POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE DANILO STEYER Vino vsebuje preko tisoč za človeški organizem ŠTEVILKA koristnih snovi BOJAN HRIBAR Ljudje, ki zaslužijo komaj za preživetje, se največkrat sprašujejo, ali ima življenje kakšen smisel 3000 CELJE SN00032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muze iški tpa 1 a I Zadruga Mozirje v sodelovanju r, . ^ . Zadruga mozirj e z Mercatorjem -------------- eh zadružnih poslovalnicah z živili - Vsak teden Mercatorjev šparovček, 5 izdelkov do 50% nižje cene od 13.5. do 19.5.2002 - izdelki s trajno nizko cenoL - trgovska znamka Mercator - izdelki z znižano maloprodajno ceno - klicaj! in še 100 razlogov za ugoden nakup Mesnine GRUDA - JURMES Gozdarska klobasa V.P., 1 kg Navadna klobasa, 1 kg 669,90 SIT Posebna klobasa, 1 kg 769,90 SIT I Ljubljanska salama, lkg Cola, 1.5 litra Ora, 1.5 litra 99,90 SIT 99,90 SIT Naročnik oglasa: Zgomjesavinjska zadruga Moziije z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Moziije Rum) 5 rtičiiimlLiLUVo ranček Grudnik s.p Računalnik 800MHz, za izobraževanje , aj 128Mb, 20Gb disk... zabavo in resno 1 Ul 2 Nove izboljšane konfiguracije računalnikov po zelo dostopnih cenah g Ul Ostali akcijski artikli Monitorji RELISYS 17" od 47.690 SIT Monitorji SAMSUNG 753DFX 17" od 55.090 SIT (3 leta garancije) Tiskalniki EPSON C20UX od 14.988 SIT Optični čitalci HEWLET PACKARD od 20.015 SIT »PEKAČ« SONY CD-R/RW 24x10x40x od 31.320 SIT NEVERJETNOTAMPAWRE$NIGNO>!!! OB NAKUPU RAČUNALNIKA IN KOMPONENT IZ NOVEGA AKCIJSKEGA LETAKA VAM PRI PLAČILU Z GOTOVINO NAD 200.000 SIT z DDV NUDIMO BON ZA 10.000 SIT z DDV. BON JE VNOĆLJIV TAKOJ. E vas DOPUSTI S POPUSTI CENEJŠE POČITNICE PRED IN PO SEZONI SUPER POLETJE EKSLUZIVNO ŠIBENIK Zakaj bi plačali več, ko lahko letujete ceneje. Plačate samo 6 dni, dodatni dan vam podarimo. Omenjeno ponudbo smo izbrali posebej za vas v naslednjih krajih: NOVIGRAD, MALI LOŠINJ, CRIKVENICA, NOVI VINODOLSKI, RAB, ZADAR, PETRČANE, MAKARSKA, PODGORA, BRAČ, HVAR, OREBIĆ Cene od 23.375 SIT dalje SOLARIS HOLIDAY RESORT: HOTEL MIRAGE*** 7 dni, polpenzion že za samo 36.900 SIT POPUSTI ZA OTROKE! Organiziran avtobusni prevoz,odhodi vsak petek od maja do oktobra. Možnost 10 dnevnih aranžmajev internetu www.agencija-svit.com csrrsMjA ^njjzwioa GEUl 1/s/feft kiste v času prvomajskih praznikov potovali po Sloveniji, ste se tako ali drugače soočili s prometno gnečo in si verjetno mislili svoje o naših cestah in državi ki z njimi upravlja. Včasih je potovanje po avtocestah pomenilo hitrejše premagovanje oddaljenosti med posameznimi kraji in načeloma je temu tako še danes, če vmes ne naletiš na obnovitvena dela, zaradi katerih je promet začasno (beri: nekaj mesecev) oviran... Trenutno potekajo obnovitvena deta na avtocesti med Brezovico in Razdrtim in med Hočami ter Arjo vasjo, ki naj bi bila končana do 15.junija. Obnova podvoza Unec na avtocesti proti morju, zaradi katere so med prazniki nastajali največji zastoji, naj bi bila prav tako končana do omenjenega datuma, kakor tudi obnova mostu čez Slatinski potok na avtocestnem odseku Maribor-Vran-sko. Obnovo mostu čez Koprivnico in viadukta Vrhole naj bi dokončali do 30. junija, obnovo viadukta Dramlje pa do 30. julija. In zakaj DARS med prazniki, koje gneča na avtocestah največja, začasno ne odstrani zapor zaradi obnovitvenih del, čeprav takrat na gradbiščih ni delavcev? Po njihovih zagotovit ih bi morali izvajalci na deloviščih delati vse dni v tednu, torej tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, da bi bila vsa dela zaključena do 15. junija oziroma dozačetkaglavneturističnesezone. Izjemi sta viadukta Dramlje in Vrhole, kjer zaradi zahtevnosti del obnova zagotovo ne bo sklenjena do navedenega roka. Vsem, kismo bili deležni cestnih zastojev, torej ne pre ostane drugega, kot da se tolažimo z mislijo, da bo v prihodnje bolje. A veliko bolje očitno ne bo, saj je spričo stanja naših avtocest DARS prisiljen načrtovati nadaljnje obnove. Že naslednje leto naj bi začeli z obnovo viadukta Derviše pri počivališču Lom in mosta čez Ljubljanico pri Vrhniki, v letih 2004-2005pa naj bi obnovili še vrhniški priključek in nadvoz. V letih2005-2007 je predvidena obnova viadukta Verd, na štajerski avtocesti pa je v prihodnjih dveh letih planirana obnova viadukta Slatina in mostu čez Pirešico. Žal na regionalni cesti skozi Zgornjo Savinjsko dolino trenutno ne potekajo nobena obnovitvena dela, kaj šele nadaljevanje gradnje ceste proti Lučam. Resje, da razvoj turizma ni izključno odvisen od komunikacij, zagotovo pa je število obiskovalcev določenega območja odvisnotudi od dostopnosti oziroma kvalitete povezav z okolico. Zdaj je začela razpadati že cesta Letuš-Male Braslovčeproti spodnji Savinjski dolini oziroma avtocesti, karzagotovo ne bo pripomoglo k priljubljenosti naših turističnih desti nacij. Mesecmajje menda mesec ljubezni. Včasihje bil tudi mesec mladost. Želim vam, da bi se v maju iskreno ljubili med seboj in uživali življenje v največji možni meri. Poglejte naokrog in videli boste, kako vse cveti in brsti okoli vas! Življenje je lepo in četudi se vam kdaj zgodi kaj takšnega, kar vas prvi hip prizadene, vedite, daste potrebovali natančno to izkušnjo, da bi v prihodnje postali še boljši človek. Dobri pa steže sedaj, saj veste, kajne? —• eJ. IZ VSEBINE: (S) Zavod za zaposlovanje: Pričakujejo povečano brezposelnost...,.4 Društvo Ptica: V boju proti zasvojenosti ........4 Radmirje: Parkirišče vznemirja in buri duhove.5 Intervju: Danilo Steyer, vinogradnik in vinar.6 Zgornjesavinjski motoristi: Ustanovili klub Rdeča armada........9 Ekskurzija v Švico: Evropska konferenca rjavega goveda..10 Mozirski mlajerji: Tekmovanje v prostem plezanju na mlaj.. 11 Florjanova nedelja: Praznik gasilcev................12 Ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev: V soboto znani šampioni..16 liga Si. Mobil: Era Šmartno ostaja v družbi najboljših 20 Črna kronika: Otala brez poročnih daril.......23 Na naslovnici: Florjanova nedelja v Gornjem Gradu ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 19,10. maj 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotniks.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomoćnica glavnega in odgovornega urednika: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za Aktualno NA VELENJSKEM ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE PRIČAKUJEJO POVEČANO BREZPOSELNOST Zaposlovanja magistrov ali doktorjev ne načrtuje nihče Po podatkih velenjske območne službe zavoda za zaposlovanje bo zaposlenost v letu 2002 v povprečju rahlo upadla. V Koroški regiji se bo po napovedih podjetij zmanjšala za 4,9%, v delu Savinjske regije pa se bo povečala le v upravni enoti Velenje, medtem ko se bo v mozirski upravni enoti za 3,2% zmanjšala. Trend zaposlovnja za določen čas se bo nadaljeval, kar pa je po besedah direktorja velenjske službe značilno za ves evropski prostor, zato se bo potrebno nanj najbrž privaditi. Za leto 2002 so podjetja, organizacije in samostojni podjetniki posamezniki napovedali 705 presežkov. Glede na izkušnje iz prejšnjih let, pa jih na zavodu pričakujejo več. Brezposelnost se bo v tem letu povečala. Nadaljeval se bo trend dviga izobrazbene ravni zaposlenih. Opazen je namreč porast zaposlenih z višjo in visoko strokovno izobrazbo v vseh upravnih enotah in zmanjševanje števila zaposlenih brez izobrazbe. Največje potrebe so še vedno po kadrih od 1. do 4. stopnje strokovne izobrazbe. Zanimivje podatek, na katerega je direktor velenjskega zavoda za zaposlovanje Srdan Arzenšek posebej opozoril, da ni izkazana nobena potreba po kadrih z 8. stopnjo strokovne izobrazbe (magistri, doktorji), kar po svoje kaže na stopnjo razvitosti na tem območju. Na koncu leta 2002 je predviden velik padec zaposlenosti v kmetijskem sektorju (skoraj za 40%), medtem ko se bo v storitvenih dejavnostih število zaposlenih nekoliko povečalo (največ na področju trgovine in popravila motornih vozil, zdravstva in socialnega varstva ter drugih javnih, skupnih in osebnih storitev, kamor spadajo ravnanje z odpadki, nega telesa, pogrebne storitve, šport in rekreacija). Na Zavodu ugotavljajo, da je vpis na srednje šole obraten od ugotovljenih potreb podjetij. Slednja se zanimajo predvsem za tehnične poklice (elektrikarji, mehaniki, strojniki, obdelovalci kovin in gradbeniki), ki so kot kaže za mlade nezanimivi. Eden ključnih ciljev zavoda je, da na podlagi konstantnega in sistematičnega spremljanja potreb podjetij po zaposlovanju načrtujejo svoje aktivnosti pri usposabljanju nezaposlenih in usmerjaju izobraževanja bodočih iskalcev zaposlitve. Kot zgled za uspešnost dolgoročneje usmerjenega sodelovanja je Arzenšek izpostavil gradnjo doma za varstvo ostarelih v Gornjem Gradu, kjer so dovolj zgodaj nakazali potrebe po od 70 do 75 strokovnjakov. Da bi stike s podjetji še okrepili, so na zavodu sklenili povečati vlogo vodij uradov in koordinatorjev strokovnih področij. Za velenjski in mozirski urad za delo je bila funkcija zaupana Danici Godler. Vesna Petkovšek DRUŠTVO PTICA V BOJU PROTI ZASVOJENOSTI Šok ob spoznanju, da je otrok »na igli«... Mamila so v mladi slovenski državi postala že popolnoma vsakdanja stvar. Dobiš jih tako rekoč že za vsakim vogalom. Pred osnovnimi šolami jih »dilerji« ponujajo celo po reklamnih cenah. Prve odmerke dobiš zastonj. In potem ni čudno, da nenadoma opaziš, da se »ta mal« ali »ta mala« doma čudno obnaša. Še večji šok starši doživijo ob spoznanju, da je njihov otrok »na igli« ali povedano po domače, da si v žilo vbrizgava vse mogoče snovi od zdrobljenih tablet proti bolečinam, amfetaminov pa vse do heroina. In to se mora zgoditi ravno našemu... Kaj pa bodo sosedje rekli? Vendar pa se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. Mogoče mule z drogo samo eksperimentira, to počne iz radovednosti, se s tem skuša približati ljubljeni osebi, hoče biti enakovreden nekaterim svojim prijateljem, ali pa je to preprosto »kul«. Taki ponavadi ob ustrezni pomoči v 80 odstotkih primerov odnehajo. Bolj nevarna zadeva postane takrat, ko mladi posežejo po mamilih zaradi tega, ker ne poznajo drugega izhoda izzapletenih življenjskih situacij in si brez njih enostavno življenja ne morejo več predstavljati. Okolica pa to ali prepozno spozna, si pred tem dejstvom zatiska oči, ali pa enostavno ne zmore razumeti, kaj se dogaja. Mlad človek pa tako obupno potrebuje pomoč... Kam torej po pomoč? V naši državi se s tem ukvarjata dveskupini organizacij: vladne in nevladne. Jedro vladnih organizacij tvori tako imenovani »metadonski program« pod okriljem Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije, nevladne organizacije pa so razna združenja civilne družbe, ki v svojih programih temeljijo bolj na socialnem delu, skupinah za samopomoč, preventivi, izobraževanju, pomoči posameznikom in različnih prostočasnih dejavnostih. Ena izmed takih nevladnih organizacij in doslej edina, ki že skoraj štiri leta deluje na področju Zasavja, je Ptica - Društvo za mlade Zasavje. Svoj glavni sedež ima v Hrastniku, Novi dom 4, podružnico pa v Trbovljah na Trgu revolucije 28. Tam lahko vsi tisti, ki imajo težave z zasvojenostjo, in zasvojenci dobijo osnovne informacije o tem, kako rešiti svoj problem. Če želijo, jih potem aktivisti društva usmerijo v svoje programe svetovanja Lani In v začetku letošnjega leta je v tej svetovalni pisarni iskalo pomoč preko dvajset zasvojencev in njihovih staršev s širšega zasavskega območja, delno pa tudi z območja Savinjske doline. ali pa jih napotijo na kakšno drugo obliko pomoči. Lani in v začetku letošnjega leta je v tej svetovalni pisarni iskalo pomoč preko dvajset zasvojencev in njihovih staršev s širšega zasavskega območja, delno pa tudi z območja Savinjske doline. Tistim zasvojencem, ki so pokazali voljo in veliko odločnost, da takoj prenehajo z jemanjem nedovoljenih drog, je društvo pokazalo pot v Zdravstveni dom Nova Gorica k priznanemu strokovnjaku dr. Viliju Ščuki na poseben program razstrupljevanja telesa - tako imenovano »detoksikacijo«, kije osnovni pogoj za življenje brez nedovoljenih drog. Takšnih zasvojencev je bilo v zadnje pol leta že sedem in večini izmed njih seje posrečilo, da so potem začeli novo življenje brez drog. Milko Plahuta ZAPLETI OB SANACIJI MACESNIKOVEGA PLAZU SE NADALJUJEJO Kmetje odslovili delavce Celjsko okrožno sodišče je pred časom izdalo odločbo, po kateri so lastniki zemljišč na Macesnikovem plazu dolžni omogočiti sanacijska dela. Prizadeti kmetje namreč ne dajo soglasja za začetek del, ki naj bi jih namesto ljubljanskega Podjetja za urejanje hudournikov odslej vršilo celjsko Podjetje za urejanje vodotokov. V začetku tedna, ko naj bi se sanacijska dela končno zopet nadaljevala, so kmetje celjske delavce preprosto odslovili z grožnjo, da bodo poklicali policijo, v kolikor bi ti ukrepali na svojo pest. Policija iz Mozirja je res prišla, vendar le zato, da bi posredovala ob morebitni kršitvi javnega reda in miru. Tega jim zaenkrat ni bilo treba, vsekakor pa ostaja ozračje med domačini precej naelektreno. Kmetov, ki so prepričani, da bi s predvideno sanacijo povzročili še večjo škodo, niso uspeli prepričati niti strokovnjaki državne komisije za sanacije. Po mnenju stroke so predvideni ukrepi nujni za zaustavitev plazu. Ta namreč še naprej drsi in bo prej ali slej dosegel bližnje domačije, središče Solčave pa utegne ogroziti v nekaj letih. Kljub silovitemu odporu domačinov, ki, kot kaže, ne mislijo popustiti, so predstavniki strokovne komisije povedali, da ne nameravajo spreminjati predvidenih sanacijskih ukrepov. Savinjčan Aktualno PARKIRIŠČE V RADMIRJU, NA KATEREM IGRAJO MALI NOGOMET, VZNEMIRJA IN BURI DUHOVE Dialog gluhih? Z izgradnjo parkirnega prostora leta 1986 naj bi v Radmirju, vsaj za takratne razmere, rešili probleme prevoznikov. Brez potrebnih dovoljenj, kar ni nobena izjema, vendar v dobri veri, da bo pridobitev koristila kraju. Menda se je že ob otvoritvi govorilo, da bo prostor namenjen nogometnemu igrišču, za kar se ga uporablja dejansko še danes, saj se v Radmirju očitno ne morejo dogovoriti, kje naj bi zgradili športni poligon. Rešitve se baje kažejo, vendar nimajo v rokah še nič otipljivega in vse kaže, da županji Anki Rakun tudi ob izteku drugega mandata ne bo uspelo uresničiti predvolilne obljube. "Problem postaja skoraj nevzdržen," pravita Rozalija in Jožica Prislan, ki imata hišo, v kateri živita, v neposredni bližini parkirišča, kije dejansko športno igrišče. Vznemirjeni ženski za vse tegobe krivita radmirske športnike in gasilce, ki jima po njunem prepričanju motijo posest in povzročajo škodo. Mati in hči živita od mater- kane od kmetijstva. "Kmet mora imeti najprej hlev in potem kravo," pravi Jožica in tudi športniki naj bi najprej poskrbeli za igrišče in potem igrali nogomet. Tako pa jima povzročajo škodo; ob hiši so zlomili ograjo in razbili šipe na oknih, žoga leti na njuno zemljo in še bi lahko naštevali. Vznemirjeni lastnici Martinove hiše pravita, da se pod farno cerkvijo, kjer je sporno igrišče, zbirajo huligani, ki zganjajo nasilje in se vedejo neprimerno. "Človek nima pravice do svojega imetja, čeprav plačujeva davke. Na občino Ljubno sva naslavljali številne pritožbe, a odgovora, razen v enem primeru, nisva prejeli," pravita Prislanovi, ki ne zaupata niti občini niti županji Rakunovi. "Zakaj ne poiščejo primernega prostora za igrišče," se sprašujeta Prislanovi in hkrati dodajata, da so jima nepridipravi zdrobili tudi vrata na hiši, kije pod spomen- iškim varstvom. Ob trdem delu in garanju bi si želeli počitka in miru, tako pa se delajo norca iz njiju in ju imajo za nenormalni. Prislanovi sta trdno prepričani, da imata prav, mlajši Jožici naj bi opisane razmere uničile mladost in pol življenja, mati Rozalija se ob vsem tem bojuje stegobami srca in pritiskom. Mati in hči se počutita Problem pa ni samo igrišče in športniki, saj so jima brez odškodnine vzeli tudi zemljo, ko so gradili cesto do mrliške vežice, poleg tega ju niso vprašali za soglasje tudi, ko so v prosvetnem domu odprli gostilno. Takšna je resnica Prislanovih, ki dodajata, da je sramota za celo faro, ker se z gasilci in športniki ni mogoče nič dogovoriti. Čeprav sta za gasilce delali ves čas ter je bil pokojni mož in tudi oče z dušo na strani gasilcev. "Zavedamo se, da parkirišče ni najprimernejše mesto za igranje malega nogometa. Vendar drugega trenutno ni in dokler ga ne bo, bomo tukaj igrali ligo," pravi Boško Ter-bovšek, predsednik tamkajšnjega športnega društva. V Radmirju so med prvimi vdolini začeli z igranjem malega nogometa. V začetku v Homu na travnatem igrišču, vendar se mali nogomet igra na asfaltu, zatrjuje Terbovšek, kije prepričan, da so ine pokojnine, nekaj dohodka pa odrinjeni in opeharjeni. Radmirski športniki bodo še naprej igrali mali nogomet, saj po njihovem prepričanju sosedom ne povzročajo škode (foto: Savinjčan) obtožbe Prislanovih neutemeljene. "Ograja, ki jo omenjata, se je zlomila zaradi dotrajanosti, vendar smo še isti teden zadevo popravili. Trdim, da na hiši ni bila povzročena škoda, res pa je, da je včasih treba pobrati žogo iz trave. Če želita, jima osebno pripeljem prikolico trave," odgovarja na obtožbe predsednik športnega društva, ki zagotavlja, da bodo morebitno nenamerno povzročeno škodo tudi popravili. Terbovšek govori v imenu športnega LUČE OB SAVINJI Izboljšati turistično ponudbo Luče so nekdaj veljale za najlepši slovenski izletniški kraj z razvitim stacionarnim turizmom, saj so skoraj pri vsaki hiši oddajali turistične sobe. Sivari so se tako spremenile, da gostov skoraj ni več, Luče pa so ostale zgolj tranzitno naselje, skozi katero hitijo kolone proti Logarski dolini. društva in ne odgovarja za početje otrok in še koga, ki se zbirajo na parkirišču. Tudi če bo igrišče na drugi lokaciji, je vprašanje, če se ne bodo nekateri na parkirišču shajali še naprej. V Homu pa po Terbovškovem mnenju ni primerno mesto, saj naj bi dogodke na igrišču vsaj delno nadzorovali. V Radmirju si vsekakor podobnega dogajanja kot na starem gornjegrajskem igrišču ne želijo. Savinjčan Na sestankih najpomembnejših turističnih delavcev, na katerih so sodelovali tudi turistični društvi iz Luč in Podvolovljeka ter predstavniki Logarske d.o.o., so bili enotni, da je treba sedanjo turistično podobo Luč koreniti spremeniti in še pred začetkom glavne turistične sezone izvesti določene naloge, ki so vezane na proračunska sredstva. V program, ki soga podprli tudi občinski svetniki, so zapisali, daje treba namestiti tipske oznake vseh zainteresiranih turističnih objektov, označiti sprehajalne poti in izvesti projekt kolesarskih poti. Prostori za delovanje turistično informacijskega centra so zago-tovljeni, zato bo treba v sezonskem času zaposliti osebo, pri kateri bodo lahko obiskovalci pridobili vse potrebne informacije in propagandno gradivo. Za razvoj, predvsem pa za nemoteno delovanje turizma v Lučah bo treba zagotoviti tudi udeležbo zainteresiranih na sejmih in borzah, zaradi številnih novosti pa je smiselno razmišljati tudi o novem prospektu. Lučki turistični delavci so prepričani, da je treba vse zainteresirane turistične subjekte v občini združiti oziroma jih povezati in delovati pod okriljem Logarske doline d.o.o., za kar bodo potrebna določena sredslva. Te naj bi pridobili iz občinskega proračuna in preko razpisov, vsekakor pa bo treba turizem in spremljajoče dejavnosti obravnavati kompleksno. Turizem je nedvomno ena izmed perspektivnejših panog, kije Lučam nekoč že zagotavljal del zaslužka. Z načrtovano vlečnico in zimsko-letno sankaško progo ter aktivnim pristopom vseh zainteresiranih, bi se Lučanom turistična zgodovina prav lahko ponovila. Savinjčan SNICKE : ; \ Če bi se vsi polovico toliko časa trudili govoriti o sebi resnico kot o drugih laži, bi večina polovico življenja molčala. Savinjčan^ POGOVOR Z DANILOM STEYERJEM, VINOGRADNIKOM IN VINARJEM IZ PLITVICE PRI APAČAH »Danes se znajo ljudje zabavati tudi ob kozarčku vina, vendar so pripravljeni plačati več za višjo kvaliteto« Ljubiteljem in poznavalcem slovenskih vin blagovna znamka Steyer že dolgo ni več neznanka, čeprav se družina Steyerjevih ukvarja z vinogradništvom in vinarstvom šele dobro desetletje. S posredništvom Danija Grudnika iz Mozirja so Steyerjeva vina vse bolj prisotna tudi v Zgornji Savinjski dolini, da pa bi jih spoznalo še več Zgornjesavinjčanov, smo se prijaznimi gostitelji iz okolice Gornje Radgone dogovorili za obisk avtobusa zvestih bralcev Savinjskih novic. Kam se odpravljamo v soboto, 25. maja, in kaj bomo tam videli, smo povprašali Danila Steyerja. Doma smo v vasi Plitvica, ki šteje 35 hiš in leži v neposredni bližini Apač. Naša kmetija leži na ravnini, vinograde pa imamo na slaba dva kilometra oddaljenima plitviškem in aženskem vrhu. Obdelujemo enajst hektarjev vinogradov, naša glavna sorta pa je dišeči traminec, s katero je posajena več kot polovica naših vinogradov. Na omenjeni površini raste preko petdeset tisoč trt, med katerimi poleg dišečega traminca med belimi sortami pridelujemo še chardonnay, sivi pinot, renski rizling, sauvignon in laški rizling, od rdečih sort imamo modri pinot in zweigelt, poleg teh pa še dve muškatni sorti: rumeni muškat in muškat otonel. -Vinogradništvo na vaši kmetiji še nima dolgoletne tradicije. Kdaj ste se pravzprav odločili, da se boste ukvarjali z vinsko trto in vini? Vse skupaj se je začelo pred dvanajstimi leti, ko smo zasadili prve trte. Danes z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo se v tem času uspeli povzpeti med večje slovenske vinarje, imamo pa še ambiciozne načrte glede nadaljnjega širjenja naših vinogradov. - Na začetku zagotovo ni bilo enostavno... Res ni bilo enostavno, imeli pa smo srečo, da smo začeli v ravno pravem času. V veliko pomoč so nam bile tudi očetove izkušnje, saj je pred tem delal v eni od avstrijskih vinskih kleti. Ko sem obiskoval srednjo kmetijsko šolo, smo na pobudo mojega botra kupili prvo zemljo za vinograd, na začetku mojega študija na biotehniški fakulteti v Ljubljani pa so mi starši kupili vinograd, kjer je rasla trta dišeči traminec. Tam sem pridobil prve praktične izkušnje in hkrati dokaz, da omenjena sorta daje na našem območju zadovoljive rezultate. - To dokazujejo tudi priznanja z nekaterih vinskih ocenjevanj, kajne? Doslej smo bili dvakrat slovenski prvaki med traminci, na Hrvaškem pa so naš dišeči traminec exclusive, ki je pridelan po tehnologiji »barik«, med vsemi slovenskimi in hrvaškimi vini, ki se prodajajo na tamkajšnjem tržišču, ocenili kot najboljše vino. - Koliko in kako se je po vašem mnenju v zadnjem desetletju spremenil odnos Slovencev do vina? Veseli me, da sem v času svojega dosedanjega dela doživel velik pozitivni preskok v kulturi pitja vina na Slovenskem. Če se spomnim leta 1993, koje prišla na trg naša prva buteljka, sem v gostinskih lokalih videval zlasti ljudi, ki so konzumirali količine. Danes je slika bislveno drugačna, saj se znajo ljudje zabavati tudi ob kozarčku vina, vendar so pripravljeni plačati več za višjo kvaliteto. Vinska kultura seje torej precej izboljšala, kljub temu pa vinarje in vse ostale, ki se ukvarjajo s tem področjem, čaka še veliko dela. -V kakšnem smislu? Bistveno je, da bodo ljudje spoznali, kakšno vino sodi h kakšni hrani. S tem bodo njihovi obroki postali bolj celoviti, saj se vino in hrana najlepše dopolnjujeta. Pred nedavnim sem bil v Nemčiji, kjer sem opravil nekaj predstavitev in ugotovil, da tam pri obrokih pijejo skoraj izključno suha vina. Pri nas je situacija bistveno drugačna, saj tudi nepoznavalci segajo po vinih z ostankom sladkorja. - Na dosedanjih predstavitvah vaših vin v Zgornji Savinjski dolini ste se trudili, da bi udeležencem na kar najbolj učinkovit način pojasnili značilnosti posamezne sorte vina. S tem v bistvu neposredno prispevate k dvigu že omenjene vinske kulture tukajšnjih prebivalcev, kar je seveda pohvalno. Z ženo se trudiva, da bi ljudem posredovala kar največ informacij s tega področja. Dejstvo je, da vino vsebuje preko tisoč za človeški organizem koristnih snovi, prav tako pa je tudi dokazano, daje pri sedanjem načinu prehranjevanja Slovencev bolj zdravo vino piti kot pa ne piti. Vinarji se pri pridelavi vina vse bolj vračamo k nekaterim postopkom, ki so jih uporabljali že pred časom, izogibamo pa se grobim posegom, kot je na primerfiltracija. Veliko nam pri našem delu pomaga postopek hlajenja, saj z njim pri- hranimo mnogo enoloških sredstev. - Če se vrneva nazaj na vašo vinogradniško kmetijo, lahko omeniva, da se ponašate vsaj z dvema posebnima vinogradoma... Naša največja posebnost je vsekakor ampelografski vrt, ki je nastal na osnovi ideje, da bi imeli na enem mestu zasajenih čim več različnih sort vina. Ker smo že na začetku razmišljali malce v prihodnost, smo zasadili po pet trt vsake sorte in danesjih raste že preko sto trideset. Večina sort je slovenskih, ostale pa so iz drugih evropskih držav. Letos bomo dodatno posadili dvajset novih, verjetno prav v času vašega obiska pri nas. Lahko vam povem, daje izjemno zanimivo opazovati, kako posamezne sorte uspevajo na eni lokaciji. Naša druga posebnost je tako imenovani krščeni vinograd, v katerem ima vsaka trta svojega botra. Botri so naši znanci, prijatelji, poslovni partnerji in nekatere znane slovenske osebnosti, ki se vsaj enk- rat letno srečajo v vinogradu. Prvih 28, ki so svoje trte posadili leta 1998, so lani že imeli prvo trgatev. Prišli so potrgat svoj pridelek, stehtali smo količine, prešteli grozde in določili sladkorno stopnjo. Na osnovi teh podatkov smo izbrali na- Danilo Steyer bo gostitelj avtobusa zvestih naročnikov (foto: Franci Kotnik) Predsednik države Milan Kučan je eden izmed botrov, ki so “svojo” trto posadili v Steyerjevem vinogradu ® jboljšega vinogradnika med botri. - Nam lahko zaupate ime katere izmed znanih slovenskih osebnosti, ki imajo pri vas svojo trto? Najbolj eminentna osebnost med njimi je zagotovo predsednik države Milan Kučan, lahko pa omenim tudi priznanega pianista in skladatelja Mojmira Sepeta, igralko in šanson-jerko Vito Mavrič, z veseljem pa bomo v druščino botrov sprejeli tudi Savinjske novice, kar se bo zgodilo 25. maja. - Že vnaprej hvala za vaše gostoljubje, preseliva pa se zdaj iz sedanjosti še malce v prihodnost. Kakšni so vaši poslovni načrti? Ampelografski vrt bomo zagotovo še širili s trtami z različnih koncev sveta in ga tako naredili zanimivega za najširši krog turistov. Uredili bomo sprehajalne poti, poleg sedanjega manjšega ribnika pa bomo morda naredili še kakšnega. Na naši kmetiji medtem potekajo velike spremembe, saj zaključujemo z dejavnostjo živinoreje, za katero smo bili specializirani še pred dvajsetimi leti. Živino smo že dali stran, prav tako tudi stroje in opremo za te potrebe. Že v tem mesecu začnemo z gradnjo kleti, kjer bomo uredili poseben prostor za barik sode, vinoteke in prodajalne, pridobili pa bomo tudi degustacijsko sobo za naše obiskovalce. V prihodnjih letih nameravamo urediti tudi nekaj sob za stacionarne goste. - Preden zaključiva najin tokratni pogovor, verjetno ne bo odveč informacija našim bralcem, kje lahko kupijo vaša vina, če želijo ob njih uživati doma? Najbolj enostavno je, da pokličejo Danija Grudnika, kije v preteklih letih storil ogromno za promocijo naših vin vsavinjsko-šaleški regiji. Pri njem imamo eno klet v najemu, zato glede izbora in količin ne bo težav. Vsem kupcem voščim »na zdravje«, ko si bodo z našimi vini polepšali dan ali večer. - Na svidenje torej do 25. maja... Veselim se že dneva, ko se bomo z vašimi bralci in sodelavci srečali na naši domačiji. Najprej bomo na plitivičkem vrhu zasadili trte, nato pa se bomo preseiili na vaško igrišče v Plitvici, kjer bomo imeli družabno srečanje in nogometno tekmo med vinogradniki in gostinci. Upam, da bodo podobni akciji, kot sojo tokrat pripravile Savinjske novice, v prihodnje sledili še v kakšni medijski hiši. Iskrena hvala za uspešno sodelovanje! Pogovarjal se je Franci Kotnik SAVINJSKE NOVICE PRI VAS NA KAVI Dopisnice sploh niso poslali "Ampak saj se nismo prijavili," mi je hitela dopovedovati Uzarjeva, pravzaprav Hrenova, mama Tončka, ko sem ji po telefonu sporočil, da jim je žreb dodelil tri kilograme kave v "kofetarski" akciji Savinjskih novic. Z dopisnico v roki, na kateri je bil jasno izpisan Uzarjev naslov, se seveda nisem dal odgnati in z mamo Tončko sva družno ugotovila, da imajo Uzarjevi iz Zgornjih Pobrež očitno skrivnostnega prijatelja ali soseda, ki je posredno poskrbel za nemajhno presenečenje. Hčerka Saša in njen mož Miha sta bila v tistem času v službi, tako da sva formalnosti opravila kar z gospodinjo, ki se je v hiši rodila in zato njena beseda tudi nekaj zaleže. ni piške, ata Milan pa si preganja dolgčas s čebelami. V najboljših časih je imel osemnajst panjev, sedaj manj, vendar dovolj za delo in veselje. Več kot štiri desetletja je od takrat, koje obolel za otroško paralizo in ker ni zmogel težkih del, je začel izdelovati stenske ure. Kardve kažeta čas v njihovi kuhinji in pošteno je treba zapisati, da so ročne spretnosti atu Milanu v krvi. Tako kot smisel za humor, ki gaje obilo delil ob našem obisku. Kave pa ne pije, zaradi težav s srcem in zato ga pri Pred enainpetdesetimi leti sta se vzela pravi mama, vendarjo soprog takoj popravi, da sta stopila pred oltar leto prej. Iz Lok pri Mozirju se je priženil na Pobrežje in nič ni rekel, da bi mu bilo kdaj zaradi tega žal. Saj, povsod je dobro in nikjer za vse. Tudi pri Uzarjevih niso izjema, ampak otroci so pa ubogali. Tudi hčerka Saša, ki je ostala doma in z možem Mihom skrbi, da sta ata in mama na stara leta lepo pri svojih, "Lepo je delati z ljudmi," pravi Saša, ki je za Občino Mozirje in Upravno enote nekakšna povezava s svetom. "Razni ljudje kličejo, bolj in tudi manj prijazni. Vse je odvisno od človeka," je prepričana Saša, ki ima telefonske izkušnje tako z ministri kot povsem navadnimi tajnicami. "Ni važno, kdo si in kak- šno delo opravljaš, pomembno je, kakšen si," sta starša Saši že v mladih letih vsadila v podzavest. Pri delu z ljudmi je to še kako pomembno, zato bi se morali tega pravila vsi bolj zavedati in po njem tudi delati. Savinjčan V božjem miru stoji Uzarjeva domačija streljal daleč od gozdička. Stari in mladi živijo pod skupno streho in se lepo razumejo. Mama hra- obveznijutranji kavici mameTončke in sosede Cvetke Žunter ni zraven. Takrat brklja okoli hiše ali opazuje drobne čebelice. Skrivnostni prijatelj je Uzarjevim pripravil nemajhno presenečenje (foto: Ciril M. Sem) AVTOBUS ZVESTIH NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC Dragi naročniki in naročnice Savinjskih novic! Dan našega skupnega izleta se nezadržno bliža. V soboto, 25. maja, se bomo odpravili v vas Plitvica pri Gornji Radgoni, kjer nam bodo gostitelji razkazali vinogradniško kmetijo Steyer, posadili pa bomo tudi vinsko trto z našim imenom. Družabno srečanje bomo nadaljevali na vaškem igrišču v Plitvici, v zgodnjih popoldanskim urah pa se bomo odpravili nazaj v smeri Zgornje Savinjske doline in si spotoma ogledali še kakšno od tamkajšnjih turističnih zanimivosti. Skupaj bomo preživeli nepozaben dan, katerega se bomo še dolgo radi spominjali. Še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali vakciji in pridno pošiljali kupone na naslov našega uredništva. Tistim, ki tokrat niste imeli sreče pri žrebu, obljubljamo, da bomo podobno akcijo ponovili že jeseni, morda pa bo takrat Fortuna na vaši strani. O poteku našega majskega izleta vas bomo podrobno informirali v obliki reportaže v Savinjskih novicah, do takrat pa srečno in obilo užitka ob prebiranju zgornjesavinjskega časopisa! Glavni in odgovorni urednik Franci Kotnik TRADICIONALNO PRVOMAJSKO SREČANJE DELAVCEV IN OBČANOV NA GRAŠKI GORI Pravice delavcev žal še vedno zapostavljene Velenjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je prvega maja tudi letos pripravila tradicionalno svečanost na Graški Gori. Srečanja se je udeležilo več tisoč občanov in delavcev iz Slovenj Gradca, Mislinje, Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Ob kulturnem programu pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, moškega pevskega zbora Kajuh, učencev podružnične šole Plešivec in ansambla Sredenšek je udeležencem spregovoril Bojan Hribar, sekretar Sindikata vzgojne, izobraževalne in raziskovalne dejavnosti Slovenije. Med drugim je poudaril, da so pravice delavcev žal še vedno zapostavljene in da delodajalci tervla-da zavestno kršijo v svetu že priznano načelo »zadovoljen delavec je uspešen delavec«. O novem zakonu o delovnih razmerjih je menil, da še ni zrel za uporabo, saj je še daleč od temelja male delavske ustave, kar naj bi v bistvu ta zakon postopoma postal. »Ljudje, ki zaslužijo komaj za preživetje,« je dejal, »se največkrat sprašujejo, ali ima življenje kakšen smisel. Velikokrat jih drži pokonci samo še skrb, kako poskrbeti za svoje otroke in družino. V daleč najslabšem položaju so vsekakor tisti, ki izgubijo zaposlitev, kijim je bila edini virzaslužka, in ostanejo praktično brez sredstev za življenje.« Po osrednjem programu je skupina mladih DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941 - 1945 Ob pomoči posameznikov bodo orisali čas, ki ga le še redki pomnijo Mozirska krajevna organizacija Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 združuje člane iz šestih občin naše doline. Kakor leta do sedaj si je tudi v preteklem letu društvo prizadevalo za dokončno uveljavitev zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega nasilja, ki ga je sprejel državni zbor. Za začetek izplačil je v zakonu določena druga polovica januarja letošnjega leta. Prvi upravičenci so že pričeli prejemati odločbe o višini odškodnine, medtem ko jih bodo ostali prejeli nekje do oktobra letos. V začetku preteklega leta je vodstvo krajevne organizacije pomagalo pri vlaganju zahtevkov na IOM obrazcih za uveljavljanje odškodnin za prisilno delo po nemškem zakonu iz sklada Spomin, odgovornost in prihodnost ter vprašalnike za vloge po avstrijskem zakonu, ki pa določa odškodnino tudi za otroke, ki so bili izseljeni skupaj s starši. Septembra so začeli zbirati spominsko gradivo o izgnanstvu v letih 1941 - 1945 na območju Zgornje Savinjske in Zadrečke doline. Želijo namreč izdati brošuro, ki bi z grozotami in fašističnim terorjem nad civilnim prebivalstvom v času druge svetovne vojne seznanila mlade in vse tiste, ki tega niso doživeli. Zapiske pričevanj različnih ljudi, ki so vse te grozote oživeli, je do sedaj zbirala Jožica Pečovnik, tajnica krajevne organizacije. Pečovnikova je prepričana, da ji bo ob pomoči posameznih izgnancev uspelo orisati čas, ki ga le še redki pomnijo. Manjkajo ji fotografije, a upa, da ji bo tudi sled- • nje uspelo zbrati do konca leta, ko nameravajo priskočili vsi, tako predsednik Franc Bezovšek kot izdati brošuro. Občni zbor, ki je bil prvo soboto v ostali člani odbora in društva. maju, je bil samo dokaz več, daji bodo na pomoč Marija Sukalo TABORNIKI II. GRUPE ODREDOV CELJE Preizkušali teoretično znanje v praksi Zadnji vikend v aprilu so se na tabornem prostoru na Lazah mudili taborniki II. grupe odredov Celje, ki so za svoje člane pripravili trodnevno taborjenje Živ žav, na katerem so nabirali znanje za bližajoče se regijsko tekmovanje v orientaciji v Šoštanju. Petkov večerje bil namenjen medsebojnemu spoznavanju, saj sestanki, kjer se mladi ljubitelji narave učijo o prvinah življenja na prostem, potekajo ločeno po posameznih vodih. Sobotno dopoldne je minilo ob predavanju o orientaciji v naravi in uporabi topografske karte. Popoldne so namenili postavljanju pionirskih objektov, streljanju z lokom, signalizaciji, postavljanju šotork in šotorov. Dan so zaključili z družabnim večerom in različnimi igrami. Taborjenje, ki so ga zaokrožili s predstavitvijo tabora in dela staršem ob zaključku v nedeljo, je bilo prvo tovrstno druženje medvedkov in čebelic, gozdovnikov in gozdovnic ter popotnikov in popotnic v naravi, saj so si skozi zimski čas nabirali znanje s področja orientacije, signalizacije in ostalih pravil taborniškega življenja na vodovih sestankih v Celju. Tako so na Lazah lahko preizkusili teoretično znanje v praksi. Marija Sukalo Bojan Hribar (foto: Jože Miklavc) položila venec k spomeniku Nošenje ranjencev, ni izostalo, v lepem vremenu pa sta pesem in glas-večina navzočih pa seje nato udeležila pohoda ba še dolgo odmevali po vrhovih Graške Gore. na Jesenekov vrh. Tudi tradicionalno vlečenje vrvi Jože Miklavc Pevci z nageljni v gumbnicah, simbol vsakoletnega sindikalnega srečanja ob prvem maju na Graški Gori (foto: Jože Miklavc) MLADI MOTORISTI IZGUBLJAJO ŽIVLJENJA Z Rdečo armado do večje varnosti v prometu Štirinajst izkušenih ljubiteljev jeklenih konjičkov je 27. aprila v Kokarjah ustanovilo moto društvo Rdeča armada. Njihova skupna želja je, da bi s skupnimi močmi preprečili vse večjo morijo, ki jo na slovenskih cestah povzročajo mladi in neizkušeni motoristi. V Varpoljah so se zbrali motoristi in ustanovili svoj klub - Rdečo armado (foto: Benjamin Kanjir) Klub so ustanovili dobri znanci, ki se že dolga leta vozijo po skupnih poteh. Druženje, ideali in svoboda, ki jo nudijo težki motorji, pa vse prevečkrat jemljejo mlada življenja. Ob ustanovitvi društva je bilo zato večkrat poudarjeno, da motoristi niso odpadniki družbe, marginalci, ki bi z divjimi vožnjami ogrožali sebe in druge. Resje, da so med njimi tudi takšni, ki na vse ostale mečejo slabo luč. Zato se širom Slovenije ustanavljajo društva, ki naj bi tovrstne divjake pripeljala v svoje vrste. V njih vladajo stroga pravila in zakoni, ki omejujejo divjanja posameznikov. Še več, mladi motoristi sploh ne smejo na pot brez starejših in izkušenejših, od katerih se lahko učijo varne vožnje. Motoriste v klubih druži neomejena svoboda gibanja in mišljenja. Ravno iz te svobode so v Kokarjah iz starih ideoloških in komunistično nastrojenih simbolov ustvarili svoj znak in se poimenovali po ruski rdeči armadi. Predsednik društva Slavko Kržišnik pravi, da je ime zgolj komična farsa, ki ne pomeni nikakršne pripadnosti kateri izmed ideologij, ampak je zgolj zapriseženost motorizmu in odziv na »zamerikanizirano« slovensko moto sceno. Motorizemje kot način življenja, ki ga uporablja vse več ljudi, način spoštovanja drug drugega. Konec koncev tudi vseh udeležencev v prometu, katerih del so tudi težki motorji. Člani kluba, ki ima sedež v Varpoljah, se bodo odslej vozili na skupne vožnje, spoznavali bodo nove poti, po katerih bi radi popeljali čim več mladih motoristov. Takšnih, ki želijo, da bi jih ostali v prometu spoštovali zaradi njihove umirjene vožnje. Ta umirjenost pa ne pride sama po sebi, saj mladi kupujejo vse močnejše motorje, ki jim vse prevečkrat niso kos. Vse te člani Rdeče armade opozarjajo, da cesta ni dirkališče ampak prostor, po katerem se hodi na sprehode. Benjamin Kanjir REGIJSKO SREČANJE SKAVTINJ IN SKAVTOV Svelane obljube mladih Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov je prostovoljna nevladna organizacija, ki se ukvarja z neformalno obliko vzgoje in izobraževanja mladih s pomočjo skavtske metode. Ustanovljeno je bilo šele 31. marca 1990, ker je bilo med letoma 1941 in 1990 javno delovanje skavtske organizacije prepovedano. Združujejo se kot društvo na državni ravni, deli pa se na regije in krajevne enote. V Šmihelu nad Mozirjem je 27. in 28. aprila potekalo regijsko srečanje skavtov mariborske regije in sicer najstarejše starostne skupine, to so popotniki in popotnice, stari od 16 do 21 let. V soboto so se zbrali v Mozirju, od tam pa so voditelji poslali popotnike in popotnice na pot do Šmihela. S seboj so imeli zemljevid po katerem so se orientirali. Na poti sojih čakali različni izzivi kot so služenje na kmetiji, proga preživetja, ustvarjanje različnih simbolov iz gline in podobno. Mladi so pri tem preizkušali svoje sposobnosti, skavtsko znanje, hkrati pa so med sabo navezali stike. Po naporni poti je sledil zabavni večer z glasbeno skupino Ars Amatoria s Ponikve pri Žalcu. Ob pesmi in plesu so do konca izčrpali še zadnje moči in ob ognju zaključili prvi dan druženja. V nedeljo zjutraj so se po telovadbi in zajtrku začeli pripravljati na sveto mašo z obljubami. Za skavte je obljuba poseben dogodek, ki prinaša s seboj tudi odgovornost posameznika do sebe, družbe in Boga. Z obljubo skavt postane brat oziroma sestra velike skavtske družine, ki šteje že 3.900 članov v 64 krajevnih enotah v Sloveniji. Za Mozirje in Sevnico so bile to prve skavtske obljube, ki sojih bili vsi zelo veseli, saj se tako Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov širi. Šmihel so zapustili polni skavtskega duha, ki so ga po koncu srečanja ponesli tudi v domače kraje in svoje domove. Benjamin Kanjir ____ j' Savinjska cesta 4, Cf'T Ä? A Nazarje (Grad Vrhovec) ' kZJ-i. M. Il il Tel, 83-90-810 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, id. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ. POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete: - potrdilo o lastništvu delnic (zadnji izpis iz KDD) - fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko - fotokopijo davčne številke fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice - za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista ZA OSTALE INFORMACIJE POKLIČITE. EVROPSKA KONFERENCA RJAVEGA GOVEDA v _ Kmetije v Svici so vredne ogleda V Švici se je pred kratkim odvijala Evropska konferenca rjavega goveda. Ob tej priložnosti so si kmetje iz Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter dve svetovalki ogledali državno razstavo rjavega goveda v Zugu in obiskali dve kmetiji. Že med potovanjem proti cilju so udeleženci ekskurzije opazovali tamkajšnjo čudovito pokrajino. Travna ruša je izredno gosta, brez plevelov. Veliko površin je ograjenih s fiksno ograjo, živino so že pasli na travi visoki 8-10 cm. Pri kmetijah so opazili veliko stolpnih silosov, koritastih skoraj ne. Bale so bile lepo zložene ob kmetijah. Kljub temu, da kot os- po načelih sonaravnega kmetovanja. Gospodarje povedal, daje 80% kmetij v Švici vključenih v sonaravno kmetovanje, 10% kmetijje ekoloških in 10% kmetij s konvencionalnim načinom kmetovanja. Zwyssigejeva kmetija obsega 30,8 ha kmetijskih površin in 5,2 ha gozda. Na njivah pridelujejo ječmen in koruzo za silažo. Imajo 7 ha pašnik- Najboljša žival iz skupine je smela na “zmagovalni oder” novno krmo pridelujejo pretežno le koruzo in krmo s travinja, niso zanemarili kolobarja. V kolobar s koruzo redno vključujejo travno-deteljne mešanice. Na kmetijah, ki sojih obiskali, so izvedeli, da opravijo 6 do 7 odkosov letno. Ker so kmetije vključene v sonaravno kmetovanje, smejo uporabiti le 25 kg čistega dušika na košnjo. Kljub klimi podobni naši, imajo sorazmerno veliko intenzivnih sadovnjakov, ki so vsi zaščiteni pred točo. Visoka drevesa travniških nasadov so skrbno obrezana in negovana. Sprejel jih je prijazen predstavnik švicarske zveze za rjavo govedo. Pospremil jih je na kmetijo, kjer so imeli kaj videti. Poudaril je pomen in primernost rjave pasme za rejo v njihovih razmerah kmetovanja. Menilje, daje rjava pasma primerna tudi za naše razmere in da bi morali več storiti za širitev omenjene pasme. V bližini Lucerna so obiskali družinsko kmetijo Fredya Zwyssiga. Kmetijo imajo v najemu pet let in za najem plačujejo 38.500 frankov letno. Na njej delajo sami, občasno pa imajo na praksi vajenca. Kmetujejo ov, 13 ha sejanih travnikov in 9,5 ha naravnih travnikov. Za koruzno silažo imajo 405 m3 prostornine stolpnih silosov. Travo silirajo v bale. Imajo tudi dosuševalno napravo na topel zrak. Redijo 25 do 30 krav molznic rjave pasme, 23 plemenskih telic in 4 do 8 visokobrejih plemenskih telic, namenjenih za obnovo črede. Slabše krave osemenjujejo s semenom bikov mesnih pasem in teleta pitajo do teže 530 kg. Za krave molzniceso leta 1991 prenovili star hlev in tako zagotovili pogoje primerne za rejo krav molznic. Krave so privezane na udobnih in pravilno dimenzioniranih stojiščih, hlev je svetel in zračen. Molža poteka preko mleko-voda. Teleta so v skupnem boksu z urejenim izpustom. Krmni obrok je sestavljen iz mrve, travne silaže, koruzne silaže, krmil, soje in beljakovinskih koncentratov. Poleti plemenske telice in presušene krave pasejo. Letno kupijo 10 do 20 t močne krme ( žita, soja ). Z osnovno krmo proizvedejo okoli 6.500 kg mleka, s pomočjo krmil pa preostalih 1.300 kg mleka. Velik pomen vidijo v pravilni izbiri bikov za umetno osemenjevanje in prav temu dajejo zaslugo za takšen napredek v količini in vsebnosti mleka. Za osemenjevanje uporabljajo predvsem seme bikov, ki izboljšujejo vsebnost mleka. Med kravami imajo eno bikovsko mater, ki jo uporabljajo tudi za izvajanje embriotrans-fera. Krava je dala v najboljši laktaciji 11.000 kg mleka. Na drugi kmetiji gospodarita brata Martin in Franc Theiler z družinama. Kmetijo imata v najemu. Kmetija ima 42 ha kmetijske zemlje, leži na nadmorski višini 450 m v bližini Lugana. Letno pade 1.200 mm padavin. Na kmetiji delajo 3-4 delovne moči. Med drugim imajo tudi 1,5 ha intenzivnega sadovnjaka (0,5 ha češenj in 1 ha jablan). Sadovnjak je namakan, zaščiten pred točo, vse sadje prodajo doma, nekaj ga predelajo v sok za lastne potrebe. Skupaj še z dvema sosedoma zbirajo organske odpadke iz okolice in jih kompostirajo. V 6 mesecih je kompost dozorel tavljen iz: 25% silažne koruze, 25% travne silaže, 20% sena in 30% sveže krme s travnikov oz. paše. Glede na proizvodnjo dodaja močno krmo: silirani koruzni storži, beljakovinski koncentrat 39%, mineralno vitaminski dodatek in starter. Državna razstava rjave pasme Bruna 2002je potekala od 4. do 7. aprila. Razstavljenih je bilo preko 800 živali rjave pasme. Živali so bile ocenjevane po kategorijah. Ocenjevali so tudi krave v drugi in tretji laktaciji in sicer na podlagi eksterierja. Proizvodnja je bila upoštevana že pri od-biri živali za razstavo. Najbolje ocenjena žival iz posamezne skupine seje uvrstila v nadaljnji izbor za najlepšo in najboljšo žival. V Švici imajo mladi rejci posebno društvo. Člani tega društva so bili vodniki živali med ocenjevanjem. Zanimivo je opazovati mlade rejce, ki vodijo živali v ocenjevalni areni. Med njimi so bila tudi dekleta, ki so Creda in pašniki na kmetiji Franca Thelerja so bili vredni ogleda in ga prodajo bližnjim vrtičkarjem. Redijo 40 krav molznic in 40 komadov mlade živine. V povprečju dajo krave v laktaciji 7.900 kg mleka z 4% tolšče in 3,5% beljakovin. Krave prvič telijo v starosti 26 - 28 mesecev. 50% krav izhaja iz ene kravje družine. Pri zunanjem izgledu živali je cilj obsežen okvir in lepo oblikovano ter dobro pripeto vime. 50% krav semeni s testiranimi biki, ostale z mladimi biki. Zimski krmni obrok sestavlja: 10% pesnih rezancev, 30% travna silaža, 30% koruzna silaža in 30% seno. Poleti imajo krave obrok, ses- za obvladovanje živali napele vse svoje moči. Udeleženci ekskurzije so si ogledali tudi ostale kategorije živali, ki so bile v hlevih. Da so se živali čim bolje počutile, so rejci poskrbeli s skrbno nego in z obilo slame na ležiščih. Ogled razstave je jasno pokazal, da bo v Sloveniji potrebno še veliko delati tako na selekciji kot na prehrani krav molznic. Napredek pri rjavi pasmi bo dosežen z uporabo bikov vrhunske kvalitete in z izboljšanjem kakovosti krme za krmljenje krav. Štefka Goltnik V siju prvomajskih kresov Poleg ognja je obiskovalce pogrel golaž, ki so ga v Mozirju delili zastonj (foto: Ciril M. Sem) Za pogumne in spretne Tradicija postavljanja mlajev je v Mozirju stara že preko osemdeset let, v zadnjih letih pa je po zaslugi društva mlajerjev dejavnost po srcu in zagnanosti mladih Mozirjanov ponovno zaživela v vsej razsežnosti. Na Slovenskem se postavljajo mlaji ob različnih priložnostih in marsikje še vedno tekmujejo, kdo bo postavil višjega in lepše okrašenega. V Mozirju, kjer pri tej dejavnosti ostajajo v Zgornji Savinjski dolini precej osamljeni, so postavili pred leti s 67-metrskim mlajem svojevrsten rekord, letošnje prvomajsko praznično ozračje pa so popestrili s tekmovanjem v plezanju. Povzpeti se na "komaj" 30 metrov visoko gladko deblo terja seveda posebno znanje in spretnost, saj ni mačji kašelj povzpeti se pod okrašeno krošnjo, kljub varovanju alpinistov. V nekaterih krajih so na mlaj obešali tudi različne darove, olupljeno deblo so na debelo namazali z mastjo, komur pa je uspelo priplezati do darov, so bili njegovi. Mladeniči so že pred postavitvijo mlaja vadili plezanje, saj je treba vedeti, da to početje ni niti malo enostavno. V Mozirju mlaja sicer niso namazali z mastjo in tudi bogate nagrade niso čakale na vrhu mlaja, kar pa ni odvrnilo sedmih fantov in pogumne mladenke, ki so se pomerili za prvo nagrado. Ob glasnem spodbujanju in salvah smeha je s konkurenco suvereno opravil Ivan Bider iz Dol Suhe, kije priplezal do spoštljivih 16-metrov in podrl star rekord za celih pet metrov. Mozirski mlajerji so med redkimi v Sloveniji, ki obujajo tradicijo plezanja na mlaj Nekoliko manj naporen je spust, ki ga spremlja zadovoljstvo z doseženo višino Tekst in foto: Savinjčan Povzpeti se na visoko gladko mačji kašelj lv %» v* “ ^ » FLORJANOVA NEDELJA V GORNJEM GRADU Gasilci počastili praznik svojega zavetnika Četrtega maja goduje Florjan, svetnik, ki je največkrat upodobljen kot gasilec z golido vode v rokah in velja za uradnega zavetnika in priprošnika gasilcev. Florjanova nedelja je lepa priložnost za tradicionalne zahvalne maše in druženje gasilcev, ki se svojemu patronu priporočijo za varstvo pred požari in sploh nesrečami, ki bi ogrožale življenja in imetje ljudi. Gasilci iz gornjegrajske občine so pripravili kar dve slovesnosti. Gornjegrajci in Bočani so se zbrali pri podružnični cerkvi sv. Primoža in Felicijana ob Florjanovem oltarju, druženju gasilcev iz Nove Štifte pa so se pridružili glasbeniki zgornjesavinjske godbe. Savinjčan Gasilcem iz Nove Stifte se je pridružila Zgornjesavinjska godba na pihala (foto: Savinjčan) FLORIJANOVA NEDELJA V MOZIRJU Gasilske trojke v novih oblačilih Gasilci so s slovesnimi mašami obeležili god svojega zavetnika sv. Florijana. Mučenca so za svojega zaščitnika izbrali zato, ker je bil umorjen z vodo. Mučitelji so ga namreč utopili. Voda pa že od nekdaj pomeni tudi začetek novega življenja. Mozirska krajevna skupnost je opremila šmihelske in lepenjivske trojke z 12 novimi zaščitnimi oblekami (foto: Benjamin Kanjir) Tako je tudi z gasilci, ki s to življenjsko tekočino rešujejo življenja in premoženje ljudem, kijih doleti ognjena nesreča. Pri tem tvegajo svoja življenja, z nesebičnim žrtvovanjem pa iz boja z ognjem večkrat prihajajo poškodovani. Ob intervencijah je zato nujno, da uporabljajo primerna zaščitna oblačila. Tega se zavedajo tudi svetni- ki mozirske krajevne skupnosti in predsednik Roman Čretnik. Kljub pičlim finančnim sredstvom, s katerimi razpolaga krajevna skupnost, so se odločili, da dei namenijo za boljšo varnost gasilcev. Kupili so dvanajst zaščitnih oblek, s katerimi so opremili gasilske trojke na Lepi njivi in v Šmihelu. Svečana predaja oblačil je bila po sveti maši, ki jo je na Flori- župnik Sandi Koren, janovo nedeljo 5. maja daroval Benjamin Kanjir KMEČKA SOLIDARNOST ZA BRANETA RIHTERJA Denarja za eno telico Program BSE je lani precej načel vladni proračun, saj je v njenem imenu dobro milijardo tolarjev "primaknilo" kmetijsko ministrstvo, zato ni presenetljiva počasnost, s kakršno kmetijska oblast rešuje tegobe, v katerih sta se znašla lastnika krav, obolelih za BSE. Zaradi bolezni BSE pa tarnajo tudi v živilskopredelovalni industriji, saj nekdanji jugoslovanski trg še vedno zavrača slovensko govedino in izdelke iz nje. Nekateri menijo, da gre za politične vzroke, kar pa Braneta Rihterja, ki je utrpel velikansko škodo, ne zanima posebno. Možne politične igrice so ostale v ozadju tudi na upravnem odboru mozirske Zadruge, ko so na pobudo nekaterih njenih članov razpravljali o konkretni pomoči, s katero so poskušali vsaj deino omiliti težave, v katerih se je brez lastne krivde znašla zgornječernevška kmetija. "Poleg članov Zadružne enote Luče so se odzvali kmetje iz celotne Zgornje Savinjske doline in zbrali 207 tisoč tolarjev," nam je na kratko povedal Rafko Kerznar, predsednik UO Zadruge. Z zbranim denarjem bo Rihter čredo dojilj, ki naj bi nadomestile čredo, iz katere je bila tudi obolela Breda, povečal za telico. Kmetje pa so ponovno dokazali, da kljub lastnim težavam zaradi približevanja standardom, ki jih narekuje EU, niso pozabili na medsebojno solidarnost in povezanost, ki jim je v preteklosti mnogokrat pomagala preživeti. Savinjčan SPOMLADANSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILOV Lep in cist avtomobil je tudi odraz vaše osebnosti Pripravila Vesna Petkovšek, foto: Ciril M. Sem Piše: Igor Pečnik Kdaj ste nazadnje očistili svojega jeklenega ljubljenčka? Zima je že zdavnaj mimo, pomlad pa se počasi umika toplemu poletju. So na steklih vašega avtomobila še vedno ostanki zimskih madežev? Ste letos že kdaj posesali sedeže in očistili platišča? Lep in čist avtomobil je v končnifazi tudi odraz vaše osebnosti, pa še proda se dobro vzdrževan avto lažje kot zanemarjen. Za začetek uporabimo mnogo vode in šampon. Avto po možnosti zunaj očistimo z visokotlačnim aparatom. Le-ta izpere najhujšo umazanijo in tako prepreči nabiran- pa je zavidljiv. Sijaj in nadaljnja dolgoročna zaščita sta zajamčena. Ko smo zaključili s čiščenjem pločevine, ne pozabimo na stekla. Poliranje s časopisnim papirjem se še vedno izkaže za zelo učinkovito. Potem pa končno vzamemo v roke še sesalec in temeljito posesamo in oščetkamo notranjost. Sedeži talne in stranske obloge znajo biti pravo leglo umazanije. Spraznite predale in očistite vse plastične dele notranjosti. Najbolje z mlačno vodo. In počistili smo vse! Po končanem čiščenju bomo zagotovo znali ceniti trud soseda in razumeli ga bomo, ko mulce nadira, naj ne jedo čokolade v avtu. Hja, tudi moja stara mama pravi, da„raje počisti kuhinjo, kot pa se loti čiščenja avtomobila. Ona že ve zakaj... Lucija Zlodej, krojačica: Mislim, da so objektivni, vendar je odvisno za kakšno situacijo gre. Če gre za neke vplivneže oziroma stvari, ki bodo mediju prinesla neko korist, je to narobe. Odvisno je od medija do medija. Na ljubljanski strani - nacionalni mediji - imajo sigurno politično korist in podporo. Lokalni mediji delujejo čisto za ljudi. Povzemajo dogajanje v nekem kraju, večja mesta pa potegnejo za sabo korupcijo. Sama ne berem časopisov in čim manj gledam televizijo. Mislim, da bi se morali ljudje bolj posvečati samim sebi in se manj ukvarjati s tem, kaj drugi počnejo. Mediji pa pozornost usmerjajo drugam. Matjaž Lekše, kmetijski tehnik: Mislim, da so mediji objektivni. Razlike med njimi sicer obstajajo, vendar na splošno so kar objektivni. Mislim, da je zelo dobro, da mediji obstajajo, da izvemo, kaj se dogaja. Brez njih bi bili nevedni. Med posameznimi medijskimi hišami ne delam razlike, odvisno je od tega, kaj želiš brati. Slovenske novice pišejo bolj na kratko, obravnavajo več kriminala in podobnega, medtem koje Delo bolj za politiko. Terezija Plaznik, pravnica: V glavnem zaupam. Odvisno pa je od tega, v čigavi lasti je medij. Na primer vprašanje splava, Vatikanski sporazum -ve se kateri medij piše na kakšen način, vsak v svojo smer. Karje na nacionalni ravni se mi zdi še najbolj objektivno. V lokalnem mediju, v Savinjskih novicah na primer, so različne stvari. Včasih so stvari tudi bolj enostransko obarvane. Ljudje, ki prostor poznajo, to opazijo. Na dolgi rok ni mogoče uspevati, če bi se obarvale bolj levo ali desno. Mirko Zamernik, župan in poslanec: Zaupam, sploh Savinjskim novicam, ki so izvzete. Mediji poročajo vedno objektivno, le da včasih ne povedo vsega. Televizija bolj zgoščeno poroča in je za vizualne tipe, radio za avditivne. Nisem človek, ki bi kritiziral, imam pa glede objektivnosti in resničnosti ter točnosti poročanja določeno mnenje. Samo Rajgl, kontrolor kakovosti: Odvisno kateri časopis bereš. Dnevnik in Večer na primer se veliko bereta in mislim, da si takšni časopisi tudi ne morejo privoščiti večjih napak. Če bi bilo karkoli narobe, bi se takoj izvedelo in bi firma hitro propadla, saj se časopis ne bi več prodajal. Zato sam zaupam in menim, daje kar verodostojna situacija. izperite s pritiskom. Še sosedje vam bodo zavidali, posebno če uporabite tudi čistila za gume. Ko je zunanjost čista, avto obrišemo s suho jelenovo kožo. je kamenčkov v povzročali praske v laku. Po dobrem izpiranju avto izdatno namilimo in ga ponovno dobro izperemo. Ne pozabimo s pritiskom očistiti podvozja in koles. Seveda sodijo med pomembne elemente čiščenja tudi platišča, še posebej če so lita. Uporabite čistilo za platišča, pustite delovati in nato Ne pozabimo obrisati notranjih robov vrat, prtljažnega prostora in robov pokrova motorja. In če je lak obledel, mu bo koristila še politura. Sodobna politurna sredstva ne zahtevajo pretiranega napora, rezultat Naša anketa Zaupate medijem? Katerim? Stanko Puljek, glasbenik: Nekaj je res, nekaj pa ni. Ljudje zelo protestirajo proti temu, da informacijam, kijih mediji posredujejo, ne moreš nikoli čisto zaupati, ker niso nikoli točne. Televiziji bolj zaupam, torej tistemu, kar vidiš na sliki in ne temu, kar povedo. Osebno najbolj zaupam PopTV-ju, ker zame pokažejo stvari najbolj nazorno. Šale ob kmečkih delih Piše: Aleksander Videčnik Skrionosf pregoDoroD Nekajkrat smo že pisali o modrostih, kijih skrivajo vsebi pregovori. Ljudstvoje v pregovorih izražalo tako svojo bol kottudi včasih posmeh. Skozi stoletja so ljudje marsikaj pretrpeli in doživeli. Veliko je bilo samovoljetedanjihfevdalcevintakotudi krivic. Največkrat so zamanj iskali pravico! V obširni razpravi o vsebini pregovorov Metoda Dolenca, zapisani leta 1937, najdemo tudi naslednje: "Obilni zakladi spominov na kazensko pravo so zakopanivnaših pregovorih in rekih,mislim,doso celo najzanimivejši. Temu se ne gre čuditi, saj je neizpodbitna resnica, daje bilo kazensko pravo prvobitna plast pravnega življenja vsakega naroda. Za vsakzločin se je čutila potreba po maščevanju. Prvotno se je to prepuščalo vsakemu rodu zase, da si pribori od rodu zločinca zadoščenje po načelu "zob za zob, glava za glavo." Slovenski pregovori se temu načelu približujejo. "Šilo za ognjilo," pravi rek. Ognjilo je jeklena konica, s katero se kosa zaoslruje, preden se z brusom ogladi ostrina. Ljudstvo hoče reči: "Čete kdo s tako konico dregne, odgovori mu vsaj s šilom, da ne bi iskal drugega orožja. Drugi rek: "Glava za glavo, najkrajše pravo." To je bistvo krvnega maščevanja. Gre za maščevanje sorodnikov nad zločincem po načelu: "Kri se ne zataji." Na sploh pa ima naše ljudstvo izrazit čut za pravičnost, ki odklanja vsako kolebanje. Pregovor pravi: "Med pravico in krivico ni srede."Torej pri zločinu ni možno nobeno posredovanje. Po germanskem pravu so morale stranke vsako besedo postaviti in povedati, kakor so to določala pravila. Stranke so si zaradi tega raje našle posebne besednike, ki so slvar razumele, samo da niso trpele škode. Kajti če ni bila prava beseda na pravem mestu povedana, je bila pravda končana in izgubljena. Slovenec je bil prepričan, da mora biti inje pravica samo ena. Duška v tem smislu sije dal v reku: "Beseda ni konj." Vzporedno tej misli je še drug pregovor "Beseda včasih pamet preleti," prav zato pa gemanski formalizem ni smel obveljati. Nikjer v sodstvu slovenskih ljudskih zborov ga ne najdemo! Če pravi rek: "Sedi krivo, sodi pravo," pomeni to, da Slovenec noče ničesar slišati o formalnostih pri izvrševanju sodstva.Sodnikse lahko obnaša med sojenjem povsem svobodno, samo da pravico spozna in jo ludi izreče." Posebno poredno so se dekleta obnašala med teritvijo lanu. Lovro Goličnik, šmihelski kronist, mi je nekoč pripovedoval, kako so šmihelska dekleta okinčala mozirskega tržana. Lanena slama je morala biti temeljito suha, da seje potem lepo trla, da so nastajala prava vlakna. Ponavadi so trlice "pele" ves dan, zjutraj so ponavadi začele in nehale, koje bilo delo opravljeno. Če je po naključju prišel kakšen moški mimo skupine, ki je pridno trla lan, je le redko odšel brez "repa." Navada je bila, da so dekleta opravila to delo. Lovro seje še prav posebej spomnil primera, ko so strli in je prišel mimo mozirski uglednež Bruno Goričar. Ropotalo je pri Podfor-ški frnaži, naneslo je torej, daje mimo prišel Bruno, kije slovel kot odličen ribič, pa tudi zabaven Takoleje pisalo veni izmed pratik za leto 1938: "Koje bila leta 1720 v Lizboni otvorjena Akademija portugalske zgodovine, so preizkušali bistroumnost članov s celo vrsto tekmovalnih vprašanj, ki se nam zde danes komaj verjetna, četudi so potrjena resnica. Tu nekaj primerov: Vprašanje: Kateri del človeškega telesa je bil skozi stoletja državi brez koristi, zdaj pa je postal najpotrebnejši? Odgovor: Nos, kerje postal tobak regal (monopol, op. A.V.) in tako najizdatnejši vir vseh državnih prihodkov. Vprašanje: Kateri čut je plemenitejši, vid ali sluh? Odgovor: Vsak dober kristjan mora dati sluhu človek in dekleta so se s pogledi hitro sporazumela. Ena je pripravila iz prediva repek, druga pa mu je ponudila "žegnane vode" (žganje), da ga je zamotila. Kmalu je na spodnjem delu hrbta mimoidočega visel lanen rep. Bruno je bil namenjen v Ljubijski graben, da bi tam prevzel odkupljen les, zato je nadaljeval pot po vasi, kjer so se ljudje posmihali njegovemu privesku, on pa je menil, da so ta dan šmihelski kmetje izredne volje... Veljalo je pravilo, da ga na rep ni smel nihče od domačinov opozoriti, in tako ga je dobre volje prinesel v Mozirje, kjer seje ustavil v Goričarjevi gostilni. Šele tam so mu pojasnili, odkod toliko dobre volje pri Šmihelčanih. Bruno se ni jezil, baje je le dejal: "Presnete Šmi-helčanke, pa so mi jo zagodle." prednost, ker se verske skrivnosti ne sporočajo vidu, temveč sluhu in ker Odrešenik ni rekel -blaženi, ki vidijo, temveč blaženi, ki ne vidijo. Vprašanje: Ali se je od Adama človekova višina kaj spremenila? Odgovor: Ne. (Tu manjkajo v listinah najbrž zelo zabavni dokazi). Vprašanje: Kaj je človeku koristneje, da je velik ali da je majhen? Odgovor: Če bi na drevju rasli dragulji, bi si želel biti velik, da bi jih lahko trgal; če bi bil cestni tlak iz biserov, bi bili radi majhni, da bi jih pobirali; ker pa ni ne eno ne drugo, je srednja postava najboljša. Take stvari so tedaj imenovali znanost in vedo! 3šccmo s tace fotografije Y-’ioi-gt. , Slika je bila posneta leta 1951 v Sarajevu, na njej pa so tudi nekateri ljudje iz naših krajev. Prvi z leve je Peter Brezovnik iz Mozirja, drugi pa Maks Burja s Tera, ki nam je sliko tudi poslal. Čemu so se smejali tela 1938 Piše: Uroš Kotnik KAJ POTREBUJEMO? Za uspešno postavitev vaših strani na internet potrebujete naslednje stvari: prostor na strežniku, svojo domeno in program za izdelavo ter urejanje spletnih strani. Kerveliko ljudi ne ve, kaj pomeni imeti prostor na strežniku ali kaj je domena, bo najbolje, da se s tem seznanimo kar na začetku. Vaš računalnik verjetno ni prižgan 24 ur in priklopljen na internet (tudi v primeru neomejenega dostopa se po nekaj urah spremeni IP naslov), zato obiskovalci ne morejo videti vaših spletnih strani, ki stejih izdelali in jih imate shranjene na svojem računalniku. Zaradi tega boste morali svoje strani prekopirati na računalnike, ki imajo to možnost, da so dostopni 24 ur na dan, vse leto. Tem oddaljenim računalnikom pravimo strežniki. Domena je del naslova vaše spletne strani, desno od »www«; na primer: www.veverica.com. Domena je v tem primeru »veverica.com«. Poseben strežnik, imenovan DNS (Domain Name System), samostojno prevede domenski naslov v številke. Domena torej nadomešča kodno številko (npr. 195.230.15.44), saj si ljudje dosti lažje zapomnimo besede kot kup številk. Pozor: domena ni isto kot elektronski naslov, čeprav sta si podobna. Elektronski naslov v imenu vedno vsebuje afno (npr. info@podjetje.com), domena pa v svojem naslovu afne (@) nima. Programov za izdelavo spletnih strani je veliko. Priporočam vam Microsoft Front Page 97, 2000 (ali novejšo verzijo 2002), saj ga imate kot uporabnik Office Profesional verjetno že nameščenega na računalniku, sama uporaba pa je zelo podobna delu v Wordu. Nasveti ■■■■■■■■■■■ POSLOVATI NA INTERNETU Kako do svoje spletne strani Bliskovit razvoj interneta je v zadnjem času omogočil podjetjem in posameznikom, da z zelo majhnim denarnim vložkom postanejo opazni. Sama spletna stran še ne pomeni uspeha, je pa odličen podaljšek klasične reklame, saj ljudem daje vse tiste informacije, ki jih sicer ne moremo vključiti v reklamo, so pa odločilnega pomena, da se kupec lažje odloči za ta ali oni izdelek. Če ob tem pomislimo na enostavnost in hitrost pri naročilu, je jasno, da bi prisotnost na internetu lahko še kako koristila poslu in promociji vašega podjetja. PROSTOR NA STREŽNIKU Brezplačen prostor na strežniku vam nudi kar precej ponudnikov, ki živijo od reklam. Le-ti vam bodo ob prikazu vaše strani prikazovali še reklamne pasice ali pa odpirali nova okna z reklamnimi sporočili. Poleg tega so tudi počasni. Če vas to ne moti, vam navajam nekaj ponudnikov: www.freeservers.com, www.angelfire.com, www.bravenet.com., www.volja.net. odvetniško pisarno lahko registrirate svojo domeno s končnico ».si« brezplačno pri Arnesu (npr. www.podjetje.si). Vse kar je potrebno storiti je, da izpolnite formular za »registracijo internet domene pod .si«, dobite ga na naslovu: ftp://ftp.arnes.si/network/tem-plates/form_domene7.pdf, ga iztiskate, podpišete, požigosate in ga skupaj s kopijo sklepa vpisa v sodni register, ki ne sme biti Already have a site? > 12 MB Web space > Page-building tools » E-mail forwarding » Personalized domain » Learn More 500 MB WEBSPACE > MjcfpsotttFrontPagef» server extensions » Priority Support > Professional Stats > POP e-mail accounts > Premium admin area > Compare Packages Start Your Site Today Sign up for a FREE domain and hosting, or use one of our Premium Hosting solutions today! http://|y ourname type a name •j freeservers.com choose a domain ending 3^ lina ***' Register or Transfer CBS Register your own ".com" domain and host it... FREE! o registraciji domene. Na voljo boste dobili tudi nekaj malega prostora na Arnesovem strežniku, vendar pa vsebina na vaši spletni strani ne sme biti komercijalne narave. Za komercijalno gostovanje domene s končnico ».si« si boste morali prostor na strežniku poiskati pri enem izmed plačljivih ponudnikov, o tem pa boste morali obvestiti tudi Arnes, oziroma jim poslati »pooblastilo za upravljanje domene«. Potrebne podatke za pooblastilo vam bo dal ponudnik prostora, ki si ga boste izbrali. Brezplačno domeno boste dobili tudi pri prej omenjenih tujih ponudnikih brezplačnega prostora, vendar bo zaradi tega daljša in si jo bo težko zapomniti. (http://users.volja.net/ podjetje/). Za registracijo svoje lastne domene, s končnicami ».com«, ».org« in ».net«, je potrebno odšteti BUILD YOUR OWN INTERACTIVE ONLINE COMMUNITY BIOMC! WITH OUR TOP RATED WEB TOOLS FOR WEBMASTERS B Over 2.7 mfllion registered members! PA£*’VOPD:JBMBBBB*3 “ HOME JOIN NOW HELP TOUR AFFILIATES WHAT'S NEW BECOME A BRAVENET MEMBER. IT'S FREE! Type in your Email Address here: Select Ce želite, da bi bile vaše strani brez reklam, potem boste morali poiskati gostitelja za vaše strani pri enem izmed plačljivih ponudnikov. Priporočam, da se dogovorite pri enem izmed slovenskih, saj je komunikacija pri problemih in morebitnih nasvetih ob kopiranju vaših strani na strežnik bistveno lažja. Ponudnikov je pri nas veliko. Najugodnejše cene zakupa se gibljejo nekje okoli 1.200 tolarjev (za 20 Mb prostora) na mesec, kar je več kot dovolj za osnovno predstavitev podjetja ali manjšo spletno trgovino. DOMENA Če ste pravna oseba, samostojni podjetnik, društvo ali imate 1. Join Bravenet 2. Register Services 3. Members Area (adclfedJAJsl/customize) Having problems? Visit the Help Center Lost ID or Password What’s New (Update) Bravenet Professional Freebies and Freeware Getting Started Site Builder Utilities Promote Tour Website Profit With Your Site Free ClipArt & Graphics Display Our Banner Forum Index G-Book Hall of Fame Chat Search r >NEW WEBSITE HOSTING ■Silt yojr cwn Y4ifc Site... fcr Rv»l ^ FORUMS (niessage boards) k MINI POLLS I w Hold * quck-vot* •-*> »v wefepag* k UVE JAVA CHAT ! r Fed-kraccrvarsifer.-. ^ PASSWORD GATE (protection) ^ WtEETTNG CARD HOSTING t FAST URL (cKk.to/you) ^ TELL-A-FRIEND ANNOUNCER ^ INTERNET SUPER SEARCH y E-MAIL FORMS/QUICKMAILER ^ SITE SPECIFIC SEARCH ENGINE k HIT COUNTERS / SITE STATS k AFFIUATE PROGRAM j ~ ~ seti yo* ste .nùors. ' New Program - now $1.00 per member ! k GUESTBOOKS ~ -'S«*: vistar fwK&acV. ^ QUOTESTREAM (live stocks) ^ FAQ DATABASE ^ VOTECASTERS (multi-polls) k FINANCIAL TOOLS ~ stock mark« hdkres andres tick«* ^ NEWS HEADLINES ^ DAILY CARTOONS HTML Tips, Meta Tags, Cod« Validator, Hosting. Javascripts, Domains... Marketing Your Site. Search Engine Tricks, Increasing Traffic... Top Affilate Programs, Get Paid to Su-f the Net. Money Prom Your Site... Freebies, Freeware, Software Deals. How to Build a Site, Website Hosting, FTP, Getting Your Name... Primer dveh ponudnikov (izmed mnogih), ki vam v zameno za reklamiranje nudijo brezplačen prostor in domeno za vaše spletne strani starejši od treh mesecev pošljete na naslov: ARNES, Jamova 39, 1001 Ljubljana. Če za vašo organizacijo vpis v sodni register ni potreben, dokumentu priložite kopijo obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji. Nekaj dni po tem boste dobili potrdilo o približno 4.000 tolarjev letno. S tem postane domena krajša, deluje profesionalno in obiskovalci si jo bodo lažje zapomnili (npr. http:/ /www.podjetje.com). Pri registraciji le-teh vam bo gotovo priskočil na pomoč ponudnik prostora, ki si ga boste izbrali. PO DOMAČIH IN TUJIH GORAH S FOTOAPARATOM Pogled prihodnosti skozi preteklost V gornjegrajski galeriji Štekl so pred dnevi odprli razstavo fotografij avtorja Zorana Tratnika. Na ogled so njegova dela, ki so nastajala v razdobju štiridesetih let, vsem pa je skupna povezanost s podobami in atmosferami Tratnikovega Gornjega Gradu in še bolj dragocenih planin, ki jim je posvetil velik del svojega življenja. V fotografski objektiv so se neuničljivo ulovile čudovite podobe, od domače Menine planine do Savinjskih Alp in tujih gorstev, in v trenutku postale zgodovina. Majhna in dragocena zgodovina, iz katere sedanji kronisti črpajo dokaze o nekem prostoru in življenju, ki se spreminja, a vendar ostaja »co (foto: Savinjčan) tografija se v osnovni sporočilnosti ne spogleduje z umetnostjo -zaradi česarje umetniška - ampak preprosto prenaša izrazno čustvenost avtorja, ki je na številnih poteh in stranpoteh preprosto fotografiral vse, kar je bilo duši in očesu prijetno. Njegova fotografija je dialog, ki ga je treba raziskovati in doživljati na različnih ravneh. Dialog s samim seboj in okoljem, ki ga je treba razumeti kot pogovor med spreminjanjem in tistim, ki spreminja. Tratnikova fotografija nagovarja poučno in neprisiljeno, je pristna in domača kot petje Habrovih fantov, ki so prvi letošnji razstavi v Gornjem Gradu na pot priložili dragocen kamenček neprisiljene preproščine, ki se ohranja samo še v "mrtvih" motivih preteklih obdobij. Savinjčan SLOVENSKA VAS NA MADAGASKARJU S skromnim darom do boljšega jutri V mozirski farni cerkvi sv. Jurija sta se na dobrodelnem koncertu, ki sta ga organizirala KD Jurij in župnija Mozirje 27. aprila, predstavila Andreja Golež in David Špec Jezernik. Izkupiček koncerta je bil namenjen humanitarni organizaciji, ki že deset let na Madagaskarju pomaga najrevnejšim slojem družbe. Z obiskom koncerta so redki obiskovalci doprinesli drobec k boljšemu jutri pomoči potrebnim, ki jih je iz dneva v dan več. Misijonar Marjan Opeka že dolga leta deluje na otoku Madagaskar. S svojim delom rešuje najrevnejše ljudi, družine in brezdomce, ki živijo na robu družbe. Revščina preplavlja otok. Težko sije predstavljati, kako je, če si lačen, bos, če nimaš možnosti izobraževanja, zdravstva in ostalih dobrin, ki so nam same po sebi umevne. Z namenom reševanja teh osnovnih stisk na Madagaskarju že deset let deluje humanitarna organizacija, s pomočjo katere se je do danes izšolalo že na tisoče otrok. Zgrajenih je bilo že mnogo vasi in brezštevilnih domov, v katerih so našli ubogi svoja zatočišča in domače ognjišče. Mnogi umetniki širom Slovenije sodelujejo pri zbiranju finančnih sredstev za to organizacijo. Med njimi sta tudi Andreja Golež in David Špec Jezernik. Andreja je pred šestimi leti maturirala na velenjski gimnaziji in zaključila šolanje na Srednji glasbeni šoii Velenje, na oddelku za orgle pri magistri Emi Zapušek. Sedaj je študentka podiplomskega študija koncertnega David jeleta 1993 zaključil študij trobente pri profesorju Antonu Grčarju. Naslednja štiri leta seje izpopolnjeval na konservatoriju v Wurzburgu. Deset letje bil član Ljubljanskega kvinteta trobil, veliko je koncertiral z različnimi komornimi skupinami in orkestri. Za sabo Andreja Golež (v sredini) in David Spec Jezernik na humanitarnem koncertu v Mozirju (foto: Benjamin Kanjir) oddelka za orgle dunajske univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost. Za sabo ima pomembne koncerte doma in v raznih evropskih mestih, sodeluje pa tudi v različnih komornih zasedbah z zbori in orkestri. ima tudi veliko solističnih nastopov. Sedajje redno zaposlenvSimfoničnem orkestru RTVSIovenjja, na Glasbeni šoli Velenje pa je profesor za trobento na srednji stopnji. Benjamin Kanjir OCENJEVANJE ZGORNJESAVINJSKIH ŽELODCEV V soboto znani zgornjesavinjski šampioni Izdelovalce zgornjesavinjskih želodcev verjetno ni treba posebej obveščati, da je danes, v petek, 10. maja, čas za oddajo zgornnje-savinjskih želodcev, za katere želite izvedeti, kako jih bo ocenila strokovna komisija. Ocenjevanje bo jutri, torej v soboto, 11. maja, v dopoldanskih urah, popoldne ob 17. uri pa bo v prostorih vrtca oziroma osnovne šole na Rečici razglasitev rezultatov. Slovesnost bodo pospremili s strokovnim predavanjem o izdelavi zgornjesavinjskih želodcev ter prikazom ocenjevanja, najboljše ocenjene zgornjesavinjske želodce bo moč tudi poskusiti, zato na popoldansko prireditev člani rečiškega turističnega drušlva vabijo vse, kijih zanimajo podrobnosti v zvezi z izdelavo zgornjesavinjske specialitete. Turistično drušlvo Rečica ob Savinji v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo, izpostava Mozirje, letos pripravlja 12. ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Specialiteta se ponaša z zaščitenim geografskim poreklom, karje bil prvi tovrstni primer za suhomesnate izdelke v Slovenije. Strokovno komisijo, ki ocenjuje zgornjesavinjske želodce, že vsa leta vodi dr. Stanko Renčelj. Člani TD bodo v sodelovanju s svetovalkami v KSS, izpostava Mozirje, zgornjesavinjske želodce zbirali danes, v petek, 10. maja, od 8. do 10. ure v kmetijskih obratih na Ljubnem, vGornjem Gradu in Lučah ter v prostorih KSS v Mozirju. Popoldne med 18. in 21. uro bodo zbirali izdelke v prostorih vrtca oziroma stare šole na Rečici. Pravila ocenjevanja sojasna: ocenjuje se videz, prerez, tekstura, okus... Izdelki, ki dosežejo nad 15 točk, dobijo priznanje za kakovosten zgornjesavinjski želodec; od 17do 18 točk bronasto, od 18do 19srebrnoinod 19 do 20 zlato plaketo. Plakete s praktičnimi nagradami bodo člani TD podelili na Večeru pod trško lipo, ki ga v okviru tradicionalne prireditve Od lipe do prangerja pripravljajo letos v soboto, 6. julija. SU 4. TRADICIONALNI POHOD NA ČRETO Svojevrstno doživetje v stiku z naravo Prvi maj so nazarski taborniki v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kokarje obeležili s tradicionalnim pohodom na Čreto. Četrtega tovrstnega srečanja so se udeležili tudi člani ostalih društev v kraju. Na tabornem prostoru tabornikov roda Sotočje Nazarje, kjer so pohod-niki startali, je vse udeležence pričakalo okrepčilo. Pot so nadaljevali mimo Tajne do Krepljetove domač- ije, kjer jih je pozdravil gospodar s šilčkom domačega in toplim čajem. V prijetnem kramljanju so pot nadaljevali do cerkve svete Ane, v kateri je sveto mašo vodil vranski župnik Jože Turinek. Po končanem obredu seje tudi sam zadržal s pohodniki v prijetnem družabnem srečanju in klepetu. Ob spomeniku padlim borcem XIII. brigade Mirka Bračiča so pohodniki prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga ob pomoči Zvonke Zakrajšek sooblikovale citrarka Moj- Med potjo se prileže počitek in okrepčilo za energično nadaljevanje (foto: Marija Šukalo) ca Šumljak iz Kokarij in Kokovnikove sestre - Mojca, Veronika in Katarina -s Črete. Govornik Anton Blatnik, predsednik KS Kokarje je poudaril, da tovrstno srečanje na takšni nadmorski višini, kot je Čreta, obiskovalcu krepi telo in dušo. Pred povratkom v dolino so se pohodniki okrepčali z malico ter se mimo Jegovnikove domačije, kjer jih je pričakal prijazni gospodar, vrnili v dolino. Sončen prvomajski danje bil za vse udeležence tradicionalnega pohoda na Čreto svojevrstno doživetje, tako za organizatorje kot za pohodnike, sa je ponujal prijetno druženje v naravi in z njo. Marija Šukalo KRESOVANJE S TABORNIKI ROD SOTOČJE NAZARJE Pravu zabava za mlade Na predvečer delavskega praznika 1. maja so po Sloveniji zagoreli številni kresovi. Izjema ni bila niti Zgornja Savinjska dolina. S kresovanjem in kulturnim programom so praznik počastili tudi nazarski taborniki roda Sotočje, ki so na taborni prostor na Lazah privabili številne obiskovalce. Starši in ljubitelji narave so lahko prisluhnili številnim pesmicam in skladbam citrarke in harmonikarja, ki so ob pomoči mentorice Zvonke Zakrajšek popeljali obiskovalce v čas, ko so delavci bili zatirani in ko osemurni delavnik ni bil samoumeven. Vsem obiskovalcem na Lazah so na svojevrsten način pričarali zanimiv in pester večer. Za razvedrilo so poskrbeli mali taborniki z različnimi ugankami, starejši pa so se trudili s pripravo tabornega ognja, ki je zagorel v noč. Po programu so se številni obiskovalci pomudili v prijetnem klepetu in obujanju spominov. Marija Šukalo Prvomajsko vzdušje v Mozirskem gaju Zgornjesavinjske kmetice so mimoidočim prijazno ponudile dobrote, ki so jih same pripravile Lepo vreme 1. maja je med pisane gredice privabilo številne obiskovalce Za prijetno glasbeno atmosfero so poskrbele skupine mladih glasbenikov Med atrakcijami iz živalskega sveta je bil tudi osliček Afrika - črna celina, kraljestvo živali, zibelka človeštva (IV) Prihod v Safari lodge (ime za kampe v Južnoafriški republiki) je bil katastrofa, saj sva ob najemu avtomobila ostala brez potnih listov in tako brez možnosti za menjavo potovalnih čekov. Na srečo sva imela še nekaj dolarjev v gotovini. Ob okusni večerji z lastniki so nas obiskale antilope, kar ni bilo zanje nič nenavadnega. počivala sva na peščeni in oblačni obali in poiskala najbližjo banko, za kar sva morala prevoziti sto kilometrov. Po že kar nujni menjavi denarja sva se ustavila v zulujski vasi Dumazulu. VEČER Z ZULUJCI Na vhodu naju je pričakal Zulu-jec z besedami »siya bonga«, kar pomeni lep pozdrav, in naju povabil v njihovo vas. Spoznala sva običaje Zulujcev, njihov bojni ples in tradicionalni ples »mož in žena«, pila sva zulujsko pivo in kadila vodno pipo. Ob odhodu sva za spomin kupila zulujski kondom. Večer sva preživela v turističnem kraju St. Lucia. Potapljanje spet ni bilo mogoče zaradi prevelikih valov, zato sva se Z zulujskim vojščakom sva kadila vodno pipo in pila tradicionalno zulujsko pivo injo, ki sta se leno sprehodila mimo najinega avtomobila. Ob izhodu iz parka sva si privoščila obilno kosilo, nato pa se odpravila na dolgo vožnjo v 600 kilometrov oddaljen Sodwana Bay, raj za potapljače, kamor sva prispela ponoči. Bližala sva se pokrajini Kwa Zulu Natal. Prespala sva v kampu z opicami in krokodili. To je bilo najcenejše prenočišče. Le tisti večermejebilo strah na celem potovanju. Zjutraj nama opice niso privoščile zajtrka, saj so naju napadle kar v avtomobilu. Res so bile nadležne. Zaradi pomanjkanja denarja sva se nato na obali Indijskega oceana samo ustavila. Potapljala se nisva zaradi valov in skal, odpravila proti Durbanu, največjemu afriškemu pristanišču. Spanje ob obali oceana je motil dež, kokoši in žur iz bara, kjer sva prenočila na vrtu. Se nadaljuje. Piše: Marko Krajner Naslednji dan sva obiskala zavetišče za geparde, si ogledala film o Cheetah centru - centru za zaščito gepardov, spoznala navade in lastnosti gepardov, pa tudi drugih ogroženih živalskih vrstah v Afriki, nato pa odšla proti najbolj želenemu - Krugerjeve-mu nacionalnemu parku. RAZJARJEN SLON Krugerjev park je dolg 350 in širok 60 km. Je največji nacionalni park v JAR z razvejano pokrajino in je zaradi zadostnih količin vode primerno mesto za večino afriških živalskih vrst. Ob praznikih park obišče tudi do 5.000 avtomobilov z obiskovalci. Na vhodu sva ob malici spoznala dva domačina, s katerima sva se nato večkrat srečala. Med vožnjo sva opazila trop levov, ki Razjarjen slon v Krugerjevem parku nama je povzročil precej sivih las Živali v parku so divje, prepuščene divjini, so nama pozneje povedali domačini, in imela sva srečo, saj bi naju slon lahko pohodil. Proti večeru sva med opazovanjem iz avtomobila, strogo je narri- le 200 metrov stran od najinega šotora. Hijene so trgale ostanke bivola in renčale nad mrhovinarji. Nato so mrhovinarji site hijene pregnali in kljuvanje se je začelo. Med potjo naprej sva naletela na leva in lev- Slonji samci so večinoma samotarji in so bolj razdražljivi od nežnejšega spola je leno poležaval v travi. Levi namreč ponavadi lovijo proti večeru. Naenkrat je na cesto stopil slon, samec, ki ni bil ravno prijazen. Z ušesi je kar silovito plapolal. Z vzvratno vožnjo sva se umikala nazaj dva kilometra, saj je bil slon razjarjen. Za nama so se umikali tudi drugi avtomobili. reč prepovedano stopiti iz avta, videla leva, kije prejšnji dan ubil bivola inje trgal meso z njega. Na vejah dreves so na ostanke že čakali mrhovinarji. Po nasvetu domačina sva nato prespala v neposredni bližini, v ograjenem kampu, in zjutraj zagledala trop levov, ki so siti poležavali v travi, Ureja: Nastasja Kotnik Danes bi rada ptica bila, da poletela bi tja, kjer ti si doma. A kaj počela bi tam? Ti bil bi sam. le ena ptička bi ti z veje pela! Jaz pa danes sem si zaželela, da bi te objela. A kdo ptičko bi objemal? Kdo bi z njo se menil? Bolje je, da jaz ostanem jaz in povem ti kar naglas, da si mi všeč že ves čas. Tina Kadliček, 7. b «C PII-A BI MIIA Prispevki učencev literarno-novinarskega krožka OŠ Nazarje, nastali ob naravoslovnem dnevu »Ptice« Večkrat sem že razmišljala o tem, kako bi bilo, če bi bila ptica. Najbrž bi bilo karzabavno. Letela bi nad polji, rekami, gozdovi, morji in puščavami... Prišla je jesen. Naša jata se je odločila, da bo poletela na jug. Zdaj smo se ptice zbrale in že letimo. Letimo nad domačim krajem in enkrat zaokrožimo nad staro lipo. Letimo naprej. Naše perje mrši veter, ki nam močno piha nasproti. Ampak mi se ne vdamo. Seveda moramo poleteti vtoplejše kraje, ker bo kmalu zima, in le-te najbrž ne bi preživele, če bi ostale tukaj. Letimo nad polji, ki se razprostirajo preko široke nižine obdane s hribi. Letimo, letimo in letimo. Nižina s polji je dolga in široka, tako daje ni in ni konec. Kmalu dosežemo gozd. Letimo nad drevesi vseh vrst javorji, smrekami, bukvami, jelkami, macesni, hrasti... Tudi gozd je obširen, vendar se do večera ne vdamo. Nazadnje pridemo do sadovnjaka za veliko hišo. Naš vodja odloči, da si bomo tukaj odpočile, saj je nastopil mrak. Nekaj nas odleti v valilnico, kije prazna, nekaj pa jih odleti do veje hrušk in jablan. Zjutraj že zgodaj odletimo naprej. Ko se dvignemo iz sadovnjaka, že takoj opazimo, da je pred nami mesto. Naredimo velik krog, saj ne maramo mestnega hrupa in izpušnih plinov. Ljudje bi se res morali spremeniti. Ker se mestu izognemo, letimo zdaj nad dolgo, globoko reko, ki pa je tudi grdo umazana. Po njej plavajo plastenke in veje. Tukaj je res neprijeten razgled in zato hitro letimo naprej in se ne oziramo več dol. Letimo obtoku reke in tako mine en teden. Vsakdan, ko se stemni, se razkropimo po drevesih, ki rastejo na bregu reke in tam utrujene počivamo. Naslednji dan že zgodaj odrinemo in kmalu prispemo do morja. Tukaj letimo še naslednjih nekaj tednov in na koncu prispemo vtople kraje. Tam se zadržujemo naslednjih nekaj mesecev. Ko pride v naše domače kraje pomlad, se mi vrnemo. To se ponavlja že vrsto let, odkar smo se izvalile iz maminega gnezda. Najraje letim, ker so mi takrat odprte vse možnosti. Poletim lahko kamorkoli in kadarkoli. Velikokrat letim nad reko ali gozdom in si tam nabiram hrano. Najraje imam seveda, ko se spet odpravimo vtople kraje. Takrat pa samo letim in letim... In nihče me ne ustavlja. Včasih bi bilo res lepo, če bi bila ptica. Lahko bi odletela stran v nerodnih trenutkih ali pa, ko imam vsega dovolj. Takrat bi mi krila resnično pravprišla. Nastasja Kotnik, 7. a Ce bi bila ptica, bi široko razprla krila in poletela daleč stran. Stran od sveta, kjervlada materializem. Poletela bi v nebo, kjer bi imela neskončno srečo, zadovoljstvo in predvsem svobodo. S krili bi poplesavala po nebu, ki je tako neskončno in lepo. Ko bi se utrudila, bi pristala na lepem, košatem, velikem drevesu, kjer bi si pela pesem sreče: da sem ptica, ki ne pozna gorja. Poznala bi le srečo in svobodo, saj bi me ti obdajali ves čas. Jeseni bi se pridružila lastovkam, ki odletijo na jug. Med letom bi mi skozi peruti pihljal nežen vetrič, ki bi me hladil v vročih dneh. Vame bi se uprlo sonce in me žgečkalo s svojimi žarki, ki bi mi pravili, da sem ptica, ki je svobodna. Če bi bila ptica, bi poletela v svobodno življenje. Če bi bila ptica, gotovo ne bi bila sinica. Bila bi štorklja snežno bela in na dimniku bi sedela. Vsako jesen na jug bi odletela in tam se na soncu grela. Spomladi se domov vrnila in novo gnezdo si zgradila. Še rajši orel mogočen bi bila in kot kralj med ptiči vladala. Nikoli pa ne bi dovolila, da bi mi kukavica svoja jajca podtaknila. To le sanje so, ki se nikoli ne uresničijo, a vseeno sem vesela, da kot človek sem zaživela. Zavita v mračni svet resnice sem na nebu zagledala prv e ptice. Bile so lepe kot nebo, bile so kot diamant in zlato. Kako močno sem si želela da z njimi bi lahko letela, daleč od resničnega, vse tja do sanjskega sveta. Pogledala sem listje zeleno, v obraz mi sijalo je sonce rumeno, videla sem reko tiho, vse bilo je čudovito. In kot bi se prebudila iz lepih sanj, prišel nazaj je tisti dan, ko moje srce mije reklo, da v življenju še mnogo solz bo preteklo. Ana Žagar, 8. a Tanja Janžovnik, 8. a Gordana Jelaš, 8. b NOGOMETNI KLUB ERA ŠMARTNO OB PAKI Šmartno ostaja v družbi najboljših S tekmami 33. kroga se je končala letošnja sezona državnega nogometnega prvenstva, imenovanega Si. Mobil. Ekipa Ere iz Šmartnega ob Paki je s svojim prvim nastopom uresničila zastavljeni cilj, obstanek v prvo-ligaški konkurenci. Kljub ligaškemu uspehu pa jim ostaja grenak priokus v pokalnem tekmovanju, saj so zamudili veliko priložnost, morda celo igranja v pokalu pokalnih zmagovalcev. Sicer pa je bila letošnja sezona izredno zanimiva, saj je prav zadnji krog odločal tako o zmagovalcu kot o ekipi, ki ligo zapušča. Že šestič zapored so slavili nogometaši iz štajerske prestolnice, ekipa Maribora Pivovarne Laško, ki nas bo tako za- stopala v kvalifikacijah za ligo prvakov, Primorje bo sodelovalo v pokalu UEFE, Koprčanom je pripadel nastop v Intertoto pokalu, prvo-ligaško konkurenco pa poleg Domžal zapušča še Triglav iz Kranja. Franjo Pukart Rezultati zadnjega kroga lige Si. Mobil: Maribor Piv. Laško : Primorje 3 : O CMC Publikum : Sport Line Koper 2 : 0 HIT Gorica : Olimpija 2 : t Korotan : ERA Šmartno t : O Živila Triglav : Mura 0 : 3 Rudar Velenje : Domžale 2 : 1 Lestvica po zadnjem krogu : 1. Maribor Piv. Laško 33 19 9 5 64 :23 66 2. Primorje 33 18 6 9 57 :26 60 3. Koper Sport Line 33 15 n 7 45 : 26 56 4. HIT Gorica 33 14 9 10 38 :40 51 5. Olimpija 33 15 6 12 39 : 42 51 6. CMC Publikum 33 14 6 13 50 :39 48 7. Mura 33 14 6 13 36 :35 48 8. Rudar Velenje 33 11 9 13 46 :52 42 9. Era Šmartno 33 9 13 n 41 : 40 40 10. Korotan 33 10 7 16 28 :46 37 11. Živita Triglav 33 9 5 19 34 :60 32 12. Domžale 33 3 7 23 26 :75 16 ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Wyatt tudi uradno diskvalificiran Po propozicijah zgornjesavinjske lige v malem nogometu je ekipa Wy-atta, zaradi pričakovanega ne-igranja v spomladanskem delu prvenstva, sedaj tudi uradno diskvalificirana in se ji izničijo vse točke iz jesen-skege dela. Tako je prišlo na razpredelnici do nekaterih sprememb, spremenil pa se je tudi sam razpored tekem, saj se igra v vsakem krogu nadaljevanja tekma manj. Sicer se v 12. krogu ni zgodilo nič pretresljivega in rezultati so dokaj pričakovani. Presenetljiva je mogoče le visoka zmaga gornjegrajske Pizzerije 902 nad drugo uvrščenimi Kokarčani, kar pa je prvenstvo naredilo le še zanimivejše,saj se je tako zaostril položaj na lestvici za drugo in tretje mesto, pa tudi Dolman je še dosegljiv. Rezultati 12. kroga, 3. maja: Dolman : Ranč Burger 2:1, Razbor-je : Šentjanž-KG Cigale 4:2, Davidov Hram : Solčava 3:0, Pizzerija 902 : ŠD Dreta-Štorman 5:2, Poldas-prost. Lestvica po 12. krogih: 18,6. Ranč Burger-12,7. Poldas- 1. Dolman-29,2. ŠD Dreta Štor- 10, 8. Solčava-9, 9. Šentjanž-KG man-22, 3, Razborje-21, 4. Piz- Cigale-4. zerija 902-21, 5. Davidov Hram- Franjo Pukart GORNJI GRAD Ligu malega nogometa Izidi tekem 10. kola: GTC 902 Črnivec : Mizarstvo B. Krznar 11:3, Davidov Hram : Prevozništvo Pristan 3:0, PD Gornji Grad : Solčava 2:4, ŠD Nova Štifta : Joški 3:4. Izidi tekem 11. kola: Solčava : ASC 2000 1:2, Davidov Hram : Novo Naselje 5:1, Mizarstvo B. Krznar: Joški 5:1, Prevozništvo Pristan : GTC 902 Črnivec 0:3, ŠD Nova Štifta : PD Gornji Grad 4:3. Lestvica po 11. kolih: 1. Davidov Hram 28 točk, 2. ASC 2000 23 točk, 3. GTC 902 Črnivec 19 točk, 4. Novo Naselje 19 točk, 5. Solčava 17 točk, 6. Mizarstvo Krznar B. 14 točk, 7. Prevozništvo Prislan 12 točk, 8. ŠD NovaŠtifta 12točk, 9. Joški 7 točk, 10. PD Gornji Grad 1 točka. ______________________________________________________PV NOVA ŠTIFTA Namizni tenis 2002 Športno društvo Nova Štifta vsako leto ob koncu zimske sezone organizira občinsko prvenstvo v namiznem tenisu občine Gornji Grad. Letošnjega tekmovanja seje udeležilo 13 tekmovalcev in 2 tekmovalki. Med ženskami je bila prva Irena Žerovnik pred Mojco Remic. Pri moških pa je po zanimivih in dobrih igrah že četrtič zapored slavil Dušan Sovinšek pred Rafkom Žerovnikom in Blažem Presečnikom. Pokrovitelj tekmovanja je Športna zveza občine Gornji Grad. Tomaž Žerovnik LOKOSTRELSTVO Državni rekord mladega Primoža Perhača Na drugem letošnjem turnirju za fifa slovenski pokal, ki gaje organiziral lokostrelski klub Kamnik, so mozirski lokostrelci ponovno doživeli popoln uspeh. Na turnirju, na katerem je nastopilo 82 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške, so osvojili: 1. mesto: Primož Perhač z novim DR (680 krogov) Dušan Perhač (662 krogov) Aleksander Ošep (636 krogov) Tjaša Satler (394 krogov) 2. mesto: Miran Borštner (622 krogov) Janja Perhač (460 krogov) 4. mesto: Štefan Ošep (673 krogov) Bernarda P. Zemljak (632 krogov) Marko Satlerje z 636 krogi zasedel 9. mesto in 15. mesto Ivan Šketz 573 krogi. Maja so se Mozirski lokostrelci udeležili mednarodnega turnirja v Palmanovi v disciplini 12+12 tarč. Med 90 tekmovalci so v disciplini sestavljeni lok kar vsi trije Bernarda P. Zemljak z rezultatom 327 krogov, Primož Perhač z 303 krogi ter Dušan Perhač z 343 krogi osvojili prva mesta. V disciplini goli lok je bil najboljši Žare Krajnc z Gornjega Grada z rezultatom 320 krogov. V disciplini olimpijski lok je drugo mesto z rezultatom 319 krogov zasedel mladi Matej Zupanc, prav tako iz Gornjega Grada. Dušan Perhač KINO MOZIRJE Sobota, 11.5. ob 20.00 in nedelja, 12.5. ob 17.00: ČUDOVITI UM - romantična drama Režija: Ron Howard Vloge: Rusell Crowe, Jennifer Connelly KINO NAZARJE Sobota, 11.5. ob 20.00 in nedelja, 12.5. ob 17.00 ASTERIX IN OBELIX: MISIJA KLEOPATRA Režija: Alain Chabat Vloge: Gerard Depardieu, Christian Clavier KINO LJUBNO Sobota, 11.5. ob 20.00 in nedelja, 12.5. ob 17.30 KROKODIL DUNDEE- komedija Režija: Simon Wincer Vloge: Paul Hogan, Linda Kozlowski, Jere Burns Tokrat smo izžrebali Natalijo Vršnak, Savina 72a, Ljubno ob Savinji, ki bo prejela 2. brezplačni vstopnici za kino Nazarje. Čestitamo! Odgovor na nagradno vprašanje pošljite NA DOPISNICI, na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje, s pripisom Kino, do torka, 14. maja. Nagradno vprašanje: Poglavar katerega imperija je bil Julij Cezar? ČUDOVITI UM Drama o pravem rojenem geniju je posneta po življenjski zgodbi matematika Johna Forbesa Nasha, ml., kije že na začetku kariere prišel do presenetljivega znanstvenega odkritja, kar mu je odprlo vrata do mednarodnega priznanja. A njegov bliskoviti vzpon v intelektualno elito je drastično prekinila huda shizofrenija. Mnogi bi podlegli bolezni, a Nash seji ni dal. S pomočjo vdane žene Alicie seje boril in po več desetletjih hudih naporov mu je uspelo premagati najhujše. Leta 1994 je prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo. John Nash še vedno dela in predava na Princi nu. ASTERIX IN OBELIX: MISIJA KLEOPATRA Dogajanje je postavljeno v leto 52 pred Kristusom. Egipt, kateremu je poveljevala Kleopatra, je podjarmil rimski imperij. Kleopatra seje odločila, da bo svoje srce podarila Cezarju, cesarju naroda vseh narodov. Sita Cezarjevih sarkastičnih pripomb, je ponosna in lepa kraljica stavila z njim: čeji zanj uspe v 3 mesecih zgraditi sredi puščave najbolj veličastno palačo, bojavno priznal, da so Egipčani narod vseh narodov. Tega roka se brez čudeža ne bo dalo ujeti - čudeža v obliki Asterixa in Obeiixa. /g\ Oven od 21.3. do 20.4. Ugotovili boste, da vam ena dejavnost ne zadošča več. Energijo -------- boste razpršili na več strani hkrati in ta dvojnost ali celo trojnost vam v drugi polovici maja prinese težave. Sicer boste ves mesec zelo energični. Ljubezen? Stabilna. Pojdite na kolo za zdravo telo. -------- Bik od 21.4. do 20.5. Ta mesec pomembne novosti za vse bike. Lahko bi zamenjali _______I službo, ali se lotili dodatne dejavnosti, s katero bi lahko več zaslužili. □ Torej veliko priložnosti za zaslužek ter splošno izboljšanje položaja. Ljubezen? Prišla bo sigurno po 20 maju. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Romantika na višku. Marsu se bo pridružila tudi Venera, zato bo vtem čudovitem pomladnem mesecu možnost, da spoznate svojo veliko ljubezen, ali osvežite stalno razmerje z obnovljeno strastjo. Konec meseca tudi spremembe v službi. Rak od 22.6. do 22.7. Dobro se boste počutili, čeprav se vam bo zdelo, da vas nekateri zanemarjajo in zapostavljajo. Še posebno občutljivi boste v domačem okolju. V drugi polovici meseca bo občutek izginil in postali boste dobre volje. Ljubezen? Po 21. maju sreča in novi prijatelji. -------- Lev od 23.7. do 23.8. Tehtnica sreče se bo nagnila na vašo stran. To bo mesec pestrega družabnega življenja, po drugi strani pa tudi negotovosti in razdvojenosti saj boste zahrepeneli po nemogočem. Ostanite na trdnih tleh. V drugi polovici meseca ne uvajajte novosti. Nekdo se bo umaknil. D Devica od 24.8. do 23.9. Vaše zdravje je odlično, toda zelo se bo nakopičilo in komaj boste kos vsemu. V nekaj dneh po 10. maju zapleti v službi, ki vas lahko hudo razjezijo. Brzdajte se, saj se boste ves mesec nagibali k nestrpnosti in prenagljenosti. Več sreče po 21 .maju. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Živahen in vesel mesec za prav vse tehtnice. Zabavali se boste in morda živeli nekoliko dvojno življenje. Malce spogledovanja vam ne bo škodilo, presežek energije pa sproščajte z rekreacijo. Najbolje na kolesu. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Napet mesec, saj boste razpeti med eno in drugo možnostjo, osebo ali rečjo. Napetost sproščajte z žogo ali kolesom. Nekaj se bo kot po čudežu začelo premikati proti koncu meseca, ko vam bo na pomoč priskočila intuicija. Takrattudi več veselja in ljubezni. Strelec od 23.11. do 21.12. CS Dinamičen, toda naporen mesec. Časaza počitek ne bo, vvašem part- nerstvu pa bo postalo zelo vroče. Nekateri med vami se boste nagibali k nestrpnosti, kar bi lahko imelo neprijetne posledice. Previdno in počasi. ~äT| Kozorog od 22.12. do 20.1. Čeprav boste v prvih treh tednih močni in pridni, ker vas bo z en- ------- ergijo polnilo Sonce v biku, bo ta mesec za vas tudi precej stresen, posebno v službi oziroma v delovnem okolju, kjer bi lahko nastali nepredvideni zapleti. Zadnji teden v mesecu bodite previdni. Občutljivi dnevi bodo. Vodnar od 21.1. do 20.2. Razgiban in nasplošno srečen mesec. Ozračje bo sproščeno in veselo, vaše družabno življenje pa zelo pestro. Sreča tudi v ljubezni, saj se boste s partnerjem zelo lepo razumeli, toda ne pozabite na skupno družbo. Ribi od 21.2. do 20.3. Silno razgiban in dinamičen mesec, priporočamo pa vam kar največ previdnosti. Doma boste imeli veliko dela, notranji nemir bi lahko zakrivil prenagljene odločitve in dejanja. V ljubezni nekaj dvojnosti, sumničenja in obtožb. Konec meseca nekaj neugodnih novic. Mozirska sramota Spoštovani župan občine Mozirje gospod Jože Kramer, že 36 let hodim v Mozirje, ker imam ženo iz bližnje Ljubije (Kolovrata), zato vaš kraj dobro poznam. Že na začetku sem se poleg v ženo, zaljubil tudi v lepoto vašega kraja in okolice. Ker sem večkrat pri tašči v Kolovratu, tudi po več dni, ponavadi obiščemo tastov grob na mozirskem pokopališču. Avto parkiram na gornji strani pokopališča pri kontejnerju za smeti. Že tu nekaj let opažam divje odlagališče odpadkov, katero se vedno bolj širi, tako da so nekatera drevesa že nekaj metrov zasuta. Razumel bi, če bi to zasipavali z odpadnim gradbenim materialom, da bi pridobili površino za parkiranje, toda nazadnje 26. aprila in že prej večkrat je bilo poleg odpadnega gradbenega materiala tudi ogromno starih bojler- jev, bele tehnike, starih salonitk iz azbesta, akumulatorjev, radiatorjev, peči in druge šare, ki ne sodi v naravno okolje. Tudi kontejner za smeti, ki sodi za potrebe pokopališča je vedno poln odpadkov, ki niso iz pokopališča, kar dobro ve mozirska komunala. Na južni strani Mozirja imate čudoviti Mozirski gaj, na severni strani pa veliko divje odlagališče, ki vam ne more biti v ponos. Zanima me kaj boste v bodoče s tem uredili. Pa še to vas sprašujem gospod župan kdaj bo bližnji zaselek Ljubije Kolovrat (odcep ceste s ceste na Lepo Njivo) dobil asfalt. Pridno izdajate dovoljenja za prodajo parcel za vikende, veliko vikendov je že zgrajenih, cesto pa popravljajo domačini sami. Pa lep pozdrav. Jože Jurc Škofja vas 52f pri Celju NATO Vuvodniku 17 številke Savinjskih novic nas je urednik pozval, da izrazimo svoje mnenje o vstopu Slovenije v NATO. Navedel bom nekaj misli, ki so v nasprotju s prizadevanjem vlade: Prvo je čisto načelna opredelitev. Slovenija želi v EGS in v NATO. Evropa se je pričela združevati, da bi lahko gospodarsko konkurirala Ameriki in Aziji. Glede na to, da pa so ZDA glavni akter v NATU in da NATO ni samo vojaško, temveč tudi gospodarsko združevanje, se mi dozdeva, da se ti dve organizaciji izključujeta. Drugo je vprašanje ogroženosti Slovenije. Če samo pogledamo na svoje dvorišče vidimo, da nismo obdani z visokimi plotovi, da bi se ubranili soseda, temveč gledamo, da imamo z vsemi sosedi dobre in prijateljske odnose. Tudi na državi ravni bi moralo biti tako. Danes pa si naš zunanji minister na vse kri-plje prizadeva spraviti Slovenijo v NATO, namesto da bi se bolj posvetil dobrim odnosom s sosednjimi državami in s tem poskrbel za našo varnost. Konec koncev pa smo enkrat že bili združeni in imeli smo »nepremagljivo« armado.... Vlada si lahko privošči tudi take reklamne akcije kot je NATOPIŠ, saj jih plačamo državljani sami. Ker vse reklame temeljijo na zavajanju ljudi, tudi ta ni nič drugačna. Samo dve cvetki: Primerjava izdatkov za vojaštvo z državami kot sta Švica in Avstrija so nesmiselna, saj je naš standard neprimerljivo nižji. Niti besedice pa ni omenjeno ali bomo za vojaštvo plačevali več, ko in če bomo v NATU ali manj kot sedaj. Glede na izjave različnih obiskov s strani NATA, ki nas sicer hvalijo, istočasno pa opozarjajo, da moramo še ogromno postoriti (zamenjava oborožitve z oborožitvijo, ki bo kompatibilna z NATOvo) in da moramo nujno povečati proračunsko postavko za vojsko, se bojim, da vstop v NATO ne bo ravno poceni. Druga cvetka v NATOPISU pa je izjava, daje Slovenija že tako razvita, da ne bo jemala temveč dajala. Kaj in komu bomo dajali, ko pa še za sebe nimamo dovolj, da bi si ustvarili standard primerljiv z EGS, kamor se nam tudi tako na vrat na nos mudi. Od kod nam naenkrat takšno bogastvo? Pri takšni radodarnosti in samohvali naše vlade, bi rad opomnil samo na pediatrično bolnišnico, ki jo že vsaj šest let (če ne še več) poskušamo zgraditi v Ljubljani, pa dlje kot do temeljnega kamna nis- mo prišli. Cest pa raje ne bom omenjal. Toliko za enkrat, da ne bom preveč dolgovezil. Spoštovano bralstvo pa pozivam k tehtnemu razmisleku pred odločitvijo na referendumu. Matjaž Drčar Tlaka 8 Gornji Grad Odmev na komentar V17 št. SN-stran 5 spoštovani publicist in novinar SN komentira našo politično situacijo in pomladni stranki, ki sestavljata koalicijo Slovenije. Popolnoma razumem, daje vsakemu novinarju lastno, da daje pod drobnogled še tako časovno oddaljene dogodke -seveda pa se vtem tudi zrcali novinarjev namen. Pa pustimo to. Nemogoče pa je neprizadeto iti mimo tega, kar stoji zapisano v njegovem zadnjem odstavku: »Javnost se zato upravičeno sprašuje ali niso vsi (politiki) enaki?« Če sejavnost res to sprašuje, potem se neupravičeno, ker kdor je v opoziciji, ne more uresničiti predvolilnih obljub. Zato ta javnost tiste, katerim ni zaupala mandata injim ni dala ne prilike in ne možnosti se izkazati, nima niti pravice obsojati. Trditev, da so vse stranke in vsi politiki enaki, je skoraj gotovo zlonamerna. Nikomur ni v naši ljubi Sloveniji spomin tako opešal, da ne bi vedel, da nam je prav dvoletna vladavina Demosove vlade izbojevala samostojnost in državnost, saj iz vročih parlamentarnih razprav vemo, da so prav stare sile našo osamosvojitev na vso moč zavirale. V dokaz bom navedel primer, ki sem ga sam doživel: Bilo je kakšna dva meseca pred plebiscitom za našo samostojnost, ko je bila na radiju Slovenija kontaktna oddaja in je predsednik republiškega predsedstva in predsednik takratne ZKS tov. Milan Kučan odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Na moje vprašanje, zakaj cincamo in ne izkoristimo prilike za osamosvojitev zdaj, ko nas zmerjajo in podijo na Dunaj in v Filadelfijo, je Milan Kučan takole odgovoril: »Ne bomo vrgli puške v koruzo in vse bomo še storili, da ostanemo v Jugoslaviji.« Tako torej, tako so se stare sile borile za našo samostojnost! Je po vsem tem korektna ocena od kogarkoli, da s(m)o vsi enaki? Res pa je, da je prav Demosova vladavina omogočila preimenovanim komunistom in kvazi liberalcem oblastvsa-mostojni Sloveniji, ker brez Demosove vladavine, tudi samostojne države Slovenije ne bi bilo! Ivan Glušič Loke 6, Mozirje Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Äi £§; % #fl! Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Htttlsiigr Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprtem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEU Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, ki so mi v težkih finančnih trenutkih nesebično priskočili na pomoč. Rihter Branko, Tirosek 31, Gornji Grad ČRNA KRONIKA • DELOVNA NEZGODA V SOLČAVI ■ _ _ ; -m : i . ; . . . . Solčava: Mozirski policisti so bili 30. aprila obveščeni, da seje 26. aprila dopoldan v Solčavi zgodila delovna nezgoda, v kateri seje ena oseba huje ranila. Z ogledom kraja in zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da so delavci samostojnega podjetnika iz Logarske doline pri naročniku v Solčavi nameščali zbiralnik toplote v sistemu centralnega ogrevanja. Po tlačnem preizkusu sta delavca opazila, da posoda pušča, zato sta s kotno brusilko brusila var. Ker je bila posoda pod pritiskom, je na vrhu odtrgalo pokrov, ki je z vso silo udaril delavca LB. iz Luč. Poškodovani je utrpel hude telesne poškodbe in se zdravi v bolnišnici Celje. Policisti in kriminalisti o okoliščinah nezgode še zbirajo obvestila. • PRAL BO Ljubno: 30. aprila je oškodovanec z Ljubnega obvestil dežurnega policista, da mu je neznani storilec izpred mehanične delavnice odtujil stroj za pranje na paro. Škoda znaša okoli 100.000 tolarjev. • TATVINA ZASTAVE Nazarje: V noči no 30. april je neznanec z droga pred stanovanjsko hišo v Nazarjah ukradel slovensko zastavo. Doslej še ni znano, ali zaradi objestnosti, ali pa zato, da bi jo obesil kje drugje. • ZAPEUAL NA DRUGO STRAN Mozirje: 30. aprila ob 11.20 uri seje na regionalni cesti izven naselja Ljubija zgodila prometna nesreča s hujšimi posledicami. 22-letni voznik osebnega avtomobila M.R. je vozil iz smeri Mozirja proti Letušu. V desnem ovinku je zapeljal na nasprotno smemo vozišče v trenutku, ko je iz smeri Letuša pripeljal 52-lefni voznik osebnega avtomobila A.K. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem seje 22-letni voznik huje telesno poškodoval. • OBJESTNEŽI NA POHODU Luče: V noči na 1. maj so neznani objestneži na cesti Struge-Luče obrnili vse obcestne znake v nasprotno smer. Poleg tega so razbili še dve obcestni ogledali in s tem dejanjem pripomogli k »večji« varnosti prometa na tem delu. • POŠKODOVANO VOZILO Mozirje: 2. maja je odgovorni s podjetja Komunala Mozirje ugotovil, da je neznanec preko noči poškodoval desna vrata na njihovem tovornem vozilu. Parkirano je bilo pred sedežem podjetja v Mozirju. • PADEL S STREHE Solčava: 2. maja ob 21. uri se je v Podolševi zgodila delovna nesreča. 54-letni R.Z. s Prevalj je pomagal pri prekrivanju strehe na kmetiji, last O.V. Med delom mu je zdrsnilo, nakar je z višine petih metrov padel na makadamsko cesto. Pri padcu je dobil hude telesne poškodbe, kijih zdravi v ljubljanskem kliničnem centru. • TATOVI NA DELU Radmirje: V noči na 5. maj je bilo vlomljeno v osebni avtomobil, ki je bil parkiran pred Šport centrom Prodnik v Juvanju. Iz notranjosti je neznanec odtujil avtoradio, mobilni telefon in sončna očala. • OSTALA BREZ POROČNIH DARIL Radmirje: V noči na 5. maj je bilo vlomljeno tudi v osebni avtomobil znamke ford fiesta, ki je bil prav tako parkiran pred Šport centrom Prodnik Juvanje. V notranjostije neznanec odprl več poročnih paketov in iz njih odtujil več darii. Oškodovanca še ugotavljata vrednost odtujenega. Vedno ko jutro se rodi v dan zazremo se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni. V SPOMIN V najlepšem mesecu pomladi mineva pet let, kar nas je v cvetu mladosti zapustil Rok SKOK ml. iz Šentjanža Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi Hvala za ljubezen, ki si mi jo dal, hvala, ker mi nikoli nisi odreči znal. Hvala ti Stane, ko si me z dobrosrčnostjo obdaroval. ZAHVALA ob boleči izgubi Staneta NADESBERGERJA (18.3.1956-26.4.2002) se iskreno zahvaljujem sosedom in sorodnikom za sveče in za svete maše. Vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Sandiju za lepe misli, besede in sveto mašo. Posebna zahvala pa velja Rifletu, Vesni in Silvi za vso stransko pomoč v najtežjih dnevih žalosti. Žalujoča Milena MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041 665-329 m2iAMiäSSM& "Tone, tj pa jaz! Jaz samski, ti poročen...” začne razglabljati Franc. ''Kaj hočeš povedati?" se zanima Tone. Franc nadaljuje: "Ti, žena, tašča, tast, ded. babica, pet otrok -polna hiša, jaz pa povsem sam! Kaj dela razliko med nama?" vpraša Franc. "Mene so se že vsi v hiši naveličali." pove Tone, "ti pa se, preden bi se ti lahko zgodila družina, prehitro naveličaš vsake ženske, ki jo imaš! " Tugo Mernik Kaj niti za trenutek ne moreš pozabiti na pisarno? Manca hodi z direktorjem že pol leta. Ta potarana: "Vedno ta ne, ne pa ne! Kako dolgo bom še moral čakati, da mi boš rekla da?! " "Dragi, jaz bi ti že zdavnaj, ampak moj mož vztraja, da se ti ne predam, dokler mu ne zagotoviš boljšega delovnega mesta!" Dare Zalikoljub "Kako gre, Lovro?" pobara Frido starega kolega, upokojenca. "Slišim, da si se oženil... Kaj pa te je prijelo, da si to storil na starost?" "Ja, veš, sem se moral. Zaradi varnosti ! " "Kakšne pa kvasiš?" "Moram ti povedati, da vsi moški najinih vnukinj tako zelo hvalijo babičino kuho, da sem se prvič zares ustrašil zanjo. Tako sem jo po petdesetih letih skupnega življenja nemudoma oženil, da me kdo ne prehiti in mi je ne prevzame!" Blenda Tavrl "Ali je kaj koristi v tem, če te strese električni tok?" vpraša zapornik soseda, ko ga oplazi elektrika v zaporniški delavnici. "Je, če si zaradi tega v šoku, in ti zato odložijo usmrtitev na električnem stolu." Hugo Mušnik "Vse imamo pripravljeno na bančni rop, samo še tebe čakamo," obvesti pajdaš arestanta. "Mene še nekaj časa ne bo ven," pove lopov. "Zakaj te ne spustijo iz zapora, saj ti je že potekla kazen? " "Prijavil sem, da so mi izropali celico, sedaj pa čakam, da se stvar razišče." Herbert Zahrbtnišek Dečki se pogovarjajo o prvih izkušnjah z dekleti: "Imaš že kaj izkušenj v seksu?" vprašajo Davida. "O. ja! Jaz sem že star soldat glede tega! " se ta pobaha. Melita, ki vse sliši, se takoj pritoži: "Ja, vedno na begu! " Vane Himendolič Liberalna vzgoja pomeni pustiti svojim otrokom delati, kar hočejo, dokler tega ne počnejo doma. Prav žal mi je, da sem te vztrajno odvajala kajenja! m § 8 Su mm "Mož ima zadnje čase veliko srečo na lotu, zato sem ga prijavila tudi na nagradno igro Prenehajmo kaditi," se že veseli Micka. Soseda se začudi: "Nisem vedela, da tvoj mož kadi..." "Saj ne, zato pa ima največ 'šans' za glavno nagrado! " Čiko Dimovski PRVOMAJSKI PLES Prazničnega srečanja na Graški gori seje udeležila tudi peščica zavednih sindikalistov iz Zgornje Savinjske doline na čelu z Andrejem Kranjcem, ki omenjeno območje pokriva (tudi) po službeni dolžnosti. Kot je razvidno s fotografije, je Andrej po uradnem delu programa vzel »stvari« v svoje roke in skupaj z drugimi zapel tisto puntarsko: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna...!« (PRAZNIK NEDELA PRESS) V Mozirskem gaju že nekaj časa stoji kažipot, ki obiskovalce obvešča o smeri in oddaljenosti posameznih večjih krajev po svetu, kot so London, New York, Peking, Moskva, Tokio itd. Ni znano, ali seje doslej kateri izmed obiskovalcev parka že odločil in nadaljeval turistično popotovanje v smeri omenjenih krajev. Tokio je na primer oddaljen vsega 9.358 kilometrov. (TRAVEL PRESS) ■HHHHBnHi ■niimiiiiiiBimiH www.agencya-svit.com SESTAVIL PEPINO ČRTA NOTNEGA ČRTOVJA STEKLENA OMARAZA GOJENJE PLAZILCEV LESENA PODLOGA ZA SODE V KLETI AVSTRIJSKA POROČEVAL. AGENCIJA KAMEN OB CESTI. OPESTNIK ► *4 4? ETNIČNA SKUPINA SUDANSKIH ČRNCEV AMERIŠKI IGRALEC (RICHARD) SPODNJI DEL POSODE POLJSKA CVETICA KNJIGA ZEMLJEVI- DOV GRŠKI OTOK AMERIŠKA IGRALKA (TINA) NAJVIŠJA STOPNJA NASLADE KULTURNA, INDUSTR. RASTLINA ZAPOREDJE ČRK PISANA TROPSKA PAPIGA KAROL PAHOR SRBSKI KRALJ (1365-1371) DIRKAČ, TEKMOVA- LEC ANTON JANEŽIČ PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE SPOMINI KOT LITERARNO DELO KOZJE OGLAŠANJE KRAJ V SRBIJI ARKADIJSKI KRALJ MEVŽA, PRISMODA, TEPČEK (NAR.) PRISTAŠ BAKUNINA EMIL ŠKARJA VACLAV TAUCH ITALIJAN- SKO PRISTA- NIŠČE FRANCOSKI SLIKAR (JEAN MARC) ARNE NAES UDAREC S SEKIRO RADIO Z ENO ELEK-TRONKO SEZNAM V KNJIGI KRILO RIMSKE LEGIJE DRUŠČINA ZNAMKA KROS MOTORJEV SPORAZUM MED DRŽAVAMI ORAČ Obnova streh * Krovska in kleparsko dela « Izdelava in postavitev montažnih hiš * Nadgradnja objektov po sistemu montažnih hiš * Prodaja originalne kanadske tegole po najnižjih cenah v Sloveniji Ostrešja in nadgradnje izdelujemo po sistemu gotovih elementov, kor omogoča zelo krotek čas montaže in hitro pokritje objekta. RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ SILCO, D.O.O. razpisuje 2 kadrovski štipendiji za leto 2002/2003: - visokošolski strokovni program (ekonomska smer) - srednja šola (ekonomski tehnik, gimnazijski maturant) Pri izboru kandidatov za dodelitev kadrovske štipendije bomo obravnavali vse prošnje, ki bodo prispele v podjetje Silco d.o.o. (Petrov trg 7, Šempeter v Savinjski dolini) najkasneje do 31.06.2002. Prošnja mora vsebovati kratek življenjepis, potrdilo o vpisu v f tekoči letnik šolanja ter potrdilo o bivanju na domu, podatek J o tem ali se v šolo vozite. | Štipendistom nudimo spodbudne mesečne štipendije, ki bodo | stimulativne s študijskim uspehom. J 0 SILCO COLORCENTER ŠEMPETER Petrov trg 7, Tel. 03 700 18 96 Savinjske novice pri vas na kavi Že dolga leta, kar izhajajo Savinjske novice, radi rečemo, da je to časopis Savinjčanov. Razlog, da so med bralci tako priljubljene in razširjene, je gotovo tudi v tem, da v njih najdete sami sebe, kar za druge časopise ne bi mogli reči. In prav na tem področju smo se odločili narediti še korak dlje. Sedaj vas ne bomo obiskovali le v papirni obliki, ampak tudi čisto zares - kot novinarji reporterji. Ne bojte se, stroškov z nami ne bo, saj bomo kavo prinesli s sabo. In to ne samo žličko ali dve, pač pa tri debele kilograme. Pokrivitelj akcije je namreč podjetje Caffe Tropic iz Žalca. Kaj še čakate? Izpolnite prijavnico in z malce sreče se prav kmalu vidimo tudi pri vas doma! Sfflvimjslk® novice pdvasmlkaM Ime in priimek:_____________________ Naslov: ____________________________ Telefon:---------------------------- Prijavnica CTlm*mestu! ^3 cO O 0 >c/3 pagUSSì®ÌWS?SIÉfi®*IS«S® Äa*iiättSI(pS ___________ OO CO OO 05 T3 c 0 E ro co co > O 1Ü c; > co co Q. T3 O E 0 Q_ G> 0 0 CD C CO co Q_ E co CD 0 0 q: 'o' 0 1- E c 05 0 ‘c d "O >0 CO co ,,.55{ 0 c m i— CO 13 >Q ÜT > E Z CD O E _o *1 '> 0 >0 0 .. » ‘> c co « C 0 Jf - dnevnih sob - predsob - računalniških miz - komod - pisarniškega pohištva - garderobnih omar - otroških sob Vzmetnice 200x90 samo 8.400 sil Celje - skladišče D-Per 7/2002 iillillilijlP COĐISS e «c Wi * Ugodna prodaja repromateriala (ročaji, profili, ogledala,..) Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 8. -12. ure. Glin K&M d.0.0., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 ■ : - '."V...- V"?-:'.....:....;..%-:.......-.. 1 . ! , I mmme , < - •■■‘C - , ■ ■ si sss as «gi : « * laiis ii dttaa . ■ .. ■ »s®««; ■.["v :>• kJ 1 at • VILA "OREGON", BUDVA OSREDNJA KNJ. CELJE