V hotelu Europa in Portopiccolu 564 stanovanj Slovenski obalni • , W VI • •• I I • • *v • ■ ■ • v ■• in tržaški muzeji sodelujejo Gorica: župan o »novi« glasbeni soli Primorski dnevnik št. 177 (21.110) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu Igrice z državnim zborom in Brusljem Rado Gruden Po nedavnih predčasnih državnozborskih volitvah je vse kazalo, da bo Slovenija razmeroma hitro dobila stabilno novo vlado, ki bo slovenski voz potegnila iz blata, v katerem je obtičal v zadnjih letih. Tudi prvi pogovori o sestavi morebitne koalicije so kazali, da bo prepričljivi zmagovalec volitev Miro Cerar kmalu sestavil koalicijo, ki bo kos težkim nalogam, ki jo čakajo. Toda do prvih resnih zapletov je prišlo že pred današnjim ustanovnim zasedanjem novega državnega zbora, ko je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec mirno »pozabil« na dogovor s Stranko Mira Cerarja, da kot predsednik druge najmočnejše stranke v novi koaliciji prevzame predsedovanje državnega zbora. Erjavec je tokrat očitno ocenil, da se mu splača, če že zdaj razburka vode in poskuša vplivati na sestavo nove koalicije in tudi zase iztržiti čim več. Pri tem računa, da stabilne vlade brez njegovih desetih poslanskih glasov skoraj ni mogoče sestaviti. Drugi zaplet je povzročila vlada v odhodu z včerajšnjo odločitvijo, da v Bruselj pošlje imena kar treh kandidatov za enega evropskega komisarja. Poleg evropske poslanke SD Tanje Fajon sta to še trenutna premierka Alenka Bratušek in zunanji minister Karl Erjavec. Ob tem, da je močno vprašljivo, ali je prav, da vodilna predstavnika vlade predlagata sama sebe, sta oba tudi predsednika strank, ki se s Ce-rarjevo stranko pogovarjata za vstop v novo koalicijo. Vlada v odhodu je ob odločitvi za trojko kandidatov tudi mirno »spregledala« predlog Mira Cerarja, da naj kot edinega kandidata za komisarja predlaga Janeza Potočnika. Ta se je zato iz »tekme« za bruseljski stolček že umaknil, ker ni želel kandidirati brez podpore. Miro Cerar bo v takih razmerah seveda nadaljeval s pogajanji za sestavo nove koalicije, ki jo bo tako ali drugače le sestavil. Vprašanje je samo, v kolikšni meri mu bo uspelo zagotoviti njeno trdnost. V zvezi s komisarjem pa ima nato dve (slabi) možnosti: ali za mir v hiši tiho »požre« vsiljenega komisarja (ali komi-sarko) ali naknadno v Bruselj pošlje svojega kandidata, dvigne temperaturo v koaliciji in se sprijazni s tem, da bo prevladalo mnenje, da je Slovenija pač država, v kateri se vodilni politični razred ni sposoben dogovoriti o ničemer pomembnem, če se ne more dogovoriti niti za ime svojega predstavnika v »bruseljski vladi«. PETEK, 1. AVGUSTA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € ITALIJA - Tajno glasovanje o etičnih vprašanjih Vlada poražena v senatu Reforma pod vprašajem Renzi tokrat previden do svoje Demokratske stranke SLOVENIJA - EU Slovenskega komisarja bo izbral Juncker LJUBLJANA - Slovenska vlada v odhodu je na predlog pre-mierke Alenke Bratušek v Bruselj poslala listo kandidatov za evropskega komisarja, na kateri so Bra-tuškova, prvak DeSUS Karl Erjavec in evropska poslanka SD Tanja Fa-jon. Končno odločitev bo zdaj sprejel bodoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predvidoma po 30. avgustu. Na 2. strani RONKE - Gradnja počasi napreduje Romjanski otroci spomladi 2015 v novi šoli? TRST - V nekdanji ribarnici vse o dunajski sceni Širok nabor dogodkov in več kot 200 gostov .. szp si ROMJAN - Čez dobrih osem mesecev bi lahko v Ulici Zorutti odprla vrata nova slovenska osnovna šola. Tako si vsaj nadeja ronški občinski odbornik za javna dela Livio Vecchiet, ki računa, da bo šola dograjena februarja 2015. Po pridobitvi ustreznih dovoljenj, se bodo vanjo lahko vselili tudi učenci osnovne šole Ljubka Šorli, ki trenutno obiskujejo pouk v prostorih sosednje italijanske šole Brumati in romjanskega župnišča. Za odločilni premik v gradnji, ki se vleče že nekaj let, je poskrbela deželna vlada, saj je sprostila preko sedemsto tisoč evrov, s katerimi bo lahko Občina Ronke dokončala vsa predvidena dela. Zaradi omejitev, ki jih določa tako imenovani pakt stabilnosti, so prvotno načrtovali samo dograditev učilnic, tako pa naj bi do februarja dokončali tudi kuhinjo, menzo in ostale prostore. Na 10. strani RIM - Vlada včeraj v senatni skupščini ni prestala drugega tajnega glasovanja v sklopu zakona, ki odpira pot koreniti preobrazbi vloge in pristojnosti senata. Medtem ko so senatorji predvčerajšnjim zavrnili dopolnilo SEL o jezikovnih manjšinah, so včeraj sprejeli popravek Severne lige, ki nalaga novemu senatu tudi pristojnosti na področju etičnih vprašanj. Senatorji opozicije (zlasti Lige in Gibanja 5 zvezd) so navdušeno pozdravili poraz vlade in njene pisane večine, ki so ga omogočili »prosti strelci« v vrstah večine. Šlo je najbrž za senatorje iz vrst Demokratske stranke in stranke NCD notranjega ministra Angelina Alfana. Premier Matteo Renzi je bil na seji vodstva DS nenavadno prizanesljiv do somišljenikov, ki so podprli amandna Severne lige. Na 9. strani Seja posvetovalne komisije za Slovence Na 3. strani Sindikati: Pristanišče Trst je monarhija Na 5. strani V Trstu v zadnjem letu cene nižje za 0,2% Na 5. strani Gorica: četrtkova tržnica spet v centru Na 11. strani GORICA - ZSKD Končno prikapljala tudi kultura GORICA - Po dvakratni odpovedi zaradi dežja so v sredo zvečer v goriški Ljudski vrt končno prikapljale tudi priljubljene Kapljice kulture. Poletni niz, ki ga prireja goriški odbor Zveze slovenskih kulturnih društev, je tudi tokrat ponudil bogat izbor krajših kulturnih točk: od harmonike do sodobnega plesa, od pravljice do kratko-metražnega filma, petja in še marsičesa. Kapljice kulture vabijo v Ljudski vrt tudi nocoj ob 21. uri. Na 11. strani GAZA - EU obsodila sredin napad na šolo in tržnico Izrael okrepil ofenzivo GAZA - Izraelska vojska je včeraj še okrepila ofenzivo na območju Gaze, kamor je prodrla še globlje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je dejal, da bodo ofenzivo nadaljevali, dokler ne bodo uničili predorov Hamas za tihotapljenje orožja v Gazo. Izrael je tako mobiliziral še 16.000 rezervistov, s čimer se je število vpoklicanih rezervistov povzpelo na 86.000. Sredin izraelski napad na šolo je po ZDA in ZN, ki so to storili že v sredo, včeraj obsodila tudi Evropska unija. Po zadnjih podatkih palestinskih reševalnih služb je bilo doslej ubitih 1395 Palestincev. Večinoma gre za civiliste, med smrtnimi žrtvami pa je veliko otrok. Na 9. strani 9771124666007 2 Petek, 1. avgusta 2014 SLOVENIJA, RUBRIKE PREDLOG VLADE - V Bruselj za evropskega komisarja lista z imeni treh kandidatov Junckerju v izbor ponujeni Bratuškova, Fajonova in Erjavec SPLETNA ANKETA www.primorski.eu LJUBLJANA - Vlada se je seznanila s predlogom premierke v odhodu Alenke Bratušek, da v Bruselj pošlje listo kandidatov za evropskega komisarja, na kateri so Bratuškova, prvak DeSUS Karl Erjavec in evropska poslanka SD Tanja Fajon. Končno odločitev bo zdaj sprejel bodoči predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predvidoma po 30. avgustu. Odhajajoča vlada je morala odločitev sprejeti še včeraj, saj je opolnoči potekel rok, ki ga je Juncker naložil članicam, da mu posredujejo imena za komisarske kandidate. Predsedujoči SD in minister za kmetijstvo v odhodu Dejan Židan je po seji vlade pojasnil, da je na njej sodelovalo osem ministrov, s predlogom so se seznanili brez glasu proti. Kot je dejal, je bilo na razpolago nekaj slabih možnosti, ocena SD pa je bila, da je med njimi seznam treh kandidatov manj slaba. V SD so sicer velike napore vlagali v to, da bi v Bruselj poslali predlog enega kandidata, o katerem bi imeli širše soglasje. Erjavca, ki je sicer tudi zunanji minister v odhodu, na seji vlade ni bilo. Je pa poslanec DeSUS Franc Jurša za STA ocenil, da je vladna odločitev, da v Bruselj pošlje več kandidatov za evropskega komisarja, pričakovana, ni pa dobra. Notranji minister v odhodu iz vrst DL Gregor Virant pa se s predlogom liste kandidatov ni strinjal in je sejo predčasno zapustil. Minister za obrambo v odhodu iz vrst ZaAB Roman Jakič je nasprotno menil, da vlada v Bruselj pošilja kredibilen seznam treh imen. Kdorkoli bo izbran s tega seznama, bo po njegovi oceni dober kandidat oz. kandidatka za mesto evropskega komisarja. Ob tem je Jakič za- Alenka Bratušek arhiv nikal očitke glede problematičnosti, da je Bratuškova pravzaprav predlagala samo sebe. »Če že koga želite kriviti, je to ZaAB,« je dejal. Zmagovalka volitev SMC je že v sredo vladi predlagala, naj kot edinega kandidata za komisarja predlaga dosedanjega komisarja Janeza Potočnika. A je ta sporočil, da ne želi biti na seznamu z več kandidati. Pozneje je za STA tudi odklonil komentar na proces izbire njegovega naslednika in tudi, kakšna bo njegova poklicna pot v prihodnje. Končna odločitev o tem, kdo s seznama bo na koncu član nove Evropske komisije iz Slovenije, bo tako v rokah njenega novega predsednika Jean-Clauda Junc-kerja. Kot je pojasnila njegova tiskovna predstavnica Natasha Bertaud, imen in razdelitve resorjev ne bodo uradno objavili, arhiv dokler ne bo seznam dokončno pripravljen, kar pa bo šele po odločitvi o visokem zunanjepolitičnem položaju, ki se pričakuje 30. avgusta. Opozorila je, da bo Juncker vztrajal pri zadostnem številu žensk v svoji komisarski ekipi. Če med predlaganimi kandidati ne bo dovolj žensk, lahko to privede tudi do zamud pri oblikovanju nove komisije, je dejala. Tudi Evropski parlament je napovedal, da nove komisarske ekipe ne bo potrdil, če ne bo v njej vsaj toliko žensk kot v sedanji, torej devet. Doslej je med predlaganimi imeni premalo žensk. Ženske so po neuradnih navedbah predlagale le tri članice: Češka Vero Jourovo, Bolgarija Kristalino Geor-gievo in Švedska Cecilio Malmstrom. Članice so tako pod pritiskom, naj predlagajo ženske, sploh tiste, ki svojih predlogov še niso posredovale v Bruselj. Nekatere čla- Tanja Fajon arhiv nice naj bi predlagale več imen, a koliko in katere ni znano. Kot je v sredo poročala STA na podlagi zanesljivega in verodostojnega tujega diplomatskega vira v Bruslju, bi Juncker želel kot komisarsko kandidatko Bratuškovo, ker je ženska in kot premierka izkušena po-litičarka. Bratuškova bi v novi komisiji dobila podpredsedniški položaj, so v sredo še dejali viri. Zaradi procesa izbire komisarskih kandidatov so bili sicer bolj ali manj razočarani vsi slovenski evropski poslanci, razen Fajonove, ki je postala kandidatka. Predsednica NSi Ljudmila Novak ocenjuje, da je šlo pri iskanju komisarske-ga kandidata tudi za politično trgovino. Hkrati pa priznava, da ima Bratuškova zaradi položaja premierke več možnosti kot Fajonova. (STA) Zadovoljni z zmago stranke Mira Cerarja Velika večina sodelujočih v naši spletni anketi (61 odstotkov) je zadovoljna z izidi nedavnih predčasnih parlamentarnih volitev v Sloveniji in torej s prepričljivo zmago Stranke Mira Cerarja. 32 odst. sodelujočih v anketi izraža nezadovoljstvo nad volilnimi rezultati, sedem odstotkov pa jih stvar sploh ne zanima. Vprašanje se je glasilo, ali ste zadovoljni z volilnimi izidi v Sloveniji. V anketi je sodelovalo razmeroma visoko število obiskovalcev naše spletne strani, kar priča o zanimanju za volilna in politična dogajanja v Sloveniji. Ali ste zadovoljni z volilnim izidom v Sloveniji? Da 61% (272) Me ne zanima 7% (36) DRŽAVNI ZBOR - Danes ustanovna seja Kandidat za predsednika Milan Brglez iz SMC Zatakne pa se lahko pri potrjevanju mandata Janezu Janši LJUBLJANA - Novoizvoljeni poslanci se bodo danes sestali na ustanovni seji novega sklica DZ, na kateri bodo potrdili svoje mandate in izvolili predsednika. Po potrditvi dnevnega reda bo novi sklic DZ najprej oblikoval mandatno-volilno komisijo. Komisija bo pregledala poročilo o izidu volitev, potrdilo o izvolitvi poslancev in morebitne pritožbe. Zoper odločitev volilne komisije se namreč lahko pritoži kdorkoli od kandidatov ali predstavnikov list, ki so sodelovale na predčasnih volitvah. Zato se lahko zatakne pri potrjevanju mandata Janezu Janši, ki prestaja dveletno zaporno kazen zaradi obsodbe v zadevi Patria. Za zdaj še ni jasno, ali bo kdo podal takšno pritožbo v primeru Janše, bi bilo pa to možno, tudi glede na nekatere izjave posameznih politikov, ki se jim zdi nesprejemljivo, da poslansko mesto nekdo zasede iz zapora. V SDS so že napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče, če DZ mandata Janši, ki se bo sicer seje udeležil brez spremstva pravosodnih policistov, ne bo potrdil. Po seji mandatno-volilne komisije bo o potrditvi mandatov odločal državni zbor, načeloma o vseh mandatih skupaj, o vsakem morebitnem spornem mandatu pa bo odločal posebej. Če DZ Janši mandat potrdi, pa ostaja odprto vprašanje, ali bo naknadno odločal o njegovem odvzemu. Na prvi seji se to skoraj zagotovo ne bo zgodilo. Pravniki si glede možnosti odvzema manda- ta niso enotni, je pa mogoče pričakovati, da bo takšen predlog v prihodnje podan. Ker si je predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki je sprva napovedal, da se bo verjetno potegoval za predsedniški položaj, premislil, je kandidata za predsednika predlagala zmagovalka volitev Stranka Mira Cerarja. Stranka Mira Cerarja je sinoči po seji izvršnega odbora napovedala, da bo za predsednika DZ na današnji ustanovni seji predlagala Milana Brgleza, sicer tudi podpredsednika stranke. Glede na napovedi lahko Brglez računa na zadostno podporo poslanskih kolegov. DeSUS je že pred tem napovedal, da bo kandidata SMC podprl, glasove naj bi dobil tudi od SD, verjetno tudi od Za-AB, NSi pa se bo danes pred sejo odločila ali ga podpre ali pa se vzdrži, zato izvolitev naj ne bi bila vprašljiva. Danes bo torej začel mandat sedmi sklic državnega zbora, v katerem bo sedelo 32 poslank in 58 poslancev, ki so v povprečju stari 48 let. Z ustanovno sejo bo prenehal mandat dosedanjemu sklicu DZ. Po konstituiranju državnega zbora mora predsednik države najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji, po posvetu s poslanskimi skupinami, državnemu zboru predlagati kandidata za predsednika vlade. To bo najverjetneje predsednik relativne zmagovalke volitev SMC Miro Cerar, ki že vodi pogovore s potencialnimi koalicijskimi partnerji DeSUS, SD, NSi in ZaAB. ZL in SDS bosta zagotovo v opoziciji. TA TEDEN [ Q | || Q ST PRED 100 LETI .j.-;-j tjtiil".i i ■■"i btt" :l fi i.ii: V teh dneh je svet pretresla vest o začetku prve svetovne vojne. Tudi v Trstu vlada med prebivalstvom veliko strahu in žalosti, predvsem pa med vojaškimi obvezniki in rezervisti, ki že nekaj dni polnijo tržaške vojašnice in posebno opremljene šole. »Kdor je šel po tržaških ulicah, je takoj opazil nenavaden promet: ulice so kar mrgolele ljudi, posebno mlajših: bili so pod orožje pozvani rezervisti. Posebna gneča je bila pred vojašnico, pred mestnim magistratom in pred uradom na-mestništvenega svetovalca. Pozivu se je odzvalo ogromno obvezancev. Nekatere njih so spremljale žene s kopico otrok, in tedaj je človek prisostvoval srce trgajočim prizorom. Vse občinske ljudske šole so spremenjene v vojašnice, v katerih bodo nastanjeni rezervisti do svojega odhoda na določeno jim mesto. V teh vojašnicah kuhajo s takozva-nimi taboriščnimi kuhinjami. Marsikak žalosten, pretresljiv prizor je bilo videti na ulicah. Videli smo moža, kakih petintrideset let, ki je šel v vojašnico. Nesel je na rokah komaj tri leta starega plavolasega dečka, poleg njega je stopala mlada žena, ki je imela na rokah komaj leto dni staro dete: med njima, držeč se za očetove hlače, je pa stopical petletni deček. Ko je tako vsa druži-nica prišla do vojašnice, sta se oče in mati vstavila in si pogledala v obraz. Mož je na to ženi priporočal otroke in pri tem komaj zadrževal solze, ki so pa ženi lile po licih, kakor dva potoka. Slednjič je mož poljubil ženo in ji izročil dečka, ki ga je imel na rokah ter še enkrat poljubil oba manjša otroka. Nato se je pa sklonil k starejšemu, približno petletnemu dečku, ki se je vedno držal za njegove hlače, dvignil ga in si ga privil na prsi. Mož ni pri tem zajokaj, niti ni dal glasu iz sebe pač pa so se mu široke, močne rame tresle, kakor vsled mrzlice: "Pepček moj!', je slednjič zavzdihnil mož. A otrok je zajecal: "Tata, imaš bube?" "Da, dete moje, pri srcu!"« TA TEDEN $ P IjjjjMSjtl _D H EV HI K PRED 50 LETI V Piranu poteka peti jugoslovanski folklorni festival. »Ob zvoku fanfar in pod svetlimi oboki ognjemeta je podpredsednik piranske občine Nino Spinelli otvoril festival. Za njim je spregovoril predsednik jugoslovanske delegacije v jugoslovansko - italijanskem mešanem odboru za manjšinska vprašanja Mitja Vošnjak in poudaril izvirnost zamisli, da dobijo tudi folklorne skupine jugoslovanskih manjšin svoj prostor na tako pomembnem prizorišču, kot je jugoslovanski folklorni festival. Uvodni dan je potekal v smislu smiboličnega gesla: Zemlja, človek, ples. Popoldne je potekal sprevod vseh nastopajočih skupin: Šiptarjev, Madžarov, Slovakov, Ru-sinov, Romunov in Italijanov skozi Koper, Izolo, Portorož in Piran. Prvo dejanje petega festivala je bilo torej folklorno plesno dejanje v Jugoslaviji živečih narodnih manjšin. Prišli so iz Istre, Vojvodine, Banata ter Kosova in Me-tohije. Za seboj pa so na slovensko obalo prinesli pristno govorico zemlje brez koreografske zatohlosti in aka- demskega profesionalizma. Kaj pa je sploh bolj zanimivo in privlačno tudi za povprečnega gledalca kot to, da sicer pod umetnim bliskom reflektorskih luči spremlja panoramo izvirnih ljudskih plesov, ki so jih jugoslovanski ljudje, odmaknjeni od kulturnih središč, prenašali iz roda v rod in tako do danes ohranili njihovo prvobitno izročilo. Najprej smo občudovali Slovake iz neznatne vasi Kovačiče v Vojvodini. Na piransko Punto so prišli z dvaj-setminutno plesno suito, ki je v ritmu plesnih korakov in skozi melodijo domačega kraja pripovedovala o preprostem in niti ne tako zelo idiličnem življenju na vasi, o dekliških srečah in nerodni fantovski podjetnosti. Iz Ga-ležane pri Puli so sicer v zadnjem trenutku prišli tudi plesalci italijanske narodnosti. Prikazali so razgibano »Fur-lano« in z njo izpovedali svoj prirojeni temperament. Nato se je publiki predstavila še romunska manjšina in sicer z dvema simbolično povezanima suitama.« / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 1. avgusta 2014 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Seja posvetovalne komisije Dežela daje prednost mladim in pobudam za slovenski jezik TRST - Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino je imela včeraj kar zahteven dnevni red, ki je obsegal tudi smernice za spremembo deželnih predpisov in meril za delitev javnih prispevkov slovenskim ustanovam in organizacijam. Seja je, kot vedno, potekala za zaprtimi vrati, več o razpravi in sklepih bo zato povedal odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki predseduje komisiji. Na prvo točko dnevnega reda je Torrenti uvrstil mnenje o kriterijih za odobritev pobud, ki imajo za cilj ovrednotenje slovenščine ter slovenske kulturne in zgodovinske dediščine. Gre za t.i. projekte na osnovi deželnega zakona št. 6 iz letošnjega leta. Odbornik je na seji potrdil znano stališče (podpira ga tudi komisija), da je treba pri tem dati prednost projektom, pri katerih imajo glavno besedo mladi. Komisija je imela na dnevnem redu mnenje o delitvi prispevkov v korist manjših slovenskih društev in ustanov za dejavnost v tekočem letu. Končno naj bi izdelali še mnenje o seznamu projektov (leto 2013) za rabo slovenščine v javnih upravah Furlanije-Julijske krajine. Arhivski posnetek seje deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino Glede novih kriterijev za delitev državnih prispevkov (Torrenti računa, da bodo stopili v veljavo prihodnje leto) je Dežela dobila delovna predloga Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij. Posvetovalna komisija naj bi jeseni, če bo mogoče, oba dokumenta uskladila s stališči ter predlogi deželnega odborništva. Torrenti je ob raznih priložnostih večkrat poudaril, da si bo prizadeval za kar se da enotna stališča komisije. ŠPETER - Pokrajina za zdaj doma še ni vrnila špetrski občini Negotova usoda dijaškega doma V njem je nekaj razredov dvojezične šole - Toda čez dobro leto dni naj bi se učenci vrnili v obnovljeni stari sedež šole ŠPETER - Usoda dijaškega doma v Špetru je vse bolj negotova. V pritličju je nekaj razredov dvojezične šole, odkar je marca 2010 Občina Špeter zaprla njen stari sedež. Poslopje pa na podlagi pogodbe, ki je bila podpisana leta 2001 z Občino, upravlja Pokrajina Videm, ki krije tudi vse stroške (približno 60 tisoč evrov letno). Prvo nadstropje dijaškega doma je namreč še vedno na razpolago čedajskemu Zavodu Pavla Diakona, ki v Špetru upravlja tudi jezikovni in pedagoški licej. Pokrajina Videm je pred časom sklenila, da pogodbe z Občino ne bo obnovila in da bo torej špetrski občinski upravi prepustila tudi kritje stroškov za upravljanje te stavbe. Konec lanskega leta je odločitev Pokrajine sprejel tudi bivši župan Špetra Tiziano Manzini. Novi špetrski prvi občan Mariano Zufferli pa se z njim ni strinjal in na seji občinskega sveta v ponedeljek so svetniki soglasno odobrili dokument, v katerem predlagajo ustanovitev institucionalnega omizja, ki bi jo sesta- vljali predstavniki Občine, Pokrajine, Dežele Furlanije-Julijske krajine in vseh šolskih ustanov iz Nadiških dolin, da bi se skupaj dogovorili, katera naj bo bodoča namembnost tega poslopja. Svetniki iz Špetra so v dokumentu tudi poudarili, da bodo čez 400 dni prostori, ki jih zdaj uporablja dvojezična šola, spet na razpolago, ker bodo v tem roku (tako predvideva razpis) zaključena dela na starem sedežu šole. Slovenski občinski in pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo je stališče špetr-ske občinske uprave nato predstavil na torkovi seji pokrajinskega sveta. Dnevni red je namreč predvideval dokončno prekinitev pogodbe z Občino Špeter. Pristojni pokrajinski odbornik Beppino Govetto, ki se je sicer nekoliko obregnil ob stališče občinske uprave, češ da bi bilo boljše, če bi slišal kak konkreten predlog za uporabo teh prostorov, pa je na koncu sprejel predlog Občine Špeter in torej preložil obravnavo o dijaškem domu. (NM) Dijaški dom, ki ga ob dvojezični šoli uporablja tudi Zavod Pavla Diakona SENOŽEČE - Mačehovski odnos do zaščite kulturne dediščine Arheologi: Pod koprsko stolnico leži grobnica KOPER - Raziskave, ki so jih arheologi opravili v koprski stolnici, so pokazale preplet številnih pod-površinskih ostankov. Po besedah konservatorja Gašperja Rutarja pa so na vsaj treh mestih našli strukture, ki verjetno kažejo na grobnice. Raziskave, ki so na terenu trajale en dan, so izvedli na območju prezbiterija in dela cerkvene ladje. »Zasledili smo obrise starejše cerkve na tem mestu, ostanke njene apside in zidov v ladji nekdanje cerkve,« je pojasnil Rutar, konservator iz Centra za preventivno arheologijo pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »Strukture, ki kažejo na verjetne grobnice, smo našli vsaj na treh mestih, dve v ladji tik pred oltarjem in eno v južnem stranskem oltarju, medtem ko so ob severnem stranskem oltarju vidni zidovi, ki po usmeritvah ustrezajo antični pozidavi,« je dodal. Koprska bazilika izhaja iz sredine 12. stoletja, že takrat pa se omenja tudi kripta, navaja Rutar. Raziskava ni obsegala sicer ključnega osrednjega dela prezbiterija med glavnim oltarjem in sarkofagom sv. Nazarija, kljub temu pa je po njegovi oceni mogoče domnevati, da nekatere od vidnih struktur lahko pripadajo vhodoma v nekdanjo kripto. Na Trbižu od danes niz brezplačnih koncertov TRBIŽ - V Kanalsko dolino se danes vrača No Borders Music Festival, priljubljeni glasbeni niz, ki na trbiški trg in druge lokacije vsako leto privabi številne ljubitelje sodobne glasbe. Novost letošnjega že devetnajstega festivala je brezpla-čnost, saj bo na vse koncerte vstop prost. Danes ob 21. uri bo na trgu pred trbiško cerkvijo nastopil eklektični italijanski pevec Raphael Gualazzi, jutri bo na vrsti pevka Arisa, v nedeljo pa skupina Incognito. Posebno očarljivo bo v nedeljo, 10. avgusta, ko bo ob 14. uri v planinski koči Gil-berti na Žlebeh nastopil pianist Remo Anzovino. Festival pa bo v petek, 29. avgusta, (ob 18. uri) zaključil koncert v cerkvici na Višarjah: Bachove kantate bodo izvajali zbor FJK, ki ga vodi Cristiano Dell'Oste in baročni orkester Senza confini pod taktirko Alberta Busettinija. Župnija bi rada porušila nekdanje župnišče Gre za kulturni spomenik, ki ga je župnija dobila v last po denacionalizacijskem postopku, vendar je nato dopustila, da je propadel SENOŽEČE - Škoda, da bi se porušilo, pravijo na koprski škofiji, občini Divača, v krajevni skupnosti Senožeče in novogoriškem zavodu za varstvo kulturne dediščine. Pa so res naredili vse, da se to ne bi zgodilo? Januarja smo poročali, da so v Senožečah deloma zaprli cesto mimo nekdanjega župnišča, ker z dotrajane in razpadajoče stavbe obstaja nevarnost padanja ometa in strešnikov. Na začetku julija pa je novogoriški zavod obvestil občino, da želi župnija Senožeče hišo porušiti, ker »ne more prevzeti odgovornosti za ogrožanje prometne varnosti.« Ekonom koprske škofije Tiho-mir Busija je sporočil: »Mislim, da smo naredili vse, kar se je dalo. Ker hiša ogroža življenja, bomo mi kmalu odreagirali z njimi ali brez njih,« njen tiskovni predstavnik Božo Rustja pa dodal, »da bi zaščitili ljudi, smo pred tem, da bi prišlo do rušitve zgornjega Župan Drago Božac arhiv dela domačije. Škofija nima ne programa ne denarja za obnovo.« Program ima zasebnik, ki želi v stavbo vrniti stanovanja, pravi predsednica krajevne skupnosti Alenka Štrucl Dolgan, vendar župnija temu nasprotuje. »Preden je župnija v de-nacionalizacijskem postopku dobila stavbo nazaj, so bila v njej stanovanja. Investitor, ki ostaja zainteresiran za sanacijo, pa se zaradi slabih izkušenj z župnijo, želi pogovarjati le z občino.« Slednja pa je spomladi zavrnila predlog škofije, da nekdanje župnišče prevzame v dar. Župan Drago Božac, ki je na začetku leta govoril, da lahko za ustrezno oživitev stavbe poskrbi le občina, drugačno odločitev opravičuje. »Ker bi se s tem zavezala, da stavbo sanira. Zato pa občina nima denarja.« Drži, da bi za povezavo 6-metrskih zidov in sanacijo pročelja - streha se je pred dvema letoma udrla - potrebovali kakih 10.000 evrov, bi pa vsaj stavbo ohranili. V novogoriškem zavodu podpirajo vsak program, ki bi rešil hišo, seveda, »da se ohranjajo gabariti, zu- nanjščina, razmerja s sosednjimi nepremičninami in njihova uporaba,« je na naše vprašanje odgovorila odgovorna konservatorka Eda Belingar. »Varstveni režim izrecno ne določa, katere vsebine so sprejemljive in katere ne. Vsekakor morajo biti take, da zagotavljajo dolgoročno ohranjanje bistvenih varovanih vrednot objekta, predvsem njegove zunanje pojavnosti, ki sooblikuje naselbinsko dediščino kraja.« Župana Božca smo vprašali, ali bi zadevo še enkrat premislili na občinskem svetu, pa je odgovoril, da je iskanje rešitve stvar lastnika in zavoda za varstvo kulturne dediščine in v to ne občina ne more vpletat. Slednji ima še nekaj dni časa za odgovor na vlogo. Če tega ne bo naredil, bodo stavbo rušili, pravi Rustja, če pa bo odgovor negativen, »se bomo morali znova usesti skupaj in iskati novo rešitev.« Na škofiji tudi zagotavljajo, da bodo v primeru rušitve vse kamnite okrasne dele, s katerimi so obdana okna in vrata, shranili. Voda teče v grlo - ko je bil čas, lastnika obnova ni zanimala. Še več, v Novi Gorici so župniji leta 2005 vlogo za rušitev že zavrnili in potem na hišo očitno pozabili. Občina Divača doslej ni pokazala dobrega odnosa do dediščine, lahko bi rekli da ji škoduje. Dokaz za to je senožeška mitnica z začetka 13. stoletja, ki je pred desetimi leti občina ni želela kupiti, danes pa ogroža življenja ljudi. Jeseni bodo lokalne volitve in morda bo nova občinska ekipa bolj ozaveščena. Upajmo le, da bo tudi inšpekcija do takrat razumevajoča. Delna zapora ceste, ki je že pol leta začasna, omejuje pretočnost premeta. Mimo nekdanjega župnišča pa vozijo kmetijski stroji, osebni avtomobili in tudi manjši šolski avtobus. Irena Cunja (TV Koper) / TRST Petek, 1. avgusta 2014 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DEVIN-NABREŽINA - Po oceni Agencije za prihodke gre za rezidenčna bivališča Hotel Europa in Portopiccolo: skupaj 564 novih stanovanj Skupno 564 stanovanj. Toliko jih »zmoreta« nekdanji v bivalne enote preurejen hotel Europa na nabrežin-ski obali in novo turistično naselje Portopiccolo na območju nekdanjega kamnoloma v Sesljanskem zalivu. V hotelu Europa jih je 144, v naselju Portopiccolo 420. Če bo obveljala ocena tržaške izpostave Agencije za prihodke, da gre za rezidenčna, ne pa turistična stanovanja, se devinsko-nabrežinski občini v kratkem obeta skokovit porast števila občanov. Sedaj jih šteje nekaj več kot 8.600, z bodočimi novimi bi-vajočimi bi število prebivalcev poskočilo za dobrih 10 odstotkov in krepko preseglo mejo 9 tisoč občanov. Levosredinska občinska uprava župana Vlada Kukanje je z odbornikom za urbanistiko, podžupanom Massimom Veronesejem takoj ugriznila v grenko jabolko, ki je padlo z drevesa Agencije za prihodke na občino. Veronese je včeraj uvodoma podčrtal, da bo »zelo težko izpodbijati oceno o tako imenovanih rezi-denčnih stanovanjih«. »Na podlagi zakonov in določil lahko posameznik izbere rezidenčno stanovanje, kjer hoče. Na primer tudi v hotelu. To potrjujejo številne razsodbe,« je pojasnil podžupan. »Če ima posameznik stalno bivališče v občini, v tem primeru v stanovanjih v nekdanjem hotelu Europa ali v naselju Portopiccolo, potem postane občan naše občine. Uprava mora tako odločitev spoštovati. Pač pa lahko marsikaj ukrene na davčnem področju,« je omenil Veronese in nakazal, kaj gre postoriti. Razmišljanje je preprosto. Tako območje nekdanjega hotela Europa kot Portopiccolo sta v občinskem prostorskem načrtu označena kot »turistična cona«. Imata torej turistično namembnost. Na podlagi številnih pravnomočnih razsodb pa državljan ne more imeti glavnega stanovanja v turistični coni. Zato bo občina smatrala tamkajšnja bivališča kot drugo stanovanje, zaradi česar bodo podvržena plačilu davka na nepremičnine Imu. In seveda tudi ostalima občinskima davkoma Tasi (na nedeljive storitve) in Tari (na odpadke). Veronese je potrdil, da zahteva občina vpogled v kupoprodajne pogodbe za stanovanja v novem turističnem naselju Portopiccolo. Občini namreč ne gre v račun, da je Agencija za prihodke dodelila tistim stanovanjem oznako A/2, A/3 in A/4, češ da gre za nekakšna standardna stanovanja (s katastrsko rento enako stanovanjem v bližnjem Naselju Sv. Mavra, v Sesljanu ali Devinu), ne pa za luksuzna stanovanja (oznaka A/1), kot si dejansko zaslužijo. Prav iz kupoprodajnih pogodb naj bi ugotovili dejanski »turistični«, »luksuzni« status stanovanj, kar naj bi nato vplivalo na višino občinskih davkov, ki jih bodo morali poravnati lastniki občini. Zadeva ostaja vsekakor zapletena. O njej bo govor na seji občinske urbanistične komisije, ki jo je predsednik Maurizio Rozza sklical za sredo, 6. avgusta. M.K. Turistično naselje Portopiccolo »premore« 420 stanovanj fotodamj@n PORTOPICCOLO - Cesare Bulfon o kupcih stanovanj »Od Furlanije do Rusije« Doslej prodali 70 odstotkov stanovanjskih enot - »Stalno bivališče ustavna pravica« Cesare Bulfon, vodja načrta za gradnjo naselja Portopiccolo v Sesljanskem zalivu, včeraj dopoldne še ni bil seznanjen z oceno Agencije za prihodke, ki je stanovanjskim enotam v turističnem naselju dodelila oznako rezidenčnih bivališč. Odločitev pa ga ni presenetila. »To ni za nas problem. Stalno bivališče je ustavno priznana pravica. Po nekaterih razsodbah ima državljan pravico do stalnega bivališča celo v stanovanju brez uradnega dovoljenja za bivanje. Status re-zidenčnih stanovanj ni odvisen od namembnosti bivalne enote.« Portopiccolo je zasebna last, je poudaril Bulfon. Javnosti ga bodo odprli v petek, 8. avgusta. Dostop bo možen v javne lokale in druge prostore ob nabrežju, ne pa -seveda-v zasebna, kupljena stanovanja. »Doslej smo prodali 70 odstotkov zgrajenih stanovanjskih enot,« je sporočil Bulfon. »Naši klienti so mednarodni. Najbližji so iz Furlanije, številni iz drugih kra- Cesare Bulfon jev Italije, na primer iz Milana, mnogo pa jih je iz Avstrije, Nemčije, Londona in vse do Rusije. Ob tako pisani paleti stanovalcev postane vprašanje rezidenčnega stanovanja ... lažni problem. Mi bi seveda želeli, da bi naši klienti čim več časa preživeli v našem naselju, zavedamo pa se, da velika večina jih ne bo stalno prebivala pri nas,« je ocenil Bulfon. Vodja načrta za gradnjo naselja Por-topiccolo je izrecno ponovil, da je nase- lje zasebna last. Ceste so zasebne, razsvetljava je zasebna, zato ne bo mogla občina - po njegovi oceni - zaračunati lastnikom stanovanj davke za te storitve. Tudi davek na odpadke je za Bulfona vprašljiv. V naselju bo delovala zasebna služba za odvoz odpadkov, zaradi česar ne bi smela občina uvesti za lastnike stanovanj davka na odpadke Tari. Oziroma: po nedavni razsodbi državnega sveta naj bi v podobnih primerih občina lahko zaračunala lastnikom stanovanj le davek zaradi tako imenovane »izgube« pri prodaji odpadkov (ker občina od prodaje odpadkov nekaj zasluži, na primer za energijo proizvedeno s sežigom odpadkov). Ta »izguba« naj bi znašala od 7 do 22 odstotkov davka na odpadke, kar pomeni, da bi morali biti - vedno po Bulfonovi oceni - lastniki stanovanj v naselju Portopiccolo deležni od 70- do 90-odstotne olajšave pri plačilu davka Tari. M.K. AGENCIJA ARDISS - Prihodnje leto konec prenove V Ul. Gozzi nastaja nov študentski dom Če ne bo prišlo do zapletov, bi lahko nov študentski dom, ki bo zaživel v poslopju nekdanjega javnega spalnega zavetišča za brezdomce v Ul. Gaspare Gozzi 5 v bližini železniške postaje, na voljo že ob odprtju akademskega leta 2015/2016. To menijo pri Deželni agenciji za pravico do visokošolskega študija Ardiss, kjer se je zaključil postopek za dokončno dodelitev del za prenovo stavbe v Ul. Gozzi, ki bo po obnovi lahko nudila sto novih mest, razporejenih v štirih nadstropjih na površini, ki bo obsegala 4597 kvadratnih metrov. Stavba bo namenjena študentom Univerze v Trstu, ki bodo izpolnjevali pogoje, ki so vezani na njihov ekonomski položaj in učni uspeh. Dela, ki bodo po napovedih stala 2.490.000 evrov (v omenjeno vsoto so vključeni tudi stroški za zagotovitev varnosti), so že stekla in bodo trajala približno tristo dni, tako da računajo, da se bodo končala maja prihodnje leto. Agencija Ar-diss je na podlagi razpisa po hitrem postopku dodelila zakup del podjetju Riccesi Spa iz Trsta, potem ko se je bilo prenove stavbe svojčas neuspešno lotilo podjetje Luci Spa, ki pa je medtem šlo v stečaj. Dela za prenovo stavbe v Ul. Gozzi so namreč dali v zakup že leta 2009 na podlagi razpisa, na katerem je bilo izbrano podjetje Luci, vendar so se pozneje ustavila zaradi prekinitve pogodbe in stečaja podjetja. Ker je grozila izguba državnega prispevka, so zakup za dokončanje del po hitrem postopku kot že rečeno dodelili podjetju Riccesi. Potem ko bodo končana prenovitvena dela, bo agencija Ardiss objavila razpis za dodelitev zakupa za opremo prostorov. LEGAMBIENTE Kritično o novem prostorskem načrtu Občine Trst V novem prostorskem načrtu Občine Trst prihaja do prekomerne »terminološke fantazije«, da bi se zakrilo dejstvo, da načrt vsebuje preveč neupravičenih gradenj, z izrazi, kot so »mesto predmetov«, »mesto vrtičkov« in »novo mesto vrtov« pa se skuša olepšati načrt, ki ni bogve kako inovativen. Tako menijo pri okoljevarstveni organizaciji Legambiente, kjer opozarjajo, da je načrt, ki ga je oblikovala levosredinska uprava Roberta Cosolinija, predviden za mesto z 240.000 prebivalci, medtem ko demografske projekcije kažejo, da bo Trst leta 2032 štel samo 196.000 prebivalcev (trenutno jih šteje 208.000). Še več: načrt temelji na podatkih ljudskega štetja iz leta 2001 in prinaša tako iste številke, ki jih najdemo v propadli varianti št. 118 k prostorskemu načrtu bivše desno-sredinske uprave Roberta Dipiazze: takrat so našteli 7.419 praznih in 51.449 nezadostno izkoriščenih stanovanj, kar ne odgovarja resničnemu stanju. Zato je po mnenju Legambiente absurd, da novi prostorski načrt predvideva 12 območij z re-zidenčno namembnostjo razreda C, ki ležijo večinoma na območjih z okoljsko vrednostjo, kot so npr. obalni pas, Kras in še preostale maloštevilne zelene površine v predmestjih, kjer naj bi poleg tega omenjena območja izbrali tako, da so od primera do primera odobrili zahteve nekaterih zasebnikov, zaradi vsega omenjenega pa organizacija Legambiente zahteva črtanje vseh območij C razreda. Obenem novi prostorski načrt ne prinaša rešitev za nekatera pereča vprašanja v zvezi s škedenjsko železarno, novim pristaniščem, energetsko varčnostjo stavb, območjem pri Sv. Andreju in dejstvom, da tudi novi načrt predvideva ureditev pasjega zavetišča pri Fernetičih. Zaradi vsega tega so pri Legambiente prepričani, da gre pri novem načrtu v bistvu bolj za omejeno retuširanje obstoječega brez resnično inovativnih izbir, razlogi za določene izbire pa so precej nejasni. To potrjuje tudi dejstvo, da k elaboratom o novem prostorskem načrtu, ki so bili na voljo občanom, niso priložili še predhodnih študij in analiz, opozarjajo pri Legambiente. Nov študentski dom naj bi bil nared prihodnje leto / TRST Petek, 1. avgusta 2014 5 MUZEJI - Slovenski obalni in tržaški muzeji podpisali sporazum o sodelovanju Z isto vstopnico lahko po novem obiščemo dva muzeja Muzeji brez meja je geslo sporazuma, ki so ga včeraj dopoldne v Trstu in Kopru podpisali slovenski obalni in tržaški muzealci. Sporazum predvideva, da bodo obiskovalci enega od udeleženih muzejev, v roku 20 dni lahko z isto vstopnico obiskali kateri koli drugi muzej po simbolni ceni enega evra. Več o tem so včeraj na novinarski konferenci v muzeju Revoltella povedali direktorji Pomorskega muzeja Sergej Mašera v Piranu Franko Juri, Pokrajinskega muzeja Koper Luka Juri, tržaških Mestnih muzejev za zgodovino in umetnost Maria Masau Dan, občinskih znanstvenih muzejev Nicola Bressi, muzeja v miramarskem gradu Rossella Fabiani in Luca Caburlotto, nadzornik za zgodovinsko in umetnostno dediščino v FJK. Vsem je bilo skupno, da se z voljo in trudom da premostiti tudi birokratske težave, ki so na trenutke ovirale realizacijo projekta. Kljub vsem težavam pa je na koncu muzealcem uspelo, česar se bodo bržkone veselili obiskovalci muzejev, ki si bodo z eno vstopnico in kuponom za en evro lahko ogledali en muzej v Sloveniji in enega v Italiji. Masau Danova je na srečanju tudi poudarila, da gre za zgodovinski in edinstveni trenutek, ki kaže na to, da si obalni muzeji želijo skupaj ohranjati in širiti kulturno dediščino. Po njenem mnenju je ta dogovor prvi korak k poglobitvi sodelovanja med muzeji v prihodnje. Birokratskih težav je navajen tudi deželni nadzornik za kulturno dediščino Luca Ca-burlotto, ki se nadeja, da bo v miramar-ski muzej prišlo veliko slovenskih obiskovalcev. Sodelovanja pa sta zelo vesela tudi Franco Juri in Luka Juri. Prvi je izpostavil, da se vključeni muzeji tokrat prvič povezujejo na konkreten način, ob tem pa je povedal tudi, da slovenski minister za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Uroš Grilc, podpira pobudo, za katero želi, da bi postala zgled drugim obmejnim ustanovam. Luka Juri pa je izpostavil, da je osrednje sporočilo pobude to, da je kulturna dediščina last širše skupnosti. (sč) ČRNA KRONIKA Prihod sina presenetil tatinsko trojico Pozivi tržaške kvesture občanom, zlasti starejšim, ki živijo sami, naj v slučaju nenavadnih situacij, ki bi lahko predstavljale goljufijo, takoj pokličejo policijo, so še vedno aktualni. To potrjuje dogodek, do katerega je prišlo v sredo popoldne v nekem stanovanju v Ul. Commerciale, kjer verjetno za las ni prišlo do nove tatvine s pomočjo goljufije. Moški, ki je nenapovedano obiskal mater, je namreč v njenem stanovanju naletel na tri ženske: dve sta prihajali iz spalnice, medtem ko je tretja sedela v kuhinji in se pogovarjala z materjo. Trojico, ki je bila malo prej z banalnim razlogom vstopila v stanovanje, je sinov prihod presenetil, tako da se je hitro oddaljila in ni vzela ničesar, policija, ki je kmalu prišla na prizorišče, pa žensk ni izsledila. Zato ne bo odveč še enkrat ponoviti poziva kvesture, naj občani v takih slučajih takoj pokličejo policijo in naj ne čakajo s prijavo sumljivih dogodkov. Predstavniki slovenskih obalnih in tržaških muzejev ob podpisu dogovora o sodelovanju fotodamj@n CENE - Julija v Trstu -0,1% na mesečni in -0,2% na letni osnovi V primežu deflacije Podatek je znak gospodarske stagnacije - Za potrošnike spodbudna pocenitev sadja, zelenjave in plina Deflacija, ki se je ekonomisti boje na evropski ravni, je v Trstu že stvarnost. Po podatkih občinskega statističnega urada so v juniju cene v povprečju padle za 0,1 odstotka, kar se je sicer občasno že dogajalo v prejšnjih mesecih, tokrat pa izstopa podatek, da so se cene znižale tudi na letni osnovi in sicer za 0,2 odstotka v primerjavi z julijem 2013. Podatek, ki je na videz dobrodošel za potrošnike, je v makroekonomskem pogledu zaskrbljujoč, ker je znak gospodarske stagnacije. Julija so se občutno znižale cene za stanovanje, vodo, elektriko in plin (-1,5% na mesečni in -3,7% na letni), to pa predvsem po zaslugi 6-odstotnega znižanja cene plina. Za 0,8% na mesečni in 0,5% na letni osnovi so se pocenili tudi prehrambni izdelki, še najbolj sadje (-6,3%) in zelenjava (-3,1%). Manjša so nihanja v drugih segmentih: dokaj stabilne (-0,1%) so julija bile cene komunikacij, ki pa so z -9,1% rekordno padle v celoletni primerjavi. Občutnejše podražitve so zabeležili le za prevoze (+1,3% in+1,8% od lani), predvsem zaradi podražitve letalskih vozovnic. Trst: proračunska razprava se je zavlekla pozno v noč V tržaškem občinskem svetu se je sinoči nadaljevala proračunska razprava. Pred nadaljevanjem so se načelniki svetniških skupin na skupni seji odločili za odobritev nekaterih popravkov tako le-vosredinske večine kot tudi nekaterih svetnikov opozicije (na primer amandma svetnika Ljudstva svobode Paola Rovisa). Vsi popravki, ki jih je osvojila mestna uprava, niso finančno obremenjujoči in bistveno ne spreminjajo proračuna. Razprava se je nadaljevala z obravnavo preostalih amandmajev (62) in se zavlekla pozno v noč, ko je bilo na dnevnem redu tudi glasovanje o odobritvi proračuna 2014. Prodani (Gibanje 5 zvezd): O železarni še nejasnosti Poslanec G5Z Aris Prodani je prepričan, da je glede napovedane prodaje ške-denjske železarne še preveč nejasnosti in nedorečenosti. Parlamentarec se je zato za pojasnila obrnil na ministrstvo za gospodarski razvoj, ki bo imelo zadnjo besedo pri prodaji železarne koncernu Arvedi, ki je edini predstavil ponudbo za nakup obrata. Prodani je prepričan, da mora Renzijeva vlada zahtevati od novega lastnika točna jamstva za zagotovitev tako proizvodnje kot tudi števila zaposlenih. Pri tem po njegovem ne gre zanemariti, da je aktualni pooblaščeni upravitelj koncerna Arvedi osumljen nezakonitih dejanj. Motorist končal na tleh V Ul. San Pasquale, malo pod Frnedom, je včeraj okoli 17.30 prišlo do prometne nesreče, ki, kot kaže, ni imela hujših posledic. Vanjo je bil vpleten motorist, ki se je menda želel izogniti pešcu, in je padel na cestišče in se poškodoval. Reševalci službe 118, ki so prihiteli na prizorišče skupaj z občinskimi policisti, so motorista prepeljali v katinarsko bolnišnico. Literarni popravek Profesorica angleščine Ivanka Adam nas je opozorila na literarni spodrsljaj v torkovem članku Kitajski »Guliver« v Trstu. V njem so napačno omenjene »Defoejevske razsežnosti« namesto Swif-tovskih. Upajmo, da bodo bralci in Gu-liver odpustili liliputanskemu novinarju. M.K. GOSPODARSTVO - Sindikati zelo kritični do razmer v pristaniški oblasti »Monarhija v pristanišču« CGIL, CISL, UGL in CIU opozarjajo na nejasnosti pri novih zaposlitvah - Ali bo žrtev nesreče pri delu ostal na cesti? V tržaškem pristanišču vlada monarhija, ki ji je prozornost deveta briga. Ostra obtožba prihaja s strani področnih sindikalnih organizacij CGIL, CISL, UGL in CIU, ki opozarjajo na nevzdržno situacijo ne samo v pristaniški oblasti, temveč tudi v nekaterih z njo povezanih družbah. Zadnji zaplet se je zgodil v pristaniški servisni družbi PTS (Porto di Trieste servizi), katere usoda je po mnenju sindikalnih predstavnikov Renata Kneippa, Giulia Ger-manija, Gianfranca Ferrija in Sergia Nardinija zelo nejasna in negotova. Družba PTS posluje od leta 2009, nastala je z namenom »servisiranja« pristaniških dejavnosti, njeni uslužbenci pa so vse bolj zapostavljeni, za kar nosi odgovornost pristaniško vodstvo, ocenjujejo sindikati. Napetosti med zaposlenimi in upravo, ki jo vodi Marina Monassi, so vsekakor na dnevnem redu. »Vodstvo pristanišča zavrača vsakršen dialog in vsakršno posredovanje,« piše v tiskovnem sporočilu. Za sindikalne predstavnike je to odraz škandaloznega početja z bogastvom, ki ga za pristanišče predstavljajo zaposleni. Sedanje vodstvo se stalno sklicuje na po- rast pretovora, ob tem pa ni izpolnilo niti ene od pomembnejših obvez, med katere sindikati omenjajo logistično platformo ter nov prostorski načrt, od katerega je odvisen nadaljnji razvoj pristanišča. Sindikalne organizacije opozarjajo, da pristaniška oblast ne namerava zaposliti uslužbenca s posebnimi potrebami, ki z njo sodeluje že tri leta na osnovi pogodbe za določen čas. Gre za invalida, ki je bil leta 2008 žrtev hude nesreče pri delu prav v pristanišču, v kateri je izgubil nogo, hudo pa si je poškodoval tudi roko. Moški je uslužbenec podjetja Adriafer, ki mu je pristaniška uprava svoj čas po začasni obljubila stalno zaposlitev. Slednjo naj bi dobili vsi začasno zaposleni, razen invalida. To je po mnenju sindikalistov v kričečem nasprotju z govoricami, da namerava pristaniška oblast v kratkem za stalno zaposliti štiri nove uslužbence. Zaposlitveni postopki so menda že v teku, ne da bi pri tem pristaniška oblast preverila razpoložljivosti in strokovno znanje uslužbencev pristanišča, piše v tiskovnem sporočilu. Kontejnerski terminal dobro posluje, situacija v pristaniški upravi pa je napeta 6 Petek, 1. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR / NEKDANJA RIBARNICA - Prireditev »Salotto.Vienna.« Vse o sodobni dunajski sceni Drevi prvi v dolgem nizu 33 poletnih večerov Drevi (ob 19.30) bodo v nekdanji ribarnici uradno odprli dogodek z naslovom »Salotto.Vienna«, s katerim bodo Tržačanom in turistom predstavljali sodobno sceno avstrijske prestolnice. Interdisciplinarna prireditev, ki jo na povabilo tržaškega župana Roberta Cosolinija pripravlja avstrijski muzej za uporabno in sodobno umetnost - MAK, bo postregla z žanrsko različnimi dogodki, ki bodo v žarišče postavili glasbenike, plesalce, igralce, arhitekte, umetnike, cineaste ...Na včerajšnji uradni predstavitvi dogodka je župan Roberto Cosolini poudaril, da je 100-letnico začetka prve svetovne vojne želel obeležiti tudi s prireditvijo, ki je zazrta v sedanjost in prihodnost, ob tem pa je poudaril, da je želel v ospredje postaviti tudi odnose, ki so od nekdaj povezovali Trst z Dunajem in obratno. Pri dogodku sodeluje vrsta umetnikov, po besedah glavnega kustosa razstave Jurgena Weishaupla pa bo na večerih lahko sodeloval vsakdo, ki si bo to želel. Kustos je pojasnil, da so se odločili v Trst pripeljati umetnike in vodje različnih muzejev in ne njihovih del. Na ta način bomo obiskovalcem dunajskega salona ponudili možnost soočenja, dialoga in disku-tiranja, je poudaril kustos, ki si je zamislil dinamičen dogodek, ki bo po eni strani pomenil avstrijsko pro- mocijo, po drugi strani pa bodo Tržačane seznanjali z dobrimi praksami. V nekdanji ribarnici se bo dogajalo vsak dan popoldne, obiskovalci pa bodo lahko prisluhnili krajšim predavanjem uglednih avstrijskih muzealcev, predstavnikov institucij itd, med odmorom bodo lahko nekaj popili, nakar bodo lahko prisluhnili glasbenim točkam. Vse to bo trajalo do poznih večernih ur, ob sobotah predvidevajo konec dogajanja okoli četrte ure zjutraj. Poleg salonskega dogajanja pa je kustos prireditve pripravil tudi arhitekturno razstavo, ki na različnih panojih v besedi in sliki pripoveduje o dosežkih dunajske povojne gradnje neprofitnih stanovanj. Obiskovalec (tisti, ki zna nemško ali angleško) bo spoznal, kako so se na Dunaju gradnje stanovanj lotili po prvi svetovni vojni. V tistem času je bilo kar 87 tisoč stanovanj uničenih, 35 tisoč oseb pa brez strehe nad glavo. V kriznih časih so arhitekturni biroji ponujali različne rešitve, stanovanjska politika na Dunaju pa je bila v krizi tudi po drugi svetovni vojni, ko so še pospešili t.i. social housing politiko. Socialna stanovanja so bila namenjena srednjemu sloju meščanov, ta dunajska tradicija socialnih stanovanj pa je zelo aktualna tudi danes. Na razstavljenih panojih v nekda- nji ribarnici je mogoče spoznati tudi velike projekte v bližnji prihodnosti, katerih pomemben del so socialna stanovanja. Obiskovalci si lahko ustvarijo tudi svoje mnenje o tem, zakaj se avstrijska prestolnica zelo visoko uvršča na lestvicah, ki merijo kakovost življenja v različnih svetovnih mestih. V 33-tih dneh, kolikor bo v Trstu gostoval dunajski salon, si bo mogoče ogledati še druge razstave, o katerih bodo poročali sproti. Vsem, ki bi radi izvedeli, o čem gre na dunajskem salonu, priporočamo, da si vsak dan sproti pogledajo program na spletni strani www.salotto-vienna.net. (sč) IZLET - Šole Milčinski, Finžgar in Župančič Ob koncu šolskega leta ogled rimskega Ogleja Tržaški poletni kulturni večeri Tudi letos smo na večstopenjski šoli Vladimir Bartol speljali projekt, ki vključuje celodnevni voden ogled po rimskem Ogleju. Izleta smo se udeležili vsi učenci 5. razredov osnovnih šol Fran Milčinski, Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič. V Ogleju smo najprej pomali-cali, nato nam je vodička Katja Kjuder povedala, da so Rimljani prišli v te kraje, ko so osvojili apeninski polotok. Leta 181 so ustanovili mesto Aquileio-Oglej, kjer so začetno namestili 3000 vojakov veteranov iz južne Italije. Ogledali smo si arheološki muzej z bližnjim lapidarijem, kjer smo videli: žare za pepel, nagrobnike, kamnite krste ali sarkofage, amfore za shranjevanje žita ali olja, razne obleke - vesti-libus, kipe bogov, vaze iz posebnih kamnin, oljenke, kamnite mlinčke, predmete iz brona delno pa tudi iz srebra, kovance, šolske predmete, sponke za toge - tibule, izdelke iz stekla, majhne stekleničke, lakrimarije za solze, ogr- Skupinska fotografija učencev 5. razredov večstopenjske šole Vladimir Bartol z vodičko Katjo Kjuder pred oglejsko baziliko, ki je posvečena Mariji Devici ter svetima Mohorju in Fortunatu; korenine njene arhitekturne zgodovine segajo v čas, ko se je končalo preganjanje kristjanov lice, ogledala, predmete iz jantarja in še mnogo zanimivih predmetov. Potem smo šli do patriarhalne bazilike, ki jo krasi največji starokrščan-ski mozaik v zahodni Evropi, saj meri 760 kvadratnih metrov. Obiskali smo še kripto fresk in kripto izkopavanj, ki je podzemno arheološko najdišče, ker je točno pod travnikom, ki obkroža zvonik. Ob izhodu iz bazilike je trgovina s knjigami, vodniki, razglednicami in spominčki, ki dodatno razlagajo slovito zgodovino Ogleja in velikega vpliva, ki ga je nekoč imel pod upraviteljstvom Rimljanov. Učiteljicam Rosanni Tul, Arielli Vertovec in Ljubi Leghissa, ki so nas letos potrpežljivo spremljale, se toplo zahvaljujemo. Arheologinji Katji Kjuder, ki zvesto vodi učence 5. razredov naše večstopenjske šole v zgodovino naših prednikov že skoraj deset let, voščimo, da bi še uspešno nadaljevala s svojimi plodnimi projekti. Učenci 5. razredov Poletni niz Trieste Estate ponuja nocoj bogat spored prireditev na odprtem, seveda v upanju, da bo vreme nekoliko prizanesljivejše kot doslej. Nocoj so napovedani trije dogodki. Na Trgu Hortis bo ob 21. uri gledališki monolog Barbare Sinicco ob spremljavi Massima Serlija »Occupato (Io non recito piu. Io occupo)«. Nastop prireja skupina Fabbrica delle bucce - arte e spettacolo. V morskem muzeju v Ul. Campo Marzio 5 bo na vrtu sider ob 21. uri večer, na katerem bodo vrteli filme deželne kinoteke iz Humina na temo morja in zgodovine Trsta. Med temi je kratek film o Gradežu in Laguni iz leta 1910, ki je najstarejši ohranjen filmski zapis o naši deželi, pa še filmi iz leta 1911 o splavitvi avstroogrskega rušilca Viribus Unitis v Trstu ter o pogrebu v Sarajevu ubitega prestolonaslednika Franca Ferdinanda leta 1914 v Trstu. Na Verdijevem trgu napovedujejo ob 21.30 prav tako filmski večer, tokrat namenjen zlasti mlajši publiki. Združenje RadiolnCorso, ki vodi radijsko postajo Tržaške univerze, bo ponudilo izbor kratkih filmov in glasbenih vi-deoklipov. Jahta Sea Cloud je s svojimi 109 metri dolžine danes ena največjih jadrnic, ki jih še uporabljajo za ekskluzivna križarjenja fotodamj@n Luksuzna jadrnica pri pomorski postaji Številni radovedneži so včeraj pred tržaško pomorsko postajo občudovali luksuzno jahto Sea Cloud, ki je v Trst priplula iz Rovinja. Gre za 129 metrov dolgo in 15 široko jadrnico, ki so jo zgradili leta 1931 v ladjedelnici v nemškem Kielu za finančnega mogotca E.F. Huttona. Jahta je danes last družbe Sea Cloud Cruises, ki razpolaga še z dvema podobnima ploviloma in jih uporablja za ekskluzivna križarjenja. Na njej je 32 prostornih kabin, ki lahko sprejmejo 64 potnikov, okrog 60 pa je tudi članov posadke. Jahta naj bi 14. avgusta odplula iz Pirana na križarjenje do Istanbula. SKD Jože Rapotec vabi na TRADICIONALNO ŠAGRO od 1. do 4. avgusta v prebeneškem parku DANES, 1. AVGUSTA, skupina DOMAČI ZVOKI Včeraj danes Danes, PETEK, 1. avgusta 2014 PETER Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 14.46 - Luna vzide ob 11.13 in zatone ob 22.49. Jutri, SOBOTA, 2. avgusta 2014 ALFONZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj C. Hi Osmice DRUŽINA TERČON ima v Mavhinjah odprto osmico. Toplo vabljeni! Tel.: 040-299450. MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-5686191. NA JEZERU je družina Zobec odprla osmico. Vabljeni! Tel.: 040-228043. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICA Starec je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Ervin in Marčelo Do-ljak v Samatorci št. 49. Tel.: 040-229180. OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208632. V LONJERJU ima Gabrijel osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. Tel.: 338-3976187. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V SALEŽU N'PULJH je odprta osmica. Vabljeni! Loterija 31. julija 2014 Bari 75 39 11 74 89 Cagliari 85 36 57 70 41 Firence 69 41 68 11 9 Genova 14 40 83 81 55 Milan 72 45 63 31 52 Neapelj 66 57 9 27 84 Palermo 13 23 52 3 36 Rim 53 1 34 44 29 Turin 11 19 59 76 34 Benetke 73 89 58 31 12 Nazionale 61 31 3 52 25 Super Enalotto Št. 91 14 19 22 66 80 90 jolly 47 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 6 dobitnikov s 5 točkami 857 dobitnikov s 4 točkami 30.356 dobitnikov s 3 točkami 19.715.565,50 € --€ -- € 33.702,32 € 238,08 € 13,38 € Superstar 28 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 23.808,00 € 214 dobitnikov s 3 točkami 1.338,00 € 2.782 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.658 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 33.269 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 1. avgusta 2014 7 5/V3RA PR05EKU Dones ansambel BLUE NIGHT BAND Kalamari specialitete na žaru íy 'J Čestitke Halo, halo! Dragi TOMAŽ, ob tvojem 40. rojstnem dnevu ti želimo, da bi se ti izpolnili vsi načrti in želje. Žlahta iz Praprota. Eno, drugo, tretje...in smo na 40 (con la kantada). Vsi, pri Godbenem društvu Nabrežina, voščimo TOMAŽU vse najboljše in še veliko veselih dni s pozavno na rami! Na Opčinah se nekaj godi, Abraham PETRA lovi. Še mnogo zdravja, sreče in sproščenih dni, ti kontovelska žlahta želi. Mama, tata in sestra z družino. [I] Lekarne Do sobote, 2. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Mali oglasi OPEL CORSA, 1.4 ELEGANCE, letnik 2001, 66 KW, 111.000 km, EURO 4, ABS, ESP, avtoradio s CD predvajal-nikom, lita platišča, redno servisiran, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 349-6081244. DOBIL SEM KLJUČ znamke volkswagen, na Opčinah blizu osnovne šole F. Bevk. Pokličite na tel. št.: 3497645810. IZKUŠEN VILIČAR in skladiščnik s potrdilom In Design išče delo. Tel. št.: 327-7409432. IŠČEM malega psa, nemškega ovčarja. Tel. št.: 334-7474223 (od 17. do 18. ure). IŠČEMO FOTOGRAFIJE in vozne karte za bodočo knjigo o železnici Trst-Hrpelje-Kozina po dolini Glinščice. Tel. št.: 040-572655 ali jelercic@libe-ro.it. ODDAMO mladiče Kraškega ovčarja, stare 8 tednov, z rodovnikom, mi-kročipom in osnovnim cepljenjem. Tel.: 040-226207. PRODAM 2 soda za vino na olje iz ino-xa, 100 in 200 litrov, skoraj nova. Cena: 300,00 evrov. Tel.: 040-211043. PRODAM avto fiat panda 900, letnik 1998, v dobrem stanju. Tel. št.: 040824528 ali 320-6436237. PRODAM avto golf, 1900, TDI, letnik 2007. Cena: 5.000 evrov. Tel.: 3487373284. PRODAM knjige za vse smeri liceja Prešeren (Trst) in za klasični licej Trubar (Gorica). Tel. št.: 040-208002. PRODAM poročno obleko, atelier Carlo Pignatelli, ekstremna prefinjenost, blago svila saten, barva champagne. Cena: 2.600 evrov. Tel.: 320-1614713, za slike pišite na: de-nis.m75@gmail.com PRODAM ŠOLSKE UČBENIKE za prvi, drugi in tretji razred srednje šole Igo Gruden v Nabrežini. Tel. št.: 040200984. V NEDELJO, 20. JULIJA, na odbojkarskem turnirju v Nabrežini, sem izgubil mobilni telefon znamke samsung. Najditelj dobi nagrado. Tel.: 3355476663. V ZGONIKU oddam v najem majhno hišo: dnevna soba s kuhinjskim kotom, spalnica, kopalnica, dvorišče. Tel.: 335-1474621. 3 Poslovni oglasi PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO znamke Rutar, uglašena B-Es-As 040-231071 v večernih urah U Kino ARISTON - 18.45, 21.15 »Le meravi-glie«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30, 18.15 »Gebo e l'ombra«; 21.00 »Eco Planet«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.10, 20.00 »Mai cosi vicini«; 16.30, 20.10, 21.45 »Una notte in giallo«. GIOTTO MULTISALA 2 - 18.10 »Rom-picapo a New York«; 21.40 »In ordi-ne di sparizione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'oriente«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 20.15, 22.30 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.00 »Avioni 2: V akciji«; 17.20 »Avioni 2: V akciji 3D«; 16.20, 19.00, 21.00 »Herkules«; 18.20 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.30 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 22.45 »Očiščenje: Anarhija«; 16.05, 18.15, 20.30 »Pa ne že spet ti!«; 16.50 »Trans-formerji: doba izumrtja«; 20.00, 22.20 »Varuhi galaksije«; 18.40, 21.10 »Varuhi galaksije 3D«; 18.15, 20.45 »Zora planeta opic«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Teatro con l'ar-monia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 21.10 »Transformers 4 - L'era dell' estinzio-ne«; Dvorana 2: 16.20, 18.30, 20.30 »Disney's Maleficent«; 16.45 »II mágico mondo di Oz«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 20.00, 21.15 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 17.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Anarchia - La notte del giudizio«; 16.30, 19.15, 22.10 »22 Jump Street«. THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.30, 20.45, 21.40 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 17.30 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione 3D«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; 16.40, 19.05, 21.30 »Anarchia - La notte del giudizio«; 16.20, 19.00, 20.40, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 18.20, 21.05 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie 3D«; 16.30 »Dis-ney's Maleficient«; 18.35 »Mai cosi vicini«; 19.30, 22.05 »Divergent«; 19.30, 21.45 »Tutte contro lui«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.45 »Transformers 4 - L' era dell' estinzione«; Dvorana 2: 17.15, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; Dvorana 3: 18.10, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.15 »Anarchia - La notte del giudizio«; Dvorana 5: 18.00, 22.15 »Una notte in giallo«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do ponedeljka, 4. avgusta, ob 14.00. Tozadevna okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it). RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletjem zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.30-12.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra. SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25., do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1., do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Za info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00). RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovela, od 1. do 5. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice (športno, gledališko, jezikovno). Info in vpisi v Ul. Ginnasti-ca 72, od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. S Izleti 360072 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. 60-LETNIKI vabljeni v soboto, 13. septembra, na enodnevni izlet s plovbo na splavu po reki Savi. Kosilo in zabava zagotovljena. Program izleta in info za vpis (do 30. avgusta) pri Ren-zotu v Boljuncu, v društvenem baru KD Tabor na Opčinah in v Nabreži-ni št. 97. □ Obvestila DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija). KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci, od 24. avgusta do 3. septembra, z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, II. nad. Tel. št. 040- ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro z bogato ponudbo specialitet na žaru, plesi ter z glasbo v živo: danes, 1. avgusta, Blue Night Band; v soboto, 2. avgusta, ansambel L & F Band; v nedeljo, 3. avgusta, ansambel Souvenir. OBČINE DEVIN NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR prirejajo dvotedensko letovanje v toplicah v Abano Terme (PD) za 50 starejših občanov od 31. avgusta do 14. septembra. Udeležijo se ga lahko občani over 65 s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Prijavo, ki jo je treba izpolniti na ustreznih obrazcih ter vso potrebno dokumentacijo, je treba predložiti do danes, 1. avgusta, na sedežu Urada za odnose z javnostjo -Kamnarska hiša Iga Grudna, Nabre-žina 158, od pon. do sob., od 11. do 13. ure; v tajništvu občine Repentabor ali občine Zgonik od pon. do pet., od 9.30 do 12.00. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na tradicionalno šagro v Prebe-negu od danes, 1. avgusta, do ponedeljka, 4 avgusta. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV obvešča, da bo avtobus za udeležence poletnega seminarja ZCPZ v Zrečah odpeljal v nedeljo, 3. avgusta, ob 14.30 izpred avtobusne postaje pri Šklavsu (gostilna-picerija Rino) v središču Opčin. VAŠKE ORGANIZACIJE NA PROSEKU vabijo proizvajalce, ki želijo razstavljati in prodajati vino Prosekar proizvedenemu po izvornem načinu na prazniku sv. Martina na Proseku, da se prijavijo v tajništvu rajonskega sveta na Proseku do 8. avgusta. Tel. št. 040-225956 ali na primacircoscrizio-ne@comune.trieste.it. SRENJA BOLJUNEC vabi zainteresirane člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi na Sv. Mihaelu, ki se bo predvidoma začela v mesecu avgustu. Prošnje na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo od 11. do 15. avgusta. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta, na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. San Francesco 20, 34133 Trst, tel./faks 040-635626, e-mail info@zskd.eu. ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v ulici Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo meseca avgusta zaprta. NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE, Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. sep- edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Montecchi 6 II. nadstropje - TRST tembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku. VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088. WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure, didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339. SŠKD TIMAVA IN JUS MEDJA VAS, vabita obrtnike iz Krasa in okolice, da se prijavijo za razstavljanje svojih izdelkov na tradicionalnem prazniku »Konji in vonjave mošta«, ki se bo odvijal v Medji vasi od petka, 3. do nedelje, 5. oktobra. Prijave in info na tel. št. 338-7738027 (Igor) in 338-9050189 (Simon) ali na timava@alice.it, igor-tom71@hotmail.it. 0 Prireditve VAŠKA SKUPNOST PRAPROT vabi na prireditev »Poletni večeri pod zvezdami« v organizaciji občine Devin-Nabrežina. Danes, 1. avgusta, »Sun Rock«; v soboto, 2. avgusta, ob 21.15 prizor komedije Marjana Tomšiča »Češpe na figi« gledališke skupine KD Brce iz Gabrovice pri Komnu. Režija Sergej Verč s pomočnico Minu Kju-der. V nedeljo, 3. avgusta, letni kino »Avioni«. Ob priliki bodo delovali dobro založeni kioski. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljun-ca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici. Prispevki V spomin na Marijo Trobec daruje Lid-ja Stanissa 30,00 evrov za SKD Cero-vlje - Mavhinje. 1.8.2010 1.8.2014 Emilio Zobec Vedno z nami. Tvoja družina Pogrebno podjetje Alabarda 8 Petek, 1. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR / MITTELFEST - Publikacija o prvih 22 izvedbah Evropski oder v Čedadu od leta 1991 do današnjih dni Avtor zbornika Roberto Canziani opisuje nastanek in razvoj festivala Evropski oder. Se pravi Mittelfest. Za Roberta Canzianija, ki je med najbolj zvestimi in strokovno podkovanimi spremljevalci čedajske pobude, je festival predvsem to. Zato je tako poimenoval bogato ilustrirano publikacijo o prvih 22-ih izvedbah »festivala gledališča, glasbe, plesa in drugega«. V knjigi, s katero so promovirali letošnjo izvedbo, so povzeti podnaslovi dosedanjih festivalov, navedeni so organizirani dogodki, predvsem pa so objavljene številne fotografije. Skratka gre za lepo pripravljen pregled osrednjega kulturnega dogodka v Čedadu. In enega najpomembnejših v Furlaniji-Julijski krajini. Lahko celo rečemo, da je Mittelfest pobuda, na katero je sedanja deželna uprava še posebej ponosna. Nastal je kot srednjeevropsko srečanje, ne samo zaradi lokacije, temveč predvsem zaradi pobudnikov; v zadnjih letih je vlogo glavnega sponzorja prevzela Dežela. In zato sta na naslovnici publikacije, ki si jo je zamislil in pripravil, v sodelovanju z Nadio Cijan, Roberto Can-ziani, oznaki deželne uprave in združenja Mittelfest. »Arhivski« del obsega dobro polovico publikacije. Prvega bi lahko poimenovali zgodovinsko-promocijskega. V uvodnem članku V osrčju Evrope Roberto Canziani opisuje, kdaj in zakaj je nastal festival. Zametki segajo v leto 1989, leto epohalnih sprememb v Evropi, in v leto 1990, ko se je odmaknjeni Čedad predstavil širši javnosti z odmevno razstavo o Langobardih. Veliko ambicioznejšemu projektu o mednarodnem festivalu je botrovala zavzetost petih (tedanjih) držav: Madžarske, Jugoslavije, Čehoslovaške, Av- Triptih fotografij, ki v zborniku zgovorno predstavljajo pomembne utrinke več kot dvajsetletne festivalske zgodbe strije in Italije. Zelo dejavna je bila že tedaj Dežela FJK, ki je z ministrstvom za kulturo osnovala združenje Mittelfest, se pravi organizacijsko strukturo festivala. Uvodni takti, na odprtju so namreč (v priredbi) izvedli pet državnih himen, so bile zelo slovesni. In tudi prežeti z zaskrbljenostjo: v Jugoslaviji se je že oznanjala vojna. Načrtovano je bilo, da bo vsaka od peterice držav eno leto pripravila festival. Ta organizacijska nit se je kmalu pretrgala in kazalo je, da bo s SFRJ potonil tudi Mittelfest. Leta 1993 ga ni bilo, zato pa se je prenovljen, s pomenljivim podnaslovom Vojna in mir, vrnil leta 1994. KNJIGE - Pri Mladinski knjigi Izdali sveženj knjig za mlade bralce Pri Mladinski knjigi so v deževnem poletju poskrbeli za kratkočasje mladih bralcev. Zanje so izdali sveženj knjig, ki prinaša nove dogodivščine kapitana Gatnika Dava Pilkeya, knjige Babica barabica Davida Walliamsa, Pošastni učitelj plavanja Jo-zue Douglasa in Anton pod vodo Milene Baisch ter prvi del trilogije Polovično življenje Sally Green. Pilkeyjeva serija Kapitan Gatnik je v slovenščini bogatejša za deveto in deseto knjigo: Kapitan Gatnik in razjarjeno roh-nenje radioaktivnih roboboksaric ter Kapitan Gatnik in strahotna vrnitev Zvonč-kohlača Cinglja. Kot je dejal prevajalec Boštjan Gorenc, se je pri prevajanju najbolj zabaval ob iskanju pop kulturnih nanosnic, ki delujejo v našem okolju. V obeh knjigah so tudi časovna popotovanja in časovni paradoksi, sicer pa ju odlikuje subverzivni humor, ki otroke opozarja tudi na preizpra-ševanje avtoritet. Urednik Andrej Ilc je opozoril, da je Pilkeyeva serija že več let na seznamu knjig, ki so si v knjižnicah v ZDA prislužile največ pritožb in pozivov k umiku zaradi njihove neprimernosti. Knjiga Anton pod vodo pripoveduje o Antonovi počitniški pustolovščini, ki je takšna, kakršne si sam ni predstavljal niti v sanjah. Po besedah prevajalke Neže Božič Anton zgodbo pripoveduje zelo doživeto in neposredno. Nemška pisateljica Milena Baisch je za delo leta 2011 prejela nemško nagrado za mladinsko književnost. Priljubljeni britanski komik in pisatelj David Williams je z Babico barabico os- vojil vrh mednarodnih lestvic, knjigo so prevedli že v več kot 30 jezikov. Za slovenski prevod je poskrbel Milan Dekleva, ki je knjigo označil kot mešanico med krimi-nalko in družinsko melodramo. Deček Be-no, ki ga starši vsak petek zvečer odpeljejo v varstvo k dolgočasni babici, svoje Babice v resnici sploh ne pozna, še manj pa njeno skrivnost. Ko jo nekega večera po naključju odkrije, se znajde pred neverjetno pustolovščino. Z ilustracijami je knjigo popestril Tony Ross. Junak Douglasove knjige Pošastni učitelj plavanja je Lev, ki je čisto običajen fant, vendar pa njegov oče verjame, da bo nekoč še slaven. Levu to resnično uspe, a ne tako, kot si je zamislil oče. Kot je dejala urednica Alenka Veler, je po eni strani v knjigi veliko humorja na prvo žogo, po drugi pa ponuja tudi večplastno branje. Knjigo je prevedla Mateja Seliškar Kenda. Prva knjiga trilogije angleške pisateljice Sally Green nosi naslov Pol temni, v slovenščino jo je prevedla Sanda Šukarov. Napeta fantazijska pustolovščina o boju za preživetje v skrivnem svetu vešč in veščev, ki je avtoričin prvenec, bliskovito osvaja bralce po vsem svetu, zastavlja pa tudi osnovna vprašanja o dobrem in zlu. V na videz vsakdanjem svetu med navadnimi ljudmi živijo vešče in vešči. Beli so dobri in črni so slabi, med njimi pa tli goreče sovraštvo in bije neusmiljen boj. Nathan je drugačen, ne le od ljudi, tudi od drugih veščev. Je pol črn po očetu in pol bel po materi, so o vsebini knjige zapisali pri založbi. (STA) Postal je deželni, v smislu, da je finančno breme prevzela FJK. In nato se je v raznih fazah, vezanih na umetniško vodstvo, razvijal ali pa samo preživljal. Do današnjih dni. Čeprav velikokrat mislimo, da se dogajanj dobro spomnimo, si je vredno osvežiti spomin. V mrzličnosti današnjega pozabljamo na včeraj. Ali pa se posamezni dogodki nekoliko zabrišejo. Če odmislimo uvodne besede, prispevali so jih predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti in Antonio Devetag, ki je v novi vodstveni konstelaciji organizacijski direktor, v ZALOŽBA SANJE Kritična dela o sodobnem svetu in človeku Pri založbi Sanje so izdali razširjeno različico eseja Karin Cvetko Vah Opravičilo človeka, 31 intervjujev Branka Sobana Kazen brez zločina: Vojna, teror, upor ter delo Eduarda Galeana Otroci dni. Dela povezuje razmislek o sodobnem svetu in človeku. Opravičilo človeka je razmislek o stanju današnje družbe in poziv k spremembam. Avtorica ga je napisala iz jeze in razočaranja nad svetom, v katerem živimo, njegov osnovni namen pa je presekati molk in apatičnost. Kritično, mestoma radikalno besedilo načenja ključna vprašanja današnje dobe in osvetljuje krivice, ki smo jim vsakodnevno priča v svetu, v katerem živimo, so besedilo pospremili v založbi. Zbirka 31 intervjujev novinarja in publicista Branka Sobana je razdeljena na tri dele, naštete v naslovu. »Knjiga je logično nadaljevanje prve zbirke intervjujev - Zločin brez kazni. V prvem delu so bili obdelani Rusija, islam in zahod, v drugem delu pa pridejo druge teme. Izjemno pomembno se mi je zdelo obdelati problem ameriške vojne proti terorju, ki ji je kritično nasedel ves svet, med njimi žal tudi Slovenija,« je dejal Soban. Galeanovi Otroci dni v prevodu Tine Malič in Gašperja Kralja so, kot menijo pri Sanjah, njegovo najrazkošnejše in najbolj poetično, a značilno angažirano delo. Delo je pisano kot svojevrsten koledar človeške zgodovine, koledar svetih in prekletih. Je knjiga navdiha za vse, ki se bojujejo proti tiraniji, pohlepu in amneziji, poudarjajo. publikaciji pa se podpisuje kot nekdanji predsednik združenja Mittelfest (2009-2010) in nekdanji generalni direktor (2011-2013), je ostali del publikacije namenjen predstavitvi festivala in mesta, ki ga gosti. Teža je na fotografskem gradivu, ki služi namenu: promociji Mittelfesta. In seveda tudi vseh sodelujočih. Glede tega velja omeniti, da je kot zadnja celostranska barvna fotografija objavljen posnetek iz predstave Slovenskega stalnega gledališča Zlati zmaj (2011). Reprezentančna publikacija je dvojezična, večina italijanskih tekstov je prevedenih v angleščino. (bip) FILMSKI FESTIVAL V Sarajevu • v ■ • • pričakujejo velika imena Na 20. filmskem festivalu, ki bo v Sarajevu potekal med 15. in 23. avgustom, pričakujejo nekatera velika imena iz sveta filma. Sarajevsko občinstvo bo lahko letos pozdravilo francoskega režiserja Michela Haza-naviciusa, mehiškega igralca Gaela Garcio Bernala ter britanska filmarja Mikea Leigha in Michaela Winter-bottoma. Gael Garcia Bernal bo Sarajevo obiskal kot častni gost festivala. Film Alejandra Gonzalesa Inarrituja Pasja ljubezen iz leta 2000, v katerem je odigral glavno vlogo, pa bo eden od treh filmov, ki bodo odprli jubilejno izdajo festivala. Mehiški igralec bo na festivalu prejel tudi nagrado častno srce Sarajeva, poleg tega bo spregovoril na uvodnem predavanju programa Talent Campus za nadarjene filmarje, kjer se bo z mladimi filmskimi ustvarjalci srečala tudi igralka Melissa Leo. Leigh se bo udeležil projekcije svojega zadnjega filma Mr. Turner (Gospod Turner), v katerem je britanskega romantičnega krajinar-ja J.M.W. Turnerja upodobil Timothy Spall. Winterbottomu bodo na festivalu pripravili retrospektivo. Na festivalu pričakujejo tudi igralki Berenice Bejo in Ariane Labed ter bosanskega režiserja Danisa Tano-viča ter bosansko režiserko Jasmilo Žbanič, ki bo predstavila svoj novi film Love Island. Festival bo letos ponudil devet filmov v tekmovalni sekciji celove-čercev, nad katero bo bdel predsednik žirije, režiser Bela Tarr, ki je lani prejel največje festivalsko priznanje -častno srce Sarajeva. Festival bo odprla gala projekcija Mostov Sarajeva - omnibusa 13 kratkih filmov režiserjev, kot so Aida Begič, Jean-Luc Godard, Isild Le Besco, Vincenzo Marra, Ursula Meier, Vladimir Peri-šič, Cristi Puiu in Marc Recha. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Child Child ta Stoner blues Samozaložba, 2014 Ocena: ★★★★★★★ Bluz bo tudi danes glavni akter glasbene rubrike Na ves glas, sicer ne ravno čisti bluz, ampak posebna mešanica stoner, doom, psihedelije in seveda bluza. Tokrat mi je priskočil na pomoč glasbeni portal Bandcamp, na katerem sem zasledil skorajda neznano skupino Child. Avstralski bend Child je relativno mlada skupina. Trije bradati fantje so jo namreč ustanovili pred dvema letoma in to zgolj po naključju. »Takrat sem se bil komaj preselil v Melbourne,« je za italijansko glasbeno revijo Rumore izjavil pevec in kitarist Mathias Northway »in nek večer v nočnem klubu spoznal basista Jaydena Ensorja ter bobnarja Michaela Lowea. Kmalu smo se spoprijateljili in začeli igrati skupaj. V teku dolgih »jam sessions« (glasbene improvizacije) se je tako rodil naš sound!« Ljubezen do starega, ameriškega bluza so fantje uskladili z doom glasbo bendov, kot sta Black Sabbath in Pentagram, stoner rokom skupin Kyuss in Sleep ter zvrhano mero psihedelije. Rezultat vseh teh različnih glasbenih zvrsti je istoimenski prvenec Child, kateremu pa lahko zaenkrat prisluhnemo le na glasbenem portalu Bandcamp. Digitalna verzija ploš-čka je v teh mesecih doživela viden uspeh, tako da je kar nekaj glasbenih založb ponudilo fantom produkcijo in tiskanje plošč. »Nismo se še odločili, s katero od teh bomo podpisali pogodbo,« je še dodal Northway. Album Child sestavlja le pet komadov, vseeno pa traja skoraj štirideset minut. Pesmi so namreč dolge, fantje pa bodo verjetno na tiskano verzijo dodali še kako skladbo. Prvi komad Trees je idealen dokaz zgoraj omenjene mešanice glasbenih zvrsti: izrazito psihedelični bluz, v katerem zaznamo veliko kitarskih doom distor-zij. Ravno tako polna psihedelija je tudi naslednja pesem Stone By Stone, medtem ko je komad All Dried Up verjetno najbolj bluz skladba ploščka. Stoner doom ritmi pridejo na dan v uvodu pesmi Mean Square, v zadnji, desetmi-nutni Blue Overtone Storm/Yellow Planetary Sun pa smo priča nenehnemu prepletanju ritmov. / DNEVNE NOVICE Petek, 1. avgusta 2014 9 GAZA - Izrael mobiliziral še 16 tisoč rezervistov Netanjahu napovedal okrepitev ofenzive Izraelska napada na šolo in tržnico po ZDA in ZN obsodila tudi EU BRUSELJ - Evropska unija je včeraj obsodila sredino izraelsko obstreljevanje šole Združenih narodov na območju Gaze in polne tržnice v Šad-žaji blizu mesta Gaza. »Nesprejemljivo je, da so bili ubiti nedolžni razseljeni civilisti, ki so se zatekli na območja pod zaščito ZN, potem ko jih je izraelska vojska pozvala k evakuaciji z njihovih domov,« je v izjavi za javnost sporočila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton. Pozvala je k takojšnji preiskavi ter izrazila globoko zaskrbljenost zaradi katastrofalnih humanitarnih razmer v Gazi. EU je znova zahtevala, da strani takoj omogočita dostop pomoči do prebivalstva. V eksploziji dveh raket, ki sta bili izstreljeni na šolo ZN v begunskem taborišču Džabalija je bilo v sredo ubitih 16 Palestincev. Gre za eno od 83 šol ZN, kamor so se pred spopadi zatekli palestinski civilisti. V obstreljevanju tržnice v Šadžaji pa je bilo v sredo ubitih 17 ljudi, 150 pa ranjenih. ZDA in generalni sekretar ZN Ban Ki Moon so že v sredo ostro obsodili izraelsko bombardiranje šole ZN v Gazi, v katero se je pred spopadi med izraelsko vojsko in pripadniki gibanja Hamas zateklo 3000 Palestincev.Ban je napad označil za nezaslišanega ter zahteval takojšnjo prekinitev ognja. »Nič ni bolj sramotnega od napada na speče otroke. Ta napad najostreje obsojam,« je dejal med obiskom Kostarike. Pojasnil je, da je izraelska vojska dobro poznala točno lokacijo šole V Gazi je težko najti stavbo, ki bi bila še cela ansa ZN, saj so ji kar 17-krat predali koordinate šole, da se kaj takšnega ne bi zgodilo. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je včeraj prav tako obsodila napade Izraela na domove, šole, bolnišnice in begunske centre kot izraz »namernega kljubovanja obvezam iz mednarodnega prava«. Poudarila je, da je treba odgovorne kaznovati, da bi preprečili ponovitev podobnih incidentov v prihodnosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Izraelska vojska je kljub temu včeraj še okrepila ofenzivo na območju Gaze, kamor je prodrla še globlje. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je dejal, da bodo ofenzivo nadaljevali, dokler ne bodo uničili predorov Hamas za tihotapljenje orožja v Gazo. Izrael je tako mobiliziral še 16.000 rezervistov, s čimer se je število vpoklicanih rezervistov povzpelo na 86.000. Izraelska stran pojasnjuje, da so se za vpoklic dodatnih vojakov odločili, da bi si del rezervistov na terenu lahko nekoliko odpočil. Včeraj je bilo v bombardiranjih ubitih najmanj 13 Palestincev, 13 pa jih je umrlo za posledicami ran, ki so jih dobili v minulih dneh. Po zadnjih podatkih palestinskih reševalnih služb je bilo od začetka izraelske ofenzive ubitih 1395 Palestincev, več kot 8100 je ranjenih. Večinoma gre za civiliste, med smrtnimi žrtvami pa je več kot 245 otrok. (STA) ITALIJA - Razprava o preobrazbi senata Opozicija s pomočjo »prostih strelcev« preglasovala vlado RIM - Vlada včeraj v senatni skupščini ni prestala drugega tajnega glasovanja v sklopu zakona, ki odpira pot koreniti reformi vloge in pristojnosti senata. Medtem ko so senatorji predvčerajšnjim zavrnili dopolnilo senatorke SEL Loredane de Petris o jezikovnih manjšinah, so včeraj sprejeli popravek Severne lige, ki nalaga novemu senatu tudi pristojnosti na področju etičnih vprašanj. Senatorji opozicije (zlasti Lige in Gibanja 5 zvezd) so navdušeno pozdravili poraz vlade in njene pisane večine, ki so ga omogočili »prosti strelci« v vrstah večine. Šlo je najbrž za senatorje iz vrst Demokratske stranke in stranke NCD notranjega ministra Angelina Alfana. Vodja senatorjev DS Luigi Zanda je odgovornost za zaplet naprtil celo predsedniku senata Pietru Grassu, ki po njegovem ne bi smel pristati na tajno glasovanje. Grasso je zavrnil vse očitke strankinega somišljenika. Predsednika enkrat napada opozicija, češ da s svojim zadržanjem tako ali drugače pomaga Renzijevi vladi, drugič pa vladna koalicija, češ da s togim izvajanjem poslovnika spodbuja obstrukcijo opozicije. Kdor je pričakoval, da se bo Matteo Ren-zi na seji vodstva DS spravil na »proste strelce« in na oporečnike v stranki, je ostal razočaran. Tajnik in predsednik vlade je bil nenavadno spravljiv in je zanikal, da bi se včeraj dopoldne v senatu ponovil udar, s katerim so demokrati na tajnem glasovanju svoj čas »pokopali« kandidaturo Romana Prodija za predsednika republike. Bivšemu predsedniku vlade in predsedniku Evropske komisije je takrat obrnilo hrbet kar sto (točneje 101) parlamentarcev največje levosredinske stranke, ki so ga večer prej v nekem rimskem kinematografu s ploskanjem soglasno podprli. Renzi je najbrž razumel, da ne more v nedogled vsiljevati svojega »ritma« pri odobritvi reform, zato mora hočeš nočeš v kompromise ne samo s Forza Italio Silvia Berlusconija, temveč tudi s svojo stranko. Ni izključeno, da bo na koncu predsednik vlade glede volilnega sistema za poslansko zbornico pristal na preference, o katerih do pred kratkim sploh ni hotel slišati. Renzija vsekakor trenutno najbolj skrbi reforma senata, ki je včeraj doživela hud zastoj, čeprav predvsem psihološke narave. UKRAJINA - Začele so veljati danes po objavi v Uradnem listu EU Gospodarske sankcije proti Rusiji Preiskovalci na kraju sestrelitve KIJEV, BRUSELJ - V še vedno nemirni Ukrajini je včeraj mednarodnim preiskovalcem končno uspelo doseči prizorišče strmoglavljenega malezijskega letala, potem ko je Kijev razglasil enodnevno premirje. Svet EU pa je potrdil gospodarske sankcije proti Rusiji. Sveženj gospodarskih sankcij proti Rusiji je Svet EU potrdil, potem ko so se o njih članice po mesecih oklevanja dogovorile v torek. Ukrepi, ki jih bo Rusija deležna zaradi krize v Ukrajini, so bili že včeraj objavljeni v uradnem listu EU, danes pa bodo sankcije začele veljati. Članice povezave so potrdile omejitev dostopa ruskih bank v večinski državni lasti do evropskih kapitalskih trgov, embargo na orožje, prepoved izvoza blaga za dvojno uporabo in tehnologije za vojaško uporabo ter omejitev izvoznih dovoljenj za proizvode za pridobivanje nafte, medtem ko je plinski sektor iz-vzet.Gre za prve gospodarske sankcije EU proti Rusiji, po odločitvi Sveta EU pa so v Bruslju sporočili, da jih je Moskva deležna v luči »njenih dejanj destabilizacije razmer na vzhodu Ukrajine«. Po nekaterih virih, ki jih je povzel EUobserver, naj bi gospodarske sankcije ruskemu gospodarstvu samo letos povzročile za 23, prihodnje leto pa 75 milijard evrov škode, kar je 1,5 odstotka ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) letos in 4,8 odstotka BDP prihodnje leto. EU pa naj bi na račun sankcij letos izgubila kakih 40 milijard evrov (0,3 odstotka BDP) in prihodnje leto še kakih 50 milijard evrov (0,4 odstotka BDP). Skupina mednarodnih preiskovalcev je medtem po skoraj tednu dni končno uspela doseči prizorišče strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine, potem ko je Kijev na poziv generalnega sekretarja ZN Ban Ki Moona nepričakovano razglasil dan brez vojaških operacij proti proruskim separatistom. A blizu kraja letalske tragedije je bilo ob prihodu preiskovalcev slišati eksplozije in videti gost dim. Kijev je že pred tem sporočil, da proruski separatisti kljub njegovi razglasitvi »dneva tišine« nadaljujejo obstreljevanje ukrajinskih enot v regiji. Ukrajinske oblasti tudi sicer ves čas proruske upornike, ki nadzirajo prizorišče strmoglavljenja, obtožujejo, da blokirajo preiskavo tragedije. Rusija je na drugi strani ukrajinskim oblastem očitala, da mednarodnim preiskovalcem namerno preprečujejo dostop do prizorišča, ker da želijo uničiti dokaze, ki bi razkrili njihovo odgovornost za tragedijo. Po ocenah Zahoda in seveda Kijeva so najverjetneje proruski uporniki z raketo sestrelili malezijsko letalo, Rusija in separatisti pa pravijo, da bi to lahko storilo ukrajinsko vojaško letalo. Na obsežno območje, kjer je malezijsko letalo z 298 ljudmi na krovu strmoglavilo 17. julija, je včeraj prispela manjša ekipa nizozemskih in avstralskih strokovnjakov, ki jih spremljajo pripadniki misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Bela hiša je medtem v sredo posredovala izjavo držav skupine G7 (ZDA, Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Francija, Kanada, Italija) ter predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije, ki izraža globoko zaskrbljenost zaradi dejanj Rusije proti Ukrajini, ki kršijo mednarodno pravo. Britanski poslanci pa so danes pozvali zvezo Nato k večji pripravljenosti na rusko grožnjo. (STA) Ebola zahtevala že več kot 720 življenj ŽENEVA - Zaradi ebole je v zahodni Afriki po zadnjih podatkih umrlo 729 ljudi, je včeraj sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Od minulega četrtka do nedelje je namreč ta smrtonosna bolezen zahtevala še 57 življenj v Gvineji, Liberiji, Nigeriji in Sierri Leone. V omenjenih štirih dneh so zabeležili 122 novih primerov okužb, tako da je število potrjenih okuženih oseb naraslo na 1323. WHO je opozoril, da razmere ostajajo nevarne v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone .V Gvineji, ki je najbolj prizadeta, je ebola zahtevala še 20 življenj, skupno pa 339. V Liberiji je umrlo 27 ljudi, skupno pa 156. V Sierri Leone, kjer so zaradi epidemije ebole danes razglasili izredne razmere, je umrlo še devet ljudi, skupno 233.Nigerija, najbolj poseljena afriška država, je v omenjenem obdobju zabeležila prvo smrtno žrtev zaradi ebole. WHO je včeraj sporočil, da vzorca, ki so ga vzeli osebi, ki je umrla v Nigeriji kmalu po vrnitvi v državo z letalom, v regionalnem laboratoriju še niso analizirali. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.747,39 -304,64 SOD NAFTE (159 litrov) I 106,05 $ -0,43 ■ EVRO 1.3401 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. julija 2014 valute evro (povprečni tečaj) 31. 7. 30. 7. ameriški dolar 1,3379 1,3401 japonski jen 137,66 137,05 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,570 27,509 danska krona 7,4564 7,4567 britanski funt 0,79280 0,79170 madžarski forint 312,96 311,14 litovski litas 3,4528 3,4528 poljski zlot 4,1691 4,1516 romunski lev 4,4281 4,4015 švedska krona 9,2261 9,2272 švicarski frank 1,2169 1,2165 norveška krona 8,4050 8,3770 hrvaška kuna 7,6360 7,6418 ruski rubel 47,5220 47,7670 turška lira 2,8551 2,8504 avstralski dolar 1,4396 1,4310 braziljski real 3,0156 2,9963 kanadski dolar 1,4610 1,4572 kitajski juan 8,2621 8,2710 mehiški peso 1 7,6355 17,5305 južnoafriški rand 14,2861 14,2273 / TRST Petek, 1. avgusta 2014 10 OW APrimorski r dnevnik n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ROMJAN - Učenci naj bi se v nove šolske prostore vselili na začetku leta 2015 Dežela sprostila sredstva, gradnja počasi napreduje Počasi, a vztrajno. Dobrih šest let in pol po tistem februarju 2008, ko je občina Ronke odkupila zemljišče za gradnjo novega slovenskega šolskega središča, v Rom-janu res nastaja nova šola. Da dela počasi, a vidno napredujejo, se lahko prepriča vsakdo, ki gre mimo gradbišča v Ulici Zorut-ti: tako zunanja kot notranja izolacija eno-nadstropne stavbe je končana, na stene so delavci nanesli tudi malto. »Kot že napovedano, šolskega leta ne bomo mogli začeti v novih prostorih,« poudarja ronški odbornik za javna dela Livio Vecchiet, »šola pa bi morala biti dograjena do februarja. Potem bo sicer potrebno pridobiti še ustrezna dovoljenja, v prvi vrsti potrdilo o varnosti prostorov, računamo pa, da se bodo učenci lahko vselili vanjo v prvih mesecih leta 2015. V prvi vrsti tisti, ki se že nekaj let šolajo v prostorih pod rom-jansko cerkvijo.« Za odločilen premik je poskrbela deželna uprava, ki je sprostila 731.252 evrov, s katerimi bo mogoče izpeljati vsa gradbena dela. Zaradi omejitev, ki jih je postavljal tako imenovani pakt stabilnosti, so prvotno načrtovali samo gradnjo didaktičnih prostorov (raznih učilnic) in jedilnice, medtem ko bi kuhinjo, shrambo in manjše tehnične prostore dogradili v poznejši fazi. Glede na to, da ima sedaj ron-ška občina na razpolago tudi omenjena deželna sredstva, pa bodo dela izvedli istočasno. V kratkem bodo zato objavili nov razpis za izvedbo del, kot pravi odbornik Pogled na gradbišče v Romjanu, kjer nastaja slovenska šola foto c.v. Vecchiet, pa gre samo za tehnično formalnost, ki jo predvideva zakon, saj dela že tečejo. Izvajalec del je konzorcijsko podjetje Karst iz Zgonika, ki je na razpisu zmagalo z ekonomsko najugodnejšo ponudbo (1.137.847 evrov + DDV) in šolsko stavbo gradi po načrtu arhitektov Calligaris in Rudi Zonch. Novo slovensko osnovno šolo, ki so jo medtem letos poimenovali po goriški pesnici Ljubki Šorli, gradijo za poslopjem italijanske šole Brumati v Ulici Capitello. V njej bo šest novih didaktičnih učilnic, svoj prostor pa bodo našle tudi učilnice za posebne dejavnosti, laboratoriji, avditorij, učiteljska zbornica in velika menza, v kateri bo- RONKE Gradnja otroškega vrtca je ustavljena Če gradnja slovenske novega slovenskega šolskega pola v Romjanu počasi, a vztrajno napreduje, istega ne moremo trditi za nov otroški vrtec, ki naj bi ga ronška občinska uprava zgradila v Ul. Campi. V njem načrtujejo ureditev šestih sekcij, ki bi sprejele do 180 otrok. Dobrih deset let stara zgodba zveni skoraj paradoksalno. Predhodni gradbeni načrt je bil izdelan in odobren že leta 2005, občina je nato v Rimu najela potrebno posojilo, Dežela je nakazala svoj prispevek ...gradnja pa ni nikoli stekla. Ronškim upraviteljem jo je tudi tokrat zagodel t.i. pakt stabilnosti, zaradi katerega so javna dela ustavljena - tudi tista, za katera občine razpolagajo s potrebnimi sredstvi. Da bi bila mera polna, mora od leta 2012 uprava župana Roberta Fontanota plačevati obresti na najeta posojila: 227.000 evrov letno. »K sreči« lahko v ta namen porabi del predvidenih deželnih sredstev, vse skupaj pa že spominja na teater absurda: v Ronkah plačujejo posojilo za gradnjo, ki je ni ... do obedovali tudi učenci italijanske šole (ti so sedaj prisiljeni kositi na hodnikih), ki se bodo lahko posluževali novega vhoda iz Ulice Zorutti. Ta bo zagotavljal večjo varnost, saj je cesta enosmerna in na njej ni gostega prometa. Poleg parkirišč bodo tam uredili tudi dve avtobusni postaji. Slovenski in italijanski otroci bodo torej imeli na voljo skupno menzo in skupni vhod. Učilnice bodo svetle in zračne, notranji stropi bodo leseni, ogrevanje bo talno, celotno poslopje bo grajeno po energetskih standardih A razreda, kar pomeni, da bo energetsko varčno in da bo mogoče nanj namestiti sončne celice oziroma fotovoltaične module. Učenci bodo imeli na voljo tudi velik prostor pod zunanjim stebriščem in vrt. GORICA - Glasba Župan: • v* izreči se morajo učitelji Župan Ettore Romoli se je včeraj odločil, da bo izbral »stand by« položaj: kot računalnik ali drug elektronski pripomoček, ki ga trenutno ne uporabljamo in zato miruje. Goriškega župana je razhudilo stališče vodij opozicijskih svetniških skupin v občinskem svetu, o katerem smo poročali v včerajšnji izdaji dnevnika. Stefano Abrami (Italija vrednot), Livio Bianchini (SEL), Giuseppe Cingolani (Demokratska stranka) in Emanuele Traini (Zveza levice) so županu očitali, da samovoljno vodi postopek za ustanovitev nove glasbene šole, potem ko je prejšnja, ki je bila last glasbene fundacije Citta di Gorizia, kot znano pred sedmimi meseci šla v stečaj. Pa tudi, da je izpeljavo postopka poveril prof. Gabrielli Bon in pri tem spregledal predlog, ki ga je predložil nekdanji direktor glasbene šole in učitelj Claudio Pio Liviero. »Nikogar nisem poveril,« se je hudoval Romoli, »ampak le vzel na znanje, da uživa Bonin predlog podporo vseh učiteljev z izjemo Liviera.« Iz predala je tudi vzel zapisnik skupščine, na kateri so se zbrali glasbeni pedagogi: iz dopisa izhaja, da se je za sodelovanje z glasbeno šolo, ki jo predlaga Gabriella Bon, izreklo enaindvajset oseb - edini, ki dopisa ni podpisal, je Liviero. »Zaprtje glasbene šole ni samo umetniški, temveč tudi socialni problem,« je včeraj spomnil Romoli, »saj bi bili ob kulturnem obubožanju mesta priča tudi izgubi dvajsetih delovnih mest. Bogastvo vsake šole so njeni učitelji, zato sem jim skušal pomagati.« V ta namen je podprl tisti načrt, ki uživa skoraj popolno zaupanje učiteljev. »Dela je ogromno: poiskati je treba finančna sredstva, ustrezne prostore, prepričati Fundacijo Goriške hranilnice, da odkupi zarubljeno opremo ... Nekateri pa raje polemizirajo. Ampak dokler se učitelji ne izrečejo, kaj hočejo, dokler mi ne poverijo ustreznega mandata, se umikam. Postavil sem se v stand by položaj in čakam.« Županu ni bilo treba dolgo čakati, saj so se v popoldanskih urah oglasili učitelji, ki podpirajo reorganizacijski načrt Gabrielle Bon. V tiskovnem sporočilu so zapisali, da želijo soustanoviti novo združenje in novo šolo, ne pa sodelovati s človekom, ki je prejšnjo šolo privedel do stečaja in ne uživa njihove podpore. Na naše vprašanje, ali bo po tem odločnem stališču opustil položaj »stand by«, je župan dejal, da se bo izrekel v prihodnjih dneh, ko se bo pogovoril tako z učitelji kot s predstavniki opozicije. (pd) POKRAJINA - Predsednik in odbornica o zdravstvu Reformo podpirata, nasprotujeta pa zaprtju goriške porodnišnice Gherghetta poziva k čimprejšnjemu podpisu dogovora s šempetrsko bolnišnico Goriška pokrajinska uprava podpira reformo deželnega zdravstvenega sistema. Predsednik Enrico Gheghetta ocenjuje, da gre za zelo inovativen načrt, »pravo kopernikovsko revolucijo«, ki bo občanom koristila in jo zato Pokrajina Gorica odločno zagovarja: skoraj v celoti, a ne povsem. Gherghettova uprava ostaja namreč zelo kritična do tistega določila reforme, ki je že privedel do zaprtja goriške porodnišnice. Nasprotovanje ostaja, predsednik pa očitno meni, da je treba biti tudi pragmatični, zato poziva k čimprejšnjemu podpisu dogovora s šempetrsko bolnišnico, ki naj zagotovi tako operativno sodelovanje kot prepise v ustrezno matično knjigo. Istočasno pa zagovarja takojšnje odprtje tako imenovane Hišo porodov. Inovativni elementi reforme se po mnenju odbornice za zdravstvo Ilarie Cecot kažejo v središčni vlogi, ki jo dodeluje občanom, ter želji po boljši povezanosti med bolnišnicami in okolico; glede na to, da je srednja življenjska doba vse daljša, se skrb za zdravje ne sme omejiti na hospitalizacijo, temveč mora biti del razvejanega načrta. Združitev goriškega zdravstvenega podjetja s tistim za Furlansko nižino pa vodi po Gherghettovem e Cecotinem mnenju v pravilno odpravljanje dvojnikov in večjo uravnove-šenost, ne pa, kot trdijo nekateri, »v izpraz-njenost našega ozemlja«. Oba sta kritična tudi do tistih, ki skušajo pod polemično krinko sejati razdor med Gorico in Tržičem. GORICA - Deseta seja skupščine EZTS bo obnavljal svoj vrh, za Goloba še drugi mandat? V ponedeljek bodo člani skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO) izvolili predsednika in podpredsednika. V juliju je namreč zapadel mandat dosedanjemu predsedniku Robertu Golobu, ki bo po dosedanjih informacijah potrjen na predsedniškem mestu, podpredsednika pa EZTS še ni imel; v ponedeljek ga bo dobil, imenovali pa ga bodo med člani skupščine iz Italije. Ravno zaradi statutarnih obveznosti, povezanih z volitvami prvih dveh mož skupščine, bo imelo ponedeljkovo zasedanje formalen značaj, opravljen pa bo tudi obračun dosedanjega dela. O tem bo poročala direktorica Sandra Sodini. S tem v zvezi je pričakovati, da bo beseda tekla o zdravstvu v luči javnih razprav in polemik zadnjega časa, ki so jih izzvali zaprtje porodnišnice v Gorici, dogovor med deželo FJK in šempe-trsko bolničnico, ki omogoča italijanskim mamicam, da rojevajo čez mejo, in še vedno neotipljivi načrt t.i. čezmejne porodnišnice - Hiše porodov. Deseta seja skupščine bo v ponedeljek z začetkom ob 10. uri v sejni dvorani občinske palače v Gorici. Člani se bodo seznanili tudi z davčno bilanco za lansko leto in pravilnikom o pogodbenih razmerjih EZTS GO. V juliju je evropsko združenje iz Goriške odigralo vlogo tudi pri slovensko-italijanskem omizju na Bledu. Na predlog županov Gorice, Nove Gorice in Šem-petra-Vrtojbe se je delegacija EZTS GO udeležila zasedanja komisije oz. t.i. task-force, ki ga sestavljajo predstavniki italijanske in slovenske vlade ter dežele FJK in ki pripravlja novo programsko obdobje 2014-2020 za črpanje iz evropskih kohezijskih skladov. Zbranim na Bledu je delegacija iz Goriške predstavila strateški načrt in cilje EZTS s pričakovanjem, da jih bodo upoštevali pri nastavljanju meddržavnih programov. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 1. avgusta 2014 1 1 GORICA - Še nocoj v Ljudskem vrtu sredi mesta Kultura kaplja V sredo je kapalo in to kar obilno. Na srečo pa le kapljice kulture, ki so po dveh dneh slabega vremena končno pricurljale v Ljudski vrt. Temni oblaki so sicer viseli na nitki, niso pa prestrašili lepega števila obiskovalcev, ki jim prireditve v goriškem parku očitno nekaj pomenijo. Oblaki niso prestrašili niti prizadevnih prirediteljev, članov goriške Zveze slovenskih kulturnih društev, ki so v pobudo vložili nemajhen napor. Sredin večer je torej končno dočakal utrinke kulture, drobce, ki so v svoji raznolikosti poživili večerno ponudbo Gorice. To je v svojem pozdravnem nagovoru poudarila tudi predsednica goriške ZSKD, Vesna Tomsič, ki je v svojem trojezičnem pozdravu podčrtala prav pomembnost kulturnih zvrsti, ki bolj poredkoma najdejo mesto na prizoriščih z zvenečimi imeni. Povedala je tudi, da bodo točke, ki so odpadle v prejšnjih dneh, skušali vključiti v večerne programe naslednjih večerov, če ne bo dež pokvaril še tako dobrih namenov. Prvi je pred publiko stopil mladi harmonikar Boštjan Zavnik iz Nove Gorice, ki pa si glasbeno znanje nabira pri goriški Glasbeni matici in sicer v razredu prof. Manuela Fighelija. Z avtorsko Zgodbico o pahljači mu je sledila kulturna delavka Magda Občinstvo in nastopajoči harmonikar na prizorišču Kapljic kulture bumbaca Prinčič iz Doberdoba, ki je povedala, da je tekst nastal pred kakimi tridesetimi leti ob prihodu Miklavža v to kraško vas. V točki modernega plesa je vse svoje znanje prikazala mlada Tamara Orlich s Tržaškega. Plesalka deluje pod vodstvom mentorice, priznane plesalke in koreografinje Elene Miani iz Trsta. Bučen aplavz je pri publiki izzval tudi Goričan Vincenzo Simonetti, ki je ob spremljavi kitare zapel dve ljudski pesmi iz Kalabrije, od koder je pevec doma. Iz Solkana je prišla Vida Mokrin Pauer, ki je prebrala dve otroški zgodbi, ki ju je sama napisala. Iz literarnega kluba Govorica iz Nove Gorice se je predstavila Darinka Kozinc, sicer predsednica kluba, ki je prebrala krajše prozno avtorsko delo. V sklop Kapljic kulture spadajo tudi projekcije filmov in fotografij. V sredo sta bila na programu dva filmska zapisa: prvi je v trojezični obliki nastal na osnovi projekta goriške Pokrajine; namenjen je os-veščanju starejših občanov, ki so pogostokrat žrtve spretnih goljufov. Film je s pomočjo študentov klasičnega liceja Buonarroti iz Tržiča režiral Ivan Gergolet iz Doberdoba. Sledil je še kratek film z naslovom: To sem jaz. Mentorja filma sta Jan Mozetič in Kaja Trkman, za produkcijo pa je poskrbela Ustanova Silvana Furlana iz Nove Gorice. Film je nastal na lanskem mladinskem filmskem taboru na Plešivem v Brdih. Pod okriljem projekta GoNglab sta sodelovala tudi Hiša filma in Kinoatelje iz Gorice. Sredin večer je z ognjevitim tangom zaključil harmonikar Boštjan Zavnik. Letošnje, nekoliko okrnjene Kapljice kulture se bodo zaključile nocoj ob 21. uri s programom, v katerem bo vsak obiskovalec našel marsikaj zanimivega. (vip) SOVODNJE - Jutri ponovno na zelenici sredi vasi Sejem se je prijel Prava ideja za ovrednotenje krajevnih pridelovalcev in promocijo zdrave prehrane - Prigoda z »diktatorskim« petelinom Tržni sejem, ki ga od junija prirejajo na zelenici ob gostilni Pri Francetu, se je dobro prijel, če upoštevamo njegovo privlačno silo za kupce in obenem zadovoljstvo ponudnikov krajevnih pridelkov, dobrot, perutnine in drugih domačih živali. V Sovod-njah ga bodo ponovno organizirali jutri med 8. in 13. uro, ko bodo na prizorišču ob glavni vaški ulici ljudi spet privabljali kikirikanje petelinov in stojnice, bogato založene s sezonskimi povrtninami. Pred dvema tednoma so organizatorji zabeležili rahel upad obiskovalcev, kljub temu stojnice niso samevale. »Dopust botruje nekoliko nižjemu obisku, nekaj manj je bilo tudi ponudnikov,« pravi Nives Pellizon. Domačinka, ki je skupaj s furlanskim perutninskim društvom AFA pobudnica dogodka, pa je predvsem prepričana, da je sejem prava ideja za ovrednotenje krajevnih pridelovalcev in zdrave prehrane, pridelane v domačih vrtovih. Zadovoljstvo izraža tudi Sara Devetak, mlada branjevka z Vrha, ki meni, da je tržnica »pred domačim pragom« dobra poteza za ovrednotenje našega teritorija. Na njeni skladno aranžirani stojnici kupci lahko izbirajo med najrazličnejšimi steklenimi va-zicami vloženega sadja in zelenjave. Privlačni so tudi osvežujoči rastlinski sirupi iz mete in melise, ki jih Devetakova izdeluje za izbirčne sladokusce. »Proizvodi iskrenega in naravnega okusa nastajajo iz kvalitete primarnih sestavin - breskev, jabolk, kutin, ak-tinidij in sliv, dalje še kumaric, korenja, re- pe in bučk. Pri delu na nasadih sadja in zelenjave ne uporabljam kemičnih škropil. Pri vlaganju se izogibam vsakršni uporabi umetnih konzervansov,« razlaga. Njeno vodilo pa je: »Ljubim to, kar delam, in to počenjam na čim boljši način«. Sovodenjski sejem je bogat tudi s ponudbo perutnine in drugih manjših živali. Občudovalci okrasnega golobarstva so si v juliju na primer lahko ogledali preko dvanajst različnih pasem golobov in golobic, na svoj račun so prišli tudi ljubitelji pojočih kletkar-jev - rumenih in belih kanarčkov. O negi drobnih ptic in o tem, kako kanarčka izuri- mo, da nam bo jedel iz roke, so mimoidoči lahko pokramljali z Robertom Plezom in An-dreo Turcato iz Gradišča. Navdušenja nad nakupom pa ni skrival Boris Pintar z Oslav-ja, ki je s sejma odhajal s črnim petelinom sorte Australorp: »Upam, da sem po posvetovanjih s prodajalcem izbral najprimernejšo pasmo petelina za v domači kurnik. Pred nekaj meseci sem kupil napačnega. Petelin je v domačem kokošnjaku ravnal diktatorsko. Nekega dne se je med krmljenjem kot sokol zakadil vame in me pokljuval, za nameček mi je še ukrivljene kremplje zasadil v zadnjo plat. Prekipelo mi je in stisnil sem ga za vrat.« (vas) »Kepice« dolgodlakih kuncev osrečujejo tudi najmlajše obiskovalce sejma fotovas GORICA - Deljena mnenja kramarjev Četrtkova tržnica ponovno v mestu Stojnice so bile privlačne, zoprn pa je bil pogled na luže in luknje v asfaltu foto vas Četrtkova tržnica na prostem se je z včerajšnjim dnem vrnila v mestno središče. Po letu dni so se kramarji s ploščadi pri Rdeli hiši priselili v Ljudski vrt. Stojnice so razpostavili po vseh štirih stranicah mestne zelenice: vzdolž ulic Dante, Cadorna, Petrarca in Verdijevega korza. Kljub deževnemu jutru, ki je marsikomu prekrižal namero po jutranjem sprehodu, je sejem lepo zaživel. Dopoldne so se številni obiskovalci sprehajali vzdolž parka. Preko šestdeset kramarjev je na svojih stojnicah ponujalo najrazličnejše blago in izdelke: od oblačil in čevljev mimo ličil in pisanih cvetic do hišnih pripomočkov in jestvin -prevladovali so suhomesni izdelki in siri. Na občini so izrazili zadovoljstvo nad vrnitvijo tržnice v mestno središče, med pro- dajalci na včerajšnjem »krstnem« sejmu pa je bilo slišati več kritičnih pripomb. »Z novo postavitvijo tržnice sploh nisem zadovoljen. Ploščad pri Rdeči hiši je primernejša lokacija. Dostava blaga - tovorjenje in razto-varjanje - je tam lažja pa še število odjemalcev iz sosednje Slovenije je tam večje,« pravi Marco Rossi, kramar iz kraja San Dona di Piave. Drugače razmišlja trgovec z živili Massimo Barnaba iz Krmina: »Tržnica v mestu predstavlja potencial. Je nekaj izredno pozitivnega in zanimivega, saj spada v trgovsko dediščino vseh srednjeevropskih mest in trgov. Ljudje vse bolj cenijo tovrstno trgovino predvsem na področju jestvin in izbranih izdelkov. Ne odobravam pa, da sejem poteka v času, ko je bližnje križišče zaprto zaradi gradbišča.« Napovedi o prometnih krčih zaradi zaprtja Ulice Cadorna ter križišča med Korzom in Ulico Oberdan, ki jih je napovedovala občinska odbornica Arianna Bellan, so se torej uresničile. V dopoldanskih urah smo bili okrog Ljudskega vrta priča kar številnim zastojem vozil. Kramarji so se včeraj pritoževali tudi nad slabo asfaltno prevleko mestnih pločnikov, saj ob deževnem vremenu voda s težavo odteka. Luže ob stojnicah spravljajo seveda v nejevoljo tako prodajalce kot mimoidoče kupce. Spremenjene postaje avtobusnih prog pa predstavljajo težavo predvsem za starejše ljudi, ki se na tržnico ne morejo pripeljati z osebnim avtomobilom ali s kolesom. (vas) Karabinjer ob skali s Kalvarije KALVARIJA Skala v Rimu spomenik Skala, ki so jo odnesli s Kalvarije, je postala spomenik padlim karabi-njerjem v bitki pri Podgori julija 1915. Kalvarija je za karabinjerje simbol krvavega davka prve svetovne vojne. Skalo so odpeljali v italijansko prestolnico in jo posadili na notranje dvorišče kasarne Podgora, kjer ima sedež karabinjersko poveljstvo za La-cij, Marke, Sardinijo, Toskano in Um-brijo. Spomenik so v minulih dneh odkrili ob navzočnosti goriškega župana Ettoreja Romolija in karabi-njerskega poveljnika Leonarda Gal-litellija. Prisotni so bili še drugi visoki oficirji in člani združenj veteranov. 12 Petek, 1. avgusta 2014 GORIŠKI PROSTOR Udeleženci otroške delavnice v Gabrjah foto vip GABRSKI NOGOMETNI TURNIR Nocoj bodo odigrali finalne »spopade« Kot smo že poročali, so finalna srečanja gabrskega turnirja v malem nogometu minuli petek odpadla zaradi naliva, ki je igralno površino spremenil v »jezero«. Organizatorji so zaključni del turnirja prenesli zato na današnji dan, ki bi moral biti po napovedih brez dežja. Nocoj bodo torej odigrali še zadnji dve tekmi: ob 19. uri bosta na igrišče stopili ekipi Gorizia in Digisoft (Rupa-Peč), ki se bosta pomerili za tretje in četrto mesto, ob 20. uri pa bo na vrsti tekma za prvo in drugo mesto med moštvoma Lattonerie Mucci (Štandrež) in Tecnico Advance (Gorica). Sledilo bo nagrajevanje, ki bo predvidoma ob 21.30, nakar bo za prijetno vzdušje na zaključni družabnosti poskrbel DJ. Omembo zasluži, da je poleg moškega, ženskega in veteranskega turnirja gabrsko društvo Skala priredilo tudi otroško delavnico, ki se je dogajala ob nogometu. Zasnovala jo je in vodila domačinka Jana Pečar. (vip) NOVA GORICA - Na Gradu Kromberk Ob avgustovskih torkih glasbe in dobrote sveta Za začetek koncert malijskega kitarskega virtuoza in vokalista Habiba Koiteja Na Gradu Kromberk pri Novi Gorici bo v mesecu avgustu potekal festival Glasbe sveta 2014. Tretja izvedba festivala bo ob torkih med 5. in 26. avgustom ponudila energijo vrhunskih izvajalcev etna, jazza in svetovnih godb, poskrbljeno pa bo tudi za kulinarične dobrote. Po dobro obiskanih nastopih prve in lanske izdaje festivala se bodo na vrtu Gradu Kromberk tudi letos predstavili glasbeniki, ki se v umetniškem ustvarjanju naslanjajo na ljudsko glasbo in ji dodajajo moderne trende ali tradicije drugih skupnosti in okolij. »V tem so podobni nekdanjim brezimnim ljudskim godcem, ki glasbenega izročila niso samo prenašali iz roda v rod, ampak so ga vedno aktualizirali in mu tako zagotovili nadaljnji obstoj,« pravijo organizatorji. Dogajanje letošnjega festivala bo 5. avgusta uvedel koncert malijskega kitarskega virtuoza in vokalista Habiba Koiteja, enega izmed najbolj prepoznavnih afriških glasbenikov. Koiteju se bo na odru pridružila skupina Bama-da, ki ga spremlja od leta 1988, skupaj pa so odigrali že več kot 1500 koncertov po vsem svetu. Drugi avgustovski torek bodo oder na Gradu Kromberk preplavili nežni zvoki skupine Mostar Sevdah Reunion, ki že več kot desetletje kraljujejo na prestolu izvajalcev bosanskih ljubezenskih pesmi. Njihovo glasbo zaznamuje mešanica otožnosti, melanholije in upanja, na festivalu pa se bodo predstavili z novim albumom Tales From a Forgotten City. Festivalski večer 19. avgusta bo rezerviran za Uršulo Ramoveš in Fante z Jazbecove grape. Eden izmed naj- bolj prepoznavnih elementov skupine, ki letos obeležuje deseto obletnico skupnega ustvarjanja, je poezija, pisana in odpeta v narečni govorici Poljanske doline. Četudi se Uršula in fantje naslanjajo na tradicijo slovenske ljudske glasbe, so njihove (dis)harmo-nije večinoma pravo nasprotje tradicionalni ustaljenosti, obenem pa podpirajo preizprašujočo, sarkastično, kritično vsebino njihove poezije. Letošnjo izdajo Glasb sveta bo 26. avgusta sklenil pesniško-glasbeni projekt Maček Muri v izvedbi vokalistke Nece Falk ob glasbi kitaristov Jerka in Mira Novaka. Zakaj pripeljati Mačka Murija na festival Glasbe sveta, kjer se predstavljajo glasbeniki, ki v svoj izraz vključujejo elemente ljudske in etno glasbe, je po mnenju organizatorjev jasno. Pesmi o črnem mačkonu so dejansko ponarodele - da so postale ljudske, pa je verjetno krivo tudi to, da je Novak verze Kajetana Koviča odel v dobro znane in spevne forme svetovne etno glasbe in rock'n'rolla. Glasbena doživetja festivala bo tudi letos popestrila tržnica Dobrote sveta, na kateri bodo vsak torek v avgustu naprodaj izdelki lokalnih proizvajalcev, med drugimi oljarjev, vinarjev, sirarjev in čebelarjev z Bovškega, Kobariškega, Cerkljanskega, Vipavskega, Goriških Brd, slovenske Istre, Furlanije in tržaškega Krasa. Torkovi koncerti se bodo začenjali ob 21. uri, vstopnica zanje bo veljala 10 oz. 15 evrov, tržnica bo odpirala ob 19. uri. Glasbe sveta bodo potekale v organizaciji Goriškega muzeja v sodelovanju z omenjenimi partnerji in pod pokroviteljstvom mestne občine Nova Gorica. NOVA GORICA Policisti dvakrat oglobili »neoznačenega« pešca Policisti so v sredo zvečer na glavni cesti med Desklami in Novo Gorico kaznovali pešca, ker ni bil ustrezno označen z odsevnimi telesi oz. ni na vidnem mestu nosil svetilke, ki oddaja belo svetlobo tako, da bi ga lahko drugi udeleženci cestnega prometa pravočasno opazili. Policisti so 33-letnemu državljanu Nemčije, zaradi kršitve določil prometne zakonodaje, izrekli denarno globo. Nedolgo zatem je bila policija obveščena, da isti pešec nadaljuje s hojo po glavni cesti med Dolgo njivo in Solkanom in da tudi tokrat ni bil ustrezno označen. Zaradi neupoštevanja odredbe policista si je pešec nakopal še drugo globo. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 15. avgusta. DANES V TRŽIČU ™ edia PRIMORSKI DNEVNIK Od 1. do 31. avgusta 2014 POLETNI URNIK sprejemanja malih oglasov proti plačilu osmrtnice, zahvale, sožalja, čestitke v okvirčku, mali oglasi v okvirčku, oglasi društev in organizacij v okvirčku ponedeljek - petek 10.00 - 14.00 sobota zaprto Tel. 800.912.775 e-pošta: primorski@tmedia.it Tmedia - Ul. Malta 6 GORICA KINEMAX: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«. 17.45 - 20.45 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«. 18.10 - 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie« (digital 3D). 18.00 - 20.00 - 22.15 »Anarc-hia - La notte del giudizio«. 18.00 - 22.15 »Una notte in giallo«. 20.00 »Per qualc-he dollaro in piu« (digital verzija). Razstave V NARAVNEM REZERVATU OTOKA CONA: v sprejemnem centru bo v soboto, 2. avgusta, ob 17.30 odprtje fotografske razstave »La Cona - L'isola che non c'e« udeležencev delavnice Contest, sledila bo pokušnja biološkega sadja, vina in sirov; na ogled do 15. avgusta, več po tel. 333-4056800, na inforogos@gmail.com ali www.riservafoceisonzo.it. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRON-BERG obvešča, da bo v mesecu avgustu vsako soboto možen ogled palače med 10. in 13. uro s prostim vstopom za goriške prebivalce; obiskovalci bodo obenem imeli prost vstop na razstavo »Uno Stato in uniforme« v bivši konjušnici. Palača bo opdrta tudi v tednu velikega šmarna, 16. in 17. avgusta z vstopnino. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014-15; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure (tel. 0481-531508). MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slo-vik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je ministrstvo za šolstvo določilo rok za telematsko predstavitev modela B (izbira šol). Predstavitev zadeva učno osebje, ki je vključeno v zavodske in tudi v pokrajinske lestvice. Model B bo mogoče predstaviti do 4. avgusta (ob 14. uri). Okrožnica je objavljena na spletni strani Ministrstva za šolstvo (www.istru-zione.it). DELAVNICE ZA OSNOVNOŠOLCE: v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo na Livku pri Kobaridu od 26. do 30. avgusta. Na voljo je še nekaj prostih mest. Info in prijave na tel. št. 040-635626, in-fo@zskd.eu. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem piknika in izleta v Kobarid in Benečijo, da bo v soboto, 2. avgusta, avtobus št. 1 odpotoval ob 7.30 s trga Medaglie d'oro/na Goriščku, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri športni palači in na Pilošču v Štandrežu. Avtobus št. 2 pa bo odpeljal ob 7.15 iz Doberdoba, nato s postanki na Poljanah, v Sovodnjah in Štandrežu na Pilošču. Udeleženci morajo imeti veljavni osebni dokument. Organizatorji priporočajo točnost. Društvo obenem sporoča, da je še nekaj razpoložljivih mest na avtobusu. Vpisovanje po tel. 0481-20801 (Sonja Knez), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 048178138 (Sonja S.). Na račun 20 evrov. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za skupinsko bivanje v Termalnem centru Radenci od 24. avgusta do 3. septembra z možnostjo individualnega prilagojenega paketa za zdravje ali dobro počutje; informacije in prijave na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, 2. nad., tel. 040-360072, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure ali na krut.ts@tiscali.it. KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ vabi 24. avgusta na izlet za člane in prijatelje na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah, to je Velika Planina. Odhod ob 7.00, povra-tek ob 23.00. Cena izleta 20 evrov (doplačila za nihalko). Prijave sprejemajo člani društva do 18. avgusta po tel. 3342825953, 334-2294517. □ Obvestila GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do 22. avgusta vključno. GORIŠKA PISARNA KROŽKA KRUT obvešča, da ostaja zaprta za poletni premor. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASI-RAGHI obvešča, da bo zaprta od 2. do 24. avgusta; od 25. avgusta od ponedeljka do petka 15.00-19.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na korzu Verdi 51/int. zaprt od prvega do konca avgusta. SKŠD KRAS DOL POLJANE prireja »Fe-ragošo Palkišče beach«. Na prizorišču ob društvenem sedežu bo poskrbljeno za zabavo v bazenu, igre in natečaj za izbiro Miss in Mister Feragošto, pekli bodo prašiča. Informacije in prijave na tel. 3383176605 (Katiuša), 337-8245665 (Marko), 349-6753172 (Sara) do 10. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je do 29. avgusta odprta po poletnem urniku: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 16. ure; torek in četrtek od 11. do 19. ure; zaprta bo od 4. do 15. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da do 12. septembra bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti po poletnem urniku (9.00 - 13.00). Zaprti bodo med 11. in 15. avgustom. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo -/ Kinemax se poteguje za posebno nagrado Iz Kinemaxa so sinoči sporočili, da je bila tržiška kinodvorana vključena v ožji izbor, ki se poteguje za posebno nagrado, namenjeno dvoranam, katerih upravitelji so se izkazali pri širjenju operne kulture. Med finalisti sta tudi rimska dvorana Barberini in padovska Piccolo, zmagovalca pa bodo razglasili 31. avgusta na beneški Mostri. Battello o »ukinitvi« senata V Moraru se prihodnji torek obeta zanimivo srečanje z nekdanjim italijanskim senatorjem Nereom Battellom, ki bo spregovoril o predvideni »ukinitvi« italijanskega senata. Pogovor, ki ga prireja kulturno društvo Par Morar, bo ob 21. uri v agroturizmu Al diaul nasproti cerkve. Grajsko gostišče vabi V gostišču grajskega naselja, ki je v pokrajinski lasti, bo danes ob 18.30 odprtje razstave umetnostne steklarske delavnice Ars Vitrum, v soboto pa ob 19.30 pokušnja medu, kruha, sirov, gozdnih sadežev in vina. Izplačevanje pokojnin Danes bodo v goriških poštnih uradih začeli izplačevati avgustovske pokojnine zavoda Inps. V ta namen bodo glavna goriška in tržiška urada ter pošti v Krmi-nu in Ronkah obratovali od 8.20 do 19.05, jutri pa do 12.25. Godalni kvartet v Turjaku Na dvorišču turjaškega županstva (ob slabem vremenu v dvorani občinskega sveta) bo danes ob 21. uri nastopil godalni kvartet bivših učencev videmske-ga konservatorija, v katerem igrajo Gloria Tubaro, Alessandra Commisso, Ilaria Del Bon in Stefano Cascioli. Na sporedu Borodin, Haydn, Piovani in drugi skladatelji. mladinske književnosti in ustvarjalnosti GALEB bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz goriške občine bo poskrbljen avtobusni prevoz iz parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Mentorji delavnic: Jana Drassich-glasbena delavnica, Vesna Benedetič-likovna delavnica, Marko Ga-vriloski-pravljična delavnica, Mitja Tret-jak-vodja delavnic. Zadnji dan ob 11. uri bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, tel./faks 040-635626, in-fo@zskd.eu. OVERNIGHT: brezplačni avtobusi zagotavljajo povratne vožnje za mladino, ki se bo do 23. avgusta odpravila v Gradež. Na pot v smeri Gradišča in Gorice bodo avtobusi krenili: 2., 9., 15., 16. in 23. avgusta. Start bo z gradeške avtobusne postaje ob 1.30 in 3.00, ob 2.00 oz. 3.30 bo postanek na Trgu Salvo D'Acquisto v Tržiču, ob 2.05 oz. 3.35 v Ulici Pocar v Tržiču, ob 3.40 v Ulici Redipuglia v Fo-ljanu, ob 3.45 na Drevoredu Regina Elena v Gradišču, ob 3.56 v Ulici XXIV Maggio v Medei, ob 4.20 na avtobusni postaji (ob železniški postaji) v Gorici. 0 Prireditve LETNI KINO SILVANA FURLANA na ploščadi za občinsko stavbo v mestni občini Nova Gorica ob 21. uri: danes, 1. avgusta »Pravi človek za kapitalizem« Slovenija, 2013; več na www.no-va-gorica.si. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ vabita v četrtek, 7. avgusta, na novo srečanje pod lipami, kjer bo gost večera slovenski kan-tavtor in gledališki igralec Iztok Mlakar. Pogovor z njim bo vodil Jan Leopoli. Srečanje se bo začelo ob 20.30 in bo potekalo v zunanjih prostorih, v primeru slabega vremena pa v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. / TRST Petek, 1. avgusta 2014 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E APrimorski ~ dnevnik Kazen za Hacketta brez popusta RIM - Razsodišče košarkarske zveze ni sprejelo priziva igralca Daniela Hacketta, ki je 18. julija brez dovoljenja zapustil priprave italijanske reprezentance, in potrdilo kazen, ki jo je že določila disciplinska komisija. Košarkar bo torej diskvalificiran za šest mesecev; kazen bo začela veljati 12. oktobra in je najmanjša, kar jih pravilnik določa za odhod z reprezentančnih priprav brez dovoljenja in razloga. Kot kaže, bo Hackett tudi v naslednji sezoni član Olimpie Milano, a mu bo klub zmanjšal plačo. 250 evrov globe za palestinske zastave NeYmar se ™a » 1 A/T A T\D TT\ MARIBOR- Policisti so na sredini tekmi mariborskih nogometašev z izraelskim Maccabijem šestim gledalcem, ki so na stadionu pokazali palestinsko zastavo iz papirja, izdali globe v višini 250 evrov. Nogometni klub Maribor je namreč na tekmo, ki je zaradi političnih razmer v Izraelu veljala za še posebej občutljivo, prepovedal vnos kakršnih koli zastav ali transparentov na vzhodno in zahodno tribuno Ljudskega vrta. JADRANJE - SP v razredu 420 Kot v Hyeresu Raven tekmovanja je podobna tisti na predolimpijskih regatah Od danes do sobote se bodo najboljše ženske posadke razreda 420 pomerile v finalnih regatah svetovnega prvenstva v nemškem letovišču Traven-mude. Jadralki Carlotta Omari (Sirena) in Francesca Russo Cirillo (SVBG) bosta finalne boje začeli z drugega mesta (lestvico so včeraj v jutranjih urah ažurirali), med 83 posadkami vodi dvojica iz Singapurja Lim/Slew. V boju za kolajno je še vsaj osem posadk, meni trener Matjaž Anto-naz, ki je letos povsem presenečen nad hudo konkurenco: »Vsi so zelo napredovali, raven je podobna tisti na predolim- pijskih regatah vHyeresu,« je podal primerjavo bivši trener Čupinega dvojca Sivitz Košuta/Farneti. »Vsi imajo tudi vrhunsko opremo. Razred420je namreč postal kalilnica jadralcev, ki želijo prestopiti v olimpijske razrede.« Prav zato je drugo mesto tržaške dvojice v taki konkurenci zelo dobra popotnica pred zadnjimi šestimi regatami. »Jadralki sta mirni, ohranjata koncentracijo. Če vetrovne razmere ne bodo presegle 17 vozlov, bomo konkurenčni do konca, v močnejšem vetru pa nimata dovolj moči, saj sta lahki,« meni Antonaz. (vs) MADRID - Brazilski zvezdnik Ney-mar je po poškodbi hrbtenice na svetovnem prvenstvu v Braziliji napovedal vrnitev na nogometne zelenice za prijateljsko tekmo Barcelone 18. avgusta. Torino gladko ODBOJKA Pokal Bazoviških junakov generalka pred SP v Trstu Letošnji ženski turnir za pokal Bazoviških junakov, ki bo v nedeljo, 14. septembra, bo izjemoma v tržaški športni palači PalaRubini. Za organizatorje ženskega odbojkarskega svetovnega prvenstva in sodniško ekipo bo turnir, ki ga že vrsto let organizira ŠZ Sloga, generalka pred začetkom turnirja v Trstu, kjer se bodo v prvi fazi pomerile Brazilija, Srbija, Turčija, Kanada, Kamerun in Bolgarija. Na turnirju Bazoviških žrtev bo ob članski ekipi Zaleta nastopili še Nova Gorica, lanski zmagovalec, in ŽOK Grob-ničan. Moški del turnirja bo v Repnu, ali istega dne ali teden kasneje. STOKHOLM - Torino je s 3:0 premagal švedski Brommapoikarna v 3. krogu kvalifikacij evropske lige (Larronco v 44. in 53., Barreto v 58.). Povratna tekma bo 7. avgu-sta.Ostali izid: Vikingus - Rijeka 1:5. Brez Ginobilija BUENOS AIRES - Argentinska košarkarska reprezentanca bo na svetovnem prvenstvu v Španiji nastopila brez prvega zvezdnika Mana Ginobilija, ki se je odločil, da bo raje saniral poškodbo zadnje lože, ki jo je utrpel v finalni seriji končnice NBA. Li Na se odpovedala OP ZDA NEW YORK - Kitajska teniška igralka Li Na je zaradi poškodbe kolena odpovedala udeležbo na odprtem prvenstvu ZDA, ki se v New Yorku začne 25. avgusta. KOŠARKA - Deželna zveza nagradila ŠZ Jadran Živa enciklopedija Večer uvedla tudi komentator Sergio Tavčar in duša Jadrana Marko Ban Predsednik košarkarske deželne zveze FIP Giovanni Adami predaja plaketo predsedniku ŠZ Jadran Adrianu Sossiju fotodamj@n »Vestni, delavni, veliko mladih, nikoli ne stokajo ... to je Jadran.« Tako je v noči po napredovanju Jadrana v B-li-go zapisal v SMS-u predsednik deželne košarkarske zveze Giovanni Adami in ga poslal vodstvu slovenskega kluba. Besede so zdaj vlite v plaketo, ki jo je v sredo predsednik Adami izročil predsedniku Športnega združenja Jadran Adria-nu Sossiju ob izrednem športnem uspehu članske ekipe, ki sloni na trdni bazi. Predsednik ob predaji priznanja seveda ni pozabil omeniti na mladinski sektor kluba, iz katerega črpajo mlade za člansko ekipo. Aplavz je prejel na koncu tudi trener ekipe Andrea Mura. Uvod v nagrajevanje na Stadionu 1. maja je bil sproščen pogovor med predsednikom Adamijem, komentatorjem TV Koper-Capodistria Sergiom Tavčarjem in dušo projekta Jadran Markom Banom. Rdeča nit pogovora je bil seveda ŠZ Jadran, ki so ga trije sogovorniki opisali s svojimi spomini. Tako sta Adami in Ban najprej pogledala nazaj v lansko sezono, ki se je po grozečih napovedih, da bi se klub lahko odpovedal nastopu v prvenstvu, srečno končala z napredovanjem. Adami se je seveda spominjal Jadrana tudi kot igralec in ekipo opisal kot zagrizenega, a vedno poštenega nasprotnika. Temo večera, povezavo med jugoslovansko in tržaško košarko (naslov večera je bil »Trst in bal- kanska košarka: od velike Jugoslavije do Jadrana v B-ligi«), pa sta se dotaknila proti koncu večera Sergio Tavčar in Marko Ban. Tavčar je podrobno orisal začetke slovenske košarke pri nas, ne da bi pozabil na Branka Lakoviča, brez katerega vsega tega ne bi bilo. To je bil tudi čas, ko so se tudi začeli redni stiki s slovenskimi (in ne samo) klubi. »Tako smo dobili vpogled v košarko iz drugega planeta, drugačno od tiste, ki so jo učili Tržačani, ki so bili v prvih povojnih letih pod vplivom ameriške šole,« je povedal Tavčar. In takega sloga košarke so se jadranovci delno polastili. Ban je Tavčarjevo pripoved dopolnjeval z anekdotami. Med drugim je opisal tekmo med Jadranom in evropskimi klubskimi prvaki iz Bosne (1979) z De-libašicem in Varajicem na čelu, ki so se ravno tistega junijskega dne ustavili na Opčinah. »Vse pa se je začelo leta 1970, ko je jugoslovanska košarka zmagala svetovni naslov v Ljubljani. To nas je povsem omamilo in navdušilo,« je še dodal Ban. Večer spominov, ki so še tako jasni, kot da bi bili včerajšnji, se je zaključil neformalno z obujanjem tekem, nizanjem rezultatov, imen in nasprotnikov vseh poslušalcev. Bili so kot živa enciklopedija. Večer je sodil v niz prireditev Estate azzurra in citta. Te dni gosti deželna zveza FIP v Trstu italijansko člansko reprezentanco. (vs) ODBOJKA - Ženska C-liga Podajalka Zaleta bo Eugenia Mania Zalet je rešil zagonetko poletja, saj je dosegel dogovor s podajalko Eugenio Mania, 28-letnico iz Tržiča. Izkušena igralka, ki je lani igrala pri Minervi v C-ligi, ima tudi večletne izkušnje v B2-ligi (med drugim je igrala v Venetu, Krminu in Trstu). Ne izstopa po višini (168 cm), je pa hitra in dinamična v obrambi. Po mnenju trenerja Bosicha, ki se njenega prihoda seveda zelo veseli, bo v deželni C-ligi enakovredno nadomestila Crissanijevo, ki je po letošnji sezoni zaključila kariero. »Poklicali so me že pred dvema mesecema. Pri Minervi bi me potrdili, vendar sem se odločila, da bi raje zamenjala klub,« je dejala nova podajalka, ki so jo med drugim prepričali lanski uspešni rezultati združene ekipe. Podajalka iz Tržiča bo igranje in treniranje v Repnu morala na začetku sezone usklajevati tudi s službenimi obveznostmi v Portogruaru, kar pa jo ne straši. Igralke Zaleta je seveda že spoznala v minulih sezonah v C-ligi, v stiku je predvsem z Giulio Spanio in Eleno Prestifilippo, s katerimi je igrala pred nekaj sezonami pri Al-turi v C-ligi. Za igranje v nižjih ligah se je odločila po koncu študija zaradi delovnih obveznosti. S prihod Maniajeve (prestop za eno sezono morajo še formalizirati z njenim agentom) je ekipa v glavnih obrisih dopolnjena in je morda še bolj konkurenčna kot lani, če vemo, da so vse igralke napredovale in so zato izkušenejše kot lani. To daje trenerju Bosichu ključno osnovo za novo sezono. V klubu iščejo še drugo podajalko, ki jo bodo najbrž poiskali med mladinkami. V tej vlogi igra v mlajših selekcijah Jasna Vitez. Ekipe pa gotovo ne bo dopolnila Mateja Zavadlal, odbojka-rica iz Štandreža, ki bi rada igrala še v višji B1-ligi. (vs) NOGOMET - Na Goriškem Sovodnje in Juventina pred začetkom sezone Po Krasu in Vesni bodo priprave na novo sezono začeli na Goriškem. Prve bodo na zelenico stopile Sovodnje (v torek), ki so na nove izzive pripravljene. Ekipo so zapustili nekateri igralci, po mnenju predsednika Zdravka Kustrina pa se nova sestava ekipe, ki bo nasopala v 1. amaterski ligi, po značilnostih ne bistveno razlikuje od lanske. »Mislim pa, da smo sestavili kvalitetno ekipo, nočemo trpeti kot lani,« je napovedal. Okrepili so se predvsem v obrambni liniji, kjer so bili lani šibkejši. Po odhodu obeh vratarjev Baldassina in Jurija De-vetaka (zaradi študijskih oziroma službenih obveznosti) bodo vrata branili Andrea Dovier (1990), ki je lani igral pri Beglia-nu, v prejšnjih sezonah pa tudi pri Krasu (v sezoni 2010/11 v D-ligi), še prej pri Vesni, Davide Paganelli (1991, na posodo iz ProGorizie) in Matjaž Fabrizio iz Brd (1995). Iz Pro Gorizie prihaja na posodo Nicola Tomsič (1994), domačin, ki bo s Filipom Gombocem (1993, lani pri Ankaranu v 2. ligi) okrepil obrambno vrsto, spisek novih igralcev pa dopolnjujeta še zvezna igralca Goričan Enrico Tomani (1992, na posodo od Pro-Gorize) in izkušeni Andrea Dal Canto (1979, lani pri Turria-cu). Od lanske garniture niso potrdili Paravana, Panica in Pa-corja, v dvomu pa je še Rok Černe, sicer trener mladinskih ekip. V ekipo bodo postopoma vključevali tudi mlade nogometaše letnika 1997 in 1998, ki so dozoreli v domačem mladinskem sektorju. Trenerski kader z na čelu trenerjem Fabiom Sambom je dopolnil še Borut Vuk iz Mirna, ki bo trener vratarjev. V ponedeljek, 11. avgusta, pa bodo s pripravami začeli še nogometaši Juventine (promocijska liga). Kot smo že poročali bo letošnja ekipa prenovljena in predvsem pomlajena. Od lanske garniture ostajajo Giolo, Palermo, Manfreda, Stabile, Zorzut, Morsut, Racca, Iansig, Esposito, »novincem« Pre-damu, Zanuttu, Popoviču, Antonuttiju, Zucchiatiju in Ciroiu se pridružujeta še Claudio Avllaj in Mattia Marchioro (oba 1996) iz Manzana ter vezni igralec Jan Dornik iz Slovenije, dogovarjajo pa se še za dva mlajša igralca. (vs) Igralci NFL v Dijaškem domu Otroci Poletnega centra Dijaški dom so se v sredo učili osnov ameriškega nogometa pod vodstvom trenerjev, ki te dni vodijo v Trstu že tradicionalni American Bowl Camp 2014. Med gosti je bil tudi Mike Singletary, prava legenda lige NFL (je tudi član hiše slavnih tega športa) in zmagovalec Super Bowla. Otroci so bili nad odličnim pedagoškim pristopom bivših igralcev, ki so zdaj trenerji, zelo navdušeni. FKIMOKÍKI išl KB LA KS SLI KOVNA KRIŽAN KA - naš nepozabni televizijski snemalec LETOVIŠČE NA ITALIJANSKI JADRANSKI OBALI SESTAVIL LAKO TURISTIČNA "TOiKA" PRI TRSTU FRANCOSKI PISATELJ FRANCE STAVČNI ČLEN, PREDIKAT BERI PRIMORSKI DNEVNIK LEPO VEDENJE, OLIKA ARABSKI ŽREBEC STARA KITAJ SKA DINASTIJA OBER DAROVALEC EDUARDO DE FILIPPO AMERIŠKI PEVEC KING COLE USTVARJANJE, SESTAVLJANJE OBMETAVANJE S SNEGOM KEMIJSKI ZNAK ZA ZLATO RAZALO, RAVNALO KANON HOLANDSKI SLIKAR (PIETER VAN) EGIPČANSKI BOG SONCA ŠTANDREŠKI ŠPORT. KLUB NIČLA GLAVNO MESTO ALBANIJE ANGLEŠKI HUMANIST (WALTER) VERANDA NA VRHU NOVEMBRSKI "PRAZNIK" KDOR KAJ IZBOLJŠA, IZPOPOLNI NAŠA PRITRDILNICA SMUČ. CENTER V KOLORADU LIBIJSKI KRALJ DELI DNEVA ITAL. IGRALKA MIRANDA CIRILSKA ČRKA NIVO ŠVED. PISATELJ HANSSON GRŠKA BOGINJA ZMAGE PRVI GENER. SEKRETAR ZN NEKD. NOGOMETAŠ IN TRENER TRIESTINE TREVISAN KIS GRŠKA BOGINJA NESREČE RUSKA REKA SL. FILMSKA IGRALKA KRAVANJA NE VČERAJ, NEJUTRI FIGURA, PODOBA ZAČETEK MOBILNOSTI POMEMBNA OSEBA NA KONFERENCAH PIRH NA POL NEKD. PREB. APENINSKEGA POLOTOKA DREVORED, SPREHAJALIŠČE V DREVOREDU PRIPADNICA NEKDANJEGA HRVAŠKEGA GIBANJA PRED PRIIMKOM VEČJA, V STRUGI TEKOČA VODA ANGLEŠKA IN AMERIŠKA PLOŠČINSKA MERA ANGLEŠKI PISATELJ (THOMAS) PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK KORNER V NOGOMETU SLOVARČEK - EJA = reka v Rusiji • IDRIS = libijski kralj od 1950 do 1969 • LAER = holandski slikar • LIE = prvi generalni sekretar Združenih narodov (Trygve) • MAP = angleški humanist • MATRA = del sredogorja na severu Madžarske • OLA = švedski pisatelj Hansson KOMBINACIJSKE KRIŽANKE - naši književniki K R A V O S ■ ■ REBUS (6, 5) Petek, 1. avgusta 2014 Stran pripravljajo: „ . Helena, Igor in Lako St. 4 (H.W.) MALA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 ■ 12 13 ■ 14 15 ■ 16 17 ■ 18 19 20 ■ 21 22 ■ 23 24 25 ■ 26 27 28 29 VODORAVNO: 1. največji angleški književnik (William, na sliki); 11. trgovsko blago, prodajni predmet; 12. kos celote; 13. italijanski spolnik; 14. slovenski pisatelj (Fran); 16. parazitna rastlina na drevju, ptičji lim; 18. redka in mehka kovina sre-brnkasto sive barve (Tl); 20. otožen tonovski način; 21. Nora brez samoglasnikov; 23. splet las; 24. ameriški pevec Redding; 26. tropska rastlina z dolgimi listi; 28. ameriška agencija za raziskavo vesolja; 29. mesto v Makedoniji, blizu Prespan-skega jezera. NAVPIČNO: 1. izraelski kralj; 2. mrtvoudnost; 3. arabski žrebec ali kemijski znak za astat; 4. glavno mesto nemške dežele Schleswig - Holtein; 5. televizijski zaslon; 6. kratica za Search Engine Journal; 7. stran, del ali akvarijska ribica, zelo pisana; 8. italijanski pisatelj Cat-tani; 9. solistična glasbena prireditev; 10. španski spolnik; 15. praznina, prazen prostor; 17. pokrajina na Peleponezu z glavnim mestom Pirgos v Grčiji; 19. površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem, čistina; 22. hrvaški otok v Jadranskem morju; 25. začetek sabotaže; 27. kemijski znak za nikelj. (lako) P ■ A H O R ■ R E B U L A ■ Razporedi v like vse besede (desno), s tem da imaš v likih že izpisane priimke naših književnikov, razen v prvem, v katerem ni nobenega imena. Če boš pravilno izpisal vse besede v like, boš v "praznem" dobil priimek našega književnika na sliki, ki mu je ime Miran. (lako) ABADON, AED, AGO, AMATER, AMORET, ANA, ATENEC, AVALON, BET, DEBATA, EMERIT, EMISAR, EROTIK, GROJER, HALOZE, IČ, IS, JA, KARATE, KAŠ, KD, KOLINA, LINATE, LITINE, NAN, OTAVEK, OTITIS, OVITEK, OZNAKA, PAKET, RAKAR, RELIKT, RENICA, REVERZ, RI, SAHARA, SEDEŽI, SKAKAČ, SS, ŠARADA, ŠIRINA, TESAR, TEZICA, TONAŽA, TRILEC, ULITEK, URINAL, VA, VAL, VALAH -einso» (uEJ!i/\/) .vtsj/sa/ :d3|ijj 'ajej -e>| 'ueiM 'sj 'au¡}|| 'juawa 'vinaay :>l!l > !jb)|bj 'eDmay 'Sjjjio 'azo|EH 'Jsjoujb '19>|Bd a¡n 'c :e>|euzo 'jsfojß 'ba 'pae 'i|B|b/\ 'eieqap 'SOAVU» :)l!l 'Z :JB5le>ls '!? -apas 'bjbj 'Bums 'uo|bav 'einsog :>jn ■/ :0UA0J0p0A 'a^uezujj s^sfpemqiuox •ajeadsa>|BL|S (lubhhm) W/s ou íB|Ong (,Z 'VSVN SZ 'SBUBUB -gj 'Sjio '\/Z 'ei!>l Î.Z '-"N 'IZ "03 'Î!|Bï '8L 'B|auuo -91 'dbabî -jg 'h '0| xi 'lsP 'ZL '|3>|!lJe 'u 'ajBadsa>|Bi|S 'L :ouADJopoA 'b^ubzuji b|E|/v eßojd e>|ibj>| = b6oj ¿ v» lej» 'u^baojh ubjh/v wis du :jaDO 'jasi 'n\/ 'oiua|/v 'afuBda>| '>|j| 'afuBAOus 'bs| 'By 'ibn 'B^aAm "a -g 's>|j|sj 'JOJBUOp 'L|J 'B|nu 'JBAV 'Sljpi '!U|IJU|H 'B|0 'BJ)B|^ 'UjJBAOJH 'Bp 'JB 'B.MUBIU 'Bfg '3A '>|3p3A0d 'S|0ieuv 'JBLUBJjlfl :OUADJOpOA 'B^UBZU^ BUAO>|¡|S '3AJ.IÇ3U / RADIO IN TV SPORED Petek, 1. avgusta 2014 15 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 21.15 Film: Behind enemy lines - Die-tro Ie Iinee nemiche (voj., i. G. Hack-man, O. Wilson) 23.40 Film: La recluta 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: La banda Olsen alla ricerca dell'oro nero 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Film: Love song -Una canzone per te 18.20 Nad.: Cuore ri-belle 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 0.15 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Serija: Ba-ciamo le mani, Palermo - New York 1958 23.30 Hit the Road Man v Italia 1 6.10 UnoMattina Estate - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.35 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.20 Serija: Don Matteo 13.30 16.50, 20.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 17.15 Estate in diretta 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Techetechete - Vive la gente 21.20 Serija: Tradimenti 23.00 Show: Cari amici vicini e lontani... 6.20 Media Shopping 6.40 Nad.: Hercules 7.30 Nad.: Xena, principessa guerriera 8.25 Serija: A-Team 9.25 Dok.: Vivi per mi-racolo 10.35 Dok.: Letali a 360 gradi 11.10 Dok.: Gator Boys 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Športna rubrika 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: The O.C. 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Film: Su-perfantozzi (kom.) 23.10 Film: Fantozzi va in pensione (kom.) La 7 6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Risanke 7.40 Nad.: The Lying Game 8.20 Serija: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.30 Vreme, sledi Tg2 In-sieme 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 18.15, 20.30, 23.35 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 17.45 Športna rubrika 18.45 Serija: Il commissario Rex 21.00 Lol - Tutto da ridere 21.10 Serija: Elementary 22.50 Serija: Blue Bloods 23.50 Obiettivo Pianeta LA 7.00 7.55, 11.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 In onda (pon.) 13.30 Dnevnik 14.00 Serija: Jack Frost 16.10 Serija: Starsky & Hutch 18.10 Serija: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Croz-za a colori 22.30 Film: Farinelli, voce regina (dram.) ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 6.30 Aktualno: News Rasse-gna stampa 8.00 Talk show: Agora 10.05 Cinema d'oggi 10.15 Film: Il pirata Barba-nera 12.00 Dnevnik 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Rai Cultura - Il tempo e la storia 13.45 Kilimangiaro Album 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 15.00 Nad.: Terra nostra 15.45 Film: Il sol-dato di ventura 17.35 Dok.: Geo 18.55 23.10 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dok.: La Grande Storia 23.50 Sfide H Rete 4 6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Di-stretto di polizia 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Serija: Renegade 14.00 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.35 Film: Complotto di famiglia 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Ieri e oggi Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 20.00 Potopisi 20.30 Film: Stranska cesta (kom.) 22.20 Folkest 23.10 Arhivski posnetki Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Besede miru 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Drugačne zvezde 18.55 Folklorna skupina France Marolt 20.00 Predstava: Še mar mi ni zate 21.40 Šum v filmu 22.10 Glasbeni večer, sledita TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.25 9.35, 10.45, 11.55 Tv prodaja 8.40 Serija: Kamp razva-jencev 9.50 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.00 16.45 Nad.: Sila 12.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Družinski kamp razvajencev 14.05 Serija: Policijska družina 15.00 Nad.: Modra naveza 18.50 24UR - vreme 18.55 21.45 24UR - novice 20.00 Film: Ful gas 2 22.05 Film: Zapuščena 23.05 Eurojackpot 23.50 Serija: Na terapiji Kanal A 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Musa Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.30 Ring 13.45 Qui studio a voi stadio 17.30 Dnevnik 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Voci in piazza 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 15.45, 17.50, 18.35 Otroški program: OP! 10.00 Dok. odd.: Megabiti energije 10.35 Dok. odd.: Poletne olimpijske igre 1912 12.00 Dok. odd.: Etiopija 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.50 Polnočni klub, pon. 15.10 Mostovi - Hidak 16.20 Odd.: Moja soba 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 22.55 Poletna scena 18.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Alpski večer v Bohinju 2014, 3. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi 22.40 Športne vesti in vremenska napoved 23.25 Polnočni klub (t Slovenija 2 7.00 8.30 Zabavni infokanal 12.45 19.10, 23.35 Točka 13.30 Iz noči klavirjev 14.40 Prisluhnimo tišini 15.10 Slovenski magazin 15.45 Pričevalci 17.50 Mostovi - Hidak 18.20 Dok. odd.: Komuna G7 ali utopija na robu družbe 20.00 Dok. odd.: Prebujanje zelenega tigra 20.55 Nan.: Stara nergača 21.25 Nad.: Materin sin 22.15 Film: Tisti, ki ugaša luči (t Slovenija 3 6.00 8.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 13.30 Prvi dnevnik 17.30 Poročila 17.45 19.30, 21.50 Kronika 19.00 Dnevnik s tolmačem 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 22.00 Aktualno 20.15 Tedenski pregled 20.30 Poslanski premislek 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Film: Sladka samostojnost (kom.) 16.15 Zgodovina ZDA 16.45 Nautilus 17.15 Peklenski izbor 18.00 Firbcologi 18.25 Kaj me poznaš? 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 6.45 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.50 Volan 8.25 16.40 Serija: Zmeda v zraku 8.50 13.00 Risanke 10.05 17.10 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.30 Tv prodaja 13.45 Serija: Faktor strahu Južna Afrika 14.40 Film: Rada bi zanosila 18.00 19.50 Svet, Novice 20.00 Film: Hitri in mrtvi 22.05 Film: As v rokavu 2 23.45 Film: Zver z Arktike RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Glasbeni gost; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Iz antičnega sveta; 12.30 Kuhajmo s Petrom; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music Box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Marguerite Duras: Ljubimec - 24. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Mix estivo; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima Clas-sifica; 11.00, 21.00 L'argometno; 11.35 Cafe Petek, 1. avgusta La 7 D, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Il favoloso mondo d i Amelie Francija 2000 Režija: Jean-Pierre Jeunet Igrata: Audrey Tautou in Mathieu Kassovitz V Parizu, točneje v predelu Montmartre, živi prijazna Amelie, ki si prizadeva, da bi s svojo pozitivno energijo nalezla tudi vse tiste, ki ji živijo blizu. Nekega dne sreča čudaškega zbiratelja fotografij in se ne zave, da bi lahko bil prav on moški njenega življenja ... Nadvse simpatični celovečerec, ki je pred nekaj sezonami presenetil najprej francosko občinstvo, takoj nato pa tudi publiko vse Evrope, je svojevrstna pravljično-ljubezenska komedija. Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Pairapapa; 13.35 Ora musica; 14.00, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasbena lestvica; 14.35, 20.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Etno bazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 La via Francigena (pon.); 22.30 Sonoricamen-te Puglia; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Modro zeleni; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.00 Dilema; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prigoda; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13.00; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 18.10 Latrina 202; 18.50 Spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Odprti termin; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Tretje uho; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Gremo v kino; 14.35 Filmska glasba; 15.05 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05, 19.25 Spored; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Petkov koncertni večer; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 1. avgusta 2014 VREME, ZANIMIVOSTI TURIZEM - Veliko zanimanje za »jadranske bisere« Na hrvaškem Jadranu svetovno znane osebnosti DUBROVNIK - Kate Hudson, Serena Williams, Ellen DeGeneres, Laurene Powell Jobs, Sarah Ferguson, Keira Knightley in Snoop Dogg so zgolj nekateri izmed znanih in bogatih obrazov, ki so letošnje počitnice preživeli na hrvaški obali. Letošnjo sezono obiskov znanih osebnosti iz igralskih, glasbenih in športnih krogov so odprli s poroko ameriške milijonarke Fabiole Beracasa in bankirja Jasona Beckmana v začetku junija v Dubrovniku. Med gosti sta bila tudi znana holly-woodska igralka Kate Hudson in ameriški reper Snoop Dogg. V Dubrovniku (na posnetku) sta uživali tudi vojvodinja yorška Sarah Ferguson in Slavica Ecclestone, bivša soproga lastnika formule ena Bernia Ecclestonea. Poleg na Reki rojene Eccle-stonove, ki je ena izmed najbogatejših ločenk, je biser hrvaškega Jadrana obiskala tudi Laureene Powel Jobs, vdova ustanovitelja računalniškega ve- likana Applea, Stevea Jobsa, ki velja za eno najbogatejših žensk na svetu. Jug Hrvaške je obiskal tudi ameriški košarkarski zvezdnik iz kluba LA Clippers, Blake Griffin, kot tudi nemški nogometni reprezentant Ba-stien Schweinsteiger.V Breli pri Makarski se je sprostil njegov kolega in najboljši vratar nedavnega svetovnega prvenstva v Braziliji Manuel Neuer. Še en nemški nogometaš Mats Hummer je po zmagi na nogometnem svetovnem prvenstvu v Braziliji počival na Hrvaškem. V Posedarju pri Zadru ima tri vile. Dubrovnik in Hvar sta za počitnice izbrala znana ameriška igralka in televizijska voditeljica Ellen DeGeneres in njena soproga, tudi igralka Portia de Rossi. Na Hvaru sta bila hollywoodska zvezdnika Keira Knightley in Sam Worthington. Do znanega dalmatinskega otoka je z jahto priplul tudi milijarder Phillip Zepter. Trenutno najboljša igralka na svetovni teniški lestvici Serena Wil- liams je bila navdušena z obiskom v hrvaški Istri. Bivanje na Hrvaškem bo morala podaljšati beograjska pevka Fahreta Jahic bolj znana kot Lepa Brena, ki si je prejšnji konec tedna zlomila obe roki ob padcu v letovišču Novi v kraju Novi Vi- nodolski. Ena največjih estradnic na Balkanu se je po operaciji v Lovranu odločila, da bo okrevala v Novem. V bolnišnici jo je obiskal tudi hrvaški nogometni »trener vseh trenerjev« Miroslav Ciro Blaževic. (POČASI, POČASI) losco ali opekami Tipična hiša v vasi Mazembe Peč, kjer pečejo opeke i fotografije Veronika SossJ — 9— Afrika je največkrat tista tema, ki polni časopisne strani samo takrat, ko se tam preliva kri. Morda je bilo v zadnjem desetletju svetovno prvenstvo v nogometu v Južnoafriški republiki edina priložnost, ko smo o Afriki pisali pozitivno. Afrika ni samo revna, suha, polna bolezni in vojn, ampak je Afrika tudi drugačna. Nasmehi, pozitivno življenje, toplina ljudi in narava je tisto, kar jo odlikuje na mnogoterih področjih. Tako sem jo spoznavala tudi sama. Vas Mazembe v bistvu nima ničesar, pa vendrle ne občutiš, da bi tam kdorkoli kaj pogrešal. Ljudje so srečni, čeprav imajo manj, predvsem pa so hvaležni za to, kar imajo. V vasi Mazembe živi približno 3000 ljudi. Družine so naseljene vzdolž glavne peščene poti, ki vodi do jezera. Vsakdo ima lepo urejen dom: dve do trisobne pritlične hiše (»Zakaj pa bi postavljali večnadstropne hiše, če imamo dovolj velika zemljišča?« me je opozoril sodelavec Thoko) so zgrajene iz žgane opeke iz ilovice in gline, namesto cementa pa uporabljajo pesek. Ilovico dobijo vaščani nedaleč od doma, opeke pa žgejo septembra in oktobra v lokalnih pečeh. Hiše prekriva večinoma aluminijasta streha, ki sloni na lesenem ogrodju, slamnatih streh ni veliko. Steklenih oken si ne more privoščiti vsak, zato ima večina hiš okna zaprta z leseno ploščo ali enostavno z opekami, vrata pa so lesena. V predverju je urejena jedilnica z majhno mizico in stolčki. Mize, kot jo poznamo mi, nisem opazila v nobeni hiši. V ostalih sobah so spalnice, ki jih od predverja ločujejo samo zavese. V spalnicah si malokdo lahko privošči posteljo in blazino, največkrat leži v eni sobi po več članov družine na preprogi, ki jo prekrijejo z rjuhami. Hiše brez elektrike in brez oken so hladne in temne, zato se življenje odvija pred hišo. Kuhajo na prostem pred hišo, največkrat pod leseno lopo, nad katero se suši posoda, kopalnica pa je s slamo obdan manjši kvadratni prostor nekaj metrov od hiše. Ob vsaki hiši je še manjši slamnati prostor, kjer se v vročih poletnih mesecih lahko hladijo. V vasi Mazembe ima najlepšo hišo - po evropskih standardih - pastor. Od ostalih se razlikuje po belo-zelenem pročelju, steklenih oknih in lesenih vratih. Se nadaljuje.