AR111 V] XX 199?_ Occnc in ■,. irocila S nj (h lik a ulj j li in razstavah
dopolnjuje!» in skupaj zelo podrobno n neposredno odslikavata slrnkliiro ir delovanje osvobodilne urga nizanje v mestu. Viri seveda navajajo poleg cele vrsU ločnih podukov, k; izBrajo iz. zašli:.anj in zaplenjene dokiinienlaeije, z.lasli v končnem poročilu, ludi vrsto ocen. ki so jili dodali nasprotniki gibanja sami na kar opozarja tudi avlor
V	celoli gledano pa omenjeni viri pred navijajo predvsem izjemno pomembno gradivo za poznavanje medvojnega dogajanja v Ljubi jan". z.lasli še seveda za zgodovino osvobodilnega gibanja v ineslii. To po eni strani zaradi svojili raznovrsinili oblik i» ninogoicrili dejavnosii. množičnosti in zgodnjega nastanka pred stadija svojegrstun izviren fenomen ne le v tedanjih slovenskih in jugn ¡lovanskib, leniveč ludi evropskih razmerali. Po drugi slrar.. pa zaradi ključne vloge l.jubhane kot prvotnega središča in žarišča osvobodilnega gibanja obravnavanje problematike pinltal nega urbanega odpornišlva dejansko presega ljub Ijanski lokalni okvir
V	leni smislu predstavlja objava dokumentov v b:sivu nadaljevanje Tršauovcga raziskovanja le problematike, saj je nedolgo tega izdal knjigo 01 v Ljubljani, organiziranost v času italijanske okupacije 194.l. ki temelji na aviorjevcin niagisirskem dUn, ohranjenem na zgodovinskem oddelku b.lozofske l'a kul lete v Ljubljani, le da se jc lokral ud ločil za nekoliko drugačen pristop, prepustil je vimni, da govorico sami. O vlogi in pomenu okupirane Ljubljane jc bilo sicer v lileraturi že precej napisanega, vcndai pa predstavljajo omenjeni dokumenti tako jugu t vir. da v innogočcin dopolnjujejo naše vedeaje o tej problc
i na'i ki z.lasi. z. vidika organizininosti osvobodilnega gibanja po kapitulaciji Italije in odnosov med njegovimi nosilci ter tudi delovanja njegovili nasprotnikov, di ga uničijo. T;dto da laiiko rečemo, da je magister Tršan s svo'im pri.,topom na zelo zanimiv način osvežil in poglooil poznavanje ljubljanske medvojne zgodovine ter na nek način zaokroži svoje razisko vanje, ki boje pričel z. magislerjem.
Na koncu nai poudarim, da ima delo tudi aktualno vrednost, ki presega zaniaianje ozkih strokovnih krogov, saj .sc ukvarja s problem ali ko, ki še danes na nek način buri duliovc na .Slovenskem. Tudi s lega v dika bo delo prispeva H k boljšemu poznavanju voj nega časa, saj zapolnjuje nekatere vrzeli v vedenju o naši polpretekli dobi.
Hajan (¡oih fa
277
knjiga Hrar.cta C Si šiarja: Spodnja .Si ška pu.šcljc Ljunljane. Knjiga predstavlja nekolike preurejeno ir dopolnjeno mag i ¡Irsko nalogo navccicncga avtorja, k. jo je zagovarjal deccnibra 199.*). leta na oddelku za zgodovino hubijanske lilozofikc fakultete Kol pove že podnaslo1 Arhivski zapiski s poli vas v pred mc.stje iKS.VmM. jc delo nastalo predvsem na podlag ptoučevanj ohranjenega arhivskega gradiva za lo obdobje m področje, i M v lo dejstvo daje monografiji veliko vredne M. Avlor je namreč pregledal in uporabil /.a svojo raz.i.;kav( arhivsko gradivo, ki sc nanaša na področji Spodnje Šiške, tako v Zgodovinskem arh vu Ljubljana, Arhivu Republike Slovenije, Frančiškan skem provinci al nem arhivu Državnem arhivu v Trstu, Župnijskem arhivu župnije sv Frančiška Ljutijana, kot tudi v Knjižnici Šiška, Slovenskem šolskem mu zeju ter Arhivu Slovenskih železnic. Zraven jc pr. legnil še razne tiskane vire. predvsem statistične preglede, časopisje ter obs;ojeto literaturo
Vrehinn knjige je razdeljena na deset poglari V prvem poglavju nas avlor seznani s starejšo preteklostjo knja, od navedb razprav in omemb imena Sr.ka, prjko pregleda zemljiških gospostev in njihovih posestev v Šiški ler razvoja naselja na.; popelje v čas druge polovice 19. stoletja in s trm do drugega poglavia, v katerem opiše občino, njeno poslovanje ter (ibčinske deželnozborske volitve. V tretjem in četrtem poglavju se posveča gespodarsk. /.godevini kraja, in sicer opisuje, kako se je kmečka pot!oba Spod^e Siskc umikala pred rastočimi neagrarn mi dejavnostmi. Gradbeni komunalni in prometn. razvoj krr.ja predstavi v petem poglavju Naslednja poglavja opisujejo cerkvene razmere. šolstvo v Spodnji Šiški, društva in zadruge ler zdravstvo in socialo V zadnjem (desetem) poglavju nam nvior poda potek postopnega preliajanja ol>činc Spodnja ¡v,ška v okvir mesta Ljubljane do lela 1914, ko je poslala ljubljansko predmestje, Kajiga se zaključi s kazalom osebnih in krajevnih imen ler prilogama: seznamom hiš v Spodnji Šiški v letu 1906 in skico ulic,, Irš in hišnih številk v Spodnji Šiški okoli lela 190.1
Študije razvoja Spodnje Šiške sc jc avlor lotil s slrokovno znanstvenim pristopom, vendar j? s svojim slogam pisanja ter objavo veliko zanimivega slikov nega material i lo monografijo naredil zelo privlačno nt samo za strokovnjaka, raziskovalca, temveč luui za povprečnega bralca ljubitelja krajevne zgodovine.
Sonja A liiii
Branke C. Šuštar, Spodnja Sfška pušeljc Ljubljane, Arhivski zapiski s pot! vas) v predmestje 1885-1314. Zgodovinr.ki arhiv
Ljubljana, Gradivo in razprave 18, Ljubljana 1995, 376 strani
V okviru serije publikacij. ki jih izdaja Zgodovinski arhiv Ljubljana: Gradivo in razprave, jc v drugi polovici lela 1996 pod zaporedno številko IX izšla
Dušan Kos, Celjska kr ^gp listin L, Listine svobodnih gospodov Zovneskih do leta 134"<, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
Muzej mjveiše zgodovine Celje; Ljubljana, Celje 1996
Svobodni go.podic Zovncški, grofje Celjski, od 14.1/) pokneženi grofje Celjski .so cdi.ia velika dina stija, pomembna tudi v evropski pol liki. jc imela
278
Occnc in poročil.1] o publikacijah in razstavah
ARHIV" XX 1997
sedež na Slovenskem. Nihče ki sc ukvarja s srednjeveške zgodovino na naših Ucb, ne more mimo lega, da hi jih vsaj Dmcnr, S poročnimi zvezam- ler vojskovanj :ni v službi cesarja Kana IV., Habsburžanov. branthnburških vojvod, nemškega viteškega reda ir. zlasti ogrskih kraljev so si Celjani pridobili obsežna ozemlja in s leni povezan politični fpliv Nu vrhuncu moči so imeli Celjski posesti na spodnjem . (ajerskem. Kranjskem, Koroškem in v ogrskem kraljestvu. Celjska grofija sc je s po: ebne finančno upravo ohranila Še globoke v novi vek, vse do konca 17. stol. Njihov dvor v Celju je bil poleg Trsia edinr kraj, kamor so segali evropski kulturni in umetnostni tokovi (humanizem in renesansa).
K'|ub vsemu naštetemu dosedaj ni bila napisana zaokrožena zgodovina grofov Celjskih. V želji, da hi omogočili nastanek takega dela je bila sprejeta odločitev o izdaji virov za zgodo'ino grofov Cclj .kili. V petih do šestih zvezkih naj bi objavili vseh i no vseli listin, kjer srečamo člane omenjene družine sledi.' bi zapisi v kronikah, analih, pcsni'.vah ter firrlt upravnega značaja (protokoli, registri, urharii, fevdne knjige idt.).
Pred nami je tako prvi rczulta' obrežnega projekta, lisiinc svobodnih gospodov Zovncskih dr, leta LMI, ko so bili po/zdignjeni v grofe. Avtor, dr. Dušan Kos, je predstavil 21? lislin, ki jibje zbral v štirinajstih arhivih. knjižnicah in muzejih (Arhiv Republike Slovenije Ljubljana, Arhiv samostana Stična, Arhiv samo-slana Scntpavcl na Koroškem, Arhiv sam.rilana sv. Petra v Salzhurgu, Mestna knjižnica v Vidmu (B'b-lioiheea communale üdinc), Bavarski državni aruiv v Milnchnii (Bayerisches Hauptsuatsarhiv München), Hišni, dvorni in državni arhiv Dunaj (Haus-, Hof und Staulsarhiv Wien) Arhiv dvorne komore Dunaj (Hof-kanimerarhiv Wien). Arhiv škofije Krka v Celovcu (Dittzcsanarehiv Curk Ktagcnfurl), Koroški deželni arhiv v Celovcu (Kr.rntner l,andc.,archiv, Klagcnfuri), Nadškofijski arhiv Li ubij in a Avstrijska narodna knjižn.ca (Österreichische Nationalbibliotliek Wien) ŠtajcrskL deželni arhiv Gradec (Stciermirkisches Landcsarhiv Graz), Tirolski deželni muztj Fcrdi-nandcum lnr.shruck (Tiroler l.andcuniuscum Fcrdi-nanclcum). Avtor je pregledal tudi nekaj deset ohjav virov o čemer priča seznam lc-lch. Med najstarejše listine iz srede 12. stol. je uvrščenih tudi nekaj tradicijskih notic, ki formalno niso prave listine, marveč zapisi omejene pravne vrednosti. Vsaka listina je predstavljena z datumom in krajem izstavitve, re-gestom, podatki o nahajališču origirala, morebitnih prep-sov ter objavah, sledi transliterirano besedilo in opis pečata(ov\ V eeloli so translilcnrnnc lisic lisi.ne, pri katerih so Zovneški prejemniki ali izstaviiclji »z. jc njihova vloga bistvena. V primerih, ko se omenjajo le kot priče ali sopecalclji, je objavljen le del, ki jih zadeva. Pri transi i teraciji se jc avior držal sodobnih cdicijskih načel za lisiine Podobno se je aviur odločil tudi le za opis pečatov Žcvncških. Posebno pa so za arhiviste dragocene objavljene dorzalne noticc in stare arhivske signature, ki bi mogle služiti raziskavam urejenosti arhiva grofov Celjskih. Avtor seje potrudiL in poleg ohičajnih imenskega in krajevnega izdelal tudi
stvarni indeks, ki je nujno subjekliven in morila ravnu ■zato tudi tolikokrat pogrešan. K bogati opremi knjige veliko ptispeva tudi sedemindvajset barvnih fotografij lislin in nekaterih pečatov.
Celjska knjiga listin I jc tako začcick večjega projekta katerega nadaljevanje bi si žele1 a vsa strokovna in tudi širša javnost.
Jnfc Šknjmnec
Berndt Hausiaerger, Jesuiten aus Mitteleuropa im kolonialen Mexiko, Eine Bio Bibliographie Verlag für Geschichte und Politik Wien - R. Oldunbourg Verlag Munchon 1995; Studien zur Geschichte und Kultur der Iberischen und Iberoamerikanischen Lander (Institut für Geschichte der Universität Wien). Izdajatelj: Friedrich Edelmayer, Allred Kohler in Jose Carlos Rneda Fernanden 43Q strani
Delo B. I lausbergcrja sc ukvarja z jezuitskimi misijoni v novem svetu kot z enim od pogin v1; evropske ekspanzije v zgodnjem no veni veku. Pomen jezuitov za širjenje krščanstva v novem svetu jc zelo velik. V različnih regijah na robu španskega ifflptrijfi je hil njihov namen ustalitev evropske krščanske kulture Najbolj znani so misijoni ob .srednjem toku reke Rio Para na in nekaterih njenih pritokih. Tain j: bila v začetku 17. stoletja ustanovljena misijonska prcivinea Paragvaj. Jezuitska piovinnu Paragavaj, imenovana i udi jezuitska država, ic hila najvažnejša provinca v španskih kolunriah Južne, SrednL in Si verne Amerike. V tem easn .so bile iislanuvlicne prti-vincc tudi v Boliviji in v pragozdovih na največjem pritoka Aniazonke. Jezuitski red je Iii! aktiven UKli v Severni in Sredn;i Amerik1
Knjiga se usredoioea na jezuitske misijone v Me Inki, ki su sicer inanj poznimi, vendar je njihov pomen primerljiv z inisijonom v Paragvaju. Me'iika je bila takrat osrednja pokrajina kraljestva Nuve Španije. Prvi jezuiti so prišli v Mehiko v drugi polovici Iii. stoletja. Njihovo delovanje je bilo skoncentrirano predvsem na severozahodna pedročja Mehike. Od tam seje njihova misijonska dejavnost širila vse do srede 17 stoletja, ki: je nekoliko upadla, Kunce ji znilskili misijonov v Mehiki je prišel iznenada, ku jo kralj Karel III leta 1767 izgnal vse jezuite iz dežel pod njeguvu kronu,
O ptimenu sicer mam /nanc^a jezuitskega misi-junu v Mehiki, v primerjavi s Paragvajska provinco nam veliko povedo žc statistični podutki. Sredi 17 stoletja je v mehiških misijoni h delovalo fiO jezuitov, v Paragvaju pa *>2 leta 1767 je živelo v misijonih v Mdiiki ] P.^OOO indijancev, v Paragvijn pa I H.MO
Indijanci na Severu zahodu Mehike so živeli v glavnem v enostavnih kn.cčkih skupnostih brez drZav-ne organizacije Za takratne Rvropncc so hi I i barlian in ohranila so se le redka imena indijanskih ljudstev,