S. Kranjec: L. 1000 na Jadranu — sadovi bratske nesloge. Prvi hrvatski kralj T o m i s 1 u v (910—928), ki je združil v svojih rokoh vse hrvatske pokrajine, je utrdil tudi svojo oblast na Jadranu. Ja-dransko morje je bilo takrat res slovansko; hrvatska inornarica je vladala na njem in fienečani so plačevali hrvatskemu krnlju vsako leto poseben davek. da so smeli brodariti. in trgovati oh naŠiK obulah. Fako jc ostalo ^udi za Tomislavovih nasletliiikov ii\ zlasti kralj Štefan Držislav (%9—995) je močno povzdignil hrvatsko državo. Kot zaveznik Bizantincev se je uspešno branil pred napadi makedonskega carja Samuela; v zahvalo je dobil od bizantinskega cesarja potrjeuo upravo Dalmacije in pa drago-cene kraljevske znake (krono, žezlo, plašč iu zlato jabolko), s katerimi je bil kot prvi hrvatski vladar slovesno kronan zn kralja Hrvatske in Dalma-cije. Tudi z Benečani je živel v dobrih odnosajih in redno dobival od njih dogovorjeni davek. 60 Ko je Štefan Držislav 1. 993 umrl, jc zapustil državo svojim trem si-n\>\ t>m: SvetosUvu, Jfiresimiru in Gojslavu, da bi jipo sturem slovanskem običaju pod vrliovnim vodstvoui najstarejšega brata. skupno vladali. Totla najstarejsi — Svctoslav — jc hotel vso oblast zase, mlajŠa brata sta seveda hranila svojc pravice in iz žalostnega hratskega propira se je hitro razvila še bolj žalostna doinaČa vojua. Svetoslavu so pumagali Neretljani jn napadaLi dalinatinska lnesta, ki so stala ita etrani Kvcsimira in Gojslava. Ko so nekoe napadii Zadcr in odvedli štirideset mešcanov v ujetništvo, so se užaljeui mešcaui takoj poclvrgli Beneikam in pozvali Še druga dalmaiinska mesla. da se jiiu pridružijo. Ta so res sklicala zborovanje, kjer so njih zastopniki sklfnili, poklicati iui pomoč doža in priznati njegoro nadoblast. Brnctke. Beneški dož je bil takrat Peter H. Orseolo (991—1009), tKlločfii in prebrisan niož, ki ga po pravici smatrajo za prvega utemeljitelja be-neške neodvisnosti. Z rodbinskirai zvezami in trgovskimi pogtKlbaini si je znal dobiti na vseh straneh prijateljev, zlasti sprctno pa je izrabil bizau-iinski strah pretl Saraceni in dosegel v posebni listini. tako zvani zlati buli~, od cesarja izredm* pravice za beneško trgovino po vzhodnih deželah. Kazum-ljivo je, da je inopocni (\ož obču(i) davek Hi-vatom kot neprijetno breme in komaj čakal prilike, da bi se ga otrese!. Koj po Držislavovi smrti je nehal davek plačevati in ko so nato začeli Hrvatje zopet napadati l>eneške ladje, jc poslal doz nadnje št*st bojnih ladij, ki so zavzete in oplenile otok \is in odvedle njegove prebivalce v beueško ujetništvo. Kralj Svetoslav je n&to vnovic zahtova) po svojih odposiancih obljubljeni davek, (oda dož jim je ošabno odgovoril: »Ne bom Hrvatom poŠiljal davka po slih, ampak sam bom prišel iu ga plaČalU Tako je govoril, zauašajoč se ua Zadar in druga dalmatinska mesta, ki so nasprotovala kralju Svetoslavu, pa tudi na svoje prijateljstvo z liizau-tinci. Dalmacija je bila pravno še vedno del bizaiitinske države. Zato se je obrnil dož na bizantinskega cesarja Vasilija II., ki se je takrat s težavo brantl pred napadi Bolgarov, proseč ga, naj bi mu izrocil v vargtvo in upravo dalmatintkih mesta in otoke, češ, da so ogrožena od državljanske 61 vojne nu Hrvatskem. Cesar mu je rad ustregel in sedaj se je dož z njegovin* dovoljeujem in še od dalmaiinskih mest samik pozvan odpraril osvajat Dalmacijo. iNa vnebohod, 9. maja 1. 1000, je otljadral z velikim brodovjem iz Beneik proti Gradežu, kjer je prejel patrijarhov blagoslov, nato se j& obrnil k lstri in prišel mimo Poreča in Pule na otok Osor. Tu so ga s]o-vesno sprejeli mešČani in mu prisegli zvestobo, nekateri so ga tudi spremili naprej v Zader, kjer so se mu poklonili poleg domačiiiov tudi zastopniki Krka in Raba. Hrvatski kralj Svetoslav je žalosten gledal odpadanje svojih podanikov in ker zaradi domačih zmed na oborožen odpor ni mogel misliti, je skušal se z dožem pogoditi. Ta je pa samozavestno odklonil vsako poga-jauje in se spravil celo uacl hrvatski Biograd, ki se je moral ukloniti sili in priseči zvestobo dožu. Isio je stori tudi Trogir, kjer je doža pozdravit izdajalski Kresimir in sklenil z njjm zvezo zoper brata Svetoslava ter izročil I dožu lastnega sina Šiefana za talca. lz Trogira je šel dož v Split in sprejel I od meščanov prisego zvestobe, ki so mu jo kesneje po odposlancih prisegli tudi Dubrovčani. Povsod je iinel Orseolo laKko delo, le hiabri Neretljani so se drznili malo ovirati njegov zinagoslavni poliod, zato pa je s silo za-sedel njihova otoka KorČulo in Lastovo. L Vtnivši se domov v Benetke, si je nadel Peter II. Orseolo še naslov I »vojvoda (dož) Dalmacijec in res je bilo videti, da je hrvatska drzava za f vselej odriujena od morja, Domača uesloga je naenkrat uničila dvestoletno [ hrvtttsko preraoč v Jadranu. Zasedena mesta in otoki so zagotavljali Bene- f čanom varno trgovsko pot ob naši obali in sponiin na Orseolov pohod so slavili kot glavni državni praznik beneški, praznik %poroke« Bcnetk z morjem. Vsako leto na vnebohod se je dož ukrcal na sijajno opremljeno ^zlato Iadjo^r f>bučintoro«) in se odpeljal v spremstvu najvišjih dosiojan- slvenikov in inozemskih poslauikov, med zvonenjem zvonov In grmenjeitt topov skozi vrsic okrašenih palač in ladij veu na odprto morje, kjer jo vrgel vanj zlat prstaii, rekoč: ^S teboj, o niorje, se poročamo v znak veJ3jLi nega gosponaše dalmatinsko morjei.