ka kšna usoda nas čaka Pri Študentski založbi v Ljubljani izšel nov roman Marka Sosiča Ki od daleč prihajaš v mojo bližino /^10 V Novi Gorici razkrinkali čezmejno mrežo prekupčevalcev mamil Primorski dnevnik SREDA, 27. JUNIJA 2012_ Št. 150 (20.473) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Pod skupno evropsko streho Rado Gruden Prostor nekdanje Jugoslavije se po krvavem razpadu v zadnjem desetletju prejšnjega desetletja počasi spet združuje, tokrat v okviru Evropske unije. Od leta 2004 je njena polnopravna članica Slovenija, čez leto dni se ji bo pridružila Hrvaška, pristopna pogajanja bo v petek simbolično začela Črna gora, Srbija - če ne bo kakšnih nepredvidenih zapletov z novim srbskim predsednikom Tomisla-vom Nikolicem - pa bi morala datum za začetek pristopnih pogajanj dobiti konec leta. V čakalnici je kot kandidatka za članstvo že od novembra 2005 tudi Makedonija, tako da na seznamu potencialnih članic manjka samo še Bosna in Hercegovina, ki pa bo morala rešiti še precej problemov, da bo dobila status kandidatke. Seveda je pot do polnopravnega članstva v EU še dolga. Navdušenje za širitev je v Bruslju v zadnjem času močno splahnelo, saj se unija bolj kot z nadaljnjo širitvijo že nekaj časa ukvarja predvsem z velikanskimi težavami v evro območju, ki lahko ob najbolj črnem scenariju postavijo pod vprašaj celo obstoj Evropske unije. Zato je vest, da bo v petek na startni blok za vstop v EU stopila Črna gora, spodbudna. To tudi pomeni, da ideja o skupni evropski strehi kljub sedanjim težavam ni umrla in da v Bruslju v svoji sredi vidijo tudi države Zahodnega Balkana. To je tudi spodbuda ostalim, da odpravijo ovire, ki jih še ločijo od začetka pogajanj. V prvi vrsti to velja za Srbijo, ki bo morala ugrizniti v problem Kosova, pa tudi v Bruslju bodo morali končno spoznati, da je čas, da se Srbiji prizna, da je danes drugačna država od tiste, ki je pod Mi-loševicevim vodstvom povzročila morijo v nekdanji Jugoslaviji, in se končno tudi njej določi datum za začetek pristopnih pogajanj. ITALIJA - Premier nastopil v parlamentu pred vrhom EU Monti: Na kocki je sama Evropska unija Berlusconi se nagiba k predčasnim volitvam, Casini za »politično« vlado OPČINE - V ponedeljek je potekal 36. redni občni zbor SDGZ Bolje kljubujejo krizi Združenje je okrepilo svojo prisotnost v pristojnih telesih - Sozvočje z ZKB - Strokovno predavanje OPČINE - Slovensko deželno gospodarsko združenje je v ponedeljek zvečer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah imelo svoj 36. redni občni zbor, na katerem so med drugim ugotovili, da so se člani in strukture združenja ver- jetno bolj kot drugi znali prilagoditi krizni realnosti, organizacija pa je okrepila svojo prisotnost v pristojnih telesih, tako da je zdaj močnejša in vidnejša kot kdajkoli prej. Na zasedanju so poudarili tudi sozvočje med SDGZ in Zadružno kraško banko za razvijanje skupnih strategij, udeleženci občnega zbora pa so tudi prisluhnili predavanju Alenke Stanič na temo Kaj moramo storiti danes, da bomo uspešni jutri. Na 3. strani RIM - Pogovori na četrtkovem in petkovem vrhu EU bodo »izredno težki«, na kocki pa je »sam obstoj povezave«. Tako je povedal premier Mario Monti, ko je včeraj nastopil v poslanski zbornici, da bi parlamentu pojasnil stališče vlade pred pomembnim srečanjem v Bruslju. Od uspeha vrha je veliko odvisna tudi usoda vlade. Berlusconi se vse bolj nagiba k predčasnim volitvam. Da bi to preprečil, je prvak sredincev Casini včeraj predlagal osnovanje politične vlade, ki naj bi nadgradila ali celo zamenjala sedanjo tehnično vlado. Na 4. strani Praznik finančne straže v znamenju boja proti davčnim utajevalcem Na 6. strani Od nedelje 13. festival Maremetraggio Na 7. strani Srečanje partnerjev evropskega projekta LEX Na 5. strani Peška obležala sredi goriškega korza Na 12. strani V Tržiču protokol proti nasilju med mladimi Na 12. strani ZALOŽNIŠTVO - Poseg Tamare Blažina Kriza našega dnevnika odjeknila tudi v senatu RIM - Senatna skupščina je včeraj začela in sklenila splošno obravnavo vladnega dekreta o novih nujnih ukrepih za založniško dejavnost. Odlok uvaja nova pravila za javno financiranje medijev (predvsem tiskanih) za tekoče in prihodnje leto, medtem ko je vlada za celovito reformo sektorja (stopila naj bi v veljavo leta 2014) zaprosila parlament za pooblastitveni zakon. Dekret, ki ga mora parlament uzakoniti do 20. julija, uvaja nova pravila za državne prispevke časopisom. Po novem naj bi jih dobili tisti, ki redno izhajajo (sedaj so bili deležni prispevkov tudi dnevniki, ki niso nikoli dosegli bralcev... ) in ki izpolnjujejo določene pogoje. Ukrep od blizu zadeva tudi Primor- ski dnevnik, kot je med posegom v debati opozorila senatorka Tamara Blažina. Skupno s kolegi iz Demokratske stranke je predložila popravek, po katerem bi bili dnevniki narodnih manjšin izenačeni z lokalnimi dnevniki. Vladni odlok tega namreč ne predvideva. Primorski dnevnik in južnoti-rolska časnika Dolomiten in Neue Südtiroler Tageszeitung naj bi na osnovi vladnega sklepa dobili iz zakona o založništvo v letih 2012 in 2013 vsak po milijon evrov prispevka letno, dnevniki, ki imajo lokalno oznako pa 1,3 milijona evrov. Blažinova in somišljeniki, kot rečeno, predlagajo izenačitev manjšinskih in krajevnih časnikov. Na 2. strani TRST - Sprejem generalnega konzulata RS ob Dnevu državnosti »Slovenski državi ni bilo nič danega in podarjenega« TRST - Tako kot vselej se je včerajšnjega sprejema generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu ob dnevu državnosti udeležilo veliko število predstavnikov institucij in manjšinskih organizacij iz vse dežele FJK. Tradicionalno srečanje je imelo tudi prijetno kulturno kuliso z nastopom mladega slovenskega harmonikarja Roka Zupančiča in razstavo likovne umetnice in ilustratorke Marije Prelog. Prisotne je nagovorila generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, ki je poudarila, da nas vsako leto dan državnosti opozori, da se ozremo na prehojeno pot, se soočimo s trenutnimi izzivi in se zazremo v prihodnost. Na 5. strani 2 Sreda, 27. junija 2012 ALPE-JADRAN / SENAT - Tamara Blažina opozorila na hudo krizo našega časnika »Situacija Primorskega dnevnika postaja žal vse bolj dramatična« Demokratska stranka predlaga izenačitev manjšinskih dnevnikov z lokalnimi časniki Senat se je včeraj ukvarjal z javnimi podporami časopisom Primorski dnevnik preživlja v tem času zelo težke trenutke RIM - Senatna skupščina je včeraj popoldne začela in sklenila splošno obravnavo vladnega dekreta o novih nujnih ukrepih za založniško dejavnost. Odlok uvaja nova pravila za javno financiranje medijev (predvsem tiskanih) za tekoče in prihodnje leto, medtem ko je vlada za celovito reformo sektorja (stopila naj bi v veljavo leta 2014) zaprosila parlament za po-oblastitveni zakon. Dekret, ki ga mora parlament uzakoniti do 20. julija, uvaja nova pravila za državne prispevke časopisom. Po novem naj bi jih dobili tisti, ki redno izhajajo (sedaj so bili deležni prispevkov tudi dnevniki, ki niso nikoli dosegli bralcev... ) in ki izpolnjujejo določene pogoje. Ukrep od blizu zadeva tudi Primorski dnevnik, kot je med posegom v debati opozorila senatorka Tamara Blažina. Skupno s kolegi iz Demokratske stranke je predložila popravek, po katerem bi bili dnevniki narodnih manjšin izenačeni z lokalnimi dnevniki. Vladni odlok tega namreč ne predvideva. Primorski dnevnik in južnotirolska časnika Dolomiten in Neue Südtiroler Tageszeitung naj bi na osnovi vladnega sklepa dobili iz zakona o založništvo v letih 2012 in 2013 vsak po milijon evrov prispevka letno, dnevniki, ki imajo lokalno oznako pa 1,3 milijona evrov. Blažinova in somišljeniki, kot rečeno, predlagajo izenačitev manjšinskih in krajevnih časnikov. Slovenska senatorka je znova predstavila Primorski dnevnik in njegovo nenadomestljivo vlogo za Slovence v Italiji ter obenem za širšo deželno skupnost. Postaviti pod vprašaj vlogo dnevnika bi pomenilo kršitev ustavnih pravic slovenske narodne skupnosti do informacije v maternem jeziku. Primorski dnevnik je v svoji zgodovini premostil marsikatero hudo krizo in veliko težavo. Pri tem so mu pomagale različne italijanske vlade, za veliko in spodbudno solidarnostno akcijo pa so svojčas poskrbeli bralci z ustanovitvijo zadruge Primorski dnevnik, je v senatu poudarila zastopnica Demokratske stranke. Na dnevniku se že izvaja varčevanje, zaradi krčenja državnih podpor se je časnik znašel v hudi krizi, zaradi katere so formalno proglasili krizno stanje tako za novinarje, kot za upravno in tiskarsko osebje. Dodatno obu-božanje bi imelo za Primorski dnevnik lahko zelo hude posledice, morebiti celo njegovo zaprtje, je prepričana slovenska parlamentarka. Upa in računa, da bo senatna skupščina sprejela njen popravek, ki bi omogočil Primorskemu dnevniku, da še naprej odigrava svojo dosedanjo vlogo, saj bi v nasprotnem primeru izgubil več kot 40 odstotkov sedanjega državnega financiranja. MANJŠINA - Demokratska stranka »Spet zagotoviti izvolitev Slovenca« TRST - Podpredsednik senatorjev Demokratske stranke (DS) Luigi Zanda se je, kot smo najavili, sestal z vodstvom slovenske strankine komponente. Ob senatorki Tamari Blažini so bili prisotni tržaški in goriški koordinator Massimo Veronese in Aleš Waltritsch ter podpredsednik tržaške Pokrajine Igor Dolenc. »Srečanje je bilo odlična priložnost, da se poudari zasluge DS in njenih političnih predhodnikov, ki so dosledno zagovarjali in še vedno zagovarjajo interese slovenske narodne skupnosti v Italiji in glede tega tudi vedno zagotovili prisotnost slovenskega parlamentarca v Rimu«, beremo v sporočilu. Tako občutljivost in dosledno politično držo člani slovenske koordinacije DS pričakujejo tudi za naprej in v prvi vrsti za naslednje volitve. Zanda se je navezal na to odprto vprašanje in poudaril potrebo, da se aktivno sledi obema možnima scenarijema: tistemu, ki je vezan na volilno reformo, kot tudi tistemu, ki predvideva obdržanje sedanjega volilnega sistema. »V obeh pri- merih mora DS s primernimi političnimi in tudi pravno-tehničnimi prijemi še naprej zagotoviti prisotnost Slovenca v rimskem parlamentu. To je toliko bolj pomembno danes, ko se nadgrajujejo pozitivni integracijski procesi v FJK in ko je večji del Slovencev njihov aktivni sooblikovalec, z razliko od tistih, ki še vedno zagovarjajo potrebo po določenem, tudi političnem ločevanju. Vsi dosedanji slovenski parlamentarci in tudi vladni predstavnik Miloš Budin so znali učinkovito, ampak ne izključno, uveljavljati interese slovenske manjšine tako, da so istočasno in suvereno predstavljali tudi potrebe celotnega okolja.« »To je vedno bila in še vedno je dodana vrednost slovenskega predstavnika v Rimu, kar je poudaril tudi sam senator Zanda. Slovenski člani stranke se zavedamo, da je vprašanje zastopanosti zelo kompleksno, toliko bolj v tem izredno zapletenem trenutku. Nujno je pri tem upoštevati zaščitni zakon,« piše v sporočilu Slovencev v DS. Pogonska goriva v Sloveniji znova cenejša LJUBLJANA - Cene pogonskih goriv v Sloveniji so se v torek opolnoči znova znižale. Neosvin-čeni 95-oktanski bencin se je pocenil za štiri cente na 1,374 evra, 100-oktanski bencin za 4,3 centa na 1,396 evra in dizelsko gorivo za 2,9 centa na 1,267 evra. Cena kurilnega olja se je znižala za 3,2 centa na 0,947 na liter, so sporočili iz Petrola. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. V Sloveniji aprila več prihodov, a manj nočitev turistov LJUBLJANA - V turističnih nastanitvenih objektih v Sloveniji so aprila zabeležili za en odstotek več prihodov in za en odstotek manj prenočitev turistov kot v enakem obdobju lani, je včeraj objavil državni statistični urad. V turističnih nastanitvenih objektih so aprila zabeležili skoraj 237.000 prihodov turistov in skoraj 633.000 prenočitev. Število prihodov in prenočitev domačih turistov se je zmanjšalo za 11 oziroma za 14 odstotkov, število prihodov in prenočitev tujih turistov pa se je povečalo, in sicer jih je bilo za devet odstotkov več kot leto prej. Tuji turisti so v Sloveniji ustvarili 62 odstotkov vseh turističnih prenočitev; največje deleže so prispevali italijanski (23 odstotkov), avstrijski (17 odstotkov), nemški (12 odstotkov), ruski (sedem odstotkov), srbski in hrvaški (po štiri odstotke) in madžarski turisti (tri odstotke). Turisti iz Italije so aprila ustvarili za 12 odstotkov večje število prenočitev kot v aprilu lani, turisti iz Nemčije za devet odstotkov, turisti iz Avstrije pa za pet odstotkov. V preteklem tednu slovenske ceste terjale sedem življenj LJUBLJANA - V preteklem tednu se je na slovenskih cestah zgodilo sedem prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo sedem oseb. Letos so slovenske ceste terjale 44 smrtnih žrtev, v enakem obdobju preteklega leta pa je v Sloveniji na cestah umrlo 69 ljudi, so sporočili s policije. SLOVENIJA - Petkova proslava še odmeva Janša: Napaka, da sem za govornika predlagal Türka Predsednik države, razen leta 2007, vedno govornik Koalicijski partnerji še naprej različno gledajo na petkove dogodke - Türk: Vlada naj se opraviči izključenim LJUBLJANA - Koalicijski partnerji so se včeraj ukvarjali "z realnimi težavami države", le nekaj besed pa namenili nesoglasjem glede državne proslave in pri tem ostali različnih stališč, je pojasnil premier Janez Janša. Kot pravi, je predsednika države Danila Turka za govornika na proslavi predlagal on, kar pa danes ocenjuje kot edino napako, ki jo obžaluje. Po Janševih ocenah je popolnoma jasno, da lahko v Sloveniji "združujemo ljudi, politične sile in tudi druge subjekte samo na osnovi tistih vrednot in simbolov, ki so bili prisotni takrat, ko je Slovenija nastajala". Na vprašanje, kdo je napisal besedilo povezovalcu programa na državni proslavi Jerneju Kunt-nerju, pa je Janša odgovoril, da je bil edini govor na proslavi govor predsednika republike Danila Turka. Kot je pojasnil, je predsednika republike za govornika na proslavi predlagal on sam. Vendar ob tem ugotavlja, da je bila to njegova edina napaka pri tej proslavi, saj da je večina članov organizacijskega odbora za govornika predlagala njega kot predsednika vlade. Koalicijski partnerji so se po besedah predsednika Državljanske liste Gregorja Viranta o proslavi pogovorili, pri čemer so ostali različnih stališč. So si pa enotni, da "bodo v prihodnje pri pripravi proslav bolj pazljivi", da se bodo odločitve sprejemale na odboru za proslave, da ne bi sprožali ideoloških polemik, je dejal in dodal, da se moramo tega v Sloveniji izogibati. V posebni izjavi za javnost se je Virant odzval tudi na navedbe, da je bojkotiral mašo za domovino. "Spoštujemo katolike in vse druge verne ljudi, pričakujemo pa, da bodo tudi drugi spoštovali pravico vsakogar, da ne hodi k maši. Poleg tega pa naj spomnimo še na ustavno določbo, da sta država in cerkev ločeni," je zapisal. Predsednik SLS Radovan Žerjav je zatrdil, da je stanje v koaliciji v redu. Tudi po njegovem mnenju ni dobro, če s proslavami, ki bi morale Slovence združevati, "povzročamo delitve". Prvak DeSUS Karl Erjavec pričakuje, da se taki dogodki ne bodo ponavljali, kar je po njegovih besedah Janši jasno povedal. "Če bomo nadaljevali na način, ki bo povzročal delitve v narodu, stranke DeSUS ne bo več v tej koaliciji. Če pa bomo zavihali rokave in naredili posel, ki ga kot vlada moramo, potem bomo zraven," je poudaril Erjavec. Iz urada predsednika republike pa so sporočili, da je bil na vseh dosedanjih državnih proslavah ob dnevu državnosti govornik predsednik republike, razen leta 2007, ko je prišlo do zapletov med vlado Janeza Janše in predsednikom Janezom Drnovškom. S tem so se odzvali na Janševo izjavo, da je bila njegova edina napaka na proslavi, da je za govornika predlagal Türka. Ob tem v uradu predsednika republike Türka tudi pojasnjujejo, da koordinacijski odbor za državne proslave nikoli ni razpravljal o predlogu, da bi bil na osrednji proslavi ob dnevu državnosti slavnostni govornik predsednik vlade Janša ali kdo drug namesto predsednika republike. Za TV Slovenija je Türk še dejal, da je treba zdaj umiriti položaj, k temu pa lahko največ prispeva sama vlada s tem, da se opraviči s proslave izključenim veteranskim organizacijam. (STA) HRVAŠKA - Prijatelj meni, da gre za umor Utopitev ruskega milijarderja še odmeva ZAGREB - Ruski državljan Leonid Gart, ki so ga v nedeljo našli mrtvega v morju pri otoku Braču, je bil eden izmed največjih ruskih gradbenih podjetnikov in predsednik ruske sankaške zveze. V Rusiji dvomijo v naravno smrt Garta, je včeraj poročal Večernji list. "Njegova smrt ni bila navadna nesreča, obstaja sum umora, je prepričan Dmitrij Kazov, dolgoletni Gartov partner in človek, s katerim sta ustanovila gradbeno podjetje GRM, ki ga je Gart vodil, preden je prevzel položaj predsednika ruske sankaške zveze," poroča zagrebški Večernji list, ki pa tudi izpostavlja, da hrvaški zdravniki na Gartovem truplu niso našel sledi nasilja. Truplo je iz morja v nedeljo izvlekla posadka trajekta Kijevo, ki povezuje hrvaško obalo in Sumartin na Braču. Večernji list pa navaja tudi, da so Gartovi kolegi povedali, da je pokojni ruski podjetnik in športni funkcionar v soboto prejel sumljiv telefonski klic, ki naj bi ga zelo razburili. Zaradi tega naj bi 39-letni Gart na hitro spremenil načrte in se odpravil na morje v čolnu, namesto da bi šel na zabavo, kot je bilo načrtovano, še navaja časnik. Pri tem naj bi bilo nenavadno, da ni govoril o svojih namenih, so še izpostavili njegovi kolegi. Hrvaški spletni novičarski portal index.hr medtem poroča, da je obdukcija v splitski bolnišnici pokazala, da je Gart "verjetno umrl zaradi težav s srcem". V čolnu, s katerim se je odpravil na morje, so našli sledi alkohola in ostanke zavojčka marihuane, dodaja index.hr, ki se sklicuje na vire, povezane s preiskavo. Hrvaški mediji sicer izpostavljajo Gartovo bogastvo in tesne povezave z ruskim predsednikom Vladimir-jem Putinom, pri tem pa ga opisujejo kot "ruskega milijarderja" in "Putino-vega oligarha". Jutarnji list pa še poroča, da je Gart zaradi dolgov do vlagateljev prodal svoj delež v podjetju in zapustil podjetniške vode, vodenje san-kaške zveze pa prevzel sredi leta 2010. Gart je lani preživel nesrečo na morju, ko se je pri Sumartinu na Braču potopila njegova 14-metrska ladja. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 27. junija 2012 3 OPČINE - V dvorani ZKB v ponedeljek 36. redni občni zbor SDGZ Člani združenja bolje kljubujejo krizi Okrepitev politične teže v pristojnih telesih Predsedniško poročilo Nika Tenzeta - Glavni koordinatorji pri čezmejnih projektih - Zakaj med primarnimi dejavnostmi ni gospodarstva? OPČINE - Člani in struktura Slovenskega deželnega gospodarskega združenja so se verjetno bolje kot drugi znali prilagoditi trenutni krizni stvarnosti, s političnega vidika pa je združenje močnejše in vidnejše, kot je kdajkoli bilo. To izhaja iz poročila, ki ga je predsednik SDGZ Niko Tenze prebral na 36. rednem občnem zboru te stanovske organizacije slovenskih gospodarstvenikov v Italiji, ki je potekal v ponedeljek zvečer v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. Ob sprejetju obračuna za leto 2011 in proračuna za leto 2012 (slednja je predstavil direktor združenja Andrej Šik, medtem ko je poročilo nadzornega odbora podal Aleksander Rustja) je bil občni zbor, ki sicer ni bil volilnega značaja, predvsem priložnost za obračun opravljenega dela v preteklem letu, v katerem so se morala podjetja še bolj soočiti z dolgotrajnim kriznim obdobjem. Okrepljena »politična teža« Krizni realnosti so se člani in struktura SDGZ, kot že rečeno, znali prilagoditi. »Ko spremljamo vpise in izbrise v sezname Trgovinske zbornice, je letni saldo zelo zaskrbljujoč. Tega med našimi člani ni opaziti. Težave so, vendar jih naši člani pogumno obvladujejo, številčni saldo podjetij, ki se poslužujejo naših struktur, je celo pozitiven,« je med drugim dejal Tenze, ki je poudaril predvsem okrepljeno prisotnost oz. »politično težo« SDGZ v pristojnih gospodarskih telesih na krajevni ravni. Tako je bil po novem predstavnik SDGZ npr. imenovan tudi v upravni odbor Ustanove za industrializacijo severovzhoda Eine, združenje je ohranilo mesto v storitvenem podjetju tržaške Trgovinske zbornice Aries ter je prisotno v upravnih telesih konzorcijev Con-fidi za obrt in trgovino ter v skupnem Con-fidiju v Gorici. Največja pridobitev v zadnjem letu pa je verjetno skupno podjetje Cata za tehnično pomoč obrtnemu sektorju, ki so ga na deželni ravni ustanovili skupaj z združenjem za obrtništvo ter mala in srednja podjetja CNA in stanovskim obrtnim združenjem Confartigianato. Ključni dejavnik v čezmejnem prostoru Vse to je sad zelo dobrega sodelovanja s sorodnimi italijanskimi organizacijami in specifičnega znanja, s katerim razpolagajo pri SDGZ oz. v njegovih podjetjih Servis, Euroservis in Servis Koper (o njihovem delu so poročali tudi direktorji Ivan Perčič, Erik Švab in Denis Salvi), zaradi česar je združenje pridobilo ključno vlogo pri povezovanju v čezmejnem prostoru, saj se na SDGZ obrača ogromna večina slovenskih institucij in podjetij, ki so zainteresirana za italijansko tržišče ter italijanskih subjektov, ki jih zanima slovensko tržišče (zato je tudi postalo pridruženi član tržaške Confindu-strie). Poleg tega je združenje navadno glavni koordinator med slovenskimi in italijanskimi partnerji pri izpeljavi čezmejnih projektov, med katerimi je Tenze v svojem poročilu izpostavil predvsem AA Turizem, iCON, T-Lab, Profili in Transarmon. SDGZ sodeluje tudi pri seriji manjših projektov, ki so zanimivi predvsem za proizvodna podjetja ter zunanjo trgovino in storitve z dejavnostmi v Argentini, na zahodnem Balkanu ter v Turčiji in Gruziji. Po sekcijah Na ravni posameznih sekcij je treba omeniti predvsem uspešno izvedbo jubilejne desete izvedbe pobude Okusi Krasa, pri kateri sta sodelovali sekciji za trgovino na drobno in gostinstvo, pa tudi pozornost do delovanja konzorcijev Centro in via ter poglobitev stikov z združenjem Conf-commercio v vidiku koriščenja sistema storitev Terziaria. Skupaj z gostinci s sežanskega in komenskega Krasa se snuje tudi čezmejna enogastronomska mreža lokalnega kraškega turizma. Pri sekciji za mednarodno trgovino in storitve je treba zabeležiti vrsto strokovnih informativnih pobud in institucionalnih srečanj, za obrtno sekcijo pa bo glavni izziv povezovanje s podjetji podobnih branž za skupno nastopanje na tržišču. Pri sekciji svobodnih poklicev so se ukvarjali predvsem z vprašanjem teritorija, medtem ko je Slovensko goriško gospodarsko združenje (poročilo je podal predsednik Robert Frandolič) nadaljevalo z utrjevanjem oz. normalizacijo od- nosov s SDGZ, z večjo mednarodno prepoznavnostjo članov ter s prirejanjem izobraževalnih delavnic za podjetnike in seminarjev v sodelovanju s Slovenskim izobraževalnim konzorcijem. V videmski pokrajini pa je bila v zadnjem letu dejavnost posvečena predvsem projektu AA Turizem. Glavni izziv: globalna strategija Opravljeno je bilo ogromno delo torej, vendar je treba še veliko postoriti. Glavni izziv predstavlja globalna strategija organizacije, ki se mora vključevati v širšo strateško vizijo slovenske manjšine v Italiji kot celote, je dejal Tenze, ki je opozoril tudi na potrebo po ureditvi vprašanja seznama primarnih organizacij manjšine, saj je za SDGZ nerazumljivo, da gospodarstvo ne spada med primarne dejavnosti. Združenje mora opredeliti svojo vlogo do članstva, organizacijo dela in financiranja ter vlogo v širši strategiji naše družbe. S tem v zvezi namerava v prihodnjih mesecih prirediti interno srečanje vodstva, da bi postavilo izhodišča in strategijo za srednjeročno dejavnost organizacije. Ivan Žerjal Glavni izziv za SDGZ bo v prihodnje predstavljala globalna strategija organizacije v okviru širše strateške vizije Slovencev v Italiji kroma OPČINE - Poudarki Nika Tenzeta in Sergija Stancicha na 36. rednem občnem zboru Skupni pogledi SDGZ in ZKB Občni zbor pozdravila tudi Drago Štoka (SSO) in Edi Bukavec (KZ) - Predavanje Alenke Stanič Kaj moramo storiti danes, da bomo uspešni jutri OPČINE - Slovensko deželno gospodarsko združenje in Zadružna kraška banka gledata zelo podobno na današnje problematike in na prihodnost. Ti podobni pogledi so prišli do izraza na ponedeljkovem rednem občnem zboru SDGZ na Opčinah tako iz poročila predsednika združenja Nika Tenzeta kot tudi iz pozdrava predsednika uprave ZKB Sergija Stancicha. Ob koncu svojega poročila je namreč Tenze poudaril potrebo po siner-gijah v okviru širše strategije naše družbe in pri tem posebej omenil izjemno sozvočje z ZKB, ki se je razvilo v zadnjem letu: »Oboji namreč trdno verjamemo, da smo lahko uspešni za članstvo in torej za teritorij, če delujemo pri razvoju skupnih strategij ter vrste pobud, ki so se nanizale in se bodo tudi še vrstile v prihodnosti. Ta način sodelovanja moramo razširiti še na druge dejavnike v naši realnosti,« je menil predsednik SDGZ, kateremu je v svojem pozdravu pritrdil tudi Stancich, ki je posebej po- Sergij Stancich kroma udaril podporo gospodarskega združenja kraški banki pri načrtu prevzema bančnih dejavnosti Hranilnice in posojilnice Vipava. Uresničitev takega projekta bi bila namreč po njegovih besedah zelo pomembna ne samo za ZKB, ampak za celoten teritorij, saj njegova pomembnost daleč presega finančni in ekonomski aspekt. Drugače sta udeležence občnega zbora pozdravila tudi predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in predstavnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Alenka Stanič kroma Prvi je opozoril na potrebo po varčevanju v teh kriznih časih, obenem pa zagotovil podporo vključitvi SDGZ med primarne ustanove Slovencev v Italiji. Bu-kavec pa je opozoril predvsem na potrebo po skrbi za teritorij, česar se naša skupnost večkrat ne zaveda. Pri tem je omenil vprašanje zaščitenih območij Natura 2000, ki utegne privesti do tega, da skupnost, ki živi na tem ozemlju, le-tega ne bo mogla uporabljati oz. izkoriščati. SDGZ je svoj občni zbor popestrilo s predavanjem strokovnjakinje Alen- ke Stanič, predavateljice na Univerzi v Novi Gorici, na temo Kaj moramo storiti danes, da bomo uspešni jutri. Izhajajoč iz sprememb, ki jih je v tem obdobju doživljal in jih doživlja svet in posledično iz potrebe po prilagajanju tem spremembam, je predavateljica poudarila, kako vidi perspektivne panoge v izobraževanju, pridelavi zdrave hrane, zdravem načinu življenja, varovanju okolja, informatiki, transportu in farmaciji, prav tako med poklici imajo prihodnost inženirji, zdravniki in negovalci, profesorji in učitelji, managerji, informatiki, umetniki, sociologi in psihologi ter obrtniki. Perspektivna so tudi majhna in srednja podjetja, kjer pa moraš tisto, kar delaš, znati zelo dobro. Boljše možnosti bodo v prihodnje nudili vseživljenjsko izobraževanje, znanje jezikov, odprtost do drugih kultur, mobilnost in vrhunskost vsaj na enem področju. V službo bo treba jemati zavzete, motivirane in aktivne ljudi, zelo pomembno bo tudi sodelovanje, je sklenila predavateljica. (iž) DEŽELNI SVET - Prvi dan razprave o proračunskih spremembah 2012 Kocijančič očital Tondu, da podcenjuje krizo Gabrovec opozoril na Kras in zapuščeni Visco TRST - Deželni svet je včeraj začel obravnavo proračunskih sprememb za tekoče leto (rebalans), ki se bo zaključila jutri zvečer. Med opozicijskimi poročevalci je bil tudi svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, ki je očital deželni vladi Renza Tonda premajhno pozornost vprašanjem, ki so tako ali drugače vezana na naraščajočo gospodarsko krizo. Tudi v Furlaniji-Julijski krajini narašča število družin, ki niso več kos krizi in tudi vse hujšemu davčnemu pritisku. Zanj je po Kocijančičevem prepričanju odgovorna tudi rimska vlada Maria Mon-tija, ki je med drugim uvedla davek na nepremičnine IMU. V svojem posegu v okviru uvodne razprave je deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec posebej izpostavil pričakovanja tržaškega Krasa, ki računa na izpolnitev obljub s strani javnih oblasti in na dodatna sredstva za podeželski razvoj. Pri tem je omenil številne neizpolnjene obveze na področju kmetijstva in vinogradništva. Posebej je izpostavil t.i. razvojni načrt Masterplan Kras, ki je zelo dobra stvar, a kaj ko za njegovo izvajanje ni nikoli denarja, trdijo odgovorni pri deželni vladi. Gabrovec je tudi pojasnil predlog, da na območju nekdanjega fašističnega taborišču v Viscu v južni Furlaniji nastane živ pričevalni muzej o grozotah italijanskega fašističnega preganjanja. Območje nekdanjega taborišča, kot znano, propada, Dežela pa mora nekaj konkretnega narediti (doslej se je omejila le na prazne obljube), da ne bi prišlo do nepopravljive škode, je dejal Ga-brovec. Začetni del svojega včerajšnjega posega je zastopnik Slovenske skupnosti prebral v slovenščini, nakar je nadaljeval v italijanščini z željo, da bi njegove besede dosegle prav vsakega deželnega poslanca. V nadaljevanju razprave bo Ga-brovec sproti zagovarjal številne predstavljene popravke k finančnemu dokumentu, ki zadevajo različna družbeno-gospodarska področja. DEŽELA - Pred razpravo o rebalansu Sindikati Cgil, Cisl in Uil hvalili Renza Tonda TRST - Deželni sindikati Cgil, Cisl in Uil so pred začetkom razprave o rebalansu deželnega proračuna včeraj pohvalili deželnega predsednika Renza Tonda, ker je znal prisluhniti njihovim zahtevam. Sindikati so namreč zahtevali nekatere spremembe, predvsem glede potreb delavcev in upokojencev, Tondo pa je njihove predloge upošteval. Po mnenju deželnih tajnikov sindikatov Cgil, Cisl in Uil Franca Bel-cija, Giovannija Fanie in Giacinta Me-nisa je bil namreč Tondov odziv na njihova vprašanja »pozitiven«. Tondo je poskrbel za »pomenljive« ukrepe na področju dela, pravijo sindikati. Poleg tega je v dogovoru s sindikati upokojencev povečal finančno dotacijo t.i. sklada za avtonomijo FAP in zagotovil izreden načrt za šolske gradnje. Vendar je sindikate še najbolj razveselilo dejstvo, da je Tondo oziroma deželni odbor sprejel njihovo zahtevo po zmanjšanju davka Irpef za državljane, katerih letni dohodek ne preseže 15.000 evrov. To je pomemben znak, ki je v nasprotju s politiko višanja davkov, za katero se je odločila vlada ministrskega predsednika Maria Montija, so ocenili sindikalni predstavniki. 4 Četrtek, 28. junija 2012 ITALIJA POLITIKA - Monti: Pogovori v Bruslju bodo »izredno težki«, na kocki je sama povezava Pred vrhom EU vlada išče podporo parlamenta Berlusconi vse bolj za predčasne volitve, Casini predlaga »politično« vlado RIM - Pogovori na četrtkovem in petkovem vrhu EU bodo »izredno težki«, na kocki pa je »sam obstoj povezave«. Tako je povedal premier Mario Monti, ko je včeraj nastopil v poslanski zbornici, da bi parlamentu pojasnil stališče vlade pred pomembnim srečanjem v Bruslju. Monti je dejal, da mora EU na vrhu sprejeti konkretne ukrepe za rešitev dolžniške krize, takšne, da bodo prepričali finančne trge. »V ta namen sem se pripravljen pogajati tudi po predvidenem roku vse do nedelje,« je dejal. Italija namerava na vrhu med drugim ponoviti svoj predlog, da bi v bodoče lahko uporabljali sredstva iz mehanizmov za zaščito evra EFSF in ESM za zmanjšanje t. i. spredov držav, ki so uredile svoje javne finance. Poleg tega bo vztrajala, da mora EU bistveno prispevati k oživljanju politike rasti tudi v šibkejših članicah. V tem smislu bo poslanska zbornica danes izglasovala resolucijo v podporo vladi. Kot kaže, bo šlo v resnici za več besedil, saj tudi stranke vladne koa- licije niso povsem uskladile svojih stališč. Poleg tega bo poslanska zbornica predvidoma danes tudi dokončno potrdila reformo trga dela, ki jo Monti hoče predstaviti v Bruslju kot znak resnosti, s katero se Italija sooča s krizo. Da bi dosegel čim večjo politično enotnost pred evropskim vrhom, se je premier včeraj ločeno sestal z voditelji strank vladne koalicije. Dopoldne se je sešel z Berlusconijem, Alfanom in drugimi predstavniki Ljudstva svobode, zvečer s prvakom Demokratske stranke Bersanijem, vmes pa se je po telefonu pogovoril z voditeljem sredincev Casinijem. Položaj premierja je v resnici vse bolj šibak. Berlusconi je včeraj dal precej jasno vedeti, da je usoda vlade veliko odvisna tudi od tega, kaj bo uspela iztržiti ta konec tedna v Bruslju. Casini je to razumel že kot precej jasen znak, da se Berlusconi zavzema za predčasne volitve. Da bi jih preprečil, je prvi mož UDC sinoči predlagal osnovanje politične vlade, ki naj bi nadgradila ali celo zamenjala sedanjo tehnično vlado. Silvio Berlusconi ansa EMILIJA - Obisk Benedikta XVI. na prizadetih območjih Papež med potresenci Poziv institucijam, naj ne pustijo ljudi samih - Zaupanje v moč in pogum prebivalcev Emilije ROVERETO - »Na vas mislim že od prvih dni po katastrofi, toda ko je ta postala še trša, sem si zaželel priti osebno med vas. Niste in ne boste ostali sami,« je na obisku med prebivalci Emilije oziroma krajev, ki jih je prizadel potres, zagotovil papež Benedikt XVI, ko je s helikopterjem prispel v San Marino di Carpi. Tam ga je ob strogih varnostnih ukrepih pozdravila množica otrok. Nato se je odpravil v bližnji Rovereto di Novi in si tam ogledal cerkev, ki se je med drugim potresom podrla in pod seboj pokopala tamkajšnjega župnika. Benedikt XVI. se je sprehodil po mestu in nato nagovoril množico okrog dva tisoč ljudi, ki so se zbrali ob njegovem obisku. »Že od prvih dni po potresu sem bil ob vas z mislimi in molitvijo. Ko se je stanje poslabšalo, pa sem začutil še večjo potrebo, da vas obiščem še osebno,« je dejal papež, ki se je potem še nekaj časa družil in pogovarjal z lokalnimi prebivalci in se prostovoljcem zahvalil za pomoč, ki so jo izkazali prizadetim prebivalcem. Institucije in sodržavljane je pozval, naj ne pozabijo na tiste, ki so ostali brez domov. Petinosemdesetletni papež se je v Emiliji mudil le nekaj ur, da - kot je dejal prvi mož civilne zaščite Franco Gabrielli - ne bi oviral dela reševalcev in domačinov. Ljudem je skušal vliti poguma, rekoč da so »prebivalci tega dela Italije cenjeni zaradi svoje humanosti in družabnosti«. Izrazil je prepričanje, da imajo veliko moči in volje za obnovo po potresu. Kot se je zgodilo v Italiji po vojni, se lahko postavijo na noge ne samo s pomočjo, ampak tudi s solidarnostjo, vero in vrednotami, je še dejal papež. Papeža je pozdravil predsednik deželne uprave Errani Najstnik umrl na skavtskem izletu FIRENCE - Vsakoletni skavtski izlet na goro Calvana nad Pratom v Toskani se je včeraj sprevrgel v tragedijo. Hoja pod močnim soncem je namreč hudo izčrpala skupino kakih 60 mladih udeležencev, eden izmed njih pa je celo umrl zaradi zastoja srca. Skupina skavtov iz kraja Paperi-no se je odpravila na izlet že v jutranjih urah. Spremljali so jo nekateri odrasli, med temi tudi župnik Paperina. Proti poldnevu pa je marsikateri mlad izletnik omagal zaradi hoje pod močnim soncem. Helikopter je najbolj izčrpane prepeljal v bližnjo bolnišnico, a za 11-letnega Franca Lo-rija je bilo prepozno. Odložena izvolitev upravnega sveta RAI RIM - Državna radiotelevizija RAI še vedno čaka na obnovitev upravnega sveta. Parlamentarna komisija za nadziranje RAI je namreč včeraj morala izvolitev sedem članov upravnega sveta odložiti zaradi nesklepčnosti. Zasedanja se niso udeležili predstavniki Ljudstva svobode in Severne lige, in sicer zaradi medsebojnih sporov glede kandidatov. Demokratska stranka je pozvala vlado, naj poseže in omogoči izvolitev novega vodstva državne radiotelevizije. Berlusconi bi rad vodil resor za ekonomijo RIM - Nekdanji ministrski predsednik Silvio Berlusconi je pripravljen voditi ministrstvo za ekonomijo v vladi, ki ji bo predsedoval tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano. To je povedal včeraj sam Berlusconi in se glede volilnega zakona zavzel za nemški model. Kar pa zadeva zavezništvo med Demokratsko stranko in stranko UDC je bil mnenja, da bi UDC v tem primeru izgubil 90 odstotkov svojih glasov. ansa BANKE - Kriza Vlada rešuje tretjo največjo banko v državi RIM - Vlada bo tretji največji banki v državi, Monte dei Paschi di Siena, namenila do dve milijarde evrov finančne pomoči. Najstarejšo banko na svetu bo država do-kapitalizirala prek posebnega finančnega instrumenta, ki ga bo izdala banka, ta pa se bo štel v temeljni kapital banke. Monte dei Paschi di Siena po ocenah centralne banke potrebuje med 1,3 in 1,7 milijarde evrov svežega kapitala, da bi lahko do 30. junija izpolnila zahteve Evropske bančne agencije po zvišanju količnika najbolj kakovostnega kapitala Core Tier 1 na 9%. Finančni instrument je podoben t.i. Tre-montijevim obveznicam, ki jih je ob izbruhu krize za morebitno reševanje bank predvidel nekdanji minister za finance Giulio Tremonti. Monte dei Paschi di Siena je že leta 2009 izdala za 1,9 milijarde Tre-montijevih obveznic, ki jih je sicer mogoče na zahtevo kupca pretvoriti v lastniški delež. Skupna državna pomoč banki bi tako utegnila zrasti na skupaj 3,9 milijarde evrov. O dokapitalizaciji mora zadnjo besedo povedati Evropska komisija. Banka mora predložiti tudi načrt prestrukturiranja. KARABINJERJI Mafijska botra za zapahi NEAPELJ - Karabinjerji so včeraj aretirali botro mafijskega klana Pianese-DAlterio v Neaplju, poleg nje pa še 65 članov mafije, osumljenih izsiljevanja, nezakonitega posedovanja orožja, ropov in preprodaje drog. »Raffaello DAlterio smo prijeli v zgodnjih jutranjih urah. Med operacijo je bilo v severnem delu Neaplja aretiranih 66 članov klana Pianese-D'Alterio,« je povedal tiskovni predstavnik karabinjerjev. D'Alterieva je prevzela vodenje klana, potem ko je bil leta 2006 ubit njen mož Nicola Pianese. Osumljena je nasilnega zatiranja konkurence z izsiljevanjem in ponarejanjem denarja, poleg tega pa tudi povezav z vplivno neapeljsko mafijsko združbo Camorra. Policija je v operaciji zasegla tudi lastnino osumljencev, med drugim lokale, supermarkete, hiše, avtomobile in bančne račune. GIBANJA - Istat in Confcommercio Letos se obeta rekordno skrčenje prodaje na drobno RIM - »Skrčenje zasebne porabe na prebivalca bi lahko v letošnjem letu doseglo 3,2 do 3,3 odstotka v realnih vrednostih, kar je statistični podatek, ki nima primere v ekonomskih evidencah naše države,« so zapisali v študijskem uradu trgovskega združenja Confcom-mercio, kjer so komentirali najnovejše Istatove podatke. Izrazito skrčenje prodaje na drobno v aprilu (-6,8%) predstavlja izjemen podatek, ki potrjuje, da zmanjšanje razpoložljivega dohodka prebivalcev, ki ga klesti hud davčni pritisk, povzroča močno krčenje porabe družin,« ugotavljajo pri Confcommerciu. Sploh pa dinamika prvih mesecev v letu vse bolj potrjuje predvidevanje o posebno globokem padcu široke porabe v letošnjem letu. Za stanovsko združenje trgovcev ta šibkost povpraševanja na domačem trgu »zahteva vsaj skromno revizijo nekaterih proračunskih ciljev, seveda sporazumno s partnerji v območju evra«. Sočasno pa se postavlja tudi nujnost določitve načina, časovnice in količine v procesu zniževa- EVRO 1.2475 $ -0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 26. junija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 26.6. 25.6. ameriški dolar 1,2475 1,2488 japonski jen 99,97 99,57 kitajski juan 7,9387 7,9465 ruski rubel 41,2200 41,4700 indijska rupija 71,1260 71,2000 danska krona 7,4334 7,4335 britanski funt 0,79960 0,80285 švedska krona 8,8204 8,8165 norveška krona 7,4995 7,4980 češka krona 25,963 25,813 švicarski frank 1,2010 1,200 madžarski forint 286,40 287,66 poljski zlot 4,2480 4,2548 kanadski dolar 1,2824 1,2861 avstralski dolar 1,2432 1,2480 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4510 4,4678 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6965 0,6969 braziljski real 2,5768 2,5932 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,2683 2,2703 hrvaška kuna 7,5150 7,5330 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 26. junija 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,24525 0,46160 0,73440 0,04100 0,09500 0,17800 0,377 0,654 0,928 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.423,01 € -321,27 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 26. junija 2012 nja davčnega pritiska, kar bo omogočil tako boj proti utajevanju davkov, kot prihranek iz naslova revizije javne porabe, so še zapisali pri Confcommerciu, kjer tudi odločno nasprotujejo ponovnemu zvišanju stopenj davka na dodano vrednost. Kot omenjeno, se je trošenje prebivalstva aprila v primerjavi z enakim lanskim mesecem znižalo za 6,8 odstotka, delež porabe za prehrano pa je upadel za 6,1 odstotka. Kot opozarjajo na Istatu, tako močnega medletnega znižanja povpraševanja na notranjem trgu ni bilo že vse od leta 2001, ko se je začelo statistično spremljanje tega kazalnika. Prodaja je upadla tako v velikih nakupovalnih centrih kot v majhnih in specializiranih prodajalnah. Glede na velikost prodajnih površin gre najslabše majhnim trgovinam, kjer se je prodaja živil skrčila za 8,7 odstotka, prodaja neživilskih izdelkov pa za 8,6 odstotka. V velikih ne-specializiranih trgovinah je prodaja upadla za 5,3 odstotka, medtem ko so v di-skontnih trgovinah zabeležili »le« 3-od-stoten padec prodaje. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,81 IMTTTDCI IDDDA n^C -0,10 KRKA 1 1 IKA KOPER 41,90 -2,56 +3 75 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 8,30 124,00 168 00 +1,64 TELEKOM SLOVENIJE 63,05 -0,59 -1,47 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 5,00 AERODROM LJUBLJANA 11,05 DELO PRODAJA 20,90 CTni +0,45 ISKRA AVTOELEKTRIKA 13,80 - ICTD A D CM "7 fien -î7Cf> NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 2,10 -7,89 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 2100 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 8,16 5,25 5,88 195 00 +5,00 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 6,50 178 00 -- IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 55,56 11,70 +0,43 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 26. junija 2012 -1,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,39 74,5 -4,78 +0,74 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 9,33 0,91 019 -2,66 -3,50 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,33 -5,27 -8,37 EDISON ENEL ENI 0,88 2,34 15 63 +0,34 FIAT FINMECCANICA 3,62 -0,51 -2,89 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,89 9,75 -3,21 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 0,96 1458 -6,51 -1 75 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 26,06 1 26 +0,26 -1 48 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,14 1 42 -0,76 -1 25 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,74 1083 -1,27 rRI SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 30,84 -1,10 -0,64 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,4 4,03 -1,05 -5,22 TENARIS TERNA 0,72 12,68 +0,42 -1,25 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,61 0,03 -0,99 -0,99 UNICREDIT 2,38 2,4 -3,33 -2,44 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 79,35 $ +0,18 IZBRANI BORZNI INDEKSI 26. junija 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 522,42 -0,85 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.626,33 -0,56 FIRS, Banjaluka 803,76 1.790,20 ,131; Q? +0,19 _i_n i o UtlCA 1 J, UOjyiOU I V, 1 J SRX, Beograd - - BICY c-ai-ai^M/rt 1 /i¿;r»Q-> _r»r»v un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.876,74 -0,98 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.535,01 2.546,56 +0,26 +0,51 S&P 500, New York 1.320,39 +0,51 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.188,27 6.136,69 5.446,96 -1,44 +0,07 -0,07 CAC 40, Pariz 3.012,71 -0,30 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.833,50 884,1 2.127,95 -2,51 +0,65 -0,13 Nikkei, Tokio 8.663,99 -0,81 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 2.828,09 18.981,84 2.222,07 -0,07 +0,45 -0,09 Sensex, Mubaj 16.906,58 +0,14 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu POMORSKA POSTAJA - Sprejem generalnega konzulata RS ob Dnevu državnosti »Slovenija se je uspešno umestila ob bok velikim državam« Poslovilni nagovor generalne konzulke Vlaste Valenčič Pelikan in priznanje RS Denisu Novatu Na fotografiji levo: med nagovorom generalne konzulke Vlaste Valenčič Pelikan; desno: dr. Zvone Žigon izroča priznanje glasbeniku Denisu Novatu fotokroma Tako kot vselej se je včerajšnjega sprejema generalnega konzulata Republike Slovenije v Trstu ob dnevu državnosti, ki je potekal na tržaški pomorski postaji, udeležilo veliko število predstavnikov institucij in manjšinskih organizacij iz vse dežele FJK. Tradicionalno srečanje je imelo tudi prijetno kulturno kuliso z nastopom mladega slovenskega harmonikarja Roka Zupančiča in razstavo likovne umetnice in ilustratorke Marije Prelog. Prisotne je nagovorila generalna konzulka RS v Trstu Vlasta Valenčič Pelikan, ki je poudarila, »da nas vsako leto dan državnosti opozori, da se ozremo na prehojeno pot, se soočimo s trenutnimi izzivi in se zazremo v prihodnost. Na dosedanji poti, na kateri smo se uspešno umestili ob bok velikim državam, nam ni bilo nič danega in podarjenega; ravno to pa je zdrava osnova in zavedanje, da bomo znali tudi v prihodnje odločati in se suvereno uveljaviti pri reševanju globalnih vprašanj, ki vplivajo na posamznike«. Generalna konzulka, ki s koncem junija zaključuje svoj mandat v Trstu, je praznovanje označila tudi kot priložnost, da se ozre na svoje delo. Izpostavila je pomen komunikacije in rednega dialoga za dosego zastavljenih ciljev, kar ji je tudi uspelo. S predstavniki italijanskih oblasti je konzulat kontinuirano in odlično sodeloval, kar je prispevalo k graditvi vse boljšega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Valen-čičeva se je za tak nivo sodelovanja vsem toplo zahvalila, kakor je pri tem tudi izpostavila vlogo slovenske narodne skupnosti v Italiji. »Slovenija je tudi tam, kjer ni formalno zapisanih dokumentov o državljanstvu, o meji, o opredelitvi bivališča. Slovenija smo ljudje«, je dejala generalna konzulka in izrekla priznanje Slovencem v Italiji, »ker ste opravljali službo diplomata, promotorja slovenske identitete in kulture«. Zahvalila se je tudi sodelavcem na slovenskem konzulatu in veleposlaništvu v Rimu, pa še sponzorjem, ki so omogočili včerajšnji sprejem. To so Aurora viaggi, Vivo Catering, Zadružna kraška banka, tržaška podružnica Nove Ljubljanske banke, podjetja Aquafil, Yulon in Fincat, finančna družba KB 1909 ter Zadružna banka Doberdob in Sovodnje. V nadaljevanju je sekretar na Uradu za Slovence v zamjstvu in po svetu dr. Zvone Žigon izročil priznanje Republike Slovenije slovitemu harmonikarju Denisu No-vatu. Nagrajeni glasbenik se je zahvalil - kako bi drugače - z izvedbo ene svojih priljubljenih melodij. Zadnjo besedo je imel tržaški župan Roberto Cosolini, ki je Va-nečičevi izročil šop vrtnic in poudaril njeno vlogo pri razvijanju prijateljskih odnosov s Slovenijo, v katerih hoče Trst odigrati vlogo protagonista. SKGZ - Srečanje partnerjev evropskega projekta LEX Projekt, ki postavlja pod lupo • ■•■ v tv« pravne vidike zaščite manjšin Slovenska kulturno-gospodarska zveza se uspešno vključuje v evropske projekte. Med temi gre poudariti tudi standardni projekt LEX - Analiza, izvajanje in razvoj zaščite narodnih skupnosti v Italiji in Sloveniji, katerega je prav SKGZ vodilni partner. Projekt sofinancira Program za čezmejno sodelovanje Slovenija - Italija 2007-2013. Projekt, ki se je uradno začel novembra lani in je doživel predstavitev preteklega februarja, ima kot namen usmeriti pozornost k pravnim vidikom zaščite manjšin. Projekt bo v različnih fazah potekal vse do leta 2014. Pred dnevi so se v Gregorčičevi dvorani v Trstu zbrali projektni partnerji, z namenom, da preverijo izvajanje projekta. Največje pozornosti so bili deležni partnerji, ki imajo aktiven delež v prvem projektnem letu. Gre namreč za poglobljeno raziskovalno dejavnost, ki ima kot cilj na eni strani preveriti učinkovitost zaščitne zakonodaje na obeh straneh nekdanje meje (med Slovenci v Italiji in Italijani v Istri), na drugi pa izmeriti, kako doživljajo izvajanje zaščitnih norm s prebivalci teh območij. Inštitut J. Maritain iz Trsta, Slovenski raziskovalni inštitut, Inštitut za upravno pravo iz Ljubljane in Oddelek za politične in družbene vede Univerze v Trstu izvajajo trenutno na navedenih podlagah pet raziskav. Na petkovem srečanju so partnerji sporočili, da so povsem usklajeni s časovno zasnovo projekta, na podlagi katere bo predvidoma jeseni raziskovalno delo zaključeno. Takrat bodo v sodelovanju z drugimi projektnimi partnerji -Italijansko Unijo, Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti iz Kopra in Kulturnim društvom Ivan Trinko v naslednji projektni fazi rezultate teh dejavnosti objavili v zborniku. V naslednjih dveh letih projekt LEX predvideva, poleg raziskovalne in založniške dejavnosti, še okrogle mize, specifične pravno-zakonodajne delavnice, tri večje konference in delavnice, namenjene višješolski populaciji. (mlis) 5 Sreda, 27. junija 2012 APrimorski ~ dnevnik TRST / Na srečanju partnerjev projekta Za mladoletnike odslej individualni potni list Mladoletni italijanski državljani bodo morali za potovanje v tujino odslej razpolagati z individualnim potnim listom. Tržaška kvestura zato vabi starše, katerih sinovi oziroma hčerke so vpisani v njihovih potnih listih, da poskrbijo za individualne potne liste, ker bi jih lahko na nekaterih mejnih prehodih drugače zavrnili. Dodatne informacije nudijo v uradu za potne liste na tržaški kvesturi na tel. št. 04037790728 od ponedeljka do petka od 12. ure do 13.30. Pineta del Carso: nujno je predhodno naročilo Zasebna klinika Pineta del Carso v Nabrežini od meseca aprila dalje opravlja krvne analize in dostavo krvnih vzorcev po naročilu. V preteklih dveh mesecih je bilo posluževanje po storitvah še vedno mogoče tudi brez predhodnega naročila. Z julijem neupoštevanje tovrstne prakse ne bo več mogoče, saj bodo predhodna naročila vedno obvezna. Sodelovanje med laboratorijem za klinično kemijo in Deželno Zdravstveno Službo poteka zgolj na podlagi predhodnih naročil. S klicem na telefonsko številko 0403784106 lahko od ponedeljka do petka, med 12. in 14. uro, izberete skupaj z operaterjem datum in uro, ki bi vam najbolj ustrezali. Kot je bilo že predhodno objavljeno, je postala sprememba na nov način poslovanja neizbežna. Zaradi zagotavljanja boljših in bolj kakovostnih storitev je bilo potrebno racionalizirati dostop do sprejemnice, kar bo posledično zmanjšalo čakalne vrste. Prijavili štiri Romune Občinski policisti so včeraj prijavili na prostosti štiri romunske državljane zaradi izkoriščanja otrok pri beračenju, zaradi kraje in zaradi prekupčevanja. Mestni redarji so v okviru akcije na Trgu Citta di Santos blizu železniške postaje sprva opazili 35-letno žensko, ki je beračila skupaj z 10-letnim otrokom in ki so jo zato prijavili. Nato so ustavili drugo 35-letno žensko, ki je bila v spremstvu 15-letne hčerke, pri sebi pa je imela ukradeno telefonsko sim kartico. Ustrezni mobilni telefon, s katerim je razpolagal njen 37-letni mož, pa je bil ukradel njun 22-letni pajdaš. Občinski policisti so prijavili na prostosti žensko, moža in tudi pajdaša. www.primorski.eu * GOSPODARSTVO - Fundacija CRTrieste in zveza Confcommercio Kmalu druga izvedba projekta Terciarni sektor motor za razvoj Utrjevati kulturo podjetništva in prispevati h gospodarski rasti na Tržaškem je namen projekta Terciarni sektor motor za razvoj, ki ga je Fundacija CRTrieste prvič sprožila lani, glede na uspeh pa ga bo tudi letos. Projekt predvideva vrsto delavnic, seminarjev in konferenc, ki se bodo začeli v kratkem in se bodo zaključili maja prihodnje leto. Projekt sta predstavila včeraj podpredsednik upravnega sveta Fundacije CRTrieste Renzo Piccini in predsednik zveze Confcommercio Antonio Pao-letti, ki sodeluje pri pobudi. Smisel projekta je v bistvu prispevati informacije, svetovanje in možnost poklicnega izobraževanja oz. usposabljanja za srednja in mala podjetja, ki so aktivna v terciarnem sektorju, sta povedala. V ta namen so v okviru prvega projekta med majem leta 2011 in aprilom letos priredili skupaj 21 delavnic, dva posveta in Projekt sta predstavila Piccini (levo) in Paoletti kroma dva specifična tečaja za skupaj 522 udeležencev, medtem ko so tehnično službo ponudili skupaj 700 ljudem. Za pri- hodnjo izvedbo je že predvidenih 30 prireditev na različnih področjih, datume pa morajo še določiti. 6 Sreda, 27. junija 2012 TRST / FINANČNA STRAŽA - Slovesno praznovanje ob 238. obletnici ustanovitve V letu 2012 glavno poslanstvo boj proti davčnim utajevalcem Manzon: Kriza je spremenila percepcijo občanov, ki nepoštenih ljudi ne sprejemajo več Gospodarska kriza je spremenila percepcijo ljudi glede davčnega utaje-vanja oziroma davčnih utajevalcev. Zaradi krize so namreč ljudje prisiljeni marsikaj žrtvovati in nepoštenega obnašanja zato ne sprejemajo več. To je očitno kaznivo dejanje in občani skratka ne sprejemajo več tistih, ki ne plačujejo davkov. To je poudaril general in deželni poveljnik finančne straže Walter Manzon na slovesnem praznovanju ob 238. obletnici ustanovitve finančne straže, ki je bilo včeraj dopoldne na sedežu deželne finančne straže v tržaški kasarni »Campo Marzio«. Manzon je na slovesnosti izrecno izpostavil spremenjeno miselnost v družbi, kar predstavlja dodaten pripomoček v boju proti davčnim utajevalcem. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki vojaških in drugih sil ter javnih uprav (med temi tržaški in goriški župan Roberto Cosolini in Ettore Romoli ter podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc), se je Manzon spomnil tudi mladega karabinjerja Manuela Braja, ki je v ponedeljek umrl v Afganistanu. V okviru slovesnosti je poveljnik skupaj s tržaškim prefektom Alessandrom Giacchettijem in tržaškim škofom Giampaolom Crepaldijem tudi prispeval venec v spomin na padle. Na slovesnosti so tudi posredovali obračun dela finančne straže v prvih petih mesecih letos, ki je bilo v glavnem osredotočeno na boj proti davčnemu Slovesnost je bila v Trstu na deželnem sedežu finančne straže kroma utajevanju, proti organiziranemu kriminalu, delu na črno, potrati javnega denarja, prekupčevanju z mamili in s ponarejenim blagom ter tihotapljenju cigaret. Finančni stražniki so v letu 2012 v boju proti davčnim utajevalcem opravili skupaj 1.618 kontrol. V tem okviru so odkrili skupaj kar 303 milijone evrov utaje davka na dohodek oziroma 35 milijonov utaje davka na dodano vrednost (DDV). Med raznimi kontrolami naj omenimo 12 tisoč kontrol glede izdaje računov v javnih lokalih, ko so ugotovili 910 nepravilnosti. V povprečju so največ nepravilnosti izsledili v Pordenonu, kjer niso izdali računa v 226 na skupaj 1.817 kontroliranih lokalov (12 odstotkov kontroliranih). Druga na tej lestvici je tržaška pokrajina, v kateri niso izdali računa v 10,5 odstotka primerov, se pravi v 154 na skupaj 1.463 kontroliranih lokalih. Sledita goriška pokrajina, kjer niso izdali računa v 7,8 odstotka kontroliranih lokalov (161 na 2.057 kontrol), in videmska pokrajina, kjer je bilo skupaj 5,3 odstotka nepravilnosti (227 na 4.225 kontrol). Sicer je finančna straža ugotovila še skupaj 101 osebo, ki je utajila vse davke, in 13 oseb, ki so davke utajili delno. Skupaj je bilo 154 milijonov evrov utaje davka na dohodek in 26 milijonov evrov utaje davka na dodano vrednost. Svetovna organizacija prostocarinskih con bo zasedala v Trstu V kongresnem centru na tržaški Pomorski postaji bo v ponedeljek in torek letno zborovanje svetovne organizacije prostocarin-skih con in pristanišč World Free Zone Convention (WFZC), v katero je včlanjeno tudi tržaško prosto mednarodno pristanišče. Letno srečanje, kakršna so bila v preteklih letih v Londonu, Bruslju, Cape Townu in Šanghaju, prireja WFZC v sodelovanju s tržaško Pristaniško oblastjo in s podporo javne finančne družbe Simest. Tema letošnjega dvodnevnega zasedanja je Razvoj prostih con in povezava globalne logistične mreže s sredozemskim bazenom. Posebna pozornost sodelujočih bo posvečena logistiki proizvodnih dobrin, obdelavi in trgovanju s temi dobrinami, carinskim politikam, promociji naložb med Sredozemljem in glavnimi trgi globalnega gospodarstva. V razpravi bodo sodelovale nacionalne in mednarodne vladne institucije, podjetja, banke in skladi, ki lahko prispevajo k razvoju logističnih, transportnih in skladiščnih infrastruktur med proizvodnimi središči svetovnih trgov, hkrati pa lahko prispevajo k vzpostavljanju novih industrijskih partnerstev s posebnim ozirom na pomen tehnološkega prenosa. Med udeleženci tržaškega zborovanja bodo predstavniki Evropske komisije, svetovne carinske organizacije, Sredozemske unije, Centra za mednarodno trgovino, Svetovne banke,Azijske razvojne banke, Inte-se SanPaolo, Confindustrie itn. DVOJEZIČNOST - Razmišljanje o novih tablah italijanske planinske zveze CAI Drašca tudi Monte Spaccato ali samo Drašca? Dragocena vloga srenjskih in jusarskih odborov, ki so marsikje postaviili table z izvirnimi ledinskimi imeni Italijanska planinska zveza CAI je , kot smo poročali, na Krasu v tržaški občini postavila nove dvojezične table in smerokaze. Nedvomno hvalevredna pobuda, ki je še toliko bolj pomembna, ker jo je postavila organizacija, ki v preteklosti ni bila ravno naklonjena Slovencem, prej nasprotno. Časi so se očitno spremenili. CAI je imena vasi (npr. Conto-vello-Kontovel) korektno navedel v italijansko-slovenski različici in se tega pravila držal tudi pri pisanju krajevnih ter ledinskih imen. Padriška Drašča je tako Monte Spaccato, ki je uradno italijansko ime tega kraja, kot beremo v zelo dragocenem priročniku Pavleta Merkuja Slovenska krajevna imena v Italiji-Toponimi sloveni in Italia (Mladika, 1999). Monte Spac-cato torej ni Razklani hrib (kalk iz italijanščine), temveč Drašča. Tudi s tega vidika so pri CAI ravnali v sozvočju z Merkujevim priporčnikom. Nekateri bralci in obiskovalci spletne strani našega dnevnika so opozorili, da bi morali ledinska imena navajati v izvirni obliki in ne v italijanskem prevodu. Drašca bi morala biti torej Drašca tudi v italijanščini, pravijo. Južni Tirolci, ki jim je fašizem poitalijančil vsa krajevna imena, zahtevajo, da CAI na smerokazih navaja le izvirna zgodovinska imena (v nemščini torej) gora, prelazov itd. ter ne njihovih italijanskih prevodov ali kalkov. To stališče zagovarja tudi predsednik bocenske Pokrajine Luis Durnwalder, ki doslej (še) ni prepričal lokalnih predstavnikov CAI. Naši kraji niso Južna Tirolska in tudi Slovenci nismo Južni Tirolci. A to je druga in daljša zgodba. V manjšini smo upravičeno zelo občutljivi na dvojezičnost, nekoliko manj pa za imenoslovje, kjer smo večkrat površni in površinski. Omenjena Merkujeva knjiga ni kdove kako poznana in razširjena, da ne govorimo o zemljevidih slovenskih krajevnih in ledinskih imenih, ki so prava rariteta. Dosti je na tem področju naredil Samo Pahor, priznanje si za svoj zemljevid zasluži Tržaško slovensko planinsko društvo. V želji boljšega poznavanja Trsta in njegovih slovenskih imen je nastal tudi trijezični vodnik Kako lep je Trst. Nekaj se je naredilo, očitno pa še ne dovolj. Glede tabel in smerokazov bi se morda veljalo zamisliti ob akcijah, ki so jih brez velikega hrupa in pompa izvedli nekateri jusarski in srenjski odbori. S skromnimi finančnimi sredstvi (za to obstaja deželni zakon) so izdelali in namestili table z izvirnimi ledinskimi imeni. Table niso nastale čez noč, temveč so sad potrpežljivega raziskovalnega dela. »Običajni neznanci« jih redno mažejo in poškodujejo, jusarji in zastopniki srenj pa jih (vedno v tišini) čistijo, popravljajo in znova postavijo tja, kamor sodijo. Tudi to je zelo dragocen način zaščite tukajšnjih izvirnih imen. S.T. Desno nova tabla CAI na Obelisku pri Opčinah, spodaj levo planinski smerokaz na Južnem Tirolskem in spodaj desno tabla, ki jo je postavila kriška srenja kroma JUS - VICINLA - SRENJA KRIŽ - S. CROCE LED1N5KO IME TOPON1MO KLANC 1835 SPOŠTUJ OKOLJE RISPETTA L'AM6IENTE £MISMAKhSz; I Jflfll CON IL CChTM.tuTO L It. 4>140t k / TRST Sreda, 27. junija 2012 7 13. FILMSKI FESTIVAL - Od 1. do 7. julija v Trstu Maremetraggio: bogat izbor filmov tokrat tudi na Verdijevem trgu Zavrteli bodo na desetine najboljših svetovnih kratkometražnih filmov in italijanskih celovečercev ■ 73 kratkometražnih filmov z različnih koncev sveta, 9 celovečernih prvencev italijanskih režiserjev, niz projekcij na različnih lokacijah: pod zvezdami, v gledališču in celo zaporu. Vse to in še marsikaj drugega je mednarodni festival Maremetraggio, ki bo potekal v Trstu med 1. in 7. julijem. Bogato ponudbo letošnje trinajste izvedbe sta direktorica festivala Chiara Valenti Omero in tiskovna predstavnica Giulia Basso včeraj predstavili v hotelu na Velikem trgu. Še prej sta številne novinarje in soorganizatorje festivala pozdravila župan Roberto Cosolini in pokrajinski podpredsednik Igor Dolenc. Oba sta izpostavila veliko vidljivost, ki jo mestu prinašajo tovrstne prireditve. Dolenc je prebral pismo predsednice Marie Terese Bassa Poropat, velike ljubiteljice sedme umetnosti, Cosolini pa je bil zlasti vesel, da so organizatorke festivala sprejele ponudbo občinske uprave: projekcije kratkometražnih filmov bodo letos prvič potekale na Verdijevem trgu, ki ga želi Cosolinijev odbor kot znano ovrednotiti s prirejanjem poletnih kulturnih dogodkov. Tekmovalni spored Za nagrade 13. festivala Mareme-traggio se bo potegovalo 73 kratkome-tražnih filmov, »najboljši med najboljšimi«, ki so se v minulem letu že uveljavili na raznih filmskih festivalih, kot trdi se-lektorica Chiara Valenti Omero. Med njimi tokrat ni nobenega slovenskega filma, a nekaj hrvaških, japonskih, švedskih, angleških, predvsem pa italijanskih, francoskih, nemških in drugih filmov. Najboljšemu po izboru žirije (sestavljali jo bodo Ambra Angiolini, Save-rio Costanzo, Stefano Martina in Greta Scarano) bo šla nagrada v višini 10.000 evrov, predvidene pa so tudi druge nagrade: na primer za najboljši animirani film, nagrada občinstva in nagrada Studio Universal, ki predvideva odkup avtorskih pravic najboljšega italijanskega kratkometražca in njegovo predvajanje v sklopu istoimenskega filmskega kanala. A tudi nagrado Oltre il muro (preko zidu), ki jo bodo podelili zaporniki in zapornice tržaškega Koroneja; skupna zapornikov je letos v sklopu večmesečnega tečaja spoznavala filmsko kritiko in skrivnosti filmskega sveta, kar je po oceni ravnatelja Enrica Sbriglie hvalevredna in blagodejna zamisel. V sekciji Ippocampo, ki bo na sporedu v gledališču Miela, pa se bodo pomerili najboljši celovečerni prvenci italijanskih režiserjev. Pri selekciji so tokrat privilegirali predvsem tiste, ki niso bili deležni dobre distribucije ali jim celo ni uspelo priti v kinodvorane. Ogledati si bo mogoče film Là-bas Giuda Lombar-dija o pokolu priseljencev v Castel Vol-turnu, ACAB Stefana Sollime, La krip-tonite nella borsa Ivana Cotronea in številne druge filme. V fokusu Indija, slovenska video umetnost, Alhaique Otvoritveni dogodek festivala bo nedeljsko odprtje »razstave« It's all right (Vse je v redu), ki bo od 1. do 3. julija na ogled v foajeju Verdijevega gledališča. Na raznih ekranih si bo mogoče ogledati izbor slovenske video umetnosti. Kot je pojasnil kustos Manuel Fanni Canelles, gre za prvi poskus predstavitve tega aspek-ta slovenske kulture. Posebna pozornost bo posvečena tudi Indiji: 6. julija bodo v Mieli zavrteli izbor indijskih kratkometražnih filmov in dokumentarec italijanske režiserke Michele Occhipinti, poskrbeli pa bodo tudi za /predstavitev indijske kulinarike in glasbe. Tradicionalna Perspektiva bo letos posvečena mlademu Micheleju Alhai-que, ki je s svojim kratkometražnim filmom Turnir slavil leta 2009. Tokrat se bo predstavil v vlogi igralca. (pd) Sara Matijačič in Luciano Santin med včerajšnjo predstavitvijo kroma ŽUPANSTVO - V sklopu poletnega niza Triestestate na pobudo Bora.la Ali lahko z besedo in glasbo spregovorimo ljudem o uplinjevalniku? Ali lahko na razvedrilen način, s sodelovanjem nekaterih priznanih tržaških komikov, igralcev in glasbenikov, spregovorimo o tako resni temi kot so plinski terminali v Tržaškem zalivu? Ta zanimiv izziv so si postavili pri spletnem informativnem portalu Bora.la, v sklopu katerega že nekaj mesecev urejujejo poseben fokus, namenjen uplinje-valnikom. Zanj skrbita novinar Luciano Santin in urednica spletne strani Sara Matijačič, ki sta na včerajšnji predstavitvi na tržaškem županstvu spregovorila o najnovejšem projektu »Trieste dormi el gas se movi apena«. Kulturno-infor-mativni dogodek bo zaživel 8. julija ob 21. uri na Verdijeve trgu; kot je uvodoma pojasnil občinski svetnik Roberto Decarli, uživa podporo številnih izvoljenih predstavnikov, tako iz večinskih kot opozicijskih vrst. Ti so namreč osvojili Santi-novo resolucijo, naj bo dogodek vključen v občinski poletni niz Triestestate. Julijski večer, na katerem se bo glasba prepletala s komičnimi vložki in koristnimi informacijami, bo izoblikovala skupina ustvarjalcev, ki so prostovoljno pristopili k pobudi (za svoj nastop ne bodo prejeli honorarja). Med njimi so Stefano Dongetti, Andro Merku, Alessan-dro Mizzi, Leonardo Zanier, Diego Manna, Ornella Seradini, Alfredo Lacosegliaz in drugi. Njihove nastope bosta povezovala in dopolnjevala Sara Matijačič ter Luciano Santin, ki sta včeraj pojasnila, da se omenjeni dogodek ni rodil iz nasprotovanja uplinjevalnikom, temveč iz želje, da bi širši javnosti spregovorili o nadvse pomembni temi. In predstavili tudi pomanjkljivosti in negativne plati načrtov, na podlagi katerih naj bi sredi zaliva in v Žavljah postavili dva plinska terminala. Kajti ne gre samo za okolj-sko vprašanje, temveč tudi za vprašanje varnosti, pristaniškega prometa in še marsičesa. (pd) SV. IVAN - Praznik S procesijo počastili domačega zavetnika Pri Sv. Ivanu je praznovanje krajevnega župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika doživelo vrhunec v nedeljo dopoldne s tradicionalno procesijo in skupno slovesno mašo, pri katerih so sodelovali tako slovenski kot italijanski verniki, narodne noše in oba pevska zbora. Nedeljsko slavje je točno sovpadalo prav z godom svetoivanskega zavetnika (procesija in slovesna maša itak potekata vedno na nedeljo), kar je dogodku dalo še poseben pečat. Tudi letos, kot že nekaj let, je procesija krenila iz šotora, ki od konca leta 2009 stoji na območju nekdanje avtobusne remize na Trgu Gio-berti, saj v župnijski cerkvi poteka obnova, ki pa bi se morala po napovedih končati v nekaj mesecih, tako da bodo domači verniki prihodnje svetoivansko slavje morda končno obhajali ponovno v svoji cerkvi. Procesijo je vodil novi sve-toivanski župnik Fabio Ritossa ob sodelovanju kaplanov Simoneja Agrinija in Milana Nemaca ter župnijskega pomočnika Ramireza Zea Wilsona. V procesiji so verniki nosili nebo in bandere, sprevod pa je dodatno obogatilo sodelovanje narodnih noš ter petje slovenskih in italijanskih nabožnih pesmi in molitev, na ulicah, po katerih je šla procesija, pa so nekateri stanovalci okrasili okna in vhodna vrata. Po procesiji in slovesnem blagoslovu se je v šotoru slavje nadaljevalo z dvojezično mašo, pri kateri sta pela slovenski in italijanski cerkveni pevski zbor. Drugače se je praznovanje sv. Janeza Krstnika začelo že dan prej, v soboto, 23. junija. Slovenski verniki so se zvečer zbrali pri tradicionalni maši, ki jo je v stari cerkvici sv. Janeza in Pelagija v Ul. Capofonte, ob tej priložnosti okrašeni s svetoi-vanskimi venci, daroval kaplan za Slovence Milan Nemac ob sodelovanju cerkvenega pevskega zbora. Marsikdo pa se je po maši odpravil do stadiona 1. maja, kjer sta domače SKD Slavko Škamperle in ŠZ Bor priredila tradicionalni svetoivanski kres ob sodelovanju šolskih otrok in mladih plesalcev ter harmonikarja Dušana Kovača. Kdor se je v prejšnjih dneh želel pobliže seznaniti s svetoivanskim ljudskim izročilom, pa se je lahko podal do Marijinega doma v Ul. Brandesia, kjer je bila na ogled etnografska razstava, ki jo je na pobudo društva Marij Kogoj ter pod mentorstvom Boži Kocijančič in Milana Pasarita postavila skupina domačink in domačinov. KNJIGARNA FENICE - Tržaški avtor Igor Pison o svojih zgodbah Predstavili Pisonovo zbirko Knjiga Squarci je izšla pri založbi Ibiskos Risolo iz Empolija - V njej osem pripovedi Osem kratkih zgodb, združenih pod naslovom Squarci (Razparanja). To je knjižni prvenec Tržačana Igorja Pisona, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Ibiskos Risolo iz Em-polija. Knjigo so pred časom že predstavili v Tržaški knjigarni, v prejšnjih dneh pa tudi v pasaži Fenice. O knjigi sta ob avtorju spregovorila pisec spremne besede Fabien Kunz in ita-lijanistka Gabriella Valera Gruber. Pison je svoj prvenec napisal v italijanščini, načrtuje pa tud knjigo v slovenskem jeziku (izšla bo pri tržaški Mladiki). Medtem se posveča predvsem gledališču; v pravkar zaključeni sezoni je v Slovenskem stalnem gledališču na primer režiral predstavo Saj razumete. Utrinek s tržaške predstavitve (avtor sedi na skrajni desni) kroma 8 Sreda, 27. junija 2012 TRST / DSI - Strunjan od nekdaj znamenita božja pot Stičišče romarjev od Tablje do Poreča Gosta večera sta bila Rožana Špeh in pater Niko Žvokelj Leta 1512, v noči med 14. in 15. avgustom, se je pri vratih cerkvice Barcaz-za v Strunjanu, ki je ime dobila po bogati piranski vdovi, ki jo je dala obnoviti, se je čuvajema vinogradov Giovanniju Gran-diju in Pietru di Zagabria prikazala Marija. Po tem dogodku so cerkev preimenovali v »Sveta Marija od Prikazanja«. Kmalu je postala najpomembnejša istrska božja pot, ki je vsako leto privabljala številne romarje in popotnike. »Strunjan je kraj milosti, kraj miru, povezovanja, blagoslova in vere ... Veliko se je že zgodilo in se še bo« je mnenja etnologi-nja Rožana Špeh, ki je prisotnim v Peterli-novi dvorani spregovorila o pomenu, ki ga je imel Strunjan za Istrane. Tja so hodili vsi, od Gorice in Tablje pa do Poreča. Sama je avtorica monografije, ki je tik pred izidom, saj je odlična poznavateljica zgodovine, navad in romanj tega področja. V knjigi bo predstavljeno dvajset let dolgo delo iz narodopisnega, teološkega, etnološkega in zgodovinskega stališča, kar priča o resničnosti omenjenega dogodka v Strunjanu. Predavateljica se je osredotočila na vo-tivne podobe oziroma zahvalne tablice, ki so jih ljudje prinašali s prošnjo za ozdravitev ali pa ker so se rešili nevarnosti na morju. Zahvalne podobe so v bistvu slike manjšega ali večjega formata, ki žal niso še dovolj raziskane. Ljudje so jih navadno naročali pri krajevnih ali poklicnih umetnikih, tako imenovanih madonarjih, ki so Marijino moč znali prikazati na čudovit način. Take podobe predstavljajo posebno kategorijo slikanja, prvotno je bilo olje na les, kasneje akvarel, novejše pa so na steklu. Ljudje jih še vedno prinašajo kot izraz vere in zaupanja ter predstavljajo neprecenljivo bogastvo. Strunjan je edini slovenski kraj, kjer je največ ohranjenih tablic mornarjev in ribičev. Tudi strunjanski župnik, pater Niko Žvokelj, je občinstvu Društva slovenskih izobražencev prikazal pomen letošnjega dogodka, petstote obletnice Marijinega prikaza v Strunjanu in stoletnice kronanja Marijine slike, ki je po njegovem mnenju krona tega, kar se je pripravljalo zadnjih trideset let: »Že moji predhodniki so obnavljali cerkev, večkrat brez prave podpore, tako da je danes res popolnoma obnovljena. Marsikdo se sprašuje, če se je Marija res prikazala ali če je to le legenda. Vprašajmo se raje, koliko ljudi je prihajalo v Strunjan, pokleknilo pred Marijo in našlo oporo v svojem življenju. Dejstvo je, da je vez med Marijo in življenjem na morju zelo močna, to pričajo tudi številni pregovori in votivne podobe.« Leta 1912 je zadnji slovenski tržaški škof dr. Andrej Karlin ob asistenci ljubljan- Pater Niko Žvokelj in Rožana Špeh skega škofa Jegliča in frančiškanskega misijonskega brata Marconija z dovoljenjem tedanjega papeža Pija X. slovesno kronal stru-njansko Marijino podobo, ki jo je okoli leta 1520 narisal slikar Francesco Valerio in še danes krasi glavni oltar. Kronanje je tedaj pomenilo potrditev romarske cerkve. kroma Za konec so si poslušalci ogledali Zgodbo o stvarjenju, grehu in odrešenju Ubalda Trnkoczyja, etnologinja pa je še poudarila, da je Strunjan pomemben predvsem zato, ker je povezoval tri narode, ki so sem romali: Slovence, Italijane in Hrvate. Še danes imajo trijezične sv. maše (met). STIVAN - SŠKD Timava Veselo kresovanje tudi brez kresa Čeprav je močan veter nadlegoval skozi ves večer, se je svetoivansko kresovanje v organizaciji SŠKD Timava Medjavas-Štivan vseeno razvilo pozno v noč. Pri cerkvi sv.Janeza Krstnika v Štivanu se je zbralo veliko število domačinov in prijateljev društva, katerim je plesna skupina društva ponudila svoje koreografije ob razgibani glasbeni spremljavi. Skupina že več let neutrudno vadi in nastopa pod mentorstvom Ivane Ban. V prijetnem hladu je na svojo diatonično harmoniko zaigral, čeprav še zelo mlad, že mednarodno znani Dolinčan Marko Manin ob spremljavi kitar. Poslušalce je navdušil z marsikaterim Avsenikovim komadom, medtem ko je ocenjevalna komisija že pokušala sladice, ki so jih domačinke pripravile za tekmovanje v sladkih dobrotah. Toplina glasu radijske voditeljice Ele-ne Legiša je povezovala kulturni program skozi ves večer, ob koncu pa še razglasila nagrajenke za najbolje izdelane slaščice, tako po videzu kot tudi po okusu. Večer se je zaključil ob koščku sladice, ki je bila na voljo za vsakega prisotnega, kajti z dobrotami obložena miza je bila res pestra in privlačna. Tanja Peric Včeraj danes Danes, SREDA, 27. junija 2012 EMA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.40 - Luna vzide ob 13.48 in zatone ob 24.53 Jutri, ČETRTEK, 28. junija 2012 HOTIMIR VREME VČERAJ: temperatura zraka 28 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 15 km na uro severo-vzhodnik, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. [I] Lekarne Do sobote, 30. junija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italija 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635368). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 18.30, 20.30, 22.15 »Chef«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.10, 22.00 »Il dittatore«; Dvorana 2: 19.50, 22.10 »Rock of ages«; Dvorana 3: 19.50 »La bella e la bestia 3D«; 21.30 »Love & Secrets«; Dvorana 4: 19.50, 22.10 »La mia vita è uno zoo«; Dvorana 5: 19.50, 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. H Šolske vesti EKSTRA SLOVENŠČINA za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. Slov.I.K. prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave zbiramo do 10. julija. Več informacij: www.slovik.org,info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov podpornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14.00 dne 10. julija. Bi Osmice AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »The Blues Brothers«. ARISTON - 18.45, 21.00 »7 days in Havana«. CINECITY - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Il dittatore«; 22.15 »Paura«; 19.00, 21.30 »21 Jumping street«; 16.30, 18.25, 20.20 »La Bella e la Bestia 3D«; 17.00 »Lorax il guardiano della fore-sta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 19.05, 21.40 »Rock of Ages«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »The Chef«; 16.40, 20.00, 22.05 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.45, 21.00 »Rock of Ages«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »L'amore dura tre anni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Detachment - Il distacco«. KOPER - KOLOSEJ - 20.40 »Diktator«; 20.50 »Moj teden z Marilyn«; 18.20, 21.00 »Sneguljčica in lovec«; 18.30 »Zrcalce, zrcalce«; 18.40 »Železna lady«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.00 »Ulični ples 2 - 3D«; 15.40 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.20 »Kaj pričakovati, ko pričakuješ?«; 16.25, 18.25, 20.30 »Diktator«; 15.50, 20.45 »Možje v črnem 3 - 3D«; 21.30 »Možje v črnem 3«; 18.10, 20.50 »Sneguljčica in lovec«; 16.40 »Pupijeva D. (sinhro.)«; 18.00, 20.40 »Prometej 3D«; 15.45, 18.30, 21.10 »Petletna zaroka«; 18.50 »Prometej«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.00 »Lorax«; 19.30, 22.20 »Project X - Una festa che spacca«; Dvorana 2: 16.40, 18.20, 20.15, 22.15 »Il dittatore«; 16.30 »La Bella e la Bestia 3D«; Dvorana 3: 17.50 »M.I.B. Men in Black 3«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON Mavhinje 42 je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. PRI STRŠINOVIH na Colu smo odprli osmico. Tel. 328-5669345. Vljudno vabljeni! V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. 349-3857943. Toplo vabljeni! Loterija 26. junija 2012 Bari 40 49 35 26 39 Cagliari 86 35 54 39 16 Firence 32 74 76 78 39 Genova 82 38 84 52 47 Milan 44 8 6 48 78 Neapelj 85 23 70 26 5 Palermo 52 3 48 35 36 Rim 54 58 55 3 79 Turin 81 18 28 56 27 Benetke 84 29 1 78 40 Nazionale 70 82 9 59 61 Super Enalotto Št. 76 13 30 46 48 70 88 jolly 10 Nagradni sklad 1.935.483,01 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 9.420.044,22 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 32.258,05 € 773 dobitnikov s 4 točkami 379,68 € 30.201 dobitnikov s 3 točkami 19,33 € Superstar 9 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 37.968,00 € 152 dobitnikov s 3 točkami 1.933,00 € 2.462 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.553 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.023 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 27. junija 2012 9 Draga Damijana Veliko sreče in lepih sanj naj ti prinese Abraham! Tata, mama, Aris, Ksenija, Sabina in Jadranka z družinami Čestitke M Izleti Odhod ob 8. uri iz Križišča (Boršt). Informacije in prijave od 17. do 19. ure na tel. št. 341-7631182 (Irina). KRU.T - na razpolago še nekaj dodatnih mest za voden ogled Dunaja in voden ogled dveh razstav Klimta, od 13. do 15. julija. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. - □ Obvestila V Praprot je novica prišla, da naš tišljer punčko ima. MIA ji je ime in osrečila je vse. Mamici Marini in očku Ivotu čestitamo vsi pri Pustni klapi iz Praprota. Mamico Marino in očeta Ivota je osrečila mala MIA. Vsi pri God-benem društvu Nabrežina čestitajo srečnima staršema, novorojenki pa želijo veliko srečnih dni. V nedeljskem jutru je pokukala na svet mala MIA in osrečila mamico Marino in tatka Ivota. Novi dru-žinici želimo polno veselih dni in mirnih noči. Devan in Tajda, Jernej in Petra, Aleksij in Tajrim. MARKOTU, moji sladki, vroči ljubezni, vse najboljše. Sonja. V Slivnem praznuje danes najin MARKO 40 let. Iz srca mu voščiva in želiva, da bi se mu izpolnile vse želje. Mama Dragica in tata Pepi. Marljiv, očarljiv, razpoložljiv kraški občutljivec MARKO praznuje danes svojih prvih 40 let. Zdravo, zagnano in uspešno naprej, ti kličejo Jo-ško, Katja, Erika, Robi in Kimy. Midve srečni sva, ker najin tata MARKO danes štirideset let ima. Vse lepo mu želiva, na torto prižigat svečke že hitiva. Josette in Marisol. Dragi MARKO, naj ti ta dan privleče mnogo smeha, sonca, sreče. Kaj je bilo dobrega naj se nadaljuje, vse kar je bilo slabo, naj se oddaljuje. Veselja plamen naj v tvojem srcu bo prižgan, zlasti danes za tvoj 40. rojstni dan. Elena, Matej, Ivana in Mikela. MARKUPRESLU, ob 40-letnici rojstva kličejo Poljšakovi še na mnoga leta, polno zadovoljstva in družinskega veselja. Že 25 let je minilo, odkar je FRANKO TANJO pripeljal v Dolino. Še mnogo srečnih skupnih dni jima kličemo z Opčin mi vsi! Danes praznujeta naša MAMA in PAPA' 25 let skupnega življenja. Kar tako naprej! Jasmin, Johana, Jure in Didi. Danes FRANKO in TANJA srebrno poroko slavita, da bi se še mnoga leta rada imela, vama iz srca želita družini Guštin in Jarc. FRANKU in TANJI: veliko lepih trenutkov, mnogo dobrih občutkov, nešteto srečnih dni ter številnih skupnih »girov« vama klapa MOTOSP želi. Moji mami ELI bom danes ob torti pesmico zapela, da bo srečna in vesela. Kimy. ERIKA! Sreče in zdravja obilo, to je naše iskreno voščilo, pa še nekaj primesi, te naj odženejo ti skrbi. Zavedaj se za bogastvo, ki ga imaš, neguj in varuj ga vsak čas. Robi, mama, tata, Sonja in Marko. Lepe oči ima, rada šminko si da. To najina teta ERČI je, hip hip hura ji za rojstni dan želiva midve. Josette in Marisol. Danes praznuje okrogli rojstni dan naša draga nona NIVEA. Vse najboljše ji iz srca želiva Gabriel in Katerina. Hip, hip, hurra! DAMJANA jih 50 ima. Še na mnoga zdrava in srečna leta ji želi Maurizio. IZLET V GARDALAND: Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira v petek, 7. julija, enodnevni izlet v Gardaland za otroke in družine bivajoče na teritoriju treh občin. Informacije in vpisi, najkasneje do 29. junija: tel. št. 0402907151 ali 345-7542164 (Daša, ob delavnikih do 16.00). Odhod avtobusa ob 7.30 iz Sesljana pred Hotelom Posta, povratek približno ob 23.00. SKD SLOVENEC organizira v soboto, 30. junija, izlet po Istrskih vinskih kleteh. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do 31. avgusta odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 13. do 24. avgusta. AVTORSKO MAPO MARIA MAGAJNE lahko naročite do konca junija na Odseku za zgodovino-NŠK, urnik 8.3012.30. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo danes, 27. junija, zaprta. TRST 80 vabi zamudnike, da se nam pridružijo na tečaj fotografije , ki bo danes, 27. junija, ob 19. uri v Lonjer-ju v Mladinskem domu ali telovadnici. Pridružite se nam. Informacije: www.trst80.com ali tel. 329-4128363. Vabljeni! KD RIBIŠKI MUZEJ TRŽAŠKEGA PRI-MORJA vabi vse člane in prijatelje na zanimiv občni zbor, ki bo v četrtek, 28. junija, v domu Alberta Sirka v Križu ob 20.30 v drugem sklicanju. Prisotni si bodo ogledali prostore muzeja v katerih so že nekateri eksponati. ODBOR ŠD MLADINA S KRIŽA vabi vse člane na redni občni zbor v četrtek, 28. junija, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Morebitno drugo sklicanje bo v sredo, 4. julija, ob 20.30 vedno v domu Albert Sirka. AŠD SOKOL sklicuje letni redni občni zbor v prostorih kulturnega doma Igo Gruden v Nabrežini v petek, 29. junija, v prvem sklicanju ob 19.30 in v drugem ob 20.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. AŠZ SLOGA IN AŠD SLOGA TABOR prirejata v petek, 29. junija, krvodajalsko akcijo pred občinsko izpostavo na Opčinah, od 8.30 do 13.30. K darovanju krvi vabimo člane in prijatelje. POLETNE DEJAVNOSTI pri Skladu Mitja Čuk od 2. julija do 7. septembra: radovedno poletje od 3 do 6 let; zabavno poletje od 7 do 12 let; pustolovsko poletje od 13 do 15 let. Možnost prevoza iz Trga Oberdan. Vpisi do 30. junija: Proseška ul. 131 -Opčine, tel. 040-212289, poletje@skladmc.org. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU - Šolski zvonec že zvoni prireja kvalitetno in strokovno vodeno tedensko pripravo na š.l. 2012/13 od 3. do 7. septembra (urnik 7.30-17.00) za otroke od 2. do 5. razreda OŠ. Vpise sprejemamo do 30. junija. Informacije in vpis na urad@dijaski.it; 040-573141 (8.30-16.00). ŠD VESNA, ŠD MLADINA IN SKD VESNA vabijo v Križ na vaško šagro ob nogometnem igrišču v soboto, 30. junija, v nedeljo, 1., v soboto, 7. ter v nedeljo, 8. julija. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« za otroke od 3. do 10. leta od 27. avgusta do 7. septembra v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk na Op-činah. Urnik: 7.30-17.00. Vpisovanja in informacije: 349-7597763 (Nastja), info@cheerdancemillenium.com. ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI sprašuje za izvod knjige Vekoslava Špangerja Bazoviški spomenik iz leta 1965. Za sporočila se obrnete na pisarno odseka v Ul. Petronio 4 v Trstu (tel. 040-632663). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 2. julija, na predstavitev knjige Majde Artač in Jasne Merku »Mozaik v kovčku«. O delu bo ob avtoricah spregovorila radijska urednica Loredana Gec. Večer bo uvedel nastop godalnega kvarteta Fenix. Srečanje, zadnje v sezoni, bo izjemoma v agriturizmu (Ul. Moreri 117 - Piščanci). Začetek ob 20.30. JADRALNI KLUB ČUPA pod pokroviteljstvom ZSŠDI organizira 10-dnevni jadralni tečaj na jadrnicah tipa optimist namenjeni otrokom od l. 2006 do 2000, ki znajo plavati. Poskrbljena jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijal se bo od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure od 2. do 13. julija in od 16. do 27. ju- lija. Število mest je omejeno. Vpisovanja ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke delavnice umetnosti in ustvarjalnosti v naravi. Ob ponedeljkih: 2., 9., 16., 23. in 30. julija na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabrežina). Info: 333-4784293 ali 040-774586. POLETNI SEMINAR ZCPZ - Rok za prijavo na poletni seminar ZCPZ v zdravilišču Laško (od 5. do 11. avgusta) poteče 2. julija. Interesenti naj se do tega dne zglasijo pri odbornikih ZCPZ. SKD VIGRED prireja poletno delavnico za otroke vrtca in osnovne šole v Šempolaju od ponedeljka, 2., do petka, 6. julija, od 7.45 do 13.30. Vpisovanje na tel. št.: 040-200865, 3803584580, tajnistvo@skdvigred.org. ELIC - Umetniška šola Sintesi prireja za otroke od 3. do 6. julija otroške likovne delavnice »Narava, ustvarjalnost in ročno oblikovanje: risanje, barva in origami«, na Opčinah - Villaggio del Fanciullo. Informacije na tel. št.: 040774586, 333-4784293 ali 3383476253. PASTORALNI SVET OPENSKE DE-KANIJE se bo zbral na zasedanju za obravnavo zaključnega povzetka za Sinodo tržaške Cerkve, določitev slovenskih članov laikov za sinodalni svet in razno, v četrtek, 5. julija, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah. JUS KONTOVEL sklicuje redni občni zbor v petek, 6. julija, ob 20.30 v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu. ZSKD obvešča, da so za 42. mednarodno likovno kolonijo na razpolago samo še 3 mesta. Vabljeni mladi ustvarjalci med 11. in 15. letom starosti. Informacije na tel.: 040-635626 ali www.zskd.org. GLASBENA MATICA v Trstu obvešča, da bo do 27. julija tajništvo odprto od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure. OTROŠKE LIKOVNE DELAVNICE -Gente Adriatica FVG z umetnikom Leonardom Calvo prireja za otroke »Trenutke razvedrila z umetnostjo«; ob sobotah v mesecu juliju in 4., 11. pa 18. avgusta na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b (Devin-Nabreži-na). Info: 333-4784293 ali 040-774586. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Tržaški urad bo zaprt od ponedeljka, 6. do petka, 17. avgusta. 0 Prireditve ARTEDEN/12 V četrtek, 28. junija, ob 19.30 v Škc v Lonjerju predstavitev pobude z odprtjem razstave Alessandra Čoka Otožni možički in nastopom MPZ Tončka Čok pod vodstvom Manuela Purgerja. Vabljeni. KRIŽ - župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na praznovanje vaških zavetnikov sv. Petra in Pavla. V četrtek, 28. junija, ob 20. uri v Slomškovem domu otvoritev razstave umetnikov iz Laškega (Beccia, Devide', Petkovšek, Visintini - v sodelovanju s slovenskim društvom »Jadro« iz Ronk); urnik: petek, 29. in sobota, 30. junija, 17.00-19.30; v nedeljo po procesiji; ostalo: po dogovoru. V petek, 29. junija, ob 20. uri v župnijski cerkvi slovesna evharistija, ki jo daruje g. Metod Lampe, župnik v Mač-koljah in Dolini. V nedeljo, 1. julija, ob 9.30 v župnijski cerkvi slovesna ev-haristija. Sledi procesija po vaških ulicah in družabnost. Procesija odpade v slučaju neprimernega vremena. ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA DEVIN-ŠTIVAN- MEDJA VAS IN MOPZ FANTJE IZPOD GRMADE ob praznovanju farnega zavetnika vabita v četrtek, 28. junija, ob 20.30 v župnijsko cerkev v Štivanu na koncert Moškega pevskega zbora Sveti Jernej z Opčin, pod vodstvom Mirka Ferla-na. OTROCI IN VZGOJITELJICI vrtca Jus Košuta v Križu vabijo na ogled predstave »Metuljček potepinček«, ki bo v petek, 29. junija, ob 11. uri v prostorih otroškega vrtca. SKD V. VODNIK vabi v petek, 29. junija, ob 21. uri na gorico na zadnji Ju- nijski večer. Nastopil bo Marko Ma-nin z virtuozi narodnozabavne glasbe. Smeh zagotovljen s humoristkama Rito in Heleno. Pred in po koncertu bodo delovali kioski. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN TPK SIRENA vabita na predstavitev knjige Marka Sosiča »Ki od daleč prihajaš v mojo bližino« v petek, 29. junija, ob 20. uri v Barkovljah na sedežu TPK Sirena. SKD TABOR - POLETJE POD KOSTANJEM ob 21.00 na dvorišču Prosvetnega doma, na Opčinah: v soboto, 30. junija, koncert The Queen Symphony v izvedbi Mladinske filharmonije Nova, dir. Simon Perčič; v četrtek, 5. julija, Pupkin Kabarett; v četrtek, 12. julija, indijska plesna komedija Mo-onsunska Svatba, v četrtek, 19. julija, film Prijatelja (Quasi amici); v četrtek, 26. julija, Glasba in besede v črno-belem, izvaja Gorni Kramer Kvartet, gosti Boris Devetak, Andro Merkù, Martina Feri, Leonardo Zan-nier, Toni Kozina, v sodelovanju s Festivalom kitare Kras 2012. V slučaju slabega vremena bodo prireditve v dvorani. Več na www.skdtabor.it. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v Repen na ogled likovne razstave »Zlitja« Žige Okorna do 1. julija ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki 11.00-12.30, 15.00-17.00). SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 8. julija, ob 21. uri na Večer pod zvezdami. Spored: Cecchelineide barcolana, komi-čno-glasbena prireditev; nastopata A. Colautti in C. Tommasi. KONCERT MEDNARODNEGA MLADINSKEGA ORKESTRA Intercampus na gradu Sv. Justa v organizaciji ZSKD in JSKD v okviru pobude »Trieste estate« bo v soboto, 21. julija, ob 21. uri (vstop prost, rezervacije sprejema tržaški urad ZSKD, 040635626). V petek, 20. julija, bo ob 15.45 koncert v Kobilarni Lipica, v nedeljo, 22. julija, ob 19. uri na Titovem trgu v Kopru. Turistične kmetije S Mali oglasi PODARIMO simpatično mucko ljubitelju živali, črno-bele barve, staro 2 meseca. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAM STANOVANJE pri Dom-ju: dve sobi, kopalnica, kuhinja, dnevna soba in balkon. Tel. št. 040280910. PRODAJAM UČBENIKE za 3. razred srednje šole v Nabrežini. Tel. št.: 040200622. PRODAJAMO MARELICE. Tel. 040271862 (družina Tull). PRODAM STANOVANJE v Boljuncu veliko pribl. 75 kv.m.: 2 spalni sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet, avtonomno ogrevanje, balkon z majhnim vrtom in privatno parkirno mesto. Tel. št.: 040-636782 (cinzia). PRODAM V MILJAH stanovanje z balkonom, 3. nadstropje, kuhinja, dnevna soba, 2 spalnici, kopalnica, klet. Tel.: 040-9277128 ali 3332103445 (zvečer). PRODAM dve dobro ohranjeni ribiški mreži, primerni za okras in majhno plastično barko z vesli. Tel. 3356322701. PRODAM mitsubishi pajero GLS full optional 2500, letnik 1995, v dobrem stanju. Tel. št. 328-1265348. PRODAM vlečno kosilnico na kardan, znamke gaspardo, široko 1,20 m v dobrem stanju. Tel. 349-6569004. SIMPATIČNI MUCKI - samčka in samičko podarim na Proseku. Tel. 3341384216. STANOVANJE veliko 85 kv.m., delno opremljeno dajemo v najem v Križu. Klicati ob večernih urah tel. št.: 040220729. STANOVANJE v Sežani prodam (večje ali manjše). Tel. št.: 00386(0)41 345277. V BOLJUNCU DAJEM V NAJEM hišo: dve sobi, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, manjša in večja terasa (50 kv. m.) s pogledom na dolino Glinščice. Tel. št. 348-3667765 ali 348-3667766. V TOMAJU oddamo v najem stano- vanje v hiši z veliko teraso, primerno za eno/dve osebi, prosto od oktobra. Tel. št.: 328-2060951. VARUŠKA OTROK s prakso išče delo na področju: Tržič, Sovodnje, Devin Nabrežina. Tel. 334-6824002. Prispevki V spomin na Ladija Mahniča daruje družina Vidali 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Silvestro Škabar Malalan in Nerino Dugulin Furlan darujeta Olga in Vinko z Repna 20,00 evrov za SKD Grad - Bani. V spomin na Gigija Švaba darujejo Ančko, Lučana in Sandor 30,00 evrov za kriški spomenik. Silva Mattiassich Najlepše in najboljše mame ni več tu. Pogreb bo v četrtek, 28.6.: od 11.00 do 13.00 pozdrav v kapeli ulice costalun-ga, ob 14.00 maša v proseški cerkvi. S sinom Sergijem žalujejo sestra Pierina z nečakom Ivom in vsemi sorodniki ter Bibiana in Giovanni Prosek, 27. junija 2012 Pogrebno podjetje SantAnna t Zapustil nas je naš ljubljeni Luciano Zaccaria Žalostno vest sporočajo žena Slava, hči Tatjana z Maurom in sin Dario s Patrizio ter ostalo sorodstvo Iskrena zahvala dr. Renatu Štoklju in osebju ''Hospice Pineta del Carso''. Pokojnik bo ležal v mrtvašnici v ulici Costalunga v petek, 29. junija, od 11. do 13. ure. Pogreb z žaro bo v petek, 6. julija, ob 14.30 v cerkvi na Proseku. Rojan, Prosek, 27. junija 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Dragi nono Ciano, ostal boš za vedno v naših srcih Ivana, Danjel, Devan in Mara Žalovanju ob smrti Lucianota se pridružuje sestrična Karla z družino Dragi Slava, Dario in Tatjana! V tem težkem trenutku sočustvujemo z vami Severino, Zmaga, Tanja, Silvano in Nataša Ob izgubi dragega Lucianota sočustvujejo s svojci Boris, Marina ter Romina z družino Ob izgubi dragega očeta izrekamo Tatjani in njenim najbližjim iskreno sožalje kolegice in kolegi Slovenskega programskega oddelka RAI 27.6.2004 27.6.2012 Lucija Bandi Spomin nate je vedno živ. Tvoji najdražji Lakotišče, 27. junija 2012 10 Sreda, 27. junija 2012 KULTURA / LITERATURA - Pri Študentski založbi v okviru zbirke Beletrina EPK MARIBOR 2012 Prestolnica kulture Predstavili nov roman Marka Sosiča Ki od daleč prihajaš v mojo bližino v britanskem parlamentu Izšla tudi Joyceva Pisma Nori in zbirka pesmi Inger Christensen To - V petek pogovor s Sosičem pri Sireni LJUBLJANA - Študentska založba je v zbirki Beletrina tudi letos pred začetkom počitnic z izidom treh novih knjig poskrbela, da bomo na dopustu imeli dovolj kvalitetnega branja. Na knjižne police prihaja slovenski prevod pesniške zbirke danske pesnice Inger Christensen z naslovom To, ki je ob izidu leta 1969 požela velik uspeh, njeni verzi so iz zbirke celo prešli v pop kulturo, več kot 40 let po izidu pa je za bralce še vedno zanimiva in aktualna. V knjigi Pisma Nori najdemo pisma, ki jih je James Joyce v svojem tržaškem obdobju pisal rde-čelasi Nori Barnacle. V korespondenci se nam Joyce razkriva na intimen in človeški način, z ljubezenskimi čustvi, v katerih ne manjka ljubosumja in čutne strasti, pa tudi duhovitosti. V pismih prepoznamo mladega avtorja, ki še išče svojo pot in načine, s katerimi bi prerasel že ustaljene literarne konvencije. Tretje predstavljeno novo delo, ki je po mnenju urednika zbirke Beletrina Mitje Čandra tudi resen kandidat za naslednjo nagrado kresnik, pa je novi roman Marka Sosiča z naslovom Ki od daleč prihajaš v mojo bližino. Za razliko od dosedanjih Sosičevih del, ki so bila ambientirana na tržaškem Krasu, se roman Ki od daleč prihajaš v mojo bližino dogaja v Trstu, v okolju, ki avtorjevo prozo določa na izrazit, a diskreten način, brez kakršnekoli patetike. Avtorica spremne besede Tina Kozin je premik v urbano okolje označila tudi kot premik v prostor konf-liktnosti, besa, tesnobe in prehajanj, kar je povsem v Marko Sosič arhiv soglasju z notranjimi dinamikami romana. V romanu spoznavamo usodo človeka, katerega življenje je na prvi pogled urejeno: ima službo, družino, stabilno finančno situacijo, skratka zdi se, da mu v življenju nič ne manjka. Da stvari niso take, kot se zdijo na prvi pogled, ve vsakdo, in to seveda velja tudi za Ivana Slo-karja, junaka Sosičevega romana. Počasi, z mojstrsko izpeljanim suspenzom, začenja na površje junakove zavesti prihajati skrivnost iz preteklosti. Sosič nam v svojem romanu ponuja prefinjeno izrisan psihološki portret ranjenca, slehernika z univerzalnimi dimenzijami, v katerih se lahko vsakdo prepozna. Avtor je povedal, da se je v svojem zadnjem romanu hotel soočiti z razpadajočo zahodno družbo, z njenimi konvencijami. V današnjem stanju brutaliza-cije družbe je začutil potrebo po preverjanju lastne zavesti, po iskanju identitete oz. človeka kot celote. Več o romanu pa v pogovoru z Markom Sosičem, ki bo v petek, 29. junija, ob 20.00 v Barkovljah pri Sireni. (maj) Slovenska Evropska prestolnica kulture (EPK) se je v okviru sprejema ob slovenskem dnevu državnosti včeraj predstavila v britanskem parlamentu. Generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer je predstavila EPK Maribor 2012 in dosežke v prvega pol leta. Predstavitev je pripravilo slovensko veleposlaništvo v Londonu skupaj z zavodom Maribor 2012. Dogodek je bil po navedbah Žilič Fišerjeve izjemna priložnost za promocijo Maribora in EPK in za predstavitev vizij, ki jih želijo uresničiti tako v mestu kot v državi. Jutri se bo EPK predstavil še s promocijskim dogodkom v londonskem nakupovalnem središču Partridges, kjer bodo na pokušino predvsem štajerska vina in kulinarika. Vrhunec večera bo modna revija idrijske čipke, ki je bila v Mariboru na ogled marca v okviru Festivala glasbe, vina in mode. Gre za projekt Modni spektakel idrijske čipke, za katerega je 13 slovenskih modnih ustvarjalcev ustvarilo 32 svečanih večernih oblek s čipko. REVIJE - Mesečnik Artecultura FILM - Od 14. do 28. julija VPJj^fimr Kamenčki tržaške kulture V žiriji mednarodnega programa tudi slovenski režiser Metod Pevec Enakovredna prisotnost različnih tržaških "duš" - Tokrat velika pozornost slovenskim ustvarjalcem Tako kot letošnji berlinski filmski festival bo tudi mednarodni program 59. festivala celovečernih filmov v Pu-lju odprl film Zbogom kraljica Benoi-ta Jacquota. V žiriji puljskega festivala, ki bo potekal med 14. in 28. julijem, bo tudi slovenski režiser Metod Pevec. Potem ko so prejšnji teden predstavili nacionalni program letošnjega festivala, so v ponedeljek napovedali 18 filmov, ki so jih za mednarodni filmski program v Pulju izbrali na največjih festivalih v Cannesu, Benetkah, Berlinu in Rimu. Vsi filmi bodo tudi hrvaške premiere, ki jih bodo po Pulju predvajali tudi na Reki ter v Dubrovniku in Zagrebu. Država prijateljica na letošnjem festivalu bo Francija, ki bo program popestrila z nizom filmov iz svoje produkcije. V programu Europolis bodo predvajali tri italijanske filme, med dru- gim tudi dramo, Ime mi je Li Andrea Segreja, v kateri ima glavno moško vlogo hrvaški igralec Rade Šerbedžija. Predvajali bodo nemški film Hotel Lux Leandra Haussmanna kot tudi britansko kriminalko Nočni morilec Barna-byja Southcombea, v katerem igra režiserjeva mati Charlotte Rampling. Slavno Helen Mirren bodo obiskovalci festivala lahko občudovali v madžarski drami Vrata Istvana Szaba. Mednarodni program bodo sklenili s filmom Ljubezen Michaela Hanekeja, ki je letošnji cannski nagrajenec. Poleg slovenskega režiserja in igralca Pevca bosta o nagradah v mednarodnem programu odločala tudi makedonski režiser Milčo Mančevski in srbska igralka Mirjana Karanovic. Retrospektiva je posvečena francoskem filmskem velikanu Claudeu Chabrolu, piše na spletni strani festivala. Mesečniki, posvečeni kulturni dejavnosti so postali prava redkost. Med izjeme sodi tržaška revija Artecultura, ki že petnajsto leto izhaja pri založbi Hammerle. Ustanovil in dolga leta jo je vodil Claudio H. (Hammerle) Martelli. Sedaj jo kot odgovorni urednik podpisuje Claudio Chiereghin, vendar se zasnova, tako z vsebinskega kot grafičnega vidika ni spremenila. Že od začetka je mesečnik enakovredno obravnaval vse dejavnike tržaške kulturne scene, kar pomeni, da je slovenski ustvarjalnosti posvečal precejšnjo pozornost. Med slabostmi te, kot toliko drugih revij, pa je, da pridejo v distribucijo in prodajo pozno glede na datum izdaje. Zato šele sedaj lahko pišemo o letošnji aprilski številki, ki je že na prvi pogled slovensko »zaznamovana«. Naslovnico namreč krasi Černigojevo tihožitje (na posnetku spodaj) iz obsežne zbirke goriške družbe KB 1909. S tem opozarja Not Your Kind of People Garbage Electro-pop Stunvolume, 2012 Butch Vig je v glasbenem svetu prav gotovo bolj znan kot glasbeni producent kakor bobnar ameriške skupine Garbage. Sodeloval je z izrednimi bendi, kot so Smashing Pumpkins, Foo Fighters, Muse, zaslovel pa je z enim izmed najboljših albumov vseh časov, ploščo Nevermind skupine Nirvana. Leta 1994 je s škotsko pevko Shirley Manson ustanovil pop-rok zasedbo Garbage. Bend je v kratkem zaslovel na svetovni ravni in bil v drugi polovici devetdesetih med boljšimi akterji elektro pop-roka. Z novim tisočletjem se je glasbena kreativnost članov ameriškega benda očitno izgubila, po četrti plošči Bleed Like Me leta 2005 pa so se Manson in ostali raje odločili za kratko pavzo. Po dolgih sedmih letih je bend ponovno na glasbeni sceni s peto ploščo Not Your Kind of People, ki je izšla maja letos. Člani zasedbe so pred tem ustanovili lastno glasbeno založbo Stunvolume in se tako izognili problematičnim razmeram z »major« založbo Universal Music Group. Ploščo so snemali celi dve leti, rezultat pa ni ravno spodbuden ... Album Not Your Kind of People sestavlja enajst komadov za okrog štirideset minut glasbe, večino pesmi pa obdaja neke vrste banalen elektro-pop, ki je očiten že pri prvi Automatic Systematic Habit. Podoben prvemu je tudi drugi, sicer bolj pop-rock komad Big Bright World, takoj za njim pa je na vrsti single Blood For Poppies. Pesem Not Your Kind of People, ki daje plošči ime, je predolga balada, medtem ko je naslednja Felt nekoliko bolj energična, s komadom I Hate Love pa je dvom, da je avtorica plošče v resnici Lady Gaga, vse večji ... Proti koncu albuma smo priča eni izmed redkih boljših pesmi plošče Man On a Wire, ki spominja na starejše uspešnice skupine kot je to bila trda I Think I'm Paranoid. Ploščo lahko tokrat brez skrbi ožigosamo s prevodom bendovega imena (smeti) ... pa brez zamere. Rajko Dolhar Miroslav Košuta na razstavo Razprta obzorja - Umetnost 20. stoletja med Italijo in Slovenijo, ki je bila do srede junija na ogled v tržaški bivši ribarnici. Pomembni pobudi je sicer namenjen tudi dokaj obsežen članek, opremljen s fotografskim gradivom. Osrednji vsebinski sklop tokratne številke je zapisan pejsažu v širokem tolmačenju te besede. Uvodni članek je prispeval Boris Pahor, ki je za revijo napisal Poetov nasmeh (Il sorriso del poeta). V njem pisatelj niza vrsto spominov na Trst, ko je bil otrok in mlad, in na njegovo dojemanje Krasa, v dobesednem in literarnem pomenu. Po tržaškem literarnem imaginari-ju se je pisno sprehodila Cristina Benussi, ki je uvodoma zatrdila, da Trst ni mesto s pristaniščem, temveč je pristanišče. V tem tiči njegova glavna značilnost. Krajinski Spacal je naslov članka Mattea Gardonia o slikarju, ki je izbral Kras za svojo ustvarjalno delavnico in dom. Po umetniški temi zgodovinska: Kraški pekel je Fabio Todero naslovil članek, v katerem obravnava Kras kot prizorišče vojnih grozot. Posebno pozornost v tokratni številki namenjajo pesniku Miroslavu Košuti, s katerim se je pogovoril Walter Chiereghin. V dolgem intervjuju uveljavljeni pesnik govori o svoji družini, osebnih izbirah, študiju, poeziji in pogledih na aktualno politično dogajanje. Mesečnik nadalje prinaša vrsto zanimivih informacij o tržaških avtorjih, pravzaprav o njihovih knjigah. Mednje se je »vrinil« Sandro Pertini, »partizan, ki je postal predsednik«: z letošnjo letnico sta izšli kar dve publikaciji, ki objavljata pisma, govore in druge izjave najbolj priljubljenega predsednika italijanske države. Pri nas je dokaj razgibana likovna scena oziroma še vedno se prireja veliko razstav, o katerih poroča mesečnik. In ob koncu še zapis o visokem rojstnem dnevu ene izmed tržaških verskih skupnosti: »v senci cerkvice sv. Silvestra« je hel-vetska evangeličanska skupnost slavila 230-letnico svojega obstoja. (bip) / SVET Sreda, 27. junija 2012 1 1 TURČIJA-SIRIJA - Turški premier po petkovi sirski sestrelitvi turškega letala Erdogan: Odslej bomo odgovorili na vsako kršitev meje s strani Sirije Sestrelitev letala ostro obsodil tudi generalni sekretar Nata Rasmussen ANKARA, BRUSELJ - Turški premier Recep Tay-yip Erdogan je Siriji včeraj očital, da je s petkovo sestrelitvijo turškega letala zagrešila "gnusen napad" in "sovražno dejanje". Kot je zagrozil, bo Turčija v prihodnje reagirala vsakič, ko bo sirska vojska kršila njene meje. Erdogan je o petkovem incidentu spregovoril na srečanju s poslanci svoje stranke AKP, ki ga je v živo prenašala televizija. Turške oborožene sile so po njegovih besedah zaradi sirske sestrelitve njihovega letala F-4, ki je zgolj pomotoma in za kratek čas vstopilo v sirski zračni prostor, spremenile dosedanja pravila delovanja. Odslej bodo vsak sirski vojaški element, ki se bo približal meji s Turčijo, smatrale kot grožnjo in vojno tarčo. V skladu s tem bodo odgovorile na prav vsako kršitev državne meje. Obenem je Er-dogan spomnil, da so sirski helikopterji samo v zadnjem času petkrat kršili turški zračni prostor, a se turška vojska na to ni odzvala. Erdogan je sicer poudaril, da Turčija zaradi incidenta ne bo začenjala vojne. A kot je posvaril, njihov racionalen odgovor ni znak slabosti. "Jeza Turčije je velika, toliko kot je vredno njeno prijateljstvo," je opozoril. V Ankari Siriji glede petkove sestrelitve očitajo, da je šlo za pretirano reakcijo in izzivanje. Ze- lo hitra letala, kot je F-4, namreč pogosto in nehote preletavajo državne meje in tako je bilo tudi tokrat. Poleg tega naj bi Sirci letalo, ki je bilo neo-boroženo, sestrelili brez opozorila in po tem, ko je že bilo v mednarodnem zračnem prostoru. V Damasku po drugi strani zatrjujejo, da je bilo letalo sestreljeno na ozemlju Sirije. Pravijo tudi, da se je njihova protiletalska obramba pač sprožila ob kršitvi zračnega prostora in da je šlo za dejanje samoobrambe. Kot še trdijo, sprva niso vedeli, da gre za turško letalo, ampak je bila to za njih "neznana leteča tarča". V Ankari slednjemu ne verjamejo. V Bruslju je včeraj na zahtevo Turčije potekalo nujno zasedanje na to temo. Sirska sestrelitev turškega letala je bila "nedopustno" dejanje, ki ga Nato najstrožje obsoja, je po izrednem zasedanju zavezništva sporočil generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Ra-smussen. "Dejanje ocenjujemo kot nedopustno in ga najostreje obsojamo. Sirske oblasti so znova izkazale nespoštovanje do mednarodnih norm, miru, varnosti in človeških življenj," je pojasnil Rasmussen po današnjem izrednem zasedanju Nata. Na zasedanju sicer niso razpravljali o vojaškem posredovanju, države članice Nata pa bodo še naprej skrbno spremljale razmere v Siriji, je še dejal Rasmussen. (STA) Turški premier Recep Tayyip Erdogan ansa EVROPSKA UNIJA - Van Rompuy, Barroso, Juncker in Draghi pred evropskim vrhom Štirje predsedniki razgrnili vizijo o bančni, fiskalni ter večji ekonomski uniji BRUSELJ - Štirje predsedniki so razgrnili vizijo o prihodnosti EU, ki naj bi rešila krizo in ohranila evropski projekt. Nova ureditev, ki naj bi bila vzpostavljena v naslednjem desetletju, bo najbrž zahtevala spremembe pogodbe EU. V viziji so opredelili temelje za bančno in fiskalno unijo, ki bi terjali občuten prenos nacionalne suverenosti na raven EU. Vizija o prihodnosti EU je razgrnjena v poročilu, ki so ga pripravili predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, predsednik evrske skupine Jean-Claude Juncker in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. V tem poročilu z naslovom K pravi ekonomski in monetarni uniji so štirje predsedniki opredelili štiri stebre prihodnje arhitekture unije. To so bančna unija, fiskalna unija, krepitev ekonomske unije ter krepitev demokratične legitimnosti in odgovornosti. Prvi steber je predlog za vzpostavitev bančne unije, ki pa je v dokumentu imenovana "integriran finančni okvir". Ta naj bi zagotovil finančno stabilnost in kar se da zmanjšal breme davkoplačevalcev pri reševanju bančnih kriz. V tem okviru četverica predlaga krepitev evropskega nadzora nad bankami ter skupne sheme za zavarovanja bančnih vlog in skupni mehanizem za reševanje bank, ki naj bi se med drugim napajal iz prispevkov bank. Vlogo evropskega nadzornika naj bi prevzela Evropska centralna banka. A za verodostojnost skupne sheme za zavarovanje bančnih vlog in sklada za reševanje bank je po mnenju avtorjev poročila potrebna "trdna finančna podpora", ki bi jo lahko v območju evra zagotavljal stalni reševalni sklad, evropski mehanizem za stabilnost (ESM). Drugi steber je predlog za vzpostavitev fiskalne unije, imenovan "integriran proračunski okvir". Ta predvideva poglabljanje fiskalnega povezovanja in zaostrovanje fiskalne discipline ob občutnem prenašanju nacionalne suverenosti Bruslju. "Območje evra bi lahko v primeru kršitev fiskalnih pravil zahtevalo spremembe proračunskih ovojnic," piše v poročilu. Poleg tega četverica v poročilu izpostavlja potrebo po "učinkovitih mehanizmih za preprečevanje in odpravljanje nevzdržnih fiskalnih politik". Štirje predsedniki predlagajo tudi opredelitev zgornjih mej za zadolževanje posamezne članice. "Izdajanje državnih obveznic nad to skupaj dogovorjeno mejo bi moralo biti upravičeno in bi potrebovalo predhodno odobritev," še piše v poročilu. Ob trdnem okviru za zagotavljanje proračunske discipline in konkurenčnosti bi bili mogoči tudi koraki k uvedbi skupnih evrskih obveznic, menijo avtorji poročila. Gre za srednjeročni projekt, ki vključuje tudi možnost vzpostavitve sklada za odkup dolga. Območje evra potrebuje "kvalitativen premik k fiskalni uniji", ki bi med drugim pomenil vzpostavitev fiskalnega telesa na evropski ravni, na primer nekakšnega skupnega urad za zakladni-štvo, še piše v viziji o prihodnji arhitekturi ekonomske in monetarne unije. Tretji steber je "okvir za integrirano ekonomsko politiko" ali krepitev ekonomske unije, ki naj bi zagotovil spodbujanje trajnostne rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti pa tudi socialne kohezije. V tem okviru bi bile na primer opredeljevale smernice za reforme na trgu dela in usklajevanje davčnih politik. Četrti steber pa je zagotavljanje "potrebne demokratične legitimnosti" in odgovornosti za odločanje v okviru ekonomske in monetarne unije. "Premiki k bolj integriranemu fiskalnemu in ekonomskemu odločanju med državami bodo terjali trdne mehanizme za legitimno in odgovorno skupno odločanje," piše v poročilu. Van Rompuy pričakuje na vrhu konec tedna načelno podporo tej viziji. V tem primeru napoveduje, da bodo štirje predsedniki na decembrskem vrhu predstavili podroben načrt o tem, kako do prave ekonomske in monetarne unije, oktobra pa vmesno poročilo. (STA) Šafik po volilnem porazu in preiskavi zapustil Egipt KAIRO - Ahmed Šafik, zadnji premier strmoglavljenega egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, je po nedeljski objavi izidov drugega kroga predsedniških volitev, ko je moral priznati zmago protikandidata Mohameda Mursija iz vrst Muslimanske bratovščine, včeraj zapustil Egipt. Le nekaj ur pred tem je generalni tožilec odprl preiskavo proti njemu. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je Šafik skupaj z družino poletel v Združene arabske emirate. Uslužbenec kairskega letališča je povedal, da so on, dve od njegovih treh hčera ter trije vnuki zgodaj zjutraj poleteli v Abu Dabi. Šafikovi sodelavci so sporočili, da je odpotoval na krajši obisk oziroma romanje v Savdsko Arabijo in se bo nato vrnil v domovino. Danes telefonska konferenca ■ • m ••• • m* evroskupine o Španiji in Cipru BRUSELJ - Finančni ministri držav v območju evra se bodo danes na telefonski konferenci pogovarjali o prošnjah Španije in Cipra za finančno pomoč, so povedali viri pri EU. Španija in Ciper sta za pomoč uradno zaprosila v ponedeljek. Španija potrebuje pomoč pri dokapitalizaciji bank, Ciper pa zaradi izpostavljenosti bank grškemu gospodarstvu. Španija in Ciper sta četrta in peta članica območja evra, ki potrebujeta pomoč. Prva je zanjo zaprosila Grčija, sledili sta Irska in Portugalska. Novi grški finančni minister nekdanji bankir Sturnaras ATENE - Grčija je dobila novega finančnega ministra, potem ko se je Va-silis Rapanos, najverjetneje iz zdravstvenih razlogov, po samo nekaj dneh odrekel položaju. Ministrstvo za finance bo prevzel nekdanji bankir Janis Sturnaras, ki ga je včeraj na položaj že imenoval premier Antonis Samaras. 55-letni Sturnaras je profesor ekonomije na univerzi v Atenah, poleg tega je več let vodil svet ekonomskih svetovalcev na grškem finančnem ministrstvu. Bil je uslužbenec grške centralne banke, med letoma 2000 in 2004 pa predsednik upravnega odbora grške banke Emporiki. Bil je tudi na čelu grškega inštituta za raziskave v ekonomiji in industriji. Do sprememb na čelu grškega finančnega ministrstva prihaja, potem ko se je Vasilis Rapanos, ki je bil šele pred dnevi imenovan za grškega finančnega ministra, a kot tak še ni uradno prisegel, odrekel položaju. Rapa-nosa so v petek sprejeli v zasebno atensko bolnišnico. Tja so ga prepeljali zaradi hudih bolečin v predelu trebuha, slabosti, omedlevice, hudega potenja in šibkosti. (STA) ŠPANIJA - Po prošnji za pomoč Do svežega denarja najdražje po novembru MADRID - Potem ko je Španija območje z evrom v ponedeljek tudi uradno zaprosila za pomoč, je s prodajo zakladnih menic včeraj zbrala 3,08 milijarde evrov, a je morala pristati na najvišje obrestne mere od novembra lani. S trimesečnimi zakladnimi menicami je Španija zbrala 1,6 milijarde evrov, obrestna mera pa je dosegla 2,36 odstotka, potem ko je bila na podobni avkciji maja pri 0,85 odstotka. Obrestna mera za šestmesečne zakladne menice znaša 3,24 odstotka, medtem ko je bila maja pri 1,7 odstotka. Z njimi je Madrid zbral 1,48 milijarde evrov. Povpraševanje je 2,7-krat preseglo ponudbo, Španija pa je zbrala malenkost več denarja, kot je želela. Bonitetna agencija Moody's je v ponedeljek znižala bonitetno oceno 28 španskim bankam zaradi izpostavljenosti izgubam po poku nepremičninskega balona in poslabšanja splošnih finančnih pogojev države, ki zato težje podpre banke v težavah. Moody's je oceno bankam znižal na isti dan, ko je Španija območje z evrom tudi uradno zaprosila za pomoč. Španski gospodarski mi- nister Luis de Guindos je v pismu šefu evrske skupine Jean-Claudeu Junckerju zapisal, da država potrebuje do 100 milijard evrov pomoči. Španske banke so na borzi v Madridu včeraj beležile izgube, medtem ko se je pri-bitek španskih na desetletne nemške obveznice, ki veljajo za referenčne, znižal za pet bazičnih točk na 512 bazičnih točk. De Guindos je sicer včeraj v španskem parlamentu znova zagotovil, da tri največje banke - Santander, BBVA in CaixaBank - ne bodo potrebovale pomoči za zagotovitev kapitalske ustreznosti. Poudaril je tudi, da prošnja Španije za pomoč ne bo presegla ponujenih 100 milijard evrov, ter dodal, da se o pogojih posojila še pogajajo. Sicer je španski minister pojasnil, da morajo banke, ki bi lahko računale na denar iz EU, pripraviti natančne načrte sanacije. Te banke bodo morda morale tudi ločiti slabo premoženje od dobrega, čeprav se je de Guindos tudi tokrat izognil izrazu slaba banka. Pojasnil je, da bi šlo lahko za dodaten korak, ki bi ga izvedle posamezne banke, pri katerih bi bilo to potrebno. Za ostale bi veljala pravila, določena za celoten bančni sektor v Španiji. (STA) EVROPSKA UNIJA - Pristojni ministri včeraj izrazili pozitivno mnenje Črni gori ta petek zelena luč za začetek pristopnih pogajanj LUXEMBOURG - Ministri EU so včeraj prižgali zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s Črno goro ta petek. Takrat bo sicer slovesna medvladna konferenca, na kateri bo država simbolično začela pogajanja, a še ne bo odprla nobenega poglavja. Prvi poglavji bi lahko odprla do konca leta. Odločitev mora potrditi še vrh EU, vendar gre le še za formalnost. Včeraj sprejeta odločitev je bila pričakovana, potem ko je Evropska komisija maja v poročilu o napredku Črne gore na poti v EU priporočila začetek pristopnih pogajanj s to državo v juniju. Komisija je ocenila, da je Črna gora dosegla napredek na področju pravne države in temeljnih pravic, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ter tako dosega stopnjo skladnosti z evropskimi merili, ki je potrebna za začetek pogajanj. Svet za splošne zadeve, v okviru katerega se sestajajo ministri ali državni sekretarji članic EU, pristojni za evropske zadeve, so včeraj v Luksemburgu pozdravili poročilo Evropske komisije in podprli njeno priporočilo za začetek pogajanj s Črno goro. Ob tem so črnogorske oblasti pozvali, naj se odločno sooči z izzivi, ki jih je opredelila komisija v majskem poročilu. To se nanaša predvsem na neodvisnost sodstva ter boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Pogajalski okvir za Črno goro bo temeljil na novem širitvenem pristopu, uvedenem oktobra lani. Ta takoj na začetku pogajanj predvideva odprtje dveh najtežjih poglavij - o pravosodju in temeljnih pravicah ter svobodi, pravici in varnosti - ter njuno zaprtje na koncu pogajanj. S tem želi unija zagotoviti res dobro uskladitev zakonodaje kandidatke z evropskim pravnim redom, saj sta se ti poglavji v širitvi na Romunijo in Bolgarijo pa tudi v pogajanjih s Hrvaško izkazali za najbolj problematični. Komisija je začetek pogajanj s Črno goro priporočila že oktobra lani, zato je država zeleno luč za pogajanja pričakovala že decembra. Vendar sta najvplivnejši državi v uniji, Nemčija in Francija, zahtevali preložitev odločitve z decembra na junij. Na lansko odločitev o Črni gori je vplivalo tudi dejstvo, da Srbija de- cembra lani prav tako ni napredovala na poti v unijo - ni dobila statusa kandidatke, ki ga je nato dočakala marca letos. Črna gora je za članstvo v EU zaprosila decembra 2008. Aprila 2009 so države članice Evropsko komisijo pozvale k mnenju o članstvu. Ta je novembra 2010 priporočila, naj se Črni gori dodeli status kandidatke, kar je vrh EU nato potrdil decembra 2010. Črnogorski državni vrh je odločitev ministrov EU že pozdravil. Po besedah črnogorskega predsednik Filipa Vujanovi-ca zelena luč za začetek pristopnih pogajanj pomeni veliko priznanje Črni gori, prav tako pa bo okrepila prizadevanja vseh držav v regiji za članstvo v uniji. Črnogorski zunanji minister Milan Rocen je medtem izjavil, da je ta odločitev dodaten "stimulans", da Črna gora nadaljuje reforme. Predsednik črnogorskega parlamenta Ranko Krivokapic pa je čestital državljanom in pristojnim institucijam ter poudaril, da Črna gora z velikim optimizmom stopa v naslednjo fazo integracije. Dodal pa je, da bo ta pot naporna. (STA) 1 2 Sreda, 27. junija 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu NOVA GORICA - Heroin in amfetamin so prodajali na obeh straneh meje Razkrinkali čezmejne prekupčevalce mamil Štirje so priprti v Sloveniji, dva v Italiji, drugi štirje so si»prislužili« kazensko ovadbo Odnes'i . zlato in. Pišfol° J I I J J ' „J J I V nedeljo so vlomilci na silo vstoi Preklic odredbe za polfinale Goriški župan Ettore Romoli je podpisal sklep, s katerim je za jutrišnji dan preklical odredbo o predčasnem zapiranju javnih lokalov v središču Gorice. Prošnjo je v vidiku spremljanja televizijskega spremljanja polfinalne tekme na evropskem prvenstvu v nogometu med Italijo in Nemčijo vložila zveza Confcommercio. Štirje so zaprti v Sloveniji, dva se hladita v zaporu v Italiji, drugi štirje so si »prislužili« kazensko ovadbo. Novogoriški kriminalisti so razkrinkali mrežo preprodajalcev mamil, ki so drogo prodajali tako slovenskim kot italijanskim odvisnikom, nekateri izmed njih pa so tudi pogosto prehajali državno mejo. Med preiskavo so skupno zasegli več kot kilogram heroina in amfetamina. Kriminalisti so med preiskovalnim delom ugotovili, da je 26-letni moški iz okolice Nove Gorice na svojem domu in v njegovi neposredni bližini prodajal prepovedane droge, predvsem heroin. Mladenič je pripadal združbi, ki se je na območju Nove Gorice, Ljubljane in Gorice ukvarjala s preprodajo prepovedanih drog. Kriminalisti so v sklepni akciji zasegli več kot 250 gramov heroina. Zoper mladeniča so podali kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve 12 različnih kaznivih dejanj s področja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Prav tako so kazensko ovadili 24-letnega Ljubljančana, ki je z No-vogoričanom sodeloval pri izvrševanju kaznivih dejanj. 26-letnika iz Nove Gorice so s kazensko ovadbo privedli dežurnemu novogoriškemu preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. 26-let-nik je drogo prodajal tudi v Italiji, kjer so varnostni organi podali več kazenskih ovadb zoper osebe, ki so z njim sodelovale pri preprodaji mamil. Prejšnjo soboto so kriminalisti dežurnemu preiskovalnemu sodniku privedli še 27-letnega starega znanca policije, ki je v Novi Gorici in okolici prodajal heroin, kokain, amfetamin, konopljo in metadon. Sodnik je tudi zanj že odredil pripor. Kriminalisti so ovadili še 35-letnika in 35-letno žensko iz okolice Nove Gorice, ki sta sodelovala s 27-letnikom. Med potekom preiskave so kriminalisti zasegli različne količine prepovedanih drog. Novogoriški kriminalisti so v začetku junija kazensko ovadili še 29-let-nega Nenada Vidovica in 20-letno Laro Gregorčič Vidovic, poleg njiju pa še 30-letno žensko. Trojica je prodajala heroin italijanskim in slovenskim odvisnikom, naposled pa so goriški policisti Vidovica in Gregoričevo aretirali, medtem ko sta dostavljala heroin na dom nekemu goriškemu odvisniku, sicer staremu znancu policije. Vidovic je bil v Italiji že večkrat obravnavan zaradi različnih primerov kaznivih dejanj, ki so se nanašala na nezakonito priseljevanje, zoper premoženje ali pa na nedovoljene droge. Njegove soproge pa italijanski varnostni organi doslej še niso obravnavali. Na podlagi dokaznega gradiva, ki je prišlo na dan med preiskavo, je namestnica državnega tožilca pri goriškem sodniku za predhodne preiskave zanju zahtevala pripor. Dvojica je bila tako pred dvema tednoma aretirana, moški se nahaja v goriškem, ženska pa v tržaškem priporu. Novogoriški kriminalisti in policisti so nazadnje med hišno preiskavo pri 22- letnemu Novogoričanu našli 355 gramov amfetamina, 102 grama heroina in 37 gramov konoplje, med hišno preiskavo pri 39-letni ženski iz okolice Nove Gorice pa še dodatne 403 grama heroina. Oba so sredi junija s kazensko ovadbo izročili dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki je zanju odredil pripor. GORICA - Včeraj popoldne huda prometna nesreča Peška obležala sredi korza 54-letna Ukrajinka se zdravi v goriški bolnišnici - Kljub poškodbam naj ne bi bila v smrtni nevarnosti Policista na prizorišču nesreče bumbaca Videl jo je prepozno. V goriškem mestnem središču je včeraj zgodaj popoldne prišlo do hude prometne nesreče, v kateri se je telesno poškodovala 54-letna peška, ki jo je povozil avtomobil. Nesreča se je zgodila na Korzu Italia, ranjeno žensko pa so na zdravljenje odpeljali v goriško bolnišnico. 54-letna N.V., ki je državljanka Ukrajine in je na goriškem zaposlena kot družinska negovalka, je okrog 14. ure prečkala Korzo Italia v bližini Spomin- skega parka, točneje nasproti tamkajšnje sladoledarne. Ženska je prečkala na prehodu za pešce, takrat pa je po Kor-zu v smeri goriške železniške postaje pripeljal avtomobil znamke Toyota corolla. Za volanom je sedel moški iz Porde-nona, ki je peško očitno videl prepozno, da bi lahko pravočasno pritisnil na zavore. Žensko je silovito zbil s prednjim delom avtomobila. 54-letnico je odbilo najprej na vetrobran, ki je bil popolnoma uničen, nato pa na asfalt. N.V. so nudili pomoč reševalci službe 118 iz Gorice, ki so bili kmalu po nesreči že na kraju. Patrulje prometne policija iz Gorice so zaprle cesto in preusmerjale promet, ob tem pa so Porde-nončanu pa so opravili preizkus alko-holoziranosti in mu zasegli avtomobil, kar je praksa v primeru hudih prometnih nesreč. Žensko so sprejeli najprej v oddelku za oživljanje goriške bolnišnice, potem pa v oddelku za ortopedijo. Ženska naj ne bi bila v smrtni nevarnosti. (Ale) V nedeljo so vlomilci na silo vstopili v hišo v Šempasu in iz spalnice ukradli več kosov zlatega nakita, zlato pero, švicarski nož in uro. Povrh tega so vlomili še v kovinsko omaro in iz nje ukradli polavtomatsko pištolo znamke Beretta s 50 naboji. Lastnik skupno škodo ocenjuje na približno 4.000 evrov. (km) Iz Šanghaja petsto knjig Predstavniki Šanghajskega združenja za prijateljstvo z drugimi državami so se včeraj mudili na obisku v Novi Gorici. V okviru projekta Okno Šanghaja so Univerzi v Novi Gorici podarili 500 knjig. Po sprejemu pri novogoriškem županu Mateju Arčonu so se udeležili odprtja fotografske razstave "Portret Šanghaja" v prostorih Univerze v Novi Gorici. (km) Sponzorstva le za mladince V novogoriški družbi Hit so lani za sponzorstva in donacije namenili 830.000 evrov. »Letos to preprosto ni več mogoče, če hočemo ohraniti podjetje in delovna mesta,« pojasnjujejo v Hitu, kjer so se odločili, da zaradi drastično spremenjenih pogojev poslovanja določijo nova izhodišča na področju sponzoriranja športa. »V celoti bodo odslej podpirali le mladinske programe največjih športnih klubov v Novi Gorici in Kranjski Gori,« so včeraj dodali. Družba Hit je bila dolga leta prepoznavni sponzor in donator na številnih področjih družbenega življenja. Posebno naklonjenost je družba dolga leta izkazovala nogometu, njeno ime je zato nosil goriški nogometni klub Hit Gorica. Iz družbe Hit so sporočili, da bodo letos, zaradi drastično spremenjenih razmer na trgu in s tem zmanjšanih poslovnih rezultatov prilagodili sponzorsko politiko tako, da bodo vse sponzorske zmanjšali na minimum, ohranili pa le večje večletne pogodbene projekte, zmanjšane vsaj za polovico. »Za področje športa velja odločitev, da bo družba v dosedanjem obsegu pomagala le mladinskim programom, in sicer nogometašem, mladincem in mladinkam kolesarskega kluba Hit Gorica, odbojkarskega kluba Hit Gorica in ženskega košarkarskega kluba Hit Kranjska Gora,« so včeraj sporočili iz Hita.(km) DOBERDOB - Izidi Uspešno so opravili malo maturo Včeraj so na nižji srednji šoli v Doberdobu objavili izide male mature. V 3.A razredu so bili na višjo srednjo šolo prepuščeni Samuele Vittorio Ferletti (9/10), Nicole Galbiati (7/10), Aleš La-vrenčič (8/10), Yvonne Miniussi (8/10), Andrea Negrin (8/10), Andrea Redivo (6/10), Giacomo Serafin (8/10), Štefanija Suc (7/10), Giulia Terlizzi (7/10), Nejc Terpin (8/10) in Gaja Zuzic (8/10). Mali maturantje 3.B razreda so Mitja Ambrosi (7/10), Simone Bruzzic-hini (8/10), Luca Černic (7/10), Camilla Crasnich (7/10), Hemala Cumin (7/10), Gabriele Devetak (7/10), Saša Ferfolja (7/10), Nikol Frandolic (7/10), Ivana Gerin (8/10), Daniele Gon (8/10), Ivana Jarc (7/10), Davide Malaroda (6/10), Jasna Marušič (8/10), Tina Poletto (9/10), Riccardo Rizzi (7/10), Elia Saggin (8/10) in Davide Trevisan (7/10). GORICA - Občinski svet Peterin član dveh svetinških komisij DS bo predstavljal v komisijah za kulturo in turizem, manjšine in mlade Koordinacija Slovencev v Demokratski stranki je za objavo pripravila tiskovno sporočilo, v katerem izraža zadovoljstvo nad imenovanjem Davida Peterina v dve svetniški komisiji na goriški občini. »Peterin bo Demokratsko stranko predstavljal v komisijah za kulturo in turizem ter zazaščito manjšin in mladinsko politiko, ki sta za Slovence verjetno najbolj pomembni komisiji na goriški občini. Imenovanje Peterina potrjuje pomen in vlogo Slovencev v Demokratski stranki in njihove organiziranosti, saj delovanje koordinacije priznava specifičen člen strankinega statuta. Obenem je tudi priznanje izjemnega uspeha, ki ga je Peterin dosegel na majskih občinskih volitvah, ko je s kar 219 preferencami dobil daleč največ osebnih glasov med vsem štiridesetimi izvoljenimi,« poudarjajo v koordinaciji Slovencev v Demokratski stranki in pojasnjujejo, da bo torej Peterin v imenu največje opozicijske svetniške skupine spremljal delovanje odbornika Rodolfa Ziberne, ki bo poleg kulturi in turizmu sledil tudi odnosom z združenji in prostovoljnimi organizacijami. »Peterin bo sledil tudi področjem, ki sodijo v resor odbornika Stefana Ce-rette, in sicer vprašanjem narodnih skupnosti, mladinski politiki, varnosti, mestni policiji in urbani mobilnosti. Gre za pomembno odgovornost, za katero smo v Koordinaciji Slovencev v Demokratski stranki prepričani, da ji bo Peterin kos in da bo znal prispevati tisti pozitiven in stvaren doprinos, ki že več let označuje delo predstavnikov Demokratske stranke v občinskem svetu,« poudarjajo v koordinaciji Slovencev v Demokratski stranki in pojasnjujejo, da bo Peterin v naslednjih dneh stopil do pristojnih odbornikov in načelnikov uradov, ki so neposredno vezani na omenjena področja. Do prihodnje seje občinskega sveta, ki bo verjetno 9. julija, naj bi bila znana tudi imena drugih članov svetniških komisij, ki naj bi zato z delom lahko začele še pred poletnim premorom. TRŽIČ - Podpisali protokol o sodelovanju Nasilje med mladimi enačijo z zalezovanjem V dvorani občinskega sveta v Tržiču so v ponedeljek podpisali sporazum proti nasilju med mladimi, čigar novost je enačenje tega pojava s kaznivim dejanjem zalezovanja, ki mu z angleškim izrazom, s katerim je bolj poznan, rečemo »stalking«. Podpis protokola je bil sozvočju s cilji projekta »Tutti per uno«, ki že nekaj let poteka v raznih šolah v Laškem in katerega cilj je preprečevanje nasilja med mladimi. Sporazum so ob županji iz Tržiča Silvii Altran podpisali sodnik sodišča za mladoletne iz Trsta Paolo Sceusa, ravnatelji šol Duca DAosta, Giacich, Ran-daccio, Pertini in Buonarroti, predstavnik goriškega pokrajinskega šolskega urada Arturo Campanella, goriški kvestor Pier Riccardo Piovesana, goriški pokrajinski poveljnik karabinjerjev Giuseppe Arcidiacono, pred- stavnik goriškega poveljstva finančne straže in predsednik Fundacije Goriške hranilnice Franco Obizzi. »Ta dokument je sad dolgega in kompleksnega dela, namenjen pa je naši mladini in družinam. Gre za nov korak na poti, ki smo jo ubrali pred nekaj leti, t.j projekt, ki za katerega smo prejeli evropske, državne in deželne prispevke ter pomoč Fundacije Goriške hranilnice,« je spomnila županja Silvia Altran. »V mestu ni velikih težav z nasiljem med mladimi, a je ravno zaradi tega zdaj pravi trenutek, da se na take dogodke pripravimo. Ta sporazum je eden izmed redkih, v katerih jasno piše, kdo in kaj mora vsak narediti. Gre za konkreten operativni instrument, pri katerem so sodelovali vsi zainteresirani subjekti,« je povedal sodnik sodišča za mladoletne iz Trsta Paolo Sceusa. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2012 13 RUPA - Na križišču pri nekdanji gostilni Ožbot Kombi zbil motorista Ranjenca so odpeljali s helikopterjem v Videm, zdravniki se o prognozi še niso izrekli Visoka hitrost in izsiljena prednost sta bila po vsej verjetnosti vzroka hude prometne nesreče, ki se je zgodila včeraj dopoldne v Rupi. Do trčenja je prišlo med kombijem in motornim kolesom, v nesrečo pa je bil nato vpleten še en avtomobil. Hude telesne poškodbe je dobil le motorist, ki so ga z rešilnim helikopterjem prepeljali v Videmsko bolnišnico. Nesreča se je zgodila okrog 10.55 na križišču pri nekdanji gostilni Ožbot, kjer danes deluje pi-cerija, torej med ulicami Bratov Rusjan, Polje in Andrej Jakil. 40-letni Tržičan M.M. se je s svojim motorjem znamke Ducati peljal v smeri iz Tržiča proti Gorici, iz Ulice Jakil pa je na državno cesto takrat pripeljal 49-letni Videmčan L.C. s kombijem znamke Renault master. Trčenje je bilo silovito. Mo- bumbaca torist je obležal nekaj metrov stran, motor in furgón pa je odbilo v avtomobil Mazda, s katerim se je po Ulici Polje pripeljal 67-letni domačin R.V. Na kraj sta nemudoma prišli goriška rešilna služba 118 in goriška prometna policija, ki je preusmerjala promet. Reševalci so motoristu, ki si je hudo poškodoval različne dele telesa, nudili prvo pomoč na kraju, nato pa je v Rupo prišel tudi rešilni helikopter, s katerim so ranjenca prepeljali v videmsko bolnišnico Santa Maria della Misericordia. Moškega so sprejeli na zdravljenje na oddelku za intenzivno nego. Po navajanju goriških policistov, ki še preučujejo okoliščine nesreče, se videmski zdravniki včeraj o prognozi še niso izrekli. Motor Ducati in kombi znamke Renault je prometna policija zasegla. (Ale) JUBILEJ Wilma Bregant Devetdeset svečk za pokončno Podgorko V ponedeljek je častitljivo starost 90 let dosegla Wilma Bregant, bivša partizanska borka in znana kulturna ter družbeno-politična delavka na Goriškem. Gospo Wilmo smo obiskali v domu upokojencev v Novi Gorici, kjer živi že nekaj let. Čeprav ni več rosno mlada, se po domu in izven njega sprehaja z elanom, ki bi pristajal mnogo mlajšim ženskam. Sobo ima v tretjem nadstropju doma, do nje pa se najraje povzpe kar peš. »Moram čim več hoditi, da mi noge ne odpovejo«, nam je zaupala. Wilma je po rodu iz Podgore in ko pogovor nanese na njeno rojstno vas, se ji jezik razveže in o kraju ob Soči zna marsikaj povedati. Nasploh pa je Wilma razgledana in načitana gospa, ki ji ni tuje nobeno področje, tako da je pogovor z njo pravi užitek. Med drugim se slavljenka lahko pohvali z izrednim spominom, tako da pri klepetu postreže s poznavanjem tudi daljnih in manj znanih dogodkov. Wilma Bregant se je rodila v Podgori 25. junija1922 mami Gizeli Perko in očetu Francu. Osnovno šolo (takrat samo italijansko) je obiskovala v domači vasi. Kasneje je obiskovala tečaje šiviljstva, tik pred drugo svetovno vojno pa se je zaposlila v podgorski tekstilni tovarni. Dobro se spominja Andreja Bratuža in na njegovo mučeniško smrt. Povedala nam je, da se je po fašističnem zločinu nad priljubljenim pe-vovodjo narodna zavest v Podgori močno okrepila in z njo zavesten boj proti nacifašizmu. Wilma se je v odporniško gibanje vključila še pred razpadom fašistične Italije. Odporniško mrežo je takrat vodil Izi-dor-Dorič Klavčič, znan kulturni delavec in zborovodja. Takoj po razpadu Italije, 8. septembra 1943, so Podgorci iz vaške vojašnice odnesli vse orožje, oblačila in drug material ter ga prenesli v Brda, kjer je nastal Briško-beneški odred. V to enoto se je vključila tudi Wilma. Vsled nemške ofenzive se je enota premaknila v Benečijo, kjer je bila Wilma huje ranjena v glavo. Prvo pomoč so ji nudili domačini, ki so ji tudi pomagali priti na varno. Borbena pot jo je kasneje vodila v razne kraje Primorske. Največ ča- sa je preživela na Cerkljanskem, kjer je opravila bol-ničarski in krojaško-šiviljski tečaj. Njena enota je bila med prvimi, ki so 8. maja 1945 vkorakale v osvobojeno Ljubljano. Domov se je vrnila konec maja, po skoraj dveh letih odsotnosti. Po zmagi je bila Wilma poslana v Brda, kjer je bila odgovorna za mladino. V Podgoro se je vrnila po razmejitvi septembra 1947 in se kasneje zaposlila pri Slovenski prosvetni zvezi. Po vaseh je tudi vodila gospodinjske tečaje, za katere je takrat veljalo kar veliko zanimanje. Veliko let je bila Wilma zaposlena kot ekonom v slovenskem Dijaškem domu, kjer je ostala do upokojitve. Leta 1962 se je omožila z Oskarjem Vižintinom, naslednje leto pa se je zakoncema pridružil sin Miran. Vedno je bila z dušo in telesom angažirana v raznih slovenskih organizacijah, za kar je pred leti prejela posebno Odličje boja in dela, ki ga zaslužnim pripadnikom manjšine poklanja Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Wilma to priznanje rada pokaže vsakomur, ki prisluhne njeni zgodbi in ki si kot ona postavi za življenjski cilj narodno zavednost in družbeno pravičnost. (vip) POLETNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE 6-mesečna naročnina na Primorski dnevnik po znižani ceni + DARILO 90 evrov z iskrico v očeh Tisto, ki jo pusti tudi bežen pogled v strani dnevnika, vsako jutro. Iskrico vedenja o tem, kar se spreminja, in o tem, kar ostaja nespremenjeno. O naših ljudeh in njihovih dejanjih. O vsem, kar smo preživeli, in o tem, kar nas še čaka. Iskrico zavesti, da dokler se spoznavamo, javljamo, debatiramo, ostajamo močnejši. Tudi zato vam Primorski dnevnik ponovno ponuja priložnost, da se naročite na 6-mesečno dostavo dnevnika poznižaniceni. Znižana naročnina na tiskano izdajo Primorskega dnevnika za 6 mesecev, od 1. julija2012do 31. decembra 2012, znaša 90 evrov in jo lahko poravnate tudi v dveh obrokih: 45 € do 30. 7. 2012 in 45 € do 30. 9. 2012. Bralcem, ki jih zanima tudi spletna izdaja dnevnika, nudimo za isto obdobje posebno naročnino na tiskano in spletno izdajo za skupnih 100 €. Tudi to naročnino lahko poravnate v dveh enakih obrokih. Naročniki, ki se bodo naročili pred koncem tega meseca, bodo časopis do konca junija prejemali brezplačno. Vsi novi naročniki bodo dobili v dar knjigo Spomini na leto 1945. (Zadrugi! Primorski r dnevnik Dnevnik Slovencev v Italiji INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu 546 Četrtek, 28. junija 2012 GORIŠKI PROSTOR / ŠTEVERJAN - 42. Festival narodno-zabavne glasbe Odštevajo dneve do dogodka leta Med Borovce vabijo 6,7, in 8. julija - Povezujeta Andrej Hofer in Tjaša Hrobat Še nekaj dni nas ločuje od 42. Festivala narodno-zabavne glasbe »Števerjan 2012«, ki bo potekal med 6. in 8. julijem na običajnem prizorišču med Borovci. Gre za zelo priljubljeno pobudo v organizaciji društva F.B. Sedej, ki iz leta v leto doživlja večji uspeh. »Festival predstavlja za nas zagotovo največji dogodek v letu, med letom pa smo vsekakor vsestransko aktivni in to nam je v velik ponos,« je na predstavitvi Festivala povedal predsednik društva F.B. Sedej, Filip Hlede, ki je poudaril, da je mešani pevski zbor komaj praznoval 60. obletnico, poleg tega pa sestavljajo dejavnost društva tudi dva otroška pevska zbora, dramska skupina, mladinski krožek in Števerjanski vestnik. Nato je Filip Hlede predstavil le- Predstavitev festivala na števerjanskem županstvu bumbaca tošnji festival, ki bo z vidika napovedovalcev prelomni: »Po dva-jestih letih vodenja Janeza Dolinarja in petih letih vodenja Jasne Kuljaj, bosta letos večere povezovala Andrej Hofer in Tjaša Hrobat, dva izmed vidnih obrazov na RTV SLO, scenografijo pa bo pripravil priznani slovenski strokovnjak Jože Napotnik.« Letos bo na festivalu nastopilo 26 ansamblov (od teh bosta dva zamejska), ki bodo v prvih dveh dneh lovili uvrstitev v nedeljski finale. Glasbene skupine bodo morale predstaviti vsaka po dva komada, in sicer enega izhajajočega iz narodnozabavnega repertoarja, drugi pa bo moral biti izviren in prvič izveden na števerjanskem odru. Komisijo za glasbo bodo sestavljali Jože Burnik, Mihael Cor-si, Danilo Čadež, Berti Lipusch, Tullio Možina, Denis Novato, Slavko Avsenik mlajši, predsedoval pa ji bo Filip Hlede. Komisijo za besedilo bodo sestavljali Milan Jež, Leonard Katz, Franca Padovan in Martina Valentinčič. Tudi letos se bo nadaljevalo uspešno sodelovanje z Alpen Gran Prix v Meranu in z državnima omrežjema RAI ter RTVSLO, ki bosta naknadno predvajala posnetek festivala. Ponovili bodo tudi neposredni streaming prenos (na spletni strani www.sedej.org), saj, kot je pojasnil Hlede, obstaja veliko zanimanje za festival tudi pri Slovencih v drugih državah, predvsem v Argentini. Novost pa bo zagotovo nastop mlade glasbene skupine gojencev glasbene šole Emil Komel, ki bodo - sicer izven tekmovanja - prvič nastopili v petek in v soboto, prireditelji festivala pa si že prizadevajo, da bi se ista skupina že drugo leto udeležila tekmovanja. 42. Festival je pozdravila tudi županja občine Števerjan, Franca Padovan: »Vas je ponosna na tako zelo uspešno prireditev, ki promovira Števerjan po Sloveniji in ne samo. Sama pa se tega še posebno veselim, saj sem s Festivalom in v društvu Sedej zrasla«. Festival se bo pričel v petek, 6. julija, ob 20. uri. V primeru dežja bodo organizatorji namestili šotor tik ob Borovcih. Drugi šotor, v katerem bosta na razpolago prigrizek in pijača z žlahtno briško kapljico na čelu, pa bo vsekakor nameščen. Finalni del festivala bo v nedeljo, 8. julija, ob 17. uri, publiko pa bo nato zabaval ansambel Modrijani. (av) GORICA - Po dolgi bolezni Umrl bivši ravnatelj Vladimir Šturm V Gorici je včeraj žalostno odjeknila vest o smrti profesorja, prosvetnega in sindikalnega delavca Vla-dimirja Šturma, ki je bil več let ravnatelj trgovskega poklicnega zavoda Ivan Cankar. V zadnjih letih je imel Šturm precejšnje zdravstvene težave, naposled mu je bila v nedeljo degenerativna bolezen usodna. Pogreb bo v soboto, 30. junija, ob 9. uri v cerkvi sv. Ivana. Vladimir Šturm se je rodil 18. junija leta 1936 na Livku pri Kobaridu. Njegov oče se je imenol Franc, po poklicu je bil mizar, materi je bilo ime Jožefa Matelič in je bila trgovka. Vladimir je očeta izgubil, ko je imel samo štiri leta, tako da se je zatem skupaj z mamo preselil v Gorico. Začetno je obiskoval osnovno šolo v italijanskem jeziku, nato pa je obvezno šolanje zaključil v slovenščini. Ker je mati opti-rala za italijansko državljanstvo, se je moral vpisati na italijansko višjo srednjo šolo, obiskoval je goriški znanstveni licej od leta 1950 do leta 1952, nato se je preselil v Trst in maturiral leta 1956. Fakulteto za kemijo v Trstu je zaradi zdravstvenih razlogov opustil, nato pa se je prepisal na ekonomsko fakulteto in jo uspešno zaključil leta 1973. V dobi študija je pomagal v domačem trgovskem podjetju, poučeval kot suplent na raznih šolah v Gorici, aktivno delal v Slovenskem katoliškem akademskem društvu, ki mu je predsedoval leta 1964. Od leta 1967 do leta 1983 je bil predsednik pevskega zbora Mirko Filej, sicer pa je bil vsestransko aktiven v prosvetnem delu in politiki v vrstah Slovenske skupnosti. f Vladimir Šturm / Od leta 1975 do leta 1978 je bil občinski tajnik, najprej v Števerjanu, od leta 1976 pa istočasno v Štever-janu, Marianu in Medei. Nato je bil profesor za pravo in ekonomske predmete na poklicnem trgovskem zavodu Ivan Cankar v Gorici, v šolskem letu 1985-1986 je bil imenovan za ravnatelja in na tem mestu ostal do upokojitve. Šturm je bil tudi član izvršnega odbora Sindikata slovenske šole od leta 1978 naprej, v šolskem letu 1986-1987 mu je tudi predsedoval. V posebni komisiji za vprašanja slovenske šole pri višjem šolskem skrbništvu v Trstu je bil od leta 1982 do leta 1988; od leta 1982 do leta 1985 je bil predsednik kon-zulte za vprašanja slovenske narodne skupnosti pri goriški občini. Šturm - po značaju miren in uglajen - je bil zelo dober organizator, kar je še zlasti dokazal kot ravnatelj, ko si je vseskozi prizadeval za posodobitev učnih programov in tehnične opreme na šoli. Šturm ni bil poročen; zapušča sestro, ki živi v Nemčiji, in dva nečaka. Nagrajevanje najlepših vencev v Selcah (zgoraj); kresovanje v Štandrežu (levo in spodaj) k.b., r.c. Zagoreli kresovi V raznih krajih na Goriškem so v prejšnjih dneh zagoreli sve-toivanski kresovi, s katerimi so ljudje izrazili dobrodošlico poletju. V Selcah je kresovanje spremljalo nagrajevanje natečaja za pripravo najlepših cvetnih vencev, ki sta ga priredili društvi Jadro in Tržič. Prvo nagrado so si prislužili otroci iz slovenskega vrtca iz središča Ronk, ki so izdelali kar osem vencev. Na drugo mesto se je uvrstila Silvana Orel, na tretje mesto pa Sava Ružič. Že tradicionalnega kresovanja Slovencev iz Laškega sta se udeležila tudi ronška občinska odbornika Elena Cettul in Riccardo Aviani. SVETA GORA - Ob 60. obletnici smrti Poklon Vodopivcu Med sodelujočimi pri slovesni maši tudi pevci in pevke župnijskega zbora iz Podgore Prosvetno društvo in mešani pevski zbor Podgora sodelujeta pri prireditvah, ki na Goriškem potekajo ob 60. obletnici smrti duhovnika in skladatelja Vinka Vodopivca. V tem okviru je v nedeljo, 10. junija, v baziliki na Sveti Gori potekala občutena slovesna maša, med katero so se Vodopivca spomnili preko glasbe. Podgorci so na Vodopivca navezani, ker je bil tudi sam od svojega otroštva povezan z vasjo na desnem bregu Soče. Tu je namreč služboval njegov oče Vin-cenc kot organist in učitelj, v Podgori se je rodilo osem njegovih bratov in sestra, v podgorski cerkvi je že kot dvanajstletni fantič samostojno orglal in ravno v Pod-gori je ustvaril svojo prvo zborovsko pesem. Njegova mladost, šolanje in študij ter muziciranje so bili močno povezani z Gorico vse do nove maše, ki jo je daroval v goriški stolnici leta 1901. Prvo svetovno vojno je Vinko Vo-dopivec dočakal v Kromberku, se iz povsem razrušenega kraja umaknil v Cerknico in se po končani vojni vihri vrnil ter ljudem vlival upanje, pogum in pomagal odpravljati uničujoče posledice. Ob vseh rednih obveznosti in stalnemu, nesebičnemu razdajanju za ljudi v stiski je vedno našel čas in se posvečal svoji najljubši muzi: glasbi. Njegove notranje in izpovedne moči ni mogel zaustaviti niti fašizem. Glede na to, da je bila slovenščina dovoljena zgolj po cerkvah, je Vodopivec še intenzivneje ustvarjal slovensko liturgično glasbo, velikokrat po naročilu, kot avtor večkrat pod sinonimom, ker so ga pri izdajanju skladb nadzirali in ga omejevali. Tudi zato, ker se je družil z intelektualno najbolj prepoznavnimi in prodornimi Slovenci tistega časa, ki nikakor niso šli v nos oblastnikom. Med številnimi sta bila predvsem brata Jožko in Lojze Bratuž. O moči njegovega duha, o njegovi neomajnosti pri ohranjanju slovenske besede ter spodbujanja narodovega ponosa pričajo tudi zapisi, kako malo so ga prizadele kritike slovenskih glasbenih veljakov tistega časa, ki so nanj gledali zgolj skozi prizmo strogih kompozicijskih načel in ne celostno. Njegova priljubljenost med primorskim življem je naraš- Maša v baziliki na Sveti Gori čala, vzporedno s tem tudi njegov glasbeni opus, ki šteje okrog 1200 stvaritev cerkvenih pesmi, maš, narodnih pesmi ter instrumentalnih del. Približno 300 avtorskih del je še pogrešanih. Dejstvo, da so Vodopivčeva dela zaokrožila po celem svetu, da so še vedno stalnica repertoarjev prosvetnih in cerkvenih pevskih zborov, je posledica zelo enostavne sinteze med realnostjo trpečih Slovencev in Vodopivčevo tenkočutnostjo in razumevanjem ter trdno odločenostjo, da poskrbi za narodovo duhovno in kulturno preživetje. Predvsem od tod enostavnost, prijetnost za uho v njegovi glasbi in razumljiva »muka« za akademike. Zapisi pa le navajajo posameznike (dr. Kimovec npr.), ki so v Vodopivcu končno prepoznali najprej Človeka in šele potem osebo v preostalih vlogah. Vsemu navedenemu so želeli slediti tudi izvajalci spominske slovesnosti na Sveti Gori in dogodku dati predvsem predznak preprostosti. Maša, ki jo je ob sodelovanju številnih duhovnikov daroval kromberški župnik Cvetko Valič, je iz- zvenela ob orgelskih in vokalnih Vodo-pivčevih delih, ki so jih oblikovali pevke in pevci župnijskih zborov iz Solkana, Kapele, Šempetra in Podgore, organistka Te-rezika Paljk ter zborovodja Peter Pirih. Svoj zelo prepoznavni delež sta prispevala Mira Bastjančič, koordinatorka akademije, in Jožko Kogoj, ki je poskrbel za diapozitive na temo Vodopivčevega življenja in dela. Pozdravno pismo gospoda škofa Metoda Piriha, nagovor gospoda Valiča, posvečen Vodopivčevim manj poznanim življenjskim dogodivščinam in zaključna akademija, med katero so predstavniki sodelujočih župnij strnili spomine nedavno umrlih in še živih pevk in pevcev, ki so z njim sodelovali in ga poznali ter Vodo-pivčeve Marijine pesmi, so zaokrožile prazničen popoldne na Sveti Gori. Navdušuje ugotovitev, da je dogodek prevzel predvsem pevke in pevce sodelujočih pevskih zborov, pa tudi prisotne romarje in redne obiskovalce svetogorske bazilike v upanju, da bo spomin na Vinka Vodo-pivca ostal živ tudi v prihodnje in zmogel navdušiti predvsem mlade. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 28. junija 2012 15 NOVA GORICA - Knjižnica pod krošnjami Branje sredi mesta v prijetni senci Borovega gozdička Letos se v Novo Gorico in Kanal vrača projekt Knjižnica pod krošnjami, ki je bil po zgledu osemletnih izkušenj v Ljubljani lani goriški javnosti predstavljen prvič. Bralna senca bo letos še gostoljubnejša od lanske, saj se bo tokrat odvijala v Borovem gozdičku, nedaleč stran od igral za otroke. Poleg branja širokega izbora knjig bodo na voljo tudi dnevni časopisi in revije, zraven pa bo ponujen še spremljevalni program, kot so ustvarjalne, likovne ali glasbene delavnice in predstavitve knjig. Lanskoletni Goriški projekt je segel tudi čez mejo - priključila se mu je knjižnica Damirja Feigla iz Gorice. »Sodelovanje letos miruje, obstaja pa želja, da v bodoče nadaljujemo. Razmišlja se o premiku iz atrija knjižnice v Ljudski vrt v Gorici, kjer bi lahko speljali dvojezično knjižnico pod krošnjami,« pojasnjuje Mateja Zorn, vodja gostovanja v Novi Gorici. Novogoriški dogodek bo potekal v dveh časovnih sklopih: prvi se bo odvijal do nedelje, 1. julija, drugi pa med 3. in 9. septembrom. V junijskem delu bodo dopoldnevi oziroma zgodnji popoldnevi praviloma namenjeni ustvarjalnicam za otroke, popoldan pa bodo na vrsti predstavitve knjig ali pa glasbena doživetja. Tako bo danes ob 10. uri najprej na vrsti ustvarjalnica za otroke, ob 18. uri pa bo založba Educa predstavila knjigo Petra Zorna Aleksan-drinke so se vrnile domov. Branje v Borovem gozdiču foto k.m. Ker želi projekt Knjižnica pod krošnjami ponuditi vsebine za vse generacije, niso pozabili niti na najstarejše. Članice novogori-ške Univerze za tretje življenjsko obdobje bodo tako večkrat gostovale v novogoriškem domu upokojencev, kjer bodo izvajale glasno branje za tamkajšnje varovance. Poleg programskih vsebin bo bralcem in listalcem na voljo tudi kotiček z informacijami o interesnih dejavnosti, kot so tečaji, delavnice, varstvo in ostale oblike kakovostnega preživljanja poletnih počitnic na Goriškem. Pod krošnjo bo postavljen tudi zabojček Knjige krožijo, v katerega bodo obiskovalci polagali in jemali knjige, ki jih želijo zamenjati oziroma podariti naprej. Dogodku se tudi letos pridružujejo v Kanalu. Med 24. julijem in 4. avgustom bodo tudi tam poskrbeli za bogato knjižno bero, ki jo bo moč prebirati v senci dreves nasproti osnovne šole, gostili pa bodo tudi več zanimivih gostov, ki bodo med drugim v več različnih slovenskih narečjih pripovedovali pravljice in pripovedke. Med njimi bo tudi Luigia Negro iz Rezije. (km) 30-letniki praznovali Resolucija zgoraj objavljene fotografije morda ni najboljša, vzdušje pa je bilo res enkratno. V soboto so se po nekajletnem premoru spet srečali bivši sošolci iz Gorice, Štandreža, Števerjana, So-vodenj, Oslavja, Poljan, Podgore in drugih vasi, ki so rojeni leta 1982 in so (ali bodo) letos praznovali okroglih 30 let. Vsi soletniki se žal večera, ki se je začel v gostilni Turri v Štandrežu, niso mogli udeležiti zaradi družinskih, delovnih in dru- gih obveznosti, nekateri pa so na veselo snidenje prišli celo iz Avstralije. Življenjska pot je pač nekatere popeljala zelo daleč, drugih, ki so jih prisotni še bolj pogrešali, pa žal ni več med nami. Med enim dovtipom in drugim, lepimi spomini in nazdravljanjem je večerja minila bliskovito, sledila pa sta ples v Sesljanu, ki je trajal do zore, in poslovilna kavica v goriški kavarni. Zahvala za prijeten večer, katerega udeleženci upajo, da se bo lahko čim prej ponovil, gre predvsem Martini, ki je bila pobudnica srečanja. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.10 »Il Dittatore«. Dvorana 2: 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. Dvorana 3: 19.50 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 21.30 »7 giorni all'Hava-na« (35mm). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.10 - 22.00 »Il Dittatore«. Dvorana 2: 19.50 - 22.10 »Rock of Ages«. Dvorana 3: 19.50 »La Bella e la Bestia« (digital 3D); 21.30 »Love & Secrets«. Dvorana 4: 19.50 - 22.10 »La mia vita è uno zoo«. Dvorana 5: 19.50 - 22.00 »W.E. Edward e Wallis«. H Šolske vesti TEČAJ KAJAKAŠTVA za fante in dekleta od 11. do 14. leta ponuja v sklopu Športne šole Dijaški dom S. Gregorčič iz Gorice. Tečaj bo potekal na Soči v Solkanu od ponedeljka, 9., do petka 13. julija, v sodelovanju s Kajak klubom Soške elektrarne. Na razpolago še nekaj mest. Tudi v drugih tednih športne šole (rafting, adrenalinski park Solkan, tenis... ) je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 od 8. do 16. ure. INTENZIVNI TEČAJI ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE TER PRIPRAVA NA NOVO ŠOLSKO LETO bodo organizirani od 20.8. do 7.9. za učence osnovne in srednje šole, v Dijaškem domu v Gorici. Prijave in informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. MLADINSKI DOM prireja v Sovodnjah poletno središče »Mavrica« od 2. do 20. julija za otroke od 3. do 10. leta, pripravo na začetek pouka »Šola za šalo« od 27. avgusta do 7. septembra za osnovnošolce in prvošolčke z delavnicami slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, matematike, kreativnega branja in pisanja in pravljičnim kotičkom; informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481-546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. TEČAJ SPLOŠNEGA KMETIJSTVA na Ad formandumu: na razpolago so še prosta vpisna mesta za tečaj, ki traja 150 ur; prvo srečanje bo danes, 27. junija, ob 18. uri na sedežu v KBcentru v Gorici (Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.org). AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti od ponedeljka, 2. julija, do vključno sobote, 8. julija, na nogometnem igrišču v Doberdobu; vpisovanje in informacije po tel. 339-3853924 ali erimic65@tisca-li.it (Emanuela). EKSTRA SLOVENŠČINA - za dijake višjih srednjih šol, ki potrebujejo več priložnosti za rabo slovenskega jezika, ki imajo težave s slovensko slovnico, želijo izboljšati šolski uspeh ali se pripraviti na popravni izpit. SlO-VIK prireja od 20. do 24. avgusta in od 3. do 7. septembra 20-urna izobraževalna programa v jutranjih urah, v Trstu in v Gorici. Prijave do 10. julija; informacije: www.slovik.org, info@slovik.org ali tel. 0481-530412. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil objavljen ministrski odlok št. 53 z dne 14. junija 2012, ki predvideva, da sme učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in je ali bo do 30. junija 2012 pridobilo habilitacijo, prositi za polnopravno vključitev vanje. V dodatni pas istih lestvic pa se sme vključiti tudi učno osebje, ki je na podlagi določil 1. odstavka 1. člena istega odloka pridobilo habilitacijo v a. l. 2008/09, 2009/10 in 2010/11. Ravno tako sme habilitirano učno osebje, ki je pridobilo naslov pod- pornega učitelja-profesorja, vložiti prošnjo za vključitev v za to namenjene pokrajinske sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo, in sicer do 14. ure dne 10. julija 2012. M Koncerti PD ŠTANDREŽ pod pokroviteljstvom ZSKP prireja koncert z naslovom »Pozdrav poletju« v soboto, 30. junija, ob 21. uri na trgu pred cerkvijo v Štan-drežu. Nastopili bodo orkester Big band Nova iz Nove Gorice in solisti. Ob slabem vremenu koncert odpade. S Izleti SPDG obvešča udeležence izleta v Ba-zilikato, da bo avtobus odpeljal v petek, 29. junija, ob 6. uri s parkirišča pri Rdeči hiši (na italijanski strani). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 8-dnevni izlet samo z enim avtobusom in trajektom na Sardinijo od 25. septembra do 2. oktobra; informacije in prijave po tel. 349-4042060 (Eda L.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 300 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 5. avgusta, vsakoletni piknik: v jutranjih urah si bodo ogledali Miramarski grad in park, popoldne bo srečanje v restavraciji Al Mulin - Norbedo pri Kopru; informacije in prijave po tel. 0481882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-390697 (Marija Č.), 347-1042156 (Rozina) in 0481-21361 (Ema L.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da sprejema prijave za skupinsko bivanje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi; informacije in prijave na društvenem sedežu, Korzo Verdi 51/int. - tel. 0481530927 ob torkih in četrtkih od 9. do 12.ure ali po tel. 040-360072. SPDG organizira v soboto, 30. junija, in v nedeljo, 1. julija, dvodnevni izlet na Grintovec in na Kočno. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši v soboto, 30. junija, ob 14. uri, obvezna čelada in primerna oprema; informacije po tel. 340-8247660. Čestitke Danes se v Štandrežu veliko slavje godi, naša draga teta EMA jih 90 slavi. Še mnogo srečnih dni ji iz srca želimo vsi. Ana, Giuly, Sandra, Eri, Luka in Martina. I!3 Obvestila OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo julija in avgusta zaprti. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE sporoča, da je nova uradna spletna stran na naslovu http://www.comune.savogna.go.it/. Naslovi elektronske pošte ostajajo nespremenjeni. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo pokrajinska knjižnica danes, 27. junija, odprta samo med 15.30 in 17.30. TOMBOLA SV. PETRA IN PAVLA bo na goriškem Travniku v petek, 29. junija, ob 21. uri. Ob 20. uri bo nastop gojencev glasbene šole Roland iz Gorice, nameščene bodo stojnice, kjer bodo po ugodni ceni v podporo potre-sencem iz Emilie Romagne, prodajali sir parmezan iz kraja Finale Emilia. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL sporoča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure in da bo zaprta zaradi dopusta od 6. do 17. avgusta. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. S Mali oglasi KOTALKE št. čevljev 43, malo rabljene, z opremo, po ugodni ceni prodam; tel. 0481-882339 ob uri kosila. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 118.000 evrov; tel. 3313317092. ŠEST DVOMESEČNIH MUCK podarimo ljubiteljem živali; tel. 3471243400. 0 Prireditve »FILMSKI JUNIJ« v organizaciji Goriškega muzeja na gradu Kromberk: v četrtek, 28. junija, ob 20. uri bosta predavanji z naslovom »V globini dediščine«. Predavali bosta Biljana Dušic: »Življenje mora teči« in Alenka Rebula »Klicanje matere«. V petek, 29. junija, ob 19. uri v amfiteatru gradu Kromberk bosta potekali delavnici z naslovom »Zven diha (negovanje dihanja in zvočna kopel)«. POLETNA SREČANJA V KNJIŽNICI V RONKAH v organizaciji knjižnice Ronke in urada za kulturo občine Ronke potekajo na Trgu Knjižnice ob 21.15: v četrtek, 28. junija, koncert z naslovom »From tango tipico to tango nuevo«, nastopa kvintet Piazzole-ky & Ana Bezjak iz Slovenije. JUNIJSKI VEČERI ob sovodenjskem občinskem prazniku: do 29. junija bo v telovadnici v Sovodnjah odbojkarski turnir. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA ARTE IN-CONTRO v Svetoivanski ulici (Ul. San Giovanni 7/1) v Gorici bo v petek, 29. junija, ob 17.30 na srečanju z naslovom »Punti di vista riguardo Gorizia« Diego Kuzmin predstavil svoje poglede na posebne arhitektonske, urbanistične in zgodovinske tematike Gorice. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES -KONFERENCA ZA ITALIJO v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič, Veterani vojne za Slovenijo, VSO -Združenjem za vrednote slovenske osamosvojitve vabi na 21. obletnico osamosvojitve Slovenije v petek, 29. junija, ob 20.30 pod lipo (Klanec 14 v Števerjanu). Slavnosti govornik bo evropski poslanec Milan Zver, kulturni program bo izvedel MPZ Rado Simoniti. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Luigi Bressan (Gigi Piastrella) iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane. DANES NA PEČI: 14.00, Giorgio (Jurij) Pahor (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.45) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 10.10, Anna Mic-heloni por. Bregant (iz goriške splošne bolnišnice ob 10. uri) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BRAČANU: 14.30, Alfredo Maghet (iz krminske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob izgubi dragega očeta in nonota FRANCA PODVERŠIČA izreka SKD Hrast iskreno in občuteno sožalje ženi Adeli, sinovoma Damijanu in Bogdanu, hčerki Mirti in vsem domačim. 1 2 Sreda, 27. junija 2012 APrimorski r dnevnik ZA ITALIJO IN ZA MERKLOVO KRAKOV - »Jutri bo v Varšavi zmagala Italija, v Bruslju pa Nemčija,« je napovedal 53-letni Giovanni Di Lorenzo, ki na nemški televiziji že 23 let vodi najstarejši talk show in 8 let je direktor tednika Die Zeit. Di Lorenzo, ki je sin Italijana in Nemke, v športu navija za Italijo (»Kot otrok sem namreč živel v Rimu«), na politični ravni pa podpira Angelo Merkel, »ki se trudi, da bi rešila evro in Evropo,« je še dodal Di Lorenzo, ki si bo jutrišnjo tekmo Nemčija - Italija ogledal v italijanski restavraciji v Bremnu. CAPELLOV IDEALNI FINALE JE ITALIJA - ŠPANIJA RIM - »Odlična Italija, čeprav preveč sterilna pred nasprotnikovimi vrati,« je ocena trenerja Fabia Ca-pella, doma iz goriškega Pierisa. »Že proti Španiji je Italija igrala zelo dobro. Španci so bili v velikih težavah, kar je bilo precej neobičajno. Prandellijevi varovanci ustvarijo številne priložnosti za gol. Pir-lo in De Rossi sta upravičeno med boljšimi vezisti na svetu,« je še povedal Capello, ki upa, da se bosta v finale uvrstili Italija in Španija. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu DVOJEZIČNI RICCARDO MONTOLIVO KRAKOV - Za Riccarda Montoli-va bo jutrišnja polfinalna tekma proti Nemčiji posebna. V Varšavi bo stopil na igrišče s čevlji, ki imajo na eni strani italijansko, na drugi pa nemško zastavico. Zanj je to običajno, saj je njegova mama Antje Nemka. Do 15- leta starosti je poletne počitnice preživljal pri dedku in babici v Kielu, nemškemu mestu ob Baltskem morju. »Italijan sem recimo okrog 90 odstotkov,« je dejal Montolivo, ki odlično obvlada nemščino. Na novinarskih konferencah v Krakovu je celo pomagal kot prevajalec. PRED POLFINALOM - Nekdanji reprezentant Giuseppe Galderisi o Italiji »Španija z napadalcema« »Nanu« Galderisi je bil nedvomno uspešnejši kot igralec, saj je nastopil na svetovnem prvenstvu v Mehiki leta 1986 in postal italijanski prvak tako pri Juventusu kot v Veroni. Nekoliko manj izstopa kot trener, saj je v zadnji sezoni na čelu tržaškega kluba izpadel v II. divizijo. Zadnji trener Triestine - žal po propadu kluba tega naslova mu ne bo nihče mogel odvzeti -nam je izdal svoje misli pred polfinalnima obračunoma na evropskem prvenstvu. Začeli smo kar pri današnjem polfinalu med Španijo in Portugalsko: »Mislim, da so se tokrat v polfinale uvrstile res štiri najboljše ekipe. Portugalska ima veliko dodano vrednost, saj je Ronaldo zadnje čase nezadržen. Gre sicer za zadovoljivo ekipo z vrhunskim dodatkom, medtem ko je Španija veliko bolj popolna in ima tudi več izkušenj na taki ravni. Govorimo namreč o evropskih in svetovnih prvakih. Je pa res, da se v 90 minutah lahko vse spreobrne. Vsekakor menim, da je Španija v rahli prednosti zaradi izkušenj, organizacije igre in tudi tehničnih sposobnosti posameznikov. Trener Del Bosque je presenetil s postavo brez pravih napadalcev. Res je, da je nekatere tekme igral brez prave špice. Ubral je sistem igranja Barcelone z neskončno serijo podaj, ki so na trenutke same sebi namen. Res se zdi, da gledaš Barcelono brez Messija. Torres je sicer dokazal, da je lahko odločilen, a drugače se je španski selektor odločil za postavo, ki lahko spravi v težave nasprotnika, saj v napadu nimaš igralca, na katerega moraš biti posebno pozoren; vsakdo se lahko vključi od zadaj in postane napadalec. Italija je proti Angliji na trenutke celo spominjala na Španijo. Italija je res imela stalno posest žoge, a gre za drugačen sistem igranja. Navsezadnje mi poskušamo stalno podati v globino, medtem ko ima Španija v svojem dnk-ju to serijo podaj in večkrat sploh ne iščejo globine, a le čaka na nasprotnikovo napako pri postavitvi. Mislim, da je igra Italije vsekakor zelo lepo znamenje, ki je verjetno marsikoga v tujini presenetilo. Ni slučaj, da je Prandelli za vezno vrsto izbral »tehničarje« bolj kot garače. Res je tako. Montolivo, ali pred njim Motta, igra nekje med vezno vrsto in napadom. Oba znata kriti, a tudi ustvarjati igro, se podati ali podajati v globino. Isto velja tudi za De Rossija in Marchisia, medtem ko je Pirlo kot organizator poglavje zase. Na prvi pogled je postava bolj obrambna kot napadalna, a mentaliteta večine igralcev je ravno ta, da se podajo v napad če se jim le ponudi priložnost. Bi lahko rekli, da je Italija kot Španija, a z dvema napadalcema. Nemčija bo verjetno trši nasprotnik kot Anglija. Nedvomno. Doslej so Nemci navdušili in so morda prvi favoriti prvenstva. A kot sem prej pravil, ni nujno pozitivno biti favorit. Italija je namreč trdoživ nasprotnik in je iz dneva v dan bolj motivirana. Jaz bi rekel, da ima Italija 50-odstot-no možnost uvrstitve v finale. Bo prišlo do sprememb v postavi? Na takih turnirjih je normalno, da nastopi utrujenost. A Prandelli je gotovo zadovoljen s tem, kar so mu fantje dali v četrtfinalu, ravno zato menim, da bodo edine menjave prisiljene. Zamenjal bo le poškodovane in zelo utrujene igralce. Vse ostale bo potrdil. Bi lahko bil kajši počitek s katerim je razpolagala Italija (igrala je dva dni po Nemcih) odločilen faktor? Lahko bi, treba premisliti koledar, saj je 48 ur počitka več prevelika prednost. A to ne sme postati alibi. Vsekakor menim, da lahko s pravim psihološkim pristopom celo pozabiš na utrujenost. Kakšna je vaša napoved? Mislim, da bo zmagala Italija z 2:1 ali celo ponovno po streljanju 11-me-trovk. (I.F.) Portugalska Četrtfinale danes, 27.6. 20.45 DONECK Polfinale 1.7. 20.45 Španija 2 Finale KIJEV Nemčija 4 Nemčija 2 Grčija jutri, 28.6. 20.45 VARŠAVA Četrtfinale Polfinale ........................ Anglija 2 Italija 4 Italija JOACHIM LOEW »Pirlo je genialni strateg« KRAKOV - Andrea Pirlo doživlja pravi preporod, je prepričan selektor nemške re-prezentan-ce Joachim Loew (na sliki), ki pa je dodal, da njegovi igralci jutri na polfinalni tekmi v Varšavi ne bodo pripravili kake posebne obrambne kletke. Ne le proti Angliji, temveč tudi na drugih tekmah je Pirlo dokazal, da doživlja preporod. Mislili smo, da je malce prestar, da bi bil lahko še koristen za reprezentanco, pokazalo pa se je, da je še vedno izvrsten igralec, genialni strateg, igralec, ki se dotakne velikega števila žog in in jih deli na za nasprotnika nevaren način,« je organizatorja igre Italije pohvalil Loew. Tesno pokrivanje Pirla z enim igralcem bi bilo po mnenju nemškega selektorja »idiotsko«, ker se Pirlo pogostokrat vrača v svojo polovico igrišča, vendar »poznamo njegovo igro in ga bomo skušali čimbolj ovirati,« je še dejal Loew. KOLESARSTVO - V soboto se začne 99. Tour de France Brajkovič tik LJUBLJANA - V soboto se bo s 6,4 kilometra dolgim prologom v belgijskem Liegeju začela letošnja dirka po Franciji. Kolesarji bodo opravili s 3497 kilometri, glavni favorit med Slovenci pa bo Jani Brajkovič (Astana). Poleg njega sta se danes v Ljubljani predstavila še Borut Božič (Astana) in Grega Bole (Lampre), nastopil pa bo tudi Kristijan Koren (Liquigas). Letos bo dirka potekala v obratni smeri urinega kazalca, tako da bodo kolesarji že prvi teden zavili v Alpe. Vendar pa po besedah prvega favorita za dobro skupno uvrstitev Janija Brajkoviča vsaj prve tedne do razlik ne bo prihajalo. Najtežja večdnevna kolesarska preizkušnja se bo po njegovem mnenju spet odločala zadnji teden v Pirenejih in na dveh posamičnih vožnjah na čas. Od etap z gorskimi cilji bodo najzahtevnejše 11., 16. in 17., slednja bo tudi zadnja gorska. V 19., predzadnji etapi sledi še drugi posamični kronometer, s 53 kilometri izredno zahteven in dolg. «Letošnji Tour bi mi moral vsaj na papirju ustrezati. Lepo je videti, da bo letos ekipa vozila čeprav bo potrebno biti pozoren že prvi teden, ko zame, to smo videli že na Dauphine Libere, kjer bo najbrž spet veliko padcev. Sprva sledi tudi nemi je pomagal tudi nekdanji prvi mož ekipe Alek- kaj kratkih klancev, kar mi ne ustreza, zato bo posander Vinokurov. Sem optimističen, moštvo je trebno 'borbati', da si ne naberem prevelikega zao-dobro, še posebej zanimivo bo zadnja dva tedna, stanka,» je na predstavitvi povedal Brajkovič. favoriti no dolg. Težko bo več kot eno uro pedala poganjati na polno,» je še povedal Brajkovič, ki je vlogo favorita za zmago pripisal Bradleyju Wiggin-su in lanskemu zmagovalcu Cadelu Evansu. Podobnega mnenja o končnem zmagovalcu je bil tudi Brajkovičev moštveni kolega Borut Božič. «Dejstvo je, da bom delal za Janija. Če bom imel dober dan, bom v kakšnem zaključnem sprin-tu skušal delati tudi zase, sicer pa se ve kako in kaj. Veseli me, da sva klubska kolega, poznava se že zelo dolgo in si pomagava. Lepo je v sobi slišati slovensko besedo. Wiggins in Evans za končno zmago, potem pa smo tukaj že mi z Janijem na če-lu,» je dejal Božič. Grega Bole je imel v prvi polovici kar nekaj smole, poškodb, prestal je tudi operacijo. Zdaj pravi, da se vrača nazaj, da so se občutki povrnili in da bo na dirki delal predvsem za Alessandra Petacchi-ja. «V dirko grem sproščeno, brez večjih pričakovanj. Sem optimističen in dober dan bom vsekakor skušal izkoristiti. Glede na to, da smo danes tukaj sami Slovenci, lahko rečem, da bom za zmago v skupni razvrstitvi navijal za Janija. Vse leto je treniral za to, letos mu je kot enemu redkih kolesarjev uspelo premagati tudi Alberta Contadorja, ve se, kaj to pomeni v kolesarskih krogih,» pa je povedal Bole. (STA) za Letošnja že 99. dirka po Franciji med 30. junijem in 22. julijem bo imela poleg prologa 20 etap, od tega devet ravninskih, štiri v sredogorju, pet gorskih, dva posamična kronometra in prolog ter dva prosta dneva. Jani Brajkovič (na sliki) pravi, da mu proga ustreza Letošnja že 99. dirka po Franciji med 30. junijem in 22. julijem bo imela poleg prologa 20 etap, od tega devet ravninskih, štiri v sredogorju, pet gorskih, dva posamična kronometra in prolog ter dva prosta dneva. Jani Brajkovič (na sliki) pravi, da mu proga ustreza «Sprva ne pričakujem velikih razlik, te bodo sledile šele na koncu, favoriti pa se bodo uvodoma zgolj gledali. Potem pa se bo dirka že pričela odločati. Na papirju bi mi letošnja dirka morala ustrezati, čeprav je drugi kronometer izred- ŠPORT Sreda, 27. junija 2012 17 RAZREDČENO EP HELSINKI - Evropsko prvenstvo, ki bo od danes do nedelje v Helsinkih, bo prvič po uvedbi dveletnega ciklusa tekmovanj v sezoni poletnih OI, kar je nekoliko razredčilo konkurenco. V slovenski vrsti bo tako manjkal olimpijec Primož Kozmus. Že danes bo nastopilo 8 slovenskih in 22 italijanskih atletov, kolajne pa bodo podelili le v moškem teku na 5.00 metrov. Med Slovenci bo prvi dan udarno ime metalka kopja Mateja ratej (na sliki). MALJKOVIČ IZBRAL LJUBLJANA - Selektor slovenske moške članske reprezentance Božidar Maljkovič, je določil seznam enajstih košarkarjev, ki bodo v letu 2012 oddelali priprave za Ep 2013. Na seznamu sta se prvič znašla Jure Balažič (Krka) in Er-jon Kastrati (Union Olimpija), po dolgih letih pa tudi Žiga Zagorc (Elektra Šoštanj). Prosto poletje so zaradi različnih razlogov dobili Mirza Begič, Goran Dragic, Jaka Lakovič, Erazem Lor-bek, Beno Udrih, ki so vsi že potrdili, da bodo selektorju na voljo prihodnje leto, ko bo Slovenija od 4. do 22. septembra gostila EuroBa-sket. Drugi igralci so Jaka Blažič, Zoran Dragič, Domen Lorbek, Edo Murič, Boštjan Nachbar, Uroš Slokar, Gašper Vidmar in Miha Zupan. IZGUBIL BITKO Z BOLEZNIJO ekipi na tekmi lige prvakov proti turškemu Galatasarayju. MADRID - Nekdanji nogometaš Betisa iz Seville in angleškega Liverpoola Miki Roque je umrl v 23. letu starosti v kliniki v Barceloni. Španec je imel raka, kljub številnim operacijam je mlademu nogometašu v nedeljo prenehalo biti srce. Roque je kot petnajstletnik podpisal pogodbo z Liverpo-olom, v sezoni 2006/2007 pa je zabeležil edini nastop v članski ODBOJKA - Filip Hlede in Stefano Sirch odslej za Slogo Tabor v B2-ligi Pomembni okrepitvi Odbojkarska ekipa Sloge Tabor ima dva nova igralca. V prihodnji sezoni bosta z njo v državni B2-ligi igrala tudi dolgoletni podajalec Olympie Filip Hlede in center Vivila v C-ligi Stefano Sirch, ki pa ima za sabo veliko izkušenj tudi na drugoligaški ravni. Prestop Filipa Hledeta k Slogi Tabor je že dolgo časa visel v zraku, ker pa predstavlja za njegov matični klub težko izgubo, se je zadeva nekoliko zavlekla. S tem v zvezi sta društvi včeraj izdali skupno tiskovno sporočilo, v katerem je zapisano, da se »AŠZ Olympia s težkim srcem odpoveduje nastopom svojega dolgoletnega stebra ekipe, ki ima velike zasluge, da se je goriško društvo povzpelo v sam vrh deželnih liga-šev, a mu po drugi strani nudi možnost, da se preizkusi tudi na višji državni ravni, kar je za igralca nedvomno zaslužena nagrada,« AŠD Sloga Tabor pa se veseli, da je Olympia privolila v ta prestop na podlagi konstruktivnega sodelovanja med društvoma. Filip Hlede (letnik 1982), ki je igral tudi za združeno ekipo Rast in za Val (v sezoni 2004/2005 je bil v Štandrežu tudi soigralec Sircha), bo zapolnil pomembno vrzel v ekipi, saj Vanja Veljak na mestu podajalca ni imel prave alternative oz. je bil to kapetan Ambrož Peterlin, ki pa se je v minuli sezoni izkazal kot nenadomestljiv tolkač in sprejemalec. Tudi Stefano Sirch za naše odbojkarske kroge ni novo ime, saj se je zdaj 29-letni in 1,93 m visoki odbojkar v začetku kariere preizkusil tudi pri štan-drežkem OK Val, sicer pa je na ravni B2-lige, poleg v Štandrežu, igral tudi v Villi Vicentini, Fiessu, Monseliceju, Rivieri del Brenta in Cordenonsu. Tam je bil njegov soigralec tudi kapetan Sloge Tabor Ambrož Peterlin, ki je takole opisal novega centra moštva. »Je hiter, se pod mrežo dobro premika in ima smisel za blok, poleg tega je na treningih velik garač. Ko se ne bi bil iz osebnih in službenih razlogov preselil v Trst (doma je sicer iz Pra- damana, op.ur.), bi prav gotovo lahko s Cordenonsom igral tudi v B1-ligi.« S Hledotom in Sirchom je ekipa Sloge Tabor praktično že sestavljena. Na podajalskem mestu je tudi Vanja Veljak, centri so še Gregor Jerončič, Danjel Slavec in Mirko Kante, sprejemalca Nicholas Privileggi in Matevž Peterlin, tolka-či Ambrož Peterlin, David Cettolo, Vasilij Kante in Andrea Vatovac. Slednji bo sicer šele v prihodnjih tednih dokončno potrdil, ali bo igral ali ne. Ko bi ga službena pot vnovič vodila daleč od Trsta, bi postalo aktualno vprašanje dodatnega tolkača, čeprav novih prihodov apriori tudi sicer ne izključujejo, toda ne za vsako ceno. »Ponuja se nam cela vrsta igralcev, ki so zaradi finančne krize ostali brez kluba. Še nikoli jih ni bilo toliko, vendar nas takšne ponudbe ne zanimajo,« je povedal športni vodja Ivan Peterlin. Zadovoljen je seveda tudi trener Lucio Battisti. »Imamo dve varianti več. Minula sezona je pokazala, da je potrebno imeti za uspeh večje število ustreznih menjav, ker je B2-liga dolga in naporna. Zdaj jih imamo. Potrebujemo še enega tolkača. Če bo to Vato-vac, bi morda lahko bilo to dovolj, saj lahko on igra bodisi na mestu tolkača kot korektorja,« je povedal Battisti. V začetku prihodnjega tedna bo tudi zapadel rok za vpis v B2-ligo in bodo pri Slogi Tabor končno vedeli, kdo bodo njihovi nasprotniki. Kriza bi lahko povzročila marsikatero presenečenje. Svoj vpis je napovedala tudi Gemona (ligo je odkupila od Sisleyja, ki je s svojo tretjo ekipo napredoval iz C-li-ge, vendar ekipo v B2-ligi že ima, dveh pa ne more imeti), za društvo iz Gu-mina pa bo igrala selekcija najboljših mladincev iz FJK. (ak) SOČA - Turnir brez meja, skupina B: Olympia - Govolley 2:1 (23:25, 25:19, 15:11), Govolley - Sloga 0:2 (16:25, 23:25), Sloga - Olympia 2:0 (25:22, 25:18). Današnji polfinale: 19.30 Ferro Alluminio - Olympia, sledi Soča - Sloga. Finale bo v petek (namesto v četrtek). Filip Hlede je naš najbolj izkušen podajalec, V B2-ligi je že igral, nastop s Slogio Tabor pa bo zanj vsekakor pomenil krono uspešne kariere kroma TENIS Nadal v težavah le en set WIMBLEDON - Španec Rafael Nadal, drugi nosilec teniškega turnirja za grand slam v Wim-bledonu, se je uvrstil v drugi krog tekmovanja. V dvoboju z Brazilcem Thomazom Belluccijem je sicer slabo začel in zaostajal z 0:4, a nato slavil v treh nizih s 7:6 (0), 6:2, 6:3. V naslednjem krogu se bo dvakratni zmagovalec Wimbledona pomeril s Čehom Lukašem Roso-lom. Izpadla pa je najboljša slovenska igralka Polona Hercog. Po slabi uri igre jo je premagala Če-hinja Kristyna Pliškova s 6:2, 6:2. SLOVENIJA - Na žrebu na Brdu pri Kranju je Nogometna zveza Slovenije določila pare 1. in 2. SNL v sezoni 2012/13. V uvodnem krogu 14. julija bodo državni prvaki iz Maribora gostovali pri Gorici, drugi pari pa so Mura 05 - Rudar Velenje, Olimpija - Domžale, Celje - Triglav in Aluminij -Luka Koper. MOTOCIKLIZEM - Četrta preizkušnja pokala Yamaha R6 v Mugellu Emili ni bil zadovoljen Dve dirki pred koncem sezone proseški motociklist zaostaja 28 točk za vodilnim Mitja Emili tokrat ni izpolnil svojih načrtov. V četrti preizkušnji pokala Yamaha R6 na dirkališču v Mugellu se je moral proseški motociklist zadovoljiti s 7. mestom. Na skupni lestvici je Emili tako zdrknil na 4. mesto. »To me je razjezilo. Od prvega mesta zaostajam dve dirki pred koncem sezone kar 28 točk. Na razpolago jih je sicer še 50. Ne bom popustil, čeprav ne bo lahko nadoknaditi zamujenega,« je povedal Emili, ki je takole orisal potek dogodkov v Mugellu: »V sobotnih kvalifikacijah sem si izboril le 7. mesto. Imel sem pač težave z motorjem, tako da mi ni uspelo dirkati na vso moč. Do nedelje nam ni uspelo optimizirati naše yamahe in tako sem že po prvem krogu zaostajal za vo- dilnimi. Bil sem šele 14. Nato sem počasi nadoknadil nekaj pozicij, čeprav ne dovolj, da bi ne bi izgubil preveč točk na lestvici. Žal mi je za tržaške navijače in prijatelje, ki so prišli navijat zame v Mugello. Moram se jim opravičiti. Obljubim, da bo drugič boljše.« V Mugellu je zmagal Biliotti, ki je tudi prvi na skupni lestvici. Prihodnja dirka bo 29. julija v Misanu. Vrstni red (10 krogov = 52,450 km, srednja hitrost 158,987): 1. Biliotti (čas 19:47,646), 2. Manici (19:50,793), 3. D'Andrea (19:50,857); 7. Emili (20:08,610). Skupno (4 od 6 preizkušenj): 1. Biliotti 87 točk, 2. Manici 68, 3. D'Andrea 61, 4. Mitja Emili 59. Dirkače iz Brega s spremstvom navijačev Prejeli smo Skupina Brežanov, v glavnem motoristi, smo se s svojimi jeklenimi konjički peljali na Reko na Avtomotodrom Grob-nik na tekmo evropskega prvenstva v različnih motornih kategorijah. Še posebno smo se tja podali zato, da bi navijali za domača dirkača, ki tekmujeta v kategoriji 125 SP, to sta Danilo di Giorgio ter Andrej Kosmač. Ob prijetnem soncu in temperaturi smo spremljali dirke že od zgodnjih jutranjih ur. Najprej so bili na vrsti motorji kategorije old timer, to so zgodovinska motorna kolesa, s katerimi so dirkali pred dvajsetimi leti. Nato je bilo na sporedu svetovno prvenstvo samo v kategoriji sidecar, to so motorji, ki ju upravljata voznik in so- voznik. Nadaljevalo se je s kategorijami 125 SP in 125 GP, 600 superstock, 600 supersport in nazadnje superbike. V kategoriji 125 SP, kjer nastopata domača dirkača, je bila dirka ves čas napeta. Do zadnjega od desetih krogov se ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Prvi štirje dirkači so se ves čas prehitevali, na koncu je v cilj prvi privozil Slovak Michael Puškar, ki dirka z aprilio, drugi je bil Hrvat Renato Novosel (aprilia), tretji Danilo di Giorgio (cagiva), četrti Stefano Schillaci (apri-lia) in peti Andrej Kosmač (aprilia). Vsa »klapa« navijačev iz dolinskega Brega se je veselila uspeha naših dirkačev, tako da smo preživeli lepe trenutke v motociklističnem duhu. (dp) ATELTIKA - Hitra hoja Ruzzier veteranski prvak Slovenije Konec prejšnjega tedna je v Celju potekalo veteransko prvenstvo Slovenije v atletiki za vse moške in ženske kategorije. V hoji na 5000 m na stezi je nastopil za AK Koper tudi lonjerski atlet Fabio Ruzzier. V toplem in zelo vlažnem popoldnevu je svoji številni beri državnih naslovov dodal še enega, saj je v času 24:41 zasedel absolutno prvo mesto pred 10 let mlajšim klubskim tovarišem Vladimirom Veršecem (25:17) in tako osvojil v letošnji sezoni oba možna državna naslova tako na cesti (pred mesecem dni na 10 km v Tržiču) kot na stezi. Kot zanimivost naj dodamo, da je isti dan (in ob isti uri) potekalo v Comacchiu tudi italijansko veteransko prvenstvo. V Ruzzierjevi kategoriji M55 (od 55 do 59 let) je postal zmagovalec Stefano Giani iz Vareseja v času 26:08,90 (torej v kar minuto in 28 sekund počasnejšem ritmu) toda kot vemo je Ruzzier v Italiji naenkrat postal »tujec«, zaradi česar ne sme nastopati ... Robert, Kalc, Saša Kralj, Vojmir Križmančič, Santo Poropat, Luigi Posar, Stojan Ražem, Mirijan Žagar. Nadzorni odbor: Žarko Ban, Edi Gregori, Igor Marc. Memorial Lachi-Lah: Kosovel in Gorjansko v polfinale V ponedeljek zvečer so na turnirju v spomin na Mateja Lachija Laha v Križu odigrali še zadnje tekme v skupini A. Kosovel je s 5:3 premagal Opčine in se uvrstil v jutrišnji polfinale, v katerem bo igrala tudi ekipa z Gorjanske-ga, ki je igrala neodločeno 5:5 z domačimi Pla-vimi. Plavi in Opčine se bodo že nocoj (20.30 in 21.30) potegovali za uvrstitve do 5. mesta. Sinoči so igrali še zadnji tekmi v skupini B. Brez novosti pri ŠD Zarja ^ Obvestila Na občnem zboru ŠD Zarja v Bazovici so potrdili stari odbor. Nova sta le člana nadzornega odbora: Edi Gregori in Igor Marc. Funkcije bodo porazdelili prihodnji teden. Odbor: Robert Franco, Luigi Guštinčič, AŠZ MLADOST IN ZSŠDI organizirata nogometni kamp za deklice in dečke od 5. do 12. leta starosti. Kamp bo od ponedeljka, 2. julija do vključno sobote, 8. julija na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vpisovanje in informacije: tel. 339 3853924 ali erimic65@tiscali.it (Emanuela). 18 Sreda, 27. junija 2012 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Duh kapitalizma in nemška strogost Ace Mermolja Max Weber je v svojem znamenitem eseju "Protestantska etika in duh kapitalizma" citiral enega izmed očetov Združenih držav Amerike Benjamina Franklina in njegove nasvete o dobrem gospodarjenju. Nasvete je Weber označil ne le kot "tehniko življenja" ali "spretnost pri poslih', ampak kot etično držo. Skratka, v kapitalu naj bi bile neke etične norme, ki Webra zanimajo kot posledica protestantske moralke. Etična drža ni oši-bila razvoja kapitalizma, ampak ga je na svoj način omogočila. Kaj priporoča Franklin? Citat bom skrčil na bistvene postavke: 1)" Pomisli, da je čas denar', pravi Franklin hipotetičnemu poslušalcu. "Kdor bi lahko s svojim delom zaslužil pet šilingov, a polovico dneva počiva in porabi šest centov za svojo zabavo, je v bistvu potrošil dodatnih pet šilingov, ali bolje, vrgel jih je proč." Franklin očitno sovraži lenobo. 2) "Pomisli, da je posojilo denar". Tu Franklin omenja obresti, ki jih prinaša izterljivo posojilo, in seveda dobro upravljanje z njimi. 3)"Pomisli, da je narava denarja plodovita in rodovitna. Denar lahko proizvaja nov denar in sinovi lahko še pomnožijo izkupiček". Franklin pedantno opisuje množenje šilingov in navede malce srhljiv primer potrate:" Kdor ubije svinjo, uniči vse njeno potomstvo do tisoče glave. Kdor uniči vsoto petih šilingov, ubije (!)" Tratiti denar je torej morilsko dejanje. 4)"Pomisli, da, kot pravi pregovor, kdor plača v roku, je gospodar mošnje vseh. Kdor je znan, da plačuje redno in ob obljubljenem dnevu, si lahko sposodi ves denar, ki ga prijatelji ne potrebujejo." Franklin poda obširnejšo razlago o koristnosti hitrega plačevanja dolgov in doda: "Če tvoj upnik sliši tolčenje tvojega kladiva od 5. ure zjutraj do 8. zvečer, bo šest mesecev miren. Če pa te vidi pri biljardu ali sliši tvoj glas, ki prihaja iz gostilne, bo že jutri zjutraj zahteval od tebe povračilo sposojenega denarja, in ga bo zahteval, preden ga boš imel na razpolago. Nadalje, če pravočasno plačuješ dolgove, boš izpadel kot po- šten človek, kar povečuje tvoj osebni kredit." Osebna poštenost in sposobnost kredita ali posojila sta isti etični kategoriji. Ne bom nadalje citiral ponovno Franklinovo množenje šilingov, ki veča kapital. Franklinovi nasveti vsekakor izzvenijo prej kot duhovniška pridiga, kot pa učenje spretnosti pri vodenju poslov. Delo in delavnost označujeta človekovo moralno držo, zabava in potrata pa sta negativni lastnosti, ki mečeta slabo luč na lenuha. Pri kapitalu in delu ne gre torej le za "tehne" ampak obenem za "ethos". Franklinovemu nauku podobne etične prvine najdemo pri Simonu Gregorčiču. Gregorčič se ni ukvarjal s kapitalom, vendar naglašuje etično razsežnost truda polnega dela. Goriški slavček poje v pesmi "Življenje ni praznik " takole: "Ne plaši se znoja, ne straši se boja,/saj moško dejanje krep-čuje moža,/ a pokoj mu zdrave moči pokonča,/ dejanje ti ljubi, a boj se pokoja!/ Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,/ kar more, to mož je storiti dolžan!" Tudi Franklinu se zdi zgleden tisti gospodar, ki nabija kladivo od petih zjutraj do osmih zvečer in ne igra na biljarda ali pa hodi v gostilne. Franklin je učil Američane, vendar se je protestantizem s svojo etiko pričel razvijati v Nemčiji in v Evropi. Imel je odločilen vpliv na Slovence, čeprav ne pri gospodarskih disputih, nekaj pa je le morda ostalo. Pri Gregorčiču lahko govorimo o kultu trdega dela bodisi z vidika neke protestantske etike, ki jo navaja Weber, bodisi v smislu benediktinskega gesla: "Ora et labora". Obstaja tudi ljudski pregovor, ki pravi:" Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača'. Vsekakor sta v tej luči tako dobro uporabljen denar kot trdo delo tudi, če že ne predvsem, etični sestavini, ki plemenitita človeka. Navedel sem dovolj stare tekste zato, da bi se navezal na besede Maria Montija, ki jih je izrekel med intervjujem na prireditvi italijanskega dnevnika La Repubblica. Monti je sogovornikoma Eugeniu Scalfariju in Eziu Mauru dejal, da ni možno razumeti stališč nemške kanclerkegospe Merkel samo iz funkcionalnega in tehničnega vidika, ampak je potrebno upoštevati njena etična prepričanja. V luči etičnega duha kapitalizma prav gotovo ne izstopa kot zvesto Franklinovim in Gregorčičevim naukom obnašanje Italije, Grčije, Španije in še kake druge evropske države. Velika zadolženost, javna potrata, netočnost pri plačevanju dolgov, razsipno življenje in celo sleparije, kot je davčna utaja, so živo nasprotje etičnega odnosa do dela in kapitala. Nemška strogost je v tej luči in kritiki južnja-ških tradicij neoporečna. Nekateri znani in progresivno usmerjeni svetovni ekonomisti danes močno kritizirajo nemško strogost pri upravljanju s financami, pri razumevanju razvoja in pri splošnih pogledih na gospodarstvo in na državno upravljanje. Načelno se z njimi strinjam: Nemčija izpada v tem trenutku egoi-stično. Je pa res, da je nemška strogost okrepljena z mislijo, da sta trdo delo in skrbno upravljanje z denarjem nujno potrebni vrlini. Etična drža, kot jo priporoča Franklin, je verjetno omogočila, da se je Nemčija (čeprav tudi s tujo pomočjo) dvignila na noge po drugi svetovni vojni. Pozneje je sprejela med svoje prebivalstvo kake štiri milijone tujcev in po padcu berlinskega zidu je poskrbela za nelahko integracijo Nemcev, ki so po drugi vojni ostali pod komunizmom. Danes je Nemčija po bruto dohodku četrta država po ZDA, Kitajski in Japonski. Po finančni strukturi, po številu zaposlenih in po nekem splošnem standardu pa verjetno prednjači pred ZDA, ki so bogate, a imajo veliko problemov, ki jih Merklova nima. Če torej upoštevamo etični odnos do dela in kapitala, ki se je marsikje drugje popolnoma izgubil, in če pogledamo na konkretne rezultate, je težko učiti Nemčijo in Merklovo, čeprav so njena stališča za marsikoga škodljiva če že ne pogubna. Očitno pa si v procesu evropskega združevanja Nemčija želi sodelovati z zanesljivimi partnerji, ki delajo, vračajo dolgove in ne veseljačijo v gostilnah. To bodo morali šibkejši sogovorniki upoštevati. PIVKA - Danes v Parku vojaške zgodovine Slovesnost ob muzejski postavitvi helikopterja gazela TO-001 Velenje Gazela TO-001 Velenje v Parku vojaške zgodovine v Pivki V Parku vojaške zgodovine v Pivki bo danes slovesnost ob odprtju muzejske postavitve helikopterja gazela TO-001 Velenje. Ob Parku slovesnost prirejata tudi Vojaški muzej slkovbenske vojske in Občina Pivka, slavnostni govornik pa bo slovenski minister za obrambo Aleš Hojs. Helikopter so v Pivko pripeljali že 13. junija, gre pa za prvi letalnik Slovenske vojske in predstavlja muzejski predmet izrednega pomena za slovensko vojaško zgodovino. V uporabi je bil do leta 1994, ko je doživel nesrečo v Kočevskem rogu. Helikopter so restavrira-li in postavili pred sedež 15. BRVL na Brniku, kjer pa je zaradi vremenskih vplivov začel propadati. Leta 2008 je bil helikopter ponovno restavriran in tako so ga povrnili v stanje iz julija 1991. Nekaj časa so ga hranili v hangarju na letališču v Cerkljah ob Krki, potem pa so ga prestavili v križišče v tej vojašnici, kjer pa ni ostal dolgo, saj bi bil spet izpostavljen vremenskim vplivom. Helikopter SA - 341 gazela je eden najbolj množičnih večnamenskih lahkih helikopterjev. Jugoslovanska armada se je leta 1971 dogovorila za licenčno proizvodnjo s francoskim podjetjem Aerospatiale, ki se je začela konec leta 1977 v tovarni Soko v Mostarju. Helikopter SA - 341 (HO-42) s serijsko šte- vilko 028 in taktično oznako JVL 12660 je bil izdelan leta 1979. Leta 1981 je bil helikopter dodeljen letalski bazi na Brniku, kjer so ga uporabljali kot helikopter za zveze in izvidovanje. V tednih po referendumu o samostojnosti je slovensko politično in vojaško vodstvo navezalo stik z nekaterimi slovenskimi pripadniki JA. Kot eden izmed zaupanja vrednih se je izkazal ka-petan 1. razreda Jože Kalan. V stikih z Jel-kom Kacinom je dozorela zamisel, da bi ob morebitni sovražnosti pilota helikopterjev Toni Mrlak in Jože Kalan prebegnila s svojima helikopterjema na stran Teritorialne obrambe. 25. junija 1991 so bili helikopterji enote JA iz letalske baze na Brniku premeščeni v Vojašnico Šentvid. Dva dni pozneje je enota dobila nalogo izvidova-nja za enotami TO v okolici slovensko-hrvaške meje. Jože Kalan je v enem izmed letov tistega dne prepeljal ranjenega vojaka JA v mariborsko vojašnico. 28. junija sta se pilot Kalan in tehnik letalec praporščak 1. razreda Bogo Šuštar odločila za prebeg. Usmerila sta se proti avstrijski meji, nato pa zavila proti Goltem, kjer sta pristala in prestopila v Teritorialno obrambo. Helikopter je bil nato zaradi konspiracije večkrat premaknjen in ni deloval v nobeni bojni akciji. PISMA UREDNIŠTVU Kusturica pri nas Ko sem brala, da bo v Trstu nastopil Emir Kusturica, sem si mislila, da bi si to res lahko prihranili. Žal mi je bilo za tako izbiro. Saj vemo za trnove poti, ki stojijo za to zgodbo, tudi tisto glasbeno. V tem mestu, ki ne zna, kaj bi, smo še enkrat potrdili, da nam ni veliko mar. Pa zgodba Kusturice se ja ni začela v 90. letih. Starejši (njegovi vrstniki) smo ga spoznali in mnogi tudi imeli radi veliko prej. To je bil čas filma »Sjecaš li se Doli Bel« iz leta 1981 in velike nagrade, beneškega Srebrnega leva. »Otac na službenom putu« je iz leta 1985 (za podatke, priznam, sem si morala pomagati s spletom). Nekaj let kasneje so se začele mnoge poti razhajati. Kako smo krutost vojne, razpad Jugoslavije, samostojnost Slovenije spremljali pri nas? Kako je nastalo v Italiji to nepričakovano navdušenje do vsega, kar je bilo dovolj blizu, ne vsaki, temveč le Mi-loševicevi Srbiji in tisti viziji Jugoslavije? O tem mlajši res ničesar ne vedo? Niso slišali, če ostanemo pri glasbi, za skupino Zabranjeno Pušenje? Žal, če kdaj, tu nikakor ne gre le za glasbo. In tudi ne le za preteklost. (O sedanjem sem malo vedela, a sem ravno ob tej priliki poslušala občuteno pripoved mlajšega med nami, in nato še sama pogledala na splet.) Se komu zdi vse eno? Ker pa o vsem tem pri nas raje ne govorimo, je pač prišlo na dan ob tej priliki. Pa nič ni tako vseeno. Potrebno je preseganje - nekaterih - meja, drugo pa je, da se delaš, kot da je vse gladko in enostavno. Eno je premagovanje predsodkov, drugo pa je enako potrebna zmožnost presoje. Obe poti sta težavni! Včasih je zato treba vendar pogledati stvarnosti in ljudem v oči. Ta stvarnost pa ima pri nas danes tudi tople oči naše nove so-meščanke, gospe Azre Nuhefendic. Tako nam je morala sedaj ona spregovoriti, v tej tržaški Gluhi Lozi, ki je o sebi tako pogosto prepričana, da je odprta, in si je v letih vojne v Bosni celo domišljala, da lahko o sožitju podučuje druge, tudi kar Sarajevčane. In celo sedaj nekateri menijo, da lahko na njene besede odgovorijo s prezirljivimi besedami tistega, ki misli, da je nad tem in da njen klic k odgovornosti lahko odpravi z lepimi besedami o nekem preseganju meja in predsodkov. Mar bi enostavno stali za svojimi izbirami. (Ker sem stara profesorica, pa mi gre malo na smeh, če pomislim, da je tudi stari Bruce Springsteen tokrat dobil le oceno »dobro« ... A morda tega ni bilo jemati tako dobesedno.) Marta Ivašič POLETNO IZOBRAŽEVANJE - Ponudba Slovika Tečaja slovenščine za • v ■ • »popravca« in še kaj ... Glede na veliko povpraševanje po poletnih tečajih slovenščine na ravni J1 in J2 ter na omejene finančne vire, ki dijakom omogočajo obiskovanje tovrstnih pobud v Sloveniji, so se na Slov.I.K.-u odločili, da organizirajo dodatne nizkocenovne poletne izobraževalne programe slovenskega jezika tudi v Trstu in Gorici. Programi so namenjeni dijakom, ki so v šolskem letu 2011-2012 obiskovali 3. razred nižjih srednjih šol oz. 1. ali 2. razred višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Dodatni pouk slovenščine ni namenjen samo pripravam na »po-pravca« ali oceno. Slov.I.K. ponuja dva različna programa. Prvi, ki bo na sporedu avgusta, je namenjen pripravam na popravni izpit iz slovenščine, drugi tečaj - intenzivni program žibe slovenščine pa bo na sporedu septembra. Oba tečaja bosta potekala od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro (skupaj 20 šolskih ur), in sicer od 20. do 24. avgusta oziroma od 3. do 7. septembra. V Gorici bosta tečaja na sedežu Slov.I.K-a v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51), lokacijo v Trstu pa bodo določili naknadno. Tečaje bodo vodili usposobljeni lektorji slovenščine, tudi na ravni drugega/tujega jezika. Avgustovski program priporočajo dijakom 1. in 2. razredov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki imajo popravni izpit iz slovenščine in tudi dijakom, ki sicer nimajo popravnega izpita, a so imeli v prejšnjem šolskem letu težave pri pouku slovenščine in morajo ali želijo pred začetkom novega šolskega leta ponoviti snov. Septembrski program pa je namenjen bodočim dijakom 1., 2. in 3. razredov višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki bi radi ne glede na učni uspeh pri pouku slovenščine izboljšali svoje poznavanje slovenskega jezika in razvili sposobnosti sporazumevanja v slovenščini - v šoli, med prijatelji, z vrstniki iz Slovenije. Na vsakem od obeh programov je od 10 do 15 prostih mest. Rok za prijavo zapade v torek, 10. julija 2012. Kotizacija za sodelovanje na tečajih znaša 120,00 evrov + ddv (za vsak program) oziroma 190,00 evrov + ddv (ob vpisu na oba programa). Prijavnice so od 21. 6. 12 objavljene na spletni strani www.slo-vik.org Informacije in prijave: in-fo@slovik.org, tel.: 0481.530.412 (tor-čet 10.00-12.00) GLASBA Čezmejni glasbeni spot Morsut-Rijavec V ponedeljek bosta italijanska pevka Zuleika Morsut in slovenski glasbenik Gianni Ri-javec na novinarski konferenci v Milanu (Trg Mercanti 2) predstavila svoj glasbeni videospot L'amore é uno solo - Ljubezen je le ena. Videospot sta 20. junija že predstavila v Ljubljani, gre pa za prvi slovensko-italijanski duet, ki s svojim glasbenim sodelovanjem poziva k večji čezmejni povezanosti in boljšim sosedskim odnosom tudi na drugih področjih. Spot prikazuje nekatere obmejne lepote Slovenije in Italije in na ta način povezuje dve državi, dva naroda, romansko in slovansko dušo. Del videospota je posnet na trgu pri železniški postaji Trg Evrope (Transalpina) v Novi Gorici, kjer je Slovenija 1. maja 2004 stopila v EU. Morsutova in Rijavec želita z glasbenim videospotom povezati Slovenijo in Italijo, pokazati da je bodočnost le v medsebojnem sodelovanju, prijateljstvu in sožitju. Projekt vključuje tudi turistične note, saj so v vi-deospotu prikazane turistične zanimivosti slovenske Primorske in italijanske Furlanije. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 27. junija 2012 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka Hrček Miha - Učiteljica sraka 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 20.25 Nogomet: Evropsko prvenstvo 2012 23.00 Dnevnik - kratke vesti 23.05 Šport: Notti Europee V^ Rai Due 7.10 Nan.: Vite sull'onda 7.30 Odd. za otroke: Cartoon flakes 10.20 Nan.: La complicata vita di Christine 10.40 Aktualno: Tg2 Insieme 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Šport: Dribbling Europei 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Guardia co-stiera 16.15 Nan.: The Good Wife 17.00 Nan.: One Tree Hill 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 1122.50 Dnevnik 23.05 Aktualno: Eva ^ Rai Tre 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Aktualno: Unomattina storie vere 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Film: Segui il tuo cuore (rom., Nem., '06, r. P. Samann) 16.50 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Film: Misa dei lupi (dram., Šve., '03, r. L. Torell, i. K. Jans-son, L. Granhagen) 10.00 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque cro-naca 16.45 Dnevnik - kratke vesti 16.50 Film: Derby (kom., ZDA, '07, r. J.A. Cont-ner) 18.45 Kviz: Il braccio e la mente 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Veline 21.10 Film: Il diario di Bridget Jones (kom., V.B./ZDA, '01, r. S. Maguire, i. Rene Zellweger, H. Grant)23.30 Film: La rivale (triler, Kan./ZDA, '06, r. D. Jackson, i. B. Niven, T. Nelson) C/ Italia 1 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Le cose che amo di te 16.45 Real tv: Mammoni - Chi vuol sposare mio figlio? 17.10 Nan: Friends 17.35 Igra: Mercante in fiera 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI -New York 21.10 Film: La mummia (pust., ZDA, '99, r. S. Sommers, i. B. Fraser, R. Weisz) 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: Rai Parlamento - 10 minuti di... 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.10 Dnevnik - kratke vesti 11.15 Nan.: Pepper Anderson - Agente speciale 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 Šport: Fuori giri 12.45 Nan.: Sabrina, vita da strega 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari 15.00 Nan.: La casa nella prateria 15.50 Film: Mani di fata (kom., It., '83, r. Steno) 17.30 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Šport: Europastadio 20.25 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Sciarelli) 23.15 Nočni in deželni dnevnik 23.55 Dok.: Doc 3 u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.50 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Cuo-re contro cuore 12.55 Nan.: Distretto di po-lizia 13.50 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.10 Nan.: Wolff, un poliziotto a Berlino 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.30 Film: Panico nello stadio (triler, ZDA, '76, r. L. Peerce, i. C. Heston) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Rubrika: Ricette di sera 19.45 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: La signora in giallo 21.10 Film: A beautiful mind (dram., ZDA, '01, r. R. Howard, i. R. Crowe) 0.00 Film: La scorta (dram., It., '92, r. R. Tognazzi, i. E. Lo-Verso, C. Amendola) 23.50 Film: Conan il distruttore (fant., ZDA, '83, r. R. Fleischer, i. A. Schwarzenegger, G. Jones) ^ Tele 4 7.00 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: La librería Marciana 8.05 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 11.15 Glasb.: Mille voci 13.10 14.00, 20.25, 23.22 Aktualno: Tg Agenparl 13.15 Variete: Mukko Pallino 13.35 Dnevnik 14.05 Dok.: Borgo Italia 16.00 Variete: Epoca... che storia 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco ADNKronos 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Nuovo piano del traffico 20.15 Aktualno: Italia economia e prometeo 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Pensioni -Punto interrogativo 22.30 Musa Tv 23.02 Nočni deželni dnevnik 23.25 Film: Caro-vana di fuoco (western, ZDA, '67, r. B. Kennedy, J. Wayne, K. Douglas, B. Dern) La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: Ti ci porto io 12.30 18.00 Variete: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Glory - Uomini di gloria (zgod., ZDA, '89, r. E. Zwick, i. M. Broderick, D. Washington) 16.10 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.55 Igra: Cuochi e fiammi 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Real Tv: SOS Tata 0.10 Dnevnik in športne vesti |r Slovenija 1 6.45 22.55 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.00 15.45 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe (pon.) 9.30 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 9.50 Poučna nan.: Pepi vse ve o pesništvu (pon.) 10.10 Poučna odd.: Zlatko Za-kladko 10.30 Nan.: Taborniki in skavti 10.45 Kratki igr. film: Nogomet ni za punce 11.00 Nan.: V dotiku z vodo (pon.) 11.25 Igr.-dok. nan.: Gradbeništvo 12.00 Poročila 12.05 Mednarodna obzorja (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 20 let Slovenije: Po svoji poti (pon.) 14.20 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 16.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.25 Dok. serija: Zdravje Slovencev 17.50 Pogled na... 18.00 Nad.: Blisk 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film tedna: Vojvodinja 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.30 Prava ideja! (t Slovenija 2 8.00 Otroški infokanal 8.45 0.15 Zabavni infokanal 12.00 Sobotno popoldne (pon.) 13.40 Duhovni utrip (pon.) 14.10 O živalih in ljudeh (pon.) 14.40 Na vrtu (pon.) 15.05 Črno-beli časi (pon.) 15.25 Ugrizni-mo znanost (pon.) 15.45 Atletika: EP, posnetek iz Hel-sinkov16.50 Atletika: EP, prenos iz Helsinkov 19.30 Londonski vrtiljak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 EP v nogometu 20.35 Nogomet: EP, 1. tekma polfinala, prenos iz Do-njecka 23.00 Vrhunci 23.15 Dok. odd.: Kopali so predor za rajh (pon.) {T Slovenija 3 6.0010.00, 19.55 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.30 15.30 Poročila Tvs1 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 Na tretjem 12.00 Globus (pon.) 13.30 Dnevnik Tvs1 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim j e-zikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 22.00 Odkrito (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.25 Srečanje z... 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 21.35, 0.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 20.30 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 20.40 21.45 EP v nogometu: Polfinale, neposredni prenos 22.40 Effe's Inferno 23.25 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Vi-deostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Brez panike 18.00 Podeželje med Snežnikom in Nanosom 18.30 Žogarija v Mono-štru 19.00 Glasbena oddaja 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Pod drobnogledom 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbena oddaja, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.25 8.40, 10.05, 11.30 Tv prodaja 6.55 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.50 15.35 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.55 Mojster Miha - Projekt gradimo (ris. serija) 9.05 Jaka na Luni (ris. serija) 9.20 Diego in prijatelji (ris. serija) 9.30 Avatar (ris. serija) 9.55 Radovedni George (ris. serija) 10.35 14.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki (zab. serija) 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR 20.00 Film: Odkupnina (ZDA) 22.20 24UR zvečer, Novice 22.50 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 23.45 Nan.: Vohun v nemilosti A Kanal A 7.00 Svet (pon.) 8.00 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 8.25 Raziskovalni junaki (ris. serija) 8.55 Frasier (hum. nan.) 9.25 13.15 Nan.: Pa me ustreli! 9.5516.05 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Naj-reklame (zab. odd.) 12.45 Tv prodaja 13.40 17.05 Na kraju zločina (nan.) 14.30 Film: Policijska akademija 6 (ZDA) 18.00 19.45 Svet 18.55 0.10 Teksaški mož postave 20.00 Film: Policijska akademija 7 (ZDA) 21.30 Film: Barb Wire (ZDA) 23.35 Nan.: Kaliforniciranje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Patricija Jurinčič in Romeo Gre-benšek; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Vstala Primorska si v novo življenje; 12.00 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.30 Tretja izmena: V studiu Mairim Cheber in Danjel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 10. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00-9.00 Jutro na RK; 5.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00, 18.15 Evro 2012; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik RK; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Večer na Radiu Koper; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Evropsko prvenstvo v nogometu; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski program - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 11.00-12.00 Evropsko prvenstvo v nogometu; 12.30 Dogodki dneva - Evropsko prvenstvo v nogometu; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.0019.00 In orbita; 19.00 La Via Francigena del Sud (od 2. julija dalje); 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Quilisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.50 EP v nogometu; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 27. junija 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^antidklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 10/24 M. SOBOTA MARIBOR 013/24 ^NAPOVED ZA DANES V nižini in ob morju bo povečini jasno, v gorskem svetu bo zmerno oblačno, pihal bo lahen veter. Povečini jasno bo z občasno zmerno oblačnostjo. Predvsem v severnih krajih lahko danes nastane kakšna kratkotrajna ploha. Na Primorskem bo sprva še pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 18, najvišje dnevne od 22 do 26, na Primorskem okoli 29 stopinj C. LIZBONA O 23/37 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. SKOPJE O 1 19/33 . v 2 C V naslednjih dneh se bo nad Italijo zadrZeval anticiklonski greben, ki bo sprva nad deželo v višinah prinesel juZne tokove. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58 Dolžina dneva 15.40 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 13.48 in zatone ob 24.53 A Za hladno fronto, ki je sinoči prešla Slovenijo, se nad zahodno in srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega tlaka. Od severovzhoda prehodno priteka k nam nekoliko hladnejši zrak. BIOPROGNOZA Pri najbolj občutljivih se bodo čez dan še pojavljale vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 6.26 najvišje -2 cm, ob 10.07 najnižje -19 cm, ob 18.02 najvišje 48 cm. Jutri: ob 1.27 najnižje -38 cm, ob 7.50 najvišje 5 cm, ob 12.15 najnižje -13 cm, ob 18.47 najvišje 52 cm. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............25 2000 m ..........11 1000 m ..........19 2500 m............8 1500 m ..........14 2864 m............7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 9 in v visokogorju 10. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER OLIMPIJSKE IGRE - V neposredni bližini olimpijskega stadiona V Londonu postavili največjo restavracijo s hitro prehrano korporacije McDonald's LONDON - Čeprav naj bi z olimpijskimi igrami spodbujali zdrav način življenja, ki poleg redne telesne vadbe vključuje tudi skrb za zdravje z zdravo in redno prehrano, pa so v Londonu v neposredni bližini olimpijskega stadiona postavili največjo restavracijo s hitro prehrano na svetu, globalne ameriške korporacije McDonald's. Mastni hamburgerji, kalorični sladkani mlečni napitki t. i. milk shake, ocvrt krompirček, piščančji ocvrt-ki, gazirane sladkane pijače bodo na voljo le nekaj korakov stran od prizorišč športnega dogajanja. McDonald's je med glavnimi pokrovitelji mednarodnega olimpijskega gibanja že vse od leta 1976. Vodilna svetovna veriga restavracij hitre prehrane ima z Mednarodnim olimpijskim komitejem sklenjeno ekskluzivno pogodbo, ki mu zagotavlja prodajo svojih izdelkov znotraj olimpijskih prizorišč. V Londonu je prehrambeni velikan tako odprl svojo največjo restavracijo na svetu. V dvonadstropnem poslopju bodo lahko dnevno postregli 14.000 strank, v njej pa bo kar 1600 stolov. Čeprav se strokovnjaki za prehrano zmrdujejo ter zdravniki obisk teh obratov hitre prehrane celo odsvetujejo, pa bodo v McDonaldsu kljub kritikam še vedno stregli železni repertoar, ki temelji na pretežno ocvrti mesni in mastni prehrani. V "olimpijski" restavraciji so sicer vseeno le pokleknili pod težo kritik ter bodo stregli tudi sadne smoothije. Na Otoku se je razvila žolčna polemika o tem, ali Mednarodni olimpijski komite z McDonaldsom kot sponzorjem pošilja pravo sporočilo javnosti, še zlasti v Združenem kraljestvu, kjer se spopadajo s pravo epidemijo debelosti med mladimi. Skupina zdravnikov je londonske olimpijske organizatorje prav tako kritizirala, ker so sprejeli sponzorske pogodbe od ameriške mul-tinacionalke, proizvajalke sladkanih in gaziranih pijač Coca Cole in nizozemske pivovarne Heineken. V McDonaldsu zavračajo kritike, češ da ob hamburgerjih, krompirčku in gaziranih sladkanih pijačah ponujajo tudi bolj zdrave nizkokalorične pri- grizke in sadne napitke, prav tako se lahko vsaka stranka prepriča o kalori- čnosti posameznega obroka. Na olimpijskih prizoriščih bo McDonald's imel kar štiri restavracije, poleg največje ob olimpijskem stadionu bo še ena namenjena udeležencem v olimpijski vasi, tretja obiskovalcem, četrta pa bo v novinarskem središču. Pri gradnji restavracij so upoštevali okoljevarstvena in trajnostna načela z nizko porabo energije, recikliranjem odpadkov, prav tako so se zavezali, da bo vsa govedina z britanskih kmetij, čokolada v čokoladnih kolačkih pa bo imela pečat pravične trgovine, kar pomeni, da bodo nekaj od tega imeli tudi mali proizvajalci iz gospodarsko zapostavljenih držav. McDonald's je sicer v prvem četrtletju ustvaril 1,27 milijarde dolarjev dobička, kar je 4,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so znašali 6,55 milijarde dolarjev, kar pomeni sedemodstotno rast. McDonald's ima več kot 33.500 restavracij po vsem svetu, letos pa namerava odpreti 1300 novih. (STA) Z branjem knjig hitreje iz zapora BRASILIA - V Braziliji so se odločili, da bodo zapornikom na zanimiv način omogočili skrajšanje zaporne kazni. Za vsako knjigo, ki jo bodo prebrali, se jim bo kazen namreč skrajšala za štiri dni. V Braziliji se sicer spopadajo z veliko gnečo v zaporih. Zaporniki v štirih zveznih zaporih, v katerih so zaprti najbolj razvpiti brazilski zločinci, bodo lahko prebrali največ 12 klasičnih literarnih, filozofskih ali znanstvenih književnih del na leto. Tako si bodo lahko letno znižali kazen za največ 48 dni, je sporočila brazilska vlada. Zaporniki bodo za branje ene knjige imeli čas do enega meseca, zatem pa bodo morali napisati esej, ki bo moral biti sestavljen iz "pravilne uporabe odstavkov, ne bo smel vsebovati napak, napisan pa bo moral biti čitljivo", so še sporočili iz vlade. O tem, katerim zapornikom bodo dovolili sodelovati v programu "Osvoboditev skozi branje", bo odločala posebna komisija. "Kaznjenec tako lahko zapusti zapor bolj razgledan in s širšim pogledom na svet. Brez dvoma bodo odšli kot boljši ljudje," je povedal odvetnik Andre Kehdi, ki vodi akcijo zbiranja knjig za zapornike. (STA) ZDA - Na mestu terorističnih napadov 11. septembra 2001 V New Yorku krajša slovesnost ob dograditvi vrha stolpnice WTC 4 NEW YORK - Na mestu terorističnih napadov 11. septembra 2001 so v okviru velikega načrta obnove celotnega kompleksa Svetovnega trgovinske centra (WTC) dogradili vrh prve nove stolpnice. Gradbeni investitor Larry Silverstein je v ponedeljek priredil manjšo slovesnost ob dvigu zadnjega jeklenega trama na vrh stolpnice WTC številka 4 (foto Ansa). Stolpnico bodo sicer odprli šele jeseni 2013. To bo prva stolpnica, ki jo bodo odprli na mestu terorističnih napadov 11. septembra 2001. Silverstein je sicer maja 2006 že odprl na novo zgrajeno stolpnico WTC 7, ki pa ni bila del velikega načrta, zato pač ne sodi v statistiko. Zadnji tram so delavci okrasili s podpisi, svoje so dodali tudi direktorji projekta. Osemtonski tram so zavili v ameriško zastavo in ga ob zvokih ameriške himne dvignili proti vrhu 298 metrov visoke 72-nadstropne stolpnice. Dogodek si je ogledalo okoli 1000 ljudi, med njimi množica tujih dopisnikov, ki jih Sil-verstein pogosto vabi na takšne in podobne mejnike. Teh bo do konca obnove kompleksa Svetovnega trgovinskega centra še veliko. Do konca leta 2013 ali do začetka leta 2014 naj bi odprli tudi WTC 1, ki bo s 1776 čevlji (obletnica ameriške neodvisnosti) najvišja stolpnica v New Yorku, Potem so tu še preostale stolpnice med številkami od 1 do 7, pa dokončanje muzeja in že odprtega spominskega parka ter postaje podzemne železnice ter železnice PATH, ki povezuje New York z New Jer-sey'em. (STA)