lM
Prešernova ul. 30,2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, www.tmd-lnvest.sl
D INVESTd,
0.0.
Podjitj« za invaaticijake dejavnost trgovino in storitve
► Izdelava projektne dokumentacije za vse
vrste objektov
^ Tehnično svetovanje ^ nadzor nad gradnjo objektov
Ptuj, petek, 2. marca 2012 letnik l_XV« št. 18 odgovorni urednik: = JožeŠmigoc cena: 1,30 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v MarkovclH pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
RADIOPTUJ
89,8*98,2»I04t3 www.radio-ptuj.si
— s
M
V torek prilog a
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
Aktualno
Ptuj • »Nova vlada pušča upokojence na cedilu«
O Stran 3
] Po naših občinah
Gorišnica • V
občini krepko zategnili pas
O Stran 5
Po mestni občini Ptuj • Kljub improvizacijam večinska podpora dvorani
O Stran 6
Štajerski
Sp. Podravje • Toplo vreme vabi k delu
Po pomladi diši ...
Rokomet • Proti Cimosu ni bil dovoljen čudež
O Stran 12
Ta teden je sonce pokazalo, da ima že dovolj energije, da vzpodbudi naravo k novi rasti in ljudi pritegne k delu v naravi.
Potem ko smo se pozimi večinoma držali zaprtih prostorov in tam preživljali večji del dneva, če nas že ni delo prisililo k temu, da gremo ven, pa sedaj ni več izgovorov. Topli dnevi kar silijo k temu, da bomo uredili okolico svojih domov, pogledali, kaj se dogaja s sadnim drevjem, obrezali brajde... Vrt bo še malo čakal, saj je zemlja še prevlažna, ampak bo vseeno treba pogledati, kaj se je čez zimo zgodilo z našo majhnim virom sveže zelenjave. Pravzaprav bo vedno bolj potrebno, da si bomo kaj pridelali sami, saj nas bo k večji iznajdljivosti prisilila kriza. S pridelki z domače tržnice se namreč da - z veliko veselja in spretnimi prsti - prihraniti marsikateri evro, ki bo prepo-treben za kritje drugih nujnih stroškov, kajti denar bo vse redkeje pritekal v naše žepe, iz njih pa bo še hitreje izpuh-
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Poslovanje bolnišnice v letu 2011
m Izgubo skoraj prepolovili
Ptujska bolnišnica je tudi v lanskem letu izkazala izgubo. Odhodki so prihodke presegli za 845.666 tisoč evrov, kar je glede na leto 2010, ko je izguba znašala 1,77 milijona evrov sicer kar dober rezultat, še vedno pa je znesek izgube previsok.
nekaj fasade - bodo potrebovali 500 tisoč evrov več, kot je bila prvotna ocena, ki je znašala 3,3 milijona evrov. Za poplačilo izvajalcev bodo morali v tej višini najeti dolgoročni kredit. Učinki energetske sanacije se bodo pokazali sčasoma, stroški energije pa naj bi se zmanjšali tudi do 30 odstotkov.
MG
Sanacijski načrt je predvideval, da se bodo odhodki pokrili s prihodki. Več o poslovanju v letu 2011 in nadaljnjih sanacijskih ukrepih ter finančnem načrtu bolnišnice za letos pa bodo povedali na seji sveta zavoda, ki bo predvidoma sredi marca. Na tej seji naj bi sprejeli tudi odločitev o javnem razpisu za izbiro novega direktorja ptujske bolnišnice. Kot pravi v. d. direktorice Mirjana Bušljeta se trudijo imeti pod nadzorom vsa izplačila in nabave, stroške dela pa naj bi dodatno znižali tudi z reorganizacijo dela na posameznih oddelkih na podlagi analiz. Ukinili so vsa plačila za dodatno delo prek s. p. in d. o. o. med zaposlenimi; nadomestile so jih podjemne pogodbe. Plačila dežurstev prek s. p. niso sporna za zunanje
sodelavce oziroma koncesio-narje, prek podjemnih pogodb pa delajo tudi nekateri zunanji sodelavci. Sicer pa so omejili tudi pogodbeno sodelovanje z zunanjimi sodelavci na obseg, ki še zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo občanov. Kvaliteta storitev na vseh ravneh ostaja njihova primarna naloga. Od dveh dejavnosti, ki so jih že uredili skladno s standardi ISO, je sterilizacija 22. februarja vnovič uspešno prestala zunanjo presojo. Kot prvi je standard ISO pridobil bolnišnični laboratorij.
V tem času v ptujski bolnišnici zaključujejo energetsko sanacijo, zamenjavo oken, dela vodovodne napeljave in obnovo fasad, ki pa jih bo stala več, kot so prvotno ocenili. Za dokončanje - obnoviti bo treba še
Energetska sanacija ptujske bolnišnice dražja, kot so načrtovali, zmanjkalo 500 tisoč evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Za poplačilo izvajalcev jim je
Ptuj • Pogovor z bivšim poslancem Dejanom Levaničem
„Politika - pomemben del mojega življenja ..."
„Takoj po volitvah sem svoj čas namenil predvsem družini, ki je bila zadnja tri leta najbolj zapostavljena. Pišem tudi magistrsko nalogo za pridobitev znanstvenega magisterija. Vedno bolj pa svoj čas ponovno namenjam politiki, ki je moja strast in pomemben del mojega življenja," je o svojih prvih aktivnostih po volitvah 2011 povedal bivši najmlajši poslanec državnega zbora Dejan Levanič.
Dejan si si intenzivno išče novo zaposlitev v domačem okolju. Ponujajo se mu sicer možnosti za zaposlitev v Bruslju in Ljubljani, a si v tem trenutku najbolj želi dobiti službo v domačem okolju že zaradi družine. Njegovo poslansko nadomestilo znaša 3823 evrov bruto.
Na državnozborskih volitvah 2011 vam ni uspelo, na državnozborskih volitvah 2008 pa ste bili v državni zbor izvoljeni kot najmlajši poslanec. Kakšna so bila vaša pričakovanja na lanskih predčasnih volitvah?
„Leta 2008 mi je res uspelo nekaj, česar ni pričakoval nihče. S 26 leti sem bil izvoljen za poslanca DZ RS; do takrat tako mladih kandidatov še ni bilo. Danes je drugače, saj vidite, da je mladih vedno več, kar vidim kot pozitiven premik. Za to izkušnjo, ki je neprecenljiva, se res zahvaljujem ljudem, ki so mi zaupali, in seveda moji ekipi, brez katere tega uspeha ne bi bilo. Leta 2011 nam žal res ni uspelo dobiti novega mandata, ampak smo se trudili, imeli veliko pokazati, torej to, kar smo naredili za naše lokalno okolje, predvsem pa smo v druženju z ljudmi izkoristili priložnost, da direktno od njih izvemo, kaj si želijo in kaj pričakujejo. Danes mi energijo za naprej dajejo ravno pozitivne besede ljudi, ki jih te dni srečujem na Ptuju. Rezultat ni bil slab, ni pa bil dovolj dober, da bi še enkrat bil izvoljen za poslanca. Ljudje so izbirali predsednike strank in marsikateri glas za Jankovica je bil dan zato, da ne bi zmagal Janša. Mi smo bili šele tretja izbira, zato smo tudi pričakovali in vedeli, da bo težko. Na začetku volilne tekme smo bili skoraj na izbrisu politične zgodovine, v zgolj enem mesecu kampanje pa nam je uspelo povrniti nekaj zaupanja ljudi. Danes je stranka ponovno stabilen del slovenskega političnega prostora in tako bo tudi ostalo. Ne glede na vse, Ptuj ima svojega poslanca tudi v tem mandatu, kar je izjemnega pomena. Odprtih imamo namreč veliko projektov in bomo potrebovali vsak glas v Ljubljani, zato mu iskreno želim veliko uspeha in dobrega dela."
Bivši poslanci, zlasti še tisti, ki ste se odločili za prejemanje nadomestila, ste pogosto na udaru jav-
nosti. Kakšen je vaš komentar oziroma nasploh razmišljanje o poslanskih nadomestilih in o bodoči ureditvi na tem področju?
„Poslancem nadomestilo pripada po zakonu. Problem nastane takrat, ko nekdo, ki prejema nadomestilo, še dodatno služi, kot se je to zgodilo pri Gregorju Virantu, ali pa preprosto ne išče zaposlitve, kar pa ni primerljivo z vsemi ostalimi, ki to morajo. Sam sem zaprosil za nadomestilo, vendar ga bom koristil tri oziroma največ šest mesecev. Kljub temu da mi zakonsko to pripada, se mi zdi še posebej v teh časih sporno koristiti polno nadomestilo celo leto. Tak zakon, ki bi zmanjšal obdobje prejemanja nadomestila, smo tudi predlagali, vendar žal ni bil sprejet. Kot smo uveljavili nezdružljivost županske in poslanske funkcije, bi morali urediti tudi področje nadomestil. Uredili smo zgolj to, da ti poslanci ne prejemajo več regresa, ki jim niti ne pripada. Res pa je, da nekateri, ko niso več izvoljeni, težko najdejo polno zaposlitev, saj so politično profilirani. Ravno to se mi ne zdi korektno, saj je treba ljudi ocenjevati po njihovi sposobnosti ne pa politični pripadnosti."
Levanič si želi delati na Ptuju
Kje se boste zaposlili oziroma kje iščete zaposlitev?
„Možnosti se mi odpirajo v Bruslju, tudi Ljubljani, vendar če sem iskren, me sedaj najbolj vleče ostati vsaj za nekaj časa tukaj doma, na Ptuju. Želim si najti zaposlitev v tem okolju, za kar sem že opravil pogovore. Nekaj več časa bo za družino in lokalno politiko, ki je zame prav tako pomembna. Odločitev o tem, kaj in kako naprej, bom sprejel kmalu in o tem tudi obvestil javnost."
Koliko ste v danih razmerah še prisotni v državni politiki, in če, na katerih področjih?
„Veliko. Kar nekaj programa sem uspel od leta 2008 realizirati na državni ravni, tudi sedaj teh idej ne manjka. V stranki aktivno sodelujem v strokovnih svetih, v katerih pripravljam tudi razne vsebinske predloge. Pomembno je, da smo tudi različni ljudje, ki delujemo v politiki, vklju-
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Levanič. „Podpiram gradnjo večnamenske dvorane, ker vem, da je to za Ptuj na dolgi rok odlična priložnost."
čeni v aktivno politiko v Ljubljani, v kateri se odloča. Le tako lahko naš kraj napreduje in dobi tisto, kar mu pripada. Najbolj sem vpleten v politiko na področju dela, družine in socialnih zadev, šolstva, kulture in športa, precej tudi lokalne samouprave in razvoja podeželja ter seveda zunanje politike, kjer sem kot poslanec bil zelo aktiven."
Kakšen je vaš komentar aktualnih političnih razmer v Sloveniji in kako naprej?
„To, kar se je zgodilo po državnozborskih volitvah 2011, je bilo na nek način pričakovati. Nesposobnost ali bolje nepripravljenost Zorana Jankovica na pogajanja in sprejemanje kompromisov je pripeljala do tega, kar imamo danes. Desno vlado, ki je znala izkoristiti trenutek in med seboj oblikovati zavezništvo. Vse je bilo odločeno na dan, ko je bil v Državnem zboru RS za predsednika DZ izvoljen Gregor Virant; takrat se je oblikovala nova koalicija. Nič čudnega, če pa so tudi po našem predsedniku Borutu Pahorju najprej pljuvali vsi, potem pa so ga vsi želeli imeti v koaliciji. V bistvu so želeli Socialne demokrate kot nekoga, ki bo brezglavo sledil, predsednika pa izbrisati iz obličja zemlje, da ne bi bil prevelik konkurent na prihajajočih predsedniških volitvah. Tako se ne dela, to ni poštena igra, ki jo pričakuješ od svojih zaveznikov in na tak način Socialni demokrati nismo mogli pristati. V politiki pač skušaš uveljaviti svoj program: nekateri to delajo umazano, drugi korektno. Borut Pahor je definitivno
problemov tudi stanovanjska politika, ker ponekod ljudje res živijo v nemogočih razmerah, novogradnje pa že leta ni. Problemi sicer res niso preprosti, vem, da se vsak po svoje trudi narediti največ, kar se da, vendar se na Ptuju ne moremo znebiti občutka, da stvari enostavno ne gredo v pravo smer. To pa je odgovornost vseh, ki sedimo v mestnem svetu. Zato tudi podpiram gradnjo večnamenske dvorane na Ptuju, ker vem, da je to za Ptuj na dolgi rok priložnost. Ne želim si, da na račun Ptuja spet pridobi nekdo drug, v tem primeru druga mesta, ki bodo zagotovo želela Ptuju to priložnost
Uvodnik
odvzeti. Zato je še toliko večja odgovornost na strani trenutne vlade, ki mora Ptuju dati sredstva, ki so že bila odobrena. Naj ob tem poudarim, da to niso sredstva iz državnega proračuna, kot je bilo v primeru univerzijade, ampak sredstva iz Evropske unije, ki so namenjena prav za športno infrastrukturo. Končno pa velika večina mestnih občin dvorano ima, Ptuj je nima. Vse so morale na neki točki sprejeti to odločitev in jo zgraditi, pripraviti program aktivnosti tudi takrat, ko ni velikih športnih dogodkov, in skušati izkoristiti njen potencial, zdaj pa smo na vrsti mi."
MG
odigral svoj del korektno, kar za nekatere ne morem trditi. Ampak ne glede na to stranko čaka kongres, izvolitev novega vodstva in vizija za naprej. Sam imam od tega velika pričakovanja in vem, da nam bo spet uspelo. Kar se pa tiče tega mandata, ima sedaj Janševa vlada priložnost, da dokaže, kar je ves čas trdila. Da zna bolje, učinkovito in hitreje. Da ima boljše ukrepe in boljše reforme. Čas bo pokazal, ali je temu res tako."
Vso energijo v prenovo mestnega jedra
Za kakšno politiko pa se zavzemate na lokalni ravni? Ali kot mestni svetnik podpirate gradnjo večnamenskega športnega centra Ptuj?
„Ptuj je dobesedno zakladnica tisočletij. Pa naj se sliši še tako naivno, ampak imamo veliko stvari, ki jih drugod ni. Včasih se zdi, da jih ne znamo dovolj izkoristiti ali pa nekaterih stvari ne premaknemo dovolj hitro in v pravo smer. Nahajamo se v težkih časih, kar je razvidno tudi iz proračuna, vendar osebno menim, da lahko stvari spremeniš na bolje tudi z nekoliko manj denarja. Imeti moraš samo idejo in ljudi, ki te podpirajo. Najmanj kar pričakujem od lokalne politike je, da bo vso svojo energijo usmerila v oživljanje in prenovo starega mestnega jedra. Mi smo nekaj svojih idej že predstavili, želimo si pa resne razprave s konkretnimi zaključki, ki bo pripeljala tudi do rezultatov.
Nadalje vem, da je eden od
Ukrepi, ki dišijo po administraciji
Obeta se novo zategovanje pasu. Prvi mož zdravstvene zavarovalnice si je s svojo zvesto administracijo znova omislil varčevanje na nepravem koncu, ki sicer da dober in oblasti všečen izračun, da bo vsaj ena blagajna pozitivna. Zdravstveno luknjo bi krpali pri zavarovancih - še minus 10 odstotkov pri bolniških nadomestilih, ki so že pri večini nizka glede na zaslužke, uvedel bi plačilo za zdravila po receptu, ukinil bolniške za brezposelne, rezal cene bolnišnicam... in še kaj. Bog pomagaj kroničnim in hudo bolnim, čeprav v isti sapi napoved, da bi revne izvzeli. Ampak takšnih je v Sloveniji že okrog 18 odstotkov, tako da je že vprašljiv učinek vsaj enega od ukrepov. Skupni nabor ukrepov za zmanjšanje luknje v bolniški blagajni, ta naj bi znašala letos 117,6 milijona evrov, prihodnje leto pa že 270 milijonov, bi po optimističnih napovedih z napovedanimi ukrepi, vsaj tistimi, ki so ta trenutek bolj ali manj javni, že v prvem letu ob doslednem varčevanju prinesel kar 361 milijonov evrov. O kakšnih posegih v nepotrebno zdravstveno administracijo, ki se zadnja leta le šopiri in ki je v glavnem sama sebi namen, ker ni podlaga za ukrepanje, o samih strukturnih spremembah v zdravstvu, o več zdravja za ljudi in dostopnosti zdravstva za vse, ne samo za elito, glede na vse, kar se obeta, pa niti najmanjše besede.
Že zdavnaj bi ministri za zdravje, če bi v resnici opravljali svoje delo ne glede na politično opcijo, morali poseči v vse zdravstvene anomalije, ki se dogajajo že od leta 1992, ko so se pričele nepregledno in nenadzorovano uvajati koncesije v zdravstvu in se je začelo razbijanje do takrat enega najboljših zdravstvenih sistemov celo v svetu. Takopa se v dvajsetih letih ni naredilo nič na spremembi zakonodaje, za pisanje zdravstvenih strategij so se porabili milijoni, v glavnem so jih pisali nepoznavalci slovenskih razmer, neracionalna poraba zdravstvenega denarja in prelivanje le-tega v zasebne žepe pa se je z leti le še povečevala. Saj, kdo pa ima ta trenutek v razdrobljeni in z najrazličnejšimi mrežami prepleteni Sloveniji moč, da bi sekal po lobijih, ki vladajo v farmaciji, po tistih, ki kujejo mastne dobičke pri javnih naročilih v zdravstvu, in pri samih naložbah. Človek se mora prijeti za glavo, ko vidi, da bo samo energetska prenova ene od mlajših slovenskih bolnišnic stala slabih 20 milijonov evrov. Najlažje je pač vedno sekati pravice, ker je za argumentirano poseganje že potrebno nekaj več: jasne in nedvoumne analize in znati interpretirati podatke ter posledice. Če bo narod vedno bolj »bolan«, ker ne bo imel osnove za zdravo življenje, kdo bo potem sploh še delal?
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • V sindikatu upokojencev nezadovoljni
„Nova vlada nas pusca na cedilu"
Predsednik ptujskega sindikata upokojencev Milan Fajt se zaveda trditve nekaterih, da sindikat ni najboljSi prijatelj, je pa po njegovem mnenju edini, ki je v tej politično kaotični in krizni situaciji pravi naslov za njihove težave. Prepričani so namrec, da jih tudi nova vlada pušča na cedilu.
V	sindikatu upokojencev Ptuj se sicer zavedajo težkih razmer, v katerih smo se znašli zaradi finančne in gospodarske krize, a tako kot v matični Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so zaskrbljeni. Kot zatrjuje Milan Fajt, ki je na čelu sindikata upokojencev Ptuj od oktobra lani, so prepričani, da Pogodba za Slovenijo 2012-2015, ki so jo pred kratkim parafirali koalicijski partnerji, še naprej favorizira kapital pred delom in tako kaznuje predvsem tiste, ki so za nastalo krizo najmanj krivi.
„Potem ko smo se zgražali nad slabim delom prejšnje Pa-horjeve vlade, moramo sedaj ugotoviti, da obstaja velika bojazen, da tudi nova garnitura ni začela delati na pravi način. Za koalicijsko pogodbo, ki so jo parafirale koalicijske stranke, lahko mirne duše trdimo, da odpravlja socialno državo, ki jo zagovarja ustava."
V	čem pa v sindikatu upokojencev vidite bistvo problemov?
„Poleg nekaj dobrih predlogov, kot so zmanjšanje administrativnih bremen gospodarstva, poenostavitev postopkov javnega naročanja ipd. koalicijska pogodba še vedno in še bolj favorizira kapital pred delom in na ta način kaznuje najrevnejši sloj, ki ni nič kriv. Vse gre v smeri ukinitve socialne države in privatizacije socialnih storitev. Vrh vladajoče stranke vse pogosteje omenja možnost pomanjkanja sredstev za plače v javnem sektorju in tudi za pokojnine v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Nesprejemljivo je tudi, da z najrazličnejšimi negotovimi oblikami dela skušajo doseči večjo stopnjo zaposlenosti, medtem ko le redna in
Foto: M. Ozmec
Predsednik Milan Fajt: „Za koalicijsko pogodbo, ki so jo parafirale koalicijske stranke, lahko mirne duše trdimo, da odpravlja socialno državo, ki nam jo zagotavlja ustava."
stalna zaposlitev zagotavlja mladim ekonomsko in socialno varnost, ki je predpogoj za ustvarjanje zdrave in zadovoljne družine."
Vse več je slišati o uvajanju tako imenovane socialne kapice. Kaj menite o tem vi?
„Uvajanje socialne kapice z omejevanjem zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov od plače nagrajuje že do sedaj privilegiran sloj zaposlenih, istočasno pa še bolj klesti prispevke, katerih izpad bomo morali pokriti vsi davkoplačevalci prek višjih obdavčitev. Zelo neugodna je tudi ekonomska struktura davkov, ki preveč obremenjujejo delo in potrošnjo, istočasno pa premalo obremenjujejo kapital. Zaskrbljujoča je tudi napoved večstebrnega pokojninskega sistema s poudarkom na in-dividualizaciji zavarovanj, saj sta bila drugi in tretji steber do sedaj prostovoljna. Sindikalisti nasprotujemo indivi-dualizaciji pokojninskega zavarovanja v prvem stebru, ker ruši elemente solidarnosti in s tem povečuje tveganje revšči-
Foto: M. Ozmec
Upokojenci so prepričani, da omejevanje zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov od plače nagrajuje že do sedaj privilegiran sloj zaposlenih.
ne. Vse to kritiziramo tudi ob srkanju kavice, na ulicah ali v gostilnah, nihče pa ne stori ničesar, kar bi nakopičene probleme pomagalo rešiti. Na srečo je tukaj sindikat, za katerega nekateri sicer menijo, da ni najboljši prijatelj, je pa edini, ki se ta trenutek upira vsem prej omenjenim poskusom koalicije. Tukaj je Dušan Semolič in njegova ekipa iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, v kateri ima pomembno vlogo tudi naš Sindikat upokojencev Slovenije."
Solidarnost se zmanjšuje
Kaj vas v sindikatu upokojencev najbolj moti?
„Nikakor se ne moremo strinjati z usklajevanjem pokojnin po formuli 60 % od rasti plač in 40 % od inflacije. Predlog sindikatov je, da se mora raz-
merje med povprečno plačo in povprečno starostno pokojnino vrniti na raven iz leta 2000, to je 1 : 0,7. Ne moremo se strinjati z večstebrnim pokojninskim sistemom, ki zmanjšuje solidarnost, tudi ne z zmanjševanjem pravic v zdravstvenem varstvu. Socialni model zdravstvenega varstva pomeni, da zdravje ni običajno tržno blago, temveč je javna dobrina, do katere mora imeti dostop vsak. To je ena od državljanskih pravic. Večinska zahteva prebivalstva, ki jo zastopa sindikat je, da se dodatno prostovoljno zdravstveno zavarovanje prenese iz komercialnih zavarovalnic nazaj v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ne strinjamo se z nerazumevanjem volje ljudstva, da se dodatno pokojninsko zavarovanje prenese iz komercialnih zavarovalnic nazaj v Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zgodilo se je, da ostajamo pri teh prizadevanjih v sindikatu osamljeni. V pomoč nam niso niti panožni sindikati z njihovimi klubi seniorjev niti Zveza društev upokojencev ZDUS. Lahko bi rekli, da dela vsak po svoje in za svoje interese, čeprav se sindikat upokojencev z vsemi močmi bori za skupno nastopanje, ki nam lahko prinese želene rezultate. Vse to pa seveda zelo odgovarja tudi vladajoči koaliciji."
Kako pa ocenjujete stanje na ptujskem območju? Katere naloge so pred vami?
„Sklenili smo, da bomo v obdobju do leta 2016 redno spremljali stanje na področju
pokojninskega sistema, zdravstva in sociale ter takoj reagirali na ugotovljene pojave. Redno se bomo seznanjali z delovanjem Ekonomsko-socialne-ga sveta in vključevanje naših strokovnih komisij, ko bodo v obravnavi za nas pomembne teme. Zavzemali se bomo, da bomo kot socialni partner pri pogajanjih pridobili tudi podporo pri drugih upokojenskih organizacijah. Pridobiti želimo čim boljše ugodnosti za člane pri Delavski hranilnici in turističnih agencijah za letovanje in izlete na obroke brez obresti ipd. Želimo, da se ob upokojitvi vsakemu delavcu izroči zahvala, istočasno pa tudi povabilo za včlanitev v sindikat upokojencev; več nas bo, močnejši bomo. Poskrbeli bomo tudi za organizacijo športno-rekreacijskih srečanj. Letos bomo Ptujčani gostitelji športnega srečanja upokojencev iz vse Slovenije, organizirali pa bomo kako ekskurzijo in družabno srečanje članov, ter skrbeli za stalno izobraževanje članstva, saj želimo kvalitetno vplivati na dogajanja. Množičnost je zelo pomembna za ustvarjanje moči vsakega gibanja, najbolj pa sindikalnega. Pričakujemo, da bo prihajajoča pomlad zelo vroča, zato moramo biti v sindikatih zelo množični, močni in složni, le tako se bomo lahko zoperstavili kruti vladi in pomagali našim pogajalcem pri ustvarjanju novega socialnega sporazuma, ki bi moral biti dogovorjen do poletja."
Kako privabljate nove člane? Imajo kake ugodnosti?
„Zelo pomemben je občutek, da se v težkih časih, ko so nas zapustili tisti, ki smo jih volili, nekdo vendarle bori za ohranitev že pridobljenih pravic upokojencev. Poleg tega pomeni članstvo v sindikatu upokojencev tudi možnost druženja na športno-rekreacij-skih srečanjih in ekskurzijah. Naši člani imajo tudi ugodnosti pri Delavski hranilnici, kjer je nizka provizija za plačevanje gotovinskega prometa, ugodni so tudi krediti, za depozite pa nudijo najvišje možne obrestne mere. Prejmejo lahko tudi brezplačno kartico ugodnosti, ki omogoča ugodne nakupe, popuste tudi do 20 % v več kot 700 trgovinah po vsej Sloveniji. Pri nakupu očal ali izdelavi zobne pro-tetike lahko tako prihranijo nekajletno članarino, ki znaša pri povprečni pokojnini samo okoli 1,5 do 2 evra mesečno in ni nič večja kot v društvih upokojencev. Ponujamo tudi druge ugodnosti, kot so obročno brezobrestno plačevanje za udeležbo na letovanjih in izletih. Sicer pa lahko vse podrobnosti najdete na spletni strani www.sindikat-zsss.si, pod zavihkom Sindikat upokojencev. Vse, ki v teh ugodnostih vidijo tudi kaj zase, vabim, da se nam pridružijo. Vrata sindikalne pisarne na Čučkovi 1 poleg starega zdravstvenega doma so za vas odprta vsak delovni dan. Želim, da postanemo še bolj enotni in močni - prepoznavnost sindikalnega gibanja je v teh težkih časih še kako pomembna, v množičnosti pa je naša moč!"
M. Ozmec
Juršinci • Ekspresna seja sveta Doma upokojencev Ptuj
Razpravljajo o milijonih, pa brez vprašanj
Ponedeljkova seja sveta Doma upokojencev Ptuj je bila zanimiva iz več razlogov. Prvi je nedvomno ta, da so sejo s kar 14 točkami dnevnega reda skupaj z uvodnimi pozdravi zaključili v neverjetnih 17 minutah. Čeprav se je odločalo o kar nekaj pomembnih točkah, so se seje udeležili samo štirje od osmih svetnikov. In kljub temu da po pravilniku niso bili sklepčni, so brez vprašanj potrdili absolutno vse točke. Zanimalo jih ni niti to, zakaj se nekateri dodatki v domu ne bodo več zaračunavali.
Po poslovniku o delu sveta Doma upokojencev Ptuj je ta sklepčen in veljavno odloča, če je navzočih več kot polovica članov. Tokrat ni bilo tako, saj so se je udeležili le 4 od skupaj 8 svetnikov. Po pojasnilih direktorice mag. Kristine Dokl naj bi eden od svetnikov udeležbo odpovedal zadnji trenutek zaradi smrti v družini.
Kljub nesklepčnosti so se svetniki brez pomisleka odločili, da sejo speljejo normalno. Odločali so o vseh točkah dnevnega reda. Tokrat so jih imeli kar 14, predelali pa so jih v rekordnem času: 17 minutah. Celotno dogajanje na seji je potekalo, milo rečeno, v čudnem vzdušju. Na dnevnem redu je bilo kar nekaj zelo zanimivih točk, a svetniki niso zahtevali nobenih dodatnih pojasnil.
Sejo je vodila Darinka Mi-lec, predsednica sveta, ob njej pa je bil edini, ki se je sploh oglasil, mag. Miran Kerin; pri dveh točkah je namreč direktorici doma dejal: „Daj to malo pojasni". To pa so bila tudi vsa pojasnila, ki so svetnike tokrat zanimala.
Župan Anton Butolen je
povedal, da konec februarja problem plačila v vrtcu še vedno ni rešen: „Vsekakor bi problem obstajal tudi, če bi bile odločbe izdane pravočasno. Položnic namreč ni možno poslati pred koncem meseca, ker je treba odračunati dneve odsotnosti. Prav tako ni možno poslati računa Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZ-KŠ) za plačilo razlike, ki jo za drugega otroka v vrtcu namesto staršev plača ministrstvo. Vsekakor pa bi bile znane točne vrednosti plačil, če bi bile odločbe izdane pravočasno. S CSD Ptuj smo bili nenehno v stiku, vendar so nam v začetku februarja sporočili, da odločb ne bo možno izdati," je povedal župan Butolen, ki je hkrati tudi ravnatelj javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Žetale, v okviru kate-
Medsebojni pogledi so očitno tokrat povedali več kot besede ali pa je svetnikom res vse tako jasno, da pač dodatnih pojasnil ne potrebujejo. Pa čeprav so na dnevnem redu bile tudi take zadeve, ki si nedvomno zaslužijo pozornost. Obravnava poročila o popisu in poslovnega poročila za leto 2011 kot tudi plan dela in finančni načrt za leto 2012 zagotovo niso nepomembne teme. A tokrat so bile sprejete brez ene same pripombe ali vprašanja. Tudi potrditev fonda ur za delo v letošnjem letu, višina letnega dopusta za direktorico in obravnava cen, o katerih je bilo v preteklosti veliko govora, niso vzbudile zanimanja svetnikov. Pri cenah je Kerin direktorico le vprašal, ali ostajajo nespremenjene, kar je Doklova potrdila.
Dodatkov več ne bodo zaračunavali
Cene oskrbe res ostajajo nespremenjene, dodatna oprema pa se ne bo več zara-
rega deluje vrtec. Stanje je še danes enako.
Zaplet so v Žetalah, kot je pojasnil Butolen, reševali po nasvetu iz CSD tako: „Zneske za starše, občino in MIZKŠ določimo glede na stare odločbe tam, kjer so, sicer pa po 'občutku'. Podobno okrožnico smo dobili tudi od ministrstva. To smo tudi storili februarja. Znesek smo določili tako, da je občinski delež sofinanciranja vrteškega varstva približno enak znesku za plače zaposlenih, sicer petega februarja ne bi bili mogli izplačati plač, saj so starši začeli komaj plačevati. Za šest otrok, za katere bo delež, ki bi sicer pripadal staršem (drugi otrok v vrtcu), plačevalo ministrstvo, je bil še poseben problem. Potrebno je bilo direktno sodelovanje s skrbnikom sistema, da smo jih lahko ročno vnesli. Sredstev še seveda ni. To povzroča
čunavala. Kot je razvidno iz gradiva, od 1. marca naprej dodatna oprema v sobah, ki to opremo imajo in je bila zaračunana v višini 5 odstotkov, ne bo več posebej plačljiva. Kljub temu da to določa 35. člen pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen social-novarstvenih storitev, doslej temu ni bilo tako.
Letošnje leto pa bo pomembno tudi za svetnike in direktorico. Osma točka je bila namreč namenjena seznanitvi svetnikov z informacijo, da direktorici julija poteče mandat. Javni razpis za
imenovanje direktorja mora biti objavljen najkasneje tri mesece pred iztekom mandata. Kot je pojasnila Doklo-va, bo objavljen v Uradnem listu. Mandat pa decembra letos poteče tudi članom sveta, zato mora svet Doma začeti postopek za imenovanje novih članov.
Ob koncu nenavadno kratke seje je bila v nekaj stavkih podana informacija o izvajanju dejavnosti v enoti Jur-šinci ter o poteku gradnje v enoti Koper. Po besedah Doklove je v Juršincih trenutno naseljenih 29 stanoval-
cev, kar pomeni, da se dom počasi polni. Kar pa zadeva gradnjo v Kopru, poteka že gradnja zadnje etaže, jeseni pa naj bi bila dela zaključena. Ocenjena vrednost tamkajšnje enote je okrog 5 do 6 milijonov.
Pred ogledom novozgrajene enote v Juršincih, kjer je potekala prva letošnja seja sveta Doma upokojencev Ptuj, je sledila še informacija o možnosti gradnje na lokaciji vrtca Mačice.
Je seja sploh regularna?
Doklova je svetnike seznanila tudi z možnostjo oddaje rabljenih postelj, ki so jih v Domu zamenjali za nove. Vrednost nove postelje z ležiščem je okrog dva tisoč evrov. Rabljene, ki so po besedah Doklove za domačo uporabo še dobre, bodo podarili v dobrodelne namene. Skupaj jih imajo 50, v sodelovanju s svetniki, Centrom za socialno delo in ostalimi posamezniki in zavodi pa bodo poiskali tiste ljudi, ki bi jim te postelje prišle prav.
Po končani seji in ogledu enote v Juršincih smo novinarji direktorico Doma upokojencev vendarle vprašali, kako to, da so sejo izpeljali, čeprav je bilo prisotnih natanko polovica svetnikov, kar pomeni, da niso bili sklepčni. „Mi smo imeli zagotovljeno sklepčnost do pet minut pred začetkom seje. Takrat je član sveta poklical, da ne more priti zaradi smrtnega primera. Pred tem se je en član opravičil, ker je na dopustu, in je rekel, da je gradivo pregledal in se z vsemi točkami dnevnega reda strinja in da lahko njegov glas upoštevamo, kot da je bil prisoten na seji. Naša članica iz enote Muretinci je dobila v petek povabilo v bolnišnico in seveda je zdravje na prvem mestu, tako da je bila odsotna. No, en svetnik je, kot veste, preminil, en član pa se sej bolj redko udeležuje," je pojasnila direktorica Doma.
Sicer pa je tokrat odgovornost na strani svetnikov, med katerimi so očitno tudi posamezniki, ki svojega dela ne jemljejo resno.
Dženana Kmetec
šoli velike probleme glede plačila materialnih stroškov, zato upam, da se bo stanje čim prej normaliziralo."
Starši žetalskih vrteških malčkov še vedno nimajo v rokah odločb o višini plačila vrtca, so pa prejeli položnice s t. i. akontacijo plačila: „Te položnice smo jim poslali mi, odločb pa jim ne moremo, saj šola za to nikoli ni bila in tudi ni pristojna. Starše smo seznanili, da gre zgolj za akontacijo. Pričakujem, da bodo njihovi prispevki, ko bodo dobili odločbe, višji, kot smo jih 'določili' mi v šoli. Zakaj smo določili nižje zneske, sem že pojasnil. Na ta način smo verjetno določili nekaj višji znesek za občino in zagotovili sredstva za plače zaposlenih. Zato seveda pričakujem, da bodo starši morali razliko doplačevati. Kljub temu pa ne pričakujem zelo velikih razlik. Pri posameznikih pa seveda razlike bodo, saj sam niti slučajno ne vem, kakšne dohodke v resnici imajo starši in kaj vse bo dejansko pri odločbah še upošteval CSD," je še pojasnil Anton Butolen in zaključil z besedami: „Upam, da bo sistem začel čim prej delovati in da se ne bo nabralo preveč doplačil."
Zetale • Kako rešujejo plačevanje vrtca
Zneske morali določiti po občutku ...
Zaradi uvedbe novega sistema obračunavanja socialnih pomoči in transferjev, ki kljub obljubam pristojnega socialnega ministrstva še vedno ne deluje, kot bi moral, se z izjemno velikimi (in nepotrebnimi) težavami srečujejo tudi v vodstvu žetalske občine. V Žetalah so namreč prvega januarja letos odprli vrata novega vrtca, pristojni ptujski CSD pa staršem (in posledično občini) ni mogel izdati verodostojnih odločb o višini plačila vrteškega varstva ...
Župan in ravnatelj žetalskega zavoda OS Anton Butolen se je zaradi nedelujočega sistema obračunavanja socialnih pomoči in transferjev ob novoletnem odprtju vrtca znašel v neprijetni situaciji: zneske za plačilo vrteškega varstva je namreč moral določiti kar po občutku ... (Fotografija je simbolična.)
Foto: SM
Svet je majhen
Kje je izhod iz krize v Grčiji
Evropska unija je pred kratkim sprejela odločitev, da Grčiji odobri še en del finančne pomoči, s katero ji je bila odpisana polovica dolgov. Sklep je bil pričakovan ne glede na močan medijski in mednarodni pritisk, ki se je izvajal na helenistično vlado. Vseeno pa je smiselno razumeti še globlje razloge grške zadolženosti, ki segajo v zgodovino države.
Po vzpostavitvi neodvisnosti od Turkov je mednarodna skupnosti Grkom dodelila tujega kralja nemškega rodu. Novemu mednarodnemu subjektu je tako bila po takratnih standardih zagotovljena legitimnost. Telo je bilo postavljeno. Nova oblast pa je potrebovala kri: denar. Popolnoma nova država brez kakršnekoli zgodovine je potrebovala sredstva za lastno delovanje. Takratne velike evropske sile so kralju odobrile ogromne vsote financiranja. Grčija se je rodila z mednarodnim dolgom, ki se ga nikoli ne bo rešila in ki se bo povečeval še v današnjih dneh. Bliskovit vzpon dolžniških številk pa je posledica hladne vojne, v kateri so Atene odigrale vlogo »frontepred komunizmom« v imenu zahodnih sil in dobile podporo, tako kot Italija, vseh razvitih držav s financiranjem dolga.
Grčija torej nikoli ni bila ali imela možnosti biti finančno neodvisna. Vedno je predstavljala otroka, potrebnega pomoči in podpore v južnem delu Evrope. Seveda to ni edini primer na svetu. Napadati grški narod zaradi odgovornosti pri lastni krizi je torej le deloma smiselno. Seveda bi lahko imeli manj privilegijev in več delovnih ur, vendar se zadeva ne bi bistveno spremenila. V času krize je svet oziroma bolj natančno svet finančnih špekulantov potreboval grešnega kozla, na katerega vali krivdo oziroma na koži katerega igra ge-ofinančno igro. Grška republika je po vseh merilih že dolgo bankrotirala. Zagotovo ni več sposobna plačevati niti restrukturiranih dolgov. Še vedno pa je del evroco-ne, ker vsi trdimo - deloma pravilno -, da bi njen odstop iz celinskega finančnega zaveznika imel nepredvidljivo verižno reakcijo, ki bi lahko potopila celotno Unijo. Moramo si naliti čistega vina. V zgodovini nobena država na svetu ni poplačala lastnega dolga! Obstaja samo en primer, vezan na velike vsote denarja, ki jih je pridobilo Združeno kraljevstvo po zmagi nad Napoleonom, s katerimi je lahko servisiralo 120 % dolg države (za primerjavo: Italija ima danes 116 % deficit). Vsem ostalim državam so bili dolgovi, ko je bilo potrebno, odpisani, restrukturirani oziroma so bili predmet mednarodnih pogajanj.
Zavedajoč se navedenega dejstva, lahko poskusimo premisliti o možnih scenarijih, ki bi jih moralo tudi naše ministrstvo za finance in vlada upoštevati v nadaljnjih EU-pogovorih: Grčija izven evrocone, potem ko se bodo tudi zadnji ukrepi mednarodne skupnosti čez 6-9 mesecev izkazali za neučinkoviti. 1. Grčija bi morala objaviti nesposobnost servisiranja. To bi bil prelomni trenutek, s katerim bi lahko začeli dejansko reševanje države. Sledila bi mednarodna pogajanja za restrukturiranje dolga, kot se je zgodilo pred leti z Argentino (npr. poplačilo 15 % kreditov in dodano jamstvo za bodoče privatizacije). 2. Atene bi potem potrdile izhod iz evrocone na točen datum, 1. januar 2013, istočasno pa takoj seznanile svet, da nova drahma izgubi 50 % vrednosti v primerjavi z evrom (takšno je približno dejansko znižanje konkurenčnosti zadnjega desetletja). 3. Vse javne in privatne pogodbe bi morale biti takoj vezane tudi na drahmo, ki bi istočasno vstopila na mednarodne medbančne trge. Zelo verjetno bi po začetnem preplahu - verjetno nič hujši od današnjega na ulicah grške prestolnice -tamkajšnji socialni in gospodarski svet prišel do novega ravnovesja.
Kako preprečiti verižno reakcijo? 1. Evropska centralna banka mora takoj povedati, da je pripravljena izdajati neomejene količine obveznic do leta 2015. 2. Evropski sklad za finančno pomoč mora takoj odobriti 200 milijard evrov Portugalski s 4-odstotnimi obrestmi. 3. Evropski svet mora takoj potrditi, da ima desetletni program razvoja. V tem trenutku, ko je pod pritiskom kredibilnost evra, nas lahko reši le zagotovilo mednarodnim trgom, da smo se pripravljeni boriti za »še tesnejšo« Evropo. Če ne bomo dali zagotovila o enotnosti, nas bodo špekulativni skladi dokončno pokopali.
Laris Gaiser
Gorišniški svetniki so na zadnji seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, iz katerega so izpadle številne predvidene naložbe, župan pa je napovedal še dodatno 20-odstotno varčevanje na različnih postavkah; za začetek bodo društva prejemala le 80 odstotkov mesečnih dotacij ...
Gorišnica • Z desete redne seje
Krepko zategnili pas
Osrednja točka torkove večerne seje gorišniškega občinskega sveta, ki je bila ena daljših v zadnjem obdobju, je bilo sprejetje rebalansa letošnjega proračuna; tega so - v nasprotju z nekaj ostali občinami - v Gorišnici znižali s prejšnjih 5,8 na 5,5 milijona evrov, kar nekaj denarja znotraj številnih postavk pa so tudi prerazporedili.
Glavni razlog za spremembe je po besedah župana Jožefa Kokota v tem, da bo občina denar za ureditev namakalnega sistema prejela iz kmetijskega ministrstva šele decembra letos, kar pomeni, da bodo za izvedbo, ki je že v teku, najprej morali sami iz proračuna zagotoviti 850.000 evrov. „Ob tem moramo v našem proračunu zagotoviti še okoli 200.000 evrov za odškodnino Meltalu. Veste, da smo občine v tožbi s ptujsko mestno občino glede te odškodnine, in nič se ne ve, kakšna bo končna razsodba. Doslej smo občine eno tožbo dobile, drugo zgubile. Po zadnjih obračunih pa je Gorišnica Mestni občini Ptuj skupaj z obrestmi dolžna že 183.000 evrov. Prav tako moramo v proračun vstaviti še eno novo postavko, in sicer ureditev krožišča v Moškanj-cih, ki ga bomo sicer delali takrat, ko se bo za to naložbo odločila Direkcija RS za ceste. Zaenkrat smo v pogajanjih okoli sofinancerskih deležev in videli bomo, kako se bo vse skupaj izteklo. Vsekakor se bom zavzemal, da bo naš delež sofinanciranja čim manjši, moramo pa na postavki proračuna za to naložbo rezervirati 50.000 evrov," je povedal Kokot in še dodal, da se bo možnost realizacije že dolgo pričakovanega krožišča pokazala po rebalansu državnega proračuna - če bo v njem ostal denar za sanacijo te črne točke na glavni prometnici skozi Gorišnico.
Župan: „Še dodatno moramo prihraniti 20 odstotkov!"
Na račun novih oziroma povišanih postavk v proračunu je Kokot predlagal številne popravke oziroma znižanja denarja na več ostalih postavkah; tako je med drugim okle-stil stroške sejnin podžupana in župana, stroške vzdrževanja in preplastitve cest, sredstva za razvoj kmetijstva, stroške za vzdrževanje vodovodnega sistema, stroške modernizacije ceste v Muretincih, stroške začetka izgradnje športnega centra, iz letošnjega proračuna pa je izbrisana tudi predvidena gradnja sekundarne kanalizacije v naseljih Zamušani, Cun-kovci in Zagojiči. Poleg tega pa so iz proračuna izpadle še druge predvidene večje naložbe, med njimi gradnje ali prenove vaško-gasilskih domov v Tibol-cih, Mali vasi in Forminu, prav
tako letos ne bo urejevanja parkirišča in manjšega objekta na Dominkovi domačiji itd. Občina Gorišnica se kljub prvotnemu namenu tudi ni prijavila na noben ukrep kmetijskega ministrstva za obnovo vasi in kulturne dediščine, ki se je iztekel februarja.
Župan Kokot je precejšnje spremembe proračuna pospremil z besedami: „V tem rebalansu proračuna so zdaj ohranjene le naložbe, ki so letos tudi realno izvedljive! Žal ne moremo vsega, kar želimo, narediti naenkrat! Opozarjam vas, svetniki, ne delajte si utvar o kakšnih nemogočih zadevah! Vedite, da moramo v tem proračunu prihraniti še dodatnih 20 odstotkov denarja, torej moramo pri večini postavk, kjer je le možno, denar še prihraniti! Za začetek bodo naša društva prejemala mesečne dvanajstine v višini 80 odstotkov predvidenega denarja. Po polletju bomo videli, kakšna bo situacija, in če bo bolje, bomo razliko izplačali potem, sicer pa ne. Torej bo treba delati z 20 odstotki manj denarja kot doslej! Zapomnite si, da bo letos krizno leto, zato bomo poskušali privarčevati povsod!"
Letos nobenih gradenj domov
Svetniki so ostali brez besed, le Bojana Purgaja je zanimalo, ali obstaja kakšno zagotovilo, da bi društva drugo polletje prejela ves denar za nazaj, a je bil Kokot neizprosen: „Če bo bilanca dobra, bo to izplačano, sicer pa ne!" Slišati je bilo tudi nekaj razočaranja, ker letos ne bo predvidene gradnje
vaško-gasilskih domov. Zlasti v Tibolcih je pričakovati veliko razočaranja krajanov, saj svojega doma sploh še nimajo. Župan pa je bil tudi ob takšnih pomislekih kratek in jedrnat: „V Tibolcih zaenkrat sploh ne moremo graditi, ker še ni sprejet občinski prostorski načrt. V najboljšem primeru se bo to zgodilo enkrat jeseni, torej bi gradnja v vsakem primeru bila možna šele naslednje leto. Enako velja tudi za naš športni center, moram pa povedati, da po vseh pogajanjih okoli doma v Tibolcih in športnega centra še vedno nimamo zelene luči za gradnjo na kmetijskem ministrstvu. Rekel bom, da imamo oranžno luč in verjamem, da se bomo za to dvoje še izpogajali, čeprav je težko. Za novi dom v Mali vasi pa je malo možnosti, z ministrstva so nam pokazali rdečo luč ... "
Na tej točki so se tudi tisti drobceni besedni poskusi nekaj svetnikov hitro končali; sledilo je glasovanje in rebalans okleščenega proračuna so potrdili vsi soglasno.
Za Meltal da, za OŠ Ljudevita Pivka ne
V rebalansu oziroma v novem gorišniškem občinskem proračunu, v katerem je rezerviran denar za morebitno poplačilo odškodnine ptujski občini v zadevi Meltal, pa niti slučajno ni postavke za sofinanciranje načrtovane izgradnje nove osnovne šole Ljudevita Pivka. Župan Jože Kokot, s katerim se očitno strinja velika večina svetnikov (praktično vsi), je ob točki potrditve novega investicijskega programa za ta objekt jasno
in glasno povedal: „Že sedaj za naše otroke, ki obiskujejo to šolo, plačujemo tako materialne stroške kot najemnino, prav tako tudi prevoze itd. Naš delež za novogradnjo naj bi znašal 160.000 evrov, vendar tega denarja v našem proračunu ni. Kolikor je meni znano, se bodo ti učenci dolgoročno tako in tako vključevali v redne osnovne šole in ne vem, zakaj bi bila potrebna milijonska naložba v stavbo, ki potem nima prihodnosti. Prav tako ne vem, zakaj bi občine plačevale izjemno visok komunalni prispevek, ki si ga nato lahko poračuna ptujska občina. Nikakor se mi tudi ne zdi smiselno, da bi si ptujska občina na račun novogradnje uredila še celotno cestno oziroma ulično infrastrukturo - tega pa ostale občine res ne bomo plačevale! Mi se tega enostavno ne gremo in pika! Še naprej pa bomo plačevali najemnino in materialne stroške kot doslej!"
Pripomb na takšno stališče župana ni imel nihče izmed svetnikov; tako so soglasno glasovali proti potrditvi investicijskega programa za OŠ, slišati pa je bilo tudi razmišljanja, da bi morda občina izstopila kot soustanovitelj te šole, saj navsezadnje obstaja kar nekaj občin, ki niso soustanoviteljice in zato ne plačujejo nič več kot ostale. Župan Kokot je v zvezi s tem pojasnil le, da takšen sklep občinski svet lahko sprejme, če želi, da pa sou-stanoviteljstvo občini res ne prinaša popolnoma nobenih bonusov, pač pa le to, da bi občina kot soustanoviteljica morala plačevati morebitno izgubo v poslovanju šole.
Ptuj • Petnajsta seja mestnega sveta
Kljub improvizacijam večinska podpora dvorani
Ptujski mestni svetniki so se 27. februarja sestali na 15. seji. Razpravljali so o 11 točkah dnevnega reda, po pričakovanjih največ o predlogu odloka oskrbe s toplotno energijo in električno energijo v večnamenskem športnem centru Ptuj in predinvesticijskem načrtu za ta center; oboje so potrdili, tudi zaradi časovne stiske. Ob vseh improvizacijah, ki jih priznava tudi župan Štefan Čelan, in številnih nedorečenostih, ki spremljajo ta projekt od vsega začetka umeščanja v to okolje, bi zlahka spodletelo.
Mestni svetniki so kljub polemičnim razpravam z 21 glasovi podprli odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno in električno energijo v večnamenskem športnem centru.
Za podaljšanje razprave so se mestni svetniki odločili pri odloku o priznanjih MO Ptuj. Deset mesecev ni bilo dovolj, da bi dorekli razpravo o nagrajevanju zaslužnih in manj zaslužnih prispevkov posameznikov in organizacij pri razvoju MO Ptuj, čeprav so si v vsem tem času skušali pomagati tudi s komisijami. Nekatere segmente potencialnih prejemnikov priznanj naj bi kar izpustili, na primer nadarjene mlade, da bi jih bolj vezali na svoje mesto in da ne bi iskali priložnosti drugje, je med drugim opozoril svetnik SD Miran Meško.
Mestni svetniki pa bodo morali temeljito razmisliti še o nekaterih drugih projektih, ki se jih bo treba nujno lotiti. Eden teh je vrtec Mačice, ki je v katastrofalnem stanju, saj se vanj ni vlagalo, ker se je v nekih boljših časih napovedovala investicija ob Osojnikovi cesti, a se vse bolj oddaljuje. Stanje je nevzdržno, opozarja Silva Fartek (SDS). Svetnica si je ogledala tudi prostore uprave Vrtca in ugotavlja, da oboje predstavlja sramotni primer nezagotavljanja ustreznih pogojev za normalno delo.
Projekt izgradnje večnamenskega športnega centra Ptuj predstavlja za naslednjih 20 let veliko finančno breme za MO Ptuj. V današnjih razmerah in ob danih pogojih se ni pametno lotiti takšnega projekta, saj gre za prehi-ter korak za te čase, je opozoril Stanislav Brodnjak (DeSUS) in prispeval nekaj konkretnih predlogov za izboljšavo odloka, ki pa še vedno ne daje vseh odgovorov glede načrtovane gradnje.
Evropsko prvenstvo v košarki ne bo proslavilo mesta do te mere, da bi upravičilo takšen proceduralen način dela, kot se ga lotevajo. Objektivno Ptuj ne izpolnjuje niti enega pogoja, da bi imel tako veliko športno dvorano. Tudi lokacija ni prava, s pametnim razmislekom pa bi se dalo priti tudi do prave lokacije, je še povedal. Upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da ima to okolje v tem trenutku druge prednostne potrebe.
Nadaljnje zadolževanje na nepregleden način
Projekt bo financiran izključno s strani MO Ptuj, razen sredstev, ki naj bi jih dobili iz evropskih skladov prek države. Obremenil bo mestni proračun in omejil njegov investicijski potencial, je med drugim povedal Miran Me-ško (SD), ki pa je prepričan, da je EPK 2013 promocijska priložnost za umestitev Ptuja na evropskem zemljevidu, obenem pa se s tem priključimo vsem mestnim občinam, ki že imajo velike dvorane, kljub temu da v tem trenutku v občini razen ženske rokometne ekipe ni nobene druge, ki bi tekmovala v višjem rangu tekmovanja. Projekt je treba izvesti optimalno in racionalno v vseh pogledih, je poudaril.
Franjo Rozman (SDS) si kot predstavnik športne sfere želi, da bi izkoristili ponujeno priložnost organizacije prvenstva in nove pridobitve za dvoranske športe, ob tem pa pogreša oceno denarnega toka oziroma prikaz vrednosti sredstev, ki bodo plačana v dvajsetih letih. Veliko lažje bi bilo odločati, če bi imeli vse podatke. Za Miroslava Lucija (SDS) gre pri tem projektu za nadaljnje zadolževanje občine na zelo nepregleden
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki so ponovno polemično razpravljali o projektu večnamenskega športnega centra.
način. Moti ga tudi izbrana lokacija na pomožnem nogometnem igrišču Mestnega stadiona.
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je prepričan, da bi vse, kar je povezano s projektom športnega centra, morali imeti na enem krožniku, sledljivost bi morala biti jasna, da bi se vedelo, kje bomo vzeli, kam dali in kakšne bodo posledice vsega tega. Ker so stvari pripravljene parcialno, jih je težko videti kot celoto in jim slediti. Gorazd Žmavc (odbor za gospodarstvo) je ob vsem že povedanem opozoril na plačilo kotizacije v višini 50 tisoč evrov in sofinanciranje projekta v višini 550 tisoč; prvi obrok zapade v marcu 2012 kot tudi na znesek 2,5 milijona evrov, za katerega še ni odgovora iz države, ali ga bo občina prejela ali ne. V znesku investicije v višini 9,3 milijona evrov ni zajete vrednosti zemljišča in tudi ne zajema stroškov potrebne infrastrukture. Dejan Levanič (SD) je spomnil na že povedano glede dvorane brez EPK 2013: v mestnem svetu naj bi si jo vsi bolj ali manj želeli ne glede ne Evropsko prvenstvo v košarki, temveč tudi zaradi drugih aktivnosti, ki naj bi jih v njej izvajali. MO Ptuj bo v projekt morala nekaj dati, če ga bo želela imeti. Odločitev
za večnamenski športni park je politična odločitev. Vložiti pa je treba vse napore, da sredstva, ki so bila namenjena Ptuju za to dvorano, tudi v mesto pridejo. Ne bi si smeli dovoliti, da bi na račun Ptuja znova pridobil nekdo drug. Vsakemu svetniku posebej verjame, da je razpravljal dobronamerno, ko je opozarjal na manjkajoče podatke, ker se je samo s čim več podatki mogoče odločiti v prid te gradnje. Levanič upa, da tega projekta mestni svetniki niso začeli s figo v žepu in da ga bo mogoče izpeljati, ker je priložnost, ki se je danes niti mogoče ne zavedamo. Po sprejemu odloka pa pričakuje tudi konkretne izračune o tem, kaj ta obveznost pomeni mesečno oziroma letno za MO Ptuj v primeru koncesije ali pa tudi kredita glede na izredne pogoje, ki jih imajo danes občine pri najemanju kreditov. Milan Krajnik (DeSUS) je povedal, da gre pri tej koncesijski pogodbi za specifično obliko glede na predračunsko vrednost energetskega dela v višini 1,9 milijona evrov, ostalo pa je treba realizirati finančno ali v neki drugi obliki. Zato je treba v koncesijski pogodbi zelo natančno opredeliti spisek naložb, ki jih izvaja koncesionar, je posebej po-
udaril. Specificirati pa bo treba tudi ceno koncesijske dajatve, financiranja izgradnje in obratovanja energetskih naprav. Vse to zato, da bi na koncu imeli zelo jasno finančno konstrukcijo in jasen odnos do koncesionarja. Peter Pribožič (NSi) razume odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo in električno energijo v novi ptujski športni dvorani kot orodje za razpis, ki pa vsebuje kup pomanjkljivosti in nedoslednosti.
Ptujski župan Štefan Če-lan je spomnil na predhodne razprave v zvezi s to gradnjo, za katero je večina mestnih svetnikov menila, da bi lahko ima za MO Ptuj več pozitivnih kot negativnih učinkov, zato tudi soglasje za izpeljavo potrebnih postopkov, skladno z zakonodajo. Ne gre pa prezreti pomembnega dejstva, to je časa, v katerem je treba izpeljati vse postopke. Če do 31. maja letos občina ne bo imela veljavnega gradbenega dovoljenja in z vlado RS podpisane pogodbe, se bo treba od projekta posloviti. Ker če se gradnja ne bo začela v prvem tednu junija letos, projekta ne bo mogoče izvesti oziroma izpolniti pogojev FIBE in Košarkarske zveze Slovenije. „Res je, da je v tem projektu veliko improvizacije," je priznal ptujski župan. Vrstni red sprejemanja aktov, kot ga imamo sedaj, omogoča, da bi z 31. majem letos imeli vso potrebno dokumentacije. Sprejem omenjenega odloka pa ni nič drugega kot pomoč pri objavi javnega razpisa, za katerega pa se danes ne ve, če se bo kdo nanj sploh prijavil in pod kakšnimi pogoji. Za novo športno dvorano naj bi MO Ptuj neposredno odštela le 1,9 milijona evrov, 2,5 milijona pričakuje od države iz evropskih sredstev, ki so namenska sredstva za
športno infrastrukturo, pet milijonov pa na osnovi sklenjene koncesijske pogodbe s podjetjem, ki bo za ta objekt 20 let zagotavljal električno in toplotno energijo in katerega ime naj bi nosila nova dvorana, kar pa naj bi bila le prikrita zadolžitev mestne blagajne, so v razpravi opozarjali nekateri mestni svetniki. Ocenjena vrednost izgradnje dvorane izbrane ponudbe podjetja Meteorit iz Hoč znaša 9,3 milijona evrov. Ker pa gre za tako občutljiv projekt, se ne bo bič zgodilo mimo mestnega sveta, je še posebej izpostavil ptujski župan. Mestni svetniki bodo v pregled dobili vsebino javnega razpisa, vsebino potencialne koncesijske pogodbe in vse ostalo, tako da ni nobene bojazni, da bi bili slabo informirani in da ne bi imeli kakovostnih argumentov za odločanje. Zmogljivost MO Ptuj za investicije je dobre štiri milijone evrov na leto, s čimer ne more narediti veliko, zato brez zadolževanja ne bo šlo. Na dolgi rok to okolje potrebuje smele in pogumne projekte, je prepričan ptujski župan, da bo lahko mesto evropskega formata. Razsvetljene ulice in urejeni pločniku mu tega ne bodo prinesli. Mestni svetniki bodo o investicijskem programu zelo temeljito razpravljali na naslednji seji, ki bo 26. marca. V tem trenutku pa se tudi ne ve, po katerem projektu bo nova dvorana zgrajena: po izbranem projektu javnega natečaja glede na vrednost ali po tistem, ki je bil najbolje ocenjen, kar je bilo za mestne svetnike prav tako svojevrstno presenečenje. Občina se po županovih besedah sedaj dogovarja z obema projektantoma o združitvi projektov v skupnega, pri čemer pa se vrednost izgradnje ne bo spreminjala.
MG
Ponudba velja do 18.3.2012.
podlehnik
Iz srca Haloz
SVINJSKO PLEČE BK
3,09 €/kg
3,79 €/kg
HALOŠKE PEČENICE
DODATEK JEDEM BONI 1000g
... iN SE VEUKO DRUGEGA
Slovenija • Prašičerejci pozivajo vlado
V krizi zaradi nekonkurenčnega položaja na trgu
Rejci prašičev, združeni v konzorcij Ohranimo prašičerejo Slovenije, so v četrtek predsedniku DZ Gregorju Virantu in predsedniku odbora DZ za kmetijstvo Dejanu Židanu predali okoli 7400 podpisov za ohranitev prašičereje v Sloveniji. Že v petek se je sestala posebna komisija, ki pripravlja konkretne predloge za rešitev pra-šičerejske krize.
Člani konzorcija Ohranimo prašičerejo Slovenije so v Ljubljani opozorili, da brez pomoči vlade rejci ne morejo biti konkurenčni.
Predstavniki konzorcija so Židana in Viranta na skupnem sestanku opozorili predvsem na to, da so se znašli v nekon-kurenčnem položaju v primerjavi s tujimi uvozniki mesa, zaradi česar je ogrožena celotna panoga.
Ob predaji peticij so ju pozvali, naj država sprejme ukrepe za pomoč rejcem, kot so to storile sosednje države in zaradi česar so sedaj naši rejci v slabšem in nekonku-renčnem položaju. Madžarska je tako lani za zaščito konkurenčnega položaja svojih rejcev namenila 24 milijonov evrov, finančno pa so svojim prašičerejcem pomagale tudi Bolgarija, Romunija in Avstrija. Marko Višnar, vodja konzorcija Ohranimo prašičerejo Slovenije, je prepričan, da bi lahko s podobnimi ukrepi pomagala tudi slovenska vlada, ter hkrati opozarja, da brez aktivnejše vloge države slovenske prašičereje ne bo več dolgo. Po njegovem mnenju je nujno upoštevati opozorila prašičerejcev, da trg pri nas ne deluje, sicer pa je tudi dejal, da naj bi se poslanci zavedali, kako pomembna je ohranitev proizvodnje hrane in lastne samooskrbe, zato ne dvomi, da bodo sprejeli potrebne ukrepe. To je treba sprejeti še pred
Tudi žitni krožek vodi kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak, ki je o prvem srečanju povedal: „Na ustanovni sestanek je prišlo 30 kmetovalcev, ki skupno obdelujejo kar 380 hektarjev pšeničnih polj. Naslednjič se bomo srečali ob ogledu poskusov na eni od teh njiv. Moram reči, da so bili kmetovalci s srečanjem izjemno zadovoljni, saj smo se pogovarjali o res aktualnih temah in konkretnih težavah, ki jih zanimajo. Tokrat je bilo postavljeno v ospredje gnojenje žit, količine in katera gnojila uporabiti, kakšni so učinki, pa o zaščiti proti plevelom, o prvih ukrepih proti boleznim - katera sredstva in v kakšnih koncentracijah uporabiti itd. Prišli smo do sklepov, da je smiselno pri prvem gnojenju uporabiti kan, za drugo dognojevanje pa je smiselno dodajati ureo ali drugi sredstvo s podaljšanim delovanjem. Tako se lahko znatno povečata količina in kvaliteta beljakovin."
Bistvo takšnih neobveznih srečanj v okviru društva je po besedah Brodnjaka povečati
sprejetjem rebalansa proračuna za leto 2012.
Nujni razpisi za naložbe v hleve
Zato se je takoj formirala posebna komisija in se prvič sestala v ponedeljek popoldne. Član te komisije, ki mora pripraviti konkretne smernice za oblikovanje ukrepov pomoči, je tudi vodja svetovalne službe na ptujskem KGZ Peter Pri-božič: „Predlogi morajo biti pripravljeni do 8. marca, ko se bo na to temo sestal matični odbor za kmetijstvo. Trenutno v Sloveniji pujskov primanjkuje; ekonomika pitanja pri nabavni ceni 25-kilogramskega pujska, ki trenutno znaša med 70 in 80 evrov, in pri visoki ceni krmil je negativna. Iz tega sledi predlog, da je trenutno smiselna neposredna podpora rejcem za ohranitev staleža plemenskih svinj. V skrajnem primeru, če ne bi šlo drugače, bi bil smiseln tudi ukrep de minimis, ki bi zajel večji del manjših rejcev, res pa je, da ta ukrep ni zadovoljiv za velike prašičerejce. Nadalje je absolutno obvezno začeti razpise za investicije v rejo plemenskih svinj na kmetijah. Naložb v zadnjih letih praktično sploh ni bilo. V tem razpisu bi zajeli
hektarski donos žit, predvsem pšenice, in seveda tako zvišati dohodek na hektar: „Lanska letina je bila sicer rekordna po količini pri pšenici. Šibka točka pa so bile beljakovine kot posledica visokega pridelka in premajhnih količin dodanega dušika. Beljakovine so pač direktno povezane s količino dodanega dušika, in ker nihče ni pričakoval tako velikega pridelka, je bilo dodanega premalo zlasti trajno delujočega dušika. Dejstvo je, da je lani vsaka tona pridelka več na hektar prinesla kmetu 220 evrov, kar ni zanemarljivo! Zato so kmetje toliko bolj zainteresirani za dvig kakovosti beljakovin dvig donosa na hektar."
Povprečno se na njivah na našem območju pridela okoli šest ton pšenice na hektar; lani so pridelki pri najboljših, a bolj redkih pridelovalcih dosegali tudi deset ali celo enajst ton na hektar, vendar je bila za to pšenico načeloma značilna nižja kakovost beljakovin: „Naš cilj je, da bi se vsi kmetovalci približali osmim ali devetim tonam pridelka na hektar, kar
potrebne ureditve standardov v hlevih glede na iztekajoče se obdobje 2013, med stroške pa bi se šteli tudi nakupi plemenskih svinj. S takšnim razpisom bi vzpodbudili ureditev skupinskih rej plemenskih svinj z izgradnjo dodatnih kapacitet za povečanje staleža."
Finančna pomoč organiziranosti in subvencioniranje reje
Pribožič ob tem meni, da bo učinek ukrepov dosežen le, če se bodo rejci dobro in učinkovito povezali: „Dobro bi bilo, da se zagotovi finančna podpora za zagon organiziranosti, ta pa
velja za odličen pridelek. Letos je po zbranih podatkih na območju UE Ptuj s pšenico zasajenih okoli 20.000 hektarjev polj. Za dober pridelek je vsekakor treba dosledno upoštevati teh-
naj bo vezana na proizvodnjo pujskov. Sicer pa bi lahko povezovanje financirali tudi bolj posredno, npr. prek kakšne zadruge, ki bi pripravila natančen program proizvodnje, pitanja in prodaje prašičev. V takšen letni program bi lahko bilo zajetih npr. 10 rejcev z 20.000 pujski letno, hkrati pa bi bile v program zajete tudi potrebne naložbe na kmetijah za dosego cilja. Pri točkovanju na razpisih bi bili takšni programi višje ovrednoteni."
Prav tako Pribožič meni, da bi bilo možno „subvencionira-ti" tudi pujse, podobno kot pač veljajo plačilne pravice za govedo. „Uradno temu pravimo doseganje višje cene pitancev, lahko pa bi jo dosegali le rejci,
nologijo, opravljati meritve in ugotavljati potrebe po dušiku ter čim manj delati na pamet. Osnova za dober pridelek je odlično zemljišče, to pa je tisto, na katerem je vrednost kislost
ki bi dosegali višje standarde oziroma nadstandarde v reji. Osebno sem tako predlagal dokaj realne parametre, ki zajemajo širši krog rejcev. Tako bi kot nadstandard veljala reja oziroma prehrana prašičev na bazi lastne pridelave koruze in žit, drugi nadstandard je prehrana prašičev brez uporabe krmil GSO, minimalna površina na prašiča - pitanca mora znašati 0,7 kvadratnega metra v hlevu, nadstandard, ki bi se lahko sofinanciral, pa bi bila še uporaba voluminozne krme, slame, igral oz. nadomestkov za zadovoljevanje etoloških potreb prašičev v boksih. Rejci, ki bi poskrbeli za takšno prehrano in ureditev hlevov, bi bili potem upravičeni do finančnega dodatka po glavi živine. Seveda pa gre v tej fazi zgolj za predloge, kako bi lahko pomagali prašičerejcem, če bi se vlada odločila za tovrsten ukrep."
zemlje med 6,5 do 7 na težkih in 6 do 6,5 na lahkih tleh. Za-loženost s kalijem in fosforjem ni tako pomembna, odločujoča za pridelek pa je potem še optimalna založenost z dušikom."
Brez organizirane prodaje bo težko ...
Vendar Pribožič ob tem še meni, da vsi ukrepi države, tudi če bi jih uresničila, ne bodo dolgoročno rešili praši-čerejcev: „Nisem optimist in težko verjamem, da bo v sedanji krizni situaciji vlada sprejela kakšen ukrep direktnega plačila oz. podpore na glavo prašiča. Veliko verjetnejša je odobritev de minimisa in pa morda razpisi za naložbe v prašičereji. Vsekakor pa je tudi res, da noben finančni ukrep ne bo imel pravega dolgoročnega učinka, dokler ne bodo prašičerejci učinkovito povezani z enotnim nastopom na trgu in organiziranim odkupom oziroma prodajo mesa. Za ta problem pa politika gotovo ne bo poskrbela."
SM
Zgroženi nad
izenačevanjem
plačil
Koliko njivskih površin bo še ostalo obdelanih, potem ko se bo začelo postopno izenačevanje plačil za njive in travnike, Brodnjak ne upa ugibati: „Gre za enega ključnih ukrepov za poljedelce v severovzhodni Sloveniji. Kmetje smo zgroženi nad razmišljanjem o izenačitvi plačilnih pravic za travnike in njive. Za naše območje, na katerem se prideluje hrana, je to velikanski udarec. Ne more biti enako plačilo za ekstenzivni kraški pašnik, na katerem se paseta dve ovci na hektar, v primerjavi z intenzivnim kmetovanjem na njivah, na katerih se pridelujejo žita, druge poljščine, vrtnine ... Pri tem je treba povedati, da se na znižanje plačilnih pravic veže tudi izguba zgodovinskih pravic, kot so npr. premije za govedo, mleko ipd. Te odpadejo in kmetje bodo tako, če bo obveljal predlagani režim, izgubili povprečno okoli 200 do 300 evrov na hektar. Izenačitev naj bi bila namreč postopna in bi se izvedla od leta 2014 do leta 2018. Bojim se, da bi res zmagal interes tistih, ki imajo več travinja, saj jih je več kot poljedelcev in ti se bodo gotovo zavzemali za čim prejšnjo izenačitev."
" i ■ ■ / , ' ' , ■ - ' v i4- • _
Foto: SM
Kmetje, ki so se povezali v žitnem krožku, želijo doseči čim višji hektarski donos in čim višjo kvaliteto pridelka.
Podravje • Ustanovljen žitni krožek
Prašičereja je v Sloveniji zadnjih osem let drastično upadala ne le na kmetijah, ampak tudi pri velikih rejcih, ki jih je bilo prej osem, od leta 2010 pa le še trije. Pred osmimi leti so v državi letno vzgojili okoli 620.000 prašičev, zdaj pa le še 250.000. Seveda je posledično močno padla samopreskr-ba s svinjskim mesom - s 70-odstotne na manj kot 30 odstotkov. Z zniževanjem domače prašičereje se izgubljajo tudi delovna mesta; neposredno naj bi bilo danes na prašičerejo vezanih le še 1500 delovnih mest.
Do kakovosti z optimalno količino dušika
Potem ko je bil lani ustanovljen krožek za pridelovalce oljne ogrščice, so se letos konec februarja na prvem srečanju zbrali še pridelovalci žit s Spodnjega Podravja, ki se bodo poslej srečevali štirikrat letno.
Ptuj • Svet četrtne skupnosti Grajena
Modernizacija prednostnih cest
V ČS Grajena bodo s sredstvi, ki jih imajo letos na voljo v svojem četrtnem proračunu - gre za 108 tisoč evrov - lahko predvidoma modernizirali tri cestne odseke. Načrtujejo pa tudi ureditev skladišča za hrambo kulis, ki jih pri svojem delovanju uporablja dramska sekcija.
Foto: Črtomir Goznik
Informacijska tabla v centru Grajene je bila postavljena s sredstvi za razvoj podeželja, da bi kraj in njegove zanimivosti še bolj približali tudi obiskovalcem.
Lani so modernizirali dva: odsek Nova vas-stara voja-šnica-Mestni Vrh 9 v dolžini okrog 980 metrov in odsek od regionalne ceste Grajena v smeri proti Mestnemu Vrhu 121 v dolžini 500 metrov. Po oceni je brez asfalta še okrog 20 km cest. Kot je povedal predsednik sveta ČS Grajena Peter Vajnberger, imajo trenutno na prioritetnem seznamu osem odsekov. Vsi izpolnjujejo pogoje za modernizacijo, kar med drugim tudi pomeni, da so zemljiško čisti oziroma so zanje že pridobili služnosti. V načrt modernizacije so letos vključili tri cestne odseke; najdaljši je povezava Grajena-Orešje, na katerem gre za modernizacijo v dolžini 620 metrov, ki pa si jo bodo delili s ČS Panorama; na Grajenčane bo odpadla modernizacija 320 metrov. Naložba je ocenjena na 36 tisoč evrov. V Mestnem Vrhu bodo modernizirali 400 metrov ceste na relaciji Fuks-Lozinšek. Gre za enega od zahtevnejših posegov v okviru načrtovane modernizacije
cest v ČS Grajena v letu 2012. V drugi polovici letošnjega leta pa se bodo predvidoma pričela tudi dela na odseku Krepek v Krčevini pri Vur-bergu, kjer gre za okrog 400 metrov ceste. Za 14 cestnih odsekov pa še niso uspeli pridobiti služnosti. Računajo, da jim bo to uspelo s pomočjo gradbenih odborov, ki so jih formirali za te odseke. Skupaj s člani sveta ČS Grajena bodo poskušali čim prej priti do služnosti, da bi lahko tudi na teh odsekih prišlo do modernizacije že v kratkem času, še posebej, če bo MO Ptuj pridobila koncesionarja za področje modernizacije in vzdrževanja cestnega omrežja na njenem celotnem območju.
Društva so uskladila koledar prireditev
Na seji sveta ČS Grajena, ki je bila 16. februarja, so sodelovali tudi predstavniki društev z območja četrtne skupnosti, ki so predstavili
svoje načrte aktivnosti oziroma koledar prireditev v letu 2012, da bi jih lahko tudi terminsko uskladili in da več ne bi prihajalo do podvajanja prireditev. V svetu ČS so pohvalili odločitev o sestavi prvega koledarja prireditev, ki naj bi ga prejelo vsako gra-
jensko gospodinjstvo.
Še posebej praznično bo letos v Športnem društvu Grajena, za katerim so štiri uspešna desetletja delovanja. Praznično dogajanje bodo povezali s praznovanjem krajevnega praznika Grajene, 26. julijem.
Po zastoju obnovitvenih del v Domu krajanov Grajena, naj bi letos končno le uredili skladišče za kulise za potrebe delovanja dramske sekcije KD Grajena; potrebna projektna dokumentacija je izdelana. Bo pa treba še počakati na ureditev kuhinje.
Velik problem za ČS pa so stroški ogrevanja kulturne dvorane. Kot pravi predsednik sveta, iščejo rešitve tudi prek kulture, in sicer tako, da bi se za stroške ogrevanja povečala dotacija za delovanje kulturnega društva, saj dramska sekcija ne more vaditi v nezakurjenih prostorih. V letošnjih dveh mesecih so za stroške ogrevanja dvorane že porabili skoraj polovico sredstev, ki jih na letni ravni dobivajo za pokrivanje funkcionalnih stroškov. Z dva tisoč evri čudežev ne morejo delati, pove.
Na februarski seji ČS Grajena so govorili tudi o zimski službi, katere plan temelji na osnovi kategorizacije občinskih cest, kar pomeni, da stroškov pluženja cestnih odsekov, ki niso kategorizirani, ni mogoče pokrivati z javnimi sredstvi, to pa seveda povzroča jezo pri občanih, katerih objekti so oddaljeni nekaj sto metrov od teh cest.
Še vedno pa se nič ne premika na področju izgradnje kanalizacijskega omrežja, ki ostaja osrednji infrastruktur-ni problem tega območja MO Ptuj. Zadovoljni pa so, da jim je s pomočjo sredstev za razvoj podeželja v centru Grajene uspelo postaviti informacijsko tablo, ki obiskovalcem pomaga pri spoznavanju kraja, njegovih zanimivosti in bližnje okolice.
MG
Ptuj • Infrastrukturno leto v četrtni skupnosti Rogoznica
Nadaljevanje modernizacije Sloven
skogoriške in gradnja kanalizacije
Na območju ČS Rogoznica se bo letos izvajalo več cestnih investicij: na Slovenskogoriški cesti predvidoma II. in III. faza, pričela pa se bo tudi gradnja kanalizacije v Podvincih in I. etapa modernizacije ceste skozi Podvince v dožini 1,1 km. Ob tem pa v okviru naložb četrtnega proračuna načrtujejo tudi posodobitev križišča v Spodnjem Velovleku.
Problem je tudi cesta skozi Žabjak, že nekaj časa pa v svetu ČS Rogoznica opozarjajo na neurejeno stanje na območju nekdanje opekar-
ne. Vključili so tudi inšpekcijske službe, a se zadeve ne izboljšujejo. Problem je tudi gradnja igrišča v Kicar-ju, kjer pa se zapleta zaradi
nesprejetega prostorskega plana. V Kicarju že dlje časa opozarjajo tudi na probleme pri oskrbi s pitno vodo. Da bi jih omilili, so zgradili
Foto: Črtomir Goznik
V nadaljevanje rekonstrukcije Slovenskogoriške ceste bo letos predvidoma vloženih okrog 800 tisoč evrov, od tega bo 60 odstotkov zagotovila država.
prečrpalno postajo, katere gradnja je stala okrog 52 tisoč evrov. Kot pravi predsednik sveta ČS Rogoznica Janko Čeh, naj bi v letošnjem letu prišlo tudi do začetka rekonstrukcije Doma krajanov Rogoznica. Tudi to je poseg, na katerega čakajo že vrsto let. Še ne tako davno so ga načrtovali v okviru javno-za-sebnega partnerstva.
Razpis že v letošnji
pomladi
Za II. in III. fazo izgradnje Slovenskogoriške ceste je v teku urejanje služnostnih pogodb. Direktor občinske uprave MO Ptuj Janko Širec pravi, da se z državo dogovarjajo, da bi za obe fazi izvedli skupni razpis še v letošnji pomladi, celotno investicijo v dolžini 900 metrov, katere skupna vrednost je ocenjena na okrog 800 tisoč evrov, ki
si jih bosta delili država in MO Ptuj v razmerju 60:40, pa naj bi dokončali do konca letošnjega leta. Zaradi problemov pri pridobivanju zemljišč se je rekonstrukcija Slovenskogoriške ceste razdelila na štiri faze. V četrti fazi je bilo zgrajenih 460 metrov ceste od hišne številke 100 c do odcepa za trgovino El Dar. Naložba je stala 430 tisoč evrov.
V upravi MO Ptuj pa si tudi prizadevajo, da bi čim prej pripravili vse potrebno še za dokončanje rekonstrukcije na Slovenskogoriški cesti, za izvedbo del v I. fazi v dolžini 300 metrov, v kateri pa je predvideno tudi rušenje enega objekta. Skupaj z načrtovalci trase se tudi trudijo, da bi se v nadaljevanju gradnje v okviru preostalih treh faz v kar največji možni meri izognili gradnji na zasebnih zemljiščih, vendar povsod to ni
mogoče. Pri vseh teh cestnih naložbah je tako, da je država financerka le izgradnje cestnega ustroja, vse ostalo, torej pločniki, kolesarske steze, avtobusna postajališča in kanalizacija, pa predstavlja delež občinskega proračuna.
V Podvincih, kjer naj bi že leta 2010, ko so izvedli prvo količenje, začeli modernizacijo 2,1 km ceste, naj bi v kratkem pričeli gradnjo kanalizacije. Dela je na javnem razpisu pridobilo podjetje Kit-Ak Gradnje, d. o. o., iz Rogaške Slatine. Sredstva za to gradnjo so zagotovili v mestnem proračunu, 900 metrov kanalizacijske mreže pa bo stalo 210 evrov brez DDV. Gre za pomembno naložbo s področja varovanja okolja, ki bo preprečila tudi fekalno onesnaževanje podvinških ribnikov, ki sodijo v območje Nature 2000. Blizu milijon evrov pa bo stala modernizacija I. etape ceste skozi Pod-vince v dolžini 1,1 km, ki se bo pričela takoj po končani gradnji kanalizacije. Dela je na javnem razpisu pridobilo CP Ptuj. Rok za dokončanje del je junij 2012, ki je glede na dosedanje izkušnje iz ce-stogradnje na tem območju zagotovo preveč optimistično postavljen. Rekonstrukcija prvih 460 metrov Sloven-skogoriške ceste je trajala kar 10 mesecev.
Podravje • Dnevi biokmetijstva 2012
Naprej k izvorom
V prvi polovici februarja je v Goetheanumu v švicarskem Dornachu pri Ba-slu potekala svetovna konferenca biodinamičnih kmetovalcev ter z bio-dinamiko povezanih strokovnjakov. Udeležil se je je tudi Drago Purgaj s kmetije Demeter, ki je tudi član skupščine IBDA.
„Slovensko biodinamično gibanje, ki šteje prek 2000 članov, sodi v družbo 22 držav, polnopravnih članic Mednarodne biodinamične zveze IBDA (International Biodynamic Association). To je za Slovenijo veliko priznanje. Pomemben napredek, ki smo ga letos dosegli, pa je prav gotovo tudi zaključek izobraževanja prve skupine slovenskih biodinamičnih svetovalcev, mentorjev, kontrolorjev in certifikacijskega odbora, ki se je pričelo leta 2010. Biodinamiki smo tako v koraku s časom," je po končani konferenci ob prihodu domov najprej povedal Purgaj, ki vodi kmetijo Purgaj v Cer-kvenjaku, kjer že leta dolgo kmetujejo po biološko dinamični metodi. Kmetija je tudi nosilka certifikata ekološke pridelave in ima po sklepu Demeter International pravico uporabe mednarodne blagovne znamke Demeter.
Biodinamično gibanje se sicer naglo širi v vseh delih sveta: „Prav zato menim, da je naslov letošnje konference Naprej k izvorom povsem ustrezal namenu, saj v sebi nosi več vprašanj: kaj je bistveno: ali je to možnost pridelave zdrave hrane, ali nas žene moč socialno-politične
Biodinamika je najbolj zahtevna metoda ekološke pridelave, ki temelji na doslednem upoštevanju načel ravnovesja v naravi. V biodinamiki se dela opravijo v skladu z ustreznimi kozmičnimi energijami. Z delom ob ugodnih dneh glede na del rastline (list, plod, korenina, cvet) se omogoča boljši razvoj rastline in zmanjša potreba po zaščitnih sredstvih. V biodinamiki se uporablja izključno biodinamične pripravke, ki se izdelujejo iz zdravilnih zelišč (kamilica, kopriva, regrat ...) in mineralov, s katerimi se krepi rastline in zmanjšuje pojav bolezni in škodljivcev.
angažiranosti, poštena pra-produkcija kot podlaga za zdravo gospodarstvo? To so pomembna vprašanja, vendar pa tema konference nosi tudi sistematično plat. V tej zvezi je ključen namen izdelave čim bolj skrčenega, vendar popolnega seznama biodina-mičnih načel, ki bodo hkrati podlaga kontrolnim smernicam Demeter."
Egipčani z biodinamiko iz puščave ustvarili zeleno oazo
Svetovne kmetijske konference se je skupaj udeležilo preko 400 udeležencev iz 30 držav, osrednji govornik letos pa je bil prejemnik alternativne Nobelove nagrade, Egipčan Helmy Abouleish, vodja
Sekema iz Egipta. „V Seke-mu so uspeli z biodinamično
Foto: osebni arhiv
Slovenski udeleženci izobraževanja za mentorje, svetovalce in certifikacijski odbor v Dornachu.
metodo v puščavskem pesku ustvariti zeleno oazo, ki meri več sto hektarjev. Poleg številnih kmetijskih pridelkov, ki jih pridelujejo po strogih standardih Demeter International, so v Sekemu nastali tudi predelovalni obrati, waldorfski vrtci, šole in univerza Heliopolis. Abouleish se je v svojem nagovoru dotaknil tudi zadnjega obdobja revolucionarnih premikov na Bližnjem vzhodu. Med drugimi je bil po padcu Mubarakove-ga režima tudi sam priprt ter po 100 dnevih ob pomoči številnih posameznikov, gibanj in organizacij izpuščen na prostost. Njegovi nastopi, bodisi pred Združenimi narodi in organizacijo
FAO bodisi v Beli hiši, v Davosu ali drugod, so pospre-mljeni z vsesplošnim odobravanjem," je pojasnil Purgaj, ki se je tudi osebno pogovarjal z Abouleishom in je navdušen
nad njegovimi idejami in zagnanostjo.
Goetheanum je, kot je povedal Drago Purgaj, sedež svetovno znane Visoke šole za duhovne znanosti, ki jo sestavlja 11 sekcij, organiziranih kot fakultete, med njimi pa je tudi sekcija za kmetijstvo: „Vpliv Goetheanuma je izredno velik in se odraža po številnih iniciativah in gibanjih, ki vplivajo na podobo mnogih področij. V kmetijstvu je tak primer širitev ekološkega kmetovanja. Njegov začetnik, švicarski agrarni politik dr. Hans Miller, ga je zasnoval na delu biodinamičnih načel, ki so omogočala, da je švicarsko kmetijstvo (p)ostalo neodvisno od dokupa surovin. Enako velja za druga področja. V arhitekturi in gradbeništvu npr. predstavlja preobrat t. i. organska arhitektura, imenovana tudi naravna gradnja, ki jo je Rudolf Steiner uporabil pri načrtovanju Goetheanu-ma."
Slovenija je postala članica mednarodne biodinamične
zveze IBDA šele v lanskem letu: „Sodelujemo v dveh pomembnih strokovnih skupinah. Prva je Mednarodna strokovna skupina za sadjarstvo, katere osrednja naloga je ocenjevanje vitalnosti rastlin in pridelkov z metodo kristalizacije oz. kromatogra-fije. Druga pa je Strokovna skupina za biodinamične pripravke. S pripravki, ki imajo osrednje mesto v biodina-mični pridelavi, se ukvarjajo ugledni znanstveniki, inženirji in praktiki iz vseh celin. Delo temelji na izmenjavi znanj in praktičnih izkušenj z namenom, da pripravke približamo ravni povprečnega uporabnika."
Drago Purgaj je pogovor zaključil tako: „Biodinamiki smo v koraku s časom. Pričakujemo lahko nove rešitve in spoznanja, kot je bila npr. lanska predstavitev pršilnika za škropljenje biodinamičnih preparatov. Ta je vzbudila veliko zanimanja tudi med pridelovalci, ki doslej biodi-namične metode niso prakti-cirali. Za domače kmetijstvo, ki zagotavlja le še 30 % potreb po hrani, so naša prizadevanja velika priložnost. Toda za konkretnejše premike bo potrebno veliko uma, srca in volje tistih, ki si najbolj prizadevajo krojiti slovensko kmetijsko pridelavo."
SM
Demeter International je najstarejša in najuglednejša cer-tifikacijska organizacija ekoloških živil in živilskih izdelkov, ustanovljena leta 1928. Po podatkih iz leta 2010 nadzira skoraj 4300 kmetijskih obratov z 130.000 hektarjev obdelovalnih površin v 41 državah sveta ter prek 430 živilsko-prede-lovalnih obratov. Več kot 3000 različnih produktov Demeter ustvari blizu 400 milijonov evrov letnega prometa. Po biodi-namični metodi pa se obdeluje še veliko več hektarjev, ki pa niso v kontroli Demeter.
Prlekija • Občni zbor Prleškega združenja rejcev prašičev
Prašičereja po poti proizvodnje sladkorja?
Na nedavnem občnem zboru Prleškega združenja rejcev kvalitetnih prašičev Prleški prašič so udeleženci v svojih razpravah največ pozornosti namenili ekonomskemu položaju te živinorejske panoge, ki prehaja v ključno obdobje. S 1. januarjem 2013 namreč pričnejo veljati novi standardi za rejo prašičev in po nekaterih ugotovitvah več kot 50 odstotkov trenutne proizvodnje ne bo ustrezalo takratnim standardom.
»Potrebujemo prašiče, zato so nujne subvencije za plemenske svinje, kot je to v drugih državah Evropske unije. Rešitve ne vidim, če se v nastali položaj ne bo vključila politika,« je dejal rejec prašičev Alojz Jelen iz Lukavcev v občini Križevci, predsednik kmetijskega odbora v državnem zboru Dejan Židan pa je opozoril, da bi se na krizo morali pripravljati že leta 2005. »Hrane bo zmanjkalo, le vprašanje časa je kdaj,« je nadaljeval Židan, ki bo v prihodnjih dneh sklical kmetijski odbor, na katerem bodo v ospredje postavili problematiko prašičereje in iskanju kriznega izhoda. Pri tem je opozoril na zelo možen scenarij, da se ob izgubi lastne
prašičereje zgodi, kar je zgodilo z ukinitvijo proizvodnje sladkorja v Ormožu, ter spomnil na izredno visoke cene sladkorja.
Predsednik združenja rejcev Aleš Vaupotič povedal, da je v minulem obdobju bilo izvedenih veliko aktivnosti za izboljšanje pogojev reje prašičev in kmetijstva nasploh. Menil je, da je v prvi fazi treba poiskati način in vzvode za ohranitev osnovne črede. »Glede na gospodarske bolezni in potrebe uvedbe bio varnostnih ukrepov ter nujnost uvedbe novih standardov in tehnologij moramo izdatneje vzpodbujati investicije na kmetijah prek javnih razpisov. V tujini imajo prakso ločene proizvodnje po kategorijah
- plemenske svinje, vzreja in pitanje. Podobno bo treba razmišljati tudi pri nas,« je dejal Vaupotič in prisotne seznanil s poročilom o delovanju v minulem letu. Izpostavil je
soudeležbo pri organizaciji 6. pomurskega srečanja rejcev prašičev 22. junija v Bakovcih. Na srečanju je bila organizirana okrogla miza z naslovom Ali v Sloveniji rabimo domačo
Aleš Vaupotič, predsednik prleškega združenja rejcev prašičev
prašičerejo, na kateri so med drugim govorili o problematiki na področju prašičereje in položaju v panogi. Oktobra je bila izvedena strokovna ekskurzija v sosednjo Avstrijo, kjer so si ogledali tehnološki center v Tullnu in kmetijsko šolo v Geshublu. Predstavljena je bila reja in organiziranost trga, omogočen pa je bil tudi ogled hleva, kar je danes prava redkost.
Predsednik rejcev se je dotaknil tudi področja plačil v novem_programskem obdobju. »S poenotenjem plačil za travnike in njive največ izgubimo pomurski kmetje in posledično tudi rejci prašičev, ki smo praviloma čisti poljedelci. Glede na to da smo krizo v prašičereji v zadnjih
letih reševali tudi s pomočjo poljedelstva, je tak sistem za nas nesprejemljiv,« je dejal Vaupotič.
Udeleženci občnega zbora so sklenili, da ne odstopajo od zahtev, ki so bile januarja letos sprejete na Kogu na okrogli mizi z naslovom Zakaj mora propasti slovenska prašičereja. V 22 točkah so bile na kmetijsko ministrstvo posredovane zahteve, med pomembnejšimi pa so uvedba subvencioniranja reje prašičev, zagotovitev finančnih sredstev za naložbe in prilagajanje hlevov za rejo prašičev ter vzpostavitev sistema ugotavljanja prodaje prašičjega mesa, ki nosi oznako slovenskega porekla.
NŠ
Foto: NS
Ptuj • Regijsko srečanje tamburašev in mandolinistov Slovenije J Tednikova knjigarnica
Trije dirigenti - pet skupin
Da je tamburica v naših krajih priljubljena, s kvalitetnimi izvedbami raznolikih skladb dokazujejo orkestri, ki so se udeležili regijskega srečanja tamburašev in mandolinistov Slovenije (no, mandolinistov tokrat ni bilo).
V dvorani ptujske Gimnazije je v soboto potekalo regijsko srečanje tamburašev (in mandolinistov) Slovenije. Čeprav je bilo relativno malo prijavljenih skupin, je tokrat po mnenju strokovnega spremljevalca nastopov Damirja Zajca to predstavljalo prednost. „Majhno, a sladko," je dogajanje opisal Zajec.
Prepričan je, da je bilo dogajanje tudi za poslušalce izjemno zanimivo, saj je trajalo dobro uro, kar je po njegovem mnenju ravno prav dolgo. „Srečanja, ki trajajo več ur, za poslušalce niso tako zanimiva, saj se naveličajo podobnih zvokov. Tokrat pa smo imeli pravo kombinacijo. Bilo je ravno dovolj skupin, njihov repertoar pa je bil raznolik, igrali so dobro in pripravili zanimive interpretacije. Mislim, da smo dokazali, da je pomembna kvaliteta in ne kvantiteta," je o sobotnem srečanju dejal strokovni spremljevalec Damir Zajec.
Na prireditvi, ki jo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ptuj, so se prvi predstavili tambura-ši iz KD Cirkulane, ki delujejo pod umetniškim vodstvom
Tamburaši iz Cirkulan
Boštjana Polajžerja. Za njimi so na odrske deske stopili člani Tamburaškega orkestra PD Cirkovce, ki ga vodi dirigent Drago Klein, pridružila pa se jim je tudi solistka Lara Brglez. Tudi Tamburaški orkester KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, kjer dirigentsko palico vihti umetniški vodja Jože Šmigoc, je redni udeleženec tovrstnih srečanj. Tokrat so poskrbeli tudi za vokalno popestritev: nastopila sta namreč solista Milena Gabrovec
in Jernej Muzek. Kot predzadnji je nastopil Tamburaški orkester Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica, ki ga vodi dirigent Boštjan Polajžer, kot solista pa sta se jim pridružila Jure Majerič na saksofonu in pevka Mili.
Ponovno pa je po mnenju strokovnega vodje Damirja Zajca izstopal uveljavljeni Tamburaški orkester KUD Majšperk. Tudi tega vodi dirigent Drago Klein, ki očitno v tej zvrsti glasbe postavlja nova
merila. Skupaj s solistko Ano Karneža so njegovi tambura-ši Zajca prepričali, da so le še napredovali. Ocenil jih je kot izjemen orkester, pohvalil pa je tudi vse ostale sodelujoče, med katerimi, kot pravi, ni takih, ki bi v svoji kvaliteti nazadovali. „Večina jih je iz leta v leto boljša," zaključuje Zajec, ki je zadovoljen tudi z izvedbo prireditve in odzivom poslušalcev.
Dženana Kmetec
Videm • Potrjena programa športa in kulture
Za šport in kulturo 381.000 evrov
V občini Videm bodo v letošnjem letu za potrebe športa iz občinskega proračuna namenili predvidoma 274.855 evrov; v ta znesek so zajete tudi načrtovane naložbe. Za kulturo pa je v proračunu namenjenega precej manj denarja, točno 107.680 evrov.
Po potrjenem letnem programu športa je za redno delovanje športnih društev rezerviranih 38.430 evrov, za Športni zavod Ptuj 2550 evrov, za športnika leta pa 1930 evrov. Za ostale stroške na področju športa je rezerviranih 6639 evrov; gre pa predvsem za stroške, povezane z izvedbo že tradicionalne vsakoletne
Male šole nogometa za osnovnošolce iz Vidma in sosednjih hrvaških občin. 15.000 evrov bo letos namenjenih za opreme športnih parkov z igrali.
Sicer pa bo največ „športne-ga" denarja namenjenega za izvedbo dveh večjih naložb; prva je dokončanje novega nogometnega igrišča v Tržcu, za katerega je predvidenih še
V Vidmu letos načrtujejo izvesti dve večji naložbi v športno infrastrukturo (med njima je novogradnja športnega objekta v centru Vidma), kulturna infrastruktura pa naj bi se obogatila s prenovo ostrešja na Kočarjevi domačiji - na posnetku.
slabih 63.000 evrov. Večino tega denarja naj bi sicer občina pridobila iz razpisa kmetijskega ministrstva za obnovo in razvoj vasi (40.767 evrov), iz proračuna pa bi dodali še manjkajočih 22.213 evrov. Konkretno naj bi bil ta denar porabljen za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo (igrišče je namreč črnogra-dnja) ter za nakup zaščitne ograje.
Druga večja naložba pa je izgradnja novega športnega objekta na igrišču v centru Vidma. Za ta namen je v proračunu rezerviranih 147.326 evrov. V občini predvidevajo za novogradnjo (ki bo stala na isti lokaciji kot sedanji montažni objekt) pridobiti dobrih 74.000 evrov iz Fundacije za šport, iz proračuna pa bi dodali preostalih 73.000 evrov.
Za kulturo pa je letos, kot že povedano, namenjenih 107.680 evrov. Od tega je 32.900 evrov rezerviranih za redno delovanje domačih društev s področja kulture, 3260 evrov bo šlo za financiranje
delovanja ptujske enote Javnega sklada za kulturne dejavnosti, kar 46.520 evrov pa občina Videm namenja delovanju Knjižnice Ptuj.
Preostalih 25.000 evrov naj bi letos bilo namenjeno za edino naložbo na področju kulture. V načrtu je namreč prenova ostrešja na gospodarskem poslopju in na domačiji Kočar v Pobrežju, ki jo je občina že odkupila za potrebe pobreških kulturnih društev. Tudi za to naložbo v Vidmu pričakujejo sofinanciranje iz kmetijskega ministrstva, saj so projekt prijavili na razpis za ohranjanje in izboljšanje dediščine na podeželju. Po pričakovanjih naj bi prejeli dobrih 17.700 evrov, iz proračuna pa bi nato dodali razliko v višini 7300 evrov.
Za stroške izdaje občinskega glasila Naš glas pa je v letu 2012 načrtovanih dobrih 23.000 evrov, od tega nekaj manj kot 10.000 evrov za avtorske honorarje in 13.100 evrov za založniške storitve.
SM
Srečna družina
azina
Marec je kot vsi meseci v letu en taka lepa dvanajstina leta. Običajno napolni glavo in celo telo s prijetnimi občutki prebujanja narave, hvaležnosti naravi za ponovno rojstvo po zimskem počitku, srca se polnijo z ljubeznijo vseh sort ... Ta občutja se dajo lepo skriti med vrstice pomladne utrujenosti, 1 če je ravno leva noga tista, ki je bila prva spuščena s postelje. Marec je mesec, ko na osmi dan praznujejo ženske in na petindvajseti dan matere. Pred leti je bilo na tem mestu zapisano, da ni pošteno do moških, do očetov, da pa oni nimajo svojega dne. Saj sploh ni pomembno, ali je praznik ali ga ni! Pomembno je gledati s srcem in skušati razumeti in skrbno premisliti, se poučiti tudi takrat - pravzaprav še posebej takrat, ko sami niti dobro ne vemo, o čem in za kaj gre. No, letošnji marec bo zaznamovan še z referendumom.
Priznam, dragi bralci, da sem protireferendumsko razpoložena, ker se mi zdijo ti naši referendumi sila neumestni; če ne celo in zelo trapasti, ker so dragi kot žafran. In v deželi ni denarja za pametne reči, kaj šele za referendumske izmišljije. Se spomnite referenduma o odprtosti trgovin ob nedeljah? Se spomnite tistega o umetni oploditvi? ... Koliko denarja je šlo dobesedno v nič, trgovine pa odprte kljub drugače izraženi volji ljudstva. Stroka naj ljudstvo kompetentno vodi, pošteno in varčno naj bo vladanje, vladalci naj se držijo desetih božjih zapovedi, ljudstvo pa tudi in bo šlo počasi na bolje, oziroma vsaj ne na slabše. A na slabše ni nujno slabo, saj kam pa bi prišli v tem pohlepu in potrošniški ihti!
Skratka: rada bi vam povedala o enem fantku, ki je želel izvedeti, kako je prišel k svoji družini. Nemudoma se je namenil oborožiti se z znanjem. Stopil je iz hiše ter se sprehodil po vrtu. Srečal je polha ter ga vprašal:
»Kako si prišel k svoji družini?«
»Ne vem. Vem le, da sem sam in nimam družine. Vprašaj nekoga, ki ima družino.«
Fant seje odpravil naprej in naletel je na metulja. Postavil mu je enako vprašanje:
»Kako si prišel k svoji družini?«
»Moja družina je ves travnik. Pred tem sem bil gosenica in ne metulj. Niti ne vem, kako sem prišel v družino, a zdaj sem tu in samo to je pomembno. Pa-pa, vprašaj koga drugega, moji me že čakajo.«
Zagledal je dve kokoši ter ju vprašal:
»Kako pa kokoši pridejo v družino?«
»Pa saj to ve vsak otrok! Najprej je bilo jajce in potem kokoš, ali pa je bila najprej kokoš in potem jajce. Ah, saj ni pomembno, pomembno je samo, da smo tu. Vprašaj koga drugega.«...
Fant je izprašal številne živali o tem, kako so prišle v svoje družine. Jata divjih gosi mu je na primer odgovorila, da je cela jata ena sama družina, in jata ga je povabila medse. Fant je vprašal divje gosi:
»Ali to pomeni, da smo zdaj družina?«
»Kakor hočeš. Dokler si z nami, si lahko del naše družine.«
»Mogoče pa je to odgovor na moje vprašanje. Ko te sprejmejo, si član družine. Ampak to je le del odgovora. Ne spominjam se, da bi od nekod prišel in da sta me mami in oči le sprejela v družino,« je razmišljal fant...
Slikanica Srečna družina avtorja Kašmirja Husei-novica z ilustracijami Andree Petrlik Huseinovic je izšla minulo leto v prevodu Mine Ristanc (Originalni naslov: Sretna obitelj) v založbi Karantanija.
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: DK
Foto: SM
Oddaj o kulturi z Majdo Fridl. V ponedeljek ob 18. uri.
Rokomet
Proti Cimosu ni bil dovoljen čudež
Stran 12
Rokomet
Strmškova do konca sezone v Avstriji
Stran 12
Kikboks
Deseta akcija Nepogrešljivi
Stran 13
Kolesarstvo
Mladi na pripravah v Strunjanu
Stran 13
Miljenko Mumlek
Prekinjen pritožbeni postopek
Stran 14
Judo
Nika Šlamberger do nove zmage
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíúiiajt¿ tiaí na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
«fe» ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Aluminij
Znamo in zmoremo več
»
V nedeljo ob 15. uri bodo na domačem igrišču v Kidričevem prvo tekmo spomladanskega dela prvenstva odigrali nogometaši Aluminija. Tekmec bo ekipa Kalcer Radomlje, ki na lestvici zaseda predzadnje mesto in se bo verjetno do konca prvenstva borila predvsem za obstanek v ligi.
Pripravljalne tekme Aluminija so pokazale, da fantje znajo igrati in se lahko dokaj enakovredno kosajo s prvo-ligaškimi klubi. Zadnji poraz proti Dravogradu je bil izjema v tej seriji - eden redkih slabih dnevov. Na tej tekmi je zaradi rahle poškodbe igrišče predčasno zapustil Boris Sambolec: dobil je namreč udarec v obraz. To pa ne predstavlja nevarnosti ali bojazni
za nedeljski nastop, saj bo Sambolec zagotovo na razpolago trenerju Bojanu Flisu. Ob tem lahko zapišemo, da Doris Kelenc - nekaj časa je treniral s Kidričani - zaenkrat še ni našel skupnega jezika s Kidričani.
Ekipa Kalcer Radomlje si vsekakor želi čim prej zagotoviti obstanek, zato bo na vsaki tekmi, doma in v gosteh, iskala točke rešitve. Njihov nov tretji trener v tej sezoni je Asad Ali-lovič, ki je nasledil Roberta Pevnika (odšel je v Makedonijo). Iz Domžal sta na posodo v Radomlje prišla Dejan Zadni-kar in Mate Selak, ki sta za to ekipo veliki okrepitvi. Ali se bo Radomeljčanom z njima uspelo oddolžiti Kidričanom za poraz na prvi medsebojni tekmi
«
v letošnji sezoni (0:1, strelec Sambolec v 65. minuti), pa bomo izvedeli po končanem srečanju.
Boris Sambolec je pred nedeljsko tekmo dejal: »V bistvu komaj čakamo pričetek prvenstva, ko bo šlo zares, za točke. Proti Dravogradu res nismo bili tisti 'pravi' - imeli smo slab dan. Težko verjamem, da lahko dvakrat zapored igramo tako slabo, zato pričakujemo boljšo igro. Vsi nas imajo za prve favorite, kar je glede položaja na prvenstveni lestvici razumljivo, vendar moramo to potrditi še na igrišču. Prepričan sem, da znamo in zmoremo zaigrati tako, da bodo točke ostale doma. Toda vse se bo dogajalo na igrišču.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec: »Vsi nas imajo za prve favorite, kar je glede položaja na prvenstveni lestvici razumljivo, vendar moramo to potrditi še na igrišču.«
Nogomet • Reprezentanca Slovenije, 1. SNL
Zadovoljni z remijem proti Škotom
Slovenska nogometna reprezentanca je v sredo v Kopru s Škoti odigrala prvo letošnjo prijateljsko tekmo. To je bilo drugo srečanje, na katerem se je v vlogi selektorja predstavil Slaviša Stojanovič (prvo, z ZDA, je Slovenija izgubila 2:3). Tokratni remi (1:1; Kirm 33.; Berra 40.) lahko ocenimo kot vzpodbudnega, še posebej zaradi dejstva, da je Slovenija igrala precej oslabljena - manjkala sta predvsem Matavž in Bačinovič. Druga stalna težava vseh slovenskih selektorjev je ta, da precej ključnih igral-
cev reprezentance v svojih klubih ne igra redno. Ob tem se prvenstvo v Sloveniji sploh še ni začelo, zato nima tekmovalnega ritma niti Dare Vršič, ki se je na nekaterih tekmah pokazal kot prijetno presenečenje. Slab klubski status nekaterih igralcev se je močno odražal tudi na Bonifiki, ko so predvsem najizkušenejši igralci (Kirm, Cesar, Šuler, Bir-sa, Iličič ...) naredili preveč napak pri podajah, kar je v prvi vrsti posledica pomanjkanja rednega igranja tekem in s tem zamajanega zaupanja v lastne
sposobnosti.
Vsekakor pa smo lahko videli tudi nekaj pozitivnih smernic, na katerih lahko selektor gradi nadaljnje delo: Radosa-vljevič daje stabilnost zvezni vrsti, mlada Krhin in Vučkič sta prijetna poživitev ekipe in jima zaradi odličnega pristopa velja zaupati (na vrata članske reprezentance močno trka še tretji član ekipe U-21 Dejan Lazarevič), Brečko se na boku dobro vključuje v napadalne akcije, Dedič redno igra za Dinamo Dresden, zato je njegova forma na primernem
nivoju ... Če bi samo k slednjemu dodali Tima Matavža, ki bo ob vratarju Samirju Han-danoviču v prihodnosti zagotovo eden glavnih slovenskih adutov, bi lahko bila slika še veliko boljša. Prav iz tega vidika je zadovoljstvo Stojanoviča z remijem razumljivo, čeprav se obenem zaveda, da ga najbolj trdo delo šele čaka. Nadaljnje izboljšave lahko pričakujemo na naslednjih prijateljskih tekmah proti Grkom in Romunom, pravo sliko pa na začetku jesenskih kvalifikacij za SP 2014.
1. liga: Maribor nesporni favorit
V soboto se bo pričel drugi del prvenstva tudi v 1. SNL. Maribor ima po jesenskem delu praktično neulovljivih 15 točk prednosti. Verjetno prav iz tega razloga v zimskem prestopnem roku ni »trgoval« in bo prednost branil z že znanim in uigranim igralskim kadrom. Trener Darko Milanič se tako na pripravah ni ukvarjal z uigravanjem novih igralcev, ampak predvsem z izboljševanjem kompaktnosti ekipe.
Olimpija je na novi poti s trenerjem Bojanom Prašni-karjem, v klub pa sta ob njem prišla dva napadalca (Nikčevič, Djermanovič) - prav na tem
mestu je bila ljubljanska ekipa jeseni najšibkejša. Domžalčani in Koprčani stavijo na svoje moči, predvsem pa se veselijo tega, da so številni njihovi igralci sanirali poškodbe. V podobnem položaju je tudi Gorica, ki se bo ob pritisku omenjenih treh ekip (Domžale, Olimpija, Koper) poskušala zadržati na trenutnem visokem 2. mestu.
Preostale ekipe se bodo večinoma borile za obstanek, čeprav imajo predvsem Velenjča-ni in Sobočani več kot solidni ekipi in lepo točkovno prednost pred Celjem, Nafto in Triglavom. Slednji trije imajo ob Muri 05 tudi največ finančnih težav: kako se bo to odražalo na njihovih igrah, pa je težko napovedovati naprej.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Enajsterica, s katero je Slaviša Stojanovič začel tekmo proti Škotski.
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji član Aluminija Martin Milec bo poskušal Mariboru pomagati do novega naslova prvakov.
Rokomet • 1. A SRL (m)
Proti Cimosu ni bil dovoljen čudež
Jeruzalem - Cimos 25:33 (13:18)
JERUZALEM: Jelen (1 obramba
-	1-krat 7-m), Belec (10 obramb); Korpar, Krabonja 1, Žmavc, Bogadl 7, Hrastnik 1, Radujkovic 1, Čudlč 4 (3), Šplljak 1, Sok 4, Hebar, Cin-gesar 4 (2), Kljajič, Šišmanovič 1, Rajšp 1. Trener: Saša Prapotnik.
CIMOS: Škof (9 obramb), Vran (6 obramb); Skoko 1, Dobelšek, Bru-men 8 (2), Čemas, Bombač 1, Po-klar 3, Džono, Krivokapic 8, Skube 3, Mlakar 1, Konečnik, Rapotec 5, Bundalo 3, Bogunovic. Trener: Fredi Radojkovic.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/5; Cimos 3/2
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Cimos 4 minute
IGRALEC TEKME: Matjaž Bru-men (Cimos Koper)
Končna zmaga Cimosa z 8 zadetki prednosti ni realna, saj so gostitelji še v 43. minuti zaostajali le dve točki (20:22). Ko je le malo zadišalo po presenečenju, je takoj sledila sporna 2-minutna izključitev Ormožana Nejca Žmavca, domačega specialista za obrambne naloge. Cimos je preveč izkušena ekipa, da darila ne bi izkoristil in je igralca več kronal z dvema goloma (Krivokapic, Bundalo) za hrbtom Boštjana Belca za vodstvo 20:24. Vrnitve za Jeruzalem več ni bilo. Odločitev o zmagovalcu je sicer padla v 1. polčasu, ki so ga ob obilici sodniške pomoči Dušana Rižnera in Mirana Terška ter ob odličnih obrambah Goraz-da Škofa (9 obramb v prvem
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 21.KROGA: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper 25:33 (13:18), Celje Pivovarna Laško -Gorenje 27:34 (15:17), Šmartno
-	Maribor Branik 27:36 (12:15), Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje
(12:16)
1.	GORENJE 19
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 19
3.	CIMOS KOPER 19
4.	TRIMO TREBNJE 19
5.	MARIBOR BRANIK 19
6.	KRŠKO	20
7.	ISTRABENZ P. IZOLA19
8.	JERUZALEM ORMOŽ19
9.	RIBNICA RIKO HIŠE 19
10.	KRKA	19
11.	ŠMARTNO 19
Foto: Črtomir Goznik
Darko Cingesar (Jeruzalem Ormož) je poškodovan zapustil igrišče že v 1. polčasu.
Jaka Špiljak (Jeruzalem): »Osem zadetkov zaostanka na koncu ni realen dokaz stanja na igrišču. Dobro smo se upirali skozi celotno tekmo, toda tudi sreča je bila tokrat na strani Cimosa.«
Gorazd Škof (Cimos): »Tekme si sledijo ena za drugo in ni časa za počitek, zato smo načeti in ran-
ljivi. Po spodrsljaju v Krškem in glede na to da smo v prvenstvu v kar velikem točkovnem zaostanku za Gorenjem in Celjem, sem zelo vesel zmage v Ormožu. Ob naši zmagi in ob porazu Celja z Gorenjem smo še vedno v boju za 2. mesto, ki vodi v evropsko Ligo prvakov.
delu) s 13:18 dobili Primorci. Jeruzalem kljub porazu ni razočaral, ampak jim tokrat proti Cimosu ni bil dovoljen čudež. Spornih sodniških
odločitev je bilo zelo veliko, celo preveč. Tako močnim Koprčanom sodniška pomoč ni potrebna. Ob oblici smole (7 zadetih vratnic) je trener Saša
Prapotnik za polfinale Pokala Slovenije ostal še brez Darka Cingesarja, ki se je ob padcu v 1. polčasu poškodoval.
KU
o -	Krka 26:33		
18	1	0	37
16	0	3	32
13	1	5	27
10	0	9	20
7	3	9	17
8	1	11	17
6	2	11	14
5	3	11	13
4	3	12	11
4	3	12	11
3	5	11	11
Pokal Slovenije: Cimos je ranljiv
Tekma 21. kroga med Jeruzalemom in Ci-mosom je pokazala, da so tudi Koprčani ranljivi. Ekipa trenerja Fredija Radojkoviča je po napornih nastopih v Evropi fizično načeta, kar se vidi tudi v načinu igranja. Nekoč so Koprčani bili znani po hitri igri, ki pa je v Ormožu sploh niso pokazali. Razlog je enostaven - utrujenost igralcev. In prav ta utrujenost Primorcev daje vsaj minimalne možnosti Jeruzalemu za presenečenje v polfinalnem srečanju Pokala Slovenije.
Na državnem prvenstvu vinarji že vrsto let ne vedo za zmago proti Cimosu, vendar je v pokalnem tekmovanju zgodba drugačna. Dobri dve leti nazaj so Ormožani v tekmi za 3. mesto Pokala Slovenije v Mariboru ugnali Avtomobiliste z 28:26 in osvojili bron. Zakaj tudi tokrat zgodba ne bi imela srečnega konca? Le verjeti je treba in ob tem moliti, da tekme spet ne bo sodil par Rižner - Teršek, ki sta
»abonirana« na tekme vinarjev proti velikanom slovenskega rokometa (Cimosu, Celju, Gorenju): »Generalka v državnem prvenstvu je pokazala, da se lahko kosamo s Cimosom. Ob podobni želji in borbenosti in z malo večjo mere sreče bi lahko priredili veliko presenečenje. Tudi fantje iz Kopra so le iz krvi in mesa,« je pred sobotnim nastopom v Podčetrtku povedal vinar Jaka Špiljak. Za Cimos je zaključni turnir Pokala Slovenije velikega pomena: »Smo branilci naslova in letos nam je pot do kakšnega izmed naslovov najbližja prav v Pokalu. Generalka v Ormožu je uspela in ne vidim razloga, da bi bilo lahko kako drugače v Podčetrtku. Tudi mi na Hardeku nismo porabili vseh adutov. V tekmo bomo šli še bolj motivirano in napadalno kot v sredo v Ormožu,« je zelo optimistično napovedal slovenski reprezentant Gorazd Škof. Sobotna tekma Jeruzalema in Cimosa bo na sporedu ob 16.30, finalna tekma pa v nedeljo ob 20.00 uri z neposrednim TV-prenosom na TV Slovenija.
KU
Rokomet • Drava Ptuj
Rokometaši Drave rešili težave z vratarji
Potem ko se je pred nadaljevanjem sezone od rokome-tašev Drave nepričakovano (služba) poslovil vratar Jure Lešnik, ki je v klub prišel pred začetkom sezone, je klub z dolgo in bogato rokometno tradicijo ostal le pri mladih vratarjih Žigi Bedeniku in Janu Koštomaju. Mlada vratarja sta zelo perspektivna, toda za dolgo in naporno tekmovanje v 2. ligi je vendarle treba imeti v vratih nekoga z izkušnjami, zato so se v klubu pričeli ozirati po morebitni zamenjavi za Lešnika. Pri tem so bili uspešni, saj je njihovo vrsto okrepil izkušeni Boštjan Grm, ki je v svoji dolgoletni karieri nastopal tudi v 1. ligi. Spomnimo se ga iz Ribnice, nazadnje pa
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Grm je zapolnil vrzel na mestu vratarjev v ptujskem klubu.
je bil član Maribora. 30-letnik, ki bo sijajna pomoč izkušenemu Robertu Bezjaku v »ptujskem otroškem vrtcu«, bo na Ptuju ostal vsaj do konca sezone. Da gre za primerno okrepitev, je potrdilo že uvodno srečanje, na katerem je Grm zaigral, saj je bil na tekmi s Po-murjem eden najzaslužnejših za zmago.
Sicer pa je pred Dravo že nov obračun, saj se bodo v soboto v Radečah pomerili z domačim moštvom. To ima določene težave, kar bodo Ptujčani skušali izkoristiti. Vprašljiva sta nastopa Bezja-ka, ki ima težave s hrbtom, in Požarja, ki ima poškodovan palec na roki.
Rokomet
Strmškova do konca sezone v Avstriji
S tekmo proti novinkam v ligi, Naklemu iz Tržiča, se je vsaj začasno od rokometnega kluba Mercator Tenzor poslovila odlična leva zunanja igralka Martina Strmšek. Ostro-strelka, ki je v zadnjem času v izjemni formi, bo do konca sezone branila barve avstrijskega prvoligaša Feldkirchna, ki ga trenira Slovenec Tomaž Čater. Nov delodajalec se v avstrijskem najmočnejšem rokometnem prvenstvu bori za obstanek v ligi, pomoč izkušene
rokometašice pa jim bo prišla še kako prav. »Uspel mi je prestop v tujino, kjer bom novemu klubu skušala pomagati do obstanka v ligi. V Slovenijo oz. na Ptuj se vedno lahko vrnem. Znano je, kakšna je situacija v Sloveniji, avstrijski klubi so glede financ nedvomno precej pred našimi,« je na temo prestopa povedala glavna ak-terka. Če bo šlo vse po načrtu, bo Strmškova za svoj novi klub zaigrala že v soboto.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek je v letošnji sezoni tretja najboljša strelka 1. ženske lige: na 19 tekmah je dosegla 143 golov (pred njo sta le Neli Irman - Zagorje, s 190 in Stela Mateša s 150 zadetki).
Tenis • TK Terme Ptuj
Turnirja U-18 v Ljubljani in Mariboru
Na igriščih Teniške akademije Breskvar je potekal odprti turnir za igralce v konkurenci U-18, na katerem je bil Urh Krajnc Domiter postavljen za 1. nosilca. Po zmagi v 1. krogu proti Marinu Keglu (ŽTK MB) je v drugem nepričakovano izgubil z Aljažem Radinskim (ŽTK MB), rezultat je bil 6:7(5), 4:6.
V isti starostni kategoriji so se dekleta merila na igriščih TK Branik v Mariboru. Ptujski klub sta zastopali Marina Ba-klan (8. nosilka) in Tamara Zidanšek. Prva je bila v 1. kro-
gu prosta, v 2. pa jo je ugnala članica domačega kluba Momi Potrč, ki se je kasneje prebila vse do polfinala. Tamara je v 1. krogu ugnala Kristino Godec (As Litija) 6:1, 6:0, v drugem pa še 5. nosilko, Klavdijo Bukovec (Triglav Kranj) 6:3, 6:0. V četrtfinalu sta s 4. nosilko Tjašo Jerše (TC Ljubljana) odigrali izenačen in napet dvoboj, v katerem pa je z rezultatom 6:3, 4:6, 2:6 zmagala leto starejša Ljubljančanka, ki je kasneje igrala tudi v finalu.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj)
Namizni tenis
Hergan in Napast med prvih 16
3. OT za mladince

V	Ljubljani je v organizaciji NTK Olimpija potekal 3. odprti turnir za mladince in mladinke, na katerem je nastopilo 52 igralk in 39 igralk. Ptujski klub so zastopali Darko Hergan, Žan Napast in Anja Bezjak. Slednja - še kadeti-nja - se iz skupine ni uspela uvrstiti v glavni turnir, obema fantoma pa je to uspelo.
V	glavnem delu žreba (med 26 najboljšimi) sta Darko in Žan v prvem krogu zmagala: prvi je 3:2 ugnal Miha Hribarja (Krka), drugi pa 3:0 Emila Steinerja (Križe). Za uvrstitev med osem najboljših sta imela igralca NTK Ptuj (pre)težka tekme-
Zan Napast
ca: Darko je z 1:3 izgubil z Mariom Kolblom (Sobota, 4. nosilec in kasnejši polfinalist), Žan pa 0:3 proti Ludviku Perošlji (Iskra avtoelek-trika, 1. nosilec in končni zmagovalec turnirja).
JM
Končnica občinske lige Ljutomera
Na občinskem tekmovanju so se pomerili najuspešnejši posamezniki prve (10) in druge (8) lige ter določili vrstni red najboljših. V prvi ligi je brez poraza slavil Marjan Senčar, v drugi ligi pa sta enak izid v zmagah in porazih dosegla Drago Krznar in Janko Vargazon (medsebojni dvoboj je pripadel Krznarju). Končni vrstni red, 1. liga: 1. Marjan Senčar (9:0), 2. Marko Kreft (7:2), 3. Miran Štefanec (6:3), 4. Sašo Ropoša (6:3), 5. Milan Murkovič (5:4). 2. liga: 1. Drago Krznar (6:1), 2. Janko Vargazon (6:1), 3. Aleš Pukšič (5:2), 4. Mirko Žibrat (5:2).
NŠ
Košarka • PARKL
Kidričani bližje končnici
v I
Minuli konec tedna je bil v košarkarski ligi bolj počitniški, saj so bile odigrane le tri zaostale tekme v 11. krogu, med drugim pomemben obračun v 1. ligi med Kidričevim in Vi-nagom. Zanimiva in izenačena tekma je na koncu pripadla domačinom, s tem pa so si znatno izboljšali svoje možnosti za uvrstitev na zaključni turnir štirih najboljših ekip. Sicer pa so se oboji zavedali pomembnosti tekme, predvsem pa domači košarkarji, ki so pot med prve štiri videli samo v zmagi, poraz bi pomenil slovo od 4. mesta. Sam začetek tekme je ponudil veliko število košev in za raven te lige kar dober tempo. Nobena izmed ekip si ni zagotovila večje prednosti, Kidričani so razliko kontrolirali na meji petih ali šestih točk, ob polčasu je bilo 42:35. Bek praktično ni stopil na igrišče do druge četrtine, nato pa je poskrbel za tri trojke, dober strelski večer je na drugi strani z desetimi točkami napovedal
Kikboks • Nepogrešljivi 2012
Deseta promocija mojstrov, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov KBV Ptuj
Nepogrešljivi 2012
Foto: Franc Slodnjak
Baltič. Vinag je ostreje pritisnil v obrambi v tretji četrtini, kar se jim je obrestovalo. Domačine so prisilili v številne napake in prednost pred zadnjo četrtino praktično izničili. Tekma je tako postregla z zanimivim ter napetim koncem vse do zadnje minute. Po nekaj minutah odmora so se Kidričani dogovorili za bolj strpno in razgibano igro v napadu, trdneje so prijeli tudi v obrambi. Ko je Turk v prodoru zadel pod prekrškom, je bilo srečanje pred 20 gledalci odločeno v korist gostiteljev, ki so se veselili približanju uvrstitvi na Final 4!
V drugi ligi je pomembno zmago iz gostovanja v Maj-šperku odnesla ekipa ptujskih študentov. KPŠ tako pred zadnjimi tremi krogi drži 2. mesto, ki prinaša dodatno tekmo za napredovanje. Na tej poti jim lahko račune prekriža le še ekipa Čiro Starše, ki je z zmago nad Ptujsko Goro obdržala priključek z vrhom.
V ponedeljek, 27. februarja, je v Kikboks centru Ptuj potekala jubilejna deseta promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali Nepogrešljivi 2012. Poudariti velja, da KBV Ptuj deluje že 37. leto.
1. LIGA
ZAOSTALA TEKMA 11. KROGA:
ŠD Kidričevo - Vinag MCApro 79:73 (21:19, 21:16, 12:18, 25:19)
1.	KK PRAGERSKO 11 10 1 21
2.	KK STARŠE	11 9 2 20
3.	VINAG MC PRO	11 7 4 18
4.	ŠD KIDRIČEVO	11 6 5 17
5.	GG FELNAR	11 6 5 17
6.	KK ADECCO	11 3 8 14
7.	KK RAČE	11 2 9 13
8.	TED ŠD CIRKOVCE -1 11 1 10 11
2. LIGA
ZAOSTALE TEKME 11. KROGA:
ŠD Majšperk - Klub ptujskih študentov 49:70 (9:15, 9:17, 11:19, 20:19), ŠD Ptujska Gora - KK Čiro Starše 76:81 (12:24, 20:12, 18:28, 26:17)
REZULTATA 12. KROGA: KMO
Dornava - ŠD Majšperk 52:70 (13:18, 12:11, 14:19, 13:22), Čre-šnjevec - ŠD Ptujska Gora 70:59 (13:10, 18:11, 23:9, 16:30)
1.	NKB MARIBOR	11 11 0 22
2.	KPŠ	11 8 3 19
3.	KK ČIRO STARŠE 11 7 4 18
4.	ŠD MAJŠPERK	11 6 5 17
5.	ČREŠNJEVEC	11 5 6 16
6.	ŠD PTUJSKA GORA -1 11 4 7 14
7.	PRAGERSKO VETERANI 11 2 9 13
8.	KMO DORNAVA -1 11 1 10 11
Danilo Klajnšek
Ekipa KMO Dornava
Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani tekom let ostajali lojalni klubu in skrbijo za ugled kluba. V centru se je zbralo veliko število članov, od ustanovitve kluba 1975 pa vse do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Povabljeni so bili člani KBV Ptuj in KBV Ormož, Murska Sobota, Kranj, Stražišče, ki izhajajo iz šole borilnih veščin, ki jo vodi Vladimir Sitar. Po treningu, ki so ga letos vodili Sabina Kolednik, Tilen Abraham in Luka Vindiš, so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. Predsednik KBV Ptuj dr. Zoltan Mileta je pozdravil vse prisotne in se zahvalil vsem, ki KBV Ptuj pomagajo, z njim sodelujejo ter vsako leto
prihajajo v klub. Nato je besedo dobil glavni inštruktor kluba prof. Vladimir Sitar, ki je vodil prireditev do konca.
Člani upravnega odbora so podelili posebna priznanja naslednjim mojstrom, mojstrskim kandidatom in zaslužnim članom: Desi Repič, Barbari Murat, Vladimirju Sitarju, Dragu Rusu, Branku Fidlerju, Ivanu Babiču, Branku Pečarju, Timiju Sitarju, Mateju Serdinšku, dr. Zoltanu Mileti, Mateji Erlač, Alešu Mlaču, Branku Bregu, Damjanu in Leonu Kaučeviču, Edvardu in Danilu Korotaju, Dušanu Pavlici, Silvi in Alešu Skle-darju, Edvardu Štegarju, Mateju, Nadi in Marjanu Šibila, Milanu Bregu, Kar-
lu Šauperlu, Kristjanu Slodnjaku, Slavici Bede-nik, Francu Vrbančiču, Mehmedaliju Mujanoviču - Mrkiju, Maticu Bedeniku, Sabini Kolednik in Renati Kozel.
Sledil je najbolj slavnosten trenutek večera, in sicer podelitev črnih mojstrskih pasov novim mojstrom kluba. Diplomo za črni pas 1. dan sta iz rok Vladimirja Sitarja (črni pas, 7. dan) prejela Tilen Abraham in Luka Vindiš. Diplomo za črni pas 2. dan pa je prejela Sabina Kolednik.
Po podelitvi so si prisotni nazdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo še v večjem številu.
Franc Slodnjak
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Na pripravah v Strunjanu
Mladi člani Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj so se pretekli teden, od 21. do 25. 2., mudili na slovenski Obali, kjer so v primorskem letovi-ško-zdraviliškem centru Stru-njanu opravili del priprav pred nezadržno bližajočo se sezono. Priprav se je udeležilo 10 mladincev in mlajših mladincev: Aleks Kurnik, Sašo Mikulič, Manuel Be-denik, Alen Plajnšek, Mitja Serdinšek, Mitja Mohorko, Aleš Korpar, Nejc Rogina, Sebastjan Pajnkiher in Nino Medved.
V petih dneh so fantje opravili 5 treningov, ki so trajali od tri do štiri ure. Da je bila ptujska kolesarska bodočnost res pridna in prizadevna, priča dejstvo, da so fantje v dneh v Istri prevozili okrog 550 km. Sicer so vadili po ustaljenem ritmu: dan se je začel ob 7.30 z jutranjo telovadbo, sledil je skupni zajtrk, ob 10.30 pa so pričeli s treningom, ki je potekal predvsem po Hrvaški, kjer je bil manj gost promet. Po treningu so fantje kot pravi športniki zaužili ogljikove hidrate (testenine s solato), nato so opravili raztezne vaje. Po večerji ob 1930 je sledila analiza treninga in načrtovanje prihodnjega dne. Vsekakor so priprave dosegle namen, mladim kolesarjem pa je izjemno
dobro služilo tudi vreme, tako da so ogromno časa posvetili „cesti", česar še pred kratkim zaradi ostre zime ne bi morali ravno trditi.
Namen priprav sicer ni bil samo piljenje forme in nabiranje kondicije, ampak se na tovrstnih skupnih bivanjih fantje bolje spoznajo, izmenjujejo informacije in kar je najpomembneje: cel dan „pre-živijo" kot športniki (jutranja
gimnastika, zajtrk, trening, pomoč sotekmovalcu, ki ima težave ali je izčrpan, analize, razgovori s trenerji, načrtovanje sezone ...).
Poleg mladincev in mlajših mladincev, ki so bili v Strunja-nu 5 dni, so se na 3-dnevnih pripravah mudili tudi dečki, ki so zimske počitnice izkoristili za spoznavanje dneva kolesarja.
tp
Foto: Marjan Kelner
Mladi ptujski kolesarji na pripravah v Strunjanu; v ospredju sta Nejc Rogina in Aleš Korpar.
Foto: CG
Foto: DK
Nogomet • Miljenko Mumlek za NŠ Drava Ptuj?
Prekinjen pritožbeni postopek
V NŠ Drava Ptuj, ki v tej sezoni nastopa v Štajerski ligi, so pred spomladanskim delom sezone nameravali okrepiti svojo vrsto z nekdanjim odličnim hrvaškim nogometašem Miljenkom Mumlekom (Varteks Varaždin, Dinamo Zagreb), vendar so se na tej poti pojavile številne prepre-ke. Mumlek je namreč eden od številnih hrvaških nogometašev, proti katerim so na Hrvaškem sproženi kazenski postopki glede nameščanja izidov tekem.
Nekdanji reprezentant Hrvaške (8 nastopov) je bil konec lanskega leta obsojen na sedem mesecev zapora, vendar se je na sklep pritožil (obsodba je temeljila na pričanju nekdanjega soigralca Zorana Ivančiča - slednji je novope-čeni član Gerečje vasi -, ki pa naj ne bi bila resnična), zato sodba še ni pravnomočna. Prav zaradi tega so se v NŠ Drava Ptuj odločili za angažiranje Mumleka, ki bi lahko s svojimi bogatimi igralnimi izkušnjami veliko pripomogel k uspešnejšim igram ptujske ekipe. Po vložitvi vseh potrebnih dokumentov (tudi certifikata iz strani hrvaške nogometne zveze, ki je vseboval dodatno pojasnilo, da je Mumlek v kazenskem postopku in zato v Republiki Hrvaški ne sme sodelovati v športnih aktivnostih) v sredini januarja, so prejeli negativni odgovor registracijske komisi-
Foto: Črtomir Goznik
Miljenko Mumlek (v sredini) je igral na skoraj vseh dosedanjih pripravljalnih tekmah NŠ Drava Ptuj, za prvenstvene pa so mu vrata zaenkrat še zaprta.
je pri NZS. Na to odločbo so se pritožili, vendar je Komisija za pritožbe NZS prekinila pritožbeni postopek. Obrazložitev: »... za rešitev pritožbe je potrebna razlaga pravil predpisov FIFE in UEFE (svetovna in evropska nogometna organizacija, op. a.). Ker je njihova razlaga v pristojnosti obeh navedenih mednarodnih no-
gometnih organizacij in v tem pritožbenem postopku predstavlja predhodno vprašanje, je Komisija za pritožbe NZS prekinila postopek zaradi postavitve predhodnega vprašanja FIFI in UEFI. Gre za vprašanje zaščite integritete domačih tekmovanj v zvezi z vlogo igralca iz tujine, zoper katerega je bil v njegovi državi začet kazenski
postopek... // Komisija za pritožbe NZS bo prekinjeni postopek nadaljevala po prejemu odgovora s strani FIFE in UEFE.«
Očitno je, da bodo morali dravaši še nekaj časa počakati na končanje postopka, dotlej pa bo lahko trener NŠ Drava Ptuj Tomi Grbavac hrvaškega nogometaša v igro pošiljal le na prijateljskih tekmah ...
JM
Nogomet • Prijateljski tekmi
Zavrč - Gorišnica 10:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kokol (7.), 2:0 Ko-kot (23.), 3:0 Kokot (40.), 4:0 Ma-rinič (52.), 5:0 Letonja (58.), 6:0 Murat (63.), 7:0 Marinič (70.), 8:0 Marinič (76.), Šnajder (79.), 10:0 Šnajder (86.)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Filipovič, Avguštin, Kuser-banj, Letonja, Šnajder, Matjašič, Kokot, Kokol. Igrali so še: Sagadin, Rumež, Marinič, Murat, Čeh, Murko, Fridl. Trener: Miran Emeršič.
GORIŠNICA: Kostanjevec, Brec, Majerič, Muršič, Mulej, Mar, Žnida-rič, Domjan, Šegula, Zavec, Kolar. Igrali so še: Kozel, Šterbal, Podla-tnik, Bezjak. Trener: Filip Žnidarič.
Ob nekoliko višjih spomladanskih temperaturah klubi za odigravanje pripravljalnih
srečanj iščejo igrišča z naravno travo. Tokrat sta se tako v Dor-navi pomerila vodilna ekipa 3. SNL vzhod Zavrč in član 1. lige MNZ Ptuj Gorišnica. Dileme okrog končnega zmagovalca pa seveda ni bilo. V prvem polčasu so se nogometaši Gorišni-ce dobro upirali favoriziranim tekmecem, v drugem pa je prišla do izraza boljša kondicijska pripravljenost nogometašev iz Zavrča. Ti so dosegli še sedem zadetkov, od katerih je tri prispeval Rok Marinič.
Podvinci Betonarna Kuhar - Tromejnik G-Kalamar 0:0
PODVINCI: Vesenjak, Brumen, M. Toplak, Bratec, Lah, Belšak, Topolovec, Zagoršek, R. Petrovič,
D. Petrovič, Svržnjak. Igrali so še: Osterc, A. Toplak, Juršek, Kokol, Petek, Šeruga. Trener: Miran Lju-bec.
Nogometaši Podvincev, člani štajerske lige, so se na prijateljskem srečanju proti nogometašem Tromejnika pokazali kot enakovreden, na trenutke tudi boljši tekmec, čeprav niso igrali v popolni postavi. Domačini so bili posebej v 2. polčasu bližje zadetku, saj je v 64. minuti Zagoršek zadel preč-nik, v 72.minuti pa je vratnik zatresel Belšak.
Danilo Klajnšek
Priprave NK Ljutomer
Nogometaši Ljutomera, člani Pomurske lige, so ob koncu minulega tedna odigrali dve pripravljalni tekmi. Na igrišču z umetno travo v Murski Soboti so se z moštvom Tromejnika (3. SNL vzhod) razšli z neodločenim rezultatom 3:3 (Feguš 2, Bertalanič 1), vrsto Ormoža (Štajerska liga) pa so premagali s 3:0 (Fajdiga, Leben, Kuzma-novski).
NŠ
.......
ttid^H
Rok Marinič (NK Zavrč)
Judo • Pokal Lendave
Nika do nove zmage
Judo klub Lendava je v soboto pripravil 37. mednarodni Pokal Lendave, ki se ga je udeležilo 157 tekmovalcev in 65 tekmovalk iz 28 slovenskih klubov. Ti so bili glede na starostne skupine razvrščeni na kategorije mlajših dečkov in deklic, starejših dečkov in deklic ter mladincev in mladink. Med številnimi klubi je sodeloval tudi JK Drava Ptuj. Izmed teh je v kategoriji mlajših deklic nad 57 kilogramov zmagala Nika Šlamberger. Na stopničkah za zmagovalce je bil med mlajšimi dečki nad 60 kilogramov še Matic Neuvirt. Iz
JK Gorišnica sta na zmagovalnih stopničkah na 2. mestu stala mladinka Renata Kralj (+ 78 kg) in med cicibani Filip Laura (do 55 kg).
Rezultati:
starejši dečki: - 60 kg: 5. Deivis Kajhin (Drava Ptuj);
starejše deklice: - 57 kg: 7. Mihaela Vogrin (Drava Ptuj);
mlajši dečki: - 60 kg: 3. Matic Neuvirt (Drava Ptuj)
mlajše deklice: - 36 kg: 4. Viktorija Zadravec (Drava Ptuj); - 57 kg: 1. Nika Šlamberger (Drava Ptuj)
DB
Tudi ljutomerski tekmovalci so v Lendavi dosegli odlične rezultate, saj sta v starostni kategoriji do 20 let zmagala Betina Ivajnšič (do 70 kg) in Žiga Šendlinger (do 55 kg), tretja pa je bila Hana Prelog (do 52 kg). Pri starostnikih do 13 let so druga mesta osvojili: Valentina Osterc (do 36 kg), Gašper Rudolf (do 46 kg), Nina Mag-dič (do 48 kg) in Maša Štuhec (do 57 kg).
NŠ
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA ob 13.00: Domžale - Luka Koper; 15.00: Nafta - Olimpija; 16.00: HIT Gorica - Celje; 17.00: Rudar Velenje - Mura 05; NEDELJA ob 13.00: Triglav - Maribor
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 15. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Roltek Dob - Šmartno 1928, Bravo 1 Interblock - Dravinja Kostroj, Šampion Celje - Krško: NEDELJA ob 15.00: Aluminij - Kalcer Radomlje, Bela krajina - Gar-min Šenčur
1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
18. KROG: Aluminij - HIT Gorica (v soboto ob 13.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA
18. KROG: Aluminij - HIT Gorica (v soboto ob 11.30)
PRIJATELJSKI TEKMI
V soboto ob 13.00 bodo nogometaši Podvincev Betonarna Kuhar gostili ekipo Rakičana.
Dekleta ŽNK Dornava bodo v soboto ob 10.00 na igrišču z umetno travo na Ptuju igrale prijateljsko srečanje proti ženskemu klubu iz Avstrije.
Rokomet
1.	A SRL (ž)
PARI 20. KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj (v nedeljo ob 16.00), Veplas Velenje - Piran, Naklo Tržič - Burja Škofije, Celjske mesnine - Mlinotest Ajdovščina
2.	SRL (m)
17. KROG: Radeče MIK Celje - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). Rokometaši Moškanjcev - Gorišnice so v tem krogu prosti.
Odbojka • 3. ženska liga - vzhod
14. KROG: Črna - AC Prstec Ptuj (v soboto ob 17.00)
Kegljanje
I.	B ŽENSKA LIGA
15. KROG: Šoštanj - Drava Deta Center (v soboto ob 13.30)
3. MOŠKA LIGA - VZHOD
15. KROG: Rile Servis - Drava Deta Center (v soboto ob 17.00)
Futsal
V	nedeljo bo v Kobaridu potekal zaključni turnir za naslov državnega prvaka v konkurenci do 15 leta starosti (U -15). Na njem bodo sodelovali tudi nogometaši Goja Ptuj, ki se bodo v prvem krogu ob
II.00	za vstop v finale pomerili z ekipo Bioterme Mala Nedelja.
Namizni tenis • Člansko državno prvenstvo
V	soboto in nedeljo, 3. in 4. marca, bo v Velenju v organizaciji NTK Tempo potekalo posamično člansko državno prvenstvo, na katerem so bodo člani in članice merili v konkurenci posameznikov, dvojic in mešanih dvojic.
Tajski boks • 1. krog mednarodne lige
V	soboto, 3. 3., se bo v Črnomlju odvil 1. krog mednarodne lige v tajskem boksu. Tekmovanja se bo udeležilo tudi 6 tekmovalcev ptujskega kluba Muay thai Ptuj: Ana Muta (do 60 kg), Niko Kocmut (do 67 kg), Aleksander Bedrač (do 81 kg), Samo Petje (do 71 kg), Jure Cesar (do 81 kg), Tadej Toplak (do 91 kg).
Po poškodbi se v ring vrača Tadej Toplak, presenetljivo pa je novi član ptujskega kluba postal eden najbolj talentiranih slovenskih borcev Samo Petje. V soboto bo tako na sporedu predvidoma 18 dvobojev, v katerih bodo sodelovali borci iz 5 držav: Slovenije, Madžarske, Srbije, Hrvaške in Češke.
Košarka • PARKL
1.	LIGA
PARI 12. KROGA: Vinag MCApro - GG Felnar (3. 3. ob 15.00 -Fram), KK Adecco - TED ŠD Cirkovce (3. 3. ob 17.00 - Fram);
2.	LIGA
PARI 12. KROGA: KMO Dornava - ŠD Majšperk (2. 3. ob 18.50
-	Dornava), KK Čiro Starše - Pragersko veterani (2. 3. ob 20.15
-	Starše), Klub ptujskih študentov - NKB Maribor (3. 3. ob 17.30
-	Ptuj).
Bovling • Podjetniška liga
V	ponedeljek se bo pričela nova, 11. sezona ptujske podjetniške lige Pomlad 2012, v kateri bo tudi letos nastopalo 10 ekip. Naslov prvakov bodo branili igralci ekipe Saška bar, ki so bili najboljši v jesenski ligi 2011 (sledili sta ekipi MO Ptuj in Talum).
Pari 1. kroga (ponedeljek, 5. 3., ob 17.30): DaMoSS - Saška bar, MP Ptuj, d. o. o. - Tames; ob 20.00: Mestna občina Ptuj - Radio-Tednik Ptuj, Elektro Maribor - Boxmark Team, VGP Drava - Talum.
DK, JM
Nagradno turistično vprašanje
Priprave na rimsko poroko
Tuji turisti so lani prvič v Sloveniji porabili za več kot dve milijardi evrov ali natančneje 2,129 milijarde, kar je 10 odstotkov več kot leta 2010. Obisk se je povečal za 7 odstotkov, tujih gostov za 8,8 odstotka, nočitev pa za 5,4 odstotka glede na leto 2010.
Foto: Črtomir Goznik
Grafiti onesnažujejo številne ptujske fasade.
Slovenski turistični ponudniki so se odmevno predstavili na največjem bavarskem sejmu za prosti čas, potovanja in doživetja, ki je bil med 22. in 26. februarjem. Na njem se je že drugič Slovenija predstavila kot država partnerica sejma ter kot zelena in bližnja destinacija za aktivne počitnice. Nemški trg je za slovenski turizem tradicionalnega pomena. Lam se je število nemških turistov povečalo za 13 odstotkov, nočitev pa za 12 odstotkov.
V Savi turizem, d. d., Terme Ptuj bodo tudi letošnjo rimsko trilogijo pričeli s starorimsko poroko, ki bo 21. aprila. Letošnja bo že peta po vrsti, na njej pa se bo poročil zmagovalni par natečaja. Na razpis so se morali pari, ki bi se želeli poročiti po rimskih običajih, prijaviti do 20. februarja, izbrali pa so jih 25. februarja. V polnem teku so tudi priprave na letošnjo razstavo Dobrote slovenskih
kmetij. Rok za oddajo prijav se je iztekel 16. februarja. Marca se bodo pričela prva ocenjevanja. V civilni
družbi, institucijah, društvih in podjetjih pa so v tem času pričeli tudi s pripravami na veliko spomladansko
akcijo čiščenja okolja, ki bo že drugič potekala kot vseslovenski nacionalni projekt. Urejeno okolje je eden od pomembnejših dejavnikov za obisk turistov, zato naj bi bila tovrstna skrb sestavni del vsakodnevnega življenja in dela nasploh. Ptujčani pa bi se v tej akciji letos lahko posvetili tudi aktivnemu odstranjevanju grafitov, ki mestu prej škodijo kot koristijo. Najti jih je skorajda povsod: na zidovih zasebnih in javnih objektov kot tudi na gospodarskih in stanovanjskih poslopjih. Mestni svetnik Peter Pri-božič, tudi predsednik TD Ptuj, je na mestnem svetu pozval k organizirani akciji odstranjevanja grafitov v MO Ptuj in postavitvi posebnih zidov za ustvarjanje grafitov, ker so grafiti lahko tudi del kulturnega utripa, ki pa mora biti organiziran. Pri preprečevanju tovrstnega onesnaževanja oko-
lja naj bi imela večjo vlogo redarska služba, z zbiranjem podatkov o novih grafitih pa naj bi se ukvarjalo podjetje Javne službe Ptuj, na katerem bi tudi zbirali prijave. Pomembno je, da bi se odstranjevanja grafitov lotili še v fazi, ko jih je mogoče odstraniti s pranjem; ko se namreč zasušijo, jih je samo s pranjem nemogoče odstraniti.
Za odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Elizabeta Breznik, Grajena 17 a, ki je pravilno odgovorila, da je bil letošnji Poli žur četrti po vrsti. Danes sprašujemo, katere prireditve sestavljajo rimsko trilogijo Term Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za uporabo bazenov in savn hotela Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica od 6. do 9. marca.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katere prireditve sestavljajo rimsko trilogijo Term Ptuj?
Ime in priimek:_______________
Naslov:__________________
Davčna številka:
Matic Hriberšek • Študij v Veliki Britaniji (12.)
Angleške vsakdanje posebnosti
Kar nekaj stvari je v Angliji, na katere velikokrat sploh ne pomisliš, pa vendar so prisotne. Lahko bi rekel, da so to tiste majhne razlike, detajli, po katerih se razlikujemo. Eden takšnih primerov so na primer prehodi za pešce - tisti brez semaforov. Kar nekaj časa so me namreč begali, dokler naposled nisem nekoga povprašal za obrazložitev.
Ena od zanimivostih na prehodih so recimo napisi na asfaltu, ki opozarjajo, v katero smer je treba pogledati. Vendar me to ni begalo. Nikakor si nisem mogel razložiti, kaj ob prehodih počno drogovi z velikimi rumenimi utripajočimi lučmi na vrhu. Pa so mi povedali, da je njihov namen, da opozarjajo voznike za že stoječim avtomobilom, da je tukaj prehod za pešce. Verjetno se to tukaj izkaže še za posebej uporabno, saj se naokoli vozi veliko avtobusov, precej tudi dvonad-
stropnih. Preprosta in učinkovita rešitev, ki verjetno tudi ne stane veliko.
Še ena takšnih rešitev, ki se marsikje pojavlja, so drugačna vrata. Seveda jih ni zaslediti kar vsepovsod, so pa še zmeraj zelo pogosta. Gre za vrata, ki imajo ročaj samo na eni strani. Tako se na izredno enostaven način izognejo nerodnim napisom „vleci" in „potisni". Ko ni ročaja, ti pač ne preostane drugega, kot da vrata pred seboj odrineš, in ko na vratih zagledaš ročaj, ga preprosto in avtomatsko zagrabiš in
povlečeš. Logično, mar ne?
Nekoliko manj logično in v nekaterih pogledih tudi paranoično pa se mi zdi nekaj drugega. Alkohol namreč. Koncentracija komercialno dostopnega alkohola je namreč določena z zakonom in se ustavi nekje okoli šestdeset odstotkov. Predvsem z razlogom preprečevanja izdelave morebitne „bombe". Tako tudi v lekarnah ni mogoče kupiti navadnega hišnega etanola za dezinfekcijo, kakor smo tega vajeni v Sloveniji. Prodajajo
Primer angleške vtičnice: vsak priključek spremlja stikalo.
se razni drugi antiseptiki. Znabiti, da je to veliko bolje (za podjetja seveda), saj se na navaden etanol pač ne da prilepiti patenta.
In ko ravno govorim o alkoholu ... Zanimivo se mi zdi, da je v trgovinah ob nakupu alkohola treba pokazati osebni dokument do petindvajsetega leta. Prodaja je sicer omejena na osemnajst let, vendar so ta ukrep uvedli preprosto zato, ker nekateri včasih izgledajo veliko starejši. Isto velja za nakup vseh nožev in ostalih ostrih predmetov, vsi izdelki pa so
Utripajoče luči opozarjajo na prehod za pešce.
Vrata brez ročaja na strani, kjer jih je treba odriniti.
jasno označeni z nalepko, ki opozarja na ta ukrep.
Spominjam se, kako šokiran sem bil, ko sem v lekarni opazil ceno generičnega „lekadola". Skratka tablete proti bolečinam in zvišani telesni temperaturi s povsem identično aktivno učinkovino. Tablete so namreč prodajali po 1 cent za tableto! Poleg tega je takšne protibolečinske tablete mogoče kupiti v vsakem supermarke-tu.
Prav tako se spominjam, da sem bil precej presenečen prvič, ko sem nekaj priklopil v vtičnico in ugotovil, da moram tudi vtičnico „vklopiti". Sleherni električen priključek ima namreč vgrajeno stikalo, ki se ga mora za uporabo pač pritisniti. Predvidevam, da zaradi varnostnih razlogov, zdi pa se mi tudi praktično, da lahko imaš vse priklopljeno, a ko hočeš „varčevati" ali početi kaj podobnega, preprosto obrneš stikalo. Tako ti ni treba vsakič izvleči kabla in delati nereda. Tudi ta rešitev se mi zdi sila preprosta, a uporabna. Logična, če želite.
Kar nekaj je takšnih logičnih in razumskih angleških rešitev in osebno se mi zdi, da dobro služijo. Morda bi se lahko kakšne naučili, morda pa bi bilo dovolj dati priložnost domačim inovatorjem...
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: MH
hoto: MM
Foto: MH
Kuharski nasveti
Štrudlji - zavitki
Ko zaslišimo besedo štrudelj, pomislimo na nekaj jabolčnega ali skutinega ... potem pa se že moramo potruditi, da se spomnimo še na kakšen zavitek. Naj vam bo v pomoč nekaj današnjih receptov. Uporabimo vlečeno ali listnato testo in da gre vse skupaj lažje in hitreje, testo kar kupite (čeprav vam bodo kuharski mojstri rekli, da to ni isto - v vsakem primeru pa je dobro).
Jabolčni zavitek
Sestavine: 50 dag listnatega testa; nadev: 1,2 kg jabolk, 3 žličke mletega cimeta, noževa konica mletih žbic, 8 dag rjavega sladkorja, 2 žlički ingverja v prahu, pest rozin (namočenih v rumu), 1 lonček kisle smetane, 8 dag drobtin, 3 žlice marmelade, 4 žličke pomarančne lupinice.
Testo odmrznemo in ga raz-valjamo z moko na približno 20 x 40 cm velike dele. Jabolka operemo, očistimo in nariba-mo na lističe. Dodamo ostale sestavine in premešamo. Tako narejen nadev naložimo na sredino testa tako, da je na eni strani manj testa kot na drugi. Preostalo testo (kjer ni nadeva) premažemo z margarino. Nato nadev prekrijemo najprej s tistim delom testa, ki ga je manj. Nato ponovimo še z druge strani. Preden damo zavitek v pečico, ga narahlo preluknjamo z zobotrebcem, tako da bo enakomerno pravilno vzhajalo. Zavitek pečemo v pečici pri 170 stopinjah 40 minut.
Štrudelj z zeljem
Sestavine: vlečeno testo, zelje, sol, poper.
Zelje naribamo, osolimo in
Mikrosporija je glivična kožna bolezen predvsem mačk in psov, zbolijo pa lahko tudi ljudje, kar pomeni, da je zoonoza. Bolezen pri ljudeh ne pomeni velike nevarnosti, saj prizadene izključno kožo, je pa zelo nalezljiva in neprijetna. Povzročajo jo glivice iz rodu mikrospo-rum, predvsem microsporum canis in gypseum. Obolele živali pogosto ne kažejo kliničnih znakov bolezni, razen mogoče malo bolj suhe kože s prhljajem. Pri ljudeh se bolezen pojavlja s karakterističnimi rdečimi izpuščaji, ki se pojavljajo najpogosteje po vratu, rokah in lasišču. Izpuščaji izgledajo, kot da bi z razbeljenim kovancem pritisnili na kožo, so okrogli, rdečkaste barve in rahlo priz-dignjeni nad kožo. V taki klinični obliki bolezen zelo redko najdemo pri živalih. Pri bolnih mucah zelo pogosto opazimo luskasto kožo na glavi in v ušesih, v določenih primerih pa najdemo mesta brez dlake tudi na ostalih delih telesa. Pri psih bolezen najdemo redko, največkrat se pojavljajo spre-
pustimo 2 uri. Nato ga ožmemo in pražimo, da je lepo rumeno. Vmes še malo popopramo. Po-tresemo po vlečenem testu in spečemo.
Bučkin štrudelj
Sestavine: vlečeno testo, bučke, skuta, sol.
Bučke naribamo, posolimo, da spustijo sok, in ožamemo. Na olju prepražimo čebulo, dodamo bučke, da se lepo rumeno zapečejo. Ohladimo jih, dodamo skuto, posolimo in nadevamo po testu kot vsak nadev.
Borovničev štrudelj
Sestavine: listnato testo, skuta, kisla smetana, jajce, sladkor po okusu, sveže ali zamrznjene borovnice.
Listnato testo razvaljamo. Skuti dodamo kislo smetano, jajce in sladkor po okusu. Na-mažemo po testu. Na ta nadev posipamo borovnice (sveže ali pa zmrznjene).
Čebulni zavitek
Sestavine: vlečeno testo; za nadev: 300 g paradižnikov, 750 g čebule, 1 šopek peterši-lja, 2 žlici olja, sol, poper, 1,5 dl zelenjavne bistre juhe iz kocke, 3 rumenjaki, 75 g goste
Čebulni štrudelj
kisle smetane, 150 g naribane-ga sira (ementalca), od 4 do 5 žlic drobtin, 2 žlici stopljenega masla.
Paradižnike olupimo, narežemo na četrtine, očistimo semenja in sesekljamo. Čebule olupimo in prerežemo na polovice, te pa narežemo na tanke pramene. Peteršiljeve lističe na drobno sesekljamo. V kozici segrejemo olje in prepražimo čebulo, da je steklasta. Solimo in popramo. Zalijemo z juho in kuhamo na šibkem ognju toliko časa, da tekočina povre. Primešamo peteršilj, paradižnike, rumenjake, kislo smetano, nariban sir in drobtine. Nadev solimo in popramo po okusu. Pustimo, da se ohladi in je samo še mlačen. Pečico segre-jemo na 200 stopinj. Na testo porazdelimo čebulni nadev -ob robovih pustimo nekaj praznega prostora. Prazni rob na krajših stranicah preganemo čez nadev in zvijemo zavitek. Preložimo ga na namaščen pekač in premažemo s stopljenim maslom. V vroči pečici pečemo zavitek pri 200 stopinjah 30 minut. Pustimo, da počiva 5 minut, nato ga razrežemo in še
vročega ponudimo.
Mesni zavitek
Sestavine: 1 zavitek listnatega testa, 500 g mletega mesa, 1 čebula, 1 žlica paradižnikove mezge, sol, začimbe po okusu, 350 g ribanega sira, 1 razžvr-kljano jajce.
Čebulo prepražimo na vroči maščobi, da postekleni. Dodamo mleto meso in ga pražimo nekaj minut. Solimo in začinimo po okusu (origano, poper, mleti česen). Dodamo paradižnikovo mezgo in dobro premešamo. Meso spusti tekočino, zato pražimo toliko časa, da ta povre. Odstavimo. Nato na pomokani delovni površini na tanko razvaljamo testo (na en kos testa iz zavitka pride polovica mase). Premažemo z mesnim nadevom, čez to pa potrosimo polovico naribane-ga sira. Zvijemo in položimo na pekač, prekrit s peki papirjem. Postopek ponovimo z drugim kosom testa ter drugo polovico nadeva in sira. Zavitka premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo pri 200 stopinjah približno 40 minut.
Alenka Šmigoc Vinko
Tačke in repki
Mikrosporija
V zadnjem tednu se je na nas obrnilo precej ljudi z vprašanji glede bolezni mikrosporije, saj so slišali za objave mariborskega zavetišča za male živali, da so živali pri njih okužene z mikrosporijo. Nekateri redni gostje zavetišča so sedaj prestrašeni in se bojijo, da bodo zboleli.
membe po glavi v obliki krast, lokalnega izpadanja dlake. Pri ljudeh zbolevajo najpogosteje otroci. Ti se najpogosteje okužijo pri božanju in crkljanju neznanih brezdomnih muc, predvsem mačjih mladičkov. Kar nekaj lastnikov muc je prestrašenih poklicalo in vprašalo, ali naj svojo muco pripeljejo na pregled ali celo evtanazirajo. Diagnostika bolezni je razmeroma enostavna. Pri živalih je v uporabi pregled kože živali z Woodovo svetilko. To je svetilka, ki oddaja UV-svetlobo, ki povzroči na koži obolele živali karakteristično fluoresciranje. V dvomljivih primerih odvzamemo tudi ostružek kože na sumljivih mestih, ki ga pošljemo v laboratorij, kjer izolirajo
Foto: E. Senear
povzročitelja. Pri na videz popolnoma zdravih živalih odvzamemo s posebnim postopkom vzorce dlake iz več mest na telesu. Zdravljenje obolele živali je razmeroma enostavno in v popolnosti uspešno. V blažjih in sumljivih primerih uporabimo kopeli z antimiko-tično tekočino, ki jih izvajamo po določenem programu, ki ga predpiše veterinar. Lokalno prizadeto kožo tretiramo z zdravilnimi mazili, v hujših primerih pa uporabimo tudi zdravljenje s tabletkami, ki delujejo protiglivično. V uporabi so enaka zdravila, kot se uporabljajo za zdravljenje mi-krosporije pri ljudeh. Ponovno poudarjam, da je mikrosporija v popolnosti ozdravljiva bolezen tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Pomembno je, da če opazimo pri sebi rdeč okrogel madež na koži kjerkoli po telesu, moramo čim prej obiskati zdravnika in začeti zdravljenje. Če dopustimo, da se bolezen razširi, je zdravljenje lahko zelo dolgotrajno in trdovratno.
Problematika mikrosporije pri živalih je tesno povezana s prekomernimi rojstvi nezaželenih muckov, ki po odstavitvi od mame nebogljeno tavajo po
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
ulicah, cestah, naseljih v svoji borbi za preživetje. Tako se med seboj okužujejo, zboleva-jo, umirajo, lahko pa imajo srečo, da naletijo na dobre, srčne ljudi, ki jim ni vseeno in želijo takim nebogljenim kosmatim kepicam pomagati. Vsem tem dobrim ljudem svetujem, da takega najdenčka takoj prinesejo v veterinarsko ambulanto. Veterinar bo mucka pregledal in v primeru, da bo posumil na kožno plesen, predpisal kopeli v protiglivični tekočini in tako takoj pričel z zdravljenjem ter na ta način tudi preprečil okužbo pri človeku. Verjamem, da bo pri večini veterinarjev tak pregled nebogljenega najdenega mucka brezplačen. Mucek, ki smo ga rešili in posvojili, pa nam bo hvaležnost izkazoval celo življenje. Vesel sem, da tudi večina zdravnikov ne povezuje mikosporijaze pri ljudeh z avtomatično usmrtitvijo domače muce, temveč napotijo lastnika k veterinarju z muco na pregled in zdravljenje. Če pa bi širša družbena skupnost (občina, upravne enote), poskrbela za finančno pomoč pri kastracijah in steri-
Kmetijska svetovalna služba
Ranljivost zaradi podnebnih sprememb
Vemo, daje kmetijstvo kompleksna in komplementarna dejavnost, v ljudskem jeziku pogosto izražena kot nepokrita industrija in temu podobno. Po eni strani za eksistenco človeštva vitalnega pomena, po drugi strani pa predmet (pre)mnogih polemik, stališč pro et contra. Kakorkoli, izhajajoč iz osnovnega poslanstva, nahraniti človeško populacijo po vsej zemeljski obli, opažamo, da tej nalogi že lep čas ne zadosti v celoti. Z dejavnostjo se aktivno ukvarja vedno manj aktivne populacije, po nekaterih podatkih v Sloveniji celo samo še okoli 4 %, na nivoju EU še bistveno manj. Človeštvo je torej pred velikim izzivom, dejavnost pa vse bolj postaja tarča kritik in ikona »dežurnega« krivca za naš skupen prostor, v katerem živimo. V mislih tokrat imam atmosfero, podnebje. Opazka, da se s slednjim nekaj dogaja postaja dejstvo, kot rečeno pa je kmetijstvo pri vrhu razlogov za spremembe, vendar vse premalo je materialnih in z raziskavami podprtih dokazov v to smer. Na pamet pa tako ali tako velja reklo, da o nogometu in kmetijstvu vsi vedo vse, a kot vedno bo zadnjo besedo brez možnosti ugovora imel čas, ki se edini nikoli ne zlaže. Vendar, če zgodbo pogledamo z vidika dejavnosti, lahko prav tako ugotovimo njeno odvisnost in pogojenost od taistega podnebja. Ciljno doseganje zadostitve pridelave hrane za vse človeštvo tako postaja vse bolj nedosegljiv pojem. Merljivi dokazi so namreč vse pogostejši pojavi vremenskih neprilik, ujm in naravnih nesreč, v zadnjem času to v RS lahko vidimo in občutimo še posebej intenzivno. Mnenje klimatologov je, da se bodo spremembe podnebja nadaljevale še bolj izrazito kot v zadnjih desetletjih. Trdijo, da bodo spremenjene koncentracije plinov tople grede in aerosolov v ozračju v prihodnosti vplivale na energijsko bilanco površja, kar se bo izražalo v spremenjenih podnebnih razmerah. Močan je vpliv povečane koncentracije CO2 s svojimi fiziološkimi vplivi, najvažnejše pa bodo spremenjene vremenske razmere, predvsem neposreden in posreden vpliv povečane temperature zraka, kar pa že v kmetijstvu tako in tako vse bolj občutimo. Pričakujejo, da bo cena kmetijske pridelave v bodoče višja, ekonomskih učinkov pa ni mogoče zagotovo predvideti, saj so pogosto v soodvisnosti političnih odločitev, takih ali drugačnih. Pričakujejo se povečana tveganja in to predvsem zaradi pojava vremenskih ujm. Klimatologi pričakujejo v sled tega vpliv na fiziologijo (fotosinteza, dihanje, transpiracija, rast in sestava tkiv pri rastlinah ter npr. na metabolizem pri živalih), na prostorsko razširjenost (različnih rastlinskih in živalskih vrst), fenologijo (višje temperature lahko npr. vplivajo na krajši čas med posameznimi fenofazami in posledica je zgodnejši razvoj in dozorevanje rastlin), prilagoditveno sposobnost (v prednosti bodo rastline s krajšo rastno dobo in hitro rastjo, nekatere lahko izumrejo). Podnebne spremembe lahko v smislu pridelave re-zultirajo v treh pojavnih oblikah. Gre lahko za pozitivne vplive (daljša vegetacijska doba v sled povečane koncentracije CO2 ugodnejši pogoji za gojenje toplotno zahtevnih rastlin), pogojno pozitivne vplive (pomik vegetacijskih pasov, sprememba kakovosti pridelkov, spremenjen izbor sort in ustaljene agrotehnološke prakse, sprememba časa setve, žetve, obrezovanja ...), ter negativne vplive (novi škodljivci in bolezni, hitrejši razvoj gliv in insektov, suše, požari, neurja s točo in vetrom, nalivi, pozebe, poplave in zemeljski plazovi, skrajševanje rastne dobe in pospešen razvoj rastlin). Hkrati vreme vpliva tudi na počutje živali, ki lahko znatno odstopa od želenih, predpisanih, načrtovanih (welfare - blaginja). Tako se hitro srečamo s potrebnim povečanim obsegom energije za prezračevanje in hlajenje hlevov, napadi parazitov so intenzivnejši, večja je verjetnost bakterijskih okužb, vročinski stres pa bolj pogost. Pri prehrani živali je pogosto zmanjšan apetit, prebavljivost krme se poslabša, pridelava krme je bolj neugodna, cene se navadno zvišajo. Neposredni vpliv temperature na živali se odraža v temperaturnem stresu (upočasnjeno delovanje življenjskih funkcij pri mrazu ali bolehnost in smrtnost zaradi možganske ali srčne kapi ter povečano odmiranje zarodkov pri pojavu napornih, visokih temperatur skozi daljše obdobje). Obstaja neposredna povezava med okuženostjo živine, temperaturo zraka ter okuženostjo ljudi s hrano, saj je omogočenih več zaključenih življenjskih krogov škodljivcev, prenašalcev patogenov in širitev novih, na našem območju do sedaj še neznanih bolezni in škodljivcev, ki so zdaj problem v toplejših krajih. Ugotavljamo, da pri ranljivosti v sled podnebnih sprememb Slovenija ni izjema. Znanost priporoča neposredne odzive in prilagoditve kmetijske pridelave na podnebno spremenljivost. Treba bo meriti trenutne vremenske razmere tudi neposredno v bližini pridelovalnih površin in se nanje odzvati s škropljenjem, namakanjem, ustreznim gnojenjem, oroševanjem ipd., potrebna bo sprememba datuma setve, spremenjeni kultivarji ali izbira sort, ki na sušo niso zelo občutljive. Tu bo morala ključno vlogo odigrati tudi sodobna biotehnologija, da se bodo rastlinske in živalske vrste lažje prilagodile na nove razmere v okolju. Prenos tehnologij v prakso bo sklepni korak, v upanju, da bodo doseženi čim boljši učinki glede na trenutno nezavidljivo izhodiščno stanje.
Jože Murko, dipl. ing. kmet., Kmetijska svetovalna služba Ptuj
lizacijah potepuških mačk, bi že s tem močno omejili napredovanje in širjenje bolezni pri mucah in tako tudi zavarovali ljudi pred okužbo. Apel, ki ga pogosto slišimo, da naj se izogibamo potepuškim mucam,
je na žalost premalo, saj ljudje ravnamo pod vplivom trenutne čustvene stiske, ko vidimo nebogljenega in mijavkajočega lačnega mladega mucka, ki nas prosi za pomoč. Emil Senčar, dr. vet. med.
-oto. ASV
Krvodajalci
5,	januar: Darko Bele, Log 64, Rogatec; Alenka Lutar, Rožna ul. 4, Turnišče; Štefan Žižek, Velika Polana 66; Rok Slavinec, Cven 43, Ljutomer; Zlatko Kerec, Kuzma 69, Kuzma; Ciril Štesl, G. Slaveči 76, Kuzma; Anton Škaper, Dolič 74, Kuzma; Evgen Bunderla, Kuzma 31, Kuzma; Milan Železen, Puconci 385, Puconci; Anton Vučko, Gančani 172, Beltinci; Robert Linhard, Dolič 29, Kuzma; Franc Hajdinjak, G. Slaveči
6,	Kuzma; Klemen Žmauc, Dragovič 9; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28; Boris Jerenec, Grlinci 21; Vanja Šori, Juršinci 78; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50 a, Ptuj; Drago Dobnik, Kungota 40; Vinko Zemljič, Krčevina pri Vurbergu; Srečko Toplak, Vičanci 98; Tomaž Valenko, Se-nešci 73; Bernarda Repič, Slavšina 38 a; Andrej Gabrovec, Skorba 27 c; Mitja Vodušek, Čermožiše 45; Franc Klane-ček, Skorba 19 b; Janez Prevolšek, Tr-žec 2 b; Matej Pleteršek, Mihovce 20; Anita Slana, Stojnci 102; Andrej Vrabl, Placar 57; Jože Gerečnik, Stražgonjca 44; Mitja Milkovič, Mala Varnica 4 b; Franc Kokot, Tibolci 39; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Branko Sitar, Kungota 158; Aleš Bedenik, Doklece 7 a; Irena Širec, Peršonova 24, Ptuj; Mirko Jesenek, Gabrnik 79; Robert Fajt, Spodnji Gaj 39; Jernej Lepej, Mostečno 7, Makole; Sabina Pisanec, Zlatoličje 117 a; Emil Požgan, Prepolje 55.
10. januar: Mitja Novak, Vel. Brebrov-nik 44; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2 a, Ptuj; Jože Merc, Videm pri Ptuju 19 a; Sergej Debeljak, Bukovci 142; Mojca Merc, Videm pri Ptuju 19 a; Marija Pin-tarič, Gradišča 137; Boštjan Gašparič, Arbajterjeva 5, Ptuj; Milan Fras, Placar 24 a; Jožica Slodnjak, Mezgovci 56 c; Petra Bolcar, Spuhlja 99 b; Marko Flor-janič, Strelci 9; Marjan Čeh, Dornava 31; Uroš Flajs, Lancova vas 46 b; Se-bastijan Žnidar, Cesta na Hajdino 24; Jožef Majerhofer, Hajdoše 40. 12. januar: Jožef Veselko, Sp. Ključa-rovci 4; Petra Kumer, Ulica dr. Hrovata
7,	Ormož; Justina Zorec, Zabovci 71; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj; Gregor Smolej, Majšperk 59; Jure Plajnšek, Jurovci 10; Andrej Križan, Brstje 24 a; David Cvetko, Gradiščak 8; Branko Eržen, Vičava 120; Marjan Tašner, Dolič 36; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Jože Bezjak, Mestni Vrh 88 g; Mateja Verhovšek, Lancova vas 89 b; Simona Mihalinec, Gorišnica 34; Vida Hojnik, Hlaponci 10, Juršinci; Urška Mihalinec, Gorišnica 34; Milan Pernek, Repišče 16; Franc Vrhovšek, Zg. Pristava 45 a; Janez Požar, Lancova vas 60; Rok Vo-dušek, Čermožiše 45; Branka Pergar, Jadranska 7, Ptuj; Mladen Jurčič, Križni Vrh 13 a, Laporje; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Viljem Podgoršek, Kraigherjeva 17, Ptuj; Mateja Fras, Nazorjeva 12, Maribor; Tomaž Jurečko, Klopce 15; Tadej Kukovič, Zg. Duplek 4 a.
17. januar: Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Bojan Pučko, Žerovinci 12, Ivanjkovci; Janez Kokot, Hrastovec 153; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73 a; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Marjana Logar Kelc, Pestike 4 a; Boštjan Pelko, Njiverce vas 37 a; Jožef Liber, Drenovec 1; Zlatko Gumzi, Zavrč 11 b; Martin Brec, Volkmerjeva 7, Ptuj; Martina Polak, Moškanjci 46 b; Tomaž Paluc, Ul. heroja Lacka 1, Ptuj; Marija Žmauc, Dragovič 9; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16, Ptuj; Petra Jenko, Že-rovinci 12; Kristina Kokot, Hrastovec 3 a; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Ludvik Kokol, Zamušani 87 a; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Evelin Podvršek, Gabrnik 62 a; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Marjeta Trančar, Korenjak 32; Denis Pfeifer, Hrastovec 134; Jasmin Alič, Šmarška ul. 42, Velenje; Terezija Ze-bec, Hrastovec 26 a; Mira Vuk Borak, Hrastovec 24 h; Milko Fajfar, Brezovec 48; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Sonja Fostnarič, Hrastovec 26 d; Stanislav Čuš, Žamenci 12 a; Silvester Furman, Gorenjski Vrh 30; Andrejka Lazar, Turški Vrh 16 a; Aleks Al Kerimawi, Žabjak 20 a; Terezija Belšak, Turški Vrh 71 a; Ida Kokol, Brezovec 48; Rok Klarič, Hrastovec 21 b; Suzana Kram-berger, Mestni Vrh 50; Damir Vidovič, Velika Varnica 105; Gordana Kumer, Hrastovec 92; Klavdija Paveo, Gerečja vas 94; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Sanja Mihin, Goričak 2; Branimir Komel, Krčevina pri Vurbergu; Janez Krajnc, Korenjak 6; Stojan Vinkler, Dežno pri Podlehniku; Ivan Petek, Spodnji Ključarovci.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Služba
Vprašanje: Vse življenje se spopadam z iskanjem službe. Trenutno sem brez zaposlitve, in sem precej psihično uničena. Zanima me, ali bom sploh kdaj v življenju uspela dobiti stalno službo. Kdaj bo to? Kaj mi zvezde napovedujejo na službenem področju?
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, verjamem, da ste v obdobju življenja, ko vam ni lahko in ko morate resno razmisliti o tem, kako naprej. Prav gotovo ni problem v tem, da ste se morali nekoliko ustaviti in razmisliti. Narediti osebno bilanco na kateremkoli področju je blagoslov in prinaša ugoden in svež vetrič. Po naravi ste zelo borbena in samozavestna oseba, kar pomeni, da ste se pripravljeni boriti za resnico in pravico. Ne prenesete preveč nekega rutinskega dela in stremite k notranji svobodi. Ko ste bili še mladi, vam je bilo samoumevno, da ste po razpotjih življenja hodili zelo pionirsko in bili izvirni. Sčasoma ste se tega nekoliko naveličali. Pomembno vlogo igra dejstvo, da sprejmete življenje takšno, kot je. Prevelika pričakovanje vsekakor niso dobra in spodbudna. Seveda ima toliko in toliko ljudi redno službo, vi pa ne. Vsekakor je tako, da morate uviditi svetle točke in najdi notranji smerokaz. Pravzaprav je iz astrološke karte zelo jasno razbrati, da se morate ravnati po intuiciji in narediti zadeve točno tako, kot čutite v nekem danem trenutku. Notranje se morate osvoboditi strahu in
prepričanja, da ne boste imeli nikoli redne službe. Zapisujte si tudi občutke, ki jih nosite v svojem srcu in tako najdite notranji mir in harmonijo. Ko boste usklajeni s simfonijo svojega srca, vam bo mnogo lažje. Ko najdete novo službo, kar se bo zgodilo že do poletja, vam zvezde priporočajo, da se poskusite umiriti in narediti selekcijo. Prav gotovo ni dobro, da se trudite ugoditi vsakemu in da pri sodelavcih iščete prijatelja. Mnogo bolj smotrno je, da se umirite in da notranje razmislite, kaj vas veseli. V tem trenutku je zelo težko napovedati, ali boste imeli kdaj redno službo. Odgovor se skriva v tančici skrivnosti. Jasno je razbrati, da boste v pogledu dela uživali in se predajali harmoniji. Zvezde so prepričane, da vas v življenju čaka še veliko lepega in da se morate predati radosti in slediti osebni harmoniji. Včasih je težko, toda v primeru, da živite svoje sanje,
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
najdete v vsaki oviri, ki se vam v življenju pojavi, določen smisel in izziv, ki se lesketa kot diamant. Toda če želite, da so diamanti bleščeči, jih je treba negovati. Tako kot morate negovati svoje darove. Imejte se radi in ozavestite dejstvo, da ste kljub navideznim težavam ljubljeno bitje!
Šifra: Sosed
Vprašanje: V kratkem nameravam graditi v kraju, kjer se s sosedom občasno sestajava. Zanima me, ali bo to skrivanje še trajalo, ko bova soseda in ko se tudi on vrne iz tujine za vedno.
Odgovor: Ko ste pisali to vprašanje, je v deželo prihajala pomlad in s tem tudi nova spoznanja. Vendarle se občuti v zastavljenem vprašanju ko-
Kdo je birokrat
Jerneja zadnje čase bere o tem, da se je razpasla birokracija, ki ljudem otežuje življenje. Zanima jo, kakšen je pravzaprav birokrat v psihološkem smislu.
Birokrat je človek, ki se dosledno ravna po predpisih, ker ga je strah pred osebno odgovornostjo. Predpise običajno pojasnjuje dobesedno in jih zato tudi ne zna povezovati z življenjskimi situacijami.Njegovo ravnanje otežuje življenje ljudi predvsem zato, ker noče v ničemer popustiti. S svojimi zamislimi se počuti vzvišenega nad drugimi ljudmi, nad svojimi strankami, ki si želijo urediti zadeve, povezane z različnimi predpisi in zakoni. Birokrat je izrazito neelastičen in neživljenjski.
Jasno je, da so tudi mnogi predpisi in zakoni neelastični in neživljenjski, in če ob tem ljudje pri reševanju svojih zadev naletijo še na birokrata, ki ima v svojih rokah odločanje, potem ni čudno, da čakajo na rešitve leta in leta.
Kaj nam je storiti?
Upamo lahko, da bodo zakonodajalci spremenili predpise v elastične in življenjske, s tem skrajšali postopke in naredili vse, da bodo odločitve v rokah elastičnih in življenjsko razgledanih ter širokih ljudi, in da bodo kadrovali tako, da bo čim manj birokratov za pisarniškimi mizami in pulti na različnih uradih.
Mag. Bojan Šinko
Ce imate tudi vi kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se morate, da kjer je volja, tam je tudi pot. A odločiti se boste morali sami. Svojemu vprašanju ne pozabite pripisati šifre, vse skupaj pa pošljite na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da stanje opišete na kratko ter da napišete točen datum, uro in kraj vprašanja.
pica nekih skrivnosti in nejasnosti. Omenjeno potrjuje tudi astrološka karta. Določene stvari si boste morali javno priznati in ne boste smeli biti pretirano naivni. Naše življenje je v bistvu naravnano tako, da boste za pozitivno nagrajeni in da boste dobili most ljubezni. Bodoči sosed je močna oseba in zelo intenziven, vajina ljubezen raste in se širi. Še kar nekaj časa bo ostala skrita, kajti pojavile se bodo takšne in drugačne ovire, ki jih bo treba premagati. Gradnja hiše vam bo vzela kar nekaj časa in ugotovili boste, da je omenje-
Piše: Silvester Vogrinec • Nauk večne modrosti (40.)
Kumranski rokopisi
Sredi 20. stoletja so v votlinah nedaleč od Mrtvega morja odkrili t. i. kumran-ske rokopise. Šlo je za najdbo, ki je osupnila in navdušila svet. Našli so najstarejšo zbirko verskih rokopisov, med katerimi so bile tudi kopije Svetega pisma, ki so bile tisoč let starejše od vseh dotedanjih. Napisala jih je skupina puščavskih asketov, ki je živela mistično življenje posve-čencev in se je imenovala sinovi Sadoka. Vodil jih je Učiteljpravičnosti, ki je bil izdan in umorjen. Skupina je verjela v vojno med sinovi svetlobe in sinovi teme. Rokopisi pa osvetljujejo tudi čas, v katerem je deloval Jezus Kristus.
Odkritje
mrtvomorskih
zvitkov
Leta 1947 je pastir Muha-med iz plemena Tamiree iskal izgubljeno kozo v Palestini na ozemlju nekdanje Judeje. Sledil ji je v votlino blizu naselja Qumran, nedaleč od obale Mrtvega morja. Ko je stopil noter, je zagledal dva staro-
davna vrča, v katerih je bilo veliko zvitkov, ovitih v laneno platno. Začela se je nenavadna in največja arheološka zgodba našega časa. Do l. 1956 so v 11 votlinah odkrili972 tekstov. Kumranski rokopisi se delijo v dve skupini: svetopisemski material in tekste sekt. Napisani so v hebrejskem in armenskem jeziku. Najstarejši zvitki izvirajo iz 4. stoletja pred n. š., najmlajši pa iz 2. stoletja n. š. Svetopisemski teksti se delijo na tiste, ki so zanimivi zaradi Nove zaveze in začetkov krščanstva, in tiste, ki vsebujejo odlomke iz hebrejske Biblije. Sektaški zapisi predstavljajo pravila, svetopisemske komentarje, teološke, astrološke in mesi-janske razprave, ki se nanašajo na nauke sekte, ki naj bi obstajala v Kumranu. Po mnenju strokovnjakov rokopisi pripadajo esenom, judovski verski skupnosti, ki je živela na tem področju približno 400 let pred Kristusom.
Od prvega odkritja v judejski puščavi je minilo skoraj pol stoletja, kljub velikim pričakovanjem pa so raziskave potekale izredno počasi in še vedno niso zaključene. Pod
vodstvom francoske biblijske šole v Jeruzalemu je bila oblikovana mednarodna skupina strokovnjakov predvsem iz klerikalnih vrst, ki je ostalim zainteresiranim znanstvenikom vztrajno preprečevala dostop do informacij. Letos pa so se stvari le nekoliko premaknile. Konec septembra 2011 sta Izraelski nacionalni muzej in Google začela objavljati originale kumranskih rokopisov na
svetovnem spletu.
Sinovi Sadoka
Avtorji kumranskih rokopisov sebe imenujejo sinovi Sadoka in verjamejo, da so dedni nasledniki judovskih duhovnikov, ki so se uveljavili v času kralja Davida. Dokument priča o skupnosti ljudi, ki so se umaknili od glavnega judovskega toka in živeli življenje, ki je bilo v celoti posvečeno Bogu. Sinovi Sadoka naj bi bili eseni, o katerih so poročali Plinij, Fla-vij in Filon iz Judeje. Beseda esen v grščini pomeni sveti, v aramejščini pa zdravnik. Eseni so bili puščavniki, ki so živeli v izolirani skupnosti, v asketizmu in celibatu. Prezi-
rali so užitke in bogastvo. Vse premoženje je bilo skupno. Nasprotovali so suženjstvu in sledili sončnemu koledarju, ki je bil v nasprotju z običajnim judovskim luninim koledarjem. Bili so meniški red starodavne šole misterijev. Filon je zapisal, da je Mojzes »za življenje v skupnosti vzgojil na tisoče učencev, ki se imenujejo eseni ... Esenski način življenja je tako zavidljiv, da jih občudujejo ne le navadni ljudje, pač pa tudi kralji .. « Helena P. Blavat-sky, utemeljiteljica teozofi-je, je trdila, da so eseni pripadali številnejšim in starejšim naslednikom adepov, posve-čencem v skrivno duhovno znanje, ki so se imenovali na-zarji. V Galileji je skupina, ki se je imenovala nazarenci, izvirala še iz časov pred Mojzesom. V apostolskih časih so bile tovrstne skupine razširjenje od Egipta do Arabije in do male Azije ter Grčije.
Učitelj pravičnosti
Sinovi Sadoka so svojega velikega vodjo imenovali Učitelj pravičnosti ali v hebrej-ščini Moreh ha-Zedek, tisti, ki mu je bil zaupan zakon in
ni projekt zelo naporen. Toda tam, kjer je volja, je tudi pot. Pozitivna naravnost vam bo podarila krila in ugodne iztočnice v življenju. Čez pet mesecev po vprašanju vas čaka neka nenavadna priložnost in radikalnost. Iz nje se boste mnogo naučili in od tedaj na življenje pogledali iz drugega zornega kota. Včasih je dobro, da si občutke priznate v svojem srcu in da si ne delate že vnaprej notranjih blokad. Srečno!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
ga je poslal Bog, da vodi svoje ljudi po poti resnice. Veliko kumranskih rokopisov izraža stališče, ki nasprotuje »drugi skupnosti,« verjetno tisti, ki je nadzorovala jeruzalemski tempelj. Eseni uradno niso priznavali dogme duhovščine in njihovega templja, temveč so živeli po svojih pravilih. Zavračali so žrtvovanje živali v templju in bili vegetarijanci. Med mrtvomorski-mi zvitki so našli tudi Vojni rokopis, ki opisuje spopad med sinovi teme in sinovi luči ter je mešanica mitološkega in resničnega. Eseni so ta boj bili zoper tempeljsko ortodoksno strujo, ki so ji bili trn v peti.
Rokopis Pešer razkriva poglavitne namige v zvezi z dogodki v življenju Učitelja pravičnosti. Sinovi Sadoka so svojega učitelja globoko spoštovali in verjeli v njegovo poslanstvo proti jeruzalemski duhovščini, ki ga je neprizanesljivo preganjala in nazadnje tudi ubila. V skupnosti je bila stranka odpadnikov, ki jih je vodil Mož laži ali Posmehovalec. Izdajalci so zatajili Učitelja pravičnosti in povzročili, da so mnogi njegovi privrženci zašli na kriva pota. Hudobni duhovnik, vodja ortodoksne struje, je ujel Učitelja pravičnosti na dan pokore in ga ubil »v jezi in besu v njegovem zatočišču.«
Nadaljevanje prihodnjič
Slo glasbene novice
v
Skupina Orlek se predstavlja z novo skladbo, ki so jo naslovili Hotel Grm Repete 12. Gre za prvo predstavljeno skladbo iz prihajajočega albuma Repete. Avtor skladbe je Vlado Poredoš, avtor besedila pa Bojan Bergant. Pod aranžma se podpisuje celotna zasedba kolektiva Orlek.
Album bo premierno predstavljen v četrtek, 29. marca, v ljubljanskem Kinu Šiška. V sklopu promocije bodo sledili koncerti v ostalih predelih Slovenije, oktobra pa se skupina odpravlja na turnejo po Južni Ameriki. Koncertirali bodo v Braziliji, Argentini in Urugvaju.
Album Repete bo sestavljen pretežno iz starih pesmi skupine Orlek, vendar so te aranžirane povsem na novo. Izjema je le skladba Življenje gre naprej, ki do sedaj še ni bila izdana na nobenem albumu. Vse pesmi so odigrane z akustičnimi inštrumenti: od harmonike, kontrabasa, banjota in akustične kitare do pihalne sekcije, ki je po novem nekoliko pomlajena.
•kick
V Beli krajini bo tudi letos potekal tradicionalni festival zvoka, sonca in zabave - Schengenfest 2012. Tridnevni vseslovenski projekt Schengenfest vztrajno prerašča v mednarodni festival. Letos bo potekal že petič, v čudovito okolje ob reki Kolpi pa bo zagotovo tudi tokrat privabil več tisoč mladih in starih, željnih dobre zabave.
Schengenfest postaja sinonim ne le za koncerte kakovostnih domačih in tujih izvajalcev, ampak tudi za številne obfestivalske dejavnosti - od športnih iger do kulturnih predstav in razstav.
Vsako leto Schengenfest poleg glasbe ponudi tudi nekaj novega, pa naj bodo to družabne igre ali drugo dogajanje. Letos organizatorji dajejo poudarek ekologiji, zato bo festival zeleno obarvan. V sklopu rdeče niti pa bodo potekale številne dejavnosti, povezane z ekologijo, pri katerih bodo sodelovali tudi obiskovalci festivala.
Za regijo je festival izjemnega pomena, ne samo v smislu kulture, ampak tudi v smislu spodbujanja turizma.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ERIK IN TRKAJ - Dvigni v zrak
iiHHKiA- Kje sem
8. ¡P Blizu 7. ŽAN SERČIČ - Kaj pa midva
6. DEJAVU - Izpod kože 5. VLADO PILJA - Še zeleno 4. KATJA KOREN - Balada 3. DARE KAURIČ - Cirkus 2. OMAR NABER - Parfum 1. JAN PLESTENJAK IN EVA BOTO - To leto bo moje
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Maya z novo pesmijo, spotom in albumom
V sredo, 22. februarja, je v klubu Cirkus v Ljubljani nastopila pevka Maya, ki jo je na odru spremljala 10-članska skupina. Maya je poleg pesmi z nove plošče Čas za nas predstavila videospot za singel z naslovom Jst bom tle.
Pevka je skupaj s spremljevalnim bendom na skoraj dve uri trajajočem koncertu predstavila velik del svojega glasbenega dela. Glede na navdušenje zbranih obiskovalcev in njenih oboževalcev pa je bilo videti, da njen čas zares prihaja! Predstavila je številne skladbe z novega albuma, med njimi Šou si, Kaj bi, če bi, Čas za nas, Jst bom tle, Vse se da, zaigrali pa so tudi nekaj priredb z njene prve plošče.
Energija, ki je prevevala avditorij Cirkusa, je bila res enkratna, tako s strani Maye in zasedbe, kot tudi s strani zbranega občinstva, pri katerem je bilo videti, da gre za prave oboževalce njene glasbe, ki je v slovenskem glasbenem prostoru skoraj edinstvena.
Po odličnem koncertu pa se pevka te dni predstavlja z novo pesmijo Jst bom tle, za katero je že izdelan tudi videospot. Pesem je mešanica soula, bluza in gospela ter je delo Maye in Roberta Jukiča. Svoj pečat na
izdelku so pustili tudi priznani glasbeniki Tonč Feinig (orgle, rhodes), Andraž Mazi (kitara) in v Izraelu živeči Gašper Ber-toncelj (bobni). Po Mayinih besedah je skladba osebno izpovedna, komu je posvečena pa nam žal ni hotela zaupati.
Na vprašanje, ali je ta oseba v spotu, je odgovorila pritrdilno, a več ni hotela izdati.
Videospot, v katerem se pevka znajde v obdobju in okolju dvajsetih let prejšnjega stoletja, je režiral Miloš Srdic. Posnet je bil v Zlatem zobu v Ljubljani,
kjer se je Mayi in glasbenikom pridružila 10-članska snemalna ekipa in okoli 30 statistov. Snemanje je potekalo od desete ure zjutraj do polnoči, kljub velikemu številu udeleženih pa zapletov ni bilo.
MZ
Foto: Bruno Sedevčič
Pevka Maya je na koncertu v ljubljanskem klubu Cirkus navdušila občinstvo.
Filmski kotiček
Kruha in iger
Filmu se vidi, da je nastal predvsem zaradi velike zagnanosti ustvarjalcev in strahovite želje, da bi počeli tisto mistično in tako želeno čarobno delo, torej snemali film. Kljub zanosu se zadeve niso lotili za-nesenjaško amatersko, ampak so jo temeljito razčlenili, analizirali in raztelesili samo zato, da so jo znova sešili skupaj v koherentno celoto, zato je scenarij na papirju gotovo deloval fantastično.
Nato pa je najbrž nastopila resničnost produkcije filmov
Kruha in iger
Igrajo: Jonas Žnidaršič, Peter Musevski, Saša Pavček, Jurij Drevenšek, Janez Škof, Igor Žužek, Zvezdana Mlakar, Gašper Tič
Režija: Klemen Dvornik Scenarij: Jaša Sketelj, Matjaž Sketelj in Barbara Zemljič
Žanr: komična drama
Dolžina: 94 minut Leto: 2012 Država: Slovenija
v Sloveniji, pri čemer so bili avtorji prisiljeni v materialne kompromise, zaradi katerih je film s tehničnega vidika videti, kot bi bil posnet ob vikendih s kopico kolegov in to, hkm, sredi osemdesetih, vključno z zrnato sliko. Tresoča kamera in mestoma slabo kadriranje (odrezane glave itd.) delujejo naivno in amatersko, čeprav se ne moremo znebiti občutka, da so avtorji morda takšen vtis hoteli doseči nalašč. Vsekakor jim je uspelo dobro zaobjeti občutek slovenskega filma iz osemdesetih, predvsem glede (pre)dolgih pavz pri montaži, zato dialogi mestoma potekajo neživljenjsko počasi, stavke pa nekateri od igralcev govorijo tipično slovensko, torej prav tako z dolgimi pavzami sredi stavka (namišljen primer: „No, in kaj... boš torej storil?"). So pa po drugi strani nekateri igralci vrhunski (Jonas in Gašper), saj je njihova igra tako naravna, da se zdi, da sploh ne igrajo.
Zgodba se sprva zdi kot kopija ameriškega filma Little Miss Sunshine. Tudi tokrat gledamo disfunkcionalno družino, ki se
odpravi iskat sveti gral medijske sedanjosti (tokrat hočejo na TV v časih, ko na TV še ni mogel priti vsak prdec), naletijo pa le na svoj dokončen razpad družinske celice, a samo zato, da se potem znova združijo skozi katarzično vpitje in vsesplošen pretep, v katerem nakopičene zamere in napetosti najprej eksplodirajo, čustva, ki preživijo na pogorišču, pa jih znova zlepijo. Rezulat je fina komedija, ki pa bi lahko bila z boljšo izvedbo še bolj smešna, enako velja za sklepni kader, v katerem nakopičena melan-honija izzveni v prazno, saj si like v filmu zapomnimo bolj vizualno kot po imenih, zato ne vemo, o kom tip sploh govori.
Film v svoji sporočilnosti napoveduje današnje čase in
nakazuje, da je slovenski narod leta 1987 že počasi pripravljen na 15 minut medijske pozornosti za slehernika, zato deluje kot retrogradni napovednik za današnjo inflacijo resnično-stnih šovov . Množica likov in podzgodb se lepo zliva skupaj in sklada z glavnim zapletom, le Lenina ljubezenska zgodba z nekim neznanim stranskim likom je povsem odveč, je pa zato ta prizor v svoji naivnosti in klišejskosti blazno smešen. Sprava glavnih junakov na koncu zaide v sfero morda kanček preveč osladne pravljice, a nič zato, saj ima film zato prijeten pookus. Za povrh vsega pa je film tudi zemljepisno poučen: če še niste vedeli, je Velenje očitno del Koroške.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Po prehodu Venere v vaše znamenje se vam bodo v ljubezni odprla nova obzorja. Na delovnem mestu bo priložnost svetlobnih preobratov. Pravzaprav boste morali popaziti, da ne boste iskali lažjih poti. Notranje se boste pilili in učili duhovnih zakonitosti in ezote-ričnih veščin.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Prisluhnili boste glasu svojega srca. Tako se boste odločili pravilno in našli vero in upanje. Sprostili vas bodo pogovori, prijetna glasba in narava. Omenjene reči bodo polepšale življenje in vam podarile krila. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v ljubezni in varujte se prirojene trme.
wl
DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
Blesteli boste na delovnem mestu in korak za korakom napredovali v znanju. Morda ne boste takoj dosegli tistega česar si boste želeli. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebno rast. S svojim znanjem in izkušnjami boste radi pomagali drugim ljudem. V ljubezni se bodo kresale iskre sreče.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Zvezdni ples bodo plesale samske predstavnice in samski predstavniki. Na delu bo amorjeva puščica in tako bo prijetno in veselo. Življenje vam bo ponudilo novo možnost in osebnostno rast. Blesteli boste v službi. Resnica bo ta, da boste imeli več nalog in obveznosti - toda vsemu boste kos.

w
LEV
(23.7. - 22.8.)
Jutra vam bodo pričarala posebno veselje. Sprostila vas bo dinamična glasba. Na dogodke, ki bodo prihajali boste morali pogledati iz drugega zornega kota. Službeno se bodo zadeve uredile in vendarle ne boste smeli odigrati na prvo žogo. V ljubezni boste morali jasno in glasno povedati svoje mnenje.
« DEVICA
i (23.8. - 22.9.)
Toplo sonce bo ogrelo vaše srce. Pridobili boste upanje in energija se bo širila in rasla. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in tiste dejavnosti, ki tako ali drugače odstopajo. Izzivi na delovnem mestu bodo stopili v ospredje. Družili se boste z ljudmi, ki vam bodo kazali prave poti.
SESTAVIL
EDI KLASINC
UDAREC Z DLANMI
BOLEZEN VINA
LOUIS ADAMIČ
KRALJEVI SIN
REKLAMNI LISTEK
OPARJENA JED
RECIPROČNA VREDNOST KOSINUSA
GOVEJI IZTREBEK
SMUČISČE NAD SELŠKO DOLINO
VRSTA LOVSKE PUŠKE
VAPORIME-TER
SUŠILNIK
URJENJE, KROTITEV ŽIVALI
ČEBELJA PAŠA
VAS PRI LOČICAH
FILOLOG ŠKERLJ
PREZASEDENOST
LISTNO ZELENILO
IZPRALINA, PREPERINA
AVARI
JAHALNI PRIBOR
PERZIJA
PEVKA (ALENKA)
NARODNI HEROJ BADOVINAC
SLAVKO AVSENIK
OSEBA PRI LIČENJU
FRANC. SREDNJEVEŠKA IGRA
VRHOVNI GENERAL
VRTNAR (ANTON)
ORODJE ZA PILJENJE
IZVAJANJE ENEGA
NEŽA NOVAK
STAROGRŠKA MESTNA DRŽAVA
TOK ZA PUŠČICE
SORTA VRTNIC
PODOBA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZADETEK PRI KOŠARKI
VAS VZG. PIVKI
ZRAST JAJČASTIH KRISTALOV, IKRNIK
OSTER POTEGLJAJ
SPIRALA, VZMET
KRUŠNI OČE
NADA LUKEŽIČ
GREGA KEJŽAR
FINA NARAVNA TKANINA, ŽIDA
TRPEK POSMEH, PODSMEH
ZAČIMBNA OMAKA, GLAZE
AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (NORMAN)
KDOR POGOSTO KAŠLJA
STOLNI KANONIK
UGANKARSKI SLOVARČEK: BAČ = vas v Zgornji Pivki, GLACE = začimbna omaka, glaze, LAI = francoska srednjeveška igra, LAP = slovenski vrtnar in urejevalec parkov (Anton, 1894-1973), POLIS = starogrška mestna država, REPER = kovinski čep iz litega železa, SELSKI VRH = vas pri Ločah, TOKAR = ameriški filmski režiser (Norman, 1919-1979), URBANOVO = god svetega Urbana.
■joio>i 'oe[jse>i 'je^oi
'aoe|§ 'efiuau 'e||AS 'ungo 'eqw '^no 'moo 'ornseo 'im 's||od 'mm 'de"| 'unsnejeueS '|e| 'vs 'uej| 'awaits 'uqo 'I^ojo^ 'eqpasezaid 'uja !HS|as 'oausns 'afue^oo^ 'aoibu 'e^en 'jadai '^so|d :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 3. marec:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ, 14.40 Povejte svoje mnenje in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj, vmes Modne čvekarije, Lestvica Naj 11, Lestvica Desetica (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
NEDELJA, 4. marec:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob
6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 6.50 ŠPORT 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še ob 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtička-rije (ponovitev).11.15 ŠPORT. 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). 12.30 Komentar tedna (pon.), z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ: čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00: Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. Od 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 5. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI.
8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak. 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: glasba za ponedeljkov večer, ponovitev oddaje Rajžamo iz kraja. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 6. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15
Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). SREDA, 7. marec: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: soočenje kandidatov za župana občine Duplek (Marija Slodnjak). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja.
17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Pogovor ob kavi in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox).
ČETRTEK, 8. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Soočenje kandidatov za župana občine Destrnik (Mojca Zemljarič). 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (pono-
vitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Celje). PETEK, 9. marec:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
V sredo ob 12.00 radijsko soočenje kandidatov za župana občine Duplek, v četrtek ob 12.00 za župana občine Destrnik.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Sledili boste svoji resnici. V svoje življenje boste privabljali ljudi, ki vas bodo osrečili. Našli boste tudi upanje in sledili ugodnim vetrom v službi. Pri vsem tem ne boste smeli spregledati smerokazov. Zadeve boste morali reševatipostopo-ma in korak za korakom. Nujno se v ljubezni.
ŠKORPIJON^M STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Imeli boste polne roke dela in delovnih obveznosti. Zadev se boste lotili postopoma in temeljito. Morda boste celo malo prehitevali in se že v tem obdobju odločili za spomladansko čiščenje. Ljubezenska sreča bo podobna gugalnici in pravilno bo, da boste usmerili svoje misli v pozitivni smeri.
KOZOROG
(H. l2. - IO. l.)


Romantična doživetja vam bodo pomagala tako na osebni kot duhovni ravni. Svoje mnenje boste povedali odločno in vendarle boste morali popaziti na ostrino besed in mišljenja. Nakazano je, da vas bodo sprostili sprehodi in da boste odločeni dokončati nekaj iz preteklosti.
VODNAR
(Il. l. -18.1.)
V igri usode boste imeli več odločitev. Sprejeli boste tisto, ki vam bo prinesla veselje. Dokazali boste, da zadevam znate priti do dna in tako boste doživeli kopico uspehov. Nekoliko težje bo v primeru, da se bodo stvari odvijale drugače. Sprostili vas bodo pogovori in izmenjava mnenj.
Spodbudne iztočnice boste dobili v komunikaciji. Nakazano je, da boste veliko na poti in med ljudmi. Stvari se bodo širile na drzen in temeljit način. Tako najdete v sebi moč, da boste na kreativen način kos izzivom, ki bodo prišli. Služba: sledili si bodo nenavadni preobrati.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Pluli boste po nekoliko nemirnem morju. Zadeve se bodo odvijale na drzen način in našli boste tudi pot do osebne sreče. Tišina vam bo vlila zaupanje in dobili boste odgovore na svoja vprašanja. Službeno boste kreativni in finančno uspešni. Ljubezen: občutila se bo močna po čustveni varnosti.
Dolena • Še o tem, kako in zakaj je občina prodala svojo osminko.
Jože Zupanič je prepričan, da je vse potekalo zakonito
Že pred kratkim se je v našem uredništvu oglasil Jože Zupanič iz Orehove vasi, ki ima v Doleni 41 kmetijo, na kateri goji jelene, in nam zaupal svoj del zgodbe o trditvah, ki so bile zapisane v članku pod naslovom Kako in zakaj je občina prodala svojo osminko, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku 11. novembra lani.
Foto: M. Ozmec
Jože Zupanič kaže na kup grmovja na svojem posestvu v Doleni, nad katerim je v ozadju njegova haloška kmetija: „Poglejte, vsi ti strmi bregi so bili takole zaraščeni, zato smo jih z delavci čistili več mesecev, da sem lahko v oboro naselil jelene."
Kot je pojasnil Jože Zupanič, se je oglasil predvsem zato, ker se vsebina omenjenega članka nanaša tudi na njegovo ime osebno in zato, ker naj bi bila zaradi nepreverjenosti navedenih informacij in podatkov prizadeta njegova pravica in interes.
„Po mojem prepričanju je bil sestavek v Štajerskem tedniku, ki je bil objavljen 11. novembra lani, napisan enostransko, kajti novinar si je zanj pridobil informacije le od gospe Zdenke Majcenovič, pri tem pa ni preveril njenih trditev, pa tudi ne informacij pri nasprotnem viru. In ker se te informacije nanašajo na moje ime, torej mene osebno, želim, da javnost izve tudi za drugo plat medalje, torej za mojo resnico." Ker nas je Jože vljudno povabil na ogled svojega posestva v Doleni sredi Haloz, da bi se o vsem lahko prepričali na kraju samem, smo počakali, da je zadnja otoplitev visok sneg pobrala in se povabilu z veseljem odzvali. Med potjo do prebujajočih Haloz in pozneje še na posestvu v družbi jelenov, pa je nastal tale pogovor.
Kakšen je torej vaš del resnice o dedovanju posestva v Doleni?
„Že več let sem si prizadeval, da bi si našel primeren kotiček sredi Haloz, kjer bi lahko v miru preživljal stara leta, zato sem leta 2007 kupil kmetijo Širov-nikovih ali po domače Obreb-čevih v Dolanah 41, za katero sem na oglasni deski izvedel, da je naprodaj. Kmalu po tem, ko sem jo kupil, sem si pričel na njej urejati pogoje za ekološko
kmetovanje, za kar sem si pridobil tudi uradno dovoljenje. Ob pomoči skupine delavcev sem na svojem zemljišču več mesecev čistil z grmičevjem zaraslo globel in ta strma pobočja - kar nekaj hektarjev je tega. Mnogo truda smo vložili, pa seveda tudi denarja. Ker sem se odločil za gojenje divjadi v naravi, sem okrog posestva postavil ograjo oziroma oboro in si pridobil tudi uradno dovoljenje za gojenje divjadi v obori, pridobil pa sem si tudi certifikat ISO."
In kje se je potem zataknilo, v čem je bistvo problema?
„Problem je že v tem, kar je zapisano v omenjenem članku v trditvah gospe Zdenke Maj-cenovič, kot je zapisal novinar, ene od 'prizadetih' dedinj, saj je zapisanih kup izkrivljenih neresnic in zavajajočih izjav. Med drugim piše, da naj bi omenjena gospa, ki je v Halozah moja soseda, šele od sosedov izvedela, da naj bi posestvo kupil 'mariborski podjetnik Jože Zu-panič, ki naj bi tod okoli kupil že precej zemlje'. Nadalje piše, da naj bi se delal neumnega, ker naj bi ji morala že mama povedati, 'da je kupil osmino našega imetja, katerega lastnica je bila občina'. Iz tega izhaja vrsto nelogičnih, netočnih in zavajajočih informacij, ki bi jih novinar vsekakor lahko preveril. Vendar jih očitno ni.
Iz javne zemljiške knjige pristojnega sodišča je razvidno, da je Zdenka Majcenovič pridobila solastniško 1/8 pravico na navedeni kmetiji že leta 1990, občina pa 1/8 v letu 1994. To pomeni, da je bila občina 15
let lastnik 1/8 deleža njihove posesti in v vseh letih niso pokazali interesa za nakup. Sedaj, ko sem pa jaz lastnik te iste 1/8, pa toliko gorja. Celotna posest meri 1,2 ha. Ponudba občine Videm za prodajo solastniškega deleža navedene posesti 1/8 je bila javno objavljena na oglasni deski pristojne upravne enote v oktobru oziroma novembru 2009. Najkasneje tedaj je imenovana pravno formalno izvedela za nameravano prodajo solastniškega deleža te posesti. In tedaj bi lahko, če bi bila zainteresirana, uveljavila tudi svoj interes."
Kaj pa se je zgodilo potem?
„V skladu z zakonom sem podal izjavo o sprejemu ponudbe. Bil sem edini kupec solastniškega deleža omenjene posesti. Ker sem v času veljavnosti ponudbe edini podal izjavo o njenem sprejemu in posledično z občino tudi sklenil prodajno po-
godbo, na podlagi katere je bila vknjižena solastninska pravica, ne morem komentirati očitkov imenovane o domnevnih nepravilnostih Upravne enote Ptuj. Na delo tega organa nisem imel nikakršnega vpliva; o tem vprašanju bo odločilo pristojno sodišče v postopku, ki je predpisan. Izjava gospe Majcenovič o domnevnih nezakonitostih, ki naj bi jih storila Upravna enota, so del njenega osebnega pogleda na razumevanje pravnih predpisov in interpretacijo, vendar ni nikakršnih dokazov, da so pravilne, oziroma da so njeni očitki Upravni enoti in občini utemeljeni."
In potem se je začelo zapletati?
„Moja solastninska pravica je bila vknjižena v pristojni zemljiški knjigi na podlagi pogodbe, sklenjene z Občino Videm, 27. oktobra 2009. Po vknjižbi lastninske pravice sem po seznanitvi in v dogovoru s pokojno
Eno zadnjih predavanj je bilo minuli torek v osnovni šoli Središče ob Dravi, ki je za ta namen udeleženkam tečaja odstopila svojo lepo urejeno gospodinjsko učilnico. Ker so v preteklih letih organizirali kuharske tečaje na domala vse teme, je bilo že kar težko najti področje, ki ga še niso zadovoljivo obdelali. Anica Škrinjar je tako 12 gospodinjam predstavila različne jušne zakuhe, ki jih bodo lahko dodale k obveznemu in najpogostejšemu izboru jušnih zakuh pri nas - rezancem in ribani kašici.
Za predstavljene jušne za-kuhe si je treba vzeti malo več časa, saj njihova priprava vzame vsaj dobre pol ure, namenjene pa so bolj slovesnim kosilom ob gostijah, birmah ali drugih družinskih praznikih. Gospodinje so povedale, da si še vzamejo čas tudi za takšne zamudne
materjo Zdenke Majcenovič in ob prisotnosti imenovane izvajal zemeljska dela, namenjena izvedbi obore za divjad, za kar sem si pridobil vsa potrebna dovoljenja. Zato so neutemeljeni tudi dvomi Majcenovičeve o tem, kako da naj bi pridobil ustrezna dovoljenja. V kolikor bi novinar ta podatek preveril pri meni, bi se lahko z vso dokumentacijo neposredno seznanil. Poudarjam, da sta bili tako Majcenovičeva kot Urhova navzoči pri izvedbi zemeljskih in drugih del pri izvedbi obore v letu 2009 in nanje nista imeli pripomb, kar dokazuje, da sta bili z mojim solastništvom osebno seznanjeni, zato ni resnično, da naj bi za prodajo izvedeli šele od sosedov. Za nakup sta Majcenovičeva in Urhova vedeli že v času življenja svoje matere Marije Bele, tožbo pa sta vložili šele v januarju 2011."
Torej ste prepričani, da ste vi počeli vse popolnoma zakonito?
„Skladno z zakonom imam kot solastnik pravico imeti v posesti del nepremičnega premoženja, ki ustreza mojemu solastniškemu deležu. Na podlagi tega sem ob soglasju pokojne Marije Bele in ob vedenju obeh solastnic Majcenovičeve in Urhove v letu 2009 oboro tudi zgradil in vse do leta 2011 nobena od imenovanih temu ni nasprotovala."
Ko pa so nastopile težave, tudi z mediacijskim postopkom, problematike niste rešili?
„V zvezi s tem moram dodati, da nikakor ni resnična navedba v omenjenem članku, da naj bi
recepte, zato da družini ob posebnih priložnostih pripravijo imenitno kosilo in kaj novega. Takšne jušne zakuhe niso le presenečenje za jedce, ampak tudi izboljšajo samo juho. Na tečaju so udeleženke pripravile dve varianti piškotnega fan-clja, dvobarvni fancelj, vranični zavitek, vranični mozaik, ocvrt grah in fižolčke. Skuhale so tudi govejo juho, govedino in k njej vinsko omako, ki je danes marsikatera gospodinja ne zna več pripraviti. Na koncu pa so se posladkale tudi z ameriškimi kockami.
Anica Škrinjar se je dobrega kuhanja naučila že doma, kasneje pa tudi na škofiji, kamor so jo poslali po zaključku šole. Za svojo družino naredi vsako nedeljo zelo obilno kosilo, ki mora poleg juhe in glavne jedi obvezno zajemati tudi kuhano govedino in vinsko omako ter
zavračal, oziroma da ne bi pristal na noben dogovor z obema imenovanima. Nasprotno, v me-diacijskem postopku sem ponudil prepustitev solastniškega deleža na vsem ostalem premoženju, sam pa ponudil, da bi obdržal zemljišče, kjer je zgrajena obora, s čimer bi razdružili so-lastno premoženje, kar je razvidno iz zapisnika sestanka pri županu občine Videm 19. oktobra 2010, vendar imenovani s tem nista soglašali."
Vse skupaj se je zapletlo tako daleč, da o zadevi odloča Okrajno sodišče Ptuj. Kljub vsemu ostajate tukaj v Halozah sosedje, mimo vas se vozijo do svoje hiše in verjetno se strinjate, da je s sosedi dobro imeti dobre odnose?
„Ves čas je to moja velika želja in osebno sem v to vložil veliko svoje energije in prepričevanja. Zavedam se, da so dobri sosedski odnosi veliko vredni, zato bi rad to tudi dosegel. Nobenih takih želja in potreb nimam, ki bi to preprečevale, zato ponovno upam in srčno želim, da se zadeve uredijo v obojestransko korist. Vem, da so v Halozah dobri in pošteni ljudje, in prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi vsa nesoglasja zgladili oziroma odpravili."
Tudi mi smo prepričani, da bodo vsi, ki so v to zgodbo tako ali drugače vpleteni, ne glede na končno razsodbo Okrajnega sodišča na Ptuju, doumeli, da je življenje prekratko in prelepo, da bi si ga po nepotrebnem grenili. Mar ni tako?
M. Ozmec
sladico. Zelo pomembno se ji zdi, da se v družini kuharske skrivnosti prenašajo iz roda v rod.
Viki Ivanuša
Vranični zvitek
Naredi zelo tanke palačinke iz jajčnega testa. Dobro premešaj 20 dag vranice, 6 dag margarine,
10	dag drobtin, 1/2 dcl vode, 1 jajce, malo popra, soli, majarona, česna in pe-teršilja. Palačinke namaži z nadevom, jih zavij in zavite v folijo kuhaj pol ure. Zvitke nareži na kolobarčke in vloži v juho.
Piškotni fancelj
Dobro zmiksaj 10 dag masla in 6 rumenjakov, oso-
11	in vmešaj še 2 žlici sladke ali kisle smetane. Primešaj 10,5 dag moke in sneg 6 beljakov. Pekač namaži z maščobo ter po njem za prst na debelo razmaži testo ter ga speci. Fanclje iz-reži z majhnimi modelčki ali jih nareži na kocke in daj v vrelo juho.
Središče ob Dravi • Tečaji in predavanja počasi pri kraju
Jušne zakuhe za družinske praznike
Kmetijska svetovalna služba Ormož je v minulih dveh mesecih organizirala niz predavanj, namenjenih kmetovalcem, in tudi predavanja iz cikla Družina in dom ter dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so v prvi vrsti namenjena gospodinjam.
Foto: Viki Ivanuša
Udeleženke tečaja smo presenetili pri pripravi jušnih zakuh, ki so zahtevale precej priprave. Tečaj je vodila Anica Škrinjar (tretja z leve).
Slovenija • Iz arhiva Agencije za okolje
Prireditvenik
Vremenski rekordi: od -34 do 40 stopinj Celzija
V meteorološkem arhivu Agencije RS za okolje se vremenski rekordi (najvišje in najnižje temperature, debelina snežne odeje, količina padavin itd.) beležijo od leta 1950, čeprav so bili gotovo doseženi že pred tem letom.
Petek, 2. marca
V Agenciji sicer vodijo podatke o uradnih in neuradnih vremenskih rekordih zadnjih 60 let. Meteorološke meritve, katerih rezultati namreč veljajo za uradno priznane, se izvajajo po standardih Svetovne meteorološke organizacije
(SMO), vse ostale meritve pa tako spadajo v kategorijo neuradnih, čeprav to ne pomeni nujno, da njihovi rezultati niso točni.
Glede dnevnih temperatur je bila doslej uradno izmerjena najvišja temperatura v
Vremenski rekordi po svetu
Za najbolj mrzel kraj na svetu velja vasica Ojmjakon na severovzhodu Sibirije; tam so januarja 1926 izmerili 71,2 stopinje Celzija pod ničlo, vendar gre za neuradne meritve. Uraden rekord je bil izmerjen 22. decembra 2008, ko so termometri pokazali -60,2 stopinje. Sicer zima v tej vasi traja skoraj devet mesecev in temperature okoli -50 stopinj so nekaj običajnega. Najnižja doslej izmerjena temperatura na Zemlji pa je prav tako povezana z Rusijo - blizu ruske (takrat še sovjetske) postaje Vostok na Antarktiki so julija 1983 zabeležili -89,2 stopinje Celzija. V Vostoku, ki je od južnega pola oddaljen približno 1,3 kilometra, je pozimi povprečna temperatura okoli-65 stopinj, najvišja doslej izmerjena temperatura pa je -12,2 stopinje Celzija.
Najvišja doslej izmerjena temperatura je bila 13. septembra 1922 v mestu Azizia v Libiji, okrog 40 kilometrov iz Tri-polija, ko je dosegla 58 stopinj Celzija. Lani julija in v začetku avgusta pa je bilo 53 stopinj izmerjenih tudi v letalski bazi Tallil v Iraku, v mestu Dehloran v Iranu in v mestu Mitrabah v Kuvajtu. Rekord najdaljšega sušnega obdobja ima puščava Atacama v Čilu, kjer ni padla niti kapljica dežja več kot 14 let (od oktobra 1903 do januarja 1918).
Črnomlju 5. julija 1950, ko je termometer pokazal neverjetnih 40,6 stopinje Celzija. Neuradno naj bi ta dan najvišje dnevne temperature dosegale 42 stopinj Celzija.
Uradno najbolj mrzli dnevi pa so bili 15. in 16. februarja 1956 ter 13. januarja 1968 na Babnem polju, ko se je kazalec ustavil pri -34,5 stopinje Celzija. V sredogorskih mraziščih Julijskih Alp pa so bile neuradno izmerjene še občutno nižje temperature: na Lepi Komni je bila najnižja izmerjena temperatura -49 stopinj Celzija 9. januarja 2009. Sicer so dolgoletne meritve v podobnih mrazi-ščih v Avstriji, Švici in Nemčiji pokazale, da lahko temperatura v najhujših zimah pade tudi pod -50 stopinj Celzija.
Najtoplejši mesec, ko je temperatura v povprečju dosegla 26,1 stopinje Celzija, je bil avgust 2003, merjeno seveda v Portorožu. Neuradni rekord pa pripada Kopru, kjer je bila povprečna mesečna temperatura v juliju 2006 kar 27,2 stopinje Celzija. Povprečno najbolj hladen mesec po uradnih podatkih se je zgodil na
Zgledi vlečejo
Četrtek, 8. 3. 2012 ob 18.00
RAHABA - ZGLED ODPRTOSTI

MARTA - ZGLED GOSTOUUBNOSTI
Četrtek, 15. 3. 2012 ob 18.00 Petek. 16. 3. 2012 ob 18.00 Sobota, 17. 3. 2012 ob 18.00
ZGLEDI VLEČEJO, IZKUŠNJE POTRJUJEJO
V času predavanj bodo v sosednjem prostoru potekale B
za otroke od 3 do 10 let.
DELAVNICE
Vljudno vabljene!
Kredarici februarja 1956, ko je povprečna temperatura znašala -17,2 stopinje Celzija. Neuradno pa je na Komni in Pokljuki po nekajletnih meritvah povprečna mesečna temperatura lahko tudi pod -20 stopinj Celzija. Sicer pa Koper in Kredarica veljata nasploh za najbolj topel oziroma najbolj hladen kraj v Sloveniji tudi glede povprečnih letnih in večletnih temperatur.
Rekord kraja z največjim številom toplih in lepih dni v enem letu ima zaenkrat Bilje pri Novi Gorici, dosežen pa je bil leta 2003, ko je bilo v tem kraju kar 79 dni nad 30 stopinj Celzija. Sicer pa velja za kraj z največjim številom sončnih dni v letu Portorož. Kredarica drži rekord kraja z največjim številom najbolj hladnih dni v letu - leta 1972 je bilo namreč kar 281 dni, ko se temperatura ni dvignila nad 0 stopinj Celzija.
Za kraj z največ dežja v večletnem obdobju (1971 do 2000) velja Žaga pri Bovcu, najmanj dežja v tem obdobju pa je padlo v Velikih Dolencih.
Zanimivi so tudi podatki o najvišjih snežnih odejah. Rekord je dosegla Kredarica 22. aprila 2001, ko so tam namerili kar sedemmetrsko snežno odejo. Največ snega v enem dnevu (24 urah) je zapadlo na Komni 4. marca 1970, ko je naenkrat zapadlo 125 centimetrov snega.
SM
NOTESDENT
ZOBOZDRAVSTVO
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostiček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri koncesionaiju. na obroke. Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
19:00 Črešnjevec, Dom kulture: gledališka predstava Bosa v parku 19:00 Ormož, grad: predavanje Antona Komata Pet aspektov globalne krize
19:00 Ptuj, Vila Monde: 20. skupščina Tekaškega kluba Maraton
Sobota, 3. marca
17:00 Pragersko, Dom kulture: Mednarodnii koncert ob 14. obletnici delovanja ljudskih pevcev
18:00 Hajdina, Gasilski dom: 13. občni zbor Društva žena in deklet občine Hajdina
19:00 Videm, občinska dvorana: predstava Jožeta Ekarta Klinc, pa taka sreča
21:00 Ptuj, CID: koncert Vasko Atanasovski trio
Nedelja, 4. marca
17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: koncert pevskega društva Kapljica, Moje misli so pri tebi z gosti; Zbor Gimnazije Ormož in Jože Barin-Turica s harmoniko
Ponedeljek, 5. marca
!:00 Ptuj, Stara steklarska, Slovenski trg: okrogla miza SD Družinski zakonik za pravice vseh otrok
Torek, 6. marca
08:00 Ormož, Dom kulture: Območno srečanje otroških folklornih skupin
Igrajmo se gledališče 2012, JSKD 17:00 Ormož, Bela dvorana Grajske pristave: Na muzejski sceni, Filmsko
potovanje Kunšnih Prlekov med Muro in Dravo 17:00 Ptuj, OŠ Mladika: 53. območna revija otroških pevskih zborov
Pustite nam ta svet 2012 18:00 Ormož, Viteška dvorana gradu: predavanje o prehrani po načelih
tradicionalne kitajske medicine - Živa Pogačnik 19:00 Videm, občina: predstavitev delovanja Vidove kleti
Mestni kino Ptuj
Petek, 2., sobota, 3., in nedelja, 4. marca: 16:00 Izlet; 18:00 Koža, v kateri živim; 20:00 Art: Zaklonišče.
Program TV Ptuj
Oddaja Tinčka Ivanuše: sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku; podelitev priznanj, plaket in oljenk; Kurentova svatba - glasbeno-gledališki spektakel Evropske prestolnice kulture; koncert Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, 2. del; vokalna skupina Kresnice se predstavlja; revija Monitor predstavlja novosti iz sveta elektronike; z glasbo v sobotni
PETKOV VEČER
Bodite nocoj 0 družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
imim m
www.radio-tednik.si
MH§ IDO MM
Tel.: 02/25246-45, GSM :040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
www.mitsubishi-motors.si
Ujemite priložnost Novi Mitsubishi ASX
do 4.199 EUR prihranka!
■	Popust do 2.800 EUR za vozila iz zaloge
■	Komplet zimskih pnevmatik na litih platiščih za samo 1 EUR
AC-Mobil d.o.o., PSC Maribor, T: 02 00 180 __
Komplet zimskih pnevmatik na litih platiščih vključuje štiri zimske pnevmetike na litih platiščih, montažo in centriranje. Slika je simbolična. Ponudba velja za vozila iz zaloge. Vse nadaljnje informacije □ spacificni porabi goriva in specificnih emisijah CQZ iz novih osebnih vozil lahko najdete v priročniku □ varčni porabi goriva in emisijah C0Z, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na spletni strani «nm.mitaubiahi-molorv.eL
Emisije CO2 (kombinirano): 150-135 g/km; poraba goriva: 5,9-5,5 1/100 km.
avto^fc
ORMOŽ d.o.o. ^^^^^
NAJVEČJA PONUDBA NA STAJERSKEM
AVTOCENTER ORMOŽ d.o.o.
Hardek 44c, 2270 ORMOŽ
Tel.: (02) 741 64 11, 051 302 910
SERVIS: (02) 7416 405, (031) 322 939
NADOMESTNI DELI: (02) 7416 407. (OSI) 310 999
PRODAJA TRAKTORJEV
1 ugodne cene
Traktorji
NEW HOLLAND
•	KREDIT LEASING
•	STARO ZA NOV]
•	originalni nadomestni deli
•	popravila v garanciji
•	storitve na terenu
• KREDIT	• STARO ZA NOVO
Priključki
NAJCENEJŠI V SVOJEM RAZREDU
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 3.3.
TV
www.siptv.si
8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:30 Glasbeni utrinki 10:00 Lenart - Pustna povorka2012 11:30 Utrip Iz Ormoža - ponovitev 12:30 Oddaja ŠKL 13:20 Polka in Majolka 14:20 Ujemi sanje 15:20 Video strani 16:50 Ptujska kronika 17:10 ŠKL
18:00 Lenart - Sprejem pri županu
19:30 Glasbeni utrinki
20:00 Gorišnica - Iz naših krajev
21:00 Utrip iz Ormoža
22:00 Glasbena oddaja
23:30 Video strani
.3.
NEDELJA 4.
8:00 Oddaja ŠKL
9:00 Hajdlna - Koncert Slovenskega okteta 11:00 Revija Ljudskih pevcev 13:00 Mesečna kronika iz občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Bal na Destrniku 2012 18:30 Lenart - Sprejem pri županu 20:00 Veseloigre dramskih skupin 22:00 Video strani
8:00 Fašenk v Markovcih 2012 10:00 Lenart - Sprejem pri županu 11:30 Oddaja ŠKL 12:20 Od kleti do kleti s prijatelji 13:30 Video strani 18:00 Od kleti do kleti s prijatelji 20:00 Mesečna kronika iz občine Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:20 Utrip iz Ormoža 23:20 Video strani
PONEDELJEK 5. 3.
8:00 Fašenk na Vidmu 2012
9:25 Utrip iz Ormoža 10:25 Ptujska kronika 10:45 ŠKL 11:40 Ujemi sanje 12:40 Video strani 18:00 Revija Ljudskih pevcev 20:00 Mesečna kronika iz občine Markovci 21:20 Markovci - Iz domače skrinje 23:00 Video strani
P
Z vami že 15 let!
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 89 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
P
(Kradioptuj
89,8-98,2-104,3
Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
o PMckiauž 7).6. C.
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.coin
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA,	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.0 IDI KARAVAN	2008	15.980,00	NAVIG.	ČRNA
BMW 318 D	2008	8.880,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
BMW 320 D TOURING	2008	13.650,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CHEVROLET LACETT11.416 V	2006 12mes	4.890,00	KLIMA	ČRNA
CITROEN C 8 2.0 HDI	2006	7.350,00	KLIMA	KOV. SIVA
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTD	2008	6.580,00	KLIMA	BELA
FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND	2004	3.790,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATI
FORD FOCUS 1.8 TDCI KARAVAN	2003	2.980,00	KLIMA	KOV. ČRNA
HONDA CIVIC 1.4 SPORT	2006	8.450,00	ALU PLAT.	KOV. BA. SIVA
MAZDA 31.6 CD ELEGAANCE	2009	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2006	8.970,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT SCENIC EXPRESSION 1.5 DCI	2009	11.250,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
TOYOTA CEÜCA 1.8 WH	200412.mes	8.490,00	AVT. KLIMA	SREBRN
VW GOLF PLUS 2.0 TDICONFORT	2009	11.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 2.0 TDI KARAVAN CONFORT 2009		13.580,00	AVT. KLIMA	ČRNA
VW POL01.6 LIMUZINA	2000	1.100,00	2XAIRBAG	T. ZELEN
VWTOURAN 1.9 TDICONFORTUNE	2008	12.280,00	ALU PLAT.	SREBRN
ODKUP VOZIL V ENI URI
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cenü	Oprema	Barva
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	14.900,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT LIMUZINA 4071.816V CONF. PACK	2004	5.690,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1.816V ELEGANCE	1999	2.290,00 €	KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT CLI01.2 AUTH.PACK	2005	5.350,00 i	SERV. KNJIGA	KOV. RUMENA
PEUGEOT 4071.6 HDI	2007	7.400,OOC	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
FORD MONDE01.816VGHIA	2001	2.990,00€	AVT. KLIMA	MODRA
PEUGEOT 2061.4 IXR PRESENCE	2005	4.150,00 €	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01.5 DCI STORIA	2006	4.150,00 £	KLIMA	MODRA
RENAULT SCENIC1.9 DTI	2001	2.590,00 €	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
NISSAN PREMIUM PACK QASHQAI 2.0 DCI 4WD	2009	19.999,00 €	PRVI LAST.	KOV.ČRNA
PEUGEOTVAGABUND PARTNER 1.6 HDI	2007	6.500,00 i	PRVI LAST.	KOV. OLIVNA
SEAT LEON 1.6 REFERENCE		9.400,00 €	PRVI LAST.	BELA
RENAULT CLI01.216V AUTH.	2006	5.450,00 C	PRVI LAST.	KOV, SREBRNA
RENAULT CLI01.216V AUTH.		7.550,00 €	PRVI LAST.	RDEČA
RENAULT CLIO 1.4RT	1999	1.550,ooe	SERVO VOLAN	KOV. ZELENA
RENAULT MEGANE 1.616V EXP. CON.	2003	3.990,00 €	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 1.616V EXCLUSIVE	2002	2.850,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 3071.616V XS	2001	3.450,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI EXP. CONF.	2004	4.350,00 €	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1.0SE	1997	1.190,00€	PRVI LAST.	BELA
RENAULT TWING01.2	1995	700,00 €	EL. STEKLA	KOV. SREBRNA
RENAULTTWING01.2 PACK	1999	1.650,00 €	SERV. KNJIGA	ORANŽNA
FIAT PUNT01.2 SX	2000	1.750,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
CITROEN G1.4 SX PACK	2006	5.300,00 €	PRVI LAST.	KOV. MODRA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
www.radio-tednik.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.. Raičeva 6 2250 Ptuj
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektro-mehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkula-ne, GSM 031 811 297, telefon 0599 20 600.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, telefon 02 780 99 26, www.ramainox.si.
USPEŠNO in trajno nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
NAJUGODNEJŠA IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p., Zamušani 30 a, vsak dan po 12. uri. Telefon 031 764 432 ali 02 719 2138.
UGODNA IZPOSOJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti. Ročno izdelana vabila in zahvale, vokalna spremljava na slovesnostih. SALON BARBI V NOVIH PROSTORIH V MALI VASI 1 D, GORIŠNICA. Tel. 031 812 580, po 15. uri, www.porocnisalonbarbi.com.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, tel. 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo nekaj ton premoga, vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Pod-lehnik, telefon 041 279 187.
PLIN NA DOM, najnižje cene za jeklenke 5, 10, 11, 35 kg, CO2 dušik, kisik, argon itd. Gsm: 070 85'0 411, Esih Samo, s. p.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Telefon 041 403 713.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujejo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babi-nici 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01.
ZELO ugodno prodam bukova drva, razžagana in metrska z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAM telico simentalko, 8 mesecev brejo, pašno. Tel. 751 34 41.
NESNICE rjave, grahaste črne-belo, sive, stare 15 tednov prodam 3,90 €. Dostava na dom. Anton Marčič, Sta-rošince 39, tel. 792 35 71.
KUPIM traktor Zetor, IMT, Ursos ali drugo. Tel. 041 680 684.
KUPIM traktor, lahko je IMT, Zetor, Univerzal, Ursos ali podobno. Tel. 041 678 130.
KUPIM samonakladalko SIP, tračni obračalnik in cisterno za gnojevko. Tel. 041 555 049.
PRODAM suhe mostnice (fostne) hrast, bukev in smreka, debeline 5 cm ter telico za zakol. Tel. 051 683 846.
NJIVE vzamem v najem, relacija Ptuj-Dornava-Markovci. Tel. 041 226 204.
KUPIM drva iz gozda za podiranje lahko slabše kakovosti. Na telefon 031 394 549.
PRODAM suha bukova drva, možen razrez in dostava. Tel. 031 788 502.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM koruzo in seno v kockah. Telefon 051 340 496.
UGODNO PRODAM vino modra frankinja, neškropljeno. Telefon 070 270 130.
PRODAM pikinske race ali menjam za koruzo. Telefon 753 14 31, 070 826 546.
UGODNO PRODAM semenski krompir beli, rumeni in rdeči. Bauman, Župečja vas 48 a, 031 346 153.
PRODAM koruzo in ječmen. Telefon 040 571 404.
NEPREMIČNINE
PRODAM starejše dvosobno stanovanje v pritličju na Ptuju. Tel. 041 563 527 ali 041 750 434.
PRODAM parcelo v Zg. Leskovcu, cca
30	arov. Tel. 764 00 50.
PRODAM zazidljivo parcelo + kmetijsko zemljišče v skupni velikosti 4800 m2 (gradbeno 1000 m2), vodovod na parceli. Parcela leži ob regionalni cesti Muretinci-Gorišnica. Tel. 031 293 172.
V najem oddam opremljen gostinski lokal v okolici Ptuja. Tel. 781 53 01 in
031	895 529.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radio Tednik Ptuj, št. 5/2000, in Ur. l. RS, št. 26/2004, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2008) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2012
•	naziv častni občan Občine Markovci
•	plaketa Občine Markovci
•	listina Občine Markovci
•	pohvala Občine Markovci
I.	Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Naziv častni občan Občine Markovci se podeli posamezniku, ki s svojim delovanjem in stvaritvami na posameznih področjih življenja in dela prispeva k izjemnemu razvoju in ugledu občine.
2.	Plaketa Občine Markovci se podeli posameznikom v občini za pomembno in uspešno nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
3.	Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspešno predstavlja občino.
4.	Pohvala Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam v letu, ko praznujejo okrogle jubileje svojega aktivnega delovanja (10., 20., 30. itd. obletnica).
II.	Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.	Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, društva in posamezniki.
IV.	Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je do vključno petka, 30. marca 2012, do 11. ure, ne glede na to, ali je predlog podan osebno ali prek pošte.
Vloge - predloge je treba nasloviti na Komisijo za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci. Priznanja bodo podeljena ob letošnjem občinskem prazniku.
Milan Gabrovec, prof. župan Občine Markovci, s. r.
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeoD
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 2.3.
9:00 Dnevnik TV Maribnr ;25 Hrana jii vino &50 Lokacija Slovenija - pon. 10:00 Ptujska kronika - po d. 10:26 Duhovna oa;a 4 10:50 Modrn-nor. 12:00 RepTVOrn 15:35 Hrana 17:00 Povabi
1J;35Lgkaci,........., ...
17:50 Cista umetnost-poo.
"Nedelja 9:00 H
.. vino
o na havD- pon. a Slovenija-pon.
13:10 Ptujske odrske deske
. .loma oaza-4. oddaja-pon. 20:00 ptujska kronika - pon.
laja - pon.
20:25 Športnik leta 2011-pon.
Mo
Spi 22:20 Rep
.....:itska kronika-pon.
9:25 Hrana in vino-pon. 9:50 S pozna jmose.com 10:40 Modro
1M5 Ptujske odrsko deske - pon. 13:00 Pregled tedna-pon. 13:20 Zemlja in mi-pon. 13:50 Polka in majolka 15:15 Duhovna oaza - 4. oddaja-pon. 15:40 Moto scena-B. oddaja-pon. 17:00 Poslanski utrip-pon. 13:00 Ptujska kronika - pon. 1B:25 Ptujsko odrsko deske - pon. 1B:45 Pregled tedna - pon.
napovetinik-pon.
______, J scena - 8. oo: '
21:50 Sportfno) - pon.
20: . _
2t20 Moto scena
f lorilrica-port.
20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Kultura na dlani-pon. 21:10 Zemlja in mi-E. oodaja-pon.
Sobota 3.3.
3:00 Ptujska kronika-pon.
9:25 Hrana in vino
9:50 Spoznajmose.com
10:40 Modro - pon.
1115 Zemlja in mi
12:00 Ptujska kronika
12:25 Povabilo na kavo - pon
13:00 Pregled tedna
13:20 Smela polna skleda - 7. oddaja
13:45PegiIV Ormož -pon.
15:15Športnik leta 2011-pon.
15:35 Smeha polna skleda - 7. oddaja - pon.
16:00 Ptujska kronika - pon.
18:00 Ptujska kronika-pon.
18:25 Moto scena-8. oddaja-pon.
18:55 Pregled tedna - pon,
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Zemlja in mi - 5. oddaja - pon.
20:5D Poslanski otrip-6. oddaja-pon.
21:40 Hrana in vino
Ponedeljek 5.3. 9:00 Preglednik TV Maribor 9:25 Hrana in vino 9:50 Spoznajmose.com 10:45 Pregled tedna-pon. 11:05 Modro - pon.
13:D5 Koltura na dlaoi - 2. oddaja - pon. 15:00 Pomurski tednik 15:40 Hrana irt vino-pon. 17:00 Povabilo na kavo - pon.
17:35 Pregled tedna-por.. 17:55 Duhovna oaza - 4. oddaja - pon. 13:20 Mura na dlani - 2. oddaja - pon.
20:00 Ptojska kronika-pon. 20:25 EPKnapovednik2012-pon. 20:55 Ptujske odrske deske-pon. 21:20 Moto scena - 3. oddaja - pon. 21:50 Kultura na dlani-2. oddaja-pon.
21:25 Duhova oaza-4. oddaja-pon, 21:50 Lokacija Slovenija-pon. 22:00 Ptujska kronika - pon.
www.petv.tv
Mshi ns litti ipniufttt M n 12 ta SMLTf
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-ptuj.si
Najhujša vseh je bolečin, v nesreči srečnih dni spomin.
(Dante)
V	SPOMIN
V	soboto, 3. marca, bo minilo 10 let, odkar se je v 88. letu tiho poslovila draga mama in babica
Marija Ozmec
IZ ULICE 5. PREKOMORSKE 21 V PTUJU,
prej dolga leta stanujoča v Kidričevem
Z globokim spoštovanjem se je spominjamo in večno ji bomo hvaležni za vse, kar je storila dobrega za nas in za druge. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu na hajdinskem pokopališču, ji prinašate cvetje in ji prižigate sveče.
Hvaležna sin Martin in hčerka Marjana z družinama
SPOMIN
3. marca mineva 10 let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, sestra in snaha
Irena Vaupotič
IZ APAČ 233
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Vsi njeni
UPRAVNA ENOTA PTUJ
http://upravneenote.gov.si/ptuj/, e-pošta: ue.ptuj@gov.si REPUBLIKA SLOVENIJA Slomškova ulica 10, 2250 Ptuj
telefon: 02 798 01 00, faks: 02 798 01 30
Upravna enota Ptuj objavlja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 01/07-UPB1), naslednji
RAZGLAS
Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Družinskem zakoniku, ki bo v nedeljo, 25. marca 2012, so razgrnjeni splošni volilni imeniki. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba 6.
Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico pogledati razgrnjene splošne volilne imenike in zahtevati popravek v naslednjih primerih:
•	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati;
•	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
•	če je vpisana oseba, ki je umrla;
•	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali pisno pri upravnem organu, ki je razgrnil volilni imenik, v času uradnih ur, najkasneje 15 dni pred dnem glasovanja.
Mag. Metod GRAH, l. r.
načelnik
Ne moremo izjokati bolečine, nihče naj ne reče, da vse na svetu mine ...
SPOMIN
Štefka Gojkošek
IZ GEREČJE VASI
1. 3. 2010-1. 3. 2012
Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata ...
Mož Janko, hčerki Katja in Veronika
Vračam tako spet se domov, kjer še potok žubori, kjer gozdovi tiho se bude. Tam tišina in milina sta v naročje vzeli me. Spet sem srečen, da sem doma ...
SPOMIN
V ponedeljek, 5. marca, mineva žalostno leto, odkar nas je nenadoma zapustil dragi
Edi Solina
IZ MALE VASI
Si v naših mislih, si v naših srcih, del nas si za vedno. Hvala za vsak ustavljen korak ob njegovem grobu, prižgano svečko ali podarjen cvet.
Vsi njegovi
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
s*
Šthjmka
budilka
89,8 98,2 104,3Ml*
foifuiajte nai tudi na ipietu. www.faJio-ptul.ii
RADIOPTUJ
89,6 °98,£>104,3
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
ZAHVALA
ob smrti našega dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
Franca Bezjaka
IZ ORMOŠKE CESTE 96
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala za ustna in pisna sožalja, hvala p. Pihlerju za lepo opravljen pogrebni obred in molitev, prav tako hvala p. Janezu Žurmanu za obiske na domu, hvala pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ge. Veri za molitev in poslovilne besede. Hvala nosilcu prapora DU Budina Brstje, ČS Jezero in pogrebnemu podjetju za opravljene storitve. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Tvoji domači
So bolečine, ki jih ne moremo preboleti, so izgube, ki jih ne more nihče nadomestiti, ostajajo samo spomini. Sedaj ne jočem več, obrišem si solze, dragi moji ste že onkraj gore in trpljenja, ne motim vam miru, ne jočem več. Najhujše breme je življenje.
SPOMIN
Igor Horvat, mag. farmacije
3. 3. 2004-2012	iz zaGOJIČ 23 a
Štefan Horvat
16. 6. 1999-2012
Ljubi sin, brat ter zlati ati, osem let te ni več med nami. Dragemu možu in skrbnemu očetu, ljubečemu dedku ter pradedku bo pa trinajst let, kar je odšel od nas. Živita vedno s toplino v naših srcih, kakor vsi moji in naši dragi, ki so se morali posloviti zelo mladi. Uživajte vsi večno veselje. Hvala vsem, ki se ju spominjate in prižgete svečko. Mama oz. žena Marija, otroci oz. sestri in brat z družinami
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Marije Potočnik, roj. Berlak
Z BELŠAKOVE ULICE 21
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iz srca se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Ptuj, ki je lepo skrbelo zanjo in ji pomagalo. Hvala p. Mirku Pihlerju za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, ge. Veri za molitev in za izrečene tolažilne besede slovesa. Iskrena hvala g. Henriku Dasku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Franci in snaha Suzana z družino
Ptuj • Prve ocene Kurentovanja 2012
Kurentovanje, kot ga še ni bilo
Prve ocene 52. kurentovanja kažejo, da je bilo uspešna prireditev, kakršne doslej še ni bilo. Upamo, da bodo spodbudni statistiki sledili tudi finančni pokazatelji.
O 52. kurentovanju smo se pogovarjali z vodjem projekta Kurentovanje 2012 Brankom Brumnom.
Kakšno oceno o 52. ptujskem kurentovanju lahko v tem trenutku že podate? Na podrobnejšo bo verjetno treba še počakati.
„Kurentovanje kot edinstvena kulturna, etnografska in turistična prireditev javnega pomena je po moji oceni z novim konceptom in partnerstvom Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012 dobila nove razsežnosti in pomen v domačem in mednarodnem kulturno-karnevalskem prostoru. Ocenjujem, da nam je uspelo udejanjiti slogana Etno dediščina povezuje kontinente in Povezujemo svetove, saj so bili kljub neprijaznim vremenskim razmeram realizirani vsi nosilni projekte po programskih sklopih: 1. medcelinski Etnofest, doslej največji prikaz
etnografsko-pustne dediščine ptujskega območja na čelu s kurentom, Slovenije, Evrope in drugih kontinentov, Artfest s spektakularno Kurentovo svatbo, Exteporom ... ter Karnevalfest z mednarodnim karnevalskim srečanjem pihalnih godb, velikim karnevalskim balom, 52. mednarodno pustno povor-ko in mednarodnim rajanjem veselih maškar iz vrtcev, so bili vrhunci prireditve, ki skupaj z dobrodelnimi, znanstveno-raz-iskovalnimi . dogodki, s svojim prepletom predstavljajo presežno vrednost tudi v mednarodnem karnevalskem in kulturnem prostoru. Okoli 150 prireditev, 20.000 nastopajočih iz 17 držav, 150.000 obiskovalcev ... so podatki, s katerimi bi se ponašalo tudi veliko večje evropsko mesto. Kot vodja projekta 20 let aktivno sodelujem pri snovanju, organizaciji in promociji kurentovanja in prepričan sem, da je bilo letošnje
Foto: Črtomir Goznik
Branko Brumen, vodja projekta Kurentovanje 2012
kurentovanje kurentovanje, kot ga še ni bilo."
Kljub temu da je bil 1. medcelinski Etnofest zaradi krize okrnjen, so nastavki postavljeni, tako da bo v letu 2013 s kakšno skupino zastopana še katera od celin. Kakšno vlogo pri privabljanju teh skupin igra FECC in ali je mogoče
Podravje • Mednarodni dan civilne zaščite
Priznanja zaslužnim
Mednarodna organizacija civilne zaščite je razglasila 1. marec za mednarodni dan civilne zaščite. Osrednja državna slovesnost je bila včeraj na Brdu pri Kranju, regijska pa bo danes v Cirkulanah.
Ob mednarodnem dnevu civilne zaščite je bila v četrtek, 1. marca, v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju osrednja državna slovesnost, na kateri so zaslužnim posameznikom, društvom in ustanovam podelili priznanja za izstopajoče prispevke na področju zaščite in reševanja. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Aleš Hojs. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Bogataj ter generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But pa sta za izstopajoče prispevke na področju zaščite in reševanja podelila bronaste, srebrne in zlate znake, plakete ter tudi najvišje priznanje, kipec civil-
ne zaščite za življenjsko delo ali izjemni dosežek na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Osrednja slovesnost ob mednarodnem dnevu civilne zaščite na območju regijskega štaba civilne zaščite za Podravje bo v petek, 2. marca, ob 13. uri v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Po pozdravnem nagovoru župana občine Cir-kulane Janeza Jurgca bo slavnostni govornik mag. Stanislav Lotrič, vodja sektorja za operativo pri Upravi RS za zaščito in reševanje. Na slovesnosti bodo zaslužnim posameznikom in društvom za zasluge na področju zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izročili
bronaste in srebrne znake civilne zaščite Slovenije, s kulturnim programom pa bodo slovesnost popestrili učenci osnovne šole Cirkulane.
-OM
računati na kakšno njihovo konkretno finančno pomoč, če se na Ptuju po izjavah predsednika FECC-a Henry'a van der Kroona dogaja edinstveno tovrstno pustno dogajanje?
„Res je, da smo pri snovanju tega edinstvenega projekta želeli prikazati tradicionalne etnografske maske iz vseh ali večine celin sveta, ker obiska skupin zaradi finančnega stanja in visokih cen transferjev, ki bi jih bilo treba poravnati, ni bilo možno realizirati, čeprav smo imeli dogovorjene zelo atraktivne skupine tudi iz Avstralije in Afrike. Vendar nesporno največji prikaz pustne etno dediščine ptujskega območja, Slovenije in Evrope doslej, edinstveni skupini Na-mahage iz Japonske in plesalke iz Arube, v nemogočih vremenskih pogojih nastop več kot 60 skupin, 2000 udeležencev iz 11 držav in 3 kontinentov zagotovo upravičuje pričakovanja.
FECC je največja evropska in svetovna karnevalska organizacija, katere vloga je izmenjava organizacijskih in marketin-ških izkušenj ter predvsem karnevalskih skupin njenih članov in ne (sofinanciranje prireditev. Velika večina sodelujočih skupin so članice FECC-a ali rezultat 20-letnega aktivnega članstva Ptuja v FECC."
Četudi se 53. kurentovanje ne bo dogajalo v okviru projekta EPK, bo treba obdržati najmanj enak, če že ne večji obseg prireditve, ne glede na to da bo še težje priti do potrebnih finančnih sredstev za izpeljavo prireditve.
„Bojim se, da glede na zaskrbljujoče finančno stanje v našem mestu, na našem območju in v državi, takšnih pričakovanj ne bo lahko uresničiti. Zagotovo pa bomo tudi nadalje gradili kurentovanje kot osrednjo karnevalsko prireditev Etnofesta v širšem prostoru."
Ptujske osnovne šole so se letos posebej izkazale, saj so s svojimi karnevalskimi skupinami dodatno obogatile osrednjo pustno povorko. S projektnim delom na tem področju bo treba nadaljevati, v večji meri pa vključevati tudi srednješolce. Kakšni so načrti organizatorjev na tem področju?
„Ne samo šole, naši javni zavodi in društva nasploh so bili izjemno aktivno vključeni v projekt Kurentovanje 2012 - Festival dediščine in umetnosti, kar je zagotovilo za nadaljnji razvoj in pomen tega našega največjega prireditvenega projekta javnega pomena. Upam in verjamem, da bo tako tudi v bodoče in se veselim njihovega kreativnega in iniciativnega sodelovanja v prihodnjih letih."
MG
wm^ititäz.wmvji.xuítéttw jctf/o'ju
íLEJ NA
JESTO!
080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si
Q zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
tehnični pregledi
i tovorna vozila, motoma kolesa ter traktorje)
vse za pogon
kurilno olje
TEVE PTUJ
íPoíLíají¿ naí na íuitoumm íjiLiJ.
RADIOPTUJ
Kd ¿filetee
www.radio-ptuj.s!
Črna kronika
Vlom v pošto
22. februarja okoli 22.20 je neznan storilec vlomil v poštno poslovalnico na Ptuju. Pri tem se je sprožil alarma, zaradi česar je storilec pobegnil neznano kam. Iz notranjosti je odtujil gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 1000 evrov.
S parkirišča pred avto
22. februarja okoli 18.05 je 69-letni moški vozil kolo s pomožnim motorjem s parkirnega prostora v Zgornji Kungoti. Pri tem je odvzel prednost 45-letni voznici Citroen ZX, ki je pripeljala z njegove leve smeri. Voznica kljub izogibanju trčenja ni mogla preprečiti. V prometni nesreči je bil voznik hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom prepeljan v UKC Maribor.
Vlomi, tatvine
Med 25. in 26. februarjem je neznan storilec v Zgornji Bistrici vlomil v stanovanjsko hišo. Iz notranjosti je odtujil uro, nakit in gotovino. Premoženjska škoda znaša okoli 3500 evrov.
Zagorel gostinski lokal
26. decembra okoli 23.40 je iz do sedaj neznanega vzroka prišlo do požara gostinskega lokala na Prager-skem. Zgoreli so streha, del skladišča, dva druga prostora in terasa. Premoženjska škoda znaša okoli 25.000 evrov, poškodovanih ni bilo. Požar so pogasili gasilci PGD Pragersko in PGD Spodnja Polskava. V času gašenja je 64-letni moški oviral gašenje in žalil gasilce, zato so ga policisti opozorili. Moški se ni umiril, temveč je pričel žaliti tudi policiste in udarjati proti njim, zato so ti uporabili prisilna sredstva in moškega pridržali. Izdali so mu plačilni nalog.
<J]krh GRAD
L C www.artiigFad.siinlo@artiigrad.si
*£=J031/23Í 223
^ izdelava projektne dokumentacije
la vse vrste objektov ^.projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja ^.projektiranje po željah naročnika ^legalizacije črnogradenj ^geomehanske raziskave in projekti ^inženiring_
Napoved vremena za Slovenijo
Če breskve pred Gregorjem (12.) cveto, je eno pojedo.
Marec ponudba lignjev
6,90 7,90
pomaranCa, ob dravi 3a, ptuj
Ocvrti ali z žara, s prilogo
Polnjeni s pršutom ali jurčki, s prilogo
eur
eur
S 02 788 00 28
Danes bo povečini jasno, v vzhodni Sloveniji pa bo občasno več oblačnosti. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 4, najvišje dnevne danes od 14 do 19, jutri od 16 do 21 stopinj C.
V soboto bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Nekoliko hladneje bo. V nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno, ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Še malo hladneje bo.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si