Božični štiridnevni sestanek hrvatskega uciteljstva v Zagrebu — ob sodelovanju slovenskega predavatelja Htv. učrt. zadruga »Ivan Filipovič« }e skupno z JUU sekcijo v Zagretm pdredila ob odtičiri udelež-bi (nad 300!) svoj 4. božičiri sestanek. Program štiridnevnice je bil zamiiljen tako, da učiteljstvo dobi vpogkde v noye razmere, ki so nastate z upostavitvijo b*novine Hrvatske s posebnhn ozirom na nove Solskc prilike. Zato so povabili najvidticjše predstavnike hrvatske narodne prosvete in seljačkega pokreta, da podajo svoje miiljenje. Iz Slovenije so pa povabili znanega pedagoČkega deUvca tov. E. Vranca, ki je lani aodeloval tudi v ministrski komisiji, katera Je pripravila nov državni učni načrt. Božiiiii uČTteljski sestanek je uspel od- HČAOv 28. decetabfa sta predavala preds. za'druge »Ivan Filipovid« tov. Zvonimir Frank in bivSi podpredsednik JUU toy. Krajnčevtt Stjcpan. Prvi o »Zadrugi Ivan Filipovič v noyih prilikah«, drugi o »Misliih Antona Radtča p Soli in organizacijl narodne prosvete«. Dr. 'Antona Radiča je prikazal kot prvega hrvatskega pedagoškega rcvolucionarja, ki se je že koncem 19. stoletja odločno boril proti Nemcu Herbartu. On je bil tudi prvi zato, da se razbije ozek obroč didaktične psiholo fiije in metodičnega tehnicizma. Zato je propagiral načelno in sistematično obdelavo problemov kulturne filozofije in sociologije. Pole-3 psihologije priznava kulturnosociološko fundacijo pedagogike. Prvi je on med Hrvate vneset načelo nacionalno-kulturnih in socialao-ekonomskih faktorjev v šolstvu. \z tega Jirokega nazirSttija je nastala v mnogih delih svojstvčna ideologija, ki so ji temelji: narodna kultura, narodna inteligenca in narodna šola. Radi&v pedagoški nazor postaja evongelij za nove hrvatske šotske razmerel Popoldnc je predaval predsednik »Gospodarske sFoge« dr. Rudolf Bičanič o »Ekonomskcm stanju vasi in tendenci njenega •"••scvoja«. Analiziral je ekonomsko in sociat->o stanje v posameznib predelih ilrvatskc UiT pokazal na prrmerih, kako je stanje šole  o-dvivno baš od teh razmer. šola sama ne 'bo ¦aooi:l dvigniti kulturno stanjc, če istcčasno in vzporedno ne bomo z ekonomskhni ukrepi sanirali vasi. 29. decembra je poročal znani pobonBfc za moderno hrvatsko šolo prof. dr. Sigismund  Čajkovac o »Osnovnih principih za načrt novega šofskega zakona«. Na idejah bratov Radičev je pokazal, kako mora šola »služiti narodu«. Ljudstvo nikoli ne bi smelo »rnatrati šolo kot ibreme. Kar da za šolo, mora dati iz srca v dobri zavesti, da je šola zato tukaj, da mu koristi. Šola mora ostati 81etna »pučka škola«, ki mora v potetnem času dovoliti olajšave, ne pa spustiti deco po 4 letih \z šole. V tem oziru so se razmere po letu 1918. na Hrvatskem v toliko poslabšale, da je danes v »višji narodni šoli« 6400 otrok, dočim so v hrvatsko-slavonskih krajih leta 1918. imele ponavtjalne šole {5.—8. šol. leto) 5e 68.000 otrok! Torej je padec po 20 ktih belcžil 90 % oazadovanjc, kar je ka-tastrofalno dejstvo! Učitelji bodo banovinski uslužbenci, ki se morajo vživett v razmere vasi m vaškega otroka. Popoldne je odgovoril tov. E. Vraac na vpraJanje: »V kakšni smeri je treba reformirati učni načrt?« V 1 in pol umem referatu je razvil teorijo učnega načrta. Na osno^n njegovih znanih grafično ponazorjenih paralel je dokazat medsebojno zavisnost socioloike, psihološke, pedoloŠke in pedagoiko-didaktične komponente v eno mogočno skupno rezultanto — šolsko in vzgojno dejavnost. Dokazal je, da pioblem uintga mačrta ni izoUrana zadeva, ki bi se dala pri zeleni mizi reševati brez poznavanja vseh ostalib faktorjev. Dosedanje statično gledanje krft je odločalo, da so seMavljali učne načrte za ljudsko iolo srednjek»lski profcsorji, za »rednjo šolo pa univerza. Dinamično stališče v pedagogiki gleda celostno na ves profolem in ga veže zelo tesno na poznavanje socioToške strukture, otroka in sodobnih pedagoSko-didaktičnih načel. Pri vsem tem mora kot izvrševalec učnega načrta sodelovati v izdatni meri učiteljstvo, ne pa morda samo političai ali profesons-ki krogL Z gromkim aplavzom so navzoči sprejeli izvajanja predavatelja. V diskusiji. ki je sledila, so zlasti podčrtaii vlogo učiitelja pri scstavi učnega načrta predsednik Fiank, Frankovič, prcdsednik JUU Mariniič in končno dr. Cajkovac, ki je prisnal učtteljstvu pravico do sodelovanja pri bodočib zakonih in načrtih. Takoj je bil sprejct tudi predlog za osnovanje odbora, ki bo pripravil \e» potreben material za bodoŁe delo. Govorniki so se s prrznanjem spomnili tudi slovenskega »UčLtetjskega pokreta« pri slovenski sekciji JUU. Vcč let žc delajo vedinoma mladi delavoljni učitelji na Hrvatskem in v Sloveniji skupno s tem, da po enakih načeiih proučujejo vas in otroka. To je važen pogoj za uspešno delo v smeri nedag&Ske teorije in prakse. Učit pokretv v Sloveniji so irite ob tej ipriliki iztečen« tople simpatije in pozdravi z željo kongenialnega dela tudi v lepši bodočnosti. Tretji dan je bil posvečen ariketi o dusevnem in telcsnem stanju. otroka. Dr. Dinko TomaSič pa je 4. dan predaval o »Tendencah družbenega razvoja na Hrvatakem«. 2ivah.no sodelovanje rsch po»lu§alcev je skozi vse Jtiri dni bilo na Tiiku. Hrv. ufiit zadruga »Ivao Filipovič« jc * boiičnim sestankom doživela pravi triumf, h kateremu ji iskreoo icntitamol š—