Glasilo Občine Ormož Leto IV, številka 13, julij 2011
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
Osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti in odprtje Ormoškega poletja
Nina Šulek in Aleksandra Stih
V petek, 24. junija, na predvečer dneva državnosti, smo si lahko v Domu kulture ogledali program proslave ob dnevu državnosti v prvem delu in program ob odprtju Ormoškega poletja v drugem delu večera. V obeh so sodelovali Barbara Krajnc Avdic in Gregor Geč kot voditelja, Pevski zbor Gimnazije Ormož, ki se mu je pridružil ženski del Pevskega društva Kapljica in člani Šolskega benda Gimnazije Ormož.
zamislili, kaj lahko naredimo zanjo, ne pa le, kaj lahko država naredi za nas. Sledila je še predstavitev Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož. V govoru je gospod Ivan Puklavec povedal, kdo vse je bil leta 1991 vključen v obrambo območja Občine Ormož. Končal je z besedami, da je most v Ormožu, ki je pred vojno predstavljal vez med državami, bil v vojni za samostojno Slovenijo edini, ki ga jugoslovanska armada ni uspela prečkati.
Za sceno prireditve je poskrbela Gimnazija Ormož, v preddverju pa smo pripravili na ogled še razstavo s fotografijami dogodkov v posameznih mesecih šolskega leta 2010/2011, zloženke z informacijami o šoli in publikacije, ki jih je izdala naša šola, vključno s sveže natisnjenimi izvodi šolskega glasila Čez gimnazijski prag. V uvodnem delu sta obiskovalce pozdravila Barbara Krajnc Avdic in Gregor Geč. Prihod praporščakov in himna, ki so jo zapeli nastopajoči, sta z zanosom navdahnila tudi obiskovalce v dvorani in marsikdo se je pridružil petju. Sledil je govor župana, gospoda Alojza Soka, ki se je med drugim spraševal, kdaj se bomo Slovenci dokončno osvobodili in kdaj bomo postali bolj samozavestnejši in odločnejši kot narod. Z državo bi morali velikokrat ravnati odgovorneje. Z besedami Johna F. Kennedyja nam je svetoval, da bi se lahko večkrat
Proslava ob dnevu državnosti se je nadaljevala s slovenskimi pesmimi: Domovina naša je svobodna, Slovenka sem (solistki Špela Pleh in Katja Senčar), Čez zelene trate (solistka Katja Senčar), Vrt življenja, Ko si na tleh, Tri planike, Sonce ljubo in Ko se smeješ. Vse pesmi so izvajale pevke Pevskega zbora Gimnazije Ormož v sodelovanju z ženskim delom Pevskega društva Kapljica. Oba zbora vodi zborovodki-nja Darja Žganec Horvat. Petje pesmi, ob katerih so se slišali tudi harmonika (Patrik Bratuša), klavir (Darja Žganec Horvat) in kitara (Maša Munda), se je izmenjevalo s spomini na dneve ob osamosvojitvi in z recitacijami pesmi Toneta Kuntnerja. Drugi del je bil bolj sproščen, saj je bil namenjen odprtju Ormoškega poletja 2011. Začel se je s prihodom Natalije (Barbara Krajnc Avdic) in Boža (Gregor Geč), ki sta že stalnica ob odprtjih. Če sta se pred
nekaj leti poročila in je pozneje bila Natalija tudi noseča, sta svojo zgodbo še nadgradila. Tokrat smo spoznali težave, ki lahko spremljajo mlade starše. Prikazane so bile s humorjem in so nasmejale številno občinstvo. Zabavni dialogi med igralcema so se prepletali s pesmijo, ki je predstavljala dopolnitev njunih tem pogovorov (nega in vzgoja otroka, vrtec, šola, srednja šola, glasbena šola...). Tako smo lahko slišali glasbene točke Help, California king bed, Knockin' on heaven's door, The only exception, Zombie, Rdeče oči in Hvala v izvedbi Šolskega benda Gimnazije Ormož, ki ga prav tako vodi Darje Žga-nec Horvat. Pevke in solisti so se predstavili še s pesmimi Te ljubim (kitara: Andrej Munda, solisti: Domen Lorenčič, Miha Magdič, Andrej Munda), Banuwa (bongo: Gregor Nestorov), Julija (klavir: Darja Žganec Horvat, solisti: Domen Lorenčič, Miha Magdič, Andrej Munda). Ob tem je treba še posebej pohvaliti tri soliste za pogum - predstavljajmo si, da pri tej starosti fantom verjetno ni enostavno peti ljubezenskih pesmi. Prireditev se je kočala s pesmijo Vsak po svoje (kitara: Maša Mun-da, solistke: Nina Blagovič, Polona Kociper, Špela Pleh). Ob njej so pevke na odru ustvarile prav posebno vzdušje s pihanjem milnih mehurčkov. Da so le-ti poleteli tudi s stranskega in z zadnjega balkona, so poskrbeli dijaki, ki so se z navdušenjem odzvali na prošnjo po sodelovanju. Gimnazija Ormož je s pripravami na pro-
slavo začela v aprilu. Številni dogovori med vsemi sodelujočimi so dali rezultat, ki smo si ga lahko ogledali v petek. Verjamemo, da se je na prireditvi našlo za vsakega nekaj - poudarek pomembnosti prizadevanj za osamosvojitev Slovenije, nekoliko nostalgije ob spominjanju dogodkov izpred 20 let, recitacije in slovenska pesem v prvem delu in pesmi, ki navdušujejo današnjo mladino, ter humor v drugem delu. Gimnazijci so dobili priložnost, da so se predstavili s tistim, kar jih veseli. Poleg ostalih skupnih interesov jih povezuje tudi ljubezen do glasbe. Prav bi bilo, da bi se takšna povezanost prenesla tudi na druga področja družbene dejavnosti in se uveljavila v družbi nasploh. Njihova predanost tovrstni umetnosti je vidna v prenosu pozitivne energije ob njihovem nastopu. Najlepše pri tem pa je, da je glasba tako univerzalna, da jo lahko razumemo prav vsi, ne glede na jezik, ki ga govorimo. Po proslavi je sledila pogostitev v prenovljenih prostorih Doma kulture. Ob pohvalah našega bogatega programa smo zadovoljni sklenili, da se bomo še kdaj odzvali na povabilo k sodelovanju pri podobnih prireditvah.
Zdaj pa držimo pesti, da bomo v času Ormoškega poletja imeli lepo vreme in se bodo prireditve lahko dogajale na grajskem dvorišču. ■*
Vse fotografije: foto HOST Ormož
2
•J JiiMHxJiTA'JMt!
ZGODILO SE JE
Veliko taborjenje malih tabornikov
Milena Vrabič in Marija Klemenčič, vzgojiteljici
Biti tabornik, znati postaviti šotor, si speči krompir v žerjavici tabornega ognja in biti ves čas del narave; vse to so izzivi taborjenja. In ti izzivi so bili povod, da smo se strokovne delavke Vrtca VIZ Ormož odločile za izvedbo projekta OTROŠKO TABORJENJE.
V fazi načrtovanja smo k sodelovanju povabile Planinsko društvo Maks Meško iz Ormoža in gospo Majo Botolin Vaupotič iz Območnega združenja RK Ormož.
In zakaj taborjenje? Strokovne delavke vrtca smo si postavile naslednje cilje:
-	otrokom omogočiti neposredno spoznavanje narave,
-	doživljanje narave z vsemi čutili,
-	doživetje nečesa novega, drugačnega,
-	navdušiti otroke in starše za vrednote taborništva.
Ob tem smo projekt opredelile tudi kot
-!-"-]-]-]-i-!-!—
Skupina otrk, ki se je poimenovala Gremo mi po svoje
vt=i
sestavni del in obogatitev celoletne dejavnosti vrtca POHODNIŠTVO in MALI PLANINEC.
Taborjenje je potekalo 27. in 28. maja 2011. V aktivnosti so bili vključeni otroci iz enot Vrtcev Miklavž, Ormož, Ivanj -kovci ter Velika Nedelja, in to v starosti od 4. leta dalje. Prijavilo se je 44 otrok, izvedbeno pa je sodelovalo 9 strokovnih delavk vrtcev.
Tabor malih planincev se je odvijal na igrišču pri Vrtcu Miklavž pri Ormožu.
V	tabor so prišli ob 8. uri zjutraj s starši, z babico, bratcem ali s sestrico. Vsi so bili nestrpni, neučakani, veseli ... Brez težav so se poslovili od staršev, ki kar niso mogli dojeti, da jih njihovi otroci v tem trenutku ne potrebujejo več. To vsekakor potrjuje dejstvo, da je bila motivacija na izredno visoki ravni.
V	dopoldanskem času smo postavili tabor oz. šotore, sledile so naravoslovne dejavnosti ob robu gozda in v gozdu z go. Majo Botolin Vaupotič, nabiranje drv ter kosilo v naravi.
Nadaljevali smo z delavnicami, ki so jih vodile strokovne delavke (izdelava zastavic oz. simbolov za šotore, izdelava vetrnic, verižic, zapestnic iz das mase), gibalne igre v naravi ter igra v šotorih.
Otroci so planincu Marku pomagali pri pripravi tabornega ognja, pri čemer so se poglobili v tišino in svetlobo ognja, spekli krompir in se poigrali z baterijami na igrišču vrtca. Zaradi slabe vremenske napovedi nismo prespali v šotorih, ampak v prostorih vrtca. Drugi dan smo začeli z jutranjim umivanjem in zajtrkom v vrtcu. Močan naliv je bil kriv, da smo si privoščili vožnjo z gasilskim avtomobilom do Zidanice Temnar, kjer smo si ogledali muzej (baročno dvorano, lesene preše s kmečkim orodjem) ter iskali strahce s
Kros malih športnikov Vrtca Ormož
Slavica Kolarič in Jožica Hebar
Mali športniki iz Vrtca Ormož smo se 25.5.2011 udeležili »MEDOBČINSKEGA IN MEDNARODNEGA TEKMOVANJA NA KROSU CICIBANOV IN CICIBANK NA PTUJU«.
Naše sodelovanje je bilo zelo uspešno, saj smo v številni konkurenci 11 naših vrtcev in Vrtca Varaždin iz sosednje Hrvaške dosegli lepe rezultate:
2. MESTO: ZA MEDNARODNO VSE EKIPNO SODELOVANJE
2.	MESTO EKIPNO DEČKI
3.	MESTO EKIPNO DEKLICE.
Kot posameznik je bil najuspešnejši Tjaš Notersberg, ki je dosegel v konkurenci 66 dečkov 2. mesto in 3. mesto v mednarodnem teku dečkov.
Vsem malim športnikom vrtca Ormož ČESTITAMO.
Po končanem tekmovanju pa smo se še športno poveselili. <
svetilkami v znameniti Temnarski kleti. Naše dvodnevno taborniško druženje smo sklenili s podelitvijo priznanj za taborjenje ter majic Planinskega društva Ormož. Projekmptroškega taborjenja na igrišču vrtca je predstavljal možnost za skupno dogovarjanje, sodelovanje, spodbudo, pogovore, spanje, prehranjevanje, veselje .
O pozitivnih občutkih, vtisih in doživetjih otrok so nas starši seznanjali še ves naslednji teden. Bile smo utrujene, vendar nam je bilo vse vloženo delo v zadovoljstvo ob spoznanju, da so otroci neizmerno uživali, bili visoko motivirani in da so pridobili novo izkušnjo taborništva. < Foto: Marija Klemenčič
Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika
Teja Kosi, 9. a, OŠ Ivanjkovci
7 .marca 2011 je v Ormožu potekal 5. medobčinski otroški parlament. Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila »Vpliv medijev in družbe na oblikovanje mladostnika«. Udeleženke so bile osnovne šole iz Občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Soorganizatorka je bila OŠ Ivanjkovci, ki je pripravila tudi kratek kulturni program, v katerem so mladi parlamentarci izvedeli nekaj več o parlamentu. Parlament sem vodila učenka OŠ Ivanjkovci Teja Kosi, pod vodstvom mentorice Tine Turin Pukla-vec. Učenci so predstavili svoja razmišljanja o vplivu medijev in družbe na mladostnika. Najpogosteje uporabljamo računalnik in televizijo. Vplivi medijev so lahko negativni, vendar tudi pozitivni. Pozitivne moramo izkoristiti, negativnim pa se izogniti. Zakoni veljajo tudi na internetu, kar je nezakonito v vsakdanjem življenju, je nezakonito tudi na internetu. Ne verjemimo vsega, kar vidimo in slišimo, ampak skušajmo oblikovati svoje kritično mišljenje.
21. marca sem zastopala Občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi v Ljubljani na 21. nacionalnem otroškem parlamentu. Delo je najprej potekalo v petih skupinah. Sama sem bila v prvi, kjer smo govorili o vplivu medijev na oblikovanje vrednot, stališč in vedenje mladostnikov.
Kasneje smo se zbrali v glavni dvorani Državnega zbora RS, kjer so nas nagovorili predsednik države dr. Danilo Türk, varuhinja človekovih pravic ga. Zdenka Čebašek-Travnik, predsednik parlamenta dr. Pavel Gantar, organizator dogodka in predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije g. Franc Hočevar, ministrica za kulturo ga. Majda Širca, minister za šolstvo in šport g. Igor Lukšič in drugi.
Po pozdravnem nagovoru je predsednik države dr. Danilo Türk postavil vprašanje: »Katere so vrednote, ki pomagajo mlademu v razpravi?« Kmalu je sam odgovoril s pravilnim odgovorom: »Samozaupanje in samospoštovanje.«
Po pozdravnih nagovorih sta sledili predstavitev dela v skupinah in razprava. Govorili
smo o vplivu medijev na oblikovanje vrednot, stališč in vedenje mladostnikov, vplivu interneta in socialnih omrežij na družbo in razvoj mladostnika, vplivu tiskanih medijev, radia in televizije ter o medijski pismenosti, o virtualnih ali realnih medsebojnih odnosih, vplivu mladih na družbene procese in sporočila družbe mladim. Naš predlog je bil, da bi eno uro v obstoječih taborih (CŠOD, šole v naravi), kjer je ogromno časa, namenili izobraževanju o medijih ter o posameznikovi samopodobi. Potrebna sta lastna kontrola in kontrola staršev nad uporabo medijev. Razmišljati moramo s svojo glavo. Ob internetu preživimo preveč časa. Mar je Wikipedia potuha za šolske naloge? Internet ni nevaren, če tega ne dopustimo.
Razglasili so temo 22. NOP z naslovom »Junaki našega časa - kdo so in zakaj?« Kot je neki mislec nekoč dejal: »Življenje živimo za naprej in ga razumemo za nazaj«... Nekoč ni bilo težav z negativnimi vplivi medijev na mladostnika. Težave je treba po vrsti reševati oz. odpravljati. Potrebno je zaupanje vase ter zaupanje v druge. Gospod Danilo Türk je dejal: »Samoregulacija, ne cenzura«. Majhna dejanja za velik svet. <
Fotografije: Tjaša Jerebič, 9. a, OŠ Ivanjkovci
Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010
IZ OBČINSKE UPRAVE
Ormoške novice
Občinska proslava ob državnem prazniku
Natalija Fajfar
Občina Ormož, Osnovna šola Ivanjkovci in Združenje borcev za vrednote NOB Ormož so v domu kulture v Ivanjkovcih pripravili občinsko proslavo na predvečer dneva upora proti okupatorju. V kulturnem programu so učenci osnovne šole Tilen Rajh, Teja Kosi in Eva Ivanu-ša pod vodstvom mentorja Boštjana Rajha predstavili raziskovalno nalogo Ivanjkovci v drugi svetovni vojni, za katero so na regijskem tekmovanju dobili zlato priznanje. Slavnostni govornik na proslavi ob državnem prazniku je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ormož Mišo Krajnc. Na proslavi je nastopil tudi upokojenski ter mešani pevski zbor
iz Ivanjkovcev, skupaj z vaško godbo. Na začetku so z Zdravljico slavnostno počastili tako pomemben praznik. S spominskimi recitacijami so učenci polepšali slavnostni večer, na klavir pa je zaigrala učenka Katja Kolarič, ki obiskuje glasbeno šolo. Dan boja proti okupatorju je v Ivanjkovcih tokrat počastilo lepo število ljudi. Predvsem pa si vsi želijo, da bi ta praznik začelo spoštovati predvsem več mladih. <
Spoštovani bralke in bralci
Kot jaz, ste se verjetno tudi vi začudili, kako čas hitro beži. In pred vami je že 13. številka Ormoških novic. Upam, da niste med vraževernimi; kajti če ste, boste verjetno mislili, da je s to številko kaj narobe. Vraževerje vstran in le pogumno jih primite v roke in preglejte, kaj vse se je zgodilo.
Od zadnjega izida so se zvrstili številni dogodki, ki so nam zaznamovali osebno, družbeno in politično življenje.
Človek kar ne more verjeti, da je minilo 20 let od vojne, ki je divjala v naši državi, in od osamosvojitve. V spomin na to in utrinke določenih ljudi si lahko preberete kaj več na straneh 8 in 9.
Tudi številni referendumi so za nami in kaj smo z njimi dosegli?! Če bodo le kaj ukrenili, glede na to, kakšna je bila volja volilcev.
In naš parlament? A bomo šli na predčasne volitve? Pustimo času čas, mogoče bo kaj drugače - boljše.
In že smo krepko v mesecu juliju; otroci že uživajo zaslužene počitnice in starši svoj dopust. Zato kar pojdite na naš bazen, ki je že odprl svoja vrata - če le bo vreme naklonjeno.
Vrat pa ni odprl le ormoški bazen, ampak jih je odprlo tudi naše, že tradicionalno, Ormoško poletje. Na program se je uvrstila paleta različnih predstav in prepričana sem, da bo vsak našel kaj zase. Zato se kar odpravite med grajske zidove ormoškega gradu.
Pa naj bo dovolj za tokrat - tudi uredničin uvodnik bo bolj kratek - počitniški. Želim vam res lepe, polno doživete poletne mesece in spet na svidenje v jeseni.
Janja Kolarič, odgovorna urednica
Prenovljen Unterhund uradno odprl vrata
Upravljanje grajske kleti predano Kulturno alternativnemu klubu Ormož Mladinski center Ormož
Prostor grajske kleti je leta 1990 z več delovnimi akcijami uredila takratna mladina in mu dodelila ime, ki je ponazarjalo prvotno podobo prostora, a se ga drži še po ureditvi - to je Unterhund. Mladi so ga namenili vajam glasbenih skupin, druženju in kulturnemu dogajanju. Leta 1993 je bil uradno ustanovljen Kulturno alternativni klub Ormož (KAK Ormož), ki je skrbel za pestro dogajanje in v tem času izvedel več kot 200 prireditev, predvsem koncertov glasbenih skupin iz vsega sveta, pa tudi gledališke predstave, literarne, potopisne in filmske večere ter nekaj razstav stripov in fotografij.
Obnovo in predajo Unterhunda ormoški mladini je župan obljubil že pred volitvami leta 2007, a je trajalo precej časa, da so dobili vsa potrebna dovoljenja. Obnovitvena dela so potekala skupaj z vgradnjo dvigala, ureditvijo novih sanitarij in drugimi obnovitvami v gradu. Celoten sklop del je financiralo Ministrstvo RS za kulturo (140.000 evrov) in Občina Ormož, celotna investicija je bila vredna 300.000 evrov.
Po štirih letih se je v soboto, 9. aprila 2011, tako zgodila uradno gala oodprtje prenovljenega ormoškega Unterhunda, po že štirih predotvoritvenih dogodkih.
Prisotne je nagovoril župan Občine Ormož, ki je prišel na prireditev s podžupanoma Zla-tanom Fafuličem in Brankom Šumenjakom.
Prostor je Občina Ormož predala v upravljanje Kulturno alternativnemu klubu Ormož, ki na široko odpira vrata in prijazno vabi mlade in mladinske organizacije k sodelovanju in snovanju čim bolj pestrega ter raznolikega vsebinskega dogajanja, ki bo
kratkočasilo mlade in mlade po srcu. Ob tej priložnosti je župan mlade razveselil še z informacijo, da se ob preselitvi glasbene šole in muzeja v obnovljeno grajsko pristavo odpirajo možnosti za ureditev izpraznjenih grajskih prostorov za mlade oziroma Mladinski center, Klub ormoških študentov in KAK Ormož.
Nagovoru župana je sledil kulturni program s predvajanjem plesnega videa Petre Kolmančič »Plast za plastjo«, z ogledom videospotov skupin Pridigarji, Wasserdicht in Selotejp ter z branjem poezije Gregorja Kosija.
Ob tej priložnosti je bila urejena razstava »21 let rock kulture v Unterhundu« s fotografijami Mirana Šariča, Doris Nemeth, Vlada Topolovca, Martina Megle, Sebastjana Iskre, Tomaža Rajnerja in Vitomirja Kaučiča. Zvočna podlaga razstave so bili posnetki skupin, ki so ustvarjale in še ustvarjajo v Unterhundu, kot so Pridigarji, Wasserdicht, Noise Order, Polis Korps, Kristuši in ostali.
Zvečer je napočil čas za koncert »bosanskega psiha«, punk kantavtorja Damirja Avdica, znanega po svojih brezkompromisnih nastopih, in energične ptujske blues/ folk/rock skupine Kvinton, katere člani so s svojimi prejšnjimi zasedbami že prav od začetkov večkrat nastopali v Unterhundu in je naravnost idealna za proslavo častitljive obletnice. <
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič
Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon
Kolmanič, Željka Nardin Milovanovic
Lektoriranje: Nadica Granduč, Naklada: 4250 izvodov
Tisk: Grafis d.o.o., Rače, www.grafis.si
Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož.
Imate podjetniške ideje in ne veste, kako jih izpeljati? Ste podjetnik manj kot 3 leta (s.p., d.o.o.) in je vaša dejavnost inovativne narave??? Pravi naslov za vas je Mrežni podjetniški inkubator Ormož, ki v mesecu juliju 2011 odpira svoja vrata v Vrazovi 5 (v prostorih IGD Holermous oz. bivšega sodišča). Zato vas pozivamo, da se oglasite na Javni razvojni agenciji Občine Ormož ali OO zbornici Ormož, kjer vas bomo seznanili z ugodnostmi in s prednostmi, ki jih lahko uživate kot nosilec podjetniške ideje ali mladi podjetnik - inkubiranec.
INFORMACIJE: Javna razvojna agencija občine Ormož,
Kerenčičev trg 4, 2270 Ormož, Tel.: 02 741 53 52, Faks: 02 741 53 55 E-pošta:jara@siol.net
OO zbornica Ormož Ljutomerska 30, 2270 Ormož Tel.: 02 741 14 96, Faks: 02 740 18 56 E-pošta: damjan.stibler@ozs.si
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma v začetku oktobra 2011. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: janja.kolaric@ ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 28. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 15.9.2011. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
Ormoške novice, Leto IV, številka 13, julij 2011
CV-^ „„„j.._IZ OBČINSKE UPRAVE
Odlična priložnost za razvoj turizma v Ormožu
V rdeči dvorani gradu Ormož je prejšnji mesec potekal gospodarski razvojni forum o perspektivah turizma v Ormožu. Na njem je ZRS Bistra Ptuj predstavila projekt Podravska-Ptujsko-Ormoška regionalna destinacijska organizacija (krajše RDO); ta podaja rešitev, kako lahko nekdo, ki zna turiste dobro nahraniti, nekdo, ki jim zna ponuditi prijetno prenočišče, in nekdo, ki jim zna prodati originalen spominek, postane del velike turistične zgodbe in se še vedno ukvarja samo s tem, kar najbolje zna. Cilj je povezati posamezne, velikokrat razpršene, turistične ponudnike v turistične produkte, ki lahko šele z združitvijo dajo turistu to, kar brezpogojno hoče - doživljajsko izkušnjo. Danes hoče turist doživetje v okviru turističnega paketa, ne le zgolj posteljo ter malico. Če hočejo turistični ponudniki iz svojega dela narediti posel, dobiček in izboljšati svoj življenjski standard, morajo to upoštevati.
Probleme podjetnikov v turizmu zaradi pomanjkanja časa za razmišljanje o razvoju, ker se morajo preveč ukvarjati z rutinskimi opravili, pomanjkanje strokovnega kadra v podjetjih, ki bi se profesionalno in v zadostni meri ukvarja s promocijo ter prodajo, je sedaj možno enostavneje rešiti s pridružitvijo geografski tržni znamki. Ena od teh v Podravsko-Ptujsko-Ormoški RDO je »Jeruzalem Ormož« s sloganom »Pravljica vina«. K projektu že pristopajo turistični ponudniki, ki vstopajo z uvrstitvijo svojih storitev in izdelkov v geografsko tržno znamko, v skupno promocijo in prodajne pakete, ki jih bodo prodajale tudi najpomembnejše turistične agencije.
Krepitev turizma v regiji s turističnimi geografskimi znamkami
Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj je bilo uspešno na razpisu za razvoj destinacij-skih organizacij, ki ga je v lanskem letu razpisalo Ministrstvo za gospodarstvo (Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvedbo aktivnosti vzpostavitve Regionalne destinacijske organizacije). Kot je pojasnila direktorica ZRS Bistra dr. Aleksandra Pivec gre za projekt, v katerega je vključenih 19 občin Spodnjega Podravja, za sodelovanje pa se dogovarja še 12 občin, ki vidijo odlično priložnost za razvoj ene najmočnejših gospodarskih panog - turizma, skozi 4 geografske turistične tržne znamke: : Jeruzalem Ormož - pravljica sonca, Haloze - nazaj k naravi, Slovenske gorice - preprosto čudovite in Ptuj - zakladnica tisočletij.
EU denar samo za tiste, ki so pripravljeni sofinancirati
Podravska-Ptujsko-Ormoška regionalno destinacijska organizacija (RDO) bo skrbela za povezovanje posameznih turističnih ponudnikov v turistične produkte v okviru tržnih znamk, skupno promocijo in prodajo v Sloveniji ter tujini. Evropska sredstva, ki smo jih tako pridobili za vzpostavitev in delovanje RDO, pa je možno počrpati samo, če k projektu kot partnerji s finančnim vložkom pristopijo v prvi vrsti občine, nato pa še turistični ponudniki iz regije, ki so zainteresirani za skupen nastop na trgu. Predpostavka EU je, da vsak najbolje skrbi za svoj denar, in s participacijo je zavezanost partnerjev za izpeljavo ciljev večja,
zato za evropske projekte velja pravilo, da jih EU samo delno financira. Občine so projekt podprle s prispevkom v 3-letni proračun RDO, ki znaša 576.000 €. K projektu že pristopajo turistični ponudniki, ki želijo svoje izdelke in storitve uvrstiti v vsebino geografskih turističnih znamk in jih tako narediti znane ter dostopne širšemu krogu turistov. Da bi RDO zares zaživela, potrebuje podporo gospodarstva, je povedal Dejan Podgoršek, vsebinski koordinator projekta. Gospodarstvo je tisto, ki mora v okviru RDO začutiti priložnost, da svoje izdelke in storitve ponudi na trgu. Vsi, ki so dejavni na področju turizma, se namreč srečujejo z visokimi stroški oglaševanja in trženja, izgradnja lastne blagovne znamke pa je povezana s še posebej visokimi stroški in manjši turistični ponudniki si je pogosto sploh ne morejo privoščiti. Dodatni stroški nastanejo, če želimo, da so naši oglasi, prospekti in spletne strani profesionalno oblikovani. Profesionalne fotografije in predstavitveni filmi so zaradi svoje cene mnogim nedosegljivi. Rešitev je v povezovanju in skupnem nastopu na trgu. In ravno to je naloga RDO.
Sredstva projekta namenjena razvoju paketov in promociji vključenih turističnih ponudnikov
Promocija skupnih tržnih znamk za turističnega ponudnika pomeni, da bo vključen v tiskane zloženke, prospekte, kataloge in njihove elektronske različice, da bo posredno prisoten na najpomembnejših turističnih sejmih po Evropi, da mu bodo na voljo profesionalno oblikovane fotografije in predstavitveni filmi, da bo predstavljen na spletni strani RDO in v 24-urnem »touch screen« informacijskem sistemu, ki je med turisti zelo priljubljen. Promocijska sredstva iz projekta RDO so namenjena oblikovanju in oglaševanju turističnih paketov geografskih znamk v časopisih in revijah, na letališčih, na televiziji in na spletu. Vključeni turistični ponudniki bodo prisotni v prodajnih paketih geografskih blagovnih znamk, ki jih bodo prodajale najpomembnejše turistične agencije. In vse to je po zaslugi odobrenega projekta in pridobljenih sredstev turističnim ponudnikom Spodnjega Podravja na voljo že, če so pripravljeni k projektu pristopiti za vsaj 41,67 € na mesec. Za primerjavo: za takšen znesek ni možno objaviti niti malega oglasa.
Občine in država lahko vzpostavijo samo okolje, v katerem uspeva turizem. To nalogo sta opravili med drugimi tudi Občini Ormož in Središče ob Dravi s sofinanciranjem projekta RDO. Občine so zagotovile denar za skupen nastop tako najmanjših kot največjih turističnih ponudnikov doma in v tujini, s pomočjo različnih promocijskih aktivnosti, ki so navedene v spodnji tabeli. Brez sodelovanja in velike vloge gospodarstva ne bo razvoja, je poudaril tudi ormoški župan g. Alojz Sok, ki poziva lokalno gospodarstvo, naj se vključi v projekt. RDO največ koristi prinaša ravno ponudnikom turističnih izdelkov in storitev. V evropskih projektih, med katere sodi tudi Podravska - Ptujsko - Ormoška regionalna destinacijska organizacija, lahko sodelujejo samo partnerji, ki izkažejo sofinanciranje projekta.
Če se želite pridružiti in ste zamudili predstavitev na gospodarskem forumu v Ormožu, nam pišite na anja@bistra.si ali pokličite na telefonsko številko 02 748 02 64. ^
Sprejem odličnih rokome-tašev pri županu
Občinska uprava
V mesecu juniju se je 48 mladih ro-kometašev Jeruzalema s svojimi trenerji udeležilo sprejema pri županu Občine Ormož Alojzu Soku, ki je potekal v prostorih ormoškega gradu. Za kulturni program je poskrbel Dominik Oz-mec, sicer odličen rokometaš letnika 1998 in harmonikar.
Mlajše selekcije Jeruzalema so po trdem delu skozi vse leto v mesecu aprilu in maju žele uspeh za uspehom. Združena ekipa Jeruzalema in Gorišnice je pri letnikih 1997 v Trebnjem postala državni prvak. Sam vrh so na finalu v Ormožu osvojili tudi letniki 1998. Letniki 1999 so v Novem mestu postali državni podprvaki, prav tako so državni podprvaki v minirokometu postali fantje letnika 2000. Za ves trud in uspehe so ormoški rokometaši prejeli za nagrado od Občine Ormož letno karto za obisk ormoškega bazena, kar je še posebej razveselilo mlade
uspešne športnike.
Trenutni dosežki in uspehi Jeruzalemčkov so plod dolgoletnega načrtnega dela, ki sega v čas sezone 2006/2007. Dosežki so dovolj zgovorni, pri vsem tem pa je pomembno, da se na trenutnih dosežkih ne zastane, pa čeprav vsako leto zagotovo ne bo tako uspešno kot nekaj zadnjih let. Prav gotovo pa ne smemo pozabiti, da ob vseh rezultatih pomembnejšo vlogo igrajo druženje, prijateljstvo in vzgoja mladih v pozitivne osebnosti. <
Zupan sprejel letošnje odličnjake
Tatjana Majdič, prof.
Sreda, 22. 06. 2011, je bil za odličnja-ke osnovnih šol Občine Ormož in Gimnazije Ormož poseben dan. V čudovito dvorano ormoškega gradu je g. župan Alojz Sok povabil vse učence in dijake, ki so dosegli v vseh letih šolanja odličen uspeh, na sprejem. V nagovoru jim je čestital
za njihove dosežke, zaželel uspešna srednješolska leta osnovnošolcem, srednješolcem pa uspešen študij ter izrazil željo po vrnitvi v domače kraje in soustvarjanje v domači občini. Uvodni kulturni program je pripravila OŠ Ivanjkovci. Pod oboki so v svečano okrašeni dvorani zazveneli verzi Pavčkovih pesmi in ob zvokih flavte nežni glasovi pevk, ki so zapele pesem Vetra tih šepet. Odličnja-ki so prejeli knjižno nagrado in vstopnice za ormoško kopališče, ki so dobrodošle za prihajajoče počitnice in ki so jih učenci in dijaki zaslužili s pridnim delom. Nastopajoči so povabljenim čestitali in jim povedali, da si tudi oni želijo nekoč biti na njihovem mestu. <
Foto HOST Ormož
Občina Ormož, sonce Prlekije
Ormoške novice, Leto IV, številka 13, julij 2011
ZGODILO SE JE
•J JiiMHKrliTA'JMt:
5
RKS OZ Ormož v prvi polovici leta 2011
Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož
Rdeči križ Slovenije Območno združenje (RKS OZ) Ormož tudi v letu 2011 namenja pozornost in čas izvajanju tradicionalnih programov na različnih področjih.
Na področju krvodajalstva sta bili v prvi polovici leta organizirani dve krvodajalski akciji. Enodnevne akcije, ki je februarja potekala v Ormožu, se je udeležilo 158 krvodajalcev, enodnevne akcije, ki je potekala meseca maja pri Svetem Tomažu, pa 37 občanov. 11. junija, ko smo počastili Svetovni dan krvodajalcev (14.6), se je tradicionalnega srečanja v Veržeju udeležila večja skupina krvodajalcev z našega področja. Za dijake Gimnazije Ormož smo organizirali predavanje o krvodajalstvu ter sodelovali pri podelitvi priznanj krvodajalcem v KO RK Sveti Tomaž, Ra-kovci in Velika Nedelja. RKS OZ Ormož je izvajalec programov, ki jih pripravljajo strokovni center za prvo pomoč in druge strokovne komisije pri glavnem odboru RKS. Do sredine junija se je tečaja za prvo pomoč voznikov motornih vozil udeležilo 49 občanov. Aktivno smo se vključili v priprave ekipe učenk iz Osnovne šole Sveti Tomaž, ki se je 7. aprila udeležila regijskega preverjanja znanja iz prve pomoči za osnovnošolce na Ptuju, kjer je dosegla odlično 4. mesto.
V tednu Rdečega križa smo bili organizatorji in izvajalci medobčinskega kviza za osnovnošolce na temo Kaj veš o kajenju. Kviza, ki je potekal 13. Maja, se je
udeležilo devet ekip iz 5 osnovnih šol. Ekipe so bile na kviz izvrstno pripravljene, razlike v osvojenih točkah so bile minimalne. Prvo mesto sta si delili osnovni šoli Ormož in Središče ob Dravi. Ta čas je bila v avli Občine Ormož postavljena tudi razstava z naslovom Rastemo skupaj, na njej pa so bili predstavljeni projekti, namenjeni mladim: Mali raziskovalec, Otroški počitniški tabor in Mladinski raziskovalni tabor. Skupaj z Zdravstvenim domom Ormož smo sodelovali pri predstavitvi programa SVIT ter ob tem prikazali uporabo defibrilatorja. Na medgeneracijskem srečanju družin, ki ga je na Jeruzalemu organizirala Medobčinska zveza društev prijateljev mladine, smo prav tako predstavili temeljne postopke oživljanja, uporabo defibrilatorja ter občanom izmerili krvni tlak in sladkor v krvi. S pomočjo gradiv iz založbe RKS, CIN-DI, IVZ RS in drugih izvajamo preventivno zdravstvenovzgojno dejavnost. Posebno pozornost namenjamo osvešča-nju mladih in prav tukaj se delo prepleta z delom Medobčinske LAS za preprečevanje zasvojenosti na področju Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki ji je sredi aprila začel teči nov mandat. V zdravstvenovzgojnih kotičkih, ki so postavljeni v 7 vrtcih, je bilo v šolskem letu 2010 - 2011 razdeljenih 1051 enot gradiv, v 7 osnovnih šolah in Gimnaziji Ormož pa 1380. Za varovance Centra starejših občanov smo organizirali 6 predavanj, vključili smo se v tri zdravstvenovzgojna
predavanja za občane (KO RK Velika Nedelja, Sveti Tomaž in Ivanjkovci). Na postajah prve pomoči Rdečega križa smo izmerili tlak, sladkor in holesterol v krvi 437 občanom.
Socialna dejavnost je namenjena ljudem, ki so se znašli v stiski in potrebujejo pomoč. Izvajanje poteka v sodelovanju s krajevnimi organizacijami in z mentorji mladih članov RK. Do sredine junija smo razdelili 392 prehrambenih paketov, 3167 kg pralnega praška, 5760 litrov mleka, 6720 kg riža, 3600 kg moke, 6303 kg
testenin. Gre za pomoč Evropske skupnosti, ki jo je prejelo 1044 oseb. Razdelili smo več kot 500 kg oblačil, zbrali in razdelili več kosov pohištva in gospodinjskih aparatov. Na letovanje na Debeli Rtič smo poslali 6 otrok in 3 starejše občane. <
Priloga:
Fotografija: Preventivno zdravstveno-vzgojno dejavnost izvajamo tudi na terenu (foto: Maja B. V).
Umrl je upokojeni miklavževski župnik Alojz Trunk
Tanja Vaupotič
Zadnji petek v mesecu maju, v času, ko si pomlad in poletje podajata roki in neustavljivo brsti novo življenje, smo se pri Sv. Marjeti niže Ptuja (Gorišnica) poslovili od pokojnega župnika Alojza Trunka.
V poletnih mesecih leta 2008 se je župnik
iz Sv. Miklavža pri Ormožu in prodekan velikonedeljske dekanije g. Alojz Trunk nenadoma srečal z boleznijo, ki je povsem spremenila njegovo življenje in delovanje. Vdan v božjo voljo je nosil naloženi križ trpljenja v upanju na ozdravljenje. Žal so bili letos 25. maja pokopani vsi njegovi upi, kajti g. Trunk je dokončno izgubil svoj boj z boleznijo. Mnogo prezgodaj se je končala njegova bogata življenjska pot, ki se je začela 11. maja 1947 v Moškanj-cih v kmečki družini. Po končani osnovni šoli v Gorišnici se je leta 1962 vpisal na Drugo gimnazijo v Mariboru. Po odsluženem vojaškem roku je marca 1968 postal bogoslovec teološke fakultete v Ljubljani in leta 1970 študij nadaljeval v Mariboru. V duhovnika je bil posvečen leta 1972. Leto dni kasneje je bil imenovan za kaplana v Ormožu. Januarja 1981 je postal župnijski upravitelj župnije
Sveti Miklavž pri Ormožu, v upravljanje pa je prevzel tudi podružnično cerkev Žalostne Matere božje v Jeruzalemu. Tri leta kasneje pa je g. Alojz Trunk postal župnik prej omenjene župnije. Poleg pastoralnega dela si je g. Trunk na vseh svojih službenih mestih prizadeval za obnovo sakralne dediščine. Pod njegovim vodstvom so bila ob 300-letnici župnije opravljena velika obnovitvena dela na cerkvi pri Sv. Miklavžu, kasneje pa še na župnišču in podružni cerkvi na Jeruzalemu. Na obeh cerkvah so bili postopoma nabavljeni tudi novi zvonovi. Na pobudo g. Trunka in nekaterih drugih je bilo leta 1996 postavljeno spominsko znamenje škofu Ivanu Jožefu Tomažiču. Z doprsnim kipom in napisno ploščo v cerkvi se je mi-klavška fara tako oddolžila rojaku ob njegovi 120- letnici rojstva. Delovanje g. Trunka je bilo mogoče včasih manj opazno. Bil je duhovnik dialoga in odprtega srca, ki je znal prisluhniti vsakemu človeku. Vedno si je prizadeval za prijateljske odnose med ljudmi, med različno oziroma drugače mislečimi. Ves čas svojega delovanja se je vključeval tudi v družbeno življenje. Tako je bil eden izmed pobudnikov, da je leta 1992 takrat še Radio Ormož začel oddajati versko oddajo, ki jo je tudi sam urejal. Leta 1997 je g. Trunk obhajal 25 let duhovniške službe. Občina Ormož mu je ob tej priložnosti podelila občinsko plaketo. V vseh teh letih službovanja je namreč poleg predanosti pastoralnemu delu veliko pripomogel k ohranjanju kulturne dediščine, k razvoju krajev Miklavž in Jeruzalem ter k izboljšanju odnosov med posvetno in cerkveno oblastjo. Tudi kasneje je
s svojimi farani nadaljeval obnovitvena dela tako pri Miklavžu kot tudi v Jeruzalemu. Vse svoje moči in delovanje pa je dejansko daroval dekaniji Velika Nedelja. Sedem let je med drugim opravljal tudi službo prodekana v naši dekaniji. Ob tem pa še velja omeniti, da sta skupaj s pokojnim rojakom dr. Stankom Janeži-čem skrbela za kar pogosta bogoslužja pri kapelici Lurške Matere božje v Velikem Brebrovniku, dokler jima je zdravje to seveda dopuščalo. Prav tako pa je vse do nastopa bolezni urejal že imenovano versko oddajo, pa čeprav je v nekem trenutku ostal čisto sam, brez sodelavcev. Po nastopu bolezni in po bolnišničnem zdravljenju je g. Trunk bival v Lenartu. V doglednem času se je z veliko volje, molitve in truda njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. Tako se je ob pomoči domačih rad udeleževal slovesnosti, na katere so ga povabili bodisi v rojstno župnijo ali katero koli župnijo v naši dekaniji. To je bilo lažje, ko je bival bližje, v Centru starejših občanov v Ormožu. Tako so ga nekateri tudi lažje obiskali, v zadnjem času pa je začel tudi somaševati v ormoški farni cerkvi, zato je bila še toliko bolj presenetljiva novica o ponovnem poslabšanju njegovega zdravstvenega stanja. Prav je, da se pokojnemu duhovniku tudi s tega mesta zahvalimo za vsa leta službovanja in dušnopastirskega delovanjav v velikonedeljski dekaniji kakor tudi za vso družbeno udejstvovanje. Z že omenjeno občinsko plaketo se je Občina Ormož g. Alojzu Trunku poskušala zahvaliti tudi na družbeno - politični ravni za vsa njegova prizadevanja in vse delo na območju lokalne skupnosti. <
Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010
I_Ormoške novice
ZGODILO SE JE
Pohod na Boč
Emil Trstenjak
Sedemnajsti april. Sončna cvetna nedelja. »Presmece« je krasilo značilno zelenje in cvetje. Značilnost tega letnega obdobja pa je tudi roža »veliko-nočnica«, ki raste na Boču nad Poljčanami
in cveti ob velikonočnih praznikih. V sklopu ŠD Mladost smo organizirali, lahko rečemo, že tradicionalni ogled ve-likonočnic na Boču. Povabljeni so bili vsi člani društva in drugi ljubitelji lepega, od
Miklavža do širšega območja.
Po kosilu, okrog enih, smo se odpravili na
pot izpred kulturnega doma pri Miklavžu.
Zbralo se nas je še štirinajst ljubiteljev hribov in cvetja. Odpeljali smo se do koče, kjer smo pod pobočjem Boča naredili skupinsko sliko in šli poiskat velikonočnico. Na že dokaj izropanem območju rasti zaščitene cvetlice smo lahko videli že ovenele cvetove in zelene liste, ki so nam predstavljali prostor in količino izjemne cvetlice. Ker smo vsi poznavalci velikonočnice, nismo bili razočarani, ker je nismo videli cveteti, ampak smo bili veseli, da je še tu.
ifiir-
Pridružila sta se še dva člana in tako smo se odpravili na vrh, do stolpa. Tempo je bil blag, saj smo bili še vsi pod vplivom pomladanske utrujenosti, kar pa ni veljalo za najmlajša, Jana in Lio, ki sta bila polna energije in sta neomajno stopala proti vrhu. Lepo vreme nas je pričakalo tudi na vrhu. Stolp pa, kot vedno, je bil obdan z vetrom in s prelepim razgledom na okolico. Po okrepčitvi smo se počasi vračali proti koči. Tam smo si privoščili sladice in tudi kako »pivce« je prišlo prav. Zadovoljni ob dogodku in v pričakovanju naslednjega leta smo se podali domov.. < Foto: Emil Trstenjak
Srečanje članic GZ Ormož
Natalija Fajfar
Letošnje leto smo članice Gasilske zveze Ormož začele zelo aktivno. V mesecu marcu smo organizirale seminar prve pomoči za vse članice. Potekal je v prostorih PGD Hardek, pod vodstvom članic PGD Podgorci, ki so nam nazorno prikazale prvo pomoč ter nas poučile o teoriji prve pomoči. V uvodu nas je pozdravil predsednik zveze Jožef Šterman in nam zaželel uspešno delo. Po predstavitvi teorije smo se okrepčale in nato nadaljevale praktično delo seminarja. Predavateljice so nam pokazale prijeme osnovne prve pomoči in nam dale možnost, da smo se še same poprijele z izvajanjem. Čeprav se nas je zbralo nekoliko manj, smo sklenile, da bomo v prihodnje pripravile še kakšen seminar. V začetku pomladi pa smo nadaljevale aktivnosti. Zbrale smo se na prvem letošnjem srečanju v PGD Her-manci, kjer nas je bilo okrog 88 članic. Tudi tokrat smo povabile na srečanje
članice iz GZ Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Hermanske gasilske so nam pripravile dobrodošlico z aperitivom. Pozdravili so nas njihov predsednik Dejan Vnuk, predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, in predsednik GZ Ormož Jožef Šterman. Po uvodnih besedah smo si najprej ogledale gasilski dom in ročne spretnosti njihovih gasilk, ki so bile namenjene za praznovanje velike noči. Nato smo se odpravile na ogled dvorca Temnar in na degusta-cijo Čurinovih vin. Po ogledu smo se okrepčale in nato nadaljevale srečanje s kresovanjem, ki so nam ga pripravili domači gasilci. Z dobro glasbo in s prijetnim klepetom smo srečanje končale pozno ponoči. Zahvaljujem članicam in članom PGD Hermanci, predvsem voditeljici članic Andreji Ozmec ter vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi srečanja. Prav tako se zahvaljujem članicam PGD Podgorci, ki so pripravile zanimiv seminar prve pomoči.^
Pri nas se pojejo šmamice...
Majda Vogrinec
Maj, najlepši mesec v letu, je za nami. Ves mesec so se otroci in mladi zbirali pri šmarnicah ob vaški kapeli na Vinskem Vrhu. Brali smo šmarnične zgodbe, peli majske pesmi. Vsak dan smo se zbrali pri kapelici ob 7.00 uri zvečer. Skozi ves mesec nas je vodila zgodba, ki ljudi uči dobrote. Za nagrado za obisk šmarnic smo vsak dan dobili nalepke, ki smo jih lepili v album
pridnih šmarničarjev, hranimo ga v trajen spomin. Po šmarnicah smo se vedno tudi igrali. Včasih več, včasih manj, najraje smo se lovili in igrali nogomet. Zadnji dan organiziramo piknik in skupaj s starši končamo najlepše doživetje meseca maja v naravnem okolju. Za spomin se tudi poslikamo.
Naslednje leto pa spet na svidenje. ^
Foto: Tomaž Viher
Dve leti STEYR KLUBA Kog
Milan Kolarič, predsednik
Člani Steyr kluba Kog smo se 19.2.2011 zbrali na tretjem zboru v krajevni dvorani na Kogu. Pregledali smo aktivnosti v letu 2010 in se spomnili, da je poteklo več kot dve leti od ustanovitve Kluba za ohranjanje tehnične kulturne dediščine in razvoj podeželja Steyr, ki je bil ustanovljen 14.8.2010, ko so ustanovni člani Milan Kolarič, Jožef Šef, Janko Kolarič, Rudi Kikl, Jože Pana-sov in Dušan Lesničar v Lačavesi 53 sprejeli sklep o ustanovitvi in statut. Klub se je registriral in sprejemal v članstvo zainteresirane za ohranjanje tehnične kulturne dediščine in razvoj podeželja. Člani smo urejali svoje starodobne traktorje, predvsem znamke Steyr, ki so v naših krajih pogostejši. Ob lepem vremenu smo se posamično ali v skupini vozili po okoliških krajih in sodelovali na raznih lokalnih prireditvah. Tako smo v letu 2010 sodelovali na sejmu odprtih vrat podjetja SAT Ormož, organizirali izlet v GEOS Slovenije in obiskali kmetijski sejem v Jablah pri Ljubljani. V marcu 2010 smo peljali več kot 30 metrov dolg »presmec« iz Obreža pred cerkev na Grabah v Občini Središče ob Dravi. V poletnih mesecih smo sodelovali na prazniku žetve v Prvencih, ki ga organizira Turistično društvo Prvenci-Strelci. Prav tako smo izvedli vožnjo po šiponovi poti, ki jo organizira Športno društvo Mladost Miklavž pri Ormožu. Nekaj naših članov se je udeležilo vožnje s starodobniki v Stari Gori, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici. V avgustu smo samostojno organizirali obisk sejma MESAP v Nedelišču na Hrvaškem, udeležilo se je 28 starodobnih traktorjev znamke Steyr. Tu je bila podana pobuda za obisk sejma v Gornji Radgoni. Navezali smo stike in se odpravili v Gornjo Radgono. Na sejmu smo s predstavitvijo starodobnikov Steyr
vzbudili veliko zanimanje. Z nami je bila tudi kogovska vinska kraljica Aleksandra Kelemina. Vsi udeleženci na sejmu AGRA 2010 so prejeli zlato priznanje organizatorja. Posebno priznanje, spominsko za-pestno uro, je prejel najstarejši udeleženec srečanja g. Franček Kosič s Kajžarja. Uro mu je predal zastopnik Steyra za Slovenijo, direktor predstavništva ITRO Ljubljana, ki je obljubil, da nas bo naslednje leto obiskal generalni direktor mednarodnega podjetja Steyr-Magna.
V	času jesenskih opravil so konjički Steyr pridni pomagali svojim lastnikom pri raznih delih.
Konec septembra smo se v deževnem popoldnevu udeležili odprtja trgatve pri vinogradniku Ozmecu na Gomili pri Kogu. Za martinovo pa je Steyr klub organiziral Martinovo srečanje starodobnikov na Kogu, 13.11.2010. Med panoramsko vožnjo po okoliških goricah nas je obiskal g. Golc, predsednik Turističnega društva Pr-venci-Strelci, ki je tudi karnevalski princ na Ptuju, s svojim dvornimi oprodami; izvedli so predstavitveni program. Na srečanje so se pripeljali tudi člani Moto kluba Ormož, JJPUCH iz Ljutomera, Moto kluba iz Izlak ter nekateri posamezniki.
V	mesecu decembru je imel Steyr klub sklepno prireditev na Kogu, kjer smo se ob prijetnem druženju dogovarjali za aktivnosti v letu 2011.
Tako smo januarja letos že sodelovali na antonovanju na Kogu, «kjer je množica obiskovalcev občudovala lepo urejene sta-rodobne traktorje« (TV SLO1 - tega dne ob 17.00).
Na zboru članov, 19.2 2011, na Kogu smo sprejeli program za leto 2011. Začeli smo urejati klubske prostore, ki smo jih dobili na Kogu v najem. 25.6.2011 smo organizirali srečanje starodobnikov z odprtjem klubskih prostorov. <
Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010
ZGODILO SE JE	9
Ormoške novice_7
NAM VEDNO POSIJE SONCE
Mirko Novak
Ze nekaj let imamo na Srečanju upokojencev MZDU Ormož lepo vreme. Čeprav dneve pred srečanjem spremljajo nevihte, dež, skratka, slabo vreme, pa je naša prva sobota - prva v juniju - praviloma sončna. Tako je bilo pred dvema letoma v Ivanjkovcih, lani pri Miklavžu in letos pri Veliki Nedelji, 4. junija.
Vsaj sonce nas ima rado. Mnogim v državi smo namreč » odveč », preveč nas je. Pa saj ne moremo vsi naenkrat oditi. Baje je tudi na drugem svetu že problem s prostorom.....tako v nebesih kot v peklu.
Zbrali smo se pri Veliki Nedelji - prišlo je preko 600 »deklet in fantov», iz vseh 8 društev upokojencev pričakovano število. To je bilo že 27. srečanje. Ni ga enostavno pripraviti in izvesti. Vse več je težav s financami in tudi prostovoljne pomoči je v posameznih društvih različno dosti. Srečanje 2011 smo v začetku načrtovali v Podgorcih. Zaradi objektivnih težav s prostorom za šotor smo bili prisiljeni iskati novo lokacijo. DU Velika Nedelja je bilo pripravljeno, kljub krajšemu času, srečanje sprejeti. Veliko nalog v pripravi je bilo do te odločitve že prej opravljenih v MZDU Ormož.
TOROTHERW
Odločitev za Veliko Nedeljo pa je bila » terna » tudi za GD Velika Nedelja. Le-ti za ta datum niso imeli šotora Občine Ormož za svoje načrtovane prireditve. Tako smo MZDU Ormož, DU Velika Nedelja in GD Velika Nedelja sprejeli dogovor o sodelovanju in uporabi šotora v petek in soboto. Dogovorili smo se tudi o nalogah pri izvedbi vseh načrtovanih aktivnosti. Gasilci so sprejeli obvezo postavitve šotora. Infa-strukturo v njem in okrog pa smo uredili z dogovorom. Pri realizaciji je bilo nekaj manjših težav, vendar smo vse pravočasno rešili.
Letos so se srečanja udeležili župani naših občin: g. Alojz Sok, župan Občine Ormož, g. Mirko Cvetko, župan Občine Sv. Tomaž in g. Jurij Borko, župan Občine Središče ob Dravi. Prav tako se nam je pridružil naš prijatelj g. Branko Simonovič - direktor hotela ZDUS iz Izole. V hotelu Delfin vsako leto letuje veliko naših članov. Prišel je tudi predsednik KS Velika Nedelja g. Marjan Muršič. Vsi so pozdravili prisotne ter povedali nekaj vzpodbudnih besed in zaželeli vsem predvsem zdravje. Srečanje je bilo na dan volilnega molka pred referendumi. Zato je bilo o politiki in obljubah manj besed, pa tudi o referendumu smo govorili le z rrrrr - » rana maša v nedeljo ». Smo pa vsi vse razumeli. Vsako leto podelimo na srečanju tudi priznanja MZDU Ormož. Dobijo jih najzaslužnejši člani iz posameznega društva. Letos so priznanja prejeli: Pavla Zorjan -DU Ivanjkovci, Jože Masten - DU Miklavž pri Ormožu, Julijana Melnik - DU Ormož, Marija Zemljič - DU Podgorci, Anica Ga-šparič - DU Sv. Tomaž, Anton Pevec - DU Velika Nedelja, pevski zbor DU Središče ob Dravi.
Posebno priznanje je prejel Franc Krabonja,
DU Velika Nedelja, za dolgoletno delo in uspešno vodenje društva.
Za srečanje smo pripravili lep kulturni program. Nastopili so: pevski zbor DU Velika Nedelja z vaškimi godci, pevski zbor DU Središče ob Dravi in folklorna skupina DU Sv. Tomaž. Program pa so popestrile pevke skupine TISA iz Velike Nedelje. Za veselo razpoloženje je poskrbel ansambel POLET g. Franca Štuheca. Plesalci kar niso hoteli s plesišča, še ob petih popoldne ne.
Po kulturnem programu pa je za naše telo z dobro malico poskrbela Restavracija »GA-STRO», Marjana Skoka s Ptuja. Kot vedno so v rekordnem času kvalitetno in hitro postregli vse udeležence. Srečanja pa ne bi mogli izvesti brez finančne pomoči vseh treh občin. Tu gre še posebna zahvala županom. Čeprav so še vsi trije v najboljših letih, vedo, da tudi njih čaka upokojitev.
Našo MZDU Ormož pa pri vseh aktivnostih (srečanje, športna tekmovanja, kulturne revije ) podpirajo: NLB, Zavarovalnica MB, Carrera,
Wienerbeiger, TSO, Delfin, Agencija Klopotec, Zavarovalno zastopanje Bojan Prapotnik, Komunalno podjetje Ormož, Jeruzalem Ormož - SAT, d.d., in Gostilna Prosnik. Vsem seveda hvala za razumevanje, in upamo, da bo sodelovanje tudi v prihodnje uspešno.
Dobitnik posebnega priznanja Franc Krabonja
.1 *
Kot smo že omenili, je bilo srečanje pri Veliki Nedelji. Člani DU Velika Nedelja so k uspešnosti doprinesli svoj delež. Sodelovali so pri postavljanju šotora in infrastrukture, pri strežbi in kulturnem programu. Zahvala za pomoč gre tudi GD Velika Nedelja. Prav tako se moramo zahvaliti g. župniku - pri-orju Janku Štamparju za dovoljenje, saj je stal šotor na zemljišču župnije. Naše srečanje vsako leto traja od 8. do 18. ure. Ob odhodu si udeleženci vedno zaže-limo vse dobro, zdravje in veliko lepega v letu, ki je pred nami. Še posebej pa izstopa želja, da se čez leto spet srečamo, pogovorimo, zapojemo in zaplešemo. Letos je bilo res veselo - vsi smo bili zadovoljni, zato se prihodnje leto spet vidimo. Ob odhodu smo to željo vsi največkrat izrekli. <
foto HOST Ormož
Ormoški festival aktivnih klubov (O.F.A.K.) tretjič
Mladinski center Ormož in Klub ormoških študentov sta ponovno združila moči in pripravila pester program mladim že dobro znanega in težko pričakovanega poletnega festivala
Vsem dobro znani O.F.A.K. se bo letos odvijal od 05. do 13. 08. 2011 na grajskem dvorišču, v prenovljenih prostorih Unterhunda ter v Mestni grabi. V ponos in čast nam je, da smo mu letos pridružili še gostujoči študentski kulturni festival ŠTUNF, ki ga Zveza ŠKIS vsako leto
preko javnega razpisa podeli v organizacijo izbranemu študentskemu klubu. Ker želimo nagraditi šolajoče mlade za celoletne učne napore in vse ostale mlade za pregarane življenjske tegobe ali na splošno rečeno pozabavati, kratkočasiti mlade v srcu ter oživiti urbano mladinsko poletno počitniško dogajanje v Ormožu, se bo letos kar v devetih dneh O.F.A.K-ja zvrstila žanrsko pisana, vendar usklajena paleta različnih sprostitvenih in obogati-tvenih prireditev oziroma dejavnosti. Pozibavali, plesali ali divje skakali bomo na rock, ska, jazz, rap, hip-hop in house ritme, saj bomo priča koncertom popularne glasbe z zvezdami, kot so Elemental (HR), Murat&Jose, Hog Hoggidy Hog (JAR), Discoballs (CZ), Zion Park, Catharsis, Hadik Mihaly Band ter vibracijam izpod spretnih prstov znanih DJ-jev (v sodelovanju s Secret Garden in Colours iz K4).
Da bomo nasitili duhovne potrebe mladih,
popestrili in pripomogli k dvigu ravni kulturnega dogajanja v Ormožu, bomo na gledaliških deskah gostili gledališko predstavo ter improvizacijsko komedijo za vse tiste, ki resnejših gledaliških žanrov ne prenesejo. Za mlade nadebudneže, ki pa sami želijo stati pod odrskimi žarometi, smo pripravili poletno gledališko šolo Barbare Kranjc Avdic. Naše poletno druženje pod milim nebom in v zavetrju grajskih zidov bo deležno tudi nepozabnega filmskega ter edinstvenega in neponovljivega literarnega užitka. Seveda želimo mladim nuditi tudi možnost in jih vzpodbuditi, da razvijejo lastne talente in ustvarjalne potenciale, zato smo organizirali dve plesni delavnici (trebušnega plesa in hip hop plesa), že omenjeno gledališko šolo ter ustvarjalne delavnice.
Da bi aktivni in kreativni mladi svoje ideje, dela in izdelke lahko predstavili širši množici, smo letos načrtovali tudi tri natečaje:
literarnega, filmskega in fotografskega. Festival je tudi športno obarvan. Mladi športni navdušenci bodo svoje moči pomerili v že tradicionalnem študentskem turnirju v odbojki na mivki ter v Skate contestu (v organizaciji Sarko TV). To pa še ni vse! Kaj vse še čaka na vašo pozornost, lahko vsak trenutek preverite na naših spletnih straneh, na katerih bomo sproti objavljali vse novosti o programu ter fotoutrinke iz prireditev in kamor lahko kadar koli pokukate, kaj se bo dogajalo po posameznih dnevih.
Za vse informacije smo vam na voljo na
naših že znanih kontaktih:
MCO: T: 02 719 41 41;
Gsm: 040 345 281; mcormoz@siol.net;
spletna stran: http://www.mco.si/
KOŠ: klub_kos@yahoo.com;
www.klub-kos.si ^
Se vidimo!
Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010

■Jati L«K1
Ill'l'ilHtJ
REPORTAŽA
Manica Hartman, Nevenka Korpič
V soboto, 18. junija 2011, je v ormoškem gradu potekal simpozij ob dvajsetletnici samostojnosti Republike Slovenije. Avtorji referatov so svoje prispevke predstavili na simpoziju, objavljeni pa so tudi v zborniku »Ormoško območje v vojni za Slovenijo 1991«,
11
m
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož
Podžupan Branko Šumenjak
ki je izšel ob tej priložnosti. Prireditev sta pripravila Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, OE Ormož in Občina Ormož, v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Ormož, Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Ormož, s Policijskim
veteranskim društvom Sever iz Maribora in Policijsko postajo Ormož. Simpozij in zbornik sta podrobneje predstavila dogodke, ki so se dogajali v Sloveniji in na ormoškem območju poleti leta 1991, ko je naša država preživljala enega najtežjih trenutkov svojega boja za neodvisnost. Avtorji zbornika niso le spremljali teh dogodkov, temveč je velika večina v njih tudi aktivna sodelovala, zaradi česar so prispevki pomemben spominski zapis o tem, kako smo tudi na ormoškem območju naredili vse, da smo ohranili slovensko samostojnost.
Nevenka Korpič, Manica Hartman
Zbrane goste so uvodoma nagovorili ga. Nevenka Korpič, voditeljica ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, podžupan Občine Ormož g. Branko Šumenjak in g. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož. Med gosti sta bila tudi g. Danijel Lorbek, direktor Policijske uprave Maribor in dr. Jurij Ferme, direktor Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Ljubljana. Simpozij je povezovala in vodila Manica Hartman. Po končanem simpoziju je potekala še slovesnost ob odkritju spominske plošče pri Osnovni šoli Stanka Vraza. V nadaljevanju je predstavljena kratka vsebina 11 prispevkov, ki smo jim lahko na simpoziju prisluhnili:
1. Nevenka Korpič, vodja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, sourednica zbornika
SPOMINI BLEDIJO, MUZEALIJE PRIPOVEDUJEJO, PRIČAJO,.
Prispevek predstavlja prizadevanja Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Enote Ormož, k sistematičnemu raziskovanju, zbiranju, preučevanju, hrambi in zaščiti, strokovni obdelavi ter razstavljanju gradiva in predmetov iz obdobja osamosvojitve Slovenije ter dogodkov na ormoškem območju iz časov desetdnevne vojne za Slovenijo leta 1991.

»ISaM
■ ■ jtf I Ji T j j (v
11 If ifer S 'illih \
2. Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj, višja arhivistka PLEBISCIT, 23. DECEMBRA 1990, KOT PRELOMNI DOGODEK V PROCESU OSAMOSVAJANJA Na začetku prispevka je podano spoznanje vplivnih slovenskih politikov in ideologov na naši in drugi strani, namreč, da izpeljava osamosvojitve ne more biti zgolj projekt enega dela političnih sil, ampak nacionalni projekt, s spoznanjem, da mora oblast za dejansko dosego samostojnosti imeti podporo večine politični sil in v prvi vrsti seveda prebivalstva. Preden je bil plebiscit, kot prelomni dogodek v zgodovini slovenskega naroda izveden, pa je bilo treba sprejeti tudi več pomembnih dokumentov.

3. Mag. Nataša Kolar, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož
DOGODKI NA PTUJSKEM OBMOČJU 1990 IN 1991
V prispevku je predstavljen niz dogodkov v letu 1990 in 1991 na Slovenskem in na Ptujskem, ki so privedli po uspešno izpeljanem plebiscitu 23. decembra 1991 do
osamosvojitve Slovenije, 26. junija 1991. V nadaljevanju nas seznanja s potekom vojne za Slovenijo na ptujskem območju in konča z mislijo, da so v desetdnevni vojni za Slovenijo na Ptujskem predstavniki Skupščine Občine Ptuj, teritorialne obrambe, milice in jugoslovanske armade s strpnostjo, preudarnostjo in z dogovarjanjem, kljub pritiskom nadrejenih v jugoslovanski armadi, sprejemali kompromisne odločitve in s tem preprečili tvegana dejanja za prebivalstvo s ptujskega območja ter tako omogočili, da je kljub vojnemu stanju vsakdanjik potekal normalno.
4. dr. Jurij Ferme, direktor Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave Ljubljana DELOVANJE MILICE V OBČINI ORMOŽ V VOJNI ZA SLOVENIJO LETA 1991
V vojni za Slovenijo ima obrambna vloga domovine v Občini Ormož zelo pomembno mesto. JA je bila kljub njeni občutni premoči v orožju zaradi odločnega domoljubnega nastopa milice in TO, ob intenzivni pomoči različnih gospodarskih subjektov, občinske politike, ostalih družbenih struktur in velike večine vseh občank in občanov ustavljena pri pohodu na Slovenijo prav na mestu novo nastajajoče državne meje z R Hrvaško. Zadan ji je bil očiten poraz, saj ormoškega mostu ni nikoli prečkala. Vojnih žrtev v Ormožu ni bilo, je pa JA povzročila veliko premoženjsko škodo. Z zaustavitvijo JA je bil priborjen dragocen dodaten čas za pripravo obrambe v Prekmurju, kjer so bili glavni cilji ustavljene JA.
5. mag. Franc Zemljič, Holding Slovenskih železnic
POMEN IN VLOGA ŽELEZNICE V ČASU VOJNE ZA SLOVENIJO NA ORMOŠKEM OBMOČJU
Slovenske železnice so imele v času vojne nalogo dajati podporo vojaški obrambi Slovenije in ovirati delovanje nasprotne strani pa tudi ohranjati delovanje svoje redne dejavnosti, prevoza ljudi in blaga. Neposredna bližina Železniške postaje Ormož, kjer so se odvijali najpomembnejši dogodki, in sicer intenzivni bojni spopadi med enotami TO in JLA v vojni za Slovenijo leta 1991 na ormoškem območju, so zaposleni na železniški postaji Ormož doživeli na prav poseben način. Neposredno so se angažirali v obrambnih nalogah s postavljanjem ovir z vlakovnimi kompozicijami na železniških prehodih in omogočili uporabo železniške infrastrukture in sredstev zvez za potrebe TO, kljub temu da so bili brez pravih povezav z odgovornimi na železnici, kakor tudi z nosilci obrambnih nalog v Občini Ormož.
Ormoške novice, Leto IV, številka 13, julij 2011
REPORTAŽA

9
6. Miran Fišer, predsednik organizacije Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo z območja Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž Prvi prispevek
VOJNA ZA SLOVENIJO LETA 1991 IN VOJAŠKI OBVEZNIKI Z OBMOČJA OBČINE ORMOŽ
Družbene razmere, ki smo jim bili priča v letih 1990 in 1991 na območju Občine Ormož, so pripeljale tudi do velikih sprememb na obrambnem področju. Teritorialna obramba (TO), ki je bila v skladu z zakonom o obrambi pomožen del oboroženih sil skupne države, se je v zelo kratkem času, od maja 1990 do oktobra 1990, preoblikovala v vojsko, na katero je lahko računalo republiško vodstvo v pripravah na osamosvojitev in za delovanje v primeru kakršne koli oborožene intervencije zoper Slovenijo.
NASTANEK IN DELOVANJE MANEVRSKE STRUKTURE NARODNE ZAŠČITE ORMOŽ LETA 1990
V prispevku je predstavljena TO Občine Ormož leta 1990, njena razorožitev in odziv vojaških obveznikov na oddajo orožja v skladišča pod nadzorom JLA. Opisano je formiranje MSNZ Ormož, načrtovanje varovanja, tajno izvzemanje orožja izpod nadzora JLA, skladiščenje na tajnih lokacijah in skrb za varnost.
7. Ivan Vajda, višji častnik II. stopnje v Gasilskem društvu Velika Nedelja PRISPEVEK PROSTOVOLJNIH GASILCEV GZ ORMOŽ V ČASU OSAMOSVOJITVENE VOJNE V vojni za Slovenijo leta 1991 smo ob vseh nevarnostih, ki jih prinaša agresija, na območju nekdanje občine imeli kar 9 požarov. Treba je bilo vključiti vse potenciale za gašenje in reševanje v vojnih razmerah. Skupna značilnost požarov na terenu je bila, da so nastali ob umiku enot JLA kot posledica njihovega neuspeha, poraza in želje po maščevanju. Gasilci so v času vojne vse naloge opravljali v izjemno nevarnih okoliščinah, saj so enote JLA ovirale reševanje in gašenje, zato so lahko svoje poslanstvo opravili šele po popolnem umiku oklepnih enot.
dipl. pravnik, društvo Sever
8. Mirko Ploj, univ. Policijsko veteransko Maribor
PREDSTAVITEV POMEMBNIH UTRINKOV IZ ZBORNIKA Miličniki v bran domovini
V svojem prispevku predstavlja dejavnosti milice v času slovenske osamosvojitvene vojne v sodelovanju s teritorialno obrambo in z občani. Poudarja zanimiva pričevanja miličnikov, izjemno vlogo občanov in novinarjev ter opisuje doživete izkušnje in presenečenja branilcev slovenske samostojnosti. Ob povedanem izrazi upanje, da bodo nekatere izkušnje branilcev zapisane v vojaške in zgodovinske učbenike.
m
9. Darko Šorli, predsednik Policijskega veteranskega društva SEVER - MARIBOR
PREDSTAVITEV POLICIJSKEGA VETERANSKEGA DRUŠTVA SEVER
Leta 1994 je bilo v Novem mestu ustanovljeno Združenje Sever, v katero se je vključil tudi Regionalni odbor združenja SEVER, ustanovljen na Policijski upravi Maribor. Ob ustanovitvi je bilo v društvo včlanjenih 420 članov, danes jih je nekaj več kot 950. Najpomembnejše naloge društva so predvsem seznanjanje javnosti z vlogo članov PVD Sever Maribor v času osamosvojitve Slovenije, pridobivanje in hranjenje pisne, slikovne in zvočne dokumentacije o tem obdobju, organiziranje strokovnih srečanj in spominskih svečanosti na to temo.
10. mag. Zdenka Kresnik, Evropski kulturni in tehnološki center Maribor ZGODOVINSKI RAZVOJ MESTA ORMOŽ MED LETI 1980 IN 1990
Prispevek predstavi zgodovinski razvoj Ormoža kot središča velike Občine Ormož v osemdesetih letih 20. stoletja. Dotakne se upravnega in gospodarskega razvoja s poudarkom na industrijski dejavnosti ter spregovori o spreminjanju podobe z gradnjo nekaterih objektov in prizadevanjih prebivalcev za lepši izgled mesta. ^
Foto: Udarno.si.
Plakat za plebiscit.
» m

Hiim ti. i .n mu>i nitim mnaiui vutrttjlii
IV
Tovarna sladkorja Ormož.
Ormoške novice, Leto IV, številka 13, julij 2011
'Jail L«K1
Ill'I'ilHtJ
ZGODILO SE JE
SREČANJE Z GOSPO CARMEN LEVOVNIK
Mateja Sok, delovna terapevtka v CSO Ormož
že leta poprej je tudi letos Ljudska univerza Ormož, v okviru Tedna J- ^L^vseživljenjskega učenja, našim stanovalcem namenila pozornost. Omogočili so nam srečanje z gospo Carmen Levovnik, ki naj bi nam predavala na temo Zdravje in aktivno staranje. In kot je v začetku našega srečanja ga. Carmen z nami podelila prav posebno pesem, bi jo z vsemi vami bralci članka, želela podeliti tudi jaz. V DRUGO
Če bi mogel življenje še enkrat pričeti, bi skušal delati več napak.
Bil bi še bolj neresen, postal bi čisto sproščen,
le najredkejše stvari bi jemal resno.
Več priložnosti bi zgrabil z vsemi štirimi
in pogosteje bi potoval.
Osvojil bi več vrhov,
preplaval več rek
in užival v več sončnih zahodih.
Preluknjal bi več podplatov,
pojedel bi več sladoleda in manj fižola.
Imel bi več resničnih problemov
in manj umišljenih stisk.
Zdaj sicer imam svoje nore trenutke,
ampak če bi mogel začeti še enkrat od
začetka,
bi imel norih trenutkov več -
natančno rečeno: trenutkov, drugega za
drugim,
in nobenega načrtovanja za deset let naprej.
(Jose-Luis Borges)
Verjetno se vsak ob tej pesmi nekoliko zamisli in tako smo se zamislili takrat tudi mi. Srečanja, ki se je odvijalo v prostorih našega doma, se je udeležilo kar 34 stanovalcev. Gospa Carmen je bila zelo odprta, dostopna, izžarevala je čut do človeka in to so naši stanovalci prav dobro občutili. Ni bilo predavanje, kakršnega smo pričakovali ali ga bili navajeni. Bil je pogovor, podelitev izkušenj, bile so izpovedi, nauki, napotki za življenje, ki so potekali med vsemi prisotnimi. Največ se je nanašalo na življenje nekoč, obudil se je marsikateri spomin, tudi tisti malo manj lepi...
Nekaj utrinkov mi je uspelo tudi ujeti in zapisati.
Mimika Lukman: »Veselje več velja kakor kup zlata. Danes se mladi več ne znajo družiti in si ne znajo narediti tistega pravega veselja. Spomnim se, kako smo pri nas naredili nogometno igrišče v grabi in kako se je mož z deco žogal. Jaz pa sem se ob njih počutila mlada.«
Marjeta Pondrk: »Kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Tako se je zgodilo meni.« Ivanka Jesih: »Življenje moramo vzeti takšno, kot je. Vsaka ura, ki je zamujena, se ne vrne več nobena.«
Marija Jakopič: »Tolažbo imam v starih letih, mladih let si ne bi želela nazaj. Bolj delaš, »duže« živiš. Delo ne škodi, drži te pri življenju.«
Milena Gerič: »Moj lepi spomin na otroštvo je, kako sem pasla kravo, zraven pa so bile še
štiri ovčke.«
Marija Raušl: »Na vse smo se navadili, bilo nam je dobro.«
Marija Draškovič: »Veliko je misli in skrbi na življenje nekoč. V domu zelo rada hodim v delavnico in tu na skrbi pozabim ob delu in druženju.«
Cecilija Rajh: »Saj sploh nisem stara, le »dugo« sem že na »sveti«. »Ferštand kasl« mi je malo že odpovedal, lahko pa vseeno rečem: Uživajte v tem, kar imamo danes, to so lepi trenutki.«
Marija Serec: »Tudi nekda je bilo lepo življenje, čeglih zaj rečejo, da smo te bili malo zaostali.«
Naša Babica nam je tudi zrecitirala svojo pesem:
SEM PREPROSTA KMEČKA ŽENA
Sem preprosta kmečka žena, lepo pisati ne
znam,
vendar misli svoje rada na papir podam. Vse, kar v srcu s sabo nosim, bolečino al' veselja žar,
rada iz rokava strosim, pa mi lažje je vsekdar.
Če v družini mir prebiva, se iz srca veselim, rada pojem, rada snivam, rada srečno pač živim.
Sonce sije okrog hiše, vsepovsod je sreče žar, ko zbrani smo pod rodnim krovom, srečni takrat smo vsekdar.
Otroci moji so veliki, družino vsak zdaj svojo ima,
v hiši rodni vse je tiho, kjer živiva samo dva. Leta mlada so minila, a spomini še žive, na minule lepe čase, roke brišejo solze. Carmen Levovnik: »Spomnim se, kako me je babica vzela s sabo na kolo. Stavile sma se pri čebelarskem muzeji, kjer sma pojele kruh z medom, šle na proščeje in v Banovce se kopat.«
Jelka: »Moraš biti zadosti star, da se te nekatere stvari dotaknejo.«
Mateja: »Sama sem se spomnila svojih starih staršev, kamor sem kot majhna deklica zahajala na počitnice, v skromno hiško, k skromnim ljudem. A prav tu sem za svoje življenje, ki ga živim danes, dobila največ. Za vse to sem neizmerno hvaležna!« Vmes smo si tudi kar nekajkrat zaploskali, bodisi ob lepi misli, ob podelitvi izkušnje, pripovedi življenjske zgodbe. Tudi kakšno solza je spolzela po licih. Najbolj mi je ostalo v spominu, ko je ga. Carmen stanovalcem postavila vprašanje: »Česa bi hoteli danes imeti več ali manj, kot ste imeli nekoč?«
Kaj mislite, kaj so odgovorili? Nič, nastala je tišina. Verjetno so bili zadovoljni z življenjem, ki so ga živeli, pa četudi ni bilo rožnato.
Po uspelem srečanju smo se vsi skupaj še malo sprostili ob sprostitveni glasbi in navodilih za sproščanje, za katero bi si prav vsak dan morali vzeti čas.
Gospa Carmen je sklenila pogovor z besedami, da je za zdravje najpomembneje, da smo vsi veseli in zadovoljni. Če je človek vesel, je namreč tudi bolj zdrav. In ko je pogledala po obrazih naših stanovalcev, je v tistem trenutku zagotovo videla ravno to. Za konec je povedala še: »Ob vas sem zadovoljna tudi jaz,« in dala napotek: »Pogovarjajte se z otroki in vnuki, dajte jim svoje izkušnje, podelite z njimi svoje življenje. Občudujem vas!«
Zahvaljujemo se Ljudski univerzi Ormož in seveda gospe Carmen Levovnik za nepozabno srečanje! a
Ormoški upokojenci na izletu
Milan Zore
rn ruštvo upokojencev Ormož je letos za svoje člane pripravilo zelo ' S lep tridnevni izlet v Bosno. Izlet je trajal od 19. do 21. maja, udeležilo pa se ga je 32 članov. Glavni namen izleta je bil ogled Medjugorja,v programu pa je bil tudi obisk mest Mostar in Sarajevo.
Naša prva točka ogleda je bilo Medžugor-je. Ta kraj se resnično splača ogledati. Po tem, kar smo izvedeli na izletu, je bil kraj do leta 1981 majhna vasica z nekaj skromnimi hišami,prebivalci pa so se v glavnem ukvarjali s kmetijstvom. Po letu 1981 pa se je vse bistveno spremenilo. Tedaj naj bi se na skalnatem pobočju nad vasjo začela prikazovati Marija in nekaj očividcev, kot tam trdijo, naj bi tudi to pod prisego potrdilo. Pravijo, da se je Marija večkrat prikazovala otrokom in odraslim, jih pozvala k spoštovanju vere in jih vabila k molitvi. Kmalu po tem, ko se je to razvedelo, so v kraj začele prihajati množice ljudi, ki so se hotele prepričati o domnevnem čudežu. Viri tamkajšnje župnije navajajo, da se je od takrat do danes udeležilo obiska Medžu-gorja okrog 30 milijonov romarjev in da je to sedaj poleg Lurda in Fatime največje Marijino svetišče na svetu. To okoliščino so tamkajšnji župnijski in posvetni veljaki začeli spretno izkoriščati in kraj se je začel naglo razvijati. Nastala je potreba po sodobni infrastrukturi, gradili so se hoteli in drugi objekti, ki so služili potrebam vedno večjega števila udeležencev tega kraja. Tako je danes Medžugorje pomembno turistično središče v tem delu Bosne. Pa naj kdo reče, da Marija za ta kraj ni naredila čudeža! Treba
pa je dodati, da vrhovni poglavar rimskokatoliške cerkve te dejavnosti v Medžugorju ne priznava. V Medžugorju smo prvo noč prespali.
Naslednji dan smo se zapeljali v Mostar. Z zanimanjem smo si ogledali to hercegovsko mesto ob reki Neretvi. Številni zgodovinski spomeniki, mnoge džamije, znameniti most iz 16. stoletja, ki je bil v zadnji vojni porušen in že na novo postavljen, vse to je bilo več kot vredno ogleda. V živo smo videli tudi skok mladeniča s tega mostu v dokaj hladno Neretvo, v globino 23 metrov. V popoldanskih urah pa smo prispeli v Sarajevo, kjer smo zadnjo noč tudi prespali. Tudi Sarajevo je zelo lepo mesto, mesto z dušo, kot se temu pravi. Bilo pa je močno prizadeto od zadnje vojne v Bosni, ki je trajala tri leta in pol. Obkoljeno je bilo od srbskih sil in zaprto za vsako pomoč od zunaj. Zato je bil skrivno zgrajen tunel od letališča do kraja, kjer je bila razdelitev pomoči mogoča, dolg približno 800 metrov. Del tega tunela smo si ogledali in ga tudi prehodili, nato pa so nam prikazali še videoposnetke vojaških napadov na mesto, kar je bilo videti grozljivo. Tretji, torej zadnji dan, pa smo si po zajtrku ogledali še izvir reke Bosne, ki je obdan s prelepim parkom, in za konec naredili še krožno vožnjo z avtobusom po Sarajevu. Nato smo se še nekoliko okrepčali in se odpravili na dolgo vožnjo proti domu. Potovanje tja in nazaj ni bilo naporno, saj je bila družba vesela, vmes smo si pripovedovali šale, pogosti so bili postanki in imeli smo dobrega in zabavnega vodiča. Zelo prijetno je bilo. a
Naših devet let
Nataša Čavič, socialna delavka v CSO Ormož
»Če hočemo resnično ljubiti, moramo pozorno, sočutno
in iznajdljivo skrbeti: najprej za ljudi okrog sebe, ki so nam zaupani, bodisi da živimo z njimi pod isto streho
ali z njimi vsak dan delamo, ali vsak dan naredimo z njimi isto pot, ali pa se morda z njimi smejemo in igramo. Skrb za druge je sad resnične ljubezni.«
Daleč nazaj segajo spomini na dan, ko smo odprli vrata našega doma. Osemnajstega marca leta 2002, torej pred devetimi leti, smo sprejeli prvo stanovalko gospo Treziko, ki je še danes z nami. Za njo so prihajali še drugi, ki so počasi in z veliko topline ter nežnosti ustvaijali mozaik našega doma. Vsi, ki so kdaj vstopil v naš dom, pa naj bo to stanovalec, svojci, zaposleni, naši prostovoljci ali obiskovalci, so del v tem mozaiku.
Letos smo se odločili proslaviti našo obletnico nekoliko drugače. S praznovanji po posameznih oddelkih smo želeli ustvariti vzdušje domačnosti - praznovanja v družinskem krogu. Tako smo v tednu od 22.03.2011 do 25.03.2011
pripravili praznovanje vsak dan na drugem oddelku. Praznično smo okrasili prostor, pripravili mize in pogrinjke ter skupaj s stanovalci proslavili naš rojstni dan. Kot po navadi so za pogostitev in rojstnodnevno torto poskrbeli naši kuharji, vsi ostali pa smo prispevali svoj delež s petjem in plesom. Ob zvokih glasbe smo z našimi stanovalci zaplesali ter dvignili na noge tudi tiste, ki za svoje gibanje že potrebujejo invalidski voziček. Tisti, ki niso bili najbolj razpoloženi za ples, so klepetali in obujali spomine na svoj prihod v dom. Vsi skupaj pa smo zapeli in nazdravili še na mnoga zdrava in prijetna leta bivanja v domu.
Nasmeh na obrazih naših stanovalcev nam je povedal največ, sami pa so nam zaupali, da jim je takšen način praznovanja bolj všeč. V manjših skupinah se lažje vzpostavi pristen odnos in pogovor hitreje steče. a
Ormoške novice, Leto IV, številka 13, julij 2011
PRIPOROČAMO V BRANJE
Ormoške novice_1
BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE 2011
1.	A. Makine: ŽIVLJENJE NEZNANEGA MOŠKEGA
2.	J. Jurčič: SOSEDOV SIN
3.	S. Pavček: OBLECI ME V POLJUB
4.	P. Petterson: KONJE KRAST
5.	I. Štiks: ELIJEV STOL
6.	J. M. Simmel: SANJAJ NEMOGOČE SANJE
7.	M. Jergovic: ZGODOVINSKA ČITANKA I, II
8.	M. Mohorič: ZGODBE IZ TRIDESETIH LET
9.	C. Link: VRTNARICA Z GUERNSEYA
10.	M. A. Shaffer in A. Barrows: GUERN-SEYJSKO DRUŠTVO ZA KNJIŽEVNOST IN PITO IZ KROMPIRJEVIH OLUPKOV
11.	A. Harlamov: BILDUNGSROMAN
12.	M. Mihelič: OBRAZ V ZRCALU
13.	P. Simmonds: GEMMA BOVERY
14.	L. Praprotnik-Z.: JEZIČNE ZGODBE
15.	C. Zlobec: TIHO ROMANJE K ZADNJI PESMI
16.	B. Š. Žmavc: VPRAŠANJA SRCA
MILE HA HOHOlilC
VpmStinja
srca
i rit ■■. Lh™.irl( Sij i i lin mlI i
^V v
teg'TÎ
te-wi)	1
Ot '
Življenje neznanega moškega
ALJOÎA HARLAMOV
BI L DUNGS ROMAN
JeiicnE
Z go Die
POBRAN Nadine Gordimer
Nadica Granduč
Roman Nadine Gordimer Pobran je izšel pri Mohorjevi družbi leta 2010. O založbi ni treba izgubljati besed, saj jo poznamo vsi Slovenci. Nadin Gordimer, južnoafriška nobelovka, rojena leta 1927, je (vsaj kot nobelovka) poznana mnogim bralcem in si je med njimi pridobila tudi svoje pristaše. Rdeča nit njenih del so usode junakov, na katere vpliva mešanica ras, torej problemi drugačnosti, neenakosti. Beli priseljenci v (Južni) Afriki in še marsikje drugod so kaj kmalu postali gospodarji. Aroganca, pohlep, občutek večvrednosti belcev, vse to izzove bolečino in trpljenje temnopoltih domačinov. Iz te bolečine in trpljenja se nujno rodita odpor in upor pri zatiranih. Za pisateljico, odlično opazovalko, živečo v tem okolju, se zgodbe, sociološko in psihološko dognane, pišejo kar same od
sebe.
Tudi roman Pobran (naslov se neposredno navezuje na odnos glavne junakinje in njenega izbranca, »pobranca«, mladega imigranta iz neimenovane islamske dežele, ki si je kot možnost boljšega življenja izbral Johanesburg), se navezuje na rasno in siceršnjo drugačnost. Sicer fakultetno izobražen priseljenec dela na črno v avto-mehanični delavnici. Čaka na svoj trenutek pomakniti se više na družbeni lestvici, uspeti.
Dekle, belka, iz bogate, vendar razbite družine, živi samostojno, je uspešna, svo-bodna...Ko pripelje svoj avto v avtome-hanično delavnico, naleti na zanimivega tujca, ki jo usodno pritegne. Zgodi se ljubezen. Toda fantu poteče delovno dovoljenje, čaka ga izgon iz Južne Afrike. Dekle si ne more predstavljati življenja brez njega, odloči se zapustiti varnost in lagodno
življenje. Poročita se, saj fant ne more pripeljati v svoj muslimanski svet ljubice. Odideta v njegov puščavski, popolnoma drugačen svet. On živi samo za trenutek, ko bo lahko ponovno zapustil siromašno domovino. Čaka na dovoljenje za odhod v tujino. Ona se neverjetno dobro vključuje v to docela tuje okolje, v življenje njegove velike tradicionalne muslimanske družine. Končno se njemu izpolni želja za možnost odhoda. Vendar sta moška racionalnost in ženska emocionalnost tisto, kar položaj popolnoma spremeni. Ona čuti, da njen moški pravzaprav ne bo nikjer doma, zato se raje odloči ostati v njegovem svetu, v njegovi družini, na obrobju puščave. Čakala bo nanj.
Torej pisateljica ne obravnava le problema rasne drugačnosti, ampak tudi (ali celo predvsem) drugačnost ženskega in moškega občutenja in odnosa do vrednot. Knjiga Vas čaka v ormoški knjižnici; želim Vam prijetne bralne trenutke.
Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011
•J JiiMHxJiTA'JMt!
OBVEŠČAMO
SOROPTIMIST KLUB PTUJ za MAMOGRAF
Tjaša Mrgole Jukič
Leta 2001 smo na pobudo botrskega kluba iz Maribora in pod njegovim okriljem ustanovile Soroptimist klub Ptuj. Smo tretji klub v Sloveniji, sicer pa eden od tisočih klubov na svetu. Naša posebnost je, da smo vanj vključene le ženske, uspešne, poslovne in takšne, ki lahko s svojim znanjem, srčnostjo in z ljubeznijo pomagamo ljudem, potrebnim pomoči. Danes, po desetih letih, smo na svoje delo ponosne, v družbi uživamo ugled, najpomembneje pa je, da smo med seboj tudi prijateljice.
Letos naš klub praznuje 10 let in zato bi to obletnico rade zaokrožile z največjo akcijo doslej - z nakupom nujno potrebnega digitalnega medicinskega aparata - MAMO-GRAFA, ki omogoča varno in hitro diagno-sticiranje raka na dojki in je pogoj za to, da bodo te preglede lahko še naprej opravljali v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju.
Le skupaj, tudi z Vašo pomočjo, bomo zmogli in zbrali potrebna sredstva za nakup aparata, ki bo našim ženam, mamam, babicam in hčeram omogočal zgodnje odkrivanje raka na dojki. To ni bolezen, zaradi katere bi danes umirali, seveda, če jo odkrijemo dovolj zgodaj. In prav temu služi mamograf.
V ambulanti ptujske bolnišnice letno pregledajo 3600 pacientk. Ne dovolimo, da takih pregledov na Ptuju ne bi več opravljali. Sami poskrbimo zase, zberimo denar, kupimo mamograf in rešimo življenje žensk, čeprav tudi moški niso izvzeti.
Akcija Soroptimist kluba Ptuj v letu 2011 -zbiranje sredstev za MAMOGRAF Rak je bolezen starejših ljudi, tudi rak dojk. Življenjska doba se podaljšuje, zato ljudje zbolevajo za rakom dojk pogosteje kot nekoč. Pomembni nevarnostni dejavniki, ki so povezani z večjim zbolevanjem za rakom dojk, so:
•	demografski (spol, starost, zemljepisna lega),
•	dejavniki materinstva (zgodnja prva menstruacija, pozna mena, starost več kot 30 let ob prvem porodu, nerodnost, majhno število otrok, opustitev dojenja),
•	oralna kontracepcija (le v obdobju jemanja),
•	hormonsko nadomestno zdravljenje (še po več letih jemanja),
•	nezdrav življenjski slog (alkohol, neuravnotežena prehrana z nasičenimi ma-ščobnimi kislinami, debelost, telesna neaktivnost),
•	mamografska nepregledanost dojk,
•	dednost.
Vir: Onkologija, MK 2009 Akciji so se pridružili sorodna kluba Lions Ptuj in Rotary Ptuj, drugi humanitarni klubi in mnoga podjetja, organizacije, zasebniki, zdravniki in medicinske sestre ptujske bolnišnice ... a
Združimo moči, saj gre za naše življenje in življenje naših ljudi. Prispevek nakažite na bančni račun: 04202-0001807435, odprt pri Novi KBM
www.soroptimist-ptuj.si
V vročini trpijo tudi živali,
ne pozabimo na njih......
VODE,VODE
Štefka Kurent, članica društva proti mučenju Živali
Društvo proti mučenju in zaščiti živali, prav tako tudi ljudje, ki so v svojem okolju priče trpinčenju živali, si upamo trditi, da je vedno več neodgovornih, brezvestnih ljudi, ki mučijo in zanemarjajo živali. V nekaterih primerih so izpostavljene celo vsakodnevnemu trpinčenju. Člani društev smo na osnovi Zakona o zaščiti živali dolžni opozarjati ljudi in v primeru ugotovljenega suma mučenja to tudi sporočiti pristojnemu inšpektorju, kakor tudi policiji. Zakon določa odgovornost ljudi za zaščito življenja, zdravja in dobrega počutja živali v svojem okolju, kajti nihče jih nima pravice mučiti. Vsako trpinčenje ter mučenje je po zakonu kaznivo dejanje.
Poletje je pred vrati in vroči dnevi so pred nami. Ponovno opozarjamo, da živali v tem času zelo trpijo, prepogosto so izpostavljene vročini in žgočemu soncu ter žeji. Zaščitniki živali prosimo lastnike, da posvetite več pozornosti rejni živali in vsem ostalim domačim živalim. Počutje teh nebogljenih bitij je odvisno od vas, same si žal ne morejo pomagati. Naj živijo brez strahu, trpljenja, stisk, naj ne bodo lačne, na voljo naj imajo vedno dovolj sveže pitne vode. Bivalni prostori morajo biti čisti in zračni (ne zatohli), gibanje živalim ne sme biti omejeno. Žrtve vročinskega vala so zlasti psi čuvaji na prostem, ki svojemu gospodarju služijo in čuvajo njegovo imetje, zato opozarjamo, da psa ne puščate na sončni pripeki. Imeti mora primeren senčni prostor, vedno dovolj sveže
vode ter dvakratni obrok zdrave hrane. Mladiči se do enega leta hranijo večkrat dnevno. Če mora biti pes priklenjen na verigo, mora biti ta lahka in dolga 4 do 5 metrov z usnjeno ovratnico. Privezovati pse, mlajše od deset mesecev, je prepovedano. Uta mora biti lesena s predpro-storom in z ležiščem, kjer bo imel zavetje pred vremenskimi spremembami. Redno mu odstranjujte bolhe, klope... Bivanje v bolj ali manj tesnih pesjakih ter privezovanje na verigo je v resnici telesno in duševno mučenje živali. Pes je namreč socialno bitje, ki si želi in potrebuje bližino svojih ljudi. V osami postane plašen, bojazljiv, lahko tudi napadalen. Osamitev vpliva nanj kot na človeka, zato mu nudite več pozornosti, večkrat dnevno ga peljite na sprehod, igrajte se z njim. Le tako bo imel občutek, da je zaželjen. Posebno skrb morate posvetiti tudi psom v stanovanjskih blokih, kjer je njihovo gibanje omejeno, so več ali manj osamljeni, večji del dneva zaprti v brezzračnih prostorih, večinoma na hodnikih ali pa na balkonih ter na terasah izpostavljeni žgočemu soncu. Najpomembneje je, da psa večkrat dnevno odpeljete na daljši sprehod, kjer bo opravil svojo potrebo, se sprostil, kajti takšen pes potrebuje veliko gibanja. Nikakor ne smete pozabiti na prepotrebno svežo vodo, ki jo mora imeti vedno v neomejenih količinah. Prav tako je vaša dolžnost, da pitno vodo ter ustrezno hrano vsakodnevno priskrbite mucam ter ostalim malim hišnim živalim. Tudi ptice potrebujejo vašo pomoč, zato jim omogočite, da lahko iz nizke, plitke in nekoliko težje posode s svežo vodo pogasijo svojo žejo. a
Izlet v Srbijo in ogled Sejma sliv v Osecini
Petek, 26.08.2011
02.00 odhod izpred Doma društev v Ormožu;
08.00 ogled spominskega parka Sremska fronta in malica;
11.00 vodeni izlet po Beogradu (Dedinje, cerkev Svetega Save itd..); 15.00 kosilo v hotelu, kjer bo tudi prenočišče - 10 EUR
17.00 nastanitev v hotelu: enoposteljna soba 37 EUR + 1,3 EUR (turistična taksa), dvoposteljna soba 30 EUR + 1,3 EUR (turistična taksa), triposteljna 28 EUR + 1,3 EUR (turistična taksa), zajtrk je vključen v ceni.
18.00 organiziran ogled Kalemegdana, Knez Mihajlove in Skadarlije. Zaradi bližine hotela v centru Beograda bo ogled potekal peš.
Sobota, 27.08.2011
07.00 zajtrk in odjava iz hotela;
08.00 odhod proti Osecini;
11.00 namestitev v hotelu (Valjevo). Cena
prenočišča z zajtrkom do 20 EUR;
13.00 prihod v Osecino in ogled Sejma
sliv;
14.00 kosilo.
Prost popoldan, možnost ogleda kraja s fi-jakerji, starim avtobusom in ostalo.
Vodeni izleti. Nogometna tekma NK Središče ob Dravi in Osecine. 18.00 kulturni program, svečan mimohod (godba iz Središča ob Dravi) Večerni koncert. 23.00 odhod na prenočitev.
Nedelja, 28.08.2011
09.00 odhod proti Osecini;
10.00 vodeni ogled znamenitosti v Osecini
in čas za nakupe na Sejmu sliv;.
12.00 kosilo;
13.00 odhod proti domu.
Postanek v etnovasi Stanimirovic v BIH
(Bijelina).
Turistični vodič po Beogradu je vključen v ceno.
Plačilo ob prijavi 55,00 EUR. (Prevoz, malica v petek, turistični vodič), ostali stroški se plačajo sproti. Skupni stroški na osebo so okrog 120 EUR (dvoposteljna soba). Za potovanje potrebujete veljavni osebni dokument w(potni list ali osebno izkaznico).
Prijave na telefon: Damjan 031 335 142 Ivan 041 707 920 a
OBVEŠČAMO VAS, DA SE BODO V MESECU JULIJU V OBČINI ORMOŽ IZVAJALE PREVENTIVNE PREISKAVE CELOTNEGA OŽILJA.
ARTERIOGRAFIJA je preiskava celotnega ožilja, ki se opravlja z aparatom ARTERIOGRAFOM na popolnoma neboleč in računalniško voden način, namenjena pa je preventivi pred možgansko kapjo in srčnim infarktom. S pomočjo aparata ARTERIOGRA-FA je možno zaznati prve znake arterioskleroze v fazi, ko še ni izrazitih bolezenskih znakov. Po taki preiskavi dobite celostno klinično sliko stanja arterijskega sistema, to je, ali kje v telesu obstaja zoženje ali zaprtje v arterijah, in ker se zraven klasičnega pritiska meri tudi centralni pritisk v aorti, prav ta pritisk kaže na tveganje infarkta ali možganske kapi. Preiskava, pa je namenjena tudi za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni. Cena preiskave celotnega ožilja je 65 evrov, za upokojence oz. pri udeležbi najmanj dveh oseb hkrati pa 55 evrov na osebo.
Preiskavo z ARTERIOGRAFOM izvajajo zdravniki, ki so specializirani na tem področju.
Termini preiskav v mesecu JULIJU v Občini Ormož
-	14. julij - DOM KULTURE Ormož (mala dvorana) od 16.00 do 20.00 ure
-	23. julij - DOM KULTURE Ormož (mala dvorana) od 8.00 do 16.00 ure.
Za naročila in dodatne informacije pa smo vam dosegljivi na številkah: 051 684 264
I.C.C. - dr. POHL
Ormoške novice, Leto III, številka 10, oktober 2010
KOLEDAR PRIREDITEV

KOLEDAR PRIREDITEV ZA ORMOŽ IN OKOLICO V JULIJU, AVGUSTU IN SEPTEMBRU 2011
JULIJ
4. - 8. 7. 2011 od 9.00 -12.00 ure, Ormož 9. Mladinski raziskovalni tabor
Naravoslovna, fotografska, arheološka, kulinarična delavnica
Število mest je omejeno. Fotografska delavnica bo potekala v popoldanskih urah. INFO: RKS Območno združenje Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, OE Ormož in Mladinski center Ormož, 02 7417-050, 051 666 795, 02 7194 141
4.	- 8. julij 2011, Osnovna šola Ormož Počitniške delavnice v OŠ Ormož
INFO: Društvo prijateljev mladine Ormož, ga. Angela Rajh, 031 733 048
5.	7. 2011, od 9. do 12. ure, pred kulturnim domom pri Sv. Tomažu Ohranimo čisto okolje - izdelovanje mesta iz odpadnega materiala ter pohod s športnimi igrami (za otroke od 1. - 5. razreda)
INFO: Društvo prijateljev mladine Sveti Tomaž, 031 382 007 (Saša Vidovič) ali 031 261 219 (Blanka Kosi)
6.	7. 2011 ob 18.00 uri, grajsko dvorišče v Ormožu Festival »Ormoško poletje« 2011
Sandra Blagojevič: Drevo, sem srečno
Otroška lutkovna predstava INFO: TIC Ormož, 02 741 53 56
7.	7. 2011 ob 20.30, pred gradom pri Veliki Nedelji Jesenska poroka - komedija na prostem v narečju Avtor in režiser: Tonček Žumbar
Vstopnina: odrasli 7€, otroci 4€
INFO: KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, 041 482 130, prosvetavn@gmail.com, www.kdvelikanedelja.si
8.	7. 2011 ob 20.30, pred gradom pri Veliki Nedelji Jesenska poroka - komedija na prostem v narečju Avtor in režiser: Tonček Žumbar
Vstopnina: odrasli 7€, otroci 4€
INFO: KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, 041 482 130, prosvetavn@gmail.com, www.kdvelikanedelja.si
8.	7. 2011 ob 21.00 uri, grajsko dvorišče v Ormožu Festival »Ormoško poletje« 2011
Trio Eroika - koncert skupine
INFO: TIC Ormož, 02 741 53 56
9.	7. 2011 ob 20.30, pred gradom pri Veliki Nedelji Jesenska poroka - komedija na prostem v narečju Avtor in režiser: Tonček Žumbar
Vstopnina: odrasli 7€, otroci 4€
INFO: KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, 041 482 130, prosvetavn@gmail.com, www.kdvelikanedelja.si
9.	7. - 10. 7. 2011, Kog Lovska prireditev: streljanje
INFO: Lovska družina Kog, 041 326 090, ivan.mlinaric@siol.net
10.	7. 2011 ob 20.30, pred gradom pri Veliki Nedelji Jesenska poroka - komedija na prostem v narečju Avtor in režiser: Tonček Žumbar
Vstopnina: odrasli 7€, otroci 4€
INFO: KD Simon Gregorčič Velika Nedelja, 041 482 130, prosvetavn@gmail.com, www.kdvelikanedelja.si
10.	7. 2011 ob 21.00 uri, grajsko dvorišče v Ormožu Festival »Ormoško poletje« 2011
Mali diktator- komedija Šentjakobskega gledališča Ljubljana Režija: Tijana Zinajic
INFO: TIC Ormož, 02 741 53 56
11.	- 16. 7. 2011
Poletni tabor pod Julijci - Bohinjsko jezero,
vodi Andrej Rakuša.
INFO IN PRIJAVE: 041 698 741 ali vsak petek na sedežu društva od 18.00 - 20.00 ure
12.	7. 2011, od 9. do 12. ure, pred kulturnim domom pri Sv. Tomažu
Ohranimo čisto okolje - izdelovanje mesta iz odpadnega materiala ter pohod s športnimi igrami (za otroke od 1. - 5. razreda) INFO DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE SVETI TOMAŽ, 031 382 007 (Saša Vidovič) ali 031 261 219 (Blanka Kosi)
23. - 24. 7. 2011 ob 7.00, izpred gradu v Ormožu Vrata-Škrlatica-Križ-Pogačnikov dom-Vrata,
vodi Ciril Ambrož.
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
25. 7. - 30.7. 2011, Trije kralji na Pohorju
13.	otroški počitniški tabor na Pohorju (RTC Trije kralji)
Starost udeležencev je od 8-12 let, prispevek staršev: 90.00 EUR. Število prostih mest je omejeno (35).
INFO: Medobčinska LAS Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter RKS OZ Ormož, 02 741 70 50
28. 7. 2011, Kog
Znanstveni simpozij Vincencu Cajnkarju in odkritje spominske plošče
TKD Kog in Zgodovinsko društvo Ormož
Julij 2011
Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji
Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/741 72 90, 02/741 72 80
Julij 2011, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka. Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50
AVGUST
1. 8. 2011, ob 9.00 uri v klubskih prostorih NK Ormož
Nogometna vadba za vse učence, predvsem pa dečke in tudi deklice
1., 2. in 3. razreda osnovne šole
INFO: Nogometni klub 0rmož,041 365 351, nk.ormoz@teleing.com.
I.8	- 5. 8. 2011, Velika Nedelja Počitniške delavnice pri Veliki nedelji
INFO: Društvo Prijateljev mladine Velika Nedelja, Marija Rajh 040 799 247 5. in 6. 8. 2011
Triglav: Uskovnica-Velo polje-Kredarica-Triglav-Uskovnica
(zahtevnost izleta - zahteven)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
5.	8. 2011, grajsko dvorišče v Ormožu Festival O.F.A.K.
MY HOUSE, MY CASTLE, pre-opening house party:
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
6.	8. 2011, športni park Mestna graba v Ormožu Festival O.F.A.K.
Odprtje novega skate parka in Skate contest
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
6. 8. 2011, odhod ob 7.00
Vevnica, Strug: Tamar-Srednja Ponca- Zadnja Ponca-Strug-Vevnica-V Koncu špica -Kotova špica-Kotovo sedlo-Tamar
(zahtevnost izleta - zelo zahteven)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
6.	8. 2011, grajsko dvorišče v Ormožu Festival O.F.A.K.
SKA SKA SKA! otvoritveni koncert
Zion Park (Slo), Discoballs (Cz), Hog Hoggidy Hog (JAR) INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
7.	8. 2011
Vaške igre na Runču
INFO: TD Runeč Žvab, 031 305 774
7.	8. 2011, malo grajsko dvorišče v Ormožu Festival ŠTUNF, gledališka predstava
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
8.	8. 2011, malo grajsko dvorišče v Ormožu Festival ŠTUNF, Impro liga in After 80's party
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
9.	8. 2011, malo grajsko dvorišče v Ormožu
Festival ŠTUNF, literarni večer z degustacijo vin in akustično kitaro
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
10.	8. 2011, malo grajsko dvorišče v Ormožu Festival ŠTUNF, filmski večer in after rock koncert
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
II.	8. 2011, športni park Mestna graba v Ormožu Festival O.F.A.K., turnir v odbojki na mivki
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
12.	8. 2011, malo grajsko dvorišče v Ormožu
Sklepna prireditev festivala ŠTUNF, predstavitev delavnic in klavirski koncert Tomaža Zamude z gostjo
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
13.	8. 2011, grajsko dvorišče v Ormožu
Festival O.F.A.K. , SKLEPNI HIP-HOP KONCERT
Elemental (Hr), Murat & Jose (Slo), Emkej (Slo) INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
7. - 12. 8. 2011, malo grajsko dvorišče v Ormožu
Festival ŠTUNF, dramska delavnica Barbare Krajnc, plesna hip-hop delavnica, delavnica capoeire, delavnica orientalskega plesa
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
7. - 12. 8. 2011 ob 10.00, grajsko dvorišče v Ormožu Festival ŠTUNF in O.F.A.K., Zumba - brezplačna vadba
INFO: Mladinski center Ormož, Klub ormoških študentov, mcormoz@siol.net, kos_klub@yahoo.com
Dnevi turizma na Kogu
12. 8. 2011, športna dvorana na Kogu, ob 20. 00 uri Igramo in gučimo po domače
TKD Kog
INFO: Turistično kulturno društvo Kog, 031 667 473
12.	- 15. 8. 2011 ob 7.00, odhod izpred gradu v Ormožu Monte Rosa. Signalkuppe 4556m, Zumsteinspitze 4563m, Parotspitze 4432m, Schwarzhorn 4321m,VINCENTPYRAMIDE 4215m
(zahtevna visokogorska ledeniška tura)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741
http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
13.	8. 2011, športna dvorana na Kogu, ob 13. 00 uri Dnevi turizma na Kogu
Festival vina; prihod vinskih kraljic in vitezov vina
INFO: Turistično kulturno društvo Kog, 031 667 473
14. 8. 2011, Kog Dnevi turizma na Kogu
Kolesarjenje po Šiponovi vinski cesti in popoldanske vinogradniške igre (športno igrišče na Kogu)
INFO: Turistično kulturno društvo Kog, 031 667 473
22.8.- 26.8. 2011 ob 7.00, odhod izpred gradu v Ormožu Eiger,Jungfrau,Monch,Matterhorn (zahtevna visokogorska ledeniška tura) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741 http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
22. 8 - 28. 8. 2011, ob 17.00, Osnovna šola Kog 16. poletni rokometni tabor RK Jeruzalem Ormož 2011
INFO: RK Jeruzalem Ormož, 040 165 293 (Uroš Krstič) ali rkormoz@gmail.com
26. 8. - 28. 8. 2011 ob 7.00, odhod izpred gradu v Ormožu Po Slovenski tranzverzali: Bohinjsko jezero-Komna-Razor planina-Črna prst-Porezen
(težavnost - zahtevno)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
29. 8. 2011, od 10.00 do 13.00
Ustvarjalne počitniške delavnice v ormoškem parku
INFO: Mladinski center Ormož, 040 345 281, www.mco.si,mcormoz@siol.net 31.8. 2011, od 10.00 do 13.00
Ustvarjalne počitniške delavnice v ormoškem parku
INFO: Mladinski center Ormož, 040 345 281, , www.mco.si,mcormoz@siol.net Avgust 2011
Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji
Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/741 72 90, 02/741 72 80
Avgust 2011, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka, možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta. INFO: 02/741 61 50
SEPTEMBER
1. 9 - 4. 9. 2011, odhod izpred gradu v Ormožu Otok Vis (težavnost - lahko)
INFO: : Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
3. 9 - 4. 9. 2011 ob 7.00, odhod izpred gradu v Ormožu Monte Cristallo (Italija) (težavnost - zelo zahtevno) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
10. 9. 2011, ob 9.00, Oljarna Središče
Praznik buč - odprta vrata Oljarne Središče ob Dravi
INFO: TD Središče ob Dravi, 051/316-323
10. 9. 2011, ob 9.00 na prostoru Sadjarstvo VVS Jeruzalem Ormož na Libanji Odprte kleti Pavlovski Vrh - Libanja
INFO: TD Pavlovski Vrh - Libanja, 041 620 568
16.	9. 2011, Dvorec Jeruzalem Festival pesmi o vinu
INFO: Dvorec Jeruzalem, 02 741 77 90,urska.filipic@dvorec-jeruzalem.com
17.	9. - 19. 9. 2011 ob 7.00, odhod izpred gradu v Ormožu
Iz Kamniške Bistrice do Jezerskega (težavnost - zelo zahtevno)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
17. 9. 2011, Svetinje Praznik trgatve
INFO: Turistično - kulturno društvo Ivanjkovci, 031 391 221
17. 9. - 18. 9. 2011 ob 7.00, odhod izpred gradu v Ormožu Planina Blato-Planina pri Jezeru- Prehodavci-Sedmera jezera-Črno jezero-Pršivec-Planina Blato
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
24. 9. 2011, odhod izpred gradu v Ormožu Gora Olševa
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/
September 2011, Ivanjkovci
Prireditve v sklopu krajevnega praznika KS Ivanjkovci
Proslava, vaške igre, športna tekmovanja, srečanje starejših občanov...
INFO: KS Ivanjkovci, 02 741 5370, 041 365 351
September 2011
Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji
Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož
Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/741 72 90, 02/741 72 80
September 2011, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka, možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta. INFO: 02/741 61 50
Do 10. 9. 2011 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledar prireditev, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v septembru, oktobru in novembru 2011 po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol.net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož.
Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 26.7.2011, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož.
V sredo, 27.7.2011, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti.
Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Foto Mlakar,
Uroš Mlakar s.p., Dornava 82, 2252 Dornava. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož.
1.	nagrada: bon v vrednosti 25 EUR za fotografiranje po dogovoru
2.	nagrada: bon v vrednosti 20 EUR za fotografiranje po dogovoru
3.	nagrada: Knjiga o Stanku Čurinu
Rešitev križanke št. 12, april 2011
Vodoravno:
Amandus, variete, eta, lan, gnezdijo, kit, Irke, krajnik, otva, Rene, naum, AL, aport, steklo, JL, lome, dres, ankaratra, CT, naos, anera, Starič, rem, obtok, Kinki, LO, vok, cevar, etik, Niagara, arzenik, Erin, Tai, dno, vat.
Geslo iz osenčenih polj se glasi: Kjer lastovke gnezdijo
Nagrajenci:
1.	nagrada: Martina Mesarec, Vičanci 27, 2274 Velika Nedelja
2.	nagrada: Sebastjan Caf, Ivanjkovci 4, 2259 Ivanjkovci
3.	nagrada: Branko Pleh, Hajndl 48, 2274 Velika Nedelja
Nagrajencem čestitamo.
Mail L«K1

KRIŽANKA - RAZVEDRILO
AVTOR: JOŽE
OFTALMOLOG
VAS V NASI
OČRT, PRIKAZ
ZAREBRNICA
VERIGA ZA MERJENJE DREVESNE DEBELINE
PUSTNA MASKA Z DRAVSKEGA POLJA
MAJHNE ZAJEDAVSKE ŽUŽELKE
MOZOLJAVOST
VRATA IZ LAT V OGRAJI
VEZNIK
ERBIJ
DUHOVŠČINA
AVTORICA BESEDILA V FILMU
GLAVNO MESTO ALBANIJE
OBČINA
RIBJA KOŠČICA
ŽELEZNIŠKA PROGA
TONETA SVETINE
SVETNIŠKI SIJ
RASTLINA
VRSTA VRBE
TELOVADNA VAJA
REKA V ITALIJI
GRŠKORIMSKI STARI VEK
ŠPANSKI SLIKAR IN GRAFIK (JUSEPE DE)
SL. PEVKA AVSENAK
DEL JAP. MESTA KITAKJUŠU
AMERIŠKI JEZIKOSLOVEC CHOMSKY
SLOVENSKI FILOZOF IN PSIHOLOG
SAM NUJOMA
POTUJOČI PASTIRJI
OBČINA
NAJZAHOD. OTOK V
OSEBNI
SL. ZGODOVINAR CEVC
ITALIJANSKA LUKA V ITALIJI, TARGENT
SLOVENSKI IGRALEC SOTLAR
SL. IGRALKA ZUPANČIČ
REKA V SIBIRIJI
SOSEDA IRAKA
REKA V MJANMARU
NOVI SVET
POGLAVAR ŠIITOV
DISCIPLIN. KAZEN
KNJIŽEVNOST
SLOVENSKA PESNICA
MAČJI SAMEC
STAROGRŠKI
IVAN LEVAR
JUNAK
NEM TENISACI-CA HUBER
GL. MESTO SPANSKE PROVINCE NAVARRA
ZAPREKA
ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI
MESTO V BELGIJI, ATH
DENARNA ENOTA V
STARA JAP. PRESTOLNICA
IVAN CARGO
NIZOZEMSKA
ANJA VALANT
VRSTA PUŠKE
GLAVNO MESTO BANGLADEŠA
TRETJI RIMSKI PAPEŽ
KOZJA VRBA, MAČKOVEC
V
GENERALNI DIREKTOR
Tema šolske naloge - Če bi bil generalni direktor.
Vsi pišejo, le Janezek sedi s prekrižanimi rokami.
»Na kaj pa ti čakaš?« ga jezno vpraša učiteljica slovenščine. »Na svojo tajnico!«
PONUDBA
Ustrežljivi prodajalec, ki je hotel prodati čim več, je rekel kupcu: »Kupite še liter soka za svojo ženo.« »Nisem poročen.«
»Potem pa kupite sok za svoje dekle,« je vztrajal prodajalec. »Nimam dekleta.«
»Ste pa res srečni! Potem si pa privoščite steklenico konjaka.«
NEZANESLJIV
Mož se je prebudil iz kome. Žena stoji ob njem, oblečena v črnino, in reče: »Nate se pa človek res ne more zanesti!«
CVETJE V LONČKIH
»Zakaj pa ženi kar naprej kupuješ cvetje v lončkih?«
»Zato, da grem lahko sam na počitnice.« »Ne razumem!«
»Nekdo vendar mora ostati doma, da zaliva cvetje.«
NAROBE
Policist ustavi voznika zaradi prehitre vožnje in ga vpraša: »Ali veste, kaj ste storili narobe?« »Vem! Prepozno sem vas zagledal.«
MEDENI TEDNI
»Mami, ali sem bila jaz z vama z očkom tudi na medenih tednih?« »Ja, bila si. Tja si šla z očkom, nazaj si prišla pa z menoj!«
BETON
Mami, zakaj so na železniški postaji vsi peroni betonirani?
»Zato, da ljudje med čakanjem na vlak ne poženejo korenin.«
PRAZNOVANJE
Jaka stopi v kuhinjo in smeje reče svoji ženi:
»Draga, danes ti pa res ni treba pomivati posode, saj imaš vendar rojstni dan! Danes praznuj, pomila boš lahko jutri!«
fotomlakar_
Uroš Mlakar s.p., Dornava 82, 2252 Dornava
Fotografiranje dogodkov na terenu: poroka, krst, zabava, rojstni dan, obletnica, otroška zabava, žalna slovesnost ...
Med počitnicami fotografske delavnice za otroke
in tečaji fotografije. Več informacij na www.fotomlakar.si
Ormoške novice, Leto IV, številka 13, julij 2011
ZGODILO SE JE
■Jati L«K1	Ill'l'ilHtJ

Postani prostovoljec-pomagaj drugim
Majda Vogrinec, predsednica KORK Vinski Vrh
Krajevna organizacija RK Vinski Vrh, ki pokriva pretežni del v Krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu, je 2. aprila organizirala redni letni zbor članov. Zbora se je udeležilo
80 let, skozi vse leto pa skrbimo tudi za socialno ogrožene družine. V mesecu marcu smo izvedli veliko prostovoljno akcijo Podarim igračo-podarim nasmeh. Skupaj z učenci osnovne šole Miklavž pri Ormožu in podružnično šolo Kog
89 članov od skupaj 206 članov društva. Zelo veseli smo mladih članov, ki se prilagajajo in učijo, daje treba biti solidaren, da je treba znati deliti. V organizaciji je aktivnih 10 prostovoljcev, ki skrbimo, da delo v društvu poteka tekoče in nemoteno. Na zbor povabimo tudi goste iz drugih društev. Namen zbora je člane seznaniti z delom iz preteklega leta, podati plan za tekoče leto, zbirati predloge, mnenja in tudi kritike.
Prizadevamo si skrbeti za ugled in dobro ime Rdečega križa. Vsako leto naredimo plan dela. V maju, v tednu Rdečega križa, organiziramo izlet, veliko delamo za pridobitev prostovoljnih krvodajalcev. V mesecu februarju in avgustu smo udeleženi pri krvodajalski akciji / trenutno imamo 31 aktivnih krvodajalcev, v juniju se udeležimo tradicionalnega srečanja prostovoljcev in krvodajalcev v Veržeju,v mesecu decembru obiščemo starejše člane, stare nad
smo zbirali igrače,rabljena otroška oblačila, barvice, obutev. O akciji so poročali tudi mediji Radio Prlek, KTV Ormož, Tednik Ptuj. in vsem za pomoč prisrčna hvala. Tej akciji so se pridružili tudi številni krajani zunaj krajevne skupnosti, prav tako pa tudi KORK Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Vsem, ki ste kakor koli prispevali svoj dar, se iskreno zahvaljujemo. Vse, kar smo zbrali, smo z velikim zadovoljstvom predali zavodu LU v Ljubljani, kjer bodo poskrbeli, da darovano pride v prave roke. Naših igrač, oblačil. se že veselijo v sirotišnicah v Sarajevu, pošiljka je bila poslana tudi v Nairobi v Afriki; misija Slovenske vojske na Kosovu je priskočila na pomoč, da bo prostovoljno razdeljevala igrače, in tudi ljudem iz varnih hiš, ki so na tajnih lokacijah, se prisrčno zahvaljujejo za vse darovano.
Po končani akciji igrač pa smo se odločili
popeljati člane na enodnevni izlet v dolino reke Soče. V tednu RK smo se na izlet odpeljali z avtobusom. Videli smo lepote naše prelepe Soče, vozili smo se z ladjico, videli smo Solkanski most, ogledali smo si Novo Gorico, Ajdovščino in se popeljali na Svete gore, od koder se pogled razprostira v neskončno širjavo.
Veliko dobre volje, veselo vzdušje, lep sončen dan, vse to nam je napolnilo baterije, da bomo lahko nadaljevali svoje delo. Zato se že pripravljamo na srečanje v Ver-žeju, 11. junija.
V našem društvu je vedno veselo. Vedno se kaj dogaja, če želite, se nam pridružite, postanite naš član, najdite prostovoljca v sebi, pomagajte drugim. ^
Podelitev priznanj krvodajalcem pri Veliki Nedelji
Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož
Krajevna organizacija Rdečega križa (KO RK) Velika Nedelja je v petek, 11. junija, v sodelovanju z RKS OZ Ormož organizirala svečano podelitev priznanj krvodajalcem. Prireditev je potekala med dvema, za krvodajalce pomembnima dnevoma: 4. junijem, ki ga zaznamujemo kot slovenski dan krvodajalstva, saj so bile na ta dan, leta 1945, v Sloveniji odvzete in konzervirane prve enote krvi, in 14. junijem, ki ga praznujemo kot Svetovni dan krvodajalcev - na ta dan se je rodil avstrijski zdravnik, patolog in imuno-log, Nobelov nagrajenec Karl Landstainer, odkritelj sistema krvnih skupin. Prisotne je najprej pozdravila predsednica
RKS OZ Ormož Milena Zorčič, ki je povedala, da je Rdeči križ največja humanitarna organizacija na svetu, saj ima v 186 državah kar 97 milijonov članov. V govoru je omenila nekatere pomembnejše akcije RKS OZ Ormož v preteklem letu,
ob koncu pa se zahvalila »vsem, ki dnevno rešujejo življenja, vračajo zdravje in nam pomagajo nadaljevati plemenito tradicijo slovenskega krvodajalstva«. Predsednica RKS KO RK Milena Novak se je zahvalila za prizadevnost vsem prostovoljkam in prostovoljcem Rdečega križa, ki se skozi vse leto trudijo pomagati posameznikom, pri tem pa je poudarila skupino prostovoljcev, ki se je udeležila večje delovne akcije, na kateri so z zamenjavo ostrešja in s čiščenjem izboljšali življenjske razmere krajanki. Prisotne je pozdravil tudi predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič, zahvalil se je vsem krvodajalcem in krvodajalkam za njihovo plemenitost ter jim zaželel veliko zdravja, saj bodo le tako lahko še dolgo sodelovali v tej največji solidarnostni akciji. Priznanja sta 57 vabljenim krvodajalcem podelili Milena Zorčič in sekretarka RKS OZ Ormož Boža Antolič, svečano podelitev pa so s kulturnim programom popestrile vokalistka Renata Horvat, na klavir jo spremljala Ana Vaupotič, učenka Glasbene šole Ormož, iz razreda Gorazda Pre-moše, in Urška Škijanec, ki je prireditev povezovala.
Uradnemu delu prireditve je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo, ki so jo pripravile članice Krajevnega odbora Rdečega križa Velika Nedelja.
Fotografija: V kulturnem programu sta sodelovali Renata Horvat in Ana Vaupotič (Foto: Maja B.V.) <
Občina Ormož - sonce Prlekije
Uspeh, ki ne sme ostati neopazen
Janja Rudolf, prof.
10. maja 2011 je v Slovenskem narodnem gledališču Maribor potekala 12. zaključna državna prireditev natečaja Evropa v šoli 2010/2011. Natečaj Evropa v šoli je eden najobširnejših natečajev v naši državi. Vsako leto namreč sodeluje okrog 23 000 mladih. V Evropi poteka že od leta 1953, v Sloveniji pa letos dvanajstič. Organizira ga Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki je letošnjo temo natečaja povezala z evropsko temo leta 2011 - s prostovolj-stvom. Tako je nacionalni odbor natečaja za mlade slovenske ustvarjalce izbral slogan Prostovoljstvo-voljan pomagati.
Tudi z učenci Osnovne šole Ormož že več let sodelujemo na natečaju. Prav tako smo se odzvali na letošnje vabilo in ustvarjali na temo prostovoljstva. Letošnje državne prireditve smo se udeležili s posebnim veseljem in ponosom, ker je učenka naše šole Saška Kozel osvojila prvo nagrado v kategoriji tretja triada na likovnem področju. Saška je strokovno likovno komisijo, ki so jo sestavljali profesorji s Pedagoške fakultete v Mariboru (dr. Matjaž Duh, dr. Tomaž Verlič, mag. Janja Batič ter Jerneja Herzog), navdušila z likovnim delom »Pridruži se tudi ti«.
Od nacionalnega odbora natečaja je na državni podelitvi v Mariboru prejela tudi lepo nagrado: diplomo nacionalnega odbora natečaja in petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
Vsi, ki dihamo z Osnovno šolo Ormož, Saški za izkazani trud in izvrsten uspeh iskreno čestitamo. Prav tako pa se zahvaljujemo vsem mentorjem, ki so stali ob strani mladim ustvarjalcem naše šole in čestitamo vsem učencem, ki so se s svojimi likovnimi in fotografskimi deli uvrstili na nacionalno raven. <
Foto: Sara Belšak: Saška ob svojem delu z diplomo nacionalnega odbora.
Ormoške novice, Leto IV, številka 13, december 2011
•J JiiMHxJiTA'JMt!
ZADNJA STRAN
Športno in »špasno« na OS Ormož
Ormoški osnovnošolci gostili mednarodno srečanje Comenius projekta »OUR GREEN WORLD«
Nataša Kolar, prof., koordinatoricaprojekta
Na OŠ Ormož smo v šolskem letu 2010 -- 2011 vključeni v dvoletni Comenius projekt Our green World. Med projektnimi aktivnostmi so tudi mednarodna srečanja. V času od 30. 3. do 1. 4. 2011 smo v Ormožu gostili drugo mednarodno srečanje, prvo je bilo oktobra 2010 v Veliki Britaniji. Udeležilo se ga je 11 učiteljev in 11 učencev s Cipra, iz Italije, Španije, Velike Britanije in Turčije. Učenci so bivali pri naših učencih na njihovih domovih. Gostom smo v sredo pripravili veličasten sprejem s »frajtonarji« in kulturnim programom. Gostje so se učencem in učiteljem predstavili s ppt predstavitvami in projektnimi izdelki. Poleg evalvacije dosedanjih projektnih aktivnosti in načrtovanja nadaljnjega projektnega dela smo goste peljali na Ekološko kmetijo Pukšič, kjer so nam pokazali, kako ekološko kmetovati na miroljuben način. V
Oljarni Središče so nam pokazali, kako iz bučnic dobijo bučno olje. Gostje so bili navdušeni nad vinsko cesto, zidanico Malek in ormoško kletjo. Po ogledu okolice šole in šolskega zeliščnega vrta smo pred šolo zasadili drevesa prijateljstva. V četrtek smo z vlakom raziskovali Slovenijo, ogledali smo si Postojnsko jamo in naše glavno mesto. Mednarodno srečanje smo sklenili z mednarodnim večerom. Udeležili so se ga naši Comenius učenci, njihovi starši, učiteljski zbor, posebej pa smo bili veseli, da se nam je pridružil tudi gospod župan.
Naslednje mednarodno srečanje bo konec maja na Siciliji. Udeležili se ga bosta dve učiteljici iz projektnega tima in štirje Comenius učenci. Vrhunec mednarodnega srečanja na Siciliji bo zagotovo obisk Etne.
V naslednjem šolskem letu bomo v oktobru obiskali Madrid v Španiji in marca še Lakatamio na Cipru. <
Prvo mesto na vseslovenskem literarnem natečaju
Slavica Šajnovič
V soboto, 14. maja 2001, je na naši šoli potekala že tretjič zapored kulturno - športna prireditev v okviru projekta Šport špas, ki je namenjena druženju otrok, staršev ali drugih sorodnikov in učiteljev. Vreme nam je bilo naklonjeno, saj je majsko sonce prijetno grelo, kar je pripomoglo k boljšemu razpoloženju vseh udeležencev.
Letošnja prireditev je bila zamišljena tako, da so si učenci, starši, učitelji ter ostali obiskovalci ogledali gledališke in lutkovne predstave v Domu kulture, ki so bile namenjene učencem od 1. do 4. razreda. Učenci od 5. do 8. razreda pa so se s svojimi spremljevalci odpravili na stadion, kjer so potekale zanimive športne igre. Učenci, starši in učitelji so se tako lahko pomerili v igrah: med dvema ognjema, malem nogometu na asfaltu, odbojki na pesku in nogometu na travi. Kdor ni sodeloval v športnih igrah, pa je navdušeno navijal. In kdo je zmagal? Vsi udeleženci, saj je bil namen sproščeno druženje, smeh in dobra volja. To pa je tudi namen same prireditve.
Po malici je sledila zamenjava, saj so na stadion prišli učenci s spremljevalci iz Doma kulture, tja pa so se odpravili učenci predmetne stopnje. Tam smo si najprej ogledali nadvse zanimivo lutkovno igro A veš, koliko te imam rad, ki so jo pripravili člani lutkovnega krožka pod vodstvom mentorice mag. Mateje Meško. Igra nam sporoča, da je ljubezen edino, kar šteje, saj brez nje ne moremo živeti, ker osmi-šlja naše življenje. Ta predstava se je tudi uvrstila na državno tekmovanje, ki je potekalo 24. maja v Ljubljani in osvojila zlato plaketo. Sledila je gledališka igra z naslovom Hop v pravljico, ki so jo pripravili člani srednje gledališke skupine
pod mentorstvom učiteljice Urške Stanko. Učenci so si dobro zapomnili, kaj se zgodi, če si pred jedjo ne umivaš rok, kar jim je sporočala gledališka predstava. Nato je sledila še tretja gledališka igra starejše gledališke skupine, ki jo vodi mentorica Irena Blagovič. Pripravili so nam predstavo z naslovom Lahko noč, hudoba. Samo sporočilo predstave je bilo, da so zloba, laž, pretvarjanje, zahrbtnost že v veliki meri zasvojile ljudi, ki so tako pozabili prave življenjske vrednote. Zdaj prežijo že na otroke. Pogumni otroci s pomočjo odraslih premagajo te negativne »pošasti« in ostanejo še naprej taki, kot je treba, da so. Predstava, ki tudi odraslim da misliti, da s svojim ravnanjem niso vedno vzor otrokom. Mlajšim učencem sta se predstavili še dve lutkovni skupini. Prva je pripravila predstavo Zajček išče mamo, katere mentorica je Maja Korban Černja-vič. Druga skupina pa je pripravila predstavo z naslovom Rokavička. Mentorica le-te pa je Ksenija Šoštarič.
Tačas pa je bilo na stadionu nadvse živahno. Naši mlajši učenci so se pogumno lotili raznih športnih iger, kot so predajanje šta-fetne palice, podajanje žoge nazaj, vlečenje vrvi, med dvema ognjema, nogometa. Seveda so jim pri tem pomagali starši, dedki, babice, učitelji in še kdo. In kaj reči ali še bolje, zapisati na koncu? Prijetno druženje v času, ki ni naklonjen prostemu času, sprostitvi in srečanjem. Zakaj? Vsi hitimo in čas je naš vladar. Narediti hočemo vse, in to takoj. Pozabljamo pa, da je najpomembnejše, da vidimo odraščanje naših otrok in z njimi preživimo toliko časa, kot ga le lahko. Vse ostalo se da nadomestiti, trenutki, preživeti z našimi najdražjimi pa ne. Zato so take prireditve pomembne. Mogoče še bolj za nas starše kot za otroke. Na svidenje prihodnje leto. ^
Irena Kandrič Koval
V času, ko mladi vse več časa preživijo na internetu in raznih socialnih omrežjih, se je na vseslovenski razpis založbe Rokus Klett, d.o.o., odzvalo več kot 8000 mladih ustvarjalcev od 4. do 9. razreda. Učenci so na osnovi predloženih sličic ustvarjali zgodbo po lastni zamisli, tako so nastala besedila, v katerih je prevladovala okoljska tematika s prvinami detektivke in pustolovske zgodbe ter medgeneracijski odnosi med dedkom in vnukinjo.
Slednjo temo je ubral pod mentorstvom svoje učiteljice slovenščine Irene Kandrič Koval tudi učenec OŠ Ormož Jurček Kor-pič Lesjak in s svojo zgodbo, ki ima značilnosti kratke sodobne pravljice, zmagal
v kategoriji šestošolcev, saj je bila njegova zgodba Ankin rojstni dan izbrana kot najboljša zgodba in objavljena v knjigi zmagovalcev, ki je bila ob tej priložnosti izdana. <
Fotografija: Jurček Korpič Lesjak na svečani podelitvi v Ljubljani (četrti z leve)
PRIJATELJSTVO, STRAST IN BARVA - Samostojna razstava dijakinj Gimnazije Ormož
Sara Munda
V četrtek zvečer, 31. marca 2011, so v Evropskem kulturnem in tehnološkem centru v Mariboru, v razstavišču dvorca Betnava, odprli razstavo dijakinj Gimnazije Ormož, z naslovom Prijateljstvo, strast in barva. Svoja dela so razstavljale Valentina Gjura, Barbara Kirič in Jelka Kovačič, dijakinje 4. letnika Gimnazije Ormož in zmagovalke 3. Likovne Forma Vive Ni bolj živega od neživega sveta, ki je poleti 2001 potekal pod okriljem Festivala Lent in v sklopu Art kampa v Mariboru. Forma Viva je bila letos ekološko usmerjena, saj je bil poudarek na odpadnih, reciklažnih in naravnih materialih. Glavni namen je bil predvsem kvalitetno povezovanje različnih generacij v učenju in predajanju znanja. Nastala dela so si pogledali uveljavljeni umetniki in likovni
pedagogi ter ocenili, da so dela naših dijakinj najzanimivejša, najizvirnejša in se v njih odraža posebna iskrica smisla za umetnost. Za nagrado so dobile možnost odpr-
r á
tja in financiranje samostojne likovne razstave. Razstavile so dvajset slik, od tega je bilo deset Valentininih. Drugo polovico pa sta skupaj naslikali Barbara in Jelka. Vse tri povezuje trdno prijateljstvo in strast
do slikanja, v katerem se odraža njihovo razmišljanje, zanimanje in pogled na svet. Vse troje pa prav gotovo zelo dobro opiše njihovo samostojno razstavo. Pri slikah Barbare in Jelke so v ospredju predvsem barve, njuna sposobnost ustvarjati skupaj pa je nekaj novega, a posebnega in enkratnega. Medsebojno se vzpodbujata in ob tem neizmerno uživata. Slikanje je zanju zabava in sprostitev, takšne so tudi njune slike: igrive, zabavne, barvite in včasih tudi otroško nagajive. Valentinine slike pa pripovedujejo malce drugačno zgodbo. Ob pogledu na njeno ustvarjanje dobimo vtis, da je Valentina ognjevita in pogumna mlada ženska, ki se ne boji izraziti svojih čustev in svojega mnenja. Njene slike zato burijo našo domišljijo, so strastne, intimne in polne barv. Na razstavo so se pripravljale s pomočjo mentorice Janje
Rudolf, prof., ki je povedala: »Kot mentorica teh dijakinj sem danes zelo ponosna, saj moje delo pušča sledi in tako dobiva smisel. Danes je njihov dan in upravičeno so lahko ponosne, kajti uspelo jim je pripraviti zanimivo in neponovljivo razstavo. Rada bi se jim iz srca zahvalila za voljo, za ves prosti čas, ki so ga bile pripravljene žrtvovati, in verjemite, da ga ni bilo malo, ter vztrajnost, ki jih je vodila.« Skupaj z dijakinjami je izkoristila ta trenutek in se zahvalila vsem, ki so kakor koli pripomogli pri razstavi. Razstava je bila na ogled do 14. aprila 2011, od ponedeljka do petka med 10. In 16. uro. To je bila ena izmed tistih razstav, ki so bile brezpogojno vredne ogleda, saj vam je v kontrastu močnih in drznih barv ter misli, da so avtorice slik še dijakinje, preprosto zastal dih. ^
Ormoške novice, Leto IV, številka 15, december 2011