ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA TERITORIJ IN UPRAVA MESTA CELJA OD DAVNIH DNI DO DANES JANKO OROŽEN V celjski zgodovini razlikujemo pet faz: prazgodovinsko in rimsko Celejo, srednje- veško, novoveško avstrijsko, slovensko na- rodno in isiloveinsko socialistično Celje. Te faze se razlikujejo med seiboj po nosi- leljih zgodovinskega dogajalnja, po gospo- darskoHSOcialni |>odla.gi in po prevladujočih idejah. O prazgodovijiskem Celju 'ne vemo dosti več kot to, da je obstajalo. Kvečjemu lahko domnevamo, da je Lilo središče majhne keltske plemenske kneževine, vsaj najdeni keltsiki novci z okrajšanimi knežjimi imeni dopuščajo to misel. Jasneje odseva iz zgo- dovinske teme rimska Celeja. Ta je imela podobo iglavnega mesta države, večsnega Rima. Izza cesarja Klavdija je bila muni- cipij in se je imenovala Claudia Celeia. Rim je imel svoja dva konziula, svoj senat, svoje edile, svoje kvestorje. Celeja kot mu- nicipij je imela svoja dva duovira (župana- konzula), svoj ondo (občinski 5 vet-senat), svoje edile (^policijske uradnike), svoje kvestorje (blaigajnike). V Petrovčah in v Šempetru so našli nagrobnik z imenom celj- skega duovira, v Trbovljah nagrobnik z imenom celjskega edila iln kvestorja. Oblast rimskega senata in mestnih oblastnikov se je raztezala nad vso državo, oblast celej- skega municipija se je širila na področje, ki je močno presegalo pravi mestni teri- torij: segalo je od Savinjskih Alp do Po- sotlja, od pohorskega slemena do Save in še preko nje. Čeprav rimska Celeja ni popolnoma izgi- nila s površja, se vendar srednjeveško Ce- lje pojavi šele leta 1551 kot trg. Bilo je pod fevdalno oblastjo Celjskih grofov. Da so grofje dali trgu neko samoupravo, sledi iz poročila srednjeveške Celjske tronike, ki pravi, da je grof Herman 11. izročil Vero- niko Deseniško v sodbo trškemu sodišču. Ta samouprava je pa morala biti kaj ne- popolna, kajti grof je brez premisleka ovr- gel oprostilno sodbo. Sicer je pa bil sam sodnik tedaj še brez tega njegov zastopnik, tržane so predstavljali samo njegovi pri- sedniki. Glede trškega teritorija nimamo nikalkih poročil; gotovo se je ujemalo s področjem zaokrožene trške zemljiške po- sesti. To je bila priprava; Celje je postalo me- sto šele 11. aprila 1451. Ustanovno listino je izdal grof Friderik tU. V ustanovni listini je v glavnih potezah označena meja mest- nega teritorija. Izhodišče ji je most preko Ložnice na Ljubljanski cesti. Od tod po- teka meja tostran znanega »živailskega vrta« in gozda, ki se širi proti Ostrožnemu iin se močno približa cerkvi s\'. Duha, nato se požene proti severu do trnoveljske gmajne, kjer so bile tedaj vislice, potem se ob IIu- dinji usmeri proti jugu in se pod njenim izlivom v Voglajno oibme proti vzhodu, ko pride do kamna, ki je Oiznačeval teharsko mejo, se iza hribom, kjer je pozneje nastala cerkev sv. Jožefa, usmeri proti jugu, poteka ob Savinji, jo prekorači pri Devinem skoku, se vzpne preko vinogradov na Lisce, ttiato se spusti k reki, jo prekorači in se sklene pri začetnem mostu. Meja torej nikakor ni bila zaokrožena, temveč je na zahodu, severu in juigu z ne- kako konicx) molela v okolico. Taka je ostala meja do leta 1751. Tedaj je grof iGaissruck kupil od Marije Tere- zije celjsko gospoščino in deželsko sodnijo ter je pri pogajanjih priistal na to, da se je na severni strani teritorij mestne občine znatno povečal. Poslej je segal do Dobrave, Lahovne in Prekorja. Dogovorili so se pa, da izločijo iz vsakršne mestne jurisdikcije v tem okolišu ležeča zemljišča gospoščine ter vse, kar si gospoščina ali podložniki pridobe »titulo quocumque« (pod katerim koli naslovom). Tako je ostalo do leta 1850. Medtem so za Marije Terezije (leta 1771) uvedli tako imenovane popisne ali konskrip- cijske občine. Državi so bile potreibne za- radi kontrole nad vojnimi obvezniki. Mest- ne ihiše so dobile enotne številke. Tako je v Celju ostalo do leta 1089, ko so šele uvedli številke po ulicah. Mesto je bilo pač majh- no, saj se do konca habsburške dobe ni dvignilo preko 8.000 prebivalcev. Vsa nase- lja, iki so bila zunaj ožjega mestnega ozem- lja, so dobila svoje posebne številke. Za cesarja Jožefa H. so ustanovili davčne občine, ki so večinoma združevale po neko- liko števnih občin. Ob nastanku katastr- skih map leta 1825 so idavčne občine postale tudi katastrske. iNa i>odračju celjske mestne občine je bilo sedem davčnih alli katastr- skih občin. Davčna ali katastrska občina Celje-mes:to je obsegala poleg obzidanega dela še okolico cerkve sv. Duha in Dolgo polje na severni strani in ožji pas, segajoč preko Lave do Ložnice; na tem ozemlju so imeli meščani večji del svojih zeljnikov, njiv, travnikov in pašnikov. Ostale davčne 149 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ali katastrske abčine Zagrad, S|x>d'nja Hu- dinja, Medlog, Ostrožno, Breg in Košnica so bile povsem nemestnega značaja, vendar je bilo v njih precej meščanske poisesti, največ pašnikov in vinogradov. Važna sprememba je nastalla tudi leta 1782, ko je vlada cesarja Jožefa organizi- rala davčne (vojaške) okraje, naslonjene na nekatere večje gospoščine. Za gospoščino je veljala tudi celjska mestna oblast (magi- strat), saj je prav tako nastopala kot zem- ljiška gosposka. Kot okrajnemu davčnemu oblastvu so j-i podredili še nekatere tuje davčine občine: Kresnike, Bukovžlak in Teharje. V prvih stoletjih vsega tega razdobja, ki se le polagoma otresa značilnosti srednjega veka, so bili na čelu mestne uprave sodniki (župani) z občinskim svetom. Dve temeljni listini (Ulrikova in cesarja Friderika III.) govorita o županu in sodniku, vendar mo- ramo oba izraza -smatrati kot sinonima, ker se v praksi javlja le eden (navadno sodnik). Razlikovanje sega v starejšo preteklost, ko je sodnik zasitopnik mestnega gospoda, žu- pan pa meščanov, toda Celje je dobilo mestne pravice šele, ko sita se oba oblast- nika večinoma že združila v enega, ta pa je bil zastopnik meščanov. Občinske svetovaJce so volili vsi meščani ob koncu ali v začetku leta za dobo enega leta; kotnec XVIi. in v XVm. stoletju vsaj se je občinski svet delil v dvanajst asesor- jev (prisednikov) in v šestorico (širši in ožji svet). Občinski svet je iz svoje srede volil sod- nika. Izvoljeni izvolitve ni mogel odklo- niti, če se občinski svet z dbraziložitvijo ni strinjal. Vendar ga je morala vlada po- trditi. Izvolitev so navadno obhajali s poje- dino, ki so jo priredili na mestne stroške. Po osnovnih listinah je pripadalo mest- nemu svetu krvno sodstvo. Smrtno kazen je izvrševal mestni krvnik. Zelo pogosto je mestni svet razpravljal o žalitvah časti, o tepežiih, premoženjskih pravdah in zapu- ščinskih zadevah. Važna je bila skrb za siromake, mestna zemljišča, obrt, oibzidje im tako dalje. iKer iše ni bilo organiziranega magistrata, so mestni svetniki sami vršili raznovrstna dela, iki so jih pozneje opravljali magistrat- ni uradniki. Značaj uradnika je imel samo tajnik, 'ki je že izza XV. stoletja cesto imel pomočnika. V mestni islužbi so bili čuvarji mestnih vrat, sodni sluga, nočni in požarni čuvaji in vojaki-najemniki. Za Marije Terezije in Jožefa II. so se izvršile znatne spremembe v občinski upravi. Z ustanovitvijo okro'žnih uradov za Marije Terezije se je okrepilo državno nad- zorstvo nad dbčinsko upravo. Za občinskega tajnika (sindika) so predpisali posebno iz- obrazbo. Mesto je izgubilo krvno sodstvo (za Jožefa II.) iin novi predpisi (1782) so zahtevali župana (kakor se je tedaj jel imenovati prejšnji sodnik) in občinske svetnike, ki so se bavili s civilnim in ka- zenskim sodstvom, posebne študije ter do- ločaili, da se laihko nameščajo samo z odo- , britvijo apelacijskega sodišča, pred katerim so tudi opravljali izpit; izvolitev je pri sve- tovalcih veljala dosmrtno, pri županu pa za štiri leta. Leta 1815 so izšli o organizaciji mestne uprave (ki se zdaj že redno označuje kot magistrat) novi, še bolj določni predpisi. Zupan in dva svetovalca so morali biti iz- prašani. Svetovalca sta bila županova na- mestnika in eden izmed njiju je bil pri se- jah mestnega sveta vedno sodni referent; sodili so po državljanskem zakonu iz leta 1811. Urad sam je pa vodil tajnik s pomož- nimi pisarniškimi močmi, ki so deloma tudi morale biti strokovmo usposobljene. Svoje dohodke je imelo mesto deloma od zemljišč, v večji meri pa iz raznovrstnih davkov, ki so se vsi pobirali neposredno, ne pa kot doklada na deželnoknežje davke, ki jih je mestni svet tudi sam pobiral. S preobrazfbami izza konca XVin. stoletja je mestna uprava prehajala v novo, bolj moderno fazo. Odločilnega pomena je bila revolucija leta 1848. Splošni občinski zakon je leta 1849 uvedel velike spremembe. Celjska občina se je razdellila v dve občini, v mestno in okoliško. Splošni občinski zakon je spre- jel načelo, da smejo nove občine obsegati samo posamezne davčne ali katastrske ob- čine, lahko pa združujejo tudi več davčnih ali katastrskih oibčin, toda te morajo v novi zvezi ostati cele. Občina Celje-mesto je dobila samo mestno katastrsko občino. To je bila nekoliko čudna tvorba. Na mesto, ki ni imelo več obzidja, se je na severu in za- hodu naslanjalo ozemlje nemestnega zna- čaja, ki je kot širok poganjek segalo proti zahodu. Na severni strani je začelo nasta- jati Graško, na zahodu Ljubljansko in na južni, v ozkem pasu olb Savinji, Vodno pred- mestje. Občina Celje-okolica (izprva ime- novana Breg) je dobila vse ostale, poprej celjske 'katastrske dbčine: Zagrad, Spodnjo Hud in jo, Medlog, Ostrožno, Lisce in Breg ter Košnico. Razen na zahodu, kjer je bila petro\'ška občina, je okoliška občina docela 150 ČASOPIS 7. A SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA oklepala mestno. Sajno preko mosta je bilo treba iti, pa isi bil že v okoliški občiaii. Leta 1894 iso mestni očetje dosegli, da je dežekii zlbor priključil mestni občini park onstran Savinje (v katastrski občini Lisce), a leta 1898 so pridobili tudi zemljišče v Za- vodni, kjer so zgradili novo mestno klav- nico. Pač pa je okoliška občina leta 1906 dobila Lopato, ki je spadala dotlej pod Veliko Pirešico in je že tako bila pod celj- sko župnijo; priključili so jo Medlogu. sebne statute, ako jih še nimajo. Celjani, meščani in občinski možje, so takoj začeli skrbeti za to, da svojemu mestu pridobe take statute. V januarju 1667 je deželni zbor sprejel zakon, s katerim je priznal Celju poseben statut in mu dal nov volilni red. S tem je mesto postalo avtonomno, ne- odvisno od okrajnega glavarstva, ki je v tem letu zamenjalo prejšnji okraj. Kakor vsaka občina je imelo tudi mesto lastno in preneseno področje dela. Glede lastnega Leta 1849 je mestni magistrat nehal biti okrajno oblastvo. To se je zgodilo, ker so tedaj ustanovili oikrajno glavarstvo, ki so ga kmallu zamenjali z okrajem. Mestna občina je imela v novi fazi značaj navadne občine. Meščani so na osnovi kuri- alnega sistema volili 18 odbornikov in 9 na- mestnikov. Odborniki so iz svoje srede vo- lili župana. Magistrat je imel še malo name- ščencev : tajnika, nekaj pisarniških pomoč- nikov, služiteljev in stražnikov. Dohodki so izvirali deloma iz do^klad na državne davke in deloma iz užitnine, mitnine in taks, ki jih je mesto ^jiobiralo neposredno. Okoliška občina je imela župana, sveto- valce, odbomike in namestnike, tajnika, po- zneje tudi kakega pomočnika, služitelja in redarja. Dohodki so bili podobnega značaja kot pri mestu. Leta 1862 je izšel državni zakon, ki je določal, da dobijo deželna glavna in druga važna mesta ter pomembna zdravilišča po-, področja je bilo podrejeno deželnemu od- boru, glede prenesenega, h kateremu so spa- dali posli državne uprave, pa namestništvu. Občinski odbor avtonomne mestne občine je štel i24 oidbornikov in 12 namestnikov. Odborniki so si iz svoje srede volili žu- pana in njegovega namestnika. Zupan je za svoje delo prejemal nagrado iz proračuna. Občinski odbo;r je nastopal kot celota, ven- dar si je za študij in obravnavo posameznih vprašanj volil primerne odseke: pravnega, gradbenega, finanonega, obrtnega, pokopa- liškega. Kakor že v prejšnji dobi tako je občinski odbor tudi zdaj poverjal določene naloge (n. pr. nadzorstvo nad gozdom, pli- narno, vodovodom, mestno hranilnico) posa- meznim svojim članom. Zelo važna je bila skrb za mestne reveže, ki jo je neposredno izvajal uibožni svet, v katerega je kakor že poprej občinski odbor volil tudi nečlane. Važna je bila funkcija vodilnega UTad- nika magistrata (»nradnega predstojnika«);. 151 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ker so za. mesitni teritorij na magistrat pre- nesli poisle oikrajnega glavarstva, je moral biti vodilni uradnik izprašan in izknšen jurist. Število ostalih uslužbencev je bilo izprva majhno: tajnik in še kaka pisarni- ška moč, blagajnik, dva služitelja in nekaj policajev. Sčasoma so se pridružili še mest- ni zdravnik (fizik), mestni živinozdravnik, mestni inženir in ekonom. Nekaj uslužben- cev so imela tudi nastajajoča mestna pod- jetja: plinarna, vodovod, elektrarna. Na po- kopališču je delalo nekaj (grobarjev, gozd je upravljal gozdar, iz proračunske raz- prave za leto 1918 je razvidno, da je imel tedaj mestni magistrat naslednje osebje: uradnega predstojnika (ravnatelja), mest- nega komisarja, blagajnika, knjigovodjo, vodjo stavbnega urada, mestnega zdravni- ka, ekonoma, kanclista, živinozdravnika (ki je bil pri vojakih), dve uradni slugi, ne- kaj pisarniških pomočnikov in devet poli- cajev. Skupaj (brez mestnih podjetij) ne- kaj nad 20 ljudi. Med prvo svetovno vojno je imel magistrat posebno mnogo dela, saj je mestu pripadalo vodstvo celotne aprovi- zacije. V ta namen so morali pri magi- stratu osnovati poseben odsek. Stiska za ljudi je bila tolikšna, da so prosili vojaško komando, naj za najvažnejša dela pošlje na pomoč nekaj enoletnih prostovoljcev. Dohodki so izvirali iz istih virov kakor prej: iz doklad na državne daVke, ki so pri- hajale iz 'davkarije, iiz užitnine, mitnine in taJcs, ki jih je mesto pobiralo neposredno po svojem blagajniku. Vsa mestna uprava je imela enoten tir. Vsi akti, ki so prihajali in odbajali, so šli skozi vložišče in so jih vpisovali v skupni opravilnik. Tudi shranjevali so jih v enotni registraturi ((bikrati arhivu), večinoma so izloča:li samo stavbne akte, da jih je imel mestni inženir brez iskanja na razpolago. Vsalk akt je moral sopodpisati uradni pred- stojnik, ki je imel zaradi tega neposredni pregled čez celotno poslovanje. Le akte finančnega značaja je sopodpisoval župan kot oseba, odgovorna za pravilno izvajanje proračuna. Nova faza v 2igodovini celjskega mesta in njegove uprave je nastopila ob nastanku stare Jugoslavije. Mesto župana je izprva nekaj mesecev zavzemal vladni komisar in mesto občinskega sveta i(odbora) imenovani sosvet. Volitve sredi leta 1919 so dale mestu redno predstavništvo z županom, podžupa- nom in občinskim svetom. V prvi polovici 1'927 je zaradi strankar- skega sistema v vodstvu občine nastopila kriza in na magistrat je ziopet prišel vladni komisar. Sredi leta je občina ponovno do- bila redno predstavništvo. Ob uvedbi šesto- j einuarskega režima je vlada razpustila red- no predstavništvo in sama imenovala žu- pana, podžupana in občinske svetnike, uva- jajoč v občinsko posvetovalnico sistem brez strank. Leta 1955 je nastala v zgodovini celjske občine važna sprememba. Dne 30. septem- bra se je združila z njo okoliška občina. Izza osvoboditve se je zahteva po združitvi cesto ponavljala, okoliška občina je v neka- terih svojih delih dobila pravi mesitni zna- čaj, sicer je pa bila gospoidarsko že davno povezana z mestom. Nemci so združitev od- klanjali, ker so se bali za nemški značaj mesta, zdaj pa tega vzroka ni bilo več. Na- slddnje leto so priključili celjski občini tudi severni del Tremerij, ki so dotlej v celoti pripadale občini Sv. iKrištofa. iZa komisarja, ki je vodil mesto po na- stanku Jugoslavije, je bila v znatnem obse- gu okrnjena mestna avtonomija. Mestni upravi so vzeli obrtni referat in še zadeve, ki so se nanašale na stanovanjske matice in sklepanje zakonov, na ljudsko štetje in vo- litve v zakanodajna zastopstva, na vodno pravo in socialno zavarovanje delavcev in nameščencev. Obrtni referat je dobila občina nazaj 26. septembra 1926, in sicer potem, ko je občinski svet namestil še drugega jurista (komisarja), ostale zadeve pa šele leta 1930. Poslovanje občinskega sveta se v bistvu ni ločilo od poslovanja v predhodni dobi. Samo dela je t)ilo več in je zato imel ob- činski svet tudi več odsekov. Med novimi odseki je bil posebno važen odsek za regu- lacijo Savinje. Tudi sestav in poisllovanje magistrata se v bistvu nista spremenila. Akti so se abravnavali kakor prej in so od- hajali v enotno registraturo (hkrati arhiv), gradbene akte so še vedno izločali in šolsiki akti so imeli svojo pot. Veliki adresar Maribora, Celja, Ptuja in občin bivše mariborske oblasti iz leta 1955 nam podaja med drugim tudi sestav mesit- nega sveta in mestnega poglavarstva (kakor so zdaj imenovali bivši magistrat). V glav- nih potezah je bilo poslovanje razdeljeno na takle način: magistratni ravnatelj je vodil celotno mestno poglavarstvo in opravljal zadeve, ki so se nanašale na stanovanjske matice, skle- panje zakonov, bogočastje in vodno pravo; magistratni komisar je vodil obrtne in stavibne zadeve, prodajo in nakup mestnih nepremičnin; 152 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mestni itajnik je voidll pisarno, blagajno občega iin upravnega oddelka (gllobe itd.), domovinske, bolniške itn ubožne zadeve, li- cence za strup, zapisnik sej občinske upra- ve in ubožnega sveta, zadeve cestno-poHcij- skega reda in kazenski register; eden izmed dveh mestnih uradnikov je vodil socialne zadeve, pogrebni zavod, po- kopališče, drugi pa vojaške in invalidiske zadeve ter prijave vozil; tržni nadzornik je nadzoroval trg in aprovizacijo; stavibne zadeve je reševal mestni stavbni svetnik, inženir, ki sta mn bila prideljena stavbni tehnik in cesitni mojister; izdravstvo je vodil zdravstveni svetnik, zdravnik; nadzorstvo nad klavnico in pro- dajo mesa ter druge veterinarske zadeve je opravljal veterinar; računovodstvo je vodil računski svetnik, knjigovodistvo računski revident, ki sta jima bila prideljena pisarniška uradnica in inkasant; za mestno posestvo in gozd je S'krbel mestni gozdar in oskrbnik. Pio priključitvi okoliške občine so name- stili na mestnem poglavarstvu še enega ko- misarja (jurista), ki je prevzel pogodbe, in še enega tehnika, od okoliške občine so pa dobili dva uradnika in dva služitelja. S tem se ještevilo slnžiteljev podvojilo. Pred- stojništvo mestne policije, ki je bila nekaj časa državna, je bilo tedaj samo materialno povezano z mestnim poglavarstvom. Okupacija je prišla kot vihar in je magi- stratu dala tuje, isovražno obeležje. O kakem občinskem predstavništvu seveda ni bilo govora. Okupator je vzel mestni občini poseben položaj in jo je izenačil z drugimi občinami. Podrejena je bila okrožnemu vodji (i»Landratu«). Magistrat je obsegal tako imenovane urade (»Amter«): urad za občo upravo, za pravne posle, za računo- vodstvo, za finance, za stavbne zadeve, za prehrano, za socialno sikrbstvo, za izdaja- nje živilskih kart i('Kartenstelle). Policija je bila ločena od uprave, pli- narna in elektrarna sta bili priključeni pod- jetju za preskribo energije (EVS — Energie- versorgung-Siid). Akte so sicer registrirali v skupnem vlo- žišču, nato so jih pa vračali v urade, kjer so jih kot registratutro shranjevali v trgov- skih mapah. Ustanovitev nove Jugoslavije pomeni v zgodovini Celja in njegove uprave začetek nove faze, ne samo zaradi obnovitve nacio- nalne svobode, ampak tudi zato, ker se je s podržavljenjem proizvodnih sredstev in s spremembo individualistične družbe v so- cialistično zelo 'razširilo stvarno območje mestne uprave. Spremenil se je tudi mestni teritorij. Ta- koj po osvoboditvi so priključili mestni ob- čini Cret, ki je dotlej pripadal Teharjem in je preko Zavedne, Gaberja in Spodnje Hudinje že čisto prirasel mestu, in leta 195'2 Spodnje Trnovlje, ki so postale neposredno nadaljevanje Spodnje Hudinje. V jeseni 1953 so z republiškim zakonom priključili Celju tri dotlej samostojne občine: Šmartno v Rožni dolini, od koder dobiva mesto de- lovno silo in živila. Škof jo vas z industrijo in delavsikimi naselji ter Štore (prejšnjo ob- čino Teharje) z močno industrijo 'in krep- kim deilavskim življem. Z novim letom 1954 bi se bila morala priključitev izvesiti, ven- dar so jo preklicali. Te tri občine so prišle k Celju šele ob ustanovitvi velikih občin (komun) leta 1955. Brž ko je bilo mesto 9. maja 1945 osvoibo- jeiiio, je prevzel oblast v njem narodno- osvobodilni odbor, ki je deloma prišel s partizanskie bojne fronte, deloma se je pa dopolnil z ljudmi iz mesta, ki so jih bili v ta namen že vnaprej določili. Iiz mesta so upravno organizirali tudi ožjo in širšo oko- lico, kar ni bilo težiko, saj so že v vseh na- seljih obstajali krajevni narodnoosvobodil- ni odbori. Mestni narodnoosvobodilni odbor je takoj uredil svoje urade, ki so se delili na odseke. Dne 5. avgusta 1945 so bile volitve v krajevne narodnoosvobodilne odbore in posredno tudi v mestni (okrajni) narodno- osvobodilni odbor. Na celjskem teritoriju je bilo treba izvoliti dvajset krajevnih na- rodnoosvobodilnih odborov, štiri v mestnih četrtih in šestnajst v okoliških naseljih. Vsak krajevni odbor je poslal v okrajni narodnoosvobodilni odbor Celje-mesto po dva odposlanca, samo Gaberje je poslalo tri. Tako je štel okrajni narodnoosvo'bo- dilni odbor (okrajna narodna skupščina) 41 članov. Dne ll2. avgusta 1'945 se je sestal mestni oskrajni narodnoosvobodilni odbor in izvolil izvršni (»izvršilni«) odbor, sestoječ iz predsednika, podpredsednika, tajnika in štirih odbornikov. Že v januarju 1946 si je izvršni odbor dodal še dva odbornika, kajti štirje so bili premalo. Istočasno, kot izvršni odbor, je nariodno-osvobodilni odbor izvo- lil itudi prve ljudsike sodnike (na podlagi spiska, ki ga je predložilo ministrstvo) in prve prisednike sodišč (po predlogih mno- žičnih sestankov). S sklepom, s 'katerim se je izvršni odbor pom'nožil za dva odbornika, je zmanjšal 153 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Število krajevnih narodnoosvoibodilnih od- borov na isedem. iNarodnoosvobodilna odbori (mestni in krajevni) iso prevzeli oblastvene funkcije, a odborom Osvobodilne fronte so prepu- stili politične. Urad mestnega narodnoosvobodilnega od- bora je imel po odredbi republiške vlade 60 nameščencev, ki so delali v posameznih odsekih in oskrbovali posamezne referate, vendar jih je bilo cesto premalo, kajti dela je bilo veliko, zlasti so naraščale gospodar- skosooialne naloge. V februarju 1946 so urad mestnega okraj- nega narodnoosvobodilnega odbora reorga- nizirali. (Določili iso, naj obsega itajništvo (sekretariat) in štiri glavne odsekie. Ti od- seki so bili: gospodarski, socialni, finančni in prosvetni. Vsak odsek je imel več refe- ratov. Obnovili niso prejšnjega odseka za lokalni promet, kajti njegove naloge je pre- vzel poseben notranji odsek. Stanovanjski odsek so pa skrčili. Za izvršitev mnogili izačasnih nalog so po potrebi določali komisije; približno tri leta je trajalo poslovanje uprave narodne imo- vine (komisije za upravo narodne imovine — KUJVI), ki je skrbela iza zaplenjeno imo- vino, dokler je ni prevzela redna mestna gospodarska uprava. V februarju 1946 so ukinili krajevne na- Todnoosvobodilne odbore, njihovo nalogo (predvsem izdajanje živilskih in oblačilnih kart) so prevzele množične organizacije in odbori Osvobodilne fronte. V septembru 1946 je tajništvo dobilo na- log, da organizira centralno vložišče in ure- di strojepisje. Maja 1946 je izšel Splošni zakon o ljud- skih odborih. Mestni okrajni narodnoosvo- bodilni odbor je dobil ime mestnega ljud- skega odbora (MLlO). Glavno delo je še vedno pripadalo izvršnemu odboru. V je- seni leta 1946 so članom izvršnega odbora začeli poverjati vodstvo posameznih odse- kov. Postajali so poverjeniki in odseke so polagoma začeli označevati kot poverjeni- štva. Prve poverjenike je mestni ljudski odbor določil za gospodarstvo, socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo ter prosveto. tKer so gospodarske naloge rasle po širini in globini, so v februarju 1948 od poverje- iiištva za gospodarstvo odcepili poverjeni- štvi za trgovino in preskrbo ter delo, a 8. julija 1948 so poverjeništvo za gospodar- stvo (ki so ga označevali tot lokalno), raz- delili v dve poverjeništvi: za industrijo in obrt in za komunalne zadeve. Poverjeništvo za komunalne zadeve je vodilo tudi kme- tijske posle. V jeseni 1948 so ustanovili posebno pover- jeništvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Dne 22. marca 1949 so ustanovili poverje- ništvo za lokalni promet, a poverjeništvo za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo so razdelili v dve poverjeništvi: za socialno skrbstvo in ljudsko zdravstvo. Mislili so tudi na posebno poverjeništvo za turizem in gostinstvo, vendar so referat o teh pa- nogah tedaj priključili poverjeništvu za komunalne zadeve. Sredi leta 1949 se pojavi poverjeništvo za državne nabave. Dne 3 januarja 1950 so iz povejjeništva za komunalne zadeve izločili poverjeništvo za gradnje in poverjeništvo za turizem in gostinstvo. Dne 2. avgusta 1950 so zaradi znižanja števila nameščencev združili po- verjeništvo za zdravstvo in socialno skrb- stvo ter poverjeništvo za kmetijstvo in go- zdarstvo ter nabave, pač pa so ločili obrt od lokalne industrije in za vsako zase usta- novili posebno poverjeništ;vo. V tem času se navaja tudi posebno poverjeništvo za no- tranje izadeve, ki se je razvilo iz notranjega odseka in je imelo poseben položaj. Ker za tri poverjeništva ni bilo prostora v glavnem 'poslopju mestnega ljudskega od- bora (bivšem magistratu) in so jih morali namestiti drugje, je mestni ljudski odbor odločil, da se s 1. januarjem 1949 enotno vložišče razdeli: tajništvo naj ima svoje in vsako poverjeništvo prav tako. Akte so shranjevali kakorkoli, ako so jih imeli na razpolago, v trgovskih mapah. Medtem se je spremenila tudi krajevna uprava. V marcu 1947 se niso več posluže- vali organov Osvobodilne fronte in usta- novili so iterenske pisarne kot nekake eks- poziture mestnega ljudskega odbora; sprva jih je bilo deset, izza 22. marca 1948 sedem. Izvršni odbor oziroma poverjeništva so imela vrhovno operativno vodstvo podreje- nih jim .podjetij in ustanov. Večje število podjetij in ustanov je novo mestno vodstvo prevzelo kot dediščino prejšnjih časov. To- da po osvoboditvi je to število naglo raslo: mnogo podjetij je bilo po sodni odločbi za- plenjenih, mnogo z zakoni podržavljenih, večje število podjetij je novo mestno vod- stvo tudi na novo ustanovilo. Poleg mestnih so bila tudi repdbliška, zvezna in zadružna podjetja. Cesto so menjavali njihovo pri- stojnost. Mestni Ijiudski odbor je stara in nova podjetja neredko razpuščal, jih spre- minjal, jih povezoval in ločil. Zaplenjena podjetja je polagoma prevzemal od uprave 154 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA narodne dmovine. Množil in spreminjal je tudi ustanove, socialne, izdravstvene in kul- turne. V jeseni 1946 je bila v smislu Splošnega zakona o ljudskih odborih ustanovljena na- črtna (planska) komisija. Njena naloga v razvoju lokalnega gospodarstva je bila iz- redno važna. Dajala je preko poveirjeništev podjetjem navodila za sestavo letnih na- črtov v okviru petletnega načrta, sama je sestavljala generalne načrte, kontrolirala je podjetja v pogledu izvedbe načrtov, dajala je nasvete glede organizacije in dela, raz- deljevala je surovine in material, potre- ben za proizvodnjo. iNačrtni komisiji so pri- družili biro za gospodarsko koordinacijo, kontrolno komisijo in inšpekcijo za delo. Sprva so bila posamezna podjetja in usta- nove neposredno pod izvršnim odborom. Najprej so združili stara mestna (komunal- na) podjetja, ki so jim dodali še nova: gradbeno podjetje, cestno upravo, prevoz- ništvo, tako je januarja 1946 nastala uprava mestnih podjetij. Ko je bila ustanovljena načrtna komisija, je septembra 1946 stavila predlog, naj se vsa mestna podjetja razdele v devet skupin, ki so obsegale: igradbene obrate, dbrtne obrate gradbene dejavnosti, vodovod, pli- narno in inštalacijsika podjetja, obrate ne- gradbene dejavnosti, obrate oblačilne de- javnosti, trgovske obrate, gostinske obrate, mesnice in pekarne, komunalne obrate, mestno hranilnico. Za vseh devet skupin je bil imenovan skupni direktor. Za gosi>odarska podjetja je bil izdelan poseben statut. Podjetja so prihajala pod vodstvo nastopajočih fKJverjeništev. Ta so jib vodila s sodelovanjem stalnih odborov, ki so bili ustanovljeni za posamezne sku- pine podjetij. Skupinam obratov so bili na čelu upravniki, posameznim obratom pa po- slovodje. Personalna služba je bila pri po- verjeništvih, kasneje pri obratih. Dne 15. decembra 1947 je nastala važna sprememba. Tedaj so namesto ene direk- cije ustanovili tri: za proizvodna in usluž- nostna podjetja (za lokalno gospodarstvo in ikomunalno gospodarjenje); za trgovino in preskrbo; iza komunalna podjetja in upravo ustanov (prosvetnih, socialnih in zdravstvenih). Dne 16. julija so zdravstvene, socialne in prosvetne ustanove ločili od komunale (uprave komunalnih podjetij) in jih dali tja, kamor spadajo, pod ustrezna poverjeni- štva (ki so že talko vodila strokovno delo teh ustanov). Vendar so šele 1. januarja 1949 ločili upravo ustanov mestnega ljud- skega odbora v upravo zdravstvenih in so- cialnih ter v upravo prosvetnih ustanov. V začetku leta 1949 so sknpne direkcije sploh ukinili ter posamezna j>odjetja nepo- sredno podredili poverjeništvom. Važne spremembe v mestni upravi so na- stale izza leta 1950. Dne 6. decembra 1950 so na podlagi od- ločbe vlade Ljudske republike Slovenije v organizaciji izvršnega odbora in njegove uprave ukinili poverjeništva za izdravstvo, socialno skrbstvo in prosveto ter kulturo ter mesto njih ustanovili ustrezne svete, druga poverjeništva so še oistalla, vendar so že v začetku leta 1951 ustanovili pri njih ustrezne svete, pri poverjeništvu za kme- tijstvo celo tri, teritorialno ločene. Nasled- nje leto {i952) so združili svet za lokalno industrijo in obrt, v svet iza gospodarstvo, a leto pozneje (1955) ta svet in svet za ko- mnnalno gospodarstvo v svet za gospodar- stvo in komunalo. Med tem so leta 1950 podjetja prevzeli upravni odbori in delavski sveti. Vodstvo mestnega ljudskega odbora (oziroma izvrš- nega odbora poverjeništev in svetov) je po- stalo bolj usmerjevalnega in nadzornega značaja. Leta 1951 so prenehale terenske pi- sarne, kajti preskrbo z nakaznicami so od- pravili; uvedli so še ekonomske cene in pri- memo uredili plače. V februarju 1951 so se pri poverjeništvih in svetih ustanovile ko- misije za ureditev arhivov (pravzaprav re- gistratur). Leta 1952 je mestni ljudski odbor reorga- niziral obrate, v trgovini je ustanovil ne- kaj igrosističnih podjetij. Komunalno banko je s prenosom bančnih poslov na Narodno banko spet spremenil v Mestno hranilnico. Razlikovanje med zveznimi, irepubliškimi in mestnimi podjetji je prestalo. Davke v starem smislu so ukinili in uvedli akumula- cijo, katere dobiček so delili med podjet- jem, mestom, republiko in zvezo. Pač jm je oistala dohodnina od kmečkih posestev in privatnih dbrti. Temelj proračunu je postal družbeni plan — pretres dohodkov družbe- nega dela in smotrna uporaba v smislu po- stavljenih ciljev. Leta 1952 je na osnovi zakona o občin- skih odborih z dne 50. junija nastala po- vsem nova ureditev. Mestni ljudski odbor so Tazdelili v mestni zbor in zbor proizva- jalcev. V njegovem okviru so ustanovili svete za gospodarstvo in komunalne zadeve, za kulltuTo in prosveto, za zdravstvo in so- cialno politiko, :za notranje zadeve. Kot upravne organe so uvedli ustrezna tajni- 155 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO štva. Splošnega značaja je bilo tajništvo mestnega ljudskega odbora. V začetku leta 1954 so združili okrajni ljudski odbor Celje-okolica z mestnim ljud- skim odborom Celje-mesto. To so napravili tako, da so združili 'Oba okrajna ljudska odbora (tako okrajnega kakoT mestnega zbora in zbora proizvajalcev). V okviru no- vega dkraja je Celje postalo mestna občina s posebnimi pravicami. Leta 1955 je nastala dalekosežna spre- memba. Dne 16. julija 1955 je Zvezna ljud- ska skupščina sprejela splošni zakon o ure- ditvi občin in okrajev. Na njegovi jjodlagi so se osnovale velike občine (komune). Celju so definitivno priključili Šmartno v Rožni dolini. Škof jo vas in Store. Vodstvo občine je prevzel dbčinski ljudski odbor, ki si je na I. seji 18. avgusta 1955 določil svoj statut. Po statutu ima občinski ljudski odbor predsednika, dva podpredsednika in z njimi 50 odbornikov. Občins^kemu ljud- skemu odboru in predsedstvu je na pomoč deset svetov, ki so jim člani deloma tudi neodborniki. Sveti so naslednji: za gospo- darstvo, komunalo, splošno upravo in pro- račun, stanovanjsike zadeve, išoilstvo, pro- sveto in kulturo, zdravstvo, varstvo matere in otroka, sociadno skrbstvo, delo in de- lovna raamerja. Prejšnje občine štore, Šmartno v Rožni dolini in Škofja vas so po statutu dobile krajevne odbore. LITERATURA IN VIRI: Ignacij Orožen, Celjska kronjtka, Thomas Fiirstbauer, Cilli 1875^1892, 1892, Andreais Gubo, Geschichte der Stadt CJlli 'W09, Janko Orožen, Zgodovina Celja I.-111, 1927—1930: Oris za novojšo dobo pa itemelji vseskozi na gradivu, ki je v arhivu mestne in bivše okoliške občine. Izza leta 1953 izdaija mestni .(lobčinski) Ijudsiki odboT Tnesečmo taskan Bilten, ki ipoleg poročil o sejah dn odločb iprinaša tudi razpravice iz mestne problemaitike in zgodovine; urejuje ga načelnik ko- munalnega oddelka Zoran Vudler. 156