriti v zelenih dolarjih oziroma britanskih funtih. Lastnik rokopisa upa, da bo dokument prodal za okoli 214 milijonov dinarjev, preračunano v našo valuto po sedanjem tečaju.
Kontracepcijske
novosti
Počasneje do novitet
Kontracepcijska tabletka in moderen maternični vložek sta v šestdesetih letih sprožila spolno revolucijo, kije ljudem prinesla prvič v njihovi zgodovini brezskrbno spolnost in možnost načrtovanja družine, ne da bi se zato odrekali spolnosti. Zdaj, četrt stoletja kasneje, je dvojica — genitalni herpes in aids — prinesla skrbi in strah nazaj. In kot beležijo statistiki, je močno upadlo tudi raziskovanje novih kontracepcijskih sredstev, ki naj bi bila še boljša in zanesljivejša od dosedanjih.
V zadnjih letih seje vsota, ki jo v vsem svetu namenjajo raziskovanju in razvijanju sredstev za načrtovanje družine, zmanjšala za četrtino, na dobrih 50 milijonov dolarjev letno. Kljub temu pa se na tem področju obeta nekaj novosti, le da bodo prišle v uporabo nekaj let kasneje, kot so sprva načrtovali.
Že prihodnje leto naj bi v razvitem svetu začeli splošno uporabljati steroidne vsadke, katerih kontracepcijski učinek bo trajal okrog tri leta. Čez kakšnih pet let naj bi prišel v uporabo maternični prstan, ki, prav tako počasi izloča kontracepcijske steroide in za daljše obdobje preprečuje nosečnost. Kar deset let pa bo treba počakati na kontracepcijsko vakcino. Tabletki, ki bi jo uporabljali moški, pa se sploh piše najslabše. Kdaj in če sploh bo, ni mogoče povedati, ker raziskovanja te yrste stojijo.
odkrili v celečih se ranah več genetske snovi, več veznega tkiva in več kolagena. EGF torej zares pospešuje'celjenje ran.
A kako proces poteka, tega strokovnjaki še ne vedo povsem točno. V glavnem prevladujeta dve teoriji. Po eni naj bi snov »priklicala« celice iz drugih delov tkiva v bližino rane, po drugi pa naj bi pospešila delitev celic ob rani.
Druga teorija ima nekaj več možnosti, da bo zmagala. Poskusi so namreč pokazali, da EGF snov povzroči delitev celic, kadar so izpostavljene delovanju te snovi zunaj živega organizma, se pravi v laboratorijih. Vendar poskusov na živem organizmu še niso opravili, da bi proučili sam proces delovanja EGF. Odkrili so le, da snov zares pomaga pri celjenju ran, samo delovanje pa prej ko slej ostaja še skrivnostno.
MiM
(Vir: Discover)
Socialistična je le tista družba, ki je ekonomsko učinkovita in socialno pravična.	v.	ŽAKELJ
Velika modrost je prisluhniti tudi nasprotnikom.
A. GIDE
Dolgotrajno robstvo v duši posameznika in v značaju naroda zaduši in zatare vso plemenitost. j. STRITAR
Dopolnjeni zapisi
Celotni dnevnik Ane Frank je natisnjen
Menda ga ni dnevnika mladega dekleta, ki bi bil tako zelo poznan po vsem svetu, kot je dnevnik, ki gaje v letih vojne in skrivanja pisala židovska deklica Ana Frank. Njene zapiske so prevedli v veliko jezikov, doživeli so najrazličnejše napade kot nepristni in potvorjeni, pa potem potrditve, da gre za pristne zapise, po njih so posneli filme in priredili gledališke igre. Zdaj pa smo dobili še možnost, da zapiske spoznamo v njihovi neokrnjenosti.
Izšla je namreč razširjena izdaja Aninega dnevnika iz vojnega časa. Dosedanje izdaje so izpuščale nekatere odlomke, ki so se tikali Aninih razmišljanj o spolnosti, družini, odnosih do matere in sploh _ do globokih življenjskih vprašanj. Nova izdaja pa dnevnik podaja v celoti. In tako prihaja na dan. da »glas šestih milijonov izginulih duš«, kot poetično pravijo Aninemu amsterdamskemu dnevniku, govori tudi o sovraštvu do matere, o dokaj sodobnih pogledih na spolnost in o zrelem gledanju na vlogo ženske v družbi. Lahko bi celo rekli, da je bila odraščajoča deklica feministka. Seveda pa gre za drobnarije, ki doslej, četudi niso bile objavljene, niso v ničemer krnile pretresljive izpovedi židovske deklice, kije po dolgem skrivanju vseeno morala stopiti na žalostno pot mnogih žrtev fašizma in pri 15 letih umreti.
otavo, ko je od nas vseh, kakor veste, tolikokrat prekleta? Tolikokrat pravimo, naj jo hudič vzame, pa seje zdaj odločil nas osobenjke ubogati in nam po dolgem času ustreči!«
FRANC LUZAR
MOJA PRVA ZMAGA
Ko sem pred 78 leti prijokal na svet, je bil moj bratec star že štiri leta, sestrici pa je bilo sedem let. Ker sem bil najmlajši, so me v družini razvajali tudi tako, da sem se lahko dolgo sladkal z materinim mlekom, ki sem ga cenil bolj kot vse dobrine tega sveta. Videti je bilo, da se mi ne bo nikoli zamerilo. In to je začelo mojo mater skrbeti. Nekajkrat mi je jezno dejala: »Zdaj je pa že čas, da cice zamenjaš s čim drugim!«
Sosede so tudi govorile: »Le zakaj ga še pri sebi hraniš, saj ježe tak junec!« Jaz pa sem jih samo grdo gledal in skrivoma slutil, da mi nekaj naklepajo.
Stara mama je moji materi svetovala, naj si prsne bradavice namaže s sajami, potem pa da me bo minilo še pri njej sesati. Matije tako tudi storila.
Tistikrat je bilo pri nas (oče je bil v Ameriki) nekaj vasovalk in kontaric, ki so prišle po kravje mleko. Vse so me rade imele. Karkoli sem počel, je bilo pravilno in pametno pa tudi smešno. Bil sem pač zlati fantek. In zame je bil svet prav tako ves zlat, brez krivic, brez sovraštva in zla,, bil je čist kot solza.
Tega dne je mati odpovedala pokorščino in vdanost svojemu najmlajšemu — ponudila mi je s sajami namazane prsi.
»Cice so bak,« je nekdo dejal, da bi še podkrepil dejanje. Zbrani radovedneži (bilo jih je toliko kot takrat, ko so v vasi kapelico žegnali) so tiho čakali, kaj bo, in gledali, kot da bi se imel zgoditi čudež. Gledal sem tudi jaz, Rudek, zdaj tisto umazanijo na maminih prsih, zdaj mamo, zdaj vse navzoče, ki so posmrkavali od neke napetosti. Potem pa sem zagrabil ponujene cice pa vlekel in pil kot še nobenkrat tako.
Ko sem se napil one žive rajske pijače, sem se blaženo smehljal vsem in vsemu svetu. Požel sem svojo prvo zmago. Mama je svojega miljenčka pritisnila na sajaste prsi. Ojoj, kako so sc vsi pričujoči prestrašili, saj sem se v hipu spremenil v živega hudička, vsega črnega od saj!
RUDI RAMUTA
POTA
IX STiVf
poročajo
Ob vlomih pretepal še dekleta
Dvaindvajsetletnemu Jožetu Puntarju iz Krškega je sodišče prisodilo poldrugo _________leto	zapora	— S pestmi nad mladoletna dekleta
KRŠKO — 22-letni Jože Puntar iz Krškega, ki je v priporu že od lanskega 16. oktobra, je te dni stopil pred sodnike zaradi večjega števila vlomov in kraj ter nekaj pretepov. Kot je pokazala obravnava, je jeznoriti mladenič najraje obračunaval z dekleti.
Z VRVI UKRADEL PERILO — Neznanec je v noči na 25. maj snel z vrvi za sušenje perila več oblačil, last 32-letne Vide Oven iz Zagorice. Ovnova je oškodovana za kakih 16 tisočakov.
OB GOTOVINO, URO IN RJUHE — 22. maja med 16. in 18. uro je neznan storilec obiskal stanovanje 76-letne Marije Mavrič iz Trebnjega. Ženička je bila ob denarnico in 3.000 din gotovine, uro in več rjuh, tako da je oškodovana za okoli 30 tisočakov. Storilca še iščejo.
VLOMIL V AVTO — V noči na 21. maj je neznanec vlomil v osebni avto 29-letnega Janeza Gričarja iz Otočca. Vozilo je stalo parkirano pred domačo hišo, neznanec pa je odnesel pokrov rezervoarja in sončna očala. Gričarje zaradi kraje najmanj ob 20 tisočakov.
RADIOKASETOFON IZGINIL — Neznan storilec je v noči na 18. maj stopil do osebnega avtomobila 24-letnega Jožeta Jarma z Dolgih njiv. Vozilo je bilo parkirano na vese-liščnem prostoru v Dolenji Nemški vasi, iz njega pa je izginil radiokasetofon, vreden najmanj 20.000 din.
ŠE EDEN BREZ GLASBE — Prav tako na veseliščnem prostoru v Dolenji Nemški vasi je isto noč zmanjkal še en radiokasetofon, in sicer iz osebnega avtomobila Jožeta Štepisa s Studenca. O tatu še ni podatkov.
PO ŠESTIH DNEH PODLEGLA POŠKODBAM
NOVO MESTO — 21. maja ob 10. uri je za posledicami hude prometne nesreče, ki se je 15. maja pripetila na magistralni cesti pri Gmajni, umrla 46-letna Snežana Jančič iz Zrenjanin a.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Z ne najlepšim vtisom je on-dan odpotoval iz Novega mesta zahodnonemški državljan Rolf Gunnar. Med nočnim počitkom v otoškem kampu je namreč nekdo pobrskal po njegovem avtomobilu in mu zmaknil skajasto torbo, v kateri je bilo pravo majhno premoženje: fotoaparat s tremi objektivi, vreden 4.250 nemških mark. Miličniki storilcu še niso na sledi, bojda jih med drugim zanima tudi, če se kdo v mestu zanima za kakšen lokal, ki bi služil fotografski dejavnosti.
• V času med 13. in 21. majem je nekdo vlomil v strojnico žičnice na smučarskem centru Rog v Črmošnjicah in odnesel obilo orodja, vrednega najmanj 100 tisočakov. Vsa sreča, da smučanje na Gačah ta čas iz več razlogov ni možno.
0 Guinnesov rekord svoje vrste je minuli petek postavil možak, ki mu miličniki še iščejo ime in priimek. Iz hiše Avgusta Križeta na Novi gori mu je namreč uspelo sredi belega dne neopazno odnesti naslednje stvari: 4 kilograme slanine, kozarec kumaric, 20 kaset, zlat prstan, 15 domačih klobas, 2 salami, 30.000 din gotovine, štiri srnjakove rogove, ki si jih je zataknil kdove kam, in, verjemite ali ne, živega, že kar lepo zaobljenega odojka, ki je tehtal okoli 50 kilogramov.
Puntarjevi grehi segajo v čas med predlanskim decembrom in lanskim aprilom. Tako je 29. decembra 1984 okoli 17. ure vlomil v stanovanje Draga Pinoze na Cesti krških žrtev v Krškem in si pripravil zajeten plen: copate, škornje, nekaj kruha, dežnik, brivski aparat, radiokasetofon, suknjič, a ga je pri opravilu zmotil lastnik, ki seje vračal domov. Puntarju je uspelo odnesti s seboj le nekaj od naštetih stvari. Zato pa je še istega dne z vrvi za perilo snel nekaj oblačil Ivana Hrženjaka, odnesel pa tudi čevlje. 20. aprila lani je Puntar ob 14.30 stopil do kozolca Ivana Ašiča v Gorici pri Brestanici in tam zmaknil pogonski motor za kosilnico, nič manj »uspešen« pa ni bil tudi v drugih primerih. Predlanskega decembra je iz odklenjenega osebnega avtomobila Danice Zorko vzel brivski aparat, 10. februarja je v stanovanjski hiši na Dalmatinovi ulici 1 sunil čevlje, še decembra 1984 pa je iz kombija v Gasilski ulici v Krškem zmaknil utripajočo številko. 28. februarja ob 13. uri je Franc Pavkovič iz Velike vasi ugotovil, da mu je zmanjkal radio, 29. marca ob 16.30 pa je iz Kolodvorske ulice v Krškem zmanjkalo kolo z motorjem. V obeh primerih je bil na delu Puntar. Toliko o vlomih in krajah.
Senat sodišča je Puntarju sodil tudi zaradi nasilniškega obnašanja. Predlanskega 7. decembra je v bližini brežiškega stadiona brez vzroka napadel Ivana Volčanjška, ga zbil na tla in pretepel, 17. decembra pa si je privoščil nekaj podobnega, le da je bila njegova žrtev mladoletna Z. I. Nekaj čez poldne jo je na peronu železniške postaje dodobra pretepel, pri tem pa ni pretirano gledal, kam so padali udarci. Še zadnjič se je Puntar spravil nad šibkejši spol 4. januarja lani, ko je ob 20. uri blizu stadiona v Brežicah napadel prav tako mladoletno T. K. in jo »knock-outiral« z nekaj udarci v obraz.
TRČIL, KO JE MIRIL OTROKA
ŠENTLOVRENC — 23. maja ob 21.30 je 25-letni Emil Gliha iz Velikega Vidma peljal osebni avto iz Dolgih njiv proti Sentlovrencu, na zadnjem sedežu pa je imel tudi dvoletno hčer. Ko je ta med vožnjo hotela zlesti naprej, jo je Gliha hotel umiriti in se je obrnil nazaj, takrat pa zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je na levo in trčil v osebni avto, ki gaje nasproti pripeljal 23-letni Božo Perko z Dolgih njiv. Perko se je v nezgodi hudo poškodoval in je na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na 400.000 din.
VLOMIL V BLAGAJNO
NOVO MESTO — V noči na
22.	maj je neznan storilec vlomil v poslovne prostore novomeške Ku-rivoprodaje. Poiskal je blagajno, jo nasilno odprl in iz nje odnesel 107.090 din gotovine. Poleg denarja pa je z neznancem odšel še tranzistor, tako da je Kurivoprodaja na škodi za 58.000 din. Kmalu lahko pričakujemo višje cene premoga in drv...
PADLA MED PREČKANJEM CESTE
NOVO MESTO — 27-letna Mara Trupina iz Podgore je 23. maja šla po pločniku ob levi strani Zagrebške ceste proti Žabji vasi. Pri bloku št. 14 je prečkala vozišče, vendar se je na desni strani ceste spotaknila. Prav takrat je po cesti z osebnim avtom pripeljal 35-letni Novomeščan Zvone Pavlin. Udaril je v Trupinovo in jo zbil na rob pločnika, pri čemer se je hudo poškodovala in se zdravi v novomeški bolnišnici.
NI UPOŠTEVALA ZNAKA STOP — 17-letna Aleksandra B. iz Novega mesta seje 19. maja peljala na kolesu z motorjem v Lobetovi ulici po klancu navzdol. Ker ni upoštevala znaka STOP, je zapeljala na prednostno cesto, po kateri je takrat z osebnim avtom pripeljal Novomeščan Martin Pavlin. Aleksandra je ob nezgodi padla po vozišču in se hudo poškodovala, tako da so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 200.000 din.
PADEL Z MOTORJEM — 23. maja se je 26-letni Hasan Glibanovič iz Črnomlja peljal na kolesu z motorjem
od Kanižarice proti Črnomlju. V Kočevju je pri hiši št. 17 s prvim kolesom zapeljal na rob pločnika in pri tem padel. Glibanovič se je huje poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici.
NI ZVOZIL OSTREGA OVINKA — V soboto, 24. maja, se je 14-letni I van Ž. iz Novega mesta peljal na kolesu po cesti proti Otočcu. Ko je pripeljal do Mačkovca, je v ostrem desnem ovinku pri Vektorjevi stavbi izgubil oblast nad kolesom in padel ter se pri tem težje poškodoval. Žlogarja so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Puntar se je pred sodniki izgovarjal, da je vsa dejanja storil vinjen, trdil je celo, da je jemal mamila in bil pod njihovim vplivom. Izgovarjal se je tudi na težko mladost in neureje-
ne domače razmere. Slednje mu je sodišče poleg priznanja in-tega, da gre za moteno osebnost, pri izreku sodbe štelo v olajševalno okoliščino. Sodišče je Jožetu Puntarju prisodilo 1 ieto in 6 mesecev zapora, vendar sodba še ni pravnomočna.
B. B.
Kupcem gredo tudi obresti
Kdaj in kako naj se oškodovani kupec pritoži? — Reklamacije za vidne in skrite napake
Pogosto negodujejo občani nad slabimi in neprimernimi trgovskimi, gostinskimi in drugimi uslugami, ljudje se pritožujejo zaradi nepravilno zaračunanih cen, zaradi goljufij ob tehtanju, da ne naštevamo v nedogled. A kako v takih primerih ukrepati, da bo goljufija kaznovana, občan pa neoškodovan? Dosedanja praksa kaže, da kupci v veliko primerih pritožb ostajajo praznih rok. Zakaj?
»Predvsem je pomembno, da so
pritožbe občanov na naš naslov pravočasne in točne," pravijo novomeški tržni inšpektorji. Po njihovih besedah naj bi kupci skušali problem rešiti na kraju samem z odgovorno osebo v prodajalni, če pa to ni mogoče, naj o primeru obvestijo tržno inšpekcijo. Ob tem pa je treba povedati, da inšpektorji anonimnih prijav poslej ne bodo več obravnavali, seveda pa za anonimnost pritožnika na željo stranke jamčijo. Vidno je tudi, da občani niso seznanjeni s pritožbenim postopkom, kdaj in kako se naj pritožijo, niti o tem, kakšne so njihove pravice.
Na izdelkih je potrebno ločiti vidne od nevidnih napak. Če je na kupljenem izdelku kaka vidna napaka, mora stranka izdelek takoj reklamirati, medtem ko za skrite napake na proizvodu velja pritožbeni rok šest mesecev, če seveda ni garancijskega lista in garancijskega roka. In ob takih skritih napakah, ki jih lahko kupci reklamirajo v šestih mesecih od nakupa, preostanejo občanu tri možnosti: da zahteva povračilo denarja in tako razdre kupno pogodbo.
da zahteva nov izdelek ali pa da se strinja s popravilom. Kupec lahko torej izbira med temi tremi rešitvami, ki jih predvideva tudi zakonodaja in za katero dajejo jamstvo inšpektorji.
Omeniti pa je potrebno še nekaj. Le malo je kupcev, ki vedo, da so v nekaterih primerih upravičeni tudi do obresti. Gre za vplačila izdelkov po predračunu, teh pa iz različnih vzrokov ne dobijo v roke, bodisi da jih ni na zalogi in podobno. Za čas, ko je stranka neki izdelek vplačala, in do njegovega prejema je upravičena do obresti, ki so enake tistim, ki jih dajejo banke za vloge na vpogled. Če pa je ta čas celo daljši od tri mesece, se obresti zvišajo in so enake bančnim za vezana sredstva. Ob tem je treba še dodati, da trgovci niso dolžni izplačati obresti, če je rok od vplačila do dobave krajši od petnajst dni.
Prav nične bi bilo narobe, če bi inšpektorji imeli poslej več dela, predvsem pa dovolj natančne podatke in prijave za ustrezno ukrepanje.
B. B.
J
Tri leta za hudo nesrečo
KOČEVJE — Na tri leta zapora, povračilo stroškov kazenskega postopka, plačilo 30.000 din povprečnine in stroškov za preiskavo alkohola v krvi je bil pred sodiščem v Kočevju 21. maja obsojen 21-letni Franc Mestek, elektro-monter iz Kočevja. Sodba še ni pravnomočna.
Obrožba ga je bremenila, da je 13. aprila lani v vinjenem stanju (v krvi je imel 0,97 promilov alkohola) povzročil s svojim fičkom hudo prometno nesrečo, v kateri je bil hudo poškodovan 30-letni Ferdinand Vresk, tudi delavec pri Elektru, ki je pet dni kasneje zaradi poškodb umrl v bolnišnici Kliničnega centra v Ljubljani. Mestek ni imel vozniškega izpita.
PONOČI VOZIL BREZ LUČI
BREG — Sedemletni Slavko M. z Brega seje 23. maja ob 21.20 peljal na kolesu iz Stranj proti domu. Vozil je brez luči in odsevnika na zadnjem delu kolesa, tako da ga je 24-letna Anica Praznik iz Šentjerneja, ki seje za njim pripeljala na kolesu z motorjem, prepozno opazila. Pred mostom čez Temenico je tako prišlo do trčenja, v katerem se je Praznikova hudo poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 20.000 din.
NiC kriv ob življenje
V nedeljo huda prometna nezgoda v šmarjeti
ŠMARJETA — V nedeljo, 25. maja, je prišlo na cesti med Zburami in Šmarješkimi Toplicami do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 26-letni voznik osebnega avtomobila Pavle Per iz Brezovice.
Tega dne nekaj čez 9. uro je 19-letni Slavko Marjetič iz Gornje Raduhe vozil tovornjak med Zburami in Šmarješkimi Toplicami. Levi ostri ovinek v Šmarjeti, v katerega je Marjetič zapeljal po sredini ceste, pa je bil usoden. Kajti prav v ovinku mu je nasproti pravilno po svoji desni strani ceste pripeljal 26-letni Pavle Per, ki trčenja ni mogel preprečiti. Poškodbe, ki jih je Per dobil v nezgodi, so bile tako hude, da jim je takoj podlegel.
Velika pridobitev za Belokranjce
V Črnomlju odprli tehnično bazo Avto-moto zveze
ČRNOMELJ — Konec aprila so v Črnomlju odprli tehnično bazo Avto-moto zveze Slovenije, kar je velika pridobitev ne le za Belo krajino, temveč tudi za prebivalce onkraj Kolpe, saj jim odslej vozil ne bo potrebno več voziti na tehnične preglede v oddaljene kraje. Poleg osebnih avtomobilov in motornih koles pa bodo junija začeli tudi s tehničnimi pregledi traktorjev.
»Prvi dan je bila pri nas precejšnja gneča, saj smo pregledali kar 40 vozil, potem pa se je število nekoliko zmanjšalo, menim, da tudi zato, ker vsi ljudje še ne vedo, da imamo tehnično bazo v Beli krajini, in še vedno vozijo vozila na pregled v Novo mesto oz. na Otočec,« pravi Franc Malerič, vodja baze. Prepričan je, da bo, ko bo delo pri njih popolnoma steklo, nekaj tisoč strank na leto, ob tem pa opozarja, da bi bilo sedaj, ko je baza tudi v Beli krajini, še toliko bolj prav. da bi se vozniki včlanili v avto-moto društvo, saj imajo pri tem veliko prednosti.
»Pri nas namreč ne opravljamo le tehničnih pregledov, ampak odpravljamo tuJi manjše napake na vozilih, testiramo podvozje, motor, nastavitev luči, imamo vlečno službo. Pri vsem tem imajo člani društva popust, nekatere usluge pa so celo brezplačne.« obvešča Malerič.
V črnomaljski tehnični bazi je zaposlenih 9 delavcev, ki vsak dan od 7. do 19. ure skrbijo za tehnične preglede (ob sobotah od 7. do 12. ure), dežurni za pomoč na cesti pa je na voljo vsak dan od 7. do 20. ure.
B. M.
.V
Franc Malerič
Na podlagi 3., 4. in 8. člena odloka ter 4. člena pravilnika o podeljevanju priznanja občine Trebnje objavlja Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje
RAZPIS
o podelitvi priznanja občine Trebnje Priznanje se podeljuje za izredno uspešno, družbeno pomembno ali življenjsko delo, ki je prispevalo k napredku ter ugledu občine na gospodarskem, pedagoškem, znanstvenem ter drugih področjih. Priznanje je enkratno in se podeljuje vsako leto za občinski praznik občanom, delovnim in drugim organizacijam ter društvom. Predloge za podelitev priznanja dajejo delovne, družbenopolitične in druge organizacije, samoupravne skupnosti ter društva. Komisija za odlikovanja in priznanja skupščine občine Trebnje bo sprejemala predloge na predpisanih obrazcih do vključno 20. 6. 1986.
KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SKUPŠČINE OBČINE TREBNJE 428/22-86
ČGP DELO-TOZD Prodaja Ljubljana, podružnica Novo mesto,
vabi k sodelovanju RAZNAŠALCA
za območje Novega mesta in RAZNAŠALCA
za območje Krškega Za delo, ki je pogodbeno in v zgodnih jutranjih urah, nudimo stimulativno nagrado.
Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 22-142 ali pa se osebno zglasite pri CGP Delo — TOZD Prodaja, podružnica Novo mesto, Cesta herojev 30, kamor pošljite tudi prijave.	429/22-86
NOVOLES, lesni kombinat TOZD TPP Novo mesto Trdinova 45, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna
ploskovnega pohištva
Novo mesto, Trdinova 45 — (Gotna vas),
objavlja
dela in naloge:
1. elektrikarja
2. 5 delavcev — zahtevna dela v proizvodnji lakirnica, montaža)
3. 15 delavcev — najmanj zahtevna dela v proizvodnji (lakirnica, montaža, pakirnica)
pod naslednjimi pogoji:
Pod 1:
Končana poklicna šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj (prednost bodo imeli kandidati elektromehani-ki oz. obratni električarji). Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom 60 dni Pod 2:
Končana osnovna šola in najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom 45 dni.
Pod 3:
Končanih najmanj 6 razredov osnovne šole, delovne izkušnje niso pogoj. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas (za dobo 3 mesecev) zaradi povečaneaa obsega dela. Ce bo povečan obseg dela postal trajen bomo po preteku določenega časa sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, v tem primeru nudimo možnost napredovanja ob uspešnem delu Rok za prijavo je 8 dni po objavi
K^,i^'ahl^° oddaj° vlo9e z dokazili na naslov: »NOVOLES«, lesni kombinat, TOZD TPP, Trdinova 45 n.sol.o., Novo mesto, oziroma se lahko osebno zglasijo v splošni službi TOZD TPP, kjer bodo dobili vse informacije.	430/22-86
Komisija za delovna razmerja trgovskega podjetja KURIVOPRODAJA Ljubljana, Letališka 1
objavlja
za poslovalnico Novo mesto prosta dela in naloge:
PRODAJALCA-BLAGAJNIKA
za nedoločen čas
Pogoji: IV. stopnja strokovne usposobljenosti (KV prodajalec) tehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj, predvideno poskusno delo 60 dni.
Kandidati naj pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Trgovsko podjetje Kurivoprodaja, Ljubljana, Letališka 1. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po sklepu o izbiri.
431/22-86
SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO
razpisuje
prosta dela in naloge v kmetijski proizvodnji
z deljenim delovnim časom za dva delavca. Pogoj je strokovna izobrazba kmetijske smeri II. stopnje usmerjenega izobraževanja.
Dela razpisuje za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po zbiranju prijav.
444/22-86
rokomet
SRL, moški, 20. KOLO: ŠOŠTANJ — INLES 27:27 (15:14) INLES: Žagar, Dejak, Ilc 8, Lukič. Čirovič 1, Karpov 4, Ambrožič 4, Mate 7, Fajdiga 2, Lesar. Tanko 1, Gelze.
KRŠKO — PRULE 29:21 (14:8; Krško: Kastelic, Starc 1, Pirc. Manček 4, Kekič 5, Junkar 1. Capi, Glaser 8, Iskra 1, Šerbec 9. Bizjak 1, Pereč.
DVZ PONIKVE — AJDOVŠČINA 27:24 (16:11)
DVZ Ponikve: Jambrovič, Pod-gorček 4, J. Fink 3, M. Strnad 6, D. Strnad 3, Doblekar 9, Drab 2, Drobec 2, Fink, Meglič.
LESTVICA: 1. Astra Jadran 31, 2. Inles 30, 3. Šoštanj 27,... 8. DVZ Ponikve 17, 9. IUV Usnjar 16, 10. Ferrotehna 13, 11. Krško 12, 12. Minerva 3.
Pari naslednjega kola: Šoštanj — Astra Jadran, Inles — Partizan,
Minerva — Krško, Prule — DVZ Ponikve. STT Rudar — Ferrotehna itd.
SRL, ženske. 20. KOLO: ALP-LES — NOVO MESTO 23:23 (12:10)
Novo mesto: Udovč, Pelko 1, Abazovič 1, D. Zupančič 1, Kramar 7, Jakše 7, E. Zupančič I, Simončič 1, Opruc 4, Pelko, Butala.
ITAS KOČEVJE — ISKRA 18:22 (8:12)
Itas Kočevje: Filipovič, Klarič 1, Fajfar 1, Vuk, Križman 1, S. Jerič 3, M. Jerič 10, Bejtovič 1, Saf-tič, Zalar.
Iskra: Bolte, Gorenc 3, Dolar 5, Kegljevič, Radovan, Turk 4, Selan, Rangus 3, Vide, J. Kovačič 5, M. Kovačič 2, Jakše.
LESTVICA: 1. Iskra 31, 2. Novo mesto 31, 3. Branik 30... 9. , Itas Kočevje 17.
Pari 21., predzadnjega kola: Mlinotest — Iskra, Drava — Itas Kočevje, Novo mesto — Fužinar, Olimpija — Branik itd.
Še dve koli velikih neznank
Prihodnjo soboto se bo končalo prvenstvo v obeh SRL — Prvaki še niso znani — Usoda Inlesa v rokah Šoštanja — Iskrašice ponovno na vrhu
Še dobrih deset dni in padel bo zastor tudi nad boje republiških rokometnih li-gašev. Do konca sta namreč vsega še dve koli, položaj na lestvici pa tako pri dekletih kot pri fantih ni nič kaj jasnejši kot minuli teden. S to izjemo seveda, da Inlesovi rokometaši poslej ne odločajo več sami o naslovu prvaka, pač pa bo odgovor znan po sobotnem srečanju med Šoštanjem in Astro Jadranom. V primeru uspeha slednjih bo sanj Ribničanov o II. ligi konec.
Inlesovci so odpotovali na srečanje s Šoštanjem trdno odločeni, da popravijo tisto, kar jim je spodletelo minulo soboto v derbiju z Astro Jadranom. Načrt pa jim je uspel le polovično. Neodločen rezultat je brez dvoma uspeh, vendar v okoliščinah, ko v boju za naslov štejejo le zmage, pomeni Ribničanom slabo uteho. Inles je vodil že s 24:23 in nato s 25:24, vendar je v zadnjih minutah prejel dva zadetka, tako da je moral reševati celo točko. Vse pa bo brez dvoma odločeno v soboto, ko igrajo Šoštanjčani z drugim kandidatom za vrh Astro Jadranom. Že remi bi Ribničanom na široko odprl vrata kvalifikacij za II. zvezno ligo. Nič manj zanimiv kot Inlesov boj za vrh pa ni bitka Krčanov za obstanek v ligi. Za obstanek bo potrebno v obeh preostalih kolih zmagati (kar je tudi povsem verjetno), ob tem pa morajo igralci Ferrotehne v soboto kloniti pred ekipo STT Rudar.
Na Brezju slavili Italijani
Na Brezju pri Črmošnjicah je okrog 6 tisoč gledalcev spremljalo zanimive boje motokrosistov za državno prvenstvo in pokal Alpe-Adria
BREZJE PRI ČRMOŠNJICAH — V nedeljo je bila na Brezju pri Črmošnjicah že 13. mednarodna in 21. prireditev nasploh, kar jih je uspešno pripravilo Avto-moto društvo Bela krajina, V motokrosu za pokal Alpe-Adria in nagrado Bele krajine seje pomerilo 23 tekmovalcev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, na državnem prvenstvu pa 22 motokrosistov.
Tokrat so seprvič na mednarodnem tekmovanju v Beli krajini pomerili motoristi v razredu 250 ccm, medtem ko so za državno prvenstvo tekmovali z motorji v razredu 125 ccm. Na tokratnem tekmovanju je bilo zelo malo
Cujniku rekord z novim orodjem
Uspešen nastop Iskre na Zorkovem memorialu
MARIBOR — Na tradicionalnem Zorkovem memorialu, kije bil minuli vikend v Mariboru, je med atleti Madžarske, ZRN, Avstrije, Italije in Jugoslavije uspešno nastopila tudi vrsta novomeške Iskre. Tako je Darko Cujnik v metu kopja, ko so tekmovalci metali novo orodje s težiščem bliže konici, z rezultatom 63,62 postavil nov republiški rekord in zasedel drugo mesto. Dober je bil tudi Zupančič v teku na 110 metrov z ovirami in na svojem prvem letošnjem nastopu tekel 15,3 sekunde. Ob Zupančičevem imenu velja zapisati, da je ta mladi novomeški atlet na treningih v Splitu tekel celo bolje kot ta čas najboljši jugoslovanski atlet v tej disciplini Vukičevič.
Omenimo ob ostalih rezultatih še nastop Tekstorja, ki je v tem teku zabeležil rezultat 15,6, v teku na 400 m je bil Žulič najboljši mladinec z 49,85, medtem ko je Lapajne pri skoku v višino na 200 cm zaradi poškodbe odstopil. V teku na 400 m z ovirami je Gabrijel dosegel rezultat 56,65, Primc pa je bil tretji v metu diska z 52,86 m.
J. P.
odstopov, saj je bila proga, čeprav je bila težka, odlično pripravljena, zaradi sobotnega dežja pa ni bila ne preveč blatna ne prašna. Tekmovalci in delegati Avto-moto zveze Slovenije, Hrvaške in Jugoslavije pa so pohvalili tudi organizacijo ter poudarili, da sodi letošnji motokros na Brezju med boljše tovrstne prireditve. Daje res tako, so potrdili tudi številni gledalci, ki se jih je tokrat zbralo kar okrog 6 tisoč.
Še bolj kot pretekla leta pa je imelo Avto-moto društvo Bela krajina letos finančne težave pri pripravi prireditve. Zato predlagajo, da bi v prihodnje v dolenjski regiji pripravili samoupravni sporazum z, večjimi delovnimi organizacijami, ki bi že po določenem ključu namenile sredstva za večje prireditve, ki so širšega pomena.
REKORD LOPATIČEVE
POSTOJNA — Na republiškem prvenstvu v atletskih mnogobojih so mladi tekmovalci iz Posavja zabeležili izredne uspehe. V ženskem sedmeroboju je zmagala Brežičan-ka Lopatičeva z novim republiškim rekordom, bila pa je celo na pragu najboljšega dosežka vseh časov v državi. Zbrala je 5.011 točk, njen uspeh pa je v moškem deseteroboju dopolnil Brežičan Omerzu s 5.503 točkami, v mladinskem osmeroboju pa je zmagal Rovan z 9.898 točkami pred svojim klubskim kolegom Antolovičem, kije zbral 9.629 točk.
Preskromni za prvo ligo?
V KS Podbočje je šport številka ena — košarka
PODBOČJE — Pri Športnem društvu Podbočje, katerega tehnični sekretar je Jože Kerin iz Kostanjeviške Iskre, se bolj kot ne vse vrti okoli košarke. Košarkarski klub in nekateri naj-prizadevnejši športni delavci so pred dobrim desetletjem ustanovili ŠD, najvidnejše dosežke beležijo v košarki, kije pravzaprav tudi edini tekmovalni šport v podbočjanski krajevni skupnosti. Vse druge panoge: mali nogomet, atletika in zimski športi, so še bolj izrazito ljubiteljsko obarvani.
»Košarkarji igrajo v 2. SKL-vzhod v 2. skupini. Od devetih moštev so bili
v tej sezoni 4., v plav off in kvalifikacije za 1. slovensko ligo pa so se, žal, uvrstile le prve tri ekipe. Zmeraj se nam za las izmuzne možnost za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Pogoje za delo imamo dobre, ker nam gre na roke OŠ Gorjanskega bataljona, saj igramo v njeni telovadnici, pomaga nam tudi pri prevozih. Če ne bi bilo šole, sploh ne bi mogli tekmovati. Copate dobi vsak igralec ene na sezono, in čejih raztrga, si jih mora sam kupiti. Pomagajo nam sicer tudi obrtniki iz Podbočja in okolice z reklamnimi oglasi, a za kaj več nimamo pravih možnosti tudi zato ne, ker nimamo trenerjev. Zanimivo je, da v krški občini nekateri lahko ob vsej obilici rokometnih trenerjev kakšnega pripeljejo celo iz Ljubljane, košarkarskega trenerja pa je sila težko najti v domačih logih,« pripoveduje Jože Kerin.
Denarja iz ZTKO občine Krško dobijo po njegovem občutno premalo (nazadnje okoli 360 tisočakov), zato so prisiljeni v še večjo skromnost, ki so je že tako vajeni. Lani so, denimo, le enkrat naročili večerjo na račun kluba. Kot smo že omenili, ostaja pereče vprašanje, kako potemtakem do trenerja. Zdaj vadi kadetsko selekcijo Brane Strgar, ki poučuje telesno vzgojo na domači OŠ, je strokovno dobro podkovan, a ne more biti hkrati še trener članske vrste, ko je pa poleg vsega še prvi igralec moštva. Zaenkrat je predsednik kluba Andrej Zupančič hkrati še trener.
P. P.
V ženski ligi pa so po nekaj tednih predaha vnovič na čelu igralke šent-jernejske Iskre, ki so v Kočevju premagale Itas z 22:18. Šentjernejčanke so po poročilih našega dopisnika Milana Glavonjiča igrale ostro v obrambi, kar jim je tudi prineslo odločujočo prednost. Na pragu neljubega presenečenja pa so bile Novomeščanke v Železnikih. Čeprav so računale na zanesljivi točki, so se morale igralke Janeza Štruklja zelo truditi za neodločen rezultat. Resda so v finišu vodile že z 20:18, vendar so gostiteljice popolnoma zasluženo osvojile točko, kar je vsekakor precenjšnje presenečenje. In kaj je moč pričakovati v naslednjih
Tudi Kitajci na dirki »Po Jugoslaviji
Na tekmovanju za pokal Alpe-Adria je tesno zmagal Thierry Marcon (Italija) nad Hallyjem Frauvvalnerjem (Avstrija); imela sta sicer enako število točk, a je bil Marcon v drugi vožnji boljši; tretji je bil Luciano Picco (Italija). Ekipno je zmagala Italija, ki je prejela tudi nagrado Bele krajine. V tekmovanju za državno prvenstvo je bil najboljši Marjan Zdovc (Brežice), ki je imel z Bernardom Urbanijo (FAM Lukovica) enak seštevek točk, vendar boljšo drugo vožnjo, tretji pa je bil Aleš Zajc (Slovenijaavto). Ekipno je zmagala Lukovica, 2. Slovenijaavto, 3. Brežice.
B. M.
Z novo potico daleč nad pričakovanji
Izreden uspeh Kiizmiča in Šalija na rallyju Saturnus
PORTOROŽ — Brane Kuzmič in Rudi Šali sta naredila to, česar ni od njiju nihče pričakoval. V izjemno močni konkurenci letošnjega 9. rallvja Saturnus, na katerem je sodelovalo kar 82 posadk, sta namreč osvojila izredno 2. mesto, ki je še tolikanj vrednejše, če vemo, da sta prvič tekmovala z novim avtomobilom, ki ga nista mogla niti preizkusiti, poleg tega pa je nova petica GT Turbo precej slabša od tiste, s katero sta vozila lani.
Kuzmič in Šali sta 695 kilometrov dolgo progo, ob kateri se je zbralo preko 120 tisoč gledalcev, prevozila dovolj hitro, predvsem pa zbrano in brez napak. Vseskozi sta bila vodilnim tik za petami, skok na drugo mesto pa jima je uspel šele v tretjem delu rallyja v okolici Portoroža. Ta uspeh je naši najboljši rally posadki prinesel tudi prepričljivo zmago v točkovanju za državno prvenstvo v razredu nad 1300 kubikov skupine A.
Brane KOzmič in Rudi Šali sta prvi test novega avtomobila, ki ima za razliko od prejšnjega, poleg tega, da je šibkejši, pogon na prva kolesa, odlično prestala, kar je dober znak pred novimi preizkušnjami. V mislih imamo predvsem 14. junij, ko se bo v Novem mestu pričela druga letošnja velika avtomobilistična prireditev pri nas, Kompasov ra!!y. A več o tem prihodnjič.
IVIC PRVAK KOČEVJA
KOČEVJE — S slovesnostjo v hotelu Pugled se je pred dnevi končalo letošnje občinsko prvenstvu v šahu, na katerem je nastopilo 16 igralcev. Končni vrstni red: lvič 7 točk, Ofak in Čimer po 6,5, Podkoritnik 5,5, F. Mestek 5 itd.
25 UR NOGOMETA
IVANČNA GORICA — V telovadnici Šolskega centra usmerjenega izobraževanja Josip Jurčič v Ivančni gorici je bilo konec minulega tedna maratonsko srečanje v malem nogometu. Pomerili sta se ekipi družboslovne in kovinarske usmeritve, rezultat pa je bil 276:171 za prve.
TENIŠKI TEČAJI ZA MLADE
NOVO MESTO — TK Novo mesto bo organiziral od 2. junija dalje tečaje in treninge za mladince. Prijave in vse informacije dobite na oglasni deski ob igriščih 30. in 31. maja. Vabljeni!
«
Rekordna udeležba na dirki, ki se bo končala v Novem mestu
NOVO MESTO — 14. junija starta 42. kolesarska dirka »Po Jugoslaviji«, ki bo brez dvoma najkvalitetnejša in po številu prijavljenih držav najmnožičnejša doslej. Minuli petek so se v Novem mestu, kjer bo cilj zadnje etape in svečan zaključek dirke, mudili predstavniki organizacijskega komiteja iz Beograda.
Dolenjska bo tako po lanskem Bakopu vnovič gostiteljica velike mednarodne športne prireditve, po številu udeleženih držav celo največje doslej. Organizatorji namreč že imajo dokončen spisek ekip, med 120 kolesarji pa bodo poleg šestih jugoslovanskih selekcij, na čelu z reprezentanco seveda, na startu še najboljše vrste iz Avstrije, Bolgarije, ČSSR. Francije, Grčije, Madžarske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze, Nizozemske, Turčije, Italije, Kube in, kot zanimivost, prvič na tej dirki Kitajske.
Cilj dirke bo v nedeljo, 22. junija, na novomeškem Glavnem trgu, eden letečih ciljev zadnje etepe pa tudi v Metliki. Na Glavnem trgu bo po končani etapi — cilj je predviden nekaj pred 13. uro — tudi svečana razglasitev skupnega zmagovalca, ki bo prejel ključe nove stoenke, ter podelitev vrste drugih denarnih in praktičnih nagrad najboljšim kolesarjem.
dveh kolih? Če Iskrine igralke v soboto v Ajdovščini zmagajo, potem je prvenstvo verjetno že odločeno, če seveda Novomešča‘nke ne bi dosegle izjemno visoke zmage nad Fuži-narjem. Kajti v zadnjem kolu igrata v Šentjerneju Iskra in Novo mesto, ob zmagi v soboto in ne prepričljivem uspehu Novomeščank s Fužinarjem ter porazu Branika v gosteh proti Olimpiji si lahko Šentjernejčanke prihodnjo soboto privoščijo celo poraz. A to so le ugibanja, kajti še najbolj verjetno je, da bo prvak lige zmagovalec srečanja v zadnjem kolu med Iskro in Novim mestom.
B. B.
DERBI BELI KRAJINI
ČRNOMELJ — V derbiju dolenjske nogometne lige je ekipa Bele krajine premagala Ribnico z 2:1 (0:1). Strelca za gostitelje sta bila Furlič in Weiss, za goste pa Nosan. Črnomaljci so tako dokončno osvojili 1. mesto in si zagotovili mesto v kvalifikacijah za vstop v II. SNL.
ZMAGA BELTA
SEMIČ — V okviru praznovanj ob 35-letnici semiške Iskre je bilo organizirano šahovsko tekmovanje, na katerem je zmagala ekipa črnomaljskega Belta pred šahovskim klubom in OŠ Stari trg. Na hitropoteznem turnirju je slavil Dragoš pred Stariho in Kobetom.
ELAN — NAKLO 0:0
NOVO MESTO — V 20. kolu II. SNL sta se enajsterici novomeškega Elana in Naklega razšli brez zadetkov. Priložnosti za zmago sta imeli obe ekipi dovolj, še posebej Novomeščani, saj je Mesojedec v 78. minuti zastreljal enajstmetrovko.
V vzhodni skupini so Brežičani igrali s Šmartnim 2:2.
USPEH KARATEISTOV
KOČEVJE — 65 tekmovalcev iz 12 klubov se je udeležilo nedavnega tekmovanja v sankukai stilu v Kočevju. V višji kategoriji je zmagal Kastelic iz Ivančne gorice, v srednji Oražem iz Kočevja, pri dekletih pa Čosova iz Zagreba.
KOČEVSKI ŠAHISTI ŠESTI
PULJ — V Pulju se je končalo letošnje državno šahovsko prvenstvo pionirjev. Slovenijo je na tem tekmovanju zastopala OS Zbora odposlancev iz Kočevja, ki je zasedla 6. mesto. Za Kočevce so igrali: Štimac, Mestek, Marinč in Gričar.
Pokal Dolenjskega lista Stružniku
V Novem mestu je bilo
4.	prvenstvo poklicnih novinarjev v kegljanju
NOVO MESTO — Pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista in ob pomoči gostišča Na Loki je bilo v soboto v Novem mestu že 4. tradicionalno merjenje moči poklicnih novinarjev Slovenije v kegljanju. Udeležba je bila navzlic »bojkotu« štajerskih kolegov dobra, najbolje pa so keglje podirali predstavniki Dela, medtem ko so dolenjska peresa tokrat odrekla. Odgovornost pred številnim domačim občinstvom je bila očitno prehuda.
Sicer pa poglejmo rezultate. V kategoriji moških nad 45. letom je zmagal Lado Stružnik (Delo) s 421 podrtimi keglji, kije bil najboljši tudi v skupnem seštevku in je tako prejel pokal Dolenjskega lista, drugi je bil Urbas (revija Ribič) s 416 keglji in tretji Dokl (Delo) s 370. V konkurenci novinarjev do 45 let je zmagal Planinc (Delo), kije podrl 410 kegljev, drugi je bil Miklavčič (399), tretji Japelj (oba Primorske novice) s 396, četrti Kuntarič (TV 15) s 379, peti Peres 365, šesti Budja (oba Dolenjski list) s 330 keglji itd. Med ženskami je zmagala Prešernova (Delo), katere rezultata pa iz vljudnosti do nekaterih tukaj napisanih kolegov ne objavljamo.
k
RAČKE SO KEGLJALE — Najboljši na sobotnem 4. prvenstvu slovenskih novinarjev v kegljanju je bil Lado Stružnik (levo) iz Dela, ki prejema pokal Dolenjskega lista iz rok njegovega glavnega urednika Draga Rustje.
Posamični rezultati so šteli tudi v razvrstitvi dvojic. Zmagal je par Urbas-Planinc z 826 keglji. Miklavčič in Japelj sta jih podrla 795, Stružnik in Dokl 791, Budja in Perc 695, Kuntarič in Podgoršek 676 itd.
Uspehi, ki vodijo v Seul?
S Srečkom Glivarjem o njegovem in uspehih drugih novomeških kolesarjev — Nastop na 01 ___________________leta	1988?___________________
NOVO MESTO — Le kdo v nekaj minulih tednih ni vsaj enkrat slišal za Srečka Glivarja, mladega kolesarja novomeške Krke, ki bo avgusta dopolnil dvajseto leto? Čeprav šele drugo leto vozi v članski konkurenci, je po izrednih uspehih na največjih spomladanskih dirkah, med katerimi je zagotovo na vrhu 7. mesto na najtežji uvodni preizkušnji najboljših amaterjev »Giro delle regioni« v Italiji, postal največji up jugoslovanskega kolesarstva. Stopil je ob bok Sandija Papeža in Jureta Pavliča. In da Srečko nekaj velja tudi zunaj naših meja, je pokazala mamljiva ponudba, ki jo je dobil na Giru od ene najboljših italijanskih klubskih ekip.
»Jasno, da vabila nisem sprejel. Novemu mestu bom ostal zvest, navsezadnje sem klubu, ki je toliko vložil vame, to tudi dolžan. Ne rečem pa, da ne bi ob koncu kariere za kakšno leto poskušal še kje drugje, seveda le z dovoljenjem kluba,« je dejal v pogovoru.
Srečko je sedel na kolo šele pred slabimi sedmimi leti, tako da v pionirskih konkurencah sploh ni vozil. Pričel je z mlajšimi mladinci, kjer je postal gorski državni prvak in s kolegi osvojil prvo mesto v ekipni vožnji, prav tako je bil v zmagovalni ekipi starejših mladincev na državnem prvenstvu. Prav neverjeten pa je njegov vzpon v članski konkurenci.
»Delo in priprave, kot jih imamo v Novem mestu, morajo obroditi sadove. Po moje je poglavitni vzrok za uspehe, ki jih dosegamo, trdo zimsko delo in tu je naša prednost. K temu pa je seveda potrebno prišteti še vsakodnevne treninge, na kolesu presedimo najmanj štiri ure na dan.«
— Zate in za večino novomeških kolesarjev, tudi v mladinskih konkurencah, je značilno, da vam bolj ležijo hribovite, gorske dirke. Zakaj?
»Pravilo je postalo, da Novomeščani največ naredimo prav na najtežjih dirkah. Vzrok je lahko samo eden. Izredno dobro smo pripravljeni, na lahkih in ravnih dirkah ta pripravljenost ni nujna in torej ne pride tako do izraza.«
— Do pričetka letošnje dirke
»Po Jugoslaviji« je še vsega štirinajst dni. Pravijo, da ti letošnja trasa ustreza, poleg tega je dodatna motivacija cilj dirke v Novem mestu.
»Ne le da je letošnja proga izredno težka, pač pa bo izredno močna tudi konkurenca, najmočnejša doslej. Veliko tega bo odločalo o uvrstitvi, žal je lahko vmes tudi veliko nepredvidljivih stvari, kot so okvare, padci in podobno. Sposoben sem, da pridem med prvih pet kolesarjev.«
— Po vsem tem si verjetno pomislil tudi na bližnje olimpijske igre v Seulu. Po dolgih desetletjih je sedaj lepa priložnost, da se na oiimpiadi vnovič pojavi kak Dolenjec, realne možnosti imate kar trije: Papež, Smole in ti.
»Težko je o tem že sedaj govoriti, še posebej če vemo, da so pogoji za nastop na oiimpiadi izredno zahtevni. Eden med njimi je uvrstitev med 20 najboljših kolesarjev na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo v Coloradu v ZDA. Pa še niti ne vem, ali bom tja zanesljivo tudi odpotoval. Bolj ali manj zanesljiva so le mesta za Papeža, Smoleta, Šebenika in Ugrenoviča, ki vozijo ekipno dirko, poleg te četverice pa sta za posamično dirko na voljo le še dve mesti. Eno je rezervirano za Jureta Pavliča, drugo pa... Odgovor bo dala dirka »Po Jugoslaviji«.
— Jure Pavlič je pred dnevi izja-
vil, da se v reprezentaci vse bolj govori po dolenjsko. Pomeni to, da prevzema novomeško kolesarstvo dokončno primat v Jugoslaviji?
»Res smo danes kar trije Novo-.meščani v najboljši selekciji, upam pa, da bomo to potrdili tudi na bližnjih državnih prvenstvih. Lažna skromnost bi bila, če bi trdil, da ekipno ne merimo na naslov državnih prvakov, saj imamo reprezentančno vrsto, v posamični dirki pa bo veliko tega odvisno od profila proge. Težja bo, bolj se bo tehtnica nagibala na našo stran.«
Srečko Glivar je opozoril nase že na lanskem začetku sezone, a ga je zaustavila nezgoda v Avstriji, zaradi katere je .moral več tednov počivati, saj je imel zlomljeno ključnico. Takrat je treniral celo z mavčnim oklepom in vztrajnost se je poplačala. Danes je eden redkih »Privilegirancev«, ki imajo zagotovljen dres z državnim grbom. In ko govori o vzrokih svojega vzpona, ne pozabi omeniti novomeškega Pionirja, v katerem je zaposlen.
»Tudi zaradi Pionirja, ki mi omogoča redno treniranje in nastopanje, sem dolžan dokazati, kaj in koliko zmorem.«
B.	BUDJA
V
Srečko Glivar:»Priložnosti za potrditev letošnjih rezultatov je še ogromno.«
PUTlilM
poletje 1986
10-dnevni aranžmaji z lastnim prevozom JADRAN
— SLOVENSKO PRIMORJE
— (Ankaran. Izola. Strunjan. Piran. Portorož)
— ISTRA
— (Novigrad. Poreč. Vrsar. Rovinj. Pulj. Medulin. Rabac)
— KVARNERSKARIVIERA IN OTOKI
— (Opatija. Rab. Lopar, Cres)
— CRIKVENlSKO-VINODOLSKA RIVIERA
— (Crikvenica. Selce. Novi Vinodolski. Kraljeviča)
— ZADARSKA REGIJA IN OTOKI
— (Nin. Zadar. Petrčane. Biograd n/m. Pag. Novalja. Murter)
— ŠIBENIŠKA RIVIERA
— (Tribunj, Šibenik, Primošten)
— SPLITSKA REGIJA IN OTOKI
— (Trogir. Kaštel Štafilič. Kaštel Stari. Kaštel Kambelovac. Split. Orij-Dugi Rat, Omiš, Stari Grad, Bol, Milna, Postira, Supetar)
— MAKARSKA RIVIERA
— (Baškavoda, Makarska.Tučepi, Podgora, 2ivogošče.Zaostrog,Gradac,)
— DUBROVNIŠKA REGIJA, PELJEŠAC IN OTOKI
— (Neum, Slano. Dubrovnik. Srebreno. Mlini. Trpanj. Orebič)
— OTOK KORČULA
— (Korčula, Vela Luka)
— ČRNOGORSKO PRIMORJE
— (Igalo, Herceg Novi, Bijela, Budva, Bečiči. Petrovac n/m, Sutomore. Ulcinj)
KONTINENTALNI DEL
7-dnevni aranžmaji z lastnim prevozom ^
— PLANINE
— (Kopaonik, Zlatibor, Tara; Peručac, Divčibare. Goč-Mitrovo polje, Bjelašnica, Igman, Kranjska gora. Žalec, Lipica, Postojna, Škofja Loka)
— JEZERA
(Bled. Bohinj, Golubac, Ohrid, Oteševo-Prespa, Struga. Plitvice)
POTOVANJE ZARADI ZDRAVJA
— KOPALIŠČA IN REHABILITACIJSKI CENTRI (Arandjelovac, Vrnjačka banja, Gamzigradska banja, Soko banja, Niška Banja Jošanička Banja, Banja Koviljača, Kuršumlijska Banja. Sijarinska banja, llidža, Banja Vručica, Banja Kiseljak. Višegradska banja, Fojnica, Portorož. Istarske Toplice, Stubičke Toplice, TermeČatež. Dolenjske Toplice, Dobrna, Radenci, Rogaška Slatina)
& PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Putnik Ljubljana, Miklošičeva 17/19, telefon (061) 311-542 in 314-889 ter vse pooblaščene agencije
PUfilU
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL Novo mesto TOZD Tovarna avtomobilskih prikolic BREŽICE
Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. tehnični vodja
2. vodja planske nabave
3. skladiščnik
Pogoji:
— pod 1: visoka izobrazba organizacijske ali tehnične smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog,
— pod 2: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali teh-, tiične smeri, 2 leti delovnih izkušenj pri opravljanju ^ podobnih del in nalog,
— pod 3: KV prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati dostavijo v kadrovsko službo TOZD po pošti ali osebno v roku 8 dni po objavi razpisa.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
422/21-86
»STREŠNIK«, IGM p. o. Dobruška vas Škocjan
objavlja
prosta dela in naloge
1) vodje tehnične službe
2) vodje vzdrževanja
3) več delavcev pri izdelavi strešnikov
POGOJI:
Pod 1 — V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali elektro smeri
Pod 2 — IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe strojne
I. stopnja strokovne izobrazbe
smeri Pod 3 -
Delo pod točko 1 in točko2 jeza nedoločen čas,spolnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Delo pod točko 3 je za določen in za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov »STREŠNIK«, IGM Dobruška vas p. Škocjan.
425/21-86
u
emona hoteli
C terme Čatež
OB VSAKEM ČASU ZA VSAKOGAR NEKAJ
n. pr.: medicinsko programirani aktivni oddih, šola hujšanja, šola lepotičenja, šola jahanja v hotelu Grad Mokrice. Informacije po tel. (068) 62-110
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO
Delavski svet razpisuje dela oz. naloge kot funkcijsko zadolžitev za mandatno dobo 4 leta:
1. vodje dispanzerja za predšolske otroke —
pogoj: zdravnik specialist pediater in 4 leta delovnih izkušenj,
2. vodje psihiatričnega dispanzerja —
pogoj: zdravnik specialist psihiater in 4 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave v 15 dneh po objavi komisiji za delovna razmerja Zdravstvenega doma Novo mesto.
Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri v roku 30 dni do sprejemu sklepa o izbiri.	419/21-86
ZDRAVSTVENI CENTER DOLENJSKE TOZD SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO OBVEŠČA,
da bo s 1. 6. 1986 spremenjen ordinacijski čas otorinolaringološke ambulante, tako da bo delala vsak dan le dopoldne od 10. — 13. ure. Ta ordinacijski čas velja do nadaljnjega.
Prosimo, da uporabniki z razumevanjem sprejmejo predlagano spremembo, ki je nujna zaradi kadrovske problematike in bo le začasna.
448/22-86
Zbor delavcev Osnovne šole Otočec v ožji sestavi
razpisuje prosta dela in naloge:
a) KV kuharice za pripravo malic in kosil.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pričetek 1. 9. 1986;
b) hišnika, voznika in kurjača
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pričetek dela takoj. Potreben je smisel za gospodarjenje in vzdrževanje objekta, vozniško dovoljenje D kategorije in znanje upravljanja ogrevalnih naprav.
Razpis velja do 10. 6. 1986.
450/22-86
Jlf!
metalna
strojegradnja, konstrukcije in montaža n. sol. o. tozd Tovarna gradbene opreme Senovo
Oglašamo prosta dela in naloge
1. REZKANJE I. STOPNJE — 1 izvrševalec
2. REZKANJE II. STOPNJE — 1 izvrševalec
3. STRUŽENJE II. STOPNJE — 2 izvrševalca
Pogoji:
pod točko 1.: KV rezkalec ali strugar ali z delom pridobljena delovna zmožnost, 3 leta delovnih izkušenj na horizontalnem vrtalnem stroju pod točko 2.: KV delavec tehnične smeri (rezkalec, strugar, ključavničar) za dela na vrtalnem stroju, 2 leti delovnih izkušenj
pod točko 3.: KV strugar, 2 leti delovnih izkušenj
Izbrani kandidati bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Pred sprejemom se opravi predhodni preizkus delovnih sposobnosti kandidata za opravljanje del in nalog pod točko 3; poskusno delo 90 dni se uvede za dela in naloge pod točkama 1 in 2.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: METALNA, tozd Tovarna gradbene opreme, Senovo, Titova c. 106.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po objavi.
451/22-86
DOM STAREJŠIH OBČANOV, Šmihel 1, Novo mesto,
objavlja prosta dela in naloge
1. glavne sestre stanovanjskega dela doma,
2. več negovalcev in strežnikov.
Pogoji:
pod 1: — višja medicinska šola in najmanj 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah
— organizacijske sposobnosti
od 2: — III. stopnja usmerjenega izobraževanja oziroma osnovna šola
— starost nad 18 let
— nagnjenje za delo z ljudmi in sposobnost komuniciranja
Vloge bomo sprejemali 8 dni po objavi.
437/22-86
Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja, Črnomelj Svet šole družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja, Črnomelj, Kidričeva 18 a,
razpisuje prosta dela in naloge:
A: za nedoločen čas s polnim delovnim časom:
1. 2 učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov v kovinarski usmeritvi,
2. učitelja praktičnega pouka
B: za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom:
1. učitelja kemije
2. učitelja umetnostne vzgoje (v povezavi s SŠTU Beti Metlika)
C: za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom: učitelja obrambe in zaščite (15 ur)
Pogoji:
A1: — dipl. ing. strojništva (možnosti dela na področju tehnologije in inovacij,
A2: — ing. strojništva ali končana pedagoška fakulteta v Mariboru — smer PP, 3 leta delovnih izkušenj, prej končana ustrezna poklicna šola,
C: — izpolnjevanje pogojev, ki jih je predpisal Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje
Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Srednja šola družboslovne in kovinarske usmeritve Edvarda Kardelja, Črnomelj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni. Začetek dela 1. septembra 1986.
441/22-86
Mercator-Agrokombinat Krško, delovna skupnost skupnih služb Krško na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. likvidatorja plačilnega prometa,
2. 2 pripravnikov — ekonomskih tehnikov
Pod točko 1. se združuje delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, pod točko 2. pa za določen čas pripravništva 6 mesecev.
Pogoji:
1. srednja izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah,
2. srednja izobrazba ekonomske smeri.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat, Krško, CKŽ 52, in sicer v 8 dneh po dnevu objave.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
442/22-86
©
emona ribarstvo P.o. Ijubljana
61001 Ijubljana, gradišče 2, Slovenija, Jugoslavija
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
PREVOZ BLAGA — rib
za nedoločen čas za PE RIBOGOJNICO KRKA DVOR, Dvor pri Žužemberku.
1 delavec Pogoji:
— šola za voznika motornih vozil,
— vozniško dovoljenje B in C kat.,
— zaželeno 2 leti delovnih izkušenj pri enakih delih,
— trimesečno poskusno delo.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v 10 dneh po objavi na gornji naslov.
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa.	435/22-86
MERCATOR — KZ KRKA NOVO MESTO TOZD Oskrba, n. sol. o. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge
vodja vzdrževanja v hladilnici na Cikavi
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imajo šolsko izobrazbo V. zahtevnostne stopnje elektrotehnične smeri ali šolsko izobrazbo IV. zahtevnostne stopnje elektrotehnične smeri in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 2-mesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
447/22-86
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto-Straža, n.sol.o.
TOZD LIPA Kostanjevica
DS TOZD LIPA in komisija za delovna razmerja objavljata prosta dela in naloge:
STROJNI INŽENIR
z naslednjimi pogoji:
— končana VI. stopnja strojne smeri
— odslužen vojaški rok
— zaželene delovne izkušnje Nudimo kadrovsko stanovanje.
ELEKTRO VZDRŽEVALEC
z naslednjimi pogoji:
— končana IV. stopnja elektro smeri
— zaželene delovne izkušnje
— poskusno delo 3 mesece
STROJNI VZDRŽEVALEC
z naslednjimi pogoji:
— končana IV. stopnja kovinske smeri
— zaželene delovne izkušnje
— poskusno delo 3 mesece
10 DELAVCEV ZA DELA IN NALOGE »BRUŠENJE« — Struženje »PRIPRAVA SUROVIN
z naslednjimi pogoji:
— starost nad 18 let
— končana OŠ
— poskusno delo
Vloge sprejemamo v splošni službi TOZD LIPA 8 dni po objavi na naslov: »NOVOLES«, TOZD LIPA, 68311 Kostanjevica.	432/22-86
HP Kolinska n. sol. o.
Ljubljana
TOZD Tovarna za proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja o. sub. o.
Mirna na Dolenjskem
Delavski svet TOZD v skladu s statutom temeljne organizacije združenega dela RAZPISUJE dela in naloge
individualnega poslovodnega organa —
DIREKTORJA TOZD Tovarne za proizvodnjo otroške hrane in predelavo krompirja na Mirni na Dolenjskem
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki določene, še naslednje posebne pogoje:
— da ima visoko izobrazbo kemijske, agronomske, ekonomske ali druge ustrezne smeri,
— da ima 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih del,
— aktivno znanje enega svetovnega jezika (angleščina, nemščina),
— da ima potrebne organizacijske in poslovne sposobnosti.
Kandidat bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj vlože pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi in obširnejšim opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi razpisa. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici z oznako »Razpisna komisija« na naslov: HP Kolinska Ljubljana, Šmartinska c. 30.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi.
453/22-86
DO »GOK« ČRNOMELJ TOZD BEGRAD TOZD KOMUNALA TOZD IGM 68340 ČRNOMELJ
PRODAJAJO NA JAVNI DRAŽBI
TOZD BEGRAD
1. KOMBI ZASTAVA, tip. 850 AK, neregistriran, letnik 1981, s številom sedežev 7 + 1, v voznem stanju. Izklicna cena je 150.000.— din.
2. Osebni avto R 4 TLS, neregistriran, letnik 1977, krem barve, v voznem stanju. Izklicna cena je 200.000.— din.
TOZD KOMUNALA
1. Tovorni avto TAM 5500 PREKUCNIK, reg. št. NM 741-03, letnik 1976, z nosilnostjo 4800 kg. Izklicna cena 1.500.000,— din.
2. Osebni avto R 4 TLS, reg. št. NM 756-57, letnik 1979, v voznem stanju. Izklicna cena 200.000.— din.
3. Enoosni traktor RAPID »S« SPECIAL (Gorenje Muta) s prikolico, koso, snežno (rezo, letnik 1974. Izklicna cena
350.000.— din.
4. Snežni plug (poškodovan), letnik 1977. Izklicna cena
100.000.— din.
5. POSIPALEC (poškodovan), letnik 1977. Izklicna cena
70.000.— din.
6. BULDOŽER TG-50 (nevozen), letnik 1971. Izklicna cena
700.000.— din.
7. Mehanska lopata TIP MELOP 175, letnik 1983 (novo). Izklicna cena 400.000.— din.
TOZD IGM
1. 1 KOMPRESOR, letnik 1971, in 1 KOMPRESOR, letnik 1973, nekompleten, za dele; oba znamke FAGRAM Smederevo TIP 705,220 lit., delovni pritisk 7 atm., motor TORPEDO Rijeka. Izklicna cena za oba je 1.500.000.— din.
Javna dražba bo v sredo, dne 4. 6.1986, ob 10. uri v sejni sobi TOZD Begrad na sedežu DO »GOK« Črnomelj, Zadružna cesta 14. Ogled sredstev je istega dne od 8. do 10. ure pred mehanično delavnico na Zadružni cesti 14, razen za kompresor, za katerega je ogled na sedežu TOZD IGM v Kanižarici.
Pravico sodelovanja na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo položijo 10-odst. varščino.
445/22-86
ZAHVALA
V 83. letustarostinasjezapustilnašdra-gi oče. stari oče. praded, stric in svak
MIHAEL KAPELE
starejši
Zahvaljujemo se vsem sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, za poslovilne govore ZB Adlešiči tov. Ivanu Požeku, ZB Dragatuš tov. Leopoldu Bečaju. sovaščanu Evgenu Cestniku za poslovilne besede v imenu lovskega društva Adlešiči tov. Slavku Petehu, lovskemu pevskemu zboru Črnomelj, duhovnikoma iz Dragatuša in Adlešičev pa za opravljeni cerkveni obred.
Žalujoči: sinovi Mihael, Vincenc, Rudolf, Jože, hčerke Marica, Anka, Katica, Angela in žena Kristina ter ostalo sorodstvo
k
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče, praded, brat in stric
IGNAC
ŽNIDARŠIČ
iz Orehovice 37
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so karkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo sosedom Rezki Zagorc, Štefki Jančar, Miri in Cvetki Vaupič za pomoč, organizaciji ZB, LD, gasilskemu društvu iz Orehovice in pkolice, Kremenu za podarjeni venec, godbi na pihala ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
m *
Kje si, moj ljubi mož, kje tvoje dobro je srce, kje so tvoje pridne roke. ki skrbele so za me?
V SPOMIN
JOŽETU PLANINCU
Krško, Valvasorjevo nabrežje 11
Mineva žalostno leto, odkar si me v najlepšem majniškem cvetju zapustil in odšel v večni dom 30. maja 1985.
Ostal mi boš vedno v spominu.
Žalujoča žena Marija Planinc in ostalo sorodstvo
Po poljih že rumeno klasje zori, po gorah, vinogradih trta cveti.
V jeseni, ko grozdje dozorelo bo, očka. kdo trgal in preša! ga bo?
A misel te ena je resnična tako, da, očka. nazaj te nikoli več ne bo.
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustil dragi
mož, oče, brat in stari oče
ALOJZ GAČNIK
iz Češnjevka 17, Trebnje
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, prinašali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Mercatorju-Standard Novo mesto in g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Alojz, hčerki Vida in Milena z družinam:
-ML
LJ
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama in prababica
MARIJA
PELKO
Radovlja 15
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh trenutkih pomagali, nam stali ob.st rani in izrekli sožalje. Iskrena hvala družinam Poljanec. Golob, Podgornik, Rodič in Keremcza njihovo nesebično pomoč, in pogrebcem za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojno pospremili na zadnji poti.
VSI NJENI
Ljubil si zemljo, ljubil si dom in v tihi cvetoči pomladi, odšel si v večni dom.
ZAHVALA
V 50. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric
FRANC
AVGUŠTIN
iz Meniške vasi 33
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi GG Podturn za poslovilne besede in pevcem za zapete pesmi, gospodu župniku pa za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat : krena hvala!
"si njegovi
f
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in strica
CIRILA
FLAJSA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, prijateljicam, znancem in sosedom, ki ste ga z nami pospremili na zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo za poslovilne besede govorniku tov. Lojzetu Leniču, ZB, DPO, LD Tržišče, Metalni Krmelj, Vzgojnovarstveni organizaciji Novo mesto, Osnovni šoli Tržišče, pevcem in župniku. Hvala zdravnikom iz Krmelja in Sevnice ter dr. Janežu in osebju intenzivnega oddelka kirurgije Novo mesto.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in stari oče
FRANC
POTOČAR
iz Dol. Kamene
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč, izrečeno sožalje in poklonjeno cvetje. Posebna zahvala Janezu Potočarju za poslovilne besede, ZB in GD Kamence za spremstvo ter g. župniku za opravljeni obred. Lepa hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ŠL 22 (1S20) 29. nritsja 19«6
»OLDUSfcl IiST
21
m I %\
Žf ” Ž %
TEDENSKA
Četrtek. 29. maja — Magdalena Petek, 30. maja — Ivana Sobota. 31. maja — Angela Nedelja. 1. junija — Fortunat Ponedeljek, 2. junija — Erazem Torek, 3. junija — Pavla Sreda, 4. junija — Franc Četrtek. 5. junija — Valerija
LUNINE MENE
30. junija ob 13. 56 — zadnji krajec
nao
BREŽICE: 30. in 31. 5. ter 1. in 2. 6. ameriški triler Častni konzul. 3. in 4. 6. ameriška komedija Fantovščina.
ČRNOMELJ: 29. 5. in 1. 6. ameriški film Bojevniklz izgubljenega sveta. 30. 5. in 1. 6. ameriški film Fantovski večer. 3. 6. italijanski film Newyorški trbosek. 5. 6. ameriški film Boter.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 29. 5. ameriška drama Deževje prihaja. 31. 5. ter 1. in 2. 6. ameriško-italijanski film Tatovi zlate kobre. 3. in 4. 6. nemški erotični film Šampioni postelje. 5. 6. ameriški film Policijska akademija.
NOVO MESTO — DOM JLA: 30. in 31. 5. ter 1. 6. hongkonški film Smrtonosni bes.
SEVNICA: 30. in 31. 5. ljubezenski film Mladi zaljubljeni doktor.
KRŠKO: 31. 5. in 1.6. ameriški film Ženska v rdečem. 3. 6. ameriški film Šampanjec za zajtrk. 4. 6. hongkonški film Žena Vihar.
službo dobi
KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo takoj ali po dogovoru. Sobote, nedelje in prazniki prosto. Bife KOS Janez, Ločna 7.68000 Novo mesto.
ZAPOSLIM klučavničarja, tudi priučenega. Ostalo po dogovoru. Slapničar. Cegelnica 39 a. Novo mesto, tel. 22-706.
FRIZERKO sprejme Frizerski salon Milka Novo mesto. Partizanska 3.
TAKOJ ZAPOSLIM KV stavbenega kleparja, lahko priučenega, in dva delavca za pomoč v tesarsko-krovski skupini za nedoločen čas. OD dober, po dogovoru. Informacije vsak dan od 20. do 21. ure na tel. (068) 22-526.
stanovanja
V NAJEM vzamem eno-ali dvosobno stanovanje v Brežicah ali Krškem. Ponudbe pod šifro: TAKOJ ali tel. (068) 61-422. kličite zvečer!
SAMSKI išče opremljeno sobo v Novem mestu vsaj za nekaj časa. Mijo Jakovljevič, Kolodvorska restavracija, Novo mesto, telefon 21-353.
NAJAMEM stanovanje v Novem mestu ali okolici (do 20 km), plačam v naprej. Ponudbe pod »UREJENA«.
motorna vozila
R 4 TL, letnik 1977, registriran do maja 1987, prodam. Gregorčič, Cesta herojev 30, telefon 22-486.
DIANO 6, letnik 1977, prodam. Železnik, Gor. Straža 71.
ZASTAVO 750, letnik 1981, in FIAT 124 po delih prodam zaradi odhoda v JLA. Bojan Vidmar, Češnje-vek 8, Trebnje.
ZASTAVO 101 GTL, letnik december 1983, prodam. Informacije pri Božič, tel. 85-933.
Z 750, letnik 1976, registriran do marca 1987, prodam. Bučar, Lutrško selo 20, Otočec.
LADO 1500 S, letnik 1982, prodam. Jože Kavšček, Vel. Bučna vas 41/a, Novo mesto.
PRODAM AUDI 80 S, letnik 1976, in ZASTAVO 750, letnik 1977. Kregl, Biška vas 4, Mirna peč. Ogled popoldne.
FIAT 750, star 5 let, prodam. Tel. 25-557.
FIAT 126 P, letnik 1984, prodam. Vrščaj, Otočec 79, tel. 85-157.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Informacije na tel. 21-050, int. 80, dopoldne.
PRODAM SPAČKA, letnik 1976., ter akvarijske tropske ribice. Ragov-ska 14, Novo mesto. tel. 20-361.
126 P, letnik 1978, ohranjen, prodam. Groblje 8, Novo mesto.
PRODAM, ZASTAVO 750, letnik 1978. Zorc, Škocjan 28.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik
1982. Golob, Mala Cikava 18. Novo mesto.
PRODAM Z 101. letnik 1977, vzelo dobrem stanju, za 50 M. Tel. 85-973.
PRODAM avtomatik SILVER BU-LET, izdelava za izvoz (smerni kazalci, vlita platišča). Peter Udovč, Črmo-šnjice 44, Novo mesto.
APN 6, še pod garancijo, ugodno prodam. Tel. 21-079.
PRODAM Z 850, letnik oktober
1983, prevoženih 15000 km, cena 80 SM. Peter Mali, Kristanova 30, tel. 24-535.
R 18, letnik 1982, metalik srebrne barve, garažiran, malo vožen, prodam. Tel. 25-986, popoldne.
Z 750, letnik 1981, prodam. Tel. 25-219, Brod 45 A, Novo mesto.
LADO KARAVAN, letnik 1982, prodam. Jože Prešeren, Dol. Kronovo 4, tel. (068) 84-925.
126 P, letnik 1982, in kolo Senior (10 prestav) prodam. Lamutova 34, Novo mesto.
ZASTAVO 850 prodam. Igor Mr-var, Sela 21, Dolenjske Toplice.
Z 101 M, 1979. ugodno prodam. Jenič Igor, Partizanska cesta 29.
ZASTAVO 750, letnik 1980, prevoženih 32000km. prodam. AntonTrav-nikar, Sodarska pot 27, Brežice, tel. 62-588.
UGODNO prodam Biissing kiper. Janez Maroh, Gubčeva 6, 68270 Krško.
Z 101 v voznem stanju prodam. Pokličite po telefonu 20-562 od 20. ure dalje. Cena 8 M.
ZASTAVO 101. letnik oktober 1980, karambolirano, prodam. Telefon (068) 32-434, Šentjernej.
ZASTAVO 750. letnik 1977, obnovljeno, registrirano do maja 1987, prodam. Gornja Straža 70.
KOMBI IMV 1600 furgon. letnik 1972, prodam. Smolič. Goriška vas 15, 68216 Mirna peč.
126 P nujno prodam. Marjan Bukovec, Ljubljanska 15, Novo mesto.
PRODAM novo motorno kolo AVTOM ATIC A 3 MS po zelo ugodni ceni. Tel. (068) 47-316.
PRODAM motor 14 M Tomos, letnik 1984. Tel. 49-120.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:	občinske konference SZDL
Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda) Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 100 din, letna naročnina 3.000 din, za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialneoglase 1.200 din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za razpise, licitacije ipd. 1,600din. Mali oglasi do 10 besed 700 din, vsaka nadaljna beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
TOMOS 15 SLC, star eno leto, prodam. Ernest Šmalcelj, 68343 Dragatuš 7.
UGODNO PRODAM zastavo 101 GT, letnik 1983/9. Informacije po telefonu (068) 40-140. samo popoldne.
Z 750, letnik 1983, prodam. Branko Sladič. Pod gozdom 7, Mirna, tel. 47-234, od 15. ure dalje.
ZASTAVO 750. letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Anton Mežič. Velika vas 44 Leskovec.
VESPO PX, letnik 1985, prodam. Tel. 24-022, popoldne.
ZASTAVO 750, letnik 1985, prodam. Informacije v četrtek po 14. uri. Barbič, Slakova 2a, ali tel. 26-596.
PRODAM priključek za prikolico za R 18 in Z 101. Gorenc, Mali Slatnik, tel. 26-884.
PRODAM AUDI 100 L, letnik 1969, in mlado kravo. Lešnjak, Gorjanska 4, Kostanjevica na Krki.
R 4, letnik 1977, neregistriran, v voznem stanju, za rezervne dele, prodam. Tel. 25-481, od 19. ure dalje.
Z 101 GTL, letnik 1984, 5. mesec, prodam. Tel. 85-038.
R 14, letnik 1979, ugodno prodam. Tel. 23-402.
ZASTAVO 101, prevoženih 27.000 km, prodam. Jablan 23, Mirna peč, telefon 84-335
ZASTAVO 850. še v garanciji, prodam. Tel. 20-496. od 15. do 16 ure. Breg 10, Novo mesto.
OPEL KADET, letnik 1971. registriran. prodam. Cena 35 milijonov. Tel. 75-850. Ogled možen vsak dan.
PRODAM dve ladi. letnika 1981 in 1976. Zupančič, Vel. Podljuben 29, 68323 Uršna sela.
R 4, letnik 1978. registriran do marca 1987, prodam. Franc Drmaž, Resljeva 3 Kostanjevica na Krki.
PRODAM GOLF, letnik 1978, prvi lastnik, odlično ohranjen, prevoženih
55.000 km. Tel. 85-204.
PRODAM ZASTAVO 101, temno
rjave barve, letnik 1981 (školjka 84),
54.000 km prevoženih. Tel. 44-369 od 17. do 19. ure v četrtek, petek in soboto.
PRODAM APN 6. Kren, Cesta herojev 78, Novo mesto.
PRODAM R 18, letnik 1983. Tel. 23-006.
JUGO 45. letnik 1983, garažiran, odlično ohranjen, prodam. Andrej Cizelj, Loče 2. Dobrava, tel. 67-008.
PRODAM 126 P, letnik 1978. Tel. 44-040, v petek, Horvat.
OHRANJENO Z 750, letnik 1980, registrirana do marca 1987, prevoženih 38.000 km, prodam. Bogve, Križ 28, Tržišče.
PRODAM R 4 GTL, letnik 1982. Čeh, Gorenja Nemška vas 2, Trebnje.
LADO KARAVAN, letnik 1982, prevoženih 20.000 km. prodam. Drago Taborski Cankarjeva 13, Novo mesto, tel. 22-820, dopoldan.
PRODAM Z 101, letnik oktober 1979, ali zamenjam za manjši in cenejši avto. Prodam tudi blatnike in čelno steno. Gotna vas 5l/c.
PRODAM JUGO 45, star dve leti in pol. Tel. 44-313.
PRODAM neregistrirano Z 750, letnik 1976. za 8 SM. Knafelj. Grmovlje . 39, 68275 Škocjan.
PRODAM 126 P, letnik 1982. ka-ramboliran. Franc Luzar. Dol. Ma-harovec 1, Šentjernej.
Z 750, letnik 1980, prodam. Alojz Šušteršič, Regerča vas 167. Novo mesto.
FIAT 126 P ugodno prodam po delih. Tel. 24-483.
ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do oktobra, prodam po ugodni ceni. Miha Volk, Sobenja vas 17, 68262 Krška vas.
VISO SUPER bele barve, dobro ohranjeno, letnik december 1982, 35000 km, garažirano. prodam. Kličite na tel. (068) 72-428.
ZASTAVO 750, letnik 1974, registrirano, prodam za 180.000 din. Jože Veselič, Marindol 3, 68341 Adlešiči.
ijski stroji
KOSILNICO Alpina prodam. Vinko Longar, Srednji Lipovec 23, 68361 Dvor pri Žužemberku.
TRAKTOR Zetor (25 KS), dobro ohranjen, prodam. Ivan Turk, Sela 12, Dol. Toplice.
TRAKTOR Porsche 25 prodam. Jože Kirn, Dobravica 14, Šentjernej.
OBRAČALNIK za BCS prodam. Bec, Dol. Dobrava 10, Trebnje.
TRAKTOR Deutz, starejši tip, s koso prodam. Janez Česar, Prečna 76, Novo mesto.
TRAKTOR Ford 3000, 45 KS, letnik 1976, prodam. Tel. 67-614, Ivan Vučajnk, Dobova 11, Brežice.
TRAKTOR Štore 402 super, star dve leti, prodam. Medic, Selišče 3, Dolenjske Toplice.
OBRAČALNIK za BCS prodam. Jože Starič, Prelesje 9, 68232 Šentrupert.
TRAKTOR Ursus C 360 s 600 delovnimi urami prodam. Franc Šinkovec, Zalog 12, Škocjan.
NUJNO prodam mlatilnico Krobat s popolnim čiščenjem, mešalec lifan 100 I, lok za traktor, obračalnik za BCS. Vrh pri Pahi 13, Otočec.
PRODAM traktorsko kosilnico IMT, rabljeno eno sezono, priklop zadaj. Edi Lukšič, Dol. Straža 81, tel. 84-708.
prodam
PRODAM traktor zetor 3011. Tel. 32-079, kličite po 14. uri.
TRAKTORSKO PRIKOLICO 3 t kiper, Ljutomer, prodam. Lenarčič, Pristava 8, Novo mesto.
PRODAM samonakladalko. Ivan Čolnar, Lešnica 8, Otočec, tel 85-158.
SAMONAKLADALKO, nemško, potrebno manjšega popravila, ugodno prodam. Milan Matko, Studenec 64, tel. 89-269.	'
UGODNO prodam malo rabljeno nakladalko 17 m' in traktorski obračalnik SIP 220. Praznik. Grmovlje. 5, Škocjan.
BCS. dobro ohranjeno, prodam. Dragan, Herinja vas. Otočec.
TRAKTORSKO KOSO na kardan prodam. Jože Zorko. Trcbež 50, Artiče, tel. 62-454.
KOSILNICO Mini-padano prodam. Alojz Drab, Gornja Težka voda 15.
PRODAM rabljeno kosilnico znamke Olimpija po ugodni ceni. Anton Stopar, Oštrc 18, Kostanjevica na Krki.
ZETOR 681, 1200 delovnih ur. kot nov, TRANSPORTER 12 m Univerzah premični, in frezo za TV 732 prodam. Tel. 84-178.
PRODAM motokultivator Goldoni 14 KM diesel s frezo in prikolico s pogonom. Gazvoda, Konec 3, 68000 Novo mesto.
UGODNO prodam novo, nerabljeno traktorsko kosilnico OLT. Drago Novak, Dol. Radulje, Bučka.
AKUMULATORSKA DELAVNICA
• ••
TASEV BLAŽO
¥
AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO
lahko dobite z zamenjavo, v akumulatorski delavnici
TASEV BLAŽO
Partizanska 11, Novo mesto tel. 23-826
Demontaža in montaža je brezplačna
Odprto vsak dan od 7. do 16. ure, ob sobotah od 7. do 13.
ure.
PRODAM gumijast čoln »Šport« ter motor zanj 1-4. Informacije po 16. Uri na tel. 20-320.
PO UGODNI CENI prodam kozo in dva kozlička za nadaljnjo rejo ali zakol. Jože Hrovat, Rajnovšče 6, Novo mesto.
OVCE jezersko-solčavske pasme prodam. Ivan Kafol, Trstenik 15, 68233 Mirna.
MOTORNO ŽAGO list (40-45), novo ali malo rabljeno, prodam. Tel. 85-046.
kupim
PRODAM nov barvni televizor Gorenje (ekran 67 cm). Tel. 25-557.
TENIS loparja HEAD in KNEISSL prodam. Tel. 23-539.
SPALNICO, rabljeno, prodam. Telefon 22-992, od 12. do 15. ure.
TELICO, visoko brejo, prodam. Alojz Šenica, Dol. Straža 46, Straža.
UGODNO prodam kavč, tri mrežaste vložke za postelje, emajlirano pomivalno korito in prtljažnik za avto. Telefon 21-239, popoldne.
PRODAM nov dvoredni pletilni stroj Singer memo matic na kartice, s programatorjem. Informacije od 7. do 15. ure na tel. 26-678.
ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje (320 I) prodam. Seničar, Mali Slatnik 6, Novo mesto.
DOLENJSKI MUZEJ Novo mesto, Muzejska 7, razpisuje po sklepu zbora delavcev prodajo aparata za kuhanje kave CAFFEMATIC z dvema priključkoma. Izklicna cena je 350.000.— din brez prometnega davka. Informacije dobite v Dolenjskem muzeju, tel. (068) 21-169.
KRAVO, staro 5 let, prodam. Šentjošt 5, Novo mesto.
ŠOTOR, češki, za 4 osebe, dvakrat rabljen, prodam za 60.000 din ali zamenjam za manjšega. Tel. 61-934.
UGODNO prodam dirkalno kolo Sprint s tabuiarji. Telefon 44-609, popoldne.
TROSED in dva fotelja prodam. Železnik, Gor. Straža 71.
UGODNO prodam starinsko, dobro ohranjeno spalnico. Informacije na telefon 25-618.
PRODAM 15-col, gumi voz v dobrem stanju. Čedo Vrlinič, Bojanci 19. Vinica pri Črnomlju.
FRIZERSKE HAVBE, 3 kom. vgrajene v klop, 6 stolov, dvojno korito in enojno korito z vgrajenim bojlerjem za pranje glav prodam. Telefon (068) 85-901. po 20 uri.
PRODAM starejšo omaro za dnevno sobo (vitrina in omara), primerno tudi za vikende, po ugodni ceni. Informacije na tel. (068) 58-281, Biserka Hasičevič, Metlika.
PRODAM suhe smrekove plohe. Slapničar, Cegelnica 39a. Novo mesto, tel. 22-706.
KOLO senior (10 brzin) prodam za 4 SM. Tel (068) 22-022.
KOŠNJO v Novem mestu (nad pokopališčem), 0,5 ha, prodam. Trdinova 12, Novo mesto. tel. 23-870.
SEDEŽNO GARNITURO, rabljene radiatorje in otroški jogi, prodam. Vsak dan od 16. do 20. ure. Matko, Glavni trg 2/11, Novo mesto.
PRODAM črnobeli TV Iskra. 42 cm. otroško posteljico z jogijem in balkonsko ograjo. Tel. 24-994.
PRODAM barvni TV, ekran 31 cm, za 15 SM. Leburič. Kettejev drevored 44 Novo mesto.
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Zupančič. Vel. Podljuben 18, Uršna sela.
PRODAM vola, starega 4 leta, težak 750 kg, primeren za vprego. Anton Rozman. Rdeči kal 28.
PO ZELO ugodni cem prodam harmoniko Melodija FB-ES-AS ter odbijač za 125 P. Maks Brajer. Jclševec 11 pri Trebelnem.
SPALNICO ugodno prodam. Dre-nik. Ljubljanska 18, Novo mesto, tel. 26-762.
PRODAM dobro ohranjeno klavirsko harmoniko Melodija-Julija (48 basov) za 5 SM. Informacije po telefonu (061) 555-678, popoldne.
PRODAM nov glasbeni stolp PIONEER PL-X 20 Z, 2 x 50 vatov. Ogled možen pri Poldetu Kastelicu, Žabja vas 36, Novo mesto.
MLIN za koruzo s trifaznim motorjem prodam. Jože Gregorčič, Gorenja vas 7, Šmarješke Toplice.
PRODAM 400 I rdečega domačega vina. Cena po dogovoru. Informacije: Vrhovčeva 12, Novo mesto.
PET kuhinjskih stolov, skoraj novih, prodam. Tel. 24-267.
KOŠNJO, večjo površino, ob glavni cesti, prodam. Marija Šprajcer, Stare žage pri Dolenjskih Toplicah.
KUPIM vikend ali starejšo kmečko hišo z nekaj zemlje v bližini avtobusne ali železniške postaje. Ponudbe na naslov: Slavko LEVINGER, Pokopališka 11 Ljubljana, ali po telefonu (061) 348-549.
KUPIM gorilec za centralno z rezervoarjem. Franc Denžič, Čatež — Zagrebška 26. Brežice.
IŠČEMO gospodinjo, ki bi skrbela za 3-člansko družino v Ribnici. Nudimo hrano, stanovanje in dobro plačilo. Telefon (061) 861-735, Arteja Munih, Gorenjska cesta, Ribnica.
UREJEN MOŠKI, 60 let, v lepem kraju Dolenjske, išče urejeno gospodinjo okrog 55 let. Več ustmeno. Naslov v upravi lista (3184/86).
PROSTOR za pisarno (mirno obrt), 20—30 m2, s souporabo WC in po možnosti s telefonom v Novem mestu ali okolici iščem. Telefon (068) 26-331.
OPOZARJAM osebo, ki mi je v ponedeljek, 26. maja 1986, populila rože iz cvetličnega korita na Šegovi (vrstne hiše), da vem, kdo je, in dajo bom sodno preganjala, če se bo kaj podobnega ponovilo.
posest
PRODAM podkleteno starejšo hišo, primerno za bivanje, v bližini Sevnice (Podvrh), in 1/2 ha zemlje (opuščen vinograd). Telefon (068) 81-
078.
PRI BELI CERKVI prodam več parcel in nekaj gozda. Telefon (068) 23-766.
PRODAM 1000 m2 kvalitetne obdelovalne zemlje na ravnini na Slatni-ku pri vasi Ratež. Informacije zvečer na tel. (064) 78-154.
PRODAM zazidljivo parcelo za zidanico ali vikend pod Šmočko lužo, Semič. Dostop možen z vsakim vozilom. Možnost priključka elektrike in telefona. Alojz Jakša, Podreber 3, Semič.
NJIVE, travnike in gozdove v Birčni vasi pri Novem mestu ugodno prodam. Tel. (o61) 263-993, Štefan Knafelc, Poljanski nasip 28, 61000 Ljubljana.
PRODAM travnik pri Dolžu. Naslov v upravi lista (3182/86).
MANJŠO HIŠO z vodovodom, elektriko in telefonom, takoj vseljivo, prodam. Informacije na tel. (061)214-927.
SILVA DRAGOŠ, Kristanova 8, Novo mesto, prepovedujem vožnjo med hišami št. 28 in 29 na Gor. Suši-cah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjaja.
JOŽEFA VENE, Štrit 15, Škocjan, opozarjam Ludvika Veneta, Alojzijo Božič ter Zofijo Lužar, da prekličejo napačno ime, ki je bilo objavljeno v preklicu 15. maja (pravilno je JOŽEFA VENE, in ne FRANČIŠKA VENE), sicer jih bom sodno preganjala.
čestitke
31. maja praznuje rojstni dan naša draga mama VERA MENART s Potoka. Želimo ji še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu.
Hčerka Stanka in sin Franci z družino.
V SREDO, 28. maja, je dopolnila 51 let ŠTEFKA HROVAT z Dvora. Želimo ji veliko zdravja in da bi še mnogo let ostala med nami. Kdo, naj ugane sama.
obvestila
razno
SEM starejša upokojenka in želim spoznati upokojenko ali upokojenca za skupno gospodinjstvo. Naslov v upravi lista (3183/86).
CENJENE stranke obveščam, da sem odprl delavnico v Gotni vasi. POPRAVILO GOSPODINJSKIH APA-RAATOV Viktor Subotič, Gotna vas 58, Novo mesto.
KERAMIK KULETIČ ugodno polaga vse vrste keramičnih ploščic. Tel. 26-480.
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
PENZION MATERADA Počitniška skupnost Krško 51440 Poreč II, p.p. 21
objavlja prosta dela in naloge v penzionu Materada v Poreču, in sicer za:
1. kuharico ali kuharja (2 delavca). Delo v juliju in avgustu.
2. Vodjo strežbe (1 delavec).
Delo v juniju, juliju in avgustu.
3. Strežnice (v juliju 3 delavke, v avgustu 5 delavk).
4. Pomožna dela v kuhinji (v juliju 1 del. v avgustu 4 delavke).
5. Čistilko (1 delavka). Delo v juniju, juliju, avgustu in septembru).
Pogoji:
Pod 1. KV kuharica ali kuhar s prakso, lahko tudi upokojeni.
Pod 2. Zaželena praksa v strežbi.
Pod 3. Študentke ali dijakinje.
Pod 4. Študentke ali dijakinje.
Pod 5. NK delavka.
Delo je sezonsko. Kandidati naj prijave pošljejo čimprej na gornji naslov.	452/22-86
V VSE DRAŽJIH ČASIH TURISTIČNA POCENITEV
ALI CENEJE V NOVALJO!
KOMPAS JUGOSLAVIJA obvešča vse, ki se še niso odločili, kje jih bo letos grelo jadransko sonce, da od 22. maja 1986 veljajo NOVE (30% nižje) CENE v Kompasovem počitniškem klubu v Novalji na Pagu.
Najbolj razveseljivo je, da nižje cene niso rezultat slabše ponudbe, ampak prav nasprotno.
V Novalji je letos poskrbel Kompas za prevoz z atraktivnim dvonadstropnim avtobusom na najlepše plaže, športna igrišča, v diskoteke in podobno.
Za prijetno varstvo malčkov je poskrbljeno v otroškem vrtcu. Kdor se bo želel naučiti jadrati na deski, se bo lahko vključil v šolo jadranja, ob večerih bodo pestri zabavni sporedi in še in še...
Za avtobusni prevoz in 10 POLNIH PENZIONOV bo treba odšteti od 45 do 55 tisočakov.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Vse Kompasove enote in pooblaščene turistične agencije.	454/22-86
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi našega dragega
STOJANA PROSENA
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter vsem, ki ste ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za nesebično in vsestransko pomoč Zavarovalni skupnosti Triglav — DOS Novo mesto, družinam Gričar, Jerman. Uhernik in Kastelic. Najlepša hvala govornikom za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru in godbi. Vsem še enkrat hvala!
VSI NJEGOVI [
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega
ERNESTA BELETA NESTELJNA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenim delavcem za uspešno lajšanje težav med boleznijo, gasilcem za izredno tovariško slovo, godbi, delavcem osnovne šole Katja Rupena Novo mesto, OO Rdečega križa Litija, Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, Osnovne šole Stopiče, MRC Beograd, pevcem in proštu za lepo opravljeni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek, tast, brat, stric
ERNEST AUPIČ
s Stražnega vrha
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, podarili cvetje in vence ter spremili pokojnika na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo organizatorjem pogreba, OK ZZB NOV Črnomelj, garniziji JLA Črnomelj, KO ZZB NOV Stražni vrh, GD Mavrlen, Rožič vrh, Talčji vrh za ’ spremstvo in častno stražo, tovarni Beti Črnomelj za udeležbo in podarjeni venec, OOS Rudnik Kanižarica za udeležbo, pogrebcem, zastavonošem, nosilcem odlikovanj ter govornikom za sočutne tovariške poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Danica, sin Vinko, Jože, Silvo z družinami ter hčerka Mimi
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustil naš oče, ded, praded, brat in stric
JOŽE JELENC
kolar iz Mokronoga
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu Mokronog za organizacijo pogreba, kakor tudi ostalim gasilskim društvom Tržišče, Šentrupert, Trebelno. Strme, Zbure, Beli grič, DO IMV Novo mesto, tov. Jevnikarju za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostnike in gospodu duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
Sohe naše ti na grob rosijo, tebe. draga mama, ne zbudijo.
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila naša nenadomestljiva, draga mama, tašča, babica in prababica
MARIJA KOLENC
roj. Koncilja
iz Gor. Karteljevega
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in se od nje tako številno poslovili. Iskrena hvala kolektivu delovne skupnosti Novoteks (oddelek oplemenitilnica), Integralu TP Viator Ljubljana, LTH Škofja Loka. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem za zapete žalostinke ter vodju Finku, tov. Justinu Kranjčiču za poslovilne besede od odprtem grobu, družini Miklič za nesebično pomoč in mežnarju Tonu Ribiču ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi France, Vinko, Stane, Jože in Lojze z družinami
Kako bi dihal rad. poslušal, gledal, sedel med vami, ktero vmes povedal, pa me tišči teptan, nad mano grob preran.
(O. Zupančič)
V SPOMIN
19. maja je minilo žalostno leto, polno bolečin in praznine v naših srcih, odkar nas je prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, očka, sin in brat
FRANC SLINKAR
iz Mokronoga
Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja. Večno bo v naših srcih in mislih, ker je bil in ostal del našega življenja.
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate in krasite njegov prerani grob.
VSI NJEGOVI 1
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naše drage mame, babice in prababice
MARIJE " ŽUPAN
l Dol. Prekope
Zahvaljujemo se vsem dobrim sosedom in prijateljemza izkazano pozornost in pomoč ter župniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala za podarjeno cvetje, izrečenosožaljeterspremstvonazadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 37. letu starosti za vedno zapustil dragi sin, brat, stric in oče
BORIS PAKAR
Poljane 29, Dolenjske Toplice
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Zahvalo smo dolžni Splošni bolnišnici Novo mesto za nudeno pomoč ter župniku za opravljeni bred.
Žalujoči: vsi njegovi
*
*
ZAHVALA •
V 62. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša draga
MARIJA BIZJAK
z Rakovnika 25, Šentrupert
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob st rani in nam izrazili sožalje ter pokojnici poklonili toliko cvetja in jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala zastavonošem, govornikoma, pevcem in župniku za opravljeni obred.
ŽALUJOČI: vsi njeni
Rakovnik, Dobrna, Črnomelj
ZAHVALA
V 77. letu starosti.nas je zavedno /apuy lila draga mama. siara mama in leta
ŠTEFANIJA DERGANC
i/ Zaloga 3
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in mami darovali cvetje. Hvala tudi strežnemu osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za nego ter I VI’ Novoles za pomoč in gospodu župniku za opravljeni obred.
VSI NJENI
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je prenehalo biti srce drage žene, matere, sestre in tete
MARIJE ŽITNIK
iz Ulice Milana Majcna 13
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji podarili cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo kolektivu Dolenjskega projektivnega biroja Novo mesto, kolektivu GIP PIONIR-TOZD MKI za cvetje in poslovilne besede, kolektivu Doma starejših občanov Novo mesto za skrbno nego v času hude bolezni in vsem ostalim, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: mož, hčerki Barbara in Andreja ter sestra Ruža in brata Dušan in Jože z družinami
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in prababica
ANGELA
NOVAK
Naj'epše se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo spremili na zadnji poti, nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljeni obred ter obema govornikoma za ganljive poslovilne besede.
VSI NJENI
5
s
s
s
N
*
s
*
S
Škodljivec bukev je skakač
SONJA	C
*
I
**
V % Ji *
V % % %
s
s
s
%
*
*
Pri Sonji Cvelbarjevi človek dobi vtis, da si z delom obnavlja moči in da vnaprej odžene vsako misel na mirovanje. Tudi v prostih urah vedno kaj počne, bere, plete ali čas prebije z družino v naravi, najraje v vinogradu Brezovski gori. Po poklicu je diplomirana inženirka živilske tehnologije. Prvo delovno mesto je dobila pri krškem Agrokombinatu, od 1979 pa je zaposlena pri Slovinu, ki je takrat odprl . novo tovarno brezalkoholnih pi-5 jač v Šentlenartu.
Njen delavnik je zelo pester. Po poklicni dolžnosti ves čas spremlja tehnologijo in poleg tega vodi nadzor nad kontrolo proizvodov. Če kupci pijačo zavrnejo, potem je ona tista, ki mora v skrajnem primeru tudi pred sodišče. Reklamacij trenutno skoraj ni, zato pa se večkrat oglasi inšpekcija. Zgodi se na primer, da je v kakem izdelku premalo ogljikovega dvokisa (CO j) in za to pomanjkljivost odgovarja Sonja kot tehnologinja. Po njenem mnenju pa en vzorec šene dokazuje, da je celotna serija neustrezna.
Sonja jemlje svoje delotresno in se dosledno trudi, da se vsebina pijač ujema s standardi na etiketi in da so steklenice dovolj napolnjene. Tiste, v katerih je
pijače le za malenkost manj, kot je zapisano na nalepki, sproti izločajo. Ves postopek se odvija na tekočem traku, od pomivanja steklenic do zapiranja. »V eni uri napolnimo po osem tisoč litrskih ali 16 tisoč četr-tlitrskih steklenic,« je pojasnila Sonja. »Tepijače soyugo cocta, jupi in cocta, od Schv eppsovih proizvodov pa bitter lemon, dry grape fruite, tonic vvater in silver soda. Izdelujemo tudi peneči se jabolčni sok, rahlo osvežen s C O 2.«
Cvelbarjevi nobena naloga ni pretežka, niti tedaj ne, ko mora zaradi bolniških izostankov opravljati delo za dva. Odkar je pri Slovinu, prevzema tudi samoupravne, sindikalne in delegatske dolžnosti.
Kot vodja odbora za rekreacijo in oddih delavcev je za lansko slovinijado prevzeta igre brez meda od scenske priprave z rekviziti do treniranja domače ekipe. Dobro se je odrezala, ker se je zagrizla v delo. Dva mandata je bila predsednica delavskega sveta in delegatka v delovni skupnosti sozda, predsednica disciplinske komisije pa v najneprijetnejših trenutkih vinske afere.
Z veliko zagnanostjo je vodila delegacijo za interesne skupnosti ter samostojno delegacijo za zdravstvo in danes z zadoščenjem pove, da so takrat precej naredili. Njeno vodilo je: »Če ti sodelavci zaupajo funkcijo, jo opravljaj korektno, sicer je ne sprejmi.« Za' Sonjo je vsako delo resno opravilo. Do zdaj je še vse zmogla, ker ji doma mama odvzema del bremena za gospodinjstvo in varstvo otrok. Tudi mož je veliko zdoma, zato ji je mamina pomoč tembolj dobrodošla. Tako si še kljub vsemu lahko ukrade kako urico zase, za branje, za televizijska poročila, da je na tekočem vsaj z najpomembnejšimi dogodki. Na predlog tozda Vinarstvo je letos prejela srebrni znak Zveze sindikatov kot oddolžitev za preteklost in spodbudo za naprej.
JOŽICA TEPPEY
*
0
0
0
5
*
d
0
0
0
\
0
\
0
0
d
0-
0
0
d
1
f
0
0
0
0
0
0
0
%
%
I
I
0
0
0
0
0
0
0
0
*0
0
0
0
0
0
Rjavenje bukovih listov pač pa drevesa ogroža
ni posledica radioaktivnega sevanja, emisije, pozebe, bukov rilčkar skakač, ki se je prekomerno razmnožil
Rjavenje bukovih listov je letos zajelo nenavadno velik del sredogorja in gričevnatega dela Slovenije. Ker rjavenje mnogi povezujejo z radioaktivnim sevanjem po katastrofi v Černobilu, spet drugi, da gre za posledico emisij, pozebo, uši, bolezni in podobno, je rupubliški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sklical tiskovno konferenco, na kateri so razložili, da škodo povzroča pri nas in v Evropi razširjeni bukov rilčkar skakač, ponekod pa je prisotna tudi listna uš.
Rilčkar skakač je dobro poznan škodljivec, ki pa se občasno 10^ kalno prenamnoži in takrat povzroči občutno škodo. Gre za 2 do 2,5 milimetra velikega hroščka, ki spomladi, ko začne brsteti bukev, luknjičasto objeda mlade liste; to je zrelostno in regeneracijsko žrtje. Sledi ženitovanje, nato pa samica na spodnjo stran bukovih listov ob glavno žilo ali kar vanjo odloži jajčeca, praviloma le eno na vsak list.
Že v nekaj dneh se iz jajčeca razvije s prostim očesom nevidna ličinka, ki se takoj zavrta v listno tkivo in začne vrtati rov od glavne listne žile proti obrobju, vrhnjega dela lista. Ta rov, ki porjavi, je prvi znak, daje list napadel škodljivec. Na vrhu lista pa naredi ploskovni rov; list, podobno kot pri pozebi, vene, rjavi in se končno posuši. To se dogaja konec maja ali v začetku junija.
V 14 dneh ličinka odraste, se zabubi, v prvi polovici junija pa se pojavijo hroščki nove generacije, ko do jeseni »luknjajo« liste pa tudi listna rebra in peclje. Septembra gre
SLOVENSKI TEDEN V STUTTGARTU
STUTTGART — V tem zahodno-nemškem mestu bo od 3. do 6. junija slovenski teden. Udeležila se ga bo tudi delegacija iz Slovenije pod vodstvom podpredsednika republiškega izvršnega sveta Janeza Bohoriča.
Ogledali si bodo gospodarsko razstavo v Stuttgartu, koncern Bosch, firmo Aalen itd., sodelovali pri predstavitvi slovenske turistične ponudbe ter imeli več razgovorov s predstavniki pokrajine Baden-Wurttenberg in tudi s predstavniki slovenskih društev v tej pokrajini.
Zlata barmana
BLED — Na dvanajstem mednarodnem tekmovanju barmanov za pokal Bleda, sta se imenitno odrezala tudi Dolenjca, delavca hotela Otočec Franci Krušeč in Jože Retar. Prvi je v mešanju dolgih pijač nasedel odlično drugo mesto (z enakim številom točk kot zmagovalec lannello Erasmo iz Italije), Jože Retar pa je prejel pokal za najbolj strokovno delo pri pripravi kratkih pijač.
Tekmovanja, na katera Dolenjci že nekaj let z uspehom pošiljamo svoje barmane, se je letos udeležilo kar 46 predstavnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske, Švice, Nizozemske, ZRN in Jugoslavije. Jugoslovansko združenje barmanov je hkrati pripravilo tekmovanje za 9. državno prvenstvo. V tej konkurenci je Franci prav tako osvojih drugo mesto, Jože Retar pa je bil 9. Sodelovali so še trije Dolenjci: Godnjavec iz Trebnjega (zaposlen v Portorožu) je osvojil tretje mesto, Banovec je bil štirinajsti, Franci Bobič pa je pristal na dvajsetem mestu.
Morda bi si kdo od bralcev zaže-lil zmešati zvarek naših uspešnih dolenjskih barmanov. Jože Retar je svoj koktajl poimenoval venera, pripravil pa gaje iz Daninih pijač: 2/4 schotch cream, 1/4 gina, 1/4 smetane in brizg malinovca. Zanimiva je tudi pijača, ki jo je na tekmovanju pripravil Franci Krušeč. Imenuje se long drink — osvežilna pijača. Pripravi se takole: 3/4 gina, 3/6 kivi sovinjon, 1/6 ananas sok, adria liker (brizg), dolito s tonic shweppes, ponudeno pa s sadnim nabodalom.
J. P.
V
MEŠALA ZA POKAL — Franci Krušeč in Jože Retar iz Otočca sta se z nedavnega mednarodnega tekmovanja barmanov vrnila s pokaloma
J
»Kar na sebi smo orali
«
Spomini Marije Malnar, najstarejše Osilničarke
OSILNICA — »Včasih je bilo hudo. Orali smo kar na sebi, ker nismo imeli živine. Mož in brat sta se vpregla, jaz pa sem držala za drevo,« se spominja Marija Malnar iz Osilnice, ki bo 22. junija dopolnila 84 let in je najstarejša krajanka Osilnice. Povedati ve veliko zanimivega o nekdanjih časih.
Še danes bere brez očal Dolenjca pa tudi druge časopisein knjige. Tudi zdrava je, le zadnje čase jo nekoliko bolijo noge, aje kljub temu, kot pravi, dobra zajesti, piti in za delati.
avto. »Bil je majhen, skoraj kot fičko. Vsi smo ga gledali. Z njim seje nekdo pripeljal k mojemu očetu, kije bil župan. Povedal je, da seje začela vojna, in to so potem sporočili ljudem, ko so se vračali od maše. Pobirali so v vojsko: v začetku mlajše, potem pa starejše in tudi oče je prišel na vrsto in bil hudo ranjen. Mi pa smo bili doma in smo seceloskrivali v gozdu, ko so nas plašili, da prihajajo Rusi, ki so že v Delnicah, kar pa ni bilo res.«
Poročila seje leta 1922. Možje bil prej v ruskem ujetništvu in razglasili so ga že za mrtvega. Rodilo sejimaje 11 otrok, lOješe živih. Raztreseni so povsem svetu.	J.	PRIMC
FESTIVAL JAZZA NA BLEDU
6. junija se bo v Festivalni dvorani na Bledu začel jugoslovanski jazz festival Bled ;86. Trajal bo tri dni in v tem času se bodo občinstvu predstavili številni jazzovski ansambli iz domovine in tujine, hkrati bodo na Bledu potekale številne spremljajoče prireditve od nastopa New Stving Quarteta na blejskem otočku, programa video filmov z evropskih jazzovskih festivalov do nastopa di-xieland ansambla na terasi Kazina.
na zimsko mirovanje, spomladi, ko začne bukev brsteti, pa skakač znova začne z žrtjem.
Bukov rilčkar skakač je poznan že desetletja in živi po Evropi povsod tam, kjer je bukev. Zanimivo je, daje razvoj ličinke možen le na bukvah, hroščki pa lahko opravijo zrelostno žrtje tudi na drugih drvesnih vsotah, tako na gozdnem kot na sadnem drevju. Zato se letos bojijo, da se bo v gozdu tako močno namnožil, da bo ogrozil tudi sadno drevje, kjer hroščki vrtajo v liste, izjedajo peclje, plodovnice, lahko celo jeseni poškodujejo plodove, ki zato hitreje gnijejo.
9 Hroščka je sicer moč zatirati s kloriranimi ogljikovodiki iz letal, vendar bi s tem uničili metabolizem ekosistemov. Za ličinke pa so škodljivi preparati na osnovi malationa. Ker gre v gozdarstvu le za zmanjšanje prirastka, se gozdarji raje odpovedo delu prirastka, kot pa da bi z zatiranjem škodljivca porušili ravnotežje v naravi, saj bi s tem naredili več škode kot koristi. Prav tako tudi proti bukovi listni uši, ki ponekod spremlja bukovega rilčkarja, ne kaže ukrepati. Drugače je seveda v sadovnjakih, kjer se v takšnih primerih ne gre odpovedati rednemu vzdrževanju drevja.
Na tiskovni konferenci so opozorili, da je rilčkar skakač le eden izmed insektov, ki se stalno pojavlja v naravi, le da je od časa do časa v gradaciji, torej se prekomerno razmnoži, kar pa ni povezano z nobenim drugim škodljivim vplivom. Nasprotno, bolj ko je drevo zdravo, raje ga ima. Pogoj, da se hrošček prekomerno razmnoži, pa je, da je bila preteklo leto suša, ta pogoj pa je bil v naših krajih izpolnjen. Rjave-
OSMI DOLENJSKI JAMARSKI TABOR
TANČA GORA —Jamarji iz šestih klubov na Dolenjskem bodo imeli 8. delovni tabor Dri lovski koči nad Tančo goro pri Črnomlju. V več skupinah bodo raziskovali zaledje vodnega zajetja Dobličica. V soboto, 31. maja, in v nedeljo, 1. junija, so poleg jamarjev vabljeni tudi drugi ljubitelji narave. Lahko si bodo ogledali eno od znanih jam v Beli krajini in spoznali delovanje jamarjev v naravnem okolju.
S. K.
»Pred remontom« v finalu Pop delavnice
Uspeh krškega ansambla
KRŠKO — Šele poldrugo leto so skupaj člani ansambla Pred remontom in že so si ne le v domačem mestu Krškem, ampak tudi drugje v Posavju pridobili precejšen krog poslušalcev. Med največje uspehe remontovcev pa spadata gotovo zmagi na srečanju posavskih rock in pop skupin pred 12. kongresom ZSMS v Krškem in izbirnem tekmovanju za Pop delavnico ljubljanskega radia. 7. junija bodo nastopili v finalu Pop delavnice v Ljubljani poleg še osmih skupin, katerih pot do finala je bila podobna krški, 11 ansamblov pa bo izbrala strokovna žirija.
»Za nas je že uvrstitev v finale Pop delavnice velik uspeh, če se bomo zavihteli okoli zlate sredine, pa bomo še bolj zadovoljni. Pravijo, da bo poleg radijskega menda še neposredni televizijski prenos, glasovali pa naj bi podobno kot pri pesmi Evrovizije,« pravi Simon gomilšek, 18-letni pevec ansambla Pred remontom in hkrati avtor njihove uspešnice. Je učenec 3. letnika krške srednje šole, izučil pa se bo za strugarja. Z glasbo se ukvarja od 12. leta, seveda zgolj ljubiteljsko.
Ansambel Pred remontom najraje igra tehno pop.' Ob solo pevcu in kitaristu Simonu pa združuje še Janjo Žajber (klaviature), Zlatka Gomilška (bas kitara in petje, in Tineta Lekšeta (vodja, bobni).
P. PERC
nje bukovih listov nima nobene zveze z umiranjem gozdov in v primerjavi z umiranjem gozdov ne predstavlja skoraj nikakršne škode, kajti gradacija bo v letu ali dveh prekinjena po naravni poti.
M.BEZEK
KJE JE UBEŽNIK
LJUBLJANA — Lanskega 12. decembra je pobegnil iz ljubljanskih zaporov 26-letni Milan Novak iz Velikega Gabra pri Trebnjem, ki ga sumijo, daje od tistega časa naprej izvršil več kaznivih dejanj na območju novomeške UNZ. Gre predvsem za vlome in tatvine.
Novak je visok 173 cm, srednje razvit, ovalnega obraza in svetlo kostanjevih gladkih redkih las, ima pa temno modre oči. Novomeška UNZ naproša vse, ki bi iskanega videli, ali karkoli vedeli o njem, da to sporoče stalni službi UNZ (tel. -21-080) ali najbližji postaji milice.
Krivolovca iz Bihača na Kolpi
Enkraten »podvig« ju bo kaj drago stal
KOČEVJE — Dva krivolovca so odkrili 11. maja (lov na lipane je odprt šele 16. maja) miličniki pri vasi Vrt. Lovila sta ribe, pri sebi pa nista imela nobenih dokumentov in tudi rib ne. Miličnika sta odkrila najprej v bližini dva skrita lipana, kasneje pa v avtu BI-435-51 še 28 lipanov, dolgih od 27 do 38 cm polovica pa je merila pod 30 cm, se pravi, da so bili podmerski.
Na podlagi dokumentov v vozilu sta miličnika ugotovila, da sta krivolovca 40-letni Midhad Mi-džič, zasebni gostilničar iz Bihača, lastnik gostilne »Skala-bar«, in pet let mlajši Slobodan Janjičič, zasebni obrtnik-optik iz Bihača, ki je tudi lastnik avtomobila, s katerim sta se pripeljala tako daleč na krivolov, saj ribolovnega dovoljenja nista imela. Miličnika sta jima odvzela plen in ribiški palici.
Vsekakor ju bo krivolov drago veljal, po nekaterih nepopolnih ocenah okoli 500.000 do 600.000 din, kolikor naj bi po veljavnem odškodninskem ceniku morala plačati za ujetih 30 lipanov.
J. P.
VESELI
PRVAKI
KOČEVJE — Občinski prvaki Vesele šole so: 3. razred Polona Rupa-rčič, 4. r. Tadej Trobentar (oba OŠ Kočevje), 5. r. Tadej Bratož (OŠ Vas-Fara), 6. r. Goran Abramovič, 7. r. (noben ni dosegel potrebnega števila točk), 8. r. Andrej Šercer (vsi OŠ Kočevje).
DISKOTEKA LOKA
Za začetek vam ponujamo naš predlog, vendar pa upamo, da boste kmalu začeli pošiljati vaše predloge na dopisnicah, in sicer na naslov: GLASBENA ZADRUGA, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto. Potem bo lestvica odraz vaših želja in vašega izbora. Tako bomo dobili pravo dolenjsko top lestvico najbolj priljubljenih melodij, ki jo bomo vsak četrtek objavili v Dolenjskem listu, poslušali pa jo boste lahko vsak petek od 8. do 9. ure zvečer na Loki. Vaše sodelovanje ne bo zastonj: izmed prispelih predlogov bomo vsak teden izžrebali nagrajence, ki bodo prejeli posebno nagrado. Za naslednji teden sta za nagrado dve vstopnici za koncert skupine Gu-Gu, ki bo v petek, 6. junija, v Novem mestu. Pohitite in glasujte za svojo melodijo!
LESTVICA
1. Let Me Be Your No.l — DATO SHAKE
2. Charlene — ROXANNE
3. Dance With Me — ALPHAVILLE
4. Addicted To Love — ROBERT PALMER
5. Harlem Shuffle — ROLLING STONES
6. Kiss — PRINCE & REVOLUTION
7. Stick Around — JULIAN LENNON
8. A Different Corner — GEORGE MICHAEL
9. Touch Me — SAMANTHA FOX
10. Why Cant This Be Love — VAN HALEN
k
Marija Malnar, najstarejša krajanka Osilnice.
Iz mladih dni ji je najbolj ostalo v spominu, ko je leta 1914prvičvidela
ROKAVEC IN HMELJAK DRUGA V NOVEM SADU
NOVI SAD — Na prvi dirki za državno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu je sodeloval tudi Trebanjec Branko Rokavec. V hudi konkurenci razreda do 80 ccm je dostojno nasledil doslej najboljšega dolenjskega motorista Pavliča in osvojil drugo mesto. Prvo mesto je po hudem boju pripadlo Pintarju iz AMD Domžale, Hmeljak iz AMD Novo mesto pa je bil v razredu do 125 ccm tudi drugi. V soboto, 31. maja, bosta na Grobniku pri Reki dve dirki za republiško prvenstvo. Rokavec je doslej že startal tudi na evropskem prvenstvu v Hockenheim ringu in po najboljšem času na treningu med Jugoslovani na dirki odstopil na 17. mestu.
kozerija>
ANSAMBEL LABIRINT — Na novomeški glasbeni sceni seje pojavila nova glasbena skupina, kar je razveseljivo, saj se z obilico na tem področju Novo-meščani pač ne moremo pohvaliti. Od februarja naprej so se resno lotili igranja Iztok Fink (klaviature, harmonika), Rado Fink (bobni), Metod Plut (baskitara) in Uroš Jantolek (kitara, violina). Vsi fantje tudi pojejo. Igrajo narodnozabavno glasbo, publiki primerno pa tudi rock in evergreene. Tudi sami so že zložili nekaj melodij, ki pa jih še pilijo in preizkušajo. Potrdili so se že na več javnih nastopih, nazadnje na prvomajskem kresu v Portovaldu, kjer so razveselili več kot tisoč obiskovalcev, predvsem mladine. Stalnega angažmaja fantje še nimajo, njihova zavzetost in marljivost pa da slutiti, da jih bomo še dostikrat slišali. (Foto: Tone Jakše)
V repiških gostilnah zveš vse. Kdor zahaja za šanke, mu ni treba brati časopisov ne poslušati radia ali gledati televizije. Tu se premleva, dodaja, odvzema, naklepa, smeje, joka, preklinja. Slednje največkrat oblast: ta je izkoriščevalska, pokvarjena, oderuška in kaj še vse ni.
— Zatrli me bodo, zatrli! je tulil pri mizi dobro okajen moški.
— Najbrž ni tako hudo, da bi človek obupal do kraja, ga je skušal potoložiti mož s klobukom na glavi.
— Najraje bi me zabili v črno zemljo, je trmoglavil okajeni.
— No, no, živega te ne bodo spravili pod rušo, seje zahihital lastnik klobuka.
—Ti se lahko režiš, lahko! Svojo plačo zagoniš od petnajstega do petnajstega, potem se ti pa fučka, je okajeni žugal proti klobuku.
— Tako ravno ni, se je ta skušal braniti.
— Podobno pa, podobno. Lahko je vam v družbenih službah. Če delate ali ne, petnajstega je plača. Z nami, privatniki, je drugače, je postajal nasilnejši okajeni.
— S klobukom te še nisem videl stati ob cesti, je pikro pris-
tavil sogovornik in sije popravil pokrivalo.
— Seveda ne, ko pa delam. Delam, razumeš? Tri tcvarnjake imam. Eden je zapisan name, drugi na ženo, tretjega vozi tašča. Delam, delam, delam, delam kot zamorec!
— Dobro, in kaj potem hočeš? Delaš. Zato imaš tudi cvenk.
— Hudiča imam, drek imam! Skoraj vse znosim na občino. Odrli me bodo. Na kant me bodo spravili. Davki so za pošizit. Najrajši bi jim vse vrgel v ksiht. Zato pa je tako: kdor dela, udari po njem, lenuha nagradi...
— Pomiri se...
— Kako naj bom miren? Še hčerko imam. Sinovoma sem zgradil bajte, krvavo sem gledal, ti rečem. In zdaj sem nameraval kupiti četrti kamion. Toda od kod. Od kod? te vprašam. Vse znosim na občino. Vse. Zatrli me bodo...
Mož s klobukom se ni zjokal. Poklical je natakarja in naročil sebi in okajenemu po dva deci repiške črnine. Pijačo je tudi plačal, kajti bili smo štirinajstega, petnajstega pa prejemajo delavci osebne dohodke.
TONI GAŠPERIČ