TRGOVSKI LIST Čaaopls m trgovino, industrlfo in obrt. K*jMMMMW''«vQK.r-ri ;cv? »••tiM«wyr/.,^«v^rifcwoatM*KWsc Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Va leta 90 Din, za 'A leta 45 Din, j Uredništvo ir: upravniatvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici mesečno 15 Din; aa inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. j Dopisi se ne vročajo. — štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95? LETO X. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, 23. junija 1927. Teiefon St. 2552 ŠTEV. 70. Za nadaljno pobiranje davčnih varščin, Gospodarsko-finančni komite ministrov je v letu 1920 sklenil, da je ob uvozu in izvozu blaga poleg rednih izvoznih in uvoznih carin pobirati še po 2% od vrednosti uvoženega in izvoženega blaga kot davčno zavarovanje od vseh onih, ki ne predlože dokazov, da so svoje izvozne, oziroma uvozne obrti prijavili davčnim obla-stvom za odmero davka ter davek plačali za ustrezni čas. Tekom časa se je ta varščina izkazala za prenizko in jo je minister za finance podvojil, to je, povišal na 4%. Pobiranje varščine je sicer povzročalo tudi domačim uvoznikom in izvoznikom gotove sitnosti, ker so morali predlagati davčna potrdila, ni jim pa, ako ne jemljemo v ozir stroškov za potrdila, povzročala škode v mate-rijelnem oziru, ker se je zaračunavala, kadar se je sploh pobrala, za pokritje njihovih davčnih zaostankov. Drugače pa je bilo z inozemskimi uvozniki in izvozniki. Ti so plačevali ob uvozu ali izvozu blaga praviloma samo to davčno varščino, vedli in znali pa so se ogniti rednim davkom, kateri tako otežujejo konkurenčne pogoje domačega gospodarstva. Finančna uprava je v pravem razumevanju potrebe, da v tem oziru izenači konkurenčne pogoje med onimi, ki davke plačujejo, in onimi, katerih ne more doseči, odredila, da naj ti plačajo vsaj davčno varščino, ki bi vsaj nekoliko pripomogla, da se medsebojni konkurenčni pogoji izenačijo. Gospodarski krogi so uvidevali umestnost te odredbe in v naši jav- nosti se je le redko kdo oglasil proti pobiranju varščine. Razlogi, ki so finančno upravo dovedli do pobiranja varščine, danes še ravnotako obstoje in potreba zaščite domače trgovine je še danes v isti meri dana, kakor je bila pred leti. Kljub temu pa je Generalna direkcija, kakor čujemo, z odlokom z dne 16. junija 1.1. pod štev. 70215 ukinila nadaljno pobiranje varščine z dnem 1. julija 1927. Na čigavo inicijativo se je odločila do tega gotovo neumestnega ukrepa, nam sicer ni znano, dvomimo pa jako resno, da bodo gospodarski krogi s to odredbo sporazumni, ker na eni strani zopet poglablja neenakost konkurenčnih pogojev med onimi, ki davek pošteno plačujejo, in onimi, ki se mu na katerikoli način znajo ogniti, na drugi strani pa odvzema finančni upravi znaten vir dohodkov, koji bi se dal, če država že na njega ne re-flektira, porabiti vsaj za delno znižanje sedanjih itak prekomernih davkov. Predno finančna uprava ukrepa o tako važnih vprašanjih, kakor je vprašanje pobiranja davčne varščine, ki ima značaj zaščite legitimne trgovine, bi po našem mnenju morala preje zaslišati gospodarske kroge, ker edino ti morejo presoditi, ali in v koliko je nadaljno pobiranje varščine utemeljeno. Ker finančna uprava tega ni storila, pričakujemo, da bo vsaj naknadno zaslišala gospodarske kroge o tem vprašanju in eventualno preklicala svoj vsekakor prenagljeni ukrep. 1ZGLEDI NAŠE TRGOVSKE POGODBE Z NEMČIJO. Nemški časopisi so glede izgledov za ugoden potek trgovskih pogajanj z našo državo precej skeptični. Dosedanja razprava se giblje edino v obsegu okvirne pogodbe, ki naj nadomesti sedanji provizorični gospodarski sporazum. Dvomljivo pa je, če bo mogoč sporazum v novi pogodbi glede tarifnega dela, ker stavi naša država za predpogoj znižanja carine, katero zahteva Nemčija za svoje industrijske proizvode, podpis veterinarskega sporazuma. Ker je dvomljivo, da bi Nemčija popustila glede tega vpraša-nja od svojega dosedanjega stališča, ki naši državi ni prijazno, naša država sploh ne bo sklenila tarifne pogodbe z Nemčijo. IZPREMEMBA PRI PRODAJI, ODNOSNO NABAVI SOLI. Monopolska uprava se je na eni zadnjih sej pečala z vprašanjem prodaje soli, |®-li naj ostane pri sedanjih načinih, po katerih se sr.1 nrMain v m-omet v neka- se sol oddaja v promet v neka-?, P°kraiinah potom monopolskib a is v drugih pokrajinah pa pre to zakupnikov velenrndeie Večini 0 zakupnikov veleprodaje. Večina pravnega odbora 9e je postavila na sta-sce, da je potrebno, da se uveljavi za elo državo enoten sistem oddaje soli promet in sicer potom zakupov vele-rodaje. Upravni odbor je mnenja, da bo judstvo potom zakupa prodaje, ki bo ezan na gotove cene, boljše in cenejše reskrbljeno s soljo. Prodaja soli potom lonopolskih založišč se v nekaterih pokrajinah, predvsem v Južni Srbiji, ni ‘kazala. To je vplivalo na upravni odbor taki meri da ni upošteval želj drugih rajev, v katerih se je prodaja soli po-nn monopolskih skladišč docela obne-la, kakor, na primer v Sloveniji, kjer 1 bilo pritožb proti dosedanjemu nači- nu oddaje soli v promet. Pomisleki, katere so proti izpremembi dosedanjega načina izražali naši gospodarski krogi, niso obveljali, ker je bila za upravni odbor merodajna edino želja, da se uveljavi za celo državo eden in isti, torej enotni sistem. * * * NABAVA DESTILATOV NAFTE, KATRANA, PREMOGA, PARAFINSKIH SKRIL JEVCEV ITD. ZA PROIZVAJANJE ELEKTRIČNEGA TOKA BREZ PLAČILA TROŠARINE. Na inicijativo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je generalna direkcija davkov odločila, da se bencin in ostali destilati nafte, katrana, premoga, parafinskih škriljevcev itd., v kolikor služijo kot sredstvo za ipogon motorjev obrtniških in poljedelskih strojev, lahko dobavljajo trošarine prosta takrat, kadar se motorji porabljajo v obrtu in industriji za proizvajanje telesnih dobrin (raznih predmetov poti ošnje) pod pogojem, da so ti motorji v tesnem spoju s stroji samimi ali s tehnično instalacijo podjetja. Po tej odločbi se smejo gornji destilati trošarine prosto porabljati tudi za pogon motorjev za proizvajanje električne luči in to brez razlike, ali se proizvajam tok porablja v lastnih prostorih, ali pa se prodaja. * * * TOCILCI PIJAČ V TRGOVINAH. Ker so obrtna oblastva v mariborski oblasti prepovedala trgovskim točilcem Pijač nadaljno točenje, se je G remi j trgovcev v Mariboru obrnil na finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru s proš-nJ°i da mu pojasni položaj finančno-pravnega stališča. Finančno okrajno ravnateljstvo je na to prošnjo poslalo Grenil ju sledeči dopis; »Na dopis z dne 11. t. m. št. 440 se naznanja, da imajo vsi točilci pravico naprej točiti alkoholne pijače, dokler se jim ista ne odvzame z odlokom podpisanega ravnateljstva, odloki političnih oblasti po sedaj veljavnih predpisih ne morejo še točilne pravice same odvzeti, tudi je pritožbam proti odlokom srezkih poglavarjev veliki župan priznal odložilno moč. O odvzemu točilnih pravic trgovcem se bo tuuradno še le potem začelo obravnavati, ko bodo odloki političnih oblasti pravomočni in bo v zadevi zavzelo finančno ministrstvo svoje ko-nečno stališče. Dokler pa predmetni slučaji niso definitivno rešeni, obdržijo trgovci točilci svoje pravice ter morajo tudi točilno takso plačati, če še hočejo točenje nadaljevati. Organi fin. kontrole so že dobili od tu primerna navodila in je zadeva za sedaj urejena. — Dr. Povalej 1. r. * * * SLABI TZGLEDI ZA TRGOVSKO POGODBO MED AVSTRIJO IN OEHOSLO- VAŠKO. Ker se oficijelni zastopniki v trgovskih pogajanjih obeh držav glede bistvenih določil niso mogli sporazumeti, so se obojestranski interesenti, predvsem zastopniki bombažne industrije, sestali pred kratkim na Dunaju, da najdejo izhod za sporazum v važnih vprašanjih. Sestanek, ki se je vršil v dunajskem trgovskem ministrstvu, je bil brezuspešen, ker je bilo nemogoče doseči sporazum. S tem so se izjalovili tudi poskusi, da se sporazumejo medseboj interesenti glede tekstilnih carin, ki so glavna ovira za uspešna trgovska pogajanja. Brezuspešnost sestanka obojestranskih interesentov bo naravno vplivala tudi na potek oficijelnih pogajanj. Gospodarski krogi dvomijo, da,bi v doglednem času došlo do trgovske pogodbe in že seddj računijo, da bo brezpogodbeni položaj med obema državama trajal več mesecev. Kakor se čuje, se tudi obojestranski interesenti strojne industrije na skupnem sestanku niso mogli sporazumeti. Fr. Zelenik: Moderno knjigovodstvo. Pod tem naslovom sem že napisal en članek, po katerem sem slišal pritrjevanje, da bi res bilo potrebno marsikaj izboljšati, toda nobeden mi ni povedal, kaj in kako bi se naj moderniziralo. Slišal sem tudi kritiko, da članek ni bil znanstven. Takega namena niti imel nisem, ker jaz pišem iz prakse za prakso. Manjka nam praktičnih člankov, pa bi naj mašili list z članki, ki bi zanimali le nekaj ljudi. Tedaj se naj tudi ta članek smatra le za prakso. Dobil sem tudi vprašanja, kateri moderni način priporočam za gotova industrijska podjetja. Priporoča se mnogo novih, modernih oblik knjigovodstva, toda priznati moramo, da se vse te nove oblike opirajo ha temeljni zakon dvostavnega knjigovodstva, da se mora vsaki poslovni dogodek knjižiti najmanj na dva pošteva. Splošno so v rabi in so znani trije načini ali metode knjigovodstva in sicer »enostavno« »dvostavno« (italijansko) in »amerikansko« (sinchroni-stično) knjigovodstvo. Enostavni način ne zasluži naziva knjigovodstva, ker ne nudi nikakega pregleda, jasnosti in kontrole ter bi se ne smelo porabljati pri protokoliranih firmah. Italijanski in amerikanski način predstavljata sistematično knjigovodstvo, ki nam nudita ne samo jasnost in vse podatke za bilanco in inventuro, ampak tudi kontrolo. Italijanski način je pa precej zamuden in vpisovanje ne more biti a jour«. Amerikanski način je zelo preprost, pregleden in odkriva napake v vknjiževanju sproti. Ima pa ta nedostatek, da se troši precej prostora in je število poštevov omejeno, če ga ne prikrojimo potrebam podjet-jetja. Ali so ti navedeni načini ali metode res potrebni moderniziranja in reformiranja? Na to vpi’ašanje more primerno odgovoriti le tisti, ki je imel priliko, da je videl knjigovodstvo najrazličnejših velikih in malih podjetij in raznih branž. Jaz rad pogledam povsod, kaki način in obliko porabljajo in reči moram, da sem videl marsikje vzorno knjigovdostvo, našel sem pa tudi neprimerno knjigovodstvo. Seveda nisem predlagal kakih izprememb, ker nisem bil pozvan, iz svoje volje pa se ne sme predlagati, ker se človek lahko hitro zameri, so nekateri ljudje zelo občutljivi. Ni dvoma, da neka potreba obstoji, saj jo dokazujejo številni poskusi, da bi nam nudili kaki novi način ali celo kaki novi sistem. Za italijanski način smo dobili nove oblike in sicer nemški, francoski, angleški način. Veliko je modernih reformatorjev za amerikanski način. Navedem samo nekatere: Miiller & Poppe, Dreyer, Orth, Prof. Schaer, Pottschacher, Riick, Gef-fer, dr. Hartl, Meyerheim in dr. Pri nas vlada popolna tišina. Skromni smo, delamo le za svoj košček kruha, v javnost si naši praktiki in strokovnjaki ne upajo, saj bi se morda izdala še kaka poslovna tajnost. V resnici se pa tudi pri nas vpelje marsi-kaka posebna oblika ali novost, toda nihče ne pove, kakšne posebnosti in novosti so se vpeljale in kako so se obnesle. Kateri način je pripraven in kakšne spremembe so potrebne za kako podjetje, ni mogoče kratkomalo povedati, ampak se mora z opazovanjem ugotoviti. Vsako podjetje ima svoje posebnosti in te se morajo vpoštevati. Na vsak način mora biti knjigovodstvo industrijskega podjetja tako urejeno, da nudi zanesljive in podrobne podatke za kalkulacijo. V splošnem bi predlagal tistim, ki se ne morejo ločiti od dvostavnega knjigovodstva, da priredijo vsaj dnevnik tako, da bo manj pisarenja in črtanja. Za dnevnik predlagam vzorec kakor sem ga videl v nekem industrijskem podjetju. Mesec ......... 192 .. o c O Knjiženo na pošteni PREDMET Znesek S. K. fol. | Dali "o lu Imeti o lu Din P Dtn P - Blagajniška knjiga naj bo tako črtana: Prejemki Mesec..............192.. Izdatki | Dne | PoŠtCT Predmet Znesek 1 ^ne J Poštet Predmet Znes< k "5 Q o tu e' 5 o 3 O tu < s O o ~ Radi olajšanja in delitve dela naj se dnevnik razdeli v več dnevnikov in Stran 2. TRGOVSKI LIST, 23. junija 1927. mmama*x*z.rir\armi*t ■&L«sisc«van*»n**‘ ■^^<*jrtMmH*mssKU3nmnaiMjnsat*amwvwmf&i*i rArjfi&Mtrv^-K! **:*&■' iiimit—min .... i— m, .».5 m** ■ sicer se naj še vodi dnevnik za prejete račune, za odposlane račune, za odbitke in vračila itd. Najpripravnejše je amerikansko knjigovodstvo. Tratenju papirja in omejenemu številu poštevov se lahko izognemo. Po prevratu sem vpeljal amerikanski način pri Delavski zavarovalnici zoper nezgode. Potrebno je bilo deliti snov z ozirom na razne skupine zavarovancev in na veliko število poštevov (84). Način se je zelo dobro obnesel in ga je uvedel tudi Pokojninski zavod. Istotako je prevzel ta način Osrednji zavarovalni urad v Zagrebu. Ta zavarovalna stroka se je v Avstriji držala le italijanskega načina. Amerikanski način sem uvedel že v raznih industrijskih podjetjih in trgovskih firmah in povsod so zadovoljni, povsod se je ta način lahko prilagodil potrebam podjetja. Žal pa se zadnje čase čuti tudi tukaj kriza, ker imam malo dela. Ob koncu članka naj izrazim še eno misel. Veliko dobrih mislij, idejt načrtov, novosti se izgubi, ker si naši knjigovodje ne upajo v javnost. Ne moremo si nabaviti knjig, ki razpravljajo razne novosti in oblike in katere priporočajo (drugorodni) strokovnjaki in teoretiki. Posamezni nima sredstev za nakup ali pa le malokateri. Vsi skupaj pa bi že zložili toliko, da bi lahko nabavljali take knjige. Nihče ne sme reči, da mu ni potrebno seznanjati se z novotarijami, ker gre po starem dobro. Marsikatera novost bi se lahko uporabila, saj moderniziranje je marsikje potrebno. V poklic knjigovodje rinejo razni, ki nimajo potrebne izobrazbe in sposobnosti. Umestno bi bilo, da bi se združili, ker s tem bi koristili svojemu poklicu, samemu sebi in svoji izobrazbi. Ni potrebno, da ustanavljamo kako novo društvo, podajmo se pod okrilje društva Merkur, pri katerem napravimo posebno skupino. Ta bi naj združevala vse praktike, teoretike in strokovnjake, ki se pečajo s knjigovodstvom, -rzjavite se, povejte svoje misli in sporočite piscu tega članka. Občni zbor Gremija trgovcev v Brežicah. V veliki dvorani Narodnega doma se je vršil dne 9. junija 1927 občni zbor gremija trgovcev Brežice. Vsled neugodnega vremena in oddaljenosti članov ob določeni uri ni bilo navzočih zadostno število članov, vsled česar se je eno uro kasneje v smislu § 16. grem. pravil vršil občni zbor brez ozira na število navzočih zadružnikov. Občnemu zboru je prisostvoval predsednik Zveze trgovskih gremijev za ljubljansko in mariborsko oblast veletržec g. Vilko Weixl. Načelnik g. Umek je pozdravil zastopnika Zveze trgovskih gremijev g. Weixl-a ter vse zborovalce ter prešel na poročilo načelstva o delovanju gremija v preteklem letu. Iz poročila g. načelnika posnemamo, da spada Gremij v Brežicah med one gremije, ki se ne strašijo dela za obrambo interesov svojih članov, to je trgovcev brežiškega okraja. Izrazil je trdno nado, da si bo trgovstvo potom svojih strumnih organizacij vkljub vsem zaprekam in težkemu boju izvojevalo one pravice, ki mu po postavi in njegovi davčni moči pripadajo. Specijelno povdarja v svojem poročilu g. načelnik, da se gremi-jalnim organizacijam stavljeni cilji dosegajo potom trudopolnega in dolgotrajnega dela. Gremij trgovcev v Brežicah ni bil samo poslušalec razprav v Zvezi, temveč je tudi aktiven sodelavec pri posvetovanjih in pokreni-tvah potrebnih akcij. Poročilo omenja, da je načelstvo prav umevalo svoje dolžnosti za izobrazbo naraščaja in da je gremij v ta namen relativno veliko žrtvoval, kar dokazuje tudi pohvala ravnatelja državne trgovske šole g. Gogale. Za vzorno disciplinarnost in napredek sole gre zasluga načelniku Sevniške-ga odseka g. Cimperšku, kakor tudi nestorju gremija g. Frecetu, ki sta načelnika izdatno podpirala pri izobraz- bi vajencev, da se je le skupnemu intenzivnemu delovanju zahvaliti, da jo trgovski naraščaj napredoval. Posebno zahvalo je izrekel g. načelnik za spretno in vestno gospodarstvo gremijalr.ih financ g. Gregelnu. Posebno zahvalo je izrekel matici gremijev, to je naši Zvezi, ki jo je imenoval zrcalo, v katerem odseva vse delo in težnje za koristi trgovstva, ter je ne le gremij, tudi vsak posamezni član teh pridobitev deležen. G. načelnik se je v svojem poročilu spomnil nadalje 50-ietnice g. dr. Fran \Vindischerja, kateremu je načelstvo brzojavno čestitalo. Posebno pohvalo je nadalje izrekel zveznemu tajniku g. Ivanu Mohoriču, kateremu se ima Zveza zahvaliti za njegovo smotreno delovanje v korist trgovskega stanu. Čestita mu k zasluženemu odlikovanju s prošnjo, da ostane gremiju tudi bodoče dober svetovalec, kakor je bil v preteklosti. Posebno pozornost je posvetil v svojem poročilu g. načelnik stanovskemu glasilu »Trgovski List«. Opozarja zborovalce, da ne sme pasti nobena senca nehvaležnosti na odbor, če naš list, ki krepko zagovarja interese našega trgovstva, še ni našel tako število naročnikov, ki bi bilo v ponos celokupnega slovenskega trgovstva. Pod veščim uredništvom g. dr. Plesa, ki mu je pri tej priliki izrekel laskavo priznanje, se list vidno razvija. G. načelnik apelira na stanovsko čast in prosi navzoče, da se na list naročijo in ga z dopisi primerno podpirajo. Ob sklepu svojega poročila prosi g. načelnik vse člane gremija, da točno izvršujejo svoje dolžnosti, posebno pa naj pazijo, da bodo pravočasno prijavljali in odjavljali svoje nastavljence, spremembe v obrti kakor tudi opustitve. Tajniško poročilo je bilo podano v izčrpnem referatu. Tako tudi poročilo vodje trgovske nadaljevalne šole g. Mikoliča o obisku, disciplini in napredku vajencev. Nato se oglasi k besedi g. Zvezni predsednik veletržec Vilko Weixl, Ui je v nad pol ure tra jajočem dobro premišljenem govoru podal izčrpno poročilo o vseh zveznih akcijah, tako o carinskih, poštnih in železniških od-nošajih, o zlorabi inozemskih potnikov, o ukinjenju točilnih pravic, prepovedi kartelov, o pogajanjih z drugimi državami in o drugih aktuelnih zadevah. Navzoči zborovalci so govoru g. \Veixla pazno sledili in uvideli, da je Zveza trgovskih gremijev oni faktor, ki združuje v sebi vse gremije v Sloveniji in kateri pripada težka naloga, da v vseh kritičnih momentih krepko brani interese celokujpnega slovenskega trgovstva. Računski zaključek za leto 1926, ki ga je podal blagajnik, se vzame na znanje. G. Boecio kot pregledovalec računov je predlagal blagajniku zahvalo in absolutorij. Proačun izkazuje precejšen primanjkljaj. Odboru se je naročilo, da si prizadeva za večjo državno subvencijo, ker bi se moral v bodoče pouk naraščaja sicer skrajšati. Pri samostojnih predlogih predlaga g. načelnik na podlagi izkušenj in številnih pritožb, da se članom gremija, ki imajo pravico branjarije in pozneje pridobijo pravico obrti za prodajo mešanega blaga, zviša vpisnina do vsakokratne določene višine inkorpo-racije, ker so kot branjevci plačali znižano vpisnino, dočim morajo drugi plačevati polno vsoto inkorporacijske pristojbine. Predlog g. načelnika je bil soglasno sprejet ter se tajništvu naroči, da izposluje temu sklepu odobritev. Nato se je prešlo na volitve novega odbora. Ko je g. načelnik pojasnil v smislu gremijalnih pravil navzočim določila in predpise glede volitev, so se navzoči soglasno izjavili za volitev z vzklikom. Zborovanje se zato prekine za 10 minut, nakar je bila sprejeta sledeča lista novega načelstva in odbora: načelnik g. Umek, podna-čelnika: gg. Cimperšek in Mart. Odborniki: gg. Škerlj, Jeriček, Pleterski, Kostevc Josip, Černoga, Grapner, Vidmar, Schmidt, Gregl, Verstovšek. Namestniki} gg. Ban, Vahčič, Prešker, Regvard, Pregrad. Pregledovalci računov: gg. Boecio in Suša Al. Delega- ti za občni zbor Zveze gg. Umek, Cimperšek, Frece. Konečno poroča g. načelnik o dopisu ministrstva trgovine, ki ga je prejel potom Zveze trgovskih gremijev, v katerem se zahteva, da imej nadaljevalna šola tri razrede. Pojasni, da je izvedba odloka ministrstva trgovine za brežiški okraj neizvedljiva. Zahtevo srezkega^ gremija v Celju, ki gre za tem, da se člani kozjanskega okraja priključijo celjskemu, so navzoči zavrnili, ker je večina članov kozjanskega okraja za to, da še nadalje pripadajo brežiškemu gremiju. Plebiscit, ki se bo izvršil na predlog Zveze, bo v tem oziru pokazal, kam članstvo želi. Ker je bil dnevni red izči-pan, se g. načelnik ponovno zahvali vsem navzočim za njihovo udeležbo ter prosi, da krepko podpirajo odbor v delu za trgovske interese. Rumimske bančne bilance. Rumunska Narodna banka pripravlja zakon, ki ho imel za podlago enotno bilanco in bo pregled lažji kot sedaj, ko bilanciranje ni enotno. Dr. M. Veres poroča o desetih velikih rumunskih bankah in o njih razvoju v letih 1922 do 1926. 1. Banca Agricola, ustanovljena leta 1894, 90 milijonov lejev glavnice, dividenda 1922 do 1925 povprečno 15.4 %, 1. 1926 10 %. Vsled agrarne reforme je ta stara banka svoje stare kliente, veleposestnike, po večini izgubila, ker so se morali le-ti prilagoditi novim razmeram. Dividenda 1922 do 1925 je bila dividenda ugleda (prestiža), sedanja 10-odstotna odgovarja faktičnim razmeram. 2. Banca Clirissoveloni, ustanovljena 1. 1920, glavnica 250 mil. lejev, dividenda 12 %. To banko označajo kot najbolj gibljivo in najbolj solidno, zlasti na polju financiranja industrije. Bolj kot vsem drugim bankam, se ji je posrečilo, da je svoje industrije postavila na dobro podlago. Delnice te banke so v trdnih rokah. 3. Italijansko - rumunska Komcrcijul-na banka, podružnica it&lijanske Banca Commerciale It., ki nadaljuje zlasti v no- vili pokrajinah njene posle. Ustanovljena leta 1920, glavnica 100 mil. lejev, dividenda 1922 do 1925 12 %, 1926 15 %. 4. Rumunska Komercialna banka, ustanovljena 1. 1907, glavnica 100 mil. lejev, dividenda 10 %. 5. Rumunska Kreditna banka, ustanovljena 1. 1904, glavnica 125 mil. lejev, dividenda 1922 do 1925 15 %, 1926 18 %. Ta zavod spada med najbolj konservativne, je kot Chrissoveloni interesiran na industriji in dela skupaj z njo. V zadnjem času so smatrali to banko, ki je v dobrih zvezah z Deutsche Bank v Berlinu, za zastopnico rumunske vlade v posojilnih pogajanjih z Nemčijo. 6. Rumunska Eskomptna banka, ustanovljena 1. 1899, glavnica 80 mil. lejev, dividenda 1922 in 1923 15 %, 1924 — 1925, 16 %, 1926 12 %. 7. Banque Franco - Roumaine, ustanovljena 1. 1914, glavnica 120 mil. lejev, dividenda 1. 1922 9 %, 1923 — 1925 10 odstotkov, 1926 11 %. 8. Banca Generala, ustanovljena leta 1897, glavnica 60 mil. lejev, dividenda 14 %„. 9. Banquc Marmorosch, Blank in dr., Ustanovljena 1. 1905, glavnica 125 mil. lejev, dividenda v letih 1922 do 1926 23 odstotkov, 23 %, 24 %, 24 in pol %, 24 in pol odstotkov. To je bila v predvojni dobi največja industrijo pospešujoča banka, je pa morala v vojnih letih velik del svojih interesov s precejšnjimi žrtvami oddati. A še danes je med največjimi denarnimi rumunskimi zavodi. 10. Banca Romaneasca, ustanovljena 1. 1911, glavnica 280 mil. lejev, dividenda 21 odstotkov. Je med starejšimi solidnimi zavodi. Brutodohodki teh desetih bank so bili lani za 250 milijonov lejev večji kot leta 1925 in so znašali skupaj 1235.6 milijonov lejev; čisti dobiček je bil pa samo za 17 mil. lejev večji in je stalen. Iz teh zanimivih podatkov se kaže vsaj to, da morejo imeti rumunski bančni efekti kot listine naložbe z naraščujočo konsolidacijo finančnih razmer pomen tudi za tuje denarne trge. Precej visoko obrestovanje je eden od činiteljev zanimanja. Štev. 70. Iz svilarske industrije. V Milanu se je vršil v času od 4. do 6. junija II. evropski kongres tovarnarjev svile. V otvoritvenem govoru je naglašal predsednik novo ustanovljene organizacije tvorničarjev svile »En-te Nazionaie Serico g. Tondani, da je evropska produkcija svilenih kokonov v zadnjem desetletju jela močno zaostajati za vzhodno - azijsko produkcijo. Medtem ko je azijska produkcija, ki je znašala pred vojno letno 156 milijonov kg, do 1. 1925 narasla do 300 milijonov kg, je evropska produkcija v tem razdobju popolnoma stagnirala in producirala letno povprečno 54 milijonov kg. L. 1921 je producirala Evropa minimalno 45 milijonov kg in 1. 1924 maksimalno 70 milijonov kg. Ta števila so značilna za važnost problema evropske produkcije svile. Treba je posvetiti večjo pozornost izdelovanju svile v Evropi. Dežele ob. Sredozemskem morju imajo — kar se tiče podnebja — najugodnejše predpogoje za sviiorejo in Italija si prizadeva forsirati svoje izdelke z vsemi sredstvi. Ni pozabiti, da je produkcija kokonov potrebna baza za razvoj industrije svile. Žalibog veljajo še v mnogih državah svilnati izdelki za luksuzno blago in so obremenjeni z visokimi davščinami. Naloga evropskih tvorničarjev svile je, pobijati to naziranje in pokazati, da se surova svila le v malem delu predeluje v luksuzno blago. Tondani je predlagal, naj bi se ustanovila na milanskem kongresu mednarodna zveza svilene industrije, ki naj bi vzdrževala stike med strokovnimi organizacijami v posameznih državah in tvorila avtoritativno zastopstvo evropskih interesov svilarske industrije pri velikih mednarodnih gospodarskih organizacijah. Tondanijev predlog je bil živahno sprejet in že drugi dan kongresa je bila sklenjena ustanovitev mednarodne zveze svilne industrije, kateri so že pristopile Italija, Francija, Nemčija, Švica, Anglija, Španija in Madžarska. Sestava pravil je bila poverjena predsedniku francoske zveze svilarske industrije gospodu Fougereju. Dela kongresa, ki so bila deljena v tri sekcije, prva za vprašanja svilore-je, druga za probleme industrije svile, standardiziranja in poenostavitve carinske nomenklature, tretja za vprašanja kondicioniranja svile, obteževa-nja svilnate preje in njene kontrole, so dovedla do dragocenih rezultatov. Posebno važna je izvedba enotnega ca-rinsko-tarifnega barema za svilene tkanine. Z odobritvijo Francije, Italije, Nemčije, Švice, Anglije in Madžarske je biia sprejeta enotna carinska nomenklatura, ki bazira na naslednjih principih: 1. Tkanine se klasificira po surovinah, ki jih vsebujejo. Če vsebuje tkanina več surovin, se uvrsti v kategorijo one surovine, ki prevladuje po teži. 2. Nadaljna klasifikacija se vrši po stanju predelave in po vrstah tkanin. Nomenklatura je sestavljena v posebni tabeli. Ustanovitev Mednarodne zveze industrije svile kakor izvedba enotne carinske nomenklature za svilene tkanine pomenja nekako praktično vporabo na ženevski gospodarski konferenci postavljenih načel. Jako zanimiva je nadalje resolucija glede najviše izmere obteževanja pri sukanih svilah. Za trgovsko obi- ■ čajno se bo v bodoče smatralo: največ 5 p Ct. obteževanja pri sukanih svilah do vključno 5 niti, 6 p Ct. za sukane svile nad 5 niti. če se izkaže, da znaša obtežitev 2 p Ct., bo imel kupec pravico do odškodnine. Kadar bo znašala 2 do 3 p Ct., se odškodnina podvoji. Če znaša nad 3 p Ct., ima kupec pravico, blago zavrniti. Mnogo se je razpravljalo o kvalitetnem značaju naravne svile napram umetni svili. Sprejeta je bila med drugimi resolucija, v kateri se je po-vdarjalo »posebno dragocene lastnosti naravne svilene niti glede finoče, bleska, čistoče, elasticitete in trpežno-sti.c V hitrem tempu naraščajoča konkurenca umetne svile napravlja industriji naravne svile težke skrbi. In z vso pravico se zavaruje industrija naravne svile proti varljivim nazivom umetne svile, ki vodijo kupca gotovega produkta do mnenja, da gre za pra- vo svilo. Pri komisijskih posvetovanjih je bila na angleški predlog sprejeta ostra resolucija, ki protestira proti »vsaki lažnivi oznaki, kakor na primer oni sintetične svile.« Radi te resolucije je prišlo v plenarni seji do temperamentnih razprav. Resolucija je bila na predlog predsedstva z neznatno večino odklonjena, češ, da vprašanje umetne svile ni bilo na dnevnem redu. Vendar se je posrečilo močni manjšini spraviti vprašanje umetne svile na dnevni red prihodnjega mednarodnega kongresa tovarnarjev svile. Graja blaga — nje dopust-most in pravilnost. Sodne odločbe. Tožnik je imel pripravljeno za nadaljnjo prodajo večjo zalogo jabolk. To zalogo si je ogledal nekega dne meseca novembra toženec in je kupil pokazana mu jabolka franco vagon najbližja postaja po 4 Din kg. Takoj drugi dan se je naložil vagon jabolk deloma v toženčevi prisotnosti, v ostalem v navzočnosti njegovega odposlanca B-ja. Vagon se je poslal na Dunaj. Nekaj dni kasneje se je naložil drugi vagon zopet v prisotnosti B-ja, tretji pa istotako naložen 10. decembra, pa odposlan drugi na Dunaj, tretji v Judendorf. Toženec je pa plačal le del kupnine, za ostanek ga je bilo treba tožiti, ker je trdil v pismu 4. januarja, da s prvim vagonom ni prejel tako blago, kakor ga je bil zahteval. Tudi v pravdi se brani toženec s tem, da si je bil izgovoril ob sklepu pogodbe, da mu tožnik dobavi prvovrstna namizna jabolka, zdrava in ne-obtolčena, prejel pa je jabolka najslabše vrste in nezdrava. Že ob sklepu pogodbe je tožnika opozoril, da mu bode zaračunal primeren odtegljaj od kupnine, če ne bo dobavil blaga po pogodbi. Ugovarja mu sedaj v pobot odškodnino radi škode, ki jo je imel radi neustrezne kakovosti blaga. — Tožnik se mu upira, češ da njegova graja sploh ni upoštevna, ker je kupil toženec jabolka taka kakršna je videl pred sklepom pogodbe, izvzem-ši nagnita, ki naj se izločijo. Razen tega je toženec vse tri vagone jabolk odobril po svojem pooblaščencu B-ju in prevzel, a je B. zvrgel vsa jabolka, ki se mu niso zdela dobra. — Toženec prereka, da bi bil B. njegov pooblaščenec. — Pravdno sodišče je izreklo, da tožencu pobotoma uveljavljena terjatev ne gre in ga je obsodilo po tožbenem zahtevku. — Ker ni o tem spora, da še ni poravnan vtoževani ostanek kupnine, je razsoja o stvari sami za-visna samo od vprašanja, je-li pristoji tožencu odškodninska terjatev, ki hoče z njo radi slabe in neustrezne kakovosti jabolk pobotati še dolžni ostanek kupnine. Po izpovedbi prič je dokazano, da je bil tožfenec naročil B-ju, naj ukrene potrebno, da se kupljena jabolka zanj nalože, in naj pri tej priliki pregleda v njegovem imenu blago, pa neustrezno blago zvrže. S tem je pa B-ju bilo brez dvoma dano pooblastilo za prevzem in odobritev jabolk. B. je res tudi vse blago ob nakladanju pregledal in škartiral to, kar ni ustrezalo pogodbeni kakovosti, ter je prevzel vse^ tri vagone kot pooblaščenec tožencev. Toženec torej tega, že odobrenega in ze prevzetega blaga ni mogel več grajati, zlasti ko ne gre za skrite napake, ki jih pri tedanjem pregledu ni bilo moči ugotoviti. Pa tudi če bi ne bilo res, da je B. jabolka ze odobril in prevzel imenom toženca, je bila sporočena toženceva graja tožniku prvič šele s pismom 4. januarja in kasneje baje še par-krat ustno. Graja pa je prekasna in radi tega zamujena. Toženec je bil prejel vsa jabolka že pred sredo meseca decembra, grajal pa je ^ zgolj prvi vagon, ki ga je bil prejel že začetkom decembra, s pismom 4. januarja, torej najmanj mesec dni potem, ko mu je bil izročen ta prvi vagon. Kdaj je toženec grajal ustno ostala » dva vagona, niti šam ne navaja; če se je to zgodilo po 4. januarju, je moralo tudi to biti prekasno. Neupoštev-na je graja v pismu 4. januarja razven tega tudi še zato, ker ni povedala določno, kaj se graja kot slabo in neustrezno, ker ne zadostuje sporočiti, da tožnik ni naložil tako b!a*go, kakor ga je on od njega bil zahteval. Blago velja torej za odobreno (člen 347 trg. zak.) in nima radi tega toženec pravice niti do primernega znižanja kupnine po § 932 obč. drž. zak., niti do odškodnine radi škode, ki mu je nastala, ko je blago naprej prodal. Prizivno sodišče je potrdilo prvo sodbo. — Prizivajoči se toženec je popolnoma prezrl, da je prvo sodišče ugotovilo, da graja blaga ni bila pra-vomočna, pa tudi ne pravilna, ker ni bila podrobna in popolna, česar vsega v prizivu niti ne pobija. V tem primeru pa prav za prav niti ne gre za distančni posel, pri katerih poslih edino je graja po členu 347 trg. zak. sploh dopustna. Saj je bil prvi sodnik tudi ugotovil, da je prevzel tožencev pooblaščenec in zastopnik blago za toženca že ob nakladanju v vagon, tedaj že zavrnil, kar je bilo zavrniti, a sprejel in prevzel, kar je bilo sprejemljivo in prevzemljivo po naročilu, ki ga je imel od toženca, 'česar vsega toženec tudi ne pobija v prizivu. S tem pa je bilo blago dokončno prevzeto in odobreno po tožencu. Če bi se pa tudi vzelo, da gre vendar le za distančni posel, je pa tudi pravilno mnenje prvega sodnika, da je graja prepozna in vrhu tega še stvarno nepravilna, ker nepopolna, tako da je neveljavna in velja nasprotno po členu 347 trg. zak. radi tega blago dokončno za odobreno. Nastopila je torej zakonska domneva, da gre za pogodbeno blago. Ce pa je blago pogodbeno, ni treba več razpravljati o tem, da je bilo dogovorjeno, da bo moral toženec tožniku odtegniti od kupnine, če blago ne bo pogodbeno, in je tudi odveč o tem zasliševati priče. Prva sodba je torej vseskozi utemeljena. — Revizijsko sodišče je potrdilo prizivno sodbo. It. St. Trgovina. Vinska kupčija v severni Dalmaciji se v zadnjem času ugodno razvija, posebno velike množine so se v zadnjem času prodale na Hrvatsko in v Slovenijo. Domneva se, da je v šibeniškem okraju na prodaj še okoli 10.000 hi vina, največ v Šibeniku. Vino se na drobno prodaja po 7 Din liter, na debelo pa od 625 do 650 Din za hektoliter. Poljska kupi naš tobak. Uprava državnih monopolov se je za prodajo našega tobaka že dalje časa pogajala s Poljsko. Pogajanja so ugodno potekla in Poljska izvozi še tekom prihodnjega meseca iz naše države 2 milijona kg tobaka letine 1924. Pogajanja se še nadaljujejo in gredo za tem, da bi Poljska odkupila vsako leto 30 odstokov naše tobačne produkcije. Izborna propaganda. Po zaslugi tukajšnje direkcije pošte in telegrafa se je popravil stroj za mašinelno žigosanje pisem. Dne 21. t. m. se je stavil ta stroj v obrat, ki štampilira znamke, istočasno pa natisne v desnem gornjem kotu: Fo-setite VII. velesejem v Ljubljani od 2. do 11. julija. Pač izborno propagandno sredstvo, ki bo privabilo na naš velesejem še več kupcev in obiskovalcev. Zborovanje zveze avstrijskih trgovcev. Zveza avstrijskih trgovcev je imela svoje letošnje zborovanje v Celovgu. Zbor se je pečal v prvi vrsti s samostojnim zavarovanjem trgovcev in potrebo noveliranja zakona o zavarovanju nameščencev. Sklenile so se v tem pogledu resolucije, ki značijo temeljne smernice avstrijskega trgovstva v prizadevanjih za izboljšanje položaja avstrijskega trgovstva. J V* Nemško - francoska trgovska pogajanja- Pogajanja me*l nemško in francosko vlado za podaljšanje, odnosno preureditev začasne trgovske pogodbe, ki velja do 130. junija t. 1., so se dne 9. t. ta. pričela v Parizu. industrija. Zaposlitev čehoslovaške tekstilne industrije. V mesecu maju t. 1. je bila tekstilna industrija za 1 in pol odstotka bolj zaposlena nego prejšnji mesec. Trenotno zaposluje tekstilna industrija 45.070 delavcev.; s to številko pa še ni dosegla stanja dne 1. januarja 1926. Položaj se je izboljšal samo v predilnicah, dočim je ostala zaposlitev v ostalih obratih skoro popolnoma neizpremenjena. Slab položaj angleške premogovne industrije. V južnem Walesu in v Jorks-hire obratujejo [premogovniki zopet z izgubo. Sklenili so vsled tega, da od 1. julija t. 1. dalje znižajo mezdo od normalne delovne dobe za 1 šiling. Denarstvo. Zamena obveznic vojne škode. Dne 15. t. m. bi se morala pričeti zamenjava obveznic vojne škode, kakor to določa pravilnik o zamenjavi vojne škode. Ker zamenjava za ta dan še ni bila pripravljena, se je odgodila za dobo treh dni. Promet poštne hranilnice. Tekom meseca maja t. 1. so se vloge pri poštni hranilnici zmanjšale od 370 milij. Din na 328 mil. Din in sicer pri podružnici v Beogradu od 111 na 103.6 milijonov, v Sarajevu od 77.2 da 59.9 milijona, v Ljubljani od 70.6 na 67.7 milijonov in v Zagrebu od 111.3 na 97.7 mil. Din. Skupni promet omenjenih podružnic je v 782.443 primerih znašal 3914.6 milij. Din. Vplačila so v 596.162 primerih znašala 1936.6 milij. Din, izplačila v 186.281 primerih pa 1,977.9 milij. Din. Brez gotovine se je promet opravil v 80.162 primerih z 1844 milij. Din, to je v 10.24 odstotkih primerov s 47.10 odstotkov prometa, kar dokazuje, da se brezgotovinski promet v interesu našega gospodarstva vedno bolj uveljavlja. Zamudile obresti na Ogrskem. Ogrska vlada je izdala naredbo, po kateri se smejo od zamudnega plačnika zahtevati zamudne obresti, ki so največ za 4 odstotke višje nego vsakokratna diskontna obrestna mera Narodne banke. Ker znaša diskontna obrestna mera 6 odstotkov, so zamudne obresti maksimirane na 10 odstotkov, dočini $•> d< sedaj znašale IS odstotkov Carina. Povišanje carine z Avstrijo. Avstrijska vlada se je dne 13. junija t. 1. pričela pogajati z ogrsko vlado glede nameravanega zvišanja carin v novi carinski noveli. Davki in takse. Donosi monopolov. V času od 1. aprila 1926 do 31. marca 1927. to je v preteklem proračunskem letu je pobrala inonopolska uprava na monopolskih taksah 2528 mil. DinvNa posamezne mono-polske predmete se donos razdeli sledeče: tobak 1762 mil., sol 308 milij., petrolej 163 milij., vžigalice 142 milij., cigaretni papir 145 milij. in razni dohodki 6 milijonov. Na monopolskih taksah se je pobralo 123 milij. Din več nego se je po proračunu pričakovalo Preko proračuna se je pobralo za tobak 125 milij., za petrolej 41 milij. in za cigaretni papir 17 milij. Din, za proračunom pa je ostal donos na monopolski taksi za sol za 58 milij., za vžigalice za pol milij. Din in donos raznih prejemkov za preko 1 milij. Din. Promet. Trasiranje prog za zvezo Slovenije z morjem. Prometno ministrstvo je sestavilo komisijo strokovnjakov, ki ima nalogo, da trasira železniško progo Kočevje — Srpske Moravice in Kočevje — Vrbovško. Komisija prične z delom v terenu že dne 1. julija t. 1. Mednarodna konferenca za odpravo uvoznih in izvoznih omejitev. Mednarodna konferenca za odpravo uvoznih in izvoznih omejitev se vrši dne 17. oktobra t- 1. Konferenca bo razpravljala o sklepih svetovne gospodarske konference. Predložil se ji bo tudi že izdelan osnutek konvencije za končno veljavno odpravo vseh uvoznih in izvoznih omejitev. Mednarodni kongres železničarjev se je pred kratkim vršil v Stockholmu. Na kongresu se je razpravljalo o enotni osebni tarifi za vso Evropo, o znižanju tarifov za večje blagovne pošiljke in drugih važnih mednarodnih tarifnih vprašanjih. RAZNO. Za pospeševanje poljedelstva. Ministrstvo poljedelstva in voda je sestavilo več komisij, ki imajo nalogo, da pregledajo zemljišča, ki so določena za nive-liranje. Z melioracijami se takoj prične, čim bodo pregledi izvedeni in sicer istočasno na vseh zemljiščih, ki so za ta namen določena. Ministrstvo poljedelstva in voda je hkratu započelo akcijo, da se pospeši osnovanje vodnih zadrug tudi na področjih, na kateri b do sedaj niso poslovale. Poleg tega se v najkrajšem času otvorijo tudi poljedelski krediti. To vprašanje se že sedaj proučava in se vse potrebno pripravlja, da se čimpreje ugodno reši. Istotako se proučava tudi zakonski osnutek o poljedelskih zbornicah. Nemške rcparacijskc dobave za našo državo. Naša država je dobila iz Nemčije na račun reparacij do konca meseca marca t. I.: 498 lokomotiv, od teh 48 za ozkotirne proge, 12.227 tovornih voz (od teh 1837 za ozkotirne proge, 716 osebnih voz, 40 poštnih železniških voz. Nemčija nam ima dobaviti še za normalnolir-ne železnice 59 osebnih, 83 službenih vagonov in 103 tovorne vagone, za ozkotirne železnice pa 6 lokomotiv, 23 osebnih in 1689 tovornih vagonov. Nabavljeni vozni park je vreden 127.8 milijonov zlatih mark, vozni park, katerega smo že dobili, pa je vreden 113.2 milijona. Drugega železniškega materiala je bilo naročenega za 55 milijonov, za 34.5 milijonov pa dobavljenega. A ko ne upoštevamo nabav za most v Pančevem, ki bodo .stale 21 milijonov mark, od teh jih bo šlo na račun reparacij 16.8 milijonov, znašajo stroški 183 milijonov. Dosedaj že nabavljeni materijal je veljal preraču1 njeno v dinarje 1500 milijonov, dobiti pa moramo še materijala za 600 milijonov Din. Razširjenje solarne v Kreki. Uprava državnih monopolov je odredila potrebne mere, da se produkcija soli v Kreki zviša letno za 4000 vagonov. V ta namen je stavila upravi solarne na razpolago kredit 30 milij. Din. Mariborska borza dela. Od 12. do 18. junija je pri mariborski borzi dela iskalo dela 114 moških in 54 ženskih, isto je bilo ponujeno 44 moškim in 41 ženskam, dobilo ga pa je 37 moških in 32 ženskih, odpadlo jih je 47, odpotovalo pa 18; od 1. januarja do 18. junija pa je iskalo dela 4149 oseb, 2269 jim je bil ponujeno, 14B2 oseb je dobilo delo, 1729 jih je odpadlo, 604 pa odpotovalo. Pri mariborski borzi dela dobijo delo. 20 hlapcev, 14 viničarjev, 2’majerja, 1 klepar, 2 strojna ključavničarja, 7 mizarjev, 2 čevljarja, 7 tesarjev, 2 zidarja, 1 kočijaž, 1 lesostrugar, 1 slaščičar, 16 rudarjev, 7 vajencev (slikarske, kleparske,, mizarske obrti in trgovske stroke), 29 kmečkih dekel, 2 podnatakarici, 1 dona-šalka vina, 2 gostilničarski kuharici, 1 gospodinja, 18 služkinj, 10 kuharic, 3 sobarice, 2 postrežnici, 2 varuški, 1 vzgojiteljica, 1 majerica, 1 dojilja, 3 tovarniške delavke, 1 šiviljska vajenka. Gospodarsko vesti. Fordova družba bo zgradila aeroplan, ki bo mogel prevažati 20 popotnikov. — Francozi svoj dolg v Ameriki prav redno odplačujejo; te dni so nakazali ameriškemu zakladnemu uradu zopet 10 milijonov dolarjev. — Iz prometa bodo vzeli v Italiji stare novce po 5 lir, na novo bodo pa prišli v promet srebrni novci po 20 lir. — Število brezposelnih v Avstriji je padlo pod 80.000. — Svetovne zaloge zlata znašajo 36 milijard mark; na U. S. A. pride 18.8 milijard, torej nad polovico, na druge ameriške dežele 3.1, na Anglijo 3.1, na Francijo 2.98, Nemčijo 1.89, ostale evropske države 6.13. — Po dosedanjih priglasih se bo udeležilo kongresa Mednarodne trgovske zbornice v Stockholmu okoli 1000 udeležencev iz 43 držav. Kongrese prične 27. t. m. Udeležili se ga bodo Tudi zastopniki Zveze narodov, Mednarodnega delavskega urada in drugih velikih mednarodnih organizacij. Kongres bo trajal teden dni. — »Slattfitija«, lesna industrija d. d., bo v bilanci izkazano zgubo v znesku 52,071.000 Din krila z odpisi iz rezerv in iz delniške glavnice. Delniška glavnica bo znašala odslej 36 milijonov Din, rezervni zaklad 5,129.000 Din. Nominalno vrednost delnic bodo znižali od 60 na 30 dinarjev. — General Motors Co bo izplačala 100 flMrarrj" w«r; fjbb. < Produkcija kisa družba z o. z. Ježica pri Ljubljani proizvaja letno čez pol milijona litrov naravnega aromatskega kisa. Jedilni kis Sz najfinejšega Špirita 12%. Namizni kis iz pristnega vina 10 %. V lakostl brez konkurence. Prepričajte se o prvovrstni kako-^ vosti našega izdelka! odstotno dividendo; dohodki prvega letošnjega polletja bodo znašali 15 dolarjev na delnico. — V evropskem železnem kartelu je nastalo nesoglasje; v prvi vrsti zato, ker se kljub omejitvi nad-produkcije niso dale doseči boljše cene. Strokovni krogi pravijo, da bo bližnja bodočnost skušnja za kartel. — Volpi pravi, da je z dosedanjim dvigom lire dosežena gotova višina, ki je do konca leta ne nameravajo več prekoračiti. Napoveduje, da bo imel dvig lire za posledico znižanje davkov. — Uvoz žita v Poljsko se je v preteklem mesecu zopet dvignil, 64.000 ton pšenice in 32.000 ton rži (v aprilu 45.000 in 5000). Bojijo se, da bo trgovska bilanca za maj še bolj pasivna, kot je bila za april, za ca 30 pulijonov zlatov. — Zveza češkoslovaških industrijcev je sprejela resolucijo, da je češkoslovaška industrija pripravljena delovati v duhu ženevskih sklepov, če je zajamčeno isto postopanje tudi pri urugih državah. Trgovsko politični odbor zveze bo izdelal stališče češkoslovaške industrije, na kojega temelju se bodo pogajali z gospodarskimi krogi drugih držav. — Češkoslovaška bombaževa industrija zvišuje ceno svojih izdelkov za 10 do 15%. — Dne 24. t. m. zboruje v Rresdenu odbor prometne sekcije pri Zvezi narodov; predmet posvetovanja je kombinirani promet med železnico in rečno plovbo. — Ameriška gumijeva zveza operira z glavnico 40 milijonov dolarjev in razpolaga s 25.000 tonami surovega gumija. — Mednarodni kartel valjane žice je določil Nemčiji kvoto 1 milijon ton, kar odgovarja 57 odstotkom vse določene produkcije. Določili so tudi enotne cene. — Na Angleškem nameravajo ustanoviti prodajno organizacijo za vse angleško premogarstVo. Ta organizacija naj bi imela pravico, da sklepa dogovore z inozemskimi prodajnimi organizacijami. — Nemška šoko-ladna industrija se bori z velikimi težko-čami. Glavni vzrok 'je nadprodukcija. Več tovarn je prijavilo konkurz. — Belgijci bodo napravili z glavnico 5 milijonov dolarjev v U. S. A. glažuto za izdelovanje zrcalnega stekla; s tem se bodo ognili visoke uvozne carine. — V prvi polovici gospodarskega leta 1926/27 (ok-tober-marec) je izdelalo berlinsko trgovsko zastopstvo Sovjetske zveze 7526 naročil v vrednosti 315 milijonov mark. Pride zraven še 15 milijonov mark za naročila izven zastopstva, tako da se dvigne vsota na 330 mil. mark. — Ameriški jekleni trust je imel na kgncu maja za 3,051.000 ton naročil, za 405.000 ton manj kot na koncu aprila. Nazadovanje razlagajo deloma z negotovostjo glede bodočega oblikovanja cen. Naročilno stanje 31. maja 1927 je bilo najnižje od 31. decembra 1910 naprej. TRŽNA POROČILA. Mariborski trg dne 18. junija. Ta trg je bil slabo založen, čemur pa je vzrok to, da kmetje nimajo ravno sedaj toliko časa, da bi nosili oziroma vozili pridelke v Maribor. Tudi slaninarjev je bilo samo 12, ki so prodajali meso in slanino po 60.50 do 25 Din, domači mesarji so ostali pri svojih dosedanjih cenah. — Perutnine in drugih domačih živali je bilo komaj 300 komadov. Cene so bile piščancem in kokošim 12.50 do 50 Din, jagnjetom 125 do 150 Din, domačim zajcem 15 do 25 Din. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, rastline in cvetlice. Krompir se je prodajal po 1.25 do 1.75, letošnji pa po 5 do 6 Din kg, sola- ta 8 do 10 Din kg, glavnata 1 do 3, ohrovt 1 do 1.50, karfiol 3 do 15 Din komad, kislo zelje 3 do 3.50 kisla repa 2, maslo surovo 40 do 45, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60 Din, med 30 do 35 Din kg, jajca 1.25 do* 1.50 Din kpmad, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 14, oljčno olje 26 do 28 (po trgovinah 15) Din liter, fižol v stročju 12 do 16 Din, grah 15 Din liter. Čebula 5 Din, česen 12 do 18 Din kg. Sadje: jabolka 12 do 18 Din, črešnje, katerih je bilo v veliki obilici, 5 do 8 Din kg, jagode 1!? do 14, borovnice 3 do 5 Din liter, pomaranče 1 do 4, limone 0.75 do 1 Din komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 Din, brezove metle 2.25 do 5, lesene grablje 6 do 8, vile za seno 8 do 10, leseni ročni vozički 150 do 300 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 15. t. m. je bilo 9 voz sena in 2 voza otave, 6 voz slame, v soboto 18. t. m. pa 19 voz sena, 5 voz otave in 12 voz slame. Cene so bile senu 50 do 75, otavi 60 do 65, slami 35 do 35 Din za 100 kg. Slami tudi 1.25 do 1.50 Din za otep. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. junija t. I. ponudbe glede dobave 300 m poljskih tračnic, mazalnih pump za lokomotive; do 1. julija t. 1. glede dobave vijakov in za-likačev. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 27. junija t. 1. ponudbe glede dobave jermen, 10 garnitur delavskih oblek, ploščatega in okroglega železa ter glede dobave 1 dvocilin-derske sesalke; do 30. junija t. 1. glede dobave 30.000 komadov opeke; do 3. julija t. 1. glede dobave 6 bakrenih kotlov. — Direkcija državnih rudarskih predu-zeča v Sarajevu sprejema do 2. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznih strojev. — Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 4. julija t. 1. ponudbe glede dobave azbestnih trakov, azbestnih vrvi, azbest kaučuka, klingerit plošč, pe-trikovega mazila itd.; do 5. julija t. 1. "lede dobave raznega materi jala; do 12. julija t. 1. glede dobave raznega materi-jala (pocinkane plošče, vodokazna stekla, samot v prahu, samotna opeka, azbest - kaučuk, materija! iz kaučuka. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. junija t. 1. pri Komandi II. armijske oblasti v Sarajevu glede dobave mesarskega orodja. — Dne 5. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vrvic in mate-rijala za signalne zastavice; dne 8. julija t. 1. glede dobave tračnic in skretnic. — Dne 6. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih kemikalij, ščetk ter čiščene konoplje za mašenje, dne 5. julija t. 1. glede dobave opeke, pocinkane pločevine, raznih žebljev, žice in letev. — Dne 13. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, ekonomsko odelenje, glede dobave vrvic za zalivkanje; dne 16. julija t. 1. glede dobave 450 parov cokelj z lesenimi podplati ter glede dobave raznih tiskovin; dne 23. julija t. 1. glede dobave raznih tiskovin. — Dne 13. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave stopnjie za električni vod, lesenih koles, držajev za sekire, lesenih in železnih lopat in kladiv; dne 14. julija t. 1. glede dobave vagonskih delov; dne 19. julija t. 1. glede dobave raznih kovinskih predmetov (žice, svinčene plombe, cinek itd.); dne 20. julija t. 1. glede dobave raznega električnega materijala; dne 21. julija t. 1. glede dobave raznih ključavnic. — Dne 16. julija t. 1. pri Ministrstvu Vojske in Mornarice, odelenje za Mornarico v Zemunu glede dobave strojev, elektromotorjev in orodja; dne 20. julija t. 1. glede dobave 20.000 kg mila za pranje. Prodaje. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. julija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede prodaje starih potniških kart in raznih odpadkov od papirja. Dne 13. julija, t. 1. pri Državnem Uglednem Po-Ijoprivrednem Dobru Božjakovina glede prodaje goveje živine in konj. Dne 18. julija t. 1. pri ekonomskem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani glede prodaje starega škart papirja. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Najboljša v materijalu in v konstrukciji so: Josip Petelinca šivalni stroji in kolesa Gritzner, Adler, in Phonix. .CKiTŽNER Uk Najlepše opreme, pouk v vezenju brezplačen. Nizke cene tudi na obroJna plačila. ■ ob vodi blizu Prešer- UtlDIJaiia novega spomenika. Iflohuke, slamnike ter raznovrstno modno in galanterijsko blago nudi najugodneje Jakob LaBlf Maribor, Glavni trg it. 2. Radi prezidave izredno nizke cenel Trgovci, oglašajte y .,TRGOVSKEM LISTU Veletrgovina Na tfeiiko. Nizka cane. v Ljubljani priporo!« ipeceritsko blago raznovrstno Iganje, moko In dtW»* p*f» delke. - Raznovrstna rudninsko vodo. Lastna pralarna aa ka» va In mlin sa dfiava ■ aiaktrllnim obratom. Ceniki na razpo»a*el O. M. C. prefico, dišeža mila, žlice, vilSce (pribor) alpaka, aluminium, škarje za priitroleaanje in obrezovanje trt, žepni noži, glavnik«, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri Josip Petelinc-u, Ljubljana Blizu Preiernovega spomenika, ob vodi. Postreiba točna. Nizke cene. Na veliko. Veletrgovino kolonljalne in špecerijsko robe IVAH JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ToCnn »olldna pottrotba! Iaht*v«|l« c,nlk* LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA. USTANOVLJENA 1900. USTANOVLJENA 1900. Dalnlika glavnica: Din 30,000,000*-Btuml »akladl nad Din 10,000.000*- PODRUŽNICC IN A Q e N C I J e t BreSIce Celje Črnomelj Gorica Kranj Loflatec Maribor MetkoviC' Novi Sad Novomesto Prevalje Ptuj Rakek Sarajevo Slovenjgradec Split Trst Se prlporola za vse v uanlno stroko spadajoče posle. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Telefon itev. 2861, 2413, 2502, 2503. TISKARNA MERKUR 1 TRG.*IND. D. D. HšfiSl LJUBLJANA GREGORČIČEVA 23 —-Mas Ureja dr. IVAN PLBSS. - Za Trgov*ko-indu»trij*ko d. d. >MERKUR> kat izdajatelja in tkkarja: A. SEVER, Ljubljana.