64
Naši dopisi.
V Gorici 23. febr. — Dne 21. t. m." so ^končale naše šole (v mestu) prvi semester. Sinoči (objlO. uri) je zapustil Gorico po 12ietnem zglednem službovanji na tukajšnjem gimnaziji novi ravnatelj Pazenski gosp. Franc Hafner. Pozdravit so ga šli na postajo (dasi je bilo pozno in vreme jako slabo) g. direktor Pantke, nekateri profesorji in mnogo dijakov iz viših razredov-V saboto mu je dijaški zbor na domu pel nekaj toček za slovo. Ravnatelj Hafner je prav vljuden in takten mož, kolegialen in skoz in skoz šolnik in pedagog. Nadejamo se, da bo znal pazenski gimnazij povzdigniti^ da postane pravo kulturno ognjišče za nesrečno Istro. — O priliki odhoda Hafnerjevega naj povem, da je v poslednjih 22 letih z direktorji vred zapustilo tukajšnji gimnazij 74 učiteljev (to je, profesorjev, učiteljev in su-plentovj; pomočni učitelji za nezapovedane predmete pa niso všteti tej številki, se sedanjimi vred je učilo in uči na gimnaziji 86 profesorjev itd. Med tistimi, ki so v omenjeni dobi tukaj službovali, so 3 deželni šolski inšpektorji in 6 je direktorjev. — Deželna jezika (iiaL in slov.), ki sta se bila od lanskega leta sem v viših razredih skrčila na 2 tečaja, dosežeta prihodnje šolsko leto spet staro pravico; imel bo namreč vsak razred zase   svoji  2   uri  poduka   v materinščini.
Iz Pazina 20. febr.*) — Naše iredentarske pijavke: brezdušni Karnjeli in drugi lahoni, zakleti sovražniki slovanskega trpina v Istri, veselile so se lanske slabe letine, ki je siromašnemu kmetu z groznim gladom žugala. Nadjale so se te nečloveške pošasti še bolj odebeliti se. Mislile so: zdaj bo čas surovega „can di ščavo" popolno v našo oblast spraviti in ob ugodnem trenmku pregnati ga cel6 z njegovega zemljišča! Ni dolgo temu, da sem imel priložnost, s takim brezdus-nežem pogovarjati se. Zavzel sem se, slišati, da se ni sramoval z vidnim veseljem praviti mi, kako se bo letošnjo zimo s kapitalom „špekulirati" dalo. „Kmet bo potreboval" — mi je pravil — „in — m i ga bomo pomagali" — zadaviti, sem si mislil. Al beseda mu je v grlu obtičala, ko sem mu rekel, da se po prizadevanju našega neustrašenega narodnega boritelja dr. Vitezica v državnem zboru dunajskem zakon snuje, po katerem misli država ubogemu kmetu v Istri za nekaj let pa nizkih obrestih potrebnega denarja posoditi, da nečloveškim oderuhom v roke ne pride. Na to brezdušna pijavka umolkne, mi hrbet obrne in — gre! Tacih brez-dušnežev je Istra polna. Domoljuba med njimi ne najdeš. A vendar se taki ostudni brezdušneži drznejo trditi, da skrbijo „za blagor in napredek ljudstva!" — Kakošni prijatelji ljudstva so te gnjusne pošasti, pokazale so prav dobro zadnje volitve pazinske občine. Ti ,.prijatelji'* ljudstva, ki se zlasti za izobraženje naroda toliko brigajo, kolikor kukavica za svoj zarod, se niso sramovali posluževati se za svoje ostudne namene splošne nesreče ubozega soobčana. Po 50 in po 60 borih soldov kupovali so glasove od lačnih kmetov! Ali niso ta res izvrstni, nesebični, za vsestransko izobraženje slav-janskega naroda v Istri vneti domoljubi? Da ee pa la-honske stranke cilj lože doseže, morala je tudi cerkev pomagati. Stari dekan Cappellari, znani „prijatelj" kr-ščansko-hrvatskega ljudstva, od katerega živi, je pred volitvami v cerkvi izpred oltarja ljudstvu razkladal, kako ima Istrijan italijansko in poitalijančeno gospoda spoštovati, njej hvaležen in pokoren biti! — Jaz sem. uže več let v Istri in v Pazinu; poznane so mi prilična dobro nadloge, ki nase ljudstvo tukaj tepejo.    Nekaj si
*) Kes smo uŽe pogrešali prijaznih Vaših dopisov. Hvala tedaj!                                                                           Vred.
65
je res samo krivo svojih nadlog, Italijanskim dobrotam pa, po katerih je bilo kedaj našemu ljudstvu pomagano, nisem še prišel na sled. Tudi nisem Še na isterskega Italijana ali poitalij an čenča zadel, kateri ne bi z očitnim zaničevanjem o iaterskem Slovanu bil govoril. In takim despotom naj bo naše ljudstvo hvaležno! Zdaj, ko se ljudstvo čedalje bolj svoje narodnosti zaveda in zlasti svojih narodnih sol krvavo potrebo spoznava in zahteva, kako da stari italianissimo si se svojim vplivom še pomagati prizadeva, da se narod slovanski še tesneje v lahonski jarem uklene! In da se ta cilj doseže, mora mu celo Božja beseda pomagati!               (Kon. prih.)
Iz Ptuja (Vabilo k besedi), katero napravi čitalnica naša v nedeljo 29. dne t. m. na korist strada j očim Istrijanom. Program: 1. „Mit festem Tritt", Mar^ch od Schulfink-a. 2. „Slavjanska ouvertura" od Tittl-na. 3. Govor. Govori gosp. Božidar Raič. 4. „Domovina", moški zbor od A. Nedved-a. 5. „Boccaccio", polka franchise. 6. „Moj dom1', pesen za sopran se spremlje-vanjem seksteta, zložil A. Stockl, poje gospica Weix-lerjeva. — Tombola. —Po tomboli: 1. „Den Wald entlang", Walzer od Fahrbach a. 2. „Na ptujem polji", zbor z bariton-solo od B. Ipavca. 3. „Potpouri slovanskih pesen", sestavil A. Stockl. 4. „Der Neugierige", pesen za sopran od Schuberta, poje gospica Weixler-jeva. 5. „Mojemu rodu", zbor od Gerbjca. 6. Četvorka „Pariser Leben" od Offenbach a. 7. „Štajerske pesni", za sekstet sestavil A. Stockl. 8. „Am Trapez" , polka hitra od Heneberga. — Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. — Vstopnina le za neude, in sicer: za osobo 50 kraje., družino  1 gold.
Dilce 23. sveč. — Poročati mi je, da je g. Franjo Doles, nadžupan Podnanoskih občin, po 22tedenskem bolehanji 22. dne t. m. mirno v Gospodu zaspal. Rajnki je bil obče priljubljen poštenjak in narodnjak z dušo in telesom. Prerano umrli dovršil je komaj 38 let, za pustivši žalujočo soprogo.    Večnaja mu pamjat!
Janko. Iz Vipave 23. sveč. (Javna predavanja,) V podporo vsled slabih letin onemoglih vipavskih rodbin se bodo napravila v Vipavi z 29. svečanom t. 1. počenši, vsako nedeljo v postu popoldan ob 4. uri javna predavanja v gosp. Ant. Uršičevi dvorani. Predavali bodo:
1.) v nedeljo 29. dne svečana gosp. Dr. Albin Poznik, c. kr. sodnijski adjunkt v Vipavi,
2.) v nedeljo 7. dna sušca gosp. Gustav Pire, pristav na sadje-vinorejski šoli na Slapu,
3.) v nedeljo 14. dne sušca gosp. Fr. Xav. Sta-jer, notarijatski kandidat v Vipavi,
4) v nedeljo 21. dne sušca gosp. Rihard Dolenc, vodja sadje vinorejske šole na Slapu.
G. Dr. Albin Poznik predava „o prihodu Madja-rov na Ogersko." — Predmeti druzih treh govornikov se naznanijo ob svojem času. — Vstopnina 20 kr., vstopnina s sedežem 30 kr. — Vstopnice se dobivajo med tednom pri tuk. trgovcih gg.: A. Ditrihu in J. Mo-žetu.    Večji doneski se hvaležno sprejmejo.
Iz Ljubljane. — Baron Conrad, sedanji c. kr. naučni minister, je 31. maja leta 1871. Ljubljano zapustil, kjer je kot c. kr. deželni predsednik pod „pur-garskim" ministerstvom več let bival, leta 1871. pod ministerstvom Hohenwartovim pa prišel za ces namestnika v Line. Ker vsi dunajski časniki in tudi drugi so te dni polni razprav o najnovejših dveh ministrih, o katerih ne vedo, kam naj bi ju posadili: ali na levo ali na desno, naj „Novice" svojim bralcem povedć , kako so one leta 1871. od barona Conrada slovć jemale, ko je zapustil Ljubljano, preselivši se v Line. Odkritosrčno  so v  21.   listu tako-le pisale   o njem:    „Baron
Conrad ima za novo vise mesto, na katero je poklican, vse lastnosti, katere zahteva ustavni čas, in če obvelja Hohnnwartovemu ministerstvu ukrotiti centralizma in brezverstva valove, ki od leta 1867. pretresajo Avstrijo , bode tudi novemu gornje avstrijskemu ces. namestniku lože voditi deželo; vsaj se menda ne motimo, če mislimo, da ima res srce za avtonomijo dežel, ker vemo , da ne spada v vrsto brezvernih liberalcev. Pri nas je baron Conrad bil ob času deželni predsednik, ko je Beust parolo izdal, „Slovane pritiskati na zid", — ko je zagrizeni nemec G i s k r a vladni regiment imel v svojih rokah in je po takem mala nemškutarska ljubljanska kotenja začela nositi glave po konci, ki je oholo gledala deželnemu predsedniku na prste. V takem položaji je včasi — in to vzlasti o zadevah županstva ljubljanskega — krenil na pot, ki je osupnila Slovence. Ne zabimo pa, da je ves čas bil dejansk ud čitalnice (kar pred njim noben c. k. deželni predsednik ni bil), ustanovnik „Matice", pri cesarju izprosil pomi-loščenje JežiČanov itd." — Vsakako baron Conrad dobro pozna šolske razmere nase, vsaj so tudi ob času njegovem bile živahne obravnave v deželnem zboru za ravnopravnost narodno.
—   (Iz seje deželnega odbora 20. februarija.) Sklenilo se je, da se deželni blagajnici ukaže, da izplača 1) c. k. okrajnemu glavarstvu v Postojni 800 gld. podpore za stradajoče na Notranjskem, — 2) c. kr. kmetijski družbi pa letno subvencijo 1050 gold. — Po dopisu c. k. deželne vlade je deželni odbor pritrdil, da se glavnemu odboru za obdelovanje ljublj. močvirja za različne potrebščine izplača 3000 gold, obresti od kapitala za osuševanje močvirja.
—  (Odbor družbe kmetijske) razpošilja ravnokar novi zvezek svojih „Naznanil", katera izhajajo v slovenskem in nemškem jeziku. Ta zvezek ima zraven poročil o dveh občnih zborih dve d okladi: ena popisuje, kako so lani družbe kmetijske avstrijske skupno obhajale svečanost sreberne poroke cesarjeve, — v drugi dokladi pa se nahaja „Navod," kako naj se napravljajo vodnjaki in kapnice, in poduk, kako naj se nabira, hrani in čisti pitna voda." Ta navod, ki je posebno važen takim krajem, kjer ljudje in živina večkrat pomanjkanja vode trpijo, je spisal ranjki naš gosp. Peter Koz-ler po temeljitih svojih skušnjah, gosp. Fr. Witsc hel, deželni inženir in odbornik družbe kmetijske, pa je spis in podobe vredil tako, da je lahko umeven vsacemu. Ves ta navod je razjasnen z 9 podobami. SI. minister-stvo je dajalo dosihmal in bo menda dajalo tudi še vpri-hodnje podpore za dobro in stanovitno napravo vodnjakov, al občine naše niso dosihmal imele nobenega navoda, kako naj bi naredile tak vodnjak. Zdaj ga imajo v Kozlerjevem spisu. Udje družbe kmetijske dobivajo „Naznanila" z dokladami vred brezplačno; — kdor pa ni ud družbe kmetijske, naj se oglasi v pisarnici družbe kmetijske, kjer dobi za majhen denar hvaljeni „Navod o napravi vodnjakov in kapnic" v posebnem iztisku. — „Naznanila" po navadi odbor pošilja predstojnikom kmetijskih podružnic; pri teh naj se oglasijo udje družbeni, da dobijo veliko vredno knjigo.
— (Kranjska hranilnica) je imela v ponedeljek svoj občni zbor. Po poročilu vodstva je denarni stan hranilnice jako ugoden. Premoženje, katero je v rokah hranilnice, se je koncem 1879. leta od 13 milijonov in 742.514 gold. 65 kr. pomnožilo na 14 milijonov 817.292 gold. 13 kr. Hranilnici lastni založni denar pa se je pomnožil za 1 milijon in 217.592 gold. 84 kr. Kakor druga leta je tudi letos v podporo občnokoristnih naprav, šol itd. občni zbor odločil 9620 gold., od katerih
66
vodstvo pođkovske   in   živinozdravske   ljubljanske   šole dobi 100 gold, v podporo  ubozim učencem.
—  Hranilnica je stradajočim Notranjcem poda* rila 1000 gold, podpore.
—   (Tombola katoliške družbe) je dala 70 gold. 70 kraje, čistega dohodka, od katerih dobijo stradajoči na Notranjskem polovico, polovico pa stradajoči v Istri.