68. Številka. Ljubljana, v soboto 24. marca 1900. XXXIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ograke delete za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, sa jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za po&iljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znala poštnina. — Posamezne številka po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne peti t-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali veCkrat tiska, — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa 8 Kongresnega trga at. 12.
„Slovenski Narod" telefon it. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
kardinala prisilijo, da se ne vdeleži sej in potem zamorejo preprečiti vsako sklepanje o stvareh, s katerimi niso zadovoljni.
V kranjskem deželnem zbora so ae narodnostna nasprotja precej ublažila. Narodnostno vprašanje ne razburja več tako dnhov kakor v tistih časih, ko je vladala nemška manjšina celo našo slovensko deželo, in ko smo se morali boriti še za narodno ravnopravnost Razpor vlada prav za prav samo še glede ljubljanske realke, katera se Slovencem zapira, in katera se hoče ohraniti kot nekaka nemška trdnjava. Toda dež. zbor v tem oziru ne more in ne sme odnehati in bo brez dvoma našel sredstev, da se uredi realka potrebam slovenskega prebivalstva primerno.
Posebnih narodnostnih bojev torej ni pričakovati v prihodnjem zasedanja, a brez politiškega pomena to zasedanje vender ne bo in tudi ne more ostati, zakaj razmere v deželi so take, da je treba v dež. zboru izpregovoriti energično besedo.
Te razmere kriče do neba. Klerikal-stvo postaja od dne do dne nesramnejše in predrznejše, zlasti pa se odlikuje tisti del duhovščine, ki je vprežen pred politiški voz klerikalne stranke. Ta voz tiči tako globoko v blatu, da ga ni možno več izvleči na ravno cesto. KlerMsalstvo Mra a čim bolj se to kaže, toliko strastnejše nastopajo politikujoči duhovniki. Popovski terorizem še ni bil nikdar tako nasilen, kakor je dandanes. Klerikalstvo ne spoštuje nobenega zakona več, postavlja se nad vse postave in jih tepta tako drzno, da bi postal ljubljanski grad premajhen, ako bi se hotelo spraviti pod ključ vse tiste duhovnike, ki to zaslužijo. Nikjer se ta terorizem tako jasno ne kaže, kakor pri nesramni gonji proti našemu listu, ki se je začela na inicijativo našega preklavrnega škofa Antona Bonaventure. Kaže se pa tudi pri premnogih drugih prilikah Vsa dežela trpi pod tem, politiške strasti ra-sejo z elementarno silo in zato menimo, da je dolžnost narodne napredne stranke, da spravi vse te razmere v deželnem zboru na razgovor.
Zgodi se pa toliko Iaglje, ker poslancem narodne napredne stranke njihova osebna čast prepoveduje imeti na klerikalce kake obzire. Klerikalna stranka je lani slovesno izjavila, da poslanci narodne napredne stranke niso vredni, da bi z njenimi poslanci sedeli pri jedni mizi. Za to infamno žaljenje tista mešana družba, ki se imenuje klerikalna stranka, še ni dala zadoščenja, in zato je naravnost pod častjo narodno-naprednih poslancev, da bi imeli le najmanjši obzir na te klerikalne poštenjake. _
Nekoliko ormoške zgodovine.
Ne vemo, ali bi smatrali dopis iz Ormoža v št 11 „Slovenskega Gospodarja" kot izraz zlobnosti ali nevednosti. Iz njega odmevajoči sirenski glasovi mej staro šaro vrženega nazovi-narodnjaka, kateri se je štulil biti prvoboritelj narodne ideje v ormoškem okraju, dovedli so nas vendar na pravi sled in spoznali smo v njem starega lisjaku, spoznali njegove zlobne nakane.
Da si je zbral mož, ki spreminja barvo liki kameleon, — nekdanji liberalec jI sedaj ?<agrizrn' klerikalec, — list, kakor je „Slovenski Gospodar" je značilno. Povsod drugod bi spoznali njegovo perfidnost, samo kratkovidni uredniki pri tem listu so mu šli na limanice.
Dopisnik po svoje tolmači zgodovino ormoškega slovenskega gibanja od časa, ko je slovenski živelj bil bujno razvit, od I. 1888 do sedaj, ko se je nemški živelj ukrepil tako, da dobi Ormož svojo nemško šolo.
Doba procvita in dovršenega propada je kratka. Kako to mogoče? Roko na srce, gospod dopisnik, kdo je to zakrivil? Priznati morate, da vi sami. Ko so se vršile leta 1889 občinske volitve ter je bila zmaga v tretjem volilnem razredu Slovencem zagotovljena, sklenili ste kompromis z nasprotniki, katerim ste dali častno besedo, da se volitve ne bodete udeležili. Ne samo to.   Delovali ste proti narodni stranki ter
Naši deželni zbori.
Večina deželnih zborov začne svoje zasedanje že v ponedeljek. Mej temi so tudi deželni zbori kranjski, štajerski in koroški. Začetkom aprila meseca se snide tudi goriški deželni zbor. Tržaški deželni zbor se skliče šele potem, ko bodo končane nove volitve, istrski pa najbrž šele takrat, kadar se izkaže uspeh pogajanj za „modus vivendi* mej laško večino in slovansko manjšino.
Avspicije, pod katerimi se začne zasedanje zunaj kranjskih deželnih zborov, so za zastopnike slovenskega naroda jako neugodne, tako da na pozitivne uspehe skoro ni računati.
V koroškem deželnem zbora se slovenski poslanci niti ganiti ne morejo, ker so prešibki. Ohola nemškonacionalna večina jih nikdar in nikjer ne vpošteva ter dosledno prezira vse njihove želje in prizadevanja.
V štajerskem deželnem zboru je nemška veČina ravno tako kruta in skrajno brezobzirna napram vsem slovenskim kulturnim in gospodarskim zahtevam, kakor v koroškem, povrh pa še brezobrazna v največji meri. Brez dvoma pride tudi v prihodnjem zasedanju v graški zbornici do jako živahnih razprav, ker slovenski zastopniki nikakor ne smejo več molčati o neznosnih razmerah, ki so se pod vladnim pokroviteljstvom udomačile na Spodnjem Štajerskem.
Najkritičnejši je položaj v goriškem deželnem zbora. Abstinenčna politika se je žalostno izjalovila. Izkazalo se je, da je abstinenca prava nesreča za goriške Slovence. Mi smo to prerokovali že tedaj, ko so še vsi goriški Slovenci goreli za to taktiko, in pokazalo se je, da smo prav prorokovali. Vsled abstinence je prišel na mesto glavarja odločni laški strankar dr. Pajer, položaj laške stranke, dasi ima samo jeden gias večine, se je znatno utrdil, vlada pa se za slovenske poslance niti ne zmeni več.
Doslej se še ne ve, bodo-li slovenski poslanci nadaljevali abstinenco ali jo kon čno vendar že opustili in se vrnili v deželni zbor. Po naši sodbi bi se pač lahko odločili za vstop, zlasti ker lahko potem
LISTEK.
Postno pismo.
Kakšna sreča, da nisem Svoboda in Napredek! Ne le, da bi me smel vsak kutar obirati, ne le da bi delali karikature iz mene, kakor francoski humoristi iz angleške kraljice, temveč potem bi še trdili, da so tiste karikature pravi jaz, kakor dela gospod Lampe, ki blati v Domu in Smetju spomin na Giordana Bruna, sklicevaje se na .pravo" svobodo in „pravi" napredek. Ko je pisal tisti imenitni članek, se je gotovo zmotil. Mislil je, da piše sobotni podlistek za „Slovenca", in ko je ugledal svoje dopise v „znanstvenom" trobilu klerikalcev, se je nedvomno sladko nasmejal Dovtip je pač izvrsten: Osemletna ječa je prava svoboda in smrt na grmadi je pravi napredek, gospod Lampe pa katoliški filozof.
Morda pa je ugledala tista imenitna .študija" samo zato luč sveta, da bi se kdo jezil, kajti klerikalci se ne jezć, ako jim poda »Slov Narod" nekoliko vzorcev srednjeveških kletev. Same jeze bi ga požrli, po lečah grme" in po farovžih besne, jeze" se pa ne- Zlasti sedaj ne, ko se pripravljajo na romanje v Rim. Jeruzalem je kislo grozdje, sicer je pa sploh v Rimu
lepše, samo škoda, da ni tam gospoda Ve stenecka, ki bi znal poskrbeti, da se slovenski romarji ne bi pohujšali ob nagih slikah Michelangela in podobah nemoralnih umetnikov, ki so prikazovali gola telesa celo v katoliških cerkvah pod okriljem papežev, ki so bili menda vsaj tako nezmot Ijivi, kakor sedanji oče krščanstva, vsekakor pa bolj nego nemški in slovenski zeloti — Heinzarji. .Slovenec" je radi preložitve tiste kulturne postave tako nesrečen, kakor bi bila Wolfova najsrčnejša želja že izpolnjena in bi pruske postave že za nas ve Ijale. Ali njegova žalost je nepotrebna Dokler imamo tako kremenite okrajne glavarje, državne pravdnike in škofe, izhaja naša trikrat vzvišena morala še brez pisa nih paragrafov.
Saj skrbi pri nas tudi cenjeni publi-kum za to, da ne postane umetnost preveč prevzetna. Šestnajst novitet v sezoni, med njimi cele tri izvirne, dve celo brez reprize — to je sijajen dokument. Pointe a attrac tion sezone je bila ,0d stopnje do stopnje11. Ako pravijo, da ima vsaki narod tako vlado, kakršno zasluži, se tudi lahko pravi, da imajo Ljubljančani tako umetnost, kakršno zaslužijo. Do vraga s tako intendanco, ki vsiljuje občinstva .Hamleta" in .Strahove" ali pa celo „Izmajlova" in .Jakoba Rado"! Naj gre v samostan! Kaj je vodstva »Dra-
matičnega društva" čisto neznan repertoar dunajskega Carl- ali pa Jubilaumstheatra ? Ako bi vprizorili „Eine tolle Nacht", bi lahko napolnili vsaj desetkrat hišo in gledalci bi pokali smeha Ali pa naj spravijo na oder „Der Fechter von Ravenna", in solze bodo tekle, da bode občinstvo imelo premalo robcev. Zlodej bi hodil poslušat drame, ob katerih mora misliti! Še celo izvirne slovenske drame!
Pisatelji, ki hočejo biti realisti, naj se pa ogledajo po svetu, da dobe zopet kaj humora. K vragu problemi in psihilogija! Svet živi od šale, in življenje je komedija. Pomislite le na spravne konference, na ta izvrstni .Zugstuck" avstrijskega političnega odra. V vsaki državnozborski seziji se poslanci zlasajo, da odneso same pleše domov, po vsaki seziji se pa zopet sesta-nejo za zeleno mizo kakor diplomatje na konferenco v Hagu — z istim uspehom. Te konference bi bile krasen predmet za parižko razstavo, kjer bi Avstrija sploh lahko briljirala, ako bi razstavila vlade zadnjih let, volilni sistem, konfiskacij sko prakso, narodno enakopravnost, državno avtoriteto, klerikalno prepotenco ... ali za vse, kar bi lahko izložila vj tem genru, bi bilo morda tudi na elizejskih poljanah premalo prostora.
Da bi bilo le tudi jeseni v .Mestnem
pripomogli ormoškemu nemčurstvu do daljnega gospodstva. Potem pa se je nazadovalo korak za korakom, ko ste prijeli vi za vajeti lokalne politike.
Nesrečno zasnovana pravda proti nemčurskemu nadučitelju Raušlnu, kateri bi vi kot jurist morali vendar dati pametnejšo obliko, zadala nam je udarec za udarcem. In sedaj se laskate temu človeku,
— tako vendar moramo razumeti vaše sicer temne besede: „Vso krivdo (glede nemške šole) mečejo na posameznika, nad-učitelja, tožijo ga ter tratijo čas z besedičenjem in govoričenjem, podkopavajo lastni ugled pred ljudstvom ter se razcepijo slednjič na več strank".
To je vender višek farizejstva, kajti lahko rečemo, da je z nesrečno zvršeno Raušlnovo pravdo leta 1893. končana prva doba propada Slovenstva v Ormoži.
Od tega leta naprej bil se je ljut boj do letošnjega leta proti ustanovitvi nemške šole v Ormožu- In sedaj, ko je ta zadeva nesrečno za Slovence končana, piše dopisnik: .Namesto vkupnega pozitivnega dela porabljale so se moči za rekurze, pritožbe itd."
Torej ves napor, kateri se je v tem boju od narodne stranke uporabil, ni pozitivno delo'
Polnih šest iet branile so se okoliške občine in ormoški Slovenci te največje nesreče za naše ljudstvo, in sedaj jim zabrusi mož, ki je poklican, da s svojim umom in s svojimi zmožnostmi brani narodna prava, v obraz, da niso storile svoje dolžnosti.
Cela zanosna tirada, s kojo kliče dopisnik okoliške slovenske občine k jedinosti glede zidanja šolskega poslopja, ne napravi na poznavalca razmer nobenega učinka, pač pa je prikrito v istej jedro zlobnosti dopisnikove.
Njegov poziv, da naj zidajo občine šolo v Ormožu .prav pri župnijski cerkvi" (oh, ta ljuba pobožnost!), je neizvedljiv, ker ni pri cerkvi nobenega stavbenega prostora. Nadalje pa je dopisniku itak znano, da mora postavno stati šola v šolskem
domu" tako, kadar razstavijo naši umetniki svoje proizvode, kar se zgodi menda pač z nedovoljenjem raznih škofijskih ordi-narijatov! Umetniška razstava v Ljubljani
— hm, kaj poreče neki konservativno obrtno društvo, ta najnovejši politični faktor kranjske dežele, ki pošilja v škofovsko palačo zaupne deputacije, na magistrat pa nezaupne resolucije? Brezobrazno, kar si dovoljuje ta novi rod, pa še Kregarja ne vpraša! Če bi že slikali same svetnice in svetnice, pa častne diplome funkcijonarjem .konservativnih", vinogradniških in podobnih društev! Ali česa je pričakovati, je pokazala že razstava osnutkov za Prešernov spomenik. Ako ne bode kmalu drugače, res ne bode nič več gšefta na katoliški podlagi in kaj je tedaj vsa politika vredna? Že celo gostilničarji se branijo klerikalnih »gostov". Koga naj v takih razmerah še veseli agitiranje?
Res je sicer, da so občinske volitve pred vrati, in da se opaža v konfuznosti .Slovenskega Lista" drug sistem, ali Meščanski klub se je naveličal svoje požrtvovalnosti, pa se „kuja". Če bi ga prav lepo prosili, bi morda še enkrat postavil kandidate, sicer pa ljubljanski volilci res ne zaslužijo, da bi dobili klerikalen mestni za stop. Ako bi ne bilo dragih, kakor tiste ljube ženice, ki manevrirajo vsako nedeljo
okolišu, po njegovem nasvetu bi pa stala v ptujem, kar seveda oblasti niti ne bi dopustile. Ali on hoče zasejati tudi mej občine kleto nejedinost, kar se mu vendar — hvala značajnosti naših okoličanov — ne posreči. Iste so se že brez ozira na njegove nasvete zjedinile glede prostora, in kmalu bo na istem stala ponosna stavba, kjer se bo naš narodni naraščaj vzgajal v jezo ormoških nemškutarjev in talmi-na-rodnjakov.
Ker itak nameravamo o ormoškem šolskem vprašanju še svoječasno spregovoriti, ko se nam dostavi razsodba upravnega sodišča, ne bodemo za sedaj stvarno dokazovali dopisniku, da v tem oziru ormoška narodna stranka ni opustila nobenega koraka, da je vodja te dolgoletne borbe delal vedno sporazumno z merodaj-nimi zunanjimi narodnjaki, posebno z najboljšim poznavalcem našega spodnještajer-skega šolstva, dr. Dečkom. Vse sumničenje v tej zadevi zavračamo kot zlobno natolcevanje.
Kdor ima na glavi maslo, naj ne hodi na solnce — svetovali bi dopisniku. Mi smo molčali, a sedaj pa res nimamo vzroka, da ne bi v javnosti omenili ormoški razdor, katerega je dopisnik sam obesil na veliki zvon.
Dopisnik je ustvaril v Ormožu specia-liteto Staro- in Mladoslovencev, ter jih ofi-cielno vpeljal v „Slovencu", ko je brez-vspešno povzdignil svoj glas proti ustanovitvi nove okrajne posojilnice, ki pod vodstvom značajnih narodnih mož napreduje in procvita, da že sedaj lahko rečemo, da je ravno ona poklicana, rešiti ormoško slovenstvo. Ker pa so Mladoslovenci zrna gali v okrajnem zastopu ter napravili konec vladi.pojedinčev, je „staroslovenska" stranka, kateri pripadata samo g. dopisnik in pa župnik, začela divjati.
Ta žalostna dvojica je „za obrambo svoje tuge" vrgla najprej okrajni zastop in ormoško čitalnico iz hrama ormoške posojilnice, odpustil se je iz službe mož, katerega je spoštoval ves okraj zbog njegove vzgledne značajnosti, v nenadomestljivo škodo tukajšnjega slovenskega življa.
Ti maščevalni čini ostanejo ovekove-čeni v sramoto njihovim činiteljem. Umevno je, da s temi ljudmi ni mogoče nobene jedinosti, ampak boj do skrajnosti. Mi se tega boja ne bojimo, ker imamo mirno vest in pošteno slovensko zavest.
W LJubljani, 24. marca. Dunajsko deželno sodišče za svobodo literature.
Dunajski državni pravdnik in cenzor Bobies, ki si je pridobil s svojimi duhovitimi konfiskacijami prav poseben ugled, je te dni zasegel odstavek iz Roseggerje-vega romana „Der Gottsucher", katerega ponatiskuje „Arbeiter-Ztg." v svojem listku. Bobies se je skliceval pri svoji konfiskaciji na § 122. a. drž. zak. ter trdil, da je bil dotični odstavek zasmehovan;e Boga. Du-
popoludne od Šenklavža čez frančiškanski most, enkrat tja, enkrat sem, pa k sv. Jakobu, bi se človek še ukvarjal. Razven onih pa nima itak že nihče smisla za do broto klerikalne politike. Čudno, da „Slovenka" še nima posebne rubrike za te ženice; morda bi s svojimi temeljitimi idejami o ženski emancipaciji pri njih najprej kaj dosegla? Njen anatem proti vsakemu omikanemu vedenju bi v tistih krogih menda cenili in vseskozi razumeli in tedaj bi gotovo izginilo še zadnje „Slovenčevo" nezaupanje, ki je tako umetno, kakor eman-cipijska načela tržaškega lista.
Post je, dober kristijan se v takem času varuje masti, vsaj kadar ga drugi vidijo. Moj feljton je torej samo z ozirom na katoliško podlago le zmerno zabeljen, in ko se moje pero približuje zadnji piki se vsiljuje sama resnost vanj. Še ena slo-, venska predstava, zadnja v tej sezoni . . . objema me melanholija. Kdaj bode to drugače? Kdaj bodemo imeli gledališče, za katero se bode občinstvo bolj brigalo, kakor za kakšen tingl-tangl? Kdaj postanejo umetniške razmere v Ljubljani res mestne, in kdaj ne bode treba več sezone podaljševati, da se priredi za vse igralce skupaj ena benefična predstava? Umetniški post v Ljubljani je pač skoro permanenten. In koliko časa ga sedaj zopet nič ne pretrga?
Samo še nocoj, — torej na svidenje nocoj v parterja! Plusminus.
najsko deželno sodišče pa je konfiskacijo dvignilo. V tisti razsodbi se naglasa, da nikakor ne gre, da bi državno pravdništvo iztrgavalo posamezne stavke ali celo besede iz večjega dela ter si tako konstruiralo žaljenje Boga. Za § 122 a ne zadošča besedilo, nego treba dokazati, da je imel avtor res slab namen, da je pisatelj res nameraval žaliti in grditi Boga. Pisatelj pa je v tem slučaju slikal tek mišljenja človeka, ki je izgubil vero v Boga, zato mu mora biti dovoljeno, položiti takemu človeku na jezik besede, ki ga označujejo, in ki so za njegovo duševno razpoloženje verjetne. Rosegger pa v svojem že davno izšlem romanu nima nobenega slabega namena. Iztrgavanje posameznih stavkov brez ozira na njih tendenco bi imelo ne dogledne konsekvence ter bi se morali na ta način konfiscirati premnoga dela klasikov. Vsled tega se konfiskacija do-tičnega kosa iz romana „Gottsucher* razveljavlja — Ta razsodba dunajskega deželnega sodišča je za svobodo literature prav važna, saj je Bobiesov v vseh avstrijskih deželah preveč. Tudi postopanje vladnega cenzorja v Ljubljani bi zaslužilo med našimi poslanci večjo pozornost, saj se smatrajo pri nas že najnedolžnejše besede (n. pr. „figovo drevo" — „ti rebro Adamovo" — „obrezanec") za nevarne javni morali in veri.
Vojna na Balkanu.
„Agramer Tagblatt" poroča, da se govori že dva meseca o jako slabem razmerju med Bolgarijo in Turčijo ter med Srbijo, Črnogoro in Bolgarijo. Naša vlada je v Bosni in Hercegovini že odredila nekaj varnostnih naredeb za vsak slučaj. Bolgarski knez misli resno na to, da osvobodi svojo kneževino turškega nadzorstva, kralj Milan pa se je vedno rad igral z ognjem ter menda istinito misli na vojno. Nedavno je imel v tem smislu nagovor na svoje častnike ter dejal, da je trenotek blizu, ko dokaže vojska svojo zvestobo. K temu se družijo še nemiri v Macedoniji. Prav možno je torej, da nastane požar na Balkanu, ako ne nastopita Rusija in Avstro Ogrska z vso energijo proti Milanu in pa proti knezu Ferdinandu. Rusija in Turčija.
Neprestano in neuu-orno nadaljuje Rul sija svojo stoletno politiko, podvreči si dr žavo Osmanov. Koncesija sledi koncesiji in vsaka pomeni korak naprej k velikemu cilju. Zadnji veliki uspeh Rusije je ruskoturška pogodba radi železnic v Mali Aziji. Turčija se je zavezala, da smejo le ruski podjetniki dobiti koncesijo za zidanje novih železnic do ruske meje ali do črnega morja, in le Rusi smejo te železnice tudi eksploatirati. Glede železnic do perzijske meje sta se Turčija in Rusija domenili, da se za vsak slučaj iznova pogajata. Turški justični minister Abdurahman najnovejše pogodbe z Rusijo ni hotel podpisati in je baje odstopil. „RudeCi križ" v Južni Afriki.
Osrednj ravnateljstvo .Rudečega križa' v Genevi je zdalo poročilo, katere države se vdeležujejo kot členi tega dobrodelnega društva sedanje angloburske vojne. Na pomoč ranjencem in bolnikom v sedanji vojni so prišle tele države: Nemčija, Holandija Nizozemsko, Francija in Rusija. Prva je bila Nemčija, ki je poslala dve majhni ambulanti; dve veliki ambulanti je poslala Nizozemska, ki je žrtvovala zanje 400.000 frankov. Mnogo je žrtvovala tudi Francija za burske in tudi angleške vojake. Mnogo pa je dala tudi Rusija, namreč 100.000 rabljev. Vse te države so poslale v Južno Afriko zdravnike, usmiljenke, nosače in postelje ter vse zdravniške potrebščine A tudi druge države so pošiljale podpore „Rude-čemu križu" za vojno v Južni Afriki. Vojna v Južni Afriki.
Po dolgem času se poroča zopet zmaga Burov: general Gatacre je bil pri Bethulie ob reki Oranje docela premagan od Burov, ki so stali pod poveljstvom generala Olivierja. Baje so Buri ujeli mnogo Angležev in celo generala Gatacreja z vsem štabom vred, kar pa seveda ni potrjeno ter je tudi nevrjetno. Gotovo pa je, da sta generala Olivier in De\vet za hrbtom Gatacreja in Robertsa ter da sta Angležem prav nevarna. Tudi pri Aliwalnorthu stoje Buri nasproti generalu Brabantu v trdnih pozicijah ob reki Oranje. 18. t. m. je bila ondi med Angleži in Buri bitka, v k&teri so izgubili Angleži 4 mrtve in 15 ranjencev. Iz teh vestij sledi, da ni resnično, da bi bila republika Oranje južno Bloemfonteina že'
docela očiščena Burov, nego stoje ondi v trdnih pozicijah še prav močne čete Burov, ki Angležem ne bodo olajšale položaja. Tudi pred Mafekingom so imeli Angleži zopet smolo. Oddelek Plumerja se je moral umakniti do Gaberona in pri \Varreatonu so bili tudi odbiti. Maršalu Robertsu in generalu Bullerju sila primanjkuje konj za konjeni-štvo, topničarstvo in za tren. Baje potre buje samo Buller 18.000 novih koEJ in mul. Zategadelj pa se niti Roberts in Buller pred sredo aprila ne moreta nikamor ganiti. Položaj Burov toraj nikakor še ni tako ob upen, kakor ga slikajo angleški listi; čete Burov so še v Natalu in v sredini Oranje republike, v Kaplandiji in na vseh mejah v močnih posadkah. Na Biggarskih in Zmajevih gorah straži prelaze okoli 10.000 Burov, prelaze iz Oranja je zasedlo okoli 5000 Burov, Joubert pa ima še 25 do 30.000 vojakov Predno * morejo Angleži preko reke Vaal, bo treba še hudih bojev in morda se bo ob tej reki godilo Robertsu prav tako kakor se je godilo Bullerju ob Tugeli. Winston Churchill je nekdaj trdil, da je en sam Bur v dobri poziciji vreden 3 do 5 Angležev. Ako je to resnica, potem so Buri tudi še sila močni.
Dopisi.
Iz Zagorja ob Savi, dne 22. marca. Žalostnim srcem javljamo vsem zavednim rojakom tužno vest, da nam je dala nemila osoda po pritisku tukajšnje premogokopske družbe   in   nekaterih   vsega obžalovanja ali obsodbe vrednih odpadnikov za župana trgovca in posestnika g. Michelčiča. V zadnjem odločilnem trenotku, ko jim je tekla že voda v grlo, pri tirali so še nekega hudo bolnega volilca II. razreda,  kateri zaradi svoje bolezni ni zmožen nikakoršnih jasnih prevdarkov ter mu potisnili listek svojih kandidatov v pest, in ker jih tudi čitati ni mogel, storili so to drugi mesto njega Pod takimi odnošaji pač ni čudno, da mora podleči poštena domača stvar naravnost brezstudnemu in krutemu nasilstvu. Bolj čudno pa je, da si morejo  v vendar že precej prosvitljenem Zagorju še vedno dovoljevati takozvani gverkovci ta srednje v .'šk' sistem terorizma in samooblastuosti. Žal da je še toliko domačinov, ki jim pri tem početju še pomagajo; v največjo škodo sebi seveda, ker si s tem sami kradejo samostalnost in neodvisnost.   In ravno to je, za kar se gre „gverku" in kar nemilo žali zavednega domačina. Zakaj se vendar pulijo „gverkovci" s tako unemo, za nadvlado nad celo občino? Da imajo še v občinskih zadevah oni prvi in zadnji odločilno besedo.   Ni zadosti, da ima vodstvo rudnika že kot tako vso okolico v svojih krempljih; ne, tudi v občini ne sme imeti ljudstvo nobene prostosti, niti tu se samo sebe ne sme vladati prosto, brez strogega rudniškega nadzorstva in njegove absolutne komande, niti tu ne sme o svojih interesih samo odločevati.   Nasilstvo, povsod le na-silstvo!   Ubogo ljudstvo, kdaj prideš do spoznanja, da si ne bodeš več kovalo samo sebi žulečih suženskih spon?   Uči  se saj od zavednih rudniških delavcev, kateri so bolj in naravnost navezani na rudnik, ali so se — hvala njihovi zavednosti — že toliko otresli magnatske samopašnosti, da ne morejo prav nič več pometati ž njimi „gverkovski gspudki", kakor bi si oni tako želeli.   In prašajte jih le, ali je bilo boljše tako, ko so bili še popolnoma onemogli v njihovih rokah, ali sedaj.   Ali se morebiti le za svojo zabavo pehajo za prostost in neodvisnost?   Dokaz temu, da je tem židovskim hlapcem le do tega, držati ljudstvo — vas domačine! — v suženstvu, je vendar očividen, če ga tudi nekaterniki po vsej sili nočejo videti ali pa so res taki duševni  revčki,  kljub  svoji domišljevani inteligentnosti, da ga res ne uvidijo. Poleg tega pa hočejo   prav predrzno „farbati" sebi v sramoto seveda svoje sovaščane, češ, da so radi tega vsejedno narodnjaki z „dušo in telom", četudi so — izdali svoje rojake in volili „gverkovce".  Ker je trboveljska premogokopska dražba že zastopana v občini radi visokih davkov, katere plačuje, je vsako njeno vmešavanje v volilne borbe pohlepnost po absolutnem gospodarstvu v občini, saj se ji ni bati nikakega prikrajšanja v njenih pravicah od strani občinskega zastopa, kajti nji kot največji davkoplačevalki in kot takej odprte so vse instance, da bi se ji v nikakem slučaju ne
moglo niti lasu skriviti v njenih pravicah To je pač slehernemu jasno. Naš pristno narodni svederc Škerjanec gladil jim je pot javno z nekim člankom v „Slovencu" pred volitvami, v katerem po svoji navadi pavšalno sumniči liberalce in mokrače, češ, da fctrbajo pri svojih agisacijah kmete z županom Bukovcem. Ali pokazalo se je, komu je bil Bukovec res le agitacijsko sredstvo! Se njegov glavni pristaš Jaka volil je prav odločno Michelčiča županom, ker se mu je dovolilo priti v obč. odbor, da bode spopolnjeval število odbornikov. Jedino g. župnik je bil toliko možat, ter mu ni dal glasu. Pri takih prilikah se pač pokaže, da je naroden čut svedrca in pa sudmarkovca Michelčiča — kakor ga je le-ta svoj čas imenoval — zelo jednake vrednosti; samo da ga vsak po svoje praktici-rata. Zakaj gojimo zavedni domačini tako malo simpatij za novega župana, tega ni treba šele utemeljevati. Že njegovo prav nesrečno spakedrano ime kaže kje tiči jeden vzrok. Zupan je sicer kot oseba vsega spoštovanja vreden, le s svojimi velikonem-škimi ideali, katerih ne vemo kje in kdaj se jih je ta pristni Kranjec nalezel, kateri pa niso Slovencem nikdar in nikjer koristni ne more biti — ideal župana zavednim slovenskim Zagorjancm.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. marca.
— Osebne vesti. Državni pravdnik v Novem mestu, g. R a j k o Schvvinger je dobil naslov in značaj višjesodnega svetnika.
— Deželni zbor kranjski ima v ponedeljek ob 10. uri dopoldne na starem strelišču sejo. Na dnevnem redu so mej drugimi točkami: Obljuba novoizvoljenega deželnega poslanca Naznanila deželno-zborskega predsedstva. Volitev dveh rediteljev. Volitev dveh verifikatorjev. Volitev verifikacijskega odseka 7 članov. Volitev finančnega odseka 12 članov. Volitev upravnega odseka 12 Članov. Volitev odseka 9 članov za letno poročilo deželnega odbora.
— Frančiškani v spovednicl. Kakor smo že poročali, spadajo ljubljanski očetje frančiškani med najsrditejše klepetače, katere je škof Jeglič spustil z verige proti našemu listu. Ni je spovedi v temni frančiškanski cerkvi, pri kateri bi se o našem listu ne govorilo. Ti očetje, ki sami s svojimi tajnimi obiski pri različnih strankah in v različnih ulicah počenjajo to in ono, olehčavajo si sedaj dobro obloženo svojo vest s tem, da so si v glavo vrinili misel, da je dandanes največji greh čitanje „Slovenskega Naroda". S tem so si na jedni strani pomanjšali lastne svoje grehe, na drugi strani pa so staknili predmet, o katerem za silo govoriti morejo! Poprej frančiškan v spovednici ni imel druzega, nego da je prav debelo gledal — posebno, kadar so se mu spovedovale gotove reči, — končno pa napravil svoj križ, ter zmečkal skupaj svojo odvezo! Sedaj jim pa teče jezik, in pričenši pri ljudsko-šolskih učencih pa noter do frančiškanskega ključarja in usnjarja Polldka, ki časih tudi h spovedi pride, vsa-cega izprašujejo, ali čita naš list? In kdor temu vprašanju pritrdi, oblože ga s posebno „pano" in pri vseh vragih pekla se mora zakleti, da „Slovenskega Naroda" čital več ne bo! Kdor pa te obljube storiti noče, ne dobi odveze, in odnesti mora svoje grehe, kakor jih je bil prinesel! Zadnje dni morale so k spovedi učenke višje dekliške šole, o katerih se naprej ve, dane morejo imeti druzega greha, kakor k večjemu greh, da čitajo kak roman, kjer je o ljubezni govorica, ali pa naš list, kjer je tudi dostikrat o ljubezni govorica. In to zadnje je spravilo mnogo gospodičin v zadrego. Frančiškan, spovednik je zahteval, da naj slovesno obljubijo, da „Naroda" več čitale ne bodo. Katera te obljube v roke plesnjivega spovednika položiti ni hotela, odrekla se ji je brez usmiljenja odveza. In tako je prišlo, da je skoraj polovica teh nežnih, čez vse mere simpatičnih in nedolžnih dekletec pri zadnji spovedi dobilo „ta suho", in samo radi našega lista! Take prismodarije gode se dandanes po naših spovednicah, in tisti, ki je vso to pri-smodarijo zaukazal, meni, da je Bog ve kaj modrega zaukazal! Spoved se profanira, a druzega nič. Prismodarija pa ostane prismo-darija, naj je že v roke vzame frančiškan,
Dalje v prilogi. "TgSfl
Priloga „Slovenskomu Narodu" št 68, dn6 24. maroa 1900.
ali pa sam škof! To pa, kar počenjajo frančiškanski spovedniki radi našega lista, je res koncentrirana prismodarija! Nekaj časa jo hočemo še prenašati, potem bomo pa začeli mi tem „očetoma malo na prste gledati. Prepričani smo, da bodo našo kontrolo težje prenašali, nego prenaša naš list njihovo kontrolo. Patri, če hočete imeti mirno življenje, če si hočete ohraniti dosedanji „dolce far niente", dajte mir po spo-vednicah! To je naša zadnja beseda!
— Nezaupnost knezoškofijskega ordinarijata. Previdni so pa, previdni, vi-gobočastiti gospodje v knezoškofijskem ordinarijatu, na čelu jim kancelar Šiška. Celo gospodu Vencajzu nič prav ne zaupajo, dasi je c. kr. dež. sodni svetnik, prisednik okrajnega dohodarstvenega sodišča in drž. poslanec. Ta nezaupnost pa ni nastala šele tedaj, ko smo razkrili tihotapstva vinogradniškega društva, nego je veliko starejšega datuma. Sladišče v Sinčivesi na Koroškem se je namreč že svoj čas obrnilo na gosp. kancelarja knezoškofijskega ordinarijata L Šiško in ga vprašalo, če je vino Vinogradniškega društva z mirno vestjo priporočati. Gosp. Šiška je diplomat in je vsled tega dal tudi jako diplomatičen odgovor. Ta odgovor pa kaže, da gosp. Šiška ni prav prepričan o pristnosti vin, kar jih ima Vinogradniško društvo v Ljubljani. Šiškovo pismo je deloma ponatisnjeno v „Miru", a zdi se nam tako značilno, da ga ne moremo prezreti. Šiška piše najprej, da knezoškofijski ordinarijat doslej še ni priporočal vinogradniškega društva duhovnikom, ker v to še ni bil naprošen. To kaže, da je knezoškofijski ordinarijat časih tudi nekaka k u p č i j s k a agentura. Morda bi bilo dobro, ko bi se razglasilo, koliko odstotkov provizije zahteva, saj ni izključeno, da bi se trgovci večkrat nanj obrnili za posredovanje. Po sebno tisti, ki kupčujejo z duhovniškimi potrebščinami, kakor n. pr. Sigi Ernst Nadalje pravi gosp. Šiška, da po zatrjevanju „gospodov odbornikov" je vse vino, kar ga ima Vinogradniško društvo v zalogi, pristno, naravno vino, toda visokočastiti knezoškofijski ordinarijat ne da dosti niti na zatrjevanje gospodov odbornikov, niti na kemično preiskušnjo, ki je pokazala, da so vina pristna. Vse to se mu ne zdi zadosti, da bi verjelo v pristnost vina, kar ga ima vinogradniško društvo in zato tudi sedaj, vzlic zatrjevanju gospodov odbornikov in vzlic kemični preiskušnji ne priporoča še vinogradniškega društva sploh, nego le tistih 120 hektolitrov vina, ki so bili iz-prešani doma iz nakupljenega grozdja, in ki se posebno hrani za gg. duhovnike. A še pri tem vinu ne zaupa zatrjevanju gospodov odbornikov in gospoda načelnika Vencajza. Ordinarijat kar ne more verjeti, da bi vinogradniško društvo moglo ohraniti pristnost tega vina, da bi se moglo premagati in bi ne krstilo teh 120 hektolitrov. Zato piše g. Šiška: „Kot poroštvo zato, da bo ostalo to vino nedotaknjeno, se bo dotični kletar dejal pod prisego. Drugače torej ordinarij ne zaupa Vinogradniškemu društvu, kakor da ho kletar storil slovesno prisego, da za duhovnike reserviranim 120 hektolitrom vina ničesar ne primeša. Strela božja, d-jal je gotovo kletar Cotič, to je pa že taka nezaupnost, da si večje ni misliti. In kaj je neki dejal g. Vencajz, absolutni vladar v Vinogradniškem društvu, ko je izvedel, da ordinarijat ne da nič na „zatrjevanje gospodov odbornikov" i in da bo vzel kletarja pod prisego, da se vino ne bo krstilo? Kje bo kletar prisegal, to žal ni povedano. Morda celo pred samim gospodom knezoškofom, ki bo v prihodnjem škofijskem listu katoliško tihotapsko društvo na Glincah toplo priporočal vsem duhovnikom. Vsekako je pa to jako zanimivo, da bo ordinarijat vzel katoliškega kletarja katoliške organizacije pod prisego, ker se ;boji, da bi sicer za duhovnike namenjeno vino krstil.
— Klerikalna zavarovalnica se torej vendar ustanovi, če potrdi vlada predložena pravila. Na kateri podlagi bo ta zavarovalnica zasnovana, nam še ni znano, vemo samo toliko, da so pravila že predložena, in da razpošilja pripravljalni odbor po farovžih pisma, v katerih prosi, naj se pridno agituje za to podjetje, in v katerih se obeta velikanski profit prečastiti duhovščini. Profit je pa, kakor znano, beseda, ki elektrizuje tudi najzaspanejšega kmetskega duhovnika, in za to ne dvomimo, da razvije duhovščina vztrajno agitacijo za to
zavarovalnico. Kdor se pri ti zavarovalnici ne zavaruje, stori smrten greh, ne dobi odveze in ne bo cerkveno pokopan. Tako ae bo oznanjalo po cerkvah in duhovniške nikdar site bisage ae bodo polnile tako kakor v prvem času konsumakega gibanja. Da bo zavarovalnica izborno uspevala, za to nam jamčigoap.Ivan Vencajz, ki vodi to akcijo in je svojo sposobnost za taka podjetja izkazal kot predsednik katoliško-tihotapskega vinogradniškega društva.
— Slovenski trgovci in obrtniki ter — klerikalci. Pod tem zaglavjem piše nam gorenjski trgovec: Opozoriti sem vas hotel na gonjo, kojo so klerikalci vprizorili na nas slovenske trgovce. Prehitel me je pa že notranjski kolega. Kakor Notranje i, tako se tudi mi gorenjski trgovci klerikalcev nič ne bojimo. Škodovali so nam že toliko, da nam več škodovati ne morejo. Čemu se jim potem klanjati in njihovim hudobnim namenom služiti? To bi se vendar reklo v lastno skledo pljuvati. Vprašajte trgovce po raznih gorenjskih dolinah, kake izborne prijatelje imamo v klerikalcih! Ako ne bi že imeli takega lista, kakor je „Slovenski Narod", ki se ne poteguje samo za narodne kmetijske, uradniške in vojaške interese, marveč tudi za naše obrtnijske in trgovske, ustanoviti bi ga morali takoj, sicer bi nam vsled za vratnega klerikalnega delovanja kmalu smrtna kosa pela. Slovenski trgovci in obrtniki oklenimo se tedaj brez izjeme vsi „Trgovskega in obrtnega društva" in „Slovenskega Naroda", ko-ega smatramo za svoje glasilo. Vas pa prosimo, gospod urednik, da nevstrašeno nadaljujete boj proti konsumni zalegi in nje slabim posledicam, saj imate že mnogo uspehov zabeležiti. Odkrite slovenskemu svetu vsako najmanjšo klerikalno nemoralnost in bijte se z vašega uma svitlim mečem proti korupciji, koje naš sicer mal in ubožen, vender pošten slovenski narod ne zasluži.
— Delavsko konsumno društvo v Ljubljani je tudi začelo hirati in letos ne more svojim členom nikake „dividende" izplačati. V prvih letih obstanka se je v tem društvu prav veselo živelo. Klerikalni agi tator Gostinčar si je dal takrat dovoljevati lepe nagrade in ni mogel prehvaliti svojega društva. Toda časi se spreminjajo. Gostin-čarjevim nagradam je konec, in danes je društvo samo v skrbeh, kako si bo pomagalo na noge. Posebne skrbi ima z dolgom, ki mu ga je zapustil neki bivši predsednik, in ki znaša baje čez 400 gld. Za lansko leto ne more društvo nič dobička izkazati in zato ne bodo členi dobili nikake „dividende". Pogrešali jo bodo gotovo, saj so največ vsled tega kupovali v društvu, ker so po razmerju tiste svote, katero so dali društvu zaslužiti, bili deležni društvenega čistega dobička. Za izostalo „dividendo" naj se členi tolažijo z zavestjo, da to še ni največja nesreča, ki jih more zadeti, nego da se lahko zgodi, da bo ičelo v društvu, ki ima tako izvrstno in zanesljivo knjigovodstvo, tudi pokati, in da bodo tedaj ne samo ob svoje deleže, nego da bodo morali še jedenkrat toliko plačati.
— Klerikalni obrtniki in mestne stavbe. Na zadnjem shodu klerikalnih obrtnikov, na katerem je bila sprejeta tista smešna resolucija, ki jo je župan v obč. svetu po za-služenju ožigosal, se je do dobrega izkazalo, kako brezumno skušajo klerikalci ščuvati obrtnike proti mestni upravi. Kregar in njegov tovariš Breskvar sta pri ti priliki pokazala, da niti pojma nimata o resničnih obrtniških interesih. V sprejeti resoluciji je shod zabavljal proti mestnim stavbam, namesto da bi jih bil z veseljem pozdravil. K d o pa ima korist od stavb ? V prvi vrsti pač obrtniki, ki pri njih kaj zaslužijo. Kolikor več se zida, toliko več imajo obrtniki zaslužka. V drugih krajih pritiskajo obrtniki na vse mogoče načine na občinsko upravo, da bi kar se da veliko zidala. Še več! Časih so erar, dežele in občinski odbori, ko obrtniki niso imeli zaslužka, zidali celo povsem nepotrebne stavbe, samo da so obrtnikom priskočili na pomoč. Za take stavbe imajo v nemškem jeziku celo poseben izraz. Imenujejo jih „Nothstandsbauten". Pri nas pa ae najdejo še obrtniki, ki robne proti zgradbi koristnih in potrebnih stavb. Da pasar Kregar in knjigovez Breskvar s stavbinsko delavnostjo nista zadovoljna, tema se napo* sled ni čuditi. Prvič se pri stavbah ne potrebuje ne monstranc ne kelihov in se po-
slopja ne vežejo, nego zidajo, dragic so pa Breskvar in Kregar e tutti quanti najeti zato, da so nezadovoljni. Pameten obrtnik pa jima gotovo nobeden ne pritrdi, nego se more samo smejati njiju puhloglavemu zabavljanja.
— Device in deviesrji proti nam. Z neke notranjske vasice pri Poatojini dopo-slale so nam ondotne device — ki pa prej kot ne hlače noaijo tudi za ondotne devi-čarje, ker pišejo tudi v njihovem imenu pismo, koje — vsaj v odlomkih — nočemo prikrivati svojim čitateljem, da se sami prepričajo, v kakih posodah tiči takoimenovani deviški duh, kojega sedaj raznašajo neke nove bratovščine po vsem Kranjskem. Stare device z omenjene pripostojinske vasice nam pišejo takole: nNamenile smo se Vam pisati par vrstic v imenu vseh devic in devičarjev iz cele naše vasi. Zdaj se Vam prav lepo zahvaljujemo za to, ker imate take skrbi za nas device! Zdaj se pa vse skupaj vseknemo na Vas — tu sledi malo deviški izraz, s kojega bi se sklepati dalo, da so bile device malo pijane, ko so to pisale — in na Vaše tiskanje". Po mnogih psovkah se nam oznanjuje tale lepa bodočnost: „če ne veste, kam ste vpisani, pa boste že izvedeli, kadar boste pete stezali! Pa bo prišel tisti ta črni, kateremu služite, Vi nagajivci hudobnega duha! Tudi Tavčar, nadvojvoda, misli da ne bo umrl, pa saj bo res teško umiral. Menda bo moral kr—ti, ko bodo hudobne pošasti žvižgale okrog njega!" Tak je toraj ta deviški duh, in človek bi smel zares vesel biti, da bi ga ob smrtni uri ne obžvižgavale take pošasti, kot so take device in taki devičarji! Prav res, šole so nam bolj potrebne od Marijinih bratovščin! Če te bratovščine ne vzgajajo boljšega devištva, so celo nepotrebne!
— Klerikalni terorizem. Od Sv. Jakoba pri Savi se nam piše: Tudi naš župnik si je ustanovil svojo posojilnico. Mož se pa ne zadovoljuje z dobičkom, ki mu ga daje ta zavod, ampak izkorišča posojilnico tudi v politične namene. To se je izkazalo pri občinskih volitvah. Pred volitvami je dal mežnarju zapisek vseh dolžnikov. S tem zapisnikom je potem mežnar romal od dolžnika do dolžnika. Vsakemu je nastavil revolver na prsi, češ, ako ne voliš z župnikom, se ti odpove posojilo. Kdor količkaj pozna naše pope, tisti ve, da take grožnje niso šala. Obiskal je pa ta mežnar tudi vse tiste volilce, o katerih je župnik vedel, da hočejo pri posojilnici kaj na posodo vzeti. In tudi tam je mežnar blagoslovljeni revolver nastavil na prsa in tudi tem je grozil, da ne dobe posojila niti krajcarja, če ne volijo, kakor zahteva župnik. S takim nasilstvom se je delalo pri nas, s takim nasilstvom se dela tudi drugod. Gorje nam ! Če se ne začnemo odločnejše upirati volkovom, nas še požro. — Opomba uredništva: Ta slučaj je prav močno podoben kupovanju glasov. Če bi na tak način kdo drugi tetorizoval volilce, je brez dvoma, da bi ga državno pravdništvo prijelo za vrat in ga posadilo na zatožno klop. Nam se zdi, da bi bilo jako primerno, če bi se državno pravdništvo nekoliko zanimalo za ta slučaj in dalo preiskovati, če je šentjakobski župnik pri obč. volitvah v resnici tako pridobival glasove za svojo stranko, kakor poroča naš dopisnik.
— Škofov harač. Iz Kamnika se nam piše: Neki Orel, pravijo mu Krokar, se je pri nas zopet poprijel nabiranja škofovega harača. Lotil se je to pot najrevnejših slojev. Nekega delavca žena ga je spovzdignjenimi rokami prosila, naj odjenja, kajti niti za živež nimajo, a ni ga bilo odpraviti. Pravijo, da, ako ne neha s tem odiranjem, ga bodo začeli vun metati.
— Kdo in kaj je bil Prešeren ? Tega ne vedo vse Škofjeloške narodnjakinje. Čitalnica je nameravala napraviti veselico na korist Prešernovemu spomeniku. Toda pri nekem zborovanju dvignile so se nekatere dame zoper predlog, da bi se napravila veselica za Prešerna, rekoč: „Me Prešerna ne poznamo; druzega ne vemo od njega, kakor da jenekodekle spravil v slab glas". S hudo agitacijo so res preprečile, da veselica ne bo v korist spomeniku. Da, še celo take narodnjake so pridobile na avojo stran, ki so bili prej odločno za Prešerna. Žalostno!
— Shod odposlancev avstrijskih odvetniških komor. Dne 26. marcija zboruje na Dunaja shod delegatov avstrijskih odvetniških komor. Posvetoval se bode naj-
prej o ustanovitvi centralnega odbora, ki naj bi varoval v vsakem slučaju koristi odvetniškega stanu. Dalje hoče shod prav temeljito razpravljati o odvetniku sovražnem duhu, ki preveva dandanes vsa sodišča, o previsoki samoceni, ki si jo dajejo sodniki sami sebi, kadar vodijo prepirne razprave, o znanih šikanah pri sodnijski odmeri stroškovnikov, in mnogoštevilnih drugih slabih posledicah, koje so odvetniškemu stanu sodili novi civilni postopniki. Kranjsko odvetniško komoro zastopal bode pri tem shodu njen načelnik, gosp. dr. Alfonz Mosche.
— O samomoru okr. komisarja pl. Fladunga smo izvedeli še naslednje. Ono usodepolno noč so stražili na ukaz okr. glavarstva hišo, kjer je stanoval umrli Fla-dung, kar trije žandarmi in mestni policaj, češ, da ne bi Fladung ušel ali napa! okr. glavarja dr. Gstettenhoferja ki je takrat bržčas ležal doma na mehkih blazinah, mej tem ko si je ubogi Fladung trapil izmučene možgane, gledal raz okno na spodaj nastavljene orožnike in sklenil storiti konec svojemu nesrečnemu življenju. Isti dan je namreč izvedel, da ga je glavar naznanil sodišču, dasiravno mu je prej obljubil, da bosta zadevo poravnala zlepa. Kar trije orožniki ter jeden policaj so morali stražiti slabotnega Fladunga in čuvati nad življenjem g. okr. glavarja! Da bi žandarmi vršili svojo dolžnost še uspešnejše, se jim je vročil celo natančen — načrt (obris) na-pominane hiše . . . I Ko je počil v hiši strel, so začeli tolči po hišnih vratih. Žena v pritličji stanujočega čevljarja R. jim je odprla — naenkrat so bili obrnjeni proti njej trije bajoneti. Revica se je ustrašila, da je zbolela. V prvem nadstropji se je proti neki drugi osebi ponavljalo isto. Nesrečna Fla-dungova soproga je prosila s povzdignjenima rokama, da naj orožniki ne vstopijo v sobo, kjer se bori nje soprog 8 smrtjo. Zaman! Res, stroge ukaze so morali imeti! Kranjski okrajni glavar dr. Gstettenhofer je bil danes pri deželnem predsedniku. Ko je šel tja, je prav čmerno gledal. Videti je bilo, da nima prav dobre vesti. Izid pogovora mej baronom Heinom in dr. Gstettenhofer-jem nam seveda ni znan.
— Narodno-napredna stranka na Goriškem. Izvrševalni odbor te stranke se je konstituiral tako, da je izvolil predsednikom deželnega odbornika g. drja H T u m o, I. podpredsednikom župana ajdovskega g. Antona Lok ar j a, II. podpredsednikom župana kanalskega g. Mihaela Zego, tajnikom pa g. drja. Rudolfa Grunt ar j a.
— Benefica na korist igralcem in igralkam slovenske drame bode danes zvečer ter bodo igrali velepriljubljeno narodno dramo .čarovnica pri jezeru". Nepotrebno se nam zdi naglašati zasluge, katere so si pridobili naši igralci tudi tekom minole sezone, saj je znano, da so vsi naši dramski igralci in vse igralke plačane razmeroma jako slabo in da je njihovo sodelovanje prav za prav jako požrtvovalno. Zato pa naj prizna naše občinstvo njihovo trudoljubnost in njihove zmjžnosti nocoj s prav obilnim posetom!
— Peš okoli sveta. Pariški žurnalist g Evgen Gruard-Weston, ki se je včeraj oglasil v našem uredništvu, je doslej prepotoval peš že Angleško, Holandsko, Belgijo, Nemčijo, Švico, Francijo, Španijo, Maroko, puščavo Saharo, Tripolitanijo, Egipt in Italijo. V Afriki mej Biskro in Tougor-dom ga je neki fanatik v spanji napadel in ga smrtnonevarno ranil. Ležal je potem dlje časa v bolnici Souk Ahras. V Maroku in sicer blizu Tangerja so ga napadli pi-ratje, ki so ga grdo trpinčili in ga zlasti na rokah hudo poškodovali. Tudi v Abesiniji je komaj utekel smrti. Gospod Gruard, ki ima uradna dokazila, da je peš prepotoval vse navedene kraje, je še mlad mož, prav simpatične zunanjosti. Iz Ljubljane pojde na Dunaj, od tod pa preko Rusije v Perzijo in dalje na Kitajsko, od koder se popelje najprej v Avstralijo, a kadar to prepotuje, v Zjedinjene države ameriške.
— Kaj je z Valvazorjevim spomenikom? Že več let je tega, kar se je naznanilo, da se postavi v Ljubljani velikemu kranjskemu historiografu Valvazorju na državne stroške spomenik. Tega je zdaj že nekaj let, a dasi je potrebni denar dovoljen, in dasi je osnutek dovršen, se nič več ne čaje o tem spomenika. Kje je iskati tema vzroke? Ali si je morda učni erar vso stvar premislil? Prosimo pojasnila!
— CZX. odborova seja „Slovenske Matice" bo v sredo dne 28 sušca t. 1. ob petih popoldne v draStveni pisarni. Spored: 1.) Naznanila predsedstva 2.) Potrditev zapisnika o 119. odborovi seji. 3) Poročilo knjižnega odseka. 4.) PoroCilo tajnikovo. 5.) Slučajnosti.
— Kriza v Spodnje-šišenskem občinskem zastopu. Poroča se nam, da so se v Spodnji Šiški radi nastavljenja dveh redarjev občinski očetje prav resno sprli. Sklep je bil, da se je županu po zbranem zastopu izrekla soglasna nezaupnica. Rado vedni smo, kako se bode zadeva končala, da si se tudi nam dozdeva, da bi Spodnja Šiška v tem vprašanju ne smela pozabiti, da je v najbližnjem sosedstvu z Ljubljano.
— Odbor slovenskega delavskega pevskega društva Slavec" naznanja vljudno čč. gg. pevcem, da se prično redne pevske vaje zopet v ponedeljek, 26. marca t. 1. ter se iste vrše vsak ponedeljek in sredo ob 8. uri zvečer. Novi členi • pevci dobro došli.'
— Dirkališka zadruga. Na zadnjem rednem občnem zboru dirkališke zadruge, ki se vršil dne 21. marca t. 1. v „ Narodnem domu", je bilo zastopanih 132 deležev. Predsednik gospod Josip Prosenc pozdravi s primernim nagovorom došle zadružnike, konstatuje sklepčnost in poda v kratkih potezah pregled o odborovem delovanji v pretečeni upravni dobi. Blagajnik gospod Ivan Frelih poroča obširno in natanko o denarnem prometu leta 1899. Iz njegovega poročila posnamemo, da je štela zadruga koncem pretočenega leta 380 vplačanih deležev po 10 gld, in da je imela celo leto 13678 gld. 89 kr. denarnega prometa. Dolgovi, iznašajoči pred jednim letom 7060 gld. 30 kr., so se pretočeno leto financirali za 3300 gld. 30 kr, in jih je bilo koncem leta poravnati samo še 3760 gld., kar jih pri podjetji, ki je stalo skupaj svoto 11845 gld. 36 kr., gotovo ni smatrati preveč. Razun na dolgove vplačane svote je pa odbor lansko leto izdal za temeljito popravo dir-kališne proge še nadaljni znesek 1277 gld. 78 kr. Računski preglednik gospod Milan Leustek poroča o reviziji knjig in računov, kateri so se vodili in našli v popolnem lepem redu ter predlaga, da se da staremu odboru absolutorij, kar se jednoglasno sklene. Gospod dr. Ivan Jenko slika v jdrnatih besedah žalostno stanje dirkališke zadruge pred jednim letom in predlaga, da se odboru, ki je prevzel podjetje v tako slabem stanji in je v jednem letu tako ugodno saniral, izreče za vestno in marljivo delovanje najprisrčnejša zahvala in priznanje, kar se z dobro-klici odobri. Brez ugovora se tudi odobri blagajnikov proračun za leto 1900. V odbor se per acclamatio-nem izvolijo dosedanji gospodje, in sicer: Josip Prosenc predsednikom; Ivan Frelih blagajnikom; Fran Barle, Fran Čuden in Ivo Devčič odbornikom; Ivan GriČar in Milan Leustek računskima preglednikoma; Fran Gombač in dr. Ivan Jenko pa njiju namestnikoma.
— Premembe učiteljstva. Na Goriškem sta menjala mesti gg. R. Jelinčič in J. Muznik; prvi je šel v Spodnjo Tri-bušo, drugi na Vrsno. — Na Štajerskem so definitivnimi imenovani gg.: Oskar Ž o 1 -mir in Štefan Kos v Makulah, Friderik M a r i n i č pri Sv. Marku, Jos. T r o h a v Zavrčah in Alojzij Majcen pri Sv. Andreju v Slovenskih goricah, gospč. Ljudmila Pile k pri Novi cerkvi. Gosp. Karol Pribil pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah pride v Črešnovce. — V stalni pokoj je stopil nadučitelj v Stranicah, g A. Ar-zenšek. Služboval je nad 42 let na jedni in isti šoli.
— Umrla je v Zaloščih pri Dornbergu gospa Terezija Rojic, mati goriških zdravnikov dr. Aleksija Rojca dež. poslanec in dr. Ferdinanda Rojca. Naj v miru počiva!
— Tiskovno pravdo bode imel pred mariborsko poroto ptujski nemški učitelj Frisch (brat bodočega deželno-šolsko-nad-zorniškega pomočnika) kot urednik „Pet-tauer Zeitunge". Toži ga odvetnik dr. Ant. Brumen v Ptuju.
— Občina Vuzenica se ne razdeli. Sklep štajerskega deželnega zbora, naj bi se razdelila občina Vuzenica v nemško trško in slovensko okoliško občino, ni ce sar potrdil. Nemškutarje je to neprijetno zadelo.
— Žalosten konec. Fric Brandstetter se je, kakor smo že poročali, obesil. Ta mož je pred kacimi 25—30 leti osodno deloval
za Slovence na Štajerskem. Prišel je kot mlad nad poročnik za učitelja v tedanjo,
pozneje odpravljeno, zdaj zopet oživljeno kadetsko šolo v Mariboru, ki stoji čisto blizu rad vanjskoga gradu, katerega lastnica je bila vdova grofica Oršid. Te zakonski mož je postal Brandstetter, popustil vojaško službo in nastopal od zdaj kot grajščak. Ko so bile osnovane direktne volitve za državni zbor, voljen je bil in porabil s tovarišem svojim, penz. stotnikom Seidlom v Kamne i, ves svoj vpliv pri nemškoliberalni vladi proti Slovencem, da bi si tako utrdil svoje poslanstvo za mariborske kmetske občine. Leta 1872. spomladi je najedenkrat vsled agitacije Brandstetterjeve vrgel tedanji na učni minister bombo med Slovence s pre-meščenjem slovenskih profesorjev Josipa Šumana in Janka Pajka iz Maribora na drug konec cesarstva „iz službenih ozirov", ki pa niso bili ničesar drugega, kakor od-gon dveh odločnih Slovencev v tujino, zavoljo njiju javnega nastopa kot zavedna, slovstveno in politično delujoča Slovenca. Poleg preganjanja Slovencev pa je čutil tudi Brandstetter potrebo, napolniti svoje žepe ob tedanjem, večno zloglasnem gospodarskem vrtoglavstvu. Pridobil je cinkove ru-doslede na Bdhorju med Planino in Sevnico ter jih hotel prav drago prodati državi, ki je ustanovila tedaj cinkovo tovarno v Celju. Vse je bilo napeljano, Brandstetterjev „rudnik" sodniško cenjen na 30.000 gold. in skoraj bi bil že minister poljedelstva grof Mannsfeld podpisal kupno pogodbo za „rudnik" na Bdhorju. Brandstetter pa ni mogel učakati ugodnega konca zadeve, potreboval je mnogo in mnogo denarja za svoje ime nitno življenje in pridobil si je denar s — ponarejenimi menicami. Leta 1875 so ga zaprli in obsojen je bil v Celju na pet let ječe. To kazen je do malega prestal v Kar-lavu v Gradcu, nekaj mu jo je bilo odpuščene po milosti. Potem je živel nekaj časa v Gradcu, pa seveda ni mogel priti do dohodkov, primernih njegovim navadam. Nazadnje je zbolel, skrnina ga je zlomila, živel je od milodarov nekdanjih prijateljev; zadnji torek zjutraj pa so ga našli v borni njegovi sobici — obešenega. Ravno tisto jutro ga je iskal denarni pismonoša z denarnim pismom, — bil je že mrtev. To je konec nekdanjega brhkega artilerijskega nadpo-ročnika, poznejšega nemško liberalnega državnega poslanca! — Za namenjeno prodajo državi na 30.C0O gld. cenjeni Brandstetterjev „rudnik" kupil je na dražbi g. dr. Radaj iz Maribora za — 5 gld.
— Uzorno županstvo. V Arvežu so aretirali župana J. Eckriederja ter občinskega tajnika Vinc. Harla. Skrbela sta preveč za lastne žepe.
— „Zavod sv. Nikolaja" v Trstu imel bo v nedeljo, 25. marca t. 1. ob 5. uri popoludne v prostorih »Tržaškega podpornega bralnega društva", Via Stadion št. 19, svoj občni zbor, kateremu sledi domača zabava.
— Slovensko pevsko društvo ,Lipaf
je imelo dne 21. marca svoj redni občni zbor. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: predsednikom P. Balog, podpredsednikom Ferdinand Accetto, tajnikom Josip Torin, blagajnikom Ivan Breskvar, za odbornike Avguštin Accetto, Josip Hermann, Radivoj Hribar, za pregledovalca računov Boleslav Privak in Radivoj Zeuvel.
— Roparski napad. Dne 20. t. m. popoludne se je vračal posestnik Jurij Hoge z Rudečega Kamna s sejma v Kočevju domov. Na cesti pri Kočah sta ga dva roparja napadla, ga pobila na tla in mu vzela ves denar, 720 kron Storilca sta vsak okoli 25 let stara, govorita v kočevskem narečju, jeden majhne, drugi precej velike postave, brez brk in brade in nosita temno obleko.
— Vojaški nabori. Včeraj in danes je bilo pri vojaškem naboru za ljubljansko okolico potrjenih vojakom 110 fantov. Nabor se vrši v „Mestnem domu". Red vzdržuje policija in žandarmerija. Vojaške patrulje so se letos opustile.
— Deset vagonov traverz je ponujal te dni neki tujec trgovcu Emilu Hamer-schmidtu in je zahteval 20 kron za kolek na pogodbo. Seveda jih ni dobil. Ta tujec je prenočeval pri Llovdu in je zjutraj izginil, ne da bi bil plačal prenočišče. Tujec se je zval Ferdinand Schauermann.
— Ukraden je bil modro-svilnat dežnik s koščenim držalom, na katerem sta črki J. C. vrezani.
* Burski general Bolha — Hrvat.
„Pest. Lloyda je trdil nedavno, da je burski general Maver rodom Madjar iz Debrecina. „Crv. Hrvatska" pa piše, da je Botha rodom Hrvat iz Vel. Grgjevca v Belovarski županiji, da je bil poročnik grofa Jelačiča ter se izselil najprej v Ameriko, potem pa v Afriko. General Cronje pa je baje tudi Hrvat in sicer iz Dalmacije, kjer živi okoli Šebenika več rodbin z imenom Kronje. Drugi listi pa trdijo, da je iz čeških Toplic.
* Kondukterja Ignacija žena Filo-mena. Te dni je stal pred dunajskim sodiščem posestnik in krščanskosocialni obč. svetnik Ludovik Schwarzmeyer radi posku-šenega zakonoloma. 1. t. m. zvečer je odšel kondukter Ignaci M v službo na drž. kolodvor. Mislil je, da ga ne bo vso noč domov, zato pa se je prav ljubeznivo poslovil od mlade svoje ženke Filomene. Ko pa je prišel na kolodvor, so mu povedali, da tisto noč nima službe. Vesel je hitel kondukter Ignacij domov k dragi svoji Fi-lomeni. Toda kako se je začudil, ko je našel vrata svojega stanovanja zaprta! Trkal je, zvonil in klical, a dolgo časa zaman. Končno pa je prišla lepa Filomena vsa razburjena, ki pa ga ni hotela niti pustiti v sobo, češ naj gre hitro v sosednjo kavarno, kjer ga pričakuje neki prijatelj. Kondukterju Ignaciju pa se je zdela razburjenost Ženke Filomene zelo sumljiva. Šel je torej vendar le v sobo in preiskal vse stanovanje. In glej! Na zon* je našel tujo moško suknjo in postelja je bila razkopana. O, sum kondukterja Ignacija je bil torej vendarle opravičen! Iskal je dalje in našel končno za posteljo na tleh čepečega hišnega gospodarja kršč. socialnega občin, svetnika Sch\varzmayerja. Seveda je nastal nato velikanski vrišč in hrup! Pred sodiščem je izjavil Sch\varz-meyer, da je docela nedolžen in tudi lepa Filomena je potrdila, da se ni zgodilo prav ničesar, ker se je mož k sreči vrnil prehitro. Schwarzmayer pa je bil vendarle obsojen radi prestopka javne morale in radi sokrivde kršenja zakonske zvestobe na 100 kron globe Schwarzmayer bo moral svoj obč. mandat odložiti! O ti kršč. socialisti so povsod enaki!
* Hladnokrven sodnik. Pri civilntm tribunalu druge instance v Parizu se je te dni pripetil atentat na sodnega predsednika Berarda des Glajenyja. V hipu, ko je predsednik otvoril obravnavo, je ustrelil nanj trikrat neki lekarnar Bardin, ne da bi bil zadel Berarda. Samo ena kroglja je šla tik njegove glave. Predsednik Berard pa ni obravnave niti prekinil, nego se hladnokrvno obrnil k državnemu pravdniku Ber-tinu, rekoč: .Gospod državni pravdnik ima besedo". Obravnava se je nadaljevala, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, Bardina pa so zaprli. Bardin je izgubil neko pravdo, in zato se je hotel maščevati.
* Žene Burov so prave moderne Amazonke. Streljati in jezditi znajo kot možje in v vojni so prav tako porabne kakor moški. Ko so pred vojno z Angleži možje nekega okraja poslali Kriigerju prošnjo, naj nikar vojne ne začne, so mu žene teh mož poslale svojo prošnjo, da naj vojno vsekakor napove in da pojdejo tudi same na Angleže. Tudi sedaj so pred vsem ženske proti miru in v Pretoriji se je že zbralo 2000 ženskih, ki pojdejo na boj. V taborih Burov so vedno ženske, ki se tudi vojskujejo. Generala Cronjeja je spremljala vedno žena in sedaj poročajo, da je Jou bertova žena celo pomagala delati možu izvrstni vojni načrt, da je bila torej važen član generalnega štaba.
* čudna zabava. Američanka Zofija Christian iz Readinga ima že od svojega 14. leta navado, da se udeležuje pogrebov vseh bolj ali manj odličnih ljudij države Pensilvanije. Naj deži ali sneži ali grmi, miss Christian ne manjka pri nobenem pogrebu količkaj imenitne osebe. Tako je spremila doslej že 6054 odličnjakov, katere ima vse natančno zabeležene.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 24. marca. Istrski deželni glavar dr. Campitelli je sklical laške deželne poslance za ponedeljek v Poreč, da sklepajo o propozicijah slovanske manjšine glede modusa vivendi v dež. zboru.
Dunaj 24. marca. Ministrski predsednik je danes obvestil predsednika
s
obeh zbornic državnega zbora, da je cesarsko odločbo z dne 24. t. m. za sedanje državnega zbora odgođeno.
Dunaj 24. marca. Razni listi javljajo, da se pripravlja skupna akcija štajerskega, koroškega in kranjskega deželnega zbora glede železnice čez Ture in Karavanke.
Dunaj 24. rnarca. Bivši dolgoletni minister za Gališko dr. Florijan Z i e in i a 1 ko \vs k i je smrtnonevarno obolel. Zdravniki nimajo nič upanja, da okreva. Ziemialkowski je 83 let star.
Dunaj 24. marca. Češki namestnik grof Coudenhove je dospel sem in je danes konferiral s K< »rberjem. Danes popoldne ima ministrski svet sejo. Vlada hoče, da bi se pododseka spravnih konferenc čim prej sklicala. Zlasti se trudi, da bi se dosegel kompromis mej veleposestniki, vsled katerega bi 18 do 20 nemškoliberalnih veleposestnikov prišlo v deželni zbor.
Gradec 24 marca. Sinoči je mnogoštevilna množica pred mestno župno cerkvijo, kjer ima nekijezuvit Freund postne pridige, vprizorila veliko demonstracijo, kličoč: „Proč od Rima!"
Bel i grad 24. marca. Srbski poslanik na Cetinju, polkovnik Maš in je odpotoval s Črne gore. S tem je diplo-matična zveza mej Srbijo in Črno goro pretrgana. Zato zaslužijo posebne redove tisti ljudje okrog grofa Golucho\vskega, katerih spletke so imele tako ugoden uspeh.
Rim 24. marca. Včerajšnjo sejo poslanske zbornice je moral predsednik vsled obstrukcije skrajne levice zaključiti. Za danes je zopet sklical zbornico na sejo. Otvoriti jo hoče s posebno slovesno izjavo. Vsestransko se priznava, da je položaj ne vzdržljiv, in da se zasedanje zaključi. Ustavoverna opozicija hoče vsled tega nasvetovati tak dnevni red, ki bo imel značaj manifesta na narod. V njem bo sicer obsojala obstrukcijo, obsojala pa tudi poskuse z nasilstvom premeniti parlamentarni opravilnik.
London 24. marca. Reuterjev bureau javlja, da vlada v burskem taboru v Kronstadtu velika radost — zaradi doslej še nepotrjene — zmage generala Olivierja nad Gatacrovo armado.
London 24. marca. Oranjski predsednik Steyn je proglasil Kroonstadt za novo glavno mesto Oranje-republike. Zajedno je izdal nov poziv na prebivalstvo, s katerim kliče Burgherje pod burske zastave in proglaša, da bo vojno sodišče sodilo vsacega kot vele-izdajalca, kdor bi podpiral Angleže.
London 24. marca. Frenchova brigada je dospela v Tabauku, ležeči mej Bloemfonteinom in Ladvbrandom. Buri so zapustili Klipdon in Windsordon in so bili pregnani od River-Vertona.
Mnogostranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego .,Moll-ovo francosko žganje in hoI", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1*80 a. v. Po poStnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvor. založnik, DUNAJ, Tuch-Iauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6  (11—4)
Posebne antiseptične prvine praškega domačega mazila iz lekarne B. Fragner-ja v Pragi
prouzročujejo jako dobre uspehe pri celjenju raz-nih ranjenj in služi to sredstvo ob jednem v varnost ran in za odstranjenje vsacega onesnaženja in vnetja, kakor tudi olajšuje bolečine. To dobro domače sredstvo se dobiva tudi v tukajšnjih le karnah.   Glej inserat. b
Umrli so v Ljubljani:
Dne 20. marca : Jožefa Agis, čuvajeva vdova, 75 let, Rožne ulice St 39. ostareiost
Dne 21. marca: Friderik Beltram, stroje-vodjev sin, 8 mesecev. Marije Terezije cesta št ^, vnetje sopil, — Marija Korošec, delavčeva hči, 9 mesecev, Zaloška cesta št. 13, božjast. — Ivan Novak, paznik, 45 let, Bohoričeve ulice 6t. 30, Vnetje sopil.
Meteorologično poročilo.
Viiin* nad morjem 306 3 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm.
Matcij	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	tSO «- a g»J j Vetrovi hJ 1	Lil Nebo  rs f ■s s	
23	9. zvečer	7273	6 4   al. jug	pol. oblač.	a
24	7. zjutraj	727-1	5 2 brezvetr.	obiačno	s
■	2. popol.	7266	76 sr.avzhod skoro obi. i		O O
Srednja včerajšnja temperatura 76°, nor-male: 50°.
{fffT Dalje v prilogi. TfcJJ
Zahvala.
Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma sestre, svakinje in tete, gospe
Ivane Bončar Gosar
kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu predrage rajnice, za lepe poklonjene vence in posebno si. pevskemu društvu „Ljubljana" za ganljivo nagrobno petje izrekamo vsem najsrčnejšo in najtoplejšo zahvalo.
(606) Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za srčno sožalje izraženo nam ob prebritki izgubi našega preljubega očeta, oziroma tasta in starega očeta, gospoda
Ivana Hribarja,
graščinskega oskrbnika na Brdu in imetnika srebrnega križca za zasluge s krono in častne jubilejne kolajne,
kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo preljubega ranjcega k večnemu počitku in za darovane krasne vence izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem iz Kranja, brdske okolice in drugod našo iskreno zahvalo.
Posebno pa se še zahvaljujemo vi-sokorodni rodbini baron Egon Zoisovi za preskrbno postrežbo med mučno boleznijo ranjcega, za prekrasne vence in za vdeležbo pri pogrebu.
Bog Vam vsem poplačaj!
D u n a j in R i b n i c a, 22. marca 1900. (509) Žalujoči ostali.
alka lična kislina
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseh boleznih dihal in prebavil, pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru.
Izvrsten je za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. (36—3)
Najboljša dijeletična in osveževalna pijača.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Parni motor
za dve konjske moči (572—3) pioda za, nizko ceno
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 27.
fcST Tretji ponatiM "gaj
brošurice
„£J%gubljeni$og i
in se dobiva v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani komad po *© vinarjev, po pošti 3 vinarje več.
V svojo ključavničarsko delavnico iščem
Priloga „Slovenskomu Narodu11 St 68, dn6 24. marca 1900.
X3~u.xiaJs23:€l boiza
dne 24. marca 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 99 K 25 h
Skkpni državni dolg v srebrn ... 99 „ 10 ,
Avstrijska zlata renta...... 08 „ 30 a
Avstrijska kronska renta 4°/0  •  •  • 99 B 50 ,
Ogrska zlata renta 4°/0...... 97 „ 10 ,
Ogrska kronska renta 4°/,   .... 93 „ 60 ,
Avstro-ogrske bančne delnice .  .  . 127 „ 60 „
Kreditne delnice........ 235 „ 10 ,
London vista......... 243 „ — „
Nemški drž. bankovci za 100 mark . 118 , 70 ,
80 mark........... 23 „ 72 „
SO frankov.......... 19 „ 29 n
Italijanski bankovci....... 90 , 20 .
C. kr. cekini.......... 11 „ 37 „
dečka poštenih starisev, blizo 14 let starega. Jakob CSasperln (506-d v Škofji Loki. Gorenjsko._
Lepa meblovana soba
z razgledom na ulico je od dne 1. aprila za oddati. (58o-d
Poizve se v Lassnikovi hiši, VVolfove ulice št. 1, v II. nadstropji, čez hodnik.
soliden, spreten prodajalec, vešč železniške in špecerijske stroke, išče se v večjo trgovino na deželi.
Ponudbe pod ,,spreten prodajalec"
na upravništvo „Slov. Naroda". (604—1)
Ob obali našega adrianskega morja kliteva našemu dobremu staremu očetu g. tntttnu MMabJunu,
kateri praznuje danes v vasi Stop pri Domžalah svojo 1 0 O letnico r oj st neg a dne: Bog Vas, stari oče, poživi še dolgo r Vaši pošteni slovenski družini na čast in slavo našega tužnega slovanskega naroda, in r ponos našej rasi!
Fulj v dan sv. (iabrijela 1900. JVa zdar.' Ignacij in Itan MMattjan.
(D
(591)
izpodriva splošno
kot najbolje priznano
češke delniške pivovarne v Budjevicah {5S9_1}
v zabojih po 25 steklenic.
Slavnim rodbinam se za mnogobrojna naročila najtopleje priporočam
z odličnim spoštovanjem
MM MRICI Ljubljana.
Glavno zastopstvo
prvega valjičnega mlina
Vinka Majdiča v Kranju
Ljubljana Marije Terezije cesta 2.
Telefon  &*. 109.
S VETO S LAV NA.
krepčevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
Generalni zastopnik: Igrn.a,cij Trojan.
Gradec (573-2)
llrxeliiH lil*«. .*i«*liiMl«»tlu;UNM«».
V Ljubljani, Cerkvene ulice št. 1 (Trnovo)
odda se
od 1. maja letos naprej za več let v najem: hlev za fconje ali vole, velika lopa za vozove, podstrešje za shrambo mrve In tO oralov travnikov. (607—i) Več o tem poizve se le tam.
Zgodnji rožni krompir, novi češki semenski krompir, ki v G tednih dozori, „carska krona" (Kaiserkrone). Cena zgodnjega rožnika gld. 3-25, pri večjih naročilih tudi ceneje.
Deteljino seme, navadno domače in lucernsko, po najnižji ceni. Češki semenski
cebuljček itd.
trgovec v Ljubljani (536—3)
V udobnost slavnega p. n. občinstva sem ot«'oi'll udano podpisani
v Gospodskih ulicah štev. 3 v pritličju Gerlicvjeve hiše
lokal za krojaško obrt
ter se priporočam v nadaljna blagohotna naročila v izdelavo najelegantne J6ih pomladanskih ublek in površnikov po najmodernejšem kroju ter po jako nizkih cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Repovš
(550—2) tehnični krojač.
Styria-kolesa
so po vsakovrstnih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najelegantnejše in najdražje, nego tudi najprostejše in
najcenejše
(427-3)
Styria-kolo
se odlikuje po izborni konstrukciji, solidni izdelavi in lahnem teku.
,Styria'-Fahrrad-Werke
J0I1. Puch & Gomp.p Gradec.
Zastopnik: trgovec s kolesi v L j ubijani.
Išče se zvest in priden
za trgovino z mešanim blagom in želez-nino. — Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: Fran Picek, trgovec v Ribnici, Kranjsko. (681—2)
&mW Išče se "W
upraviteljica
pri poštnem uradu v Št. Petru pri Rudolfovem. (602-1)
Natančneje se izve pri poštnem uradu v Šmarjeti na Kranjskem (Dolenjsko).
Prostorza stavbišče
zunaj mesta, tikoma dolenjske železnice na Zaloški cesti v Vodmatu  se ugodno
takoj proda.
Naslov se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (595—1)
Branjarijo
na Zaloški cesti v Vodmatu se takoj
v najem odda.
Naslov se izve v upravništvu »Slov. Naroda". (594—1)
Denaturiran sprit
(vinski cvet)
odda po najnižji ceni
žganjarija v Racah (Kranichsfeld a. d. Sudbahn).
Ponudbe naj se pošiljajo na oskrb-ništvo. (630—3)
Lepo telo apno
sveže žgano, se dobiva po celih vagonih in v manjših porcijah pri
L. Maček & Go.
žgalnica apna in premogokop Zabukovce (Buchberg), pošta Pletrovče (Pletrovitsch) pri Celju. (143-23)
Ceno se proda
lepa, nova vila
v Kranju.
Natančneje poizve se pri (566—2)      Jožefu Fuso v Kranju.
»PRIPOROČENA PO AVTORITETAH  AVSTRO-OGRSKE IN NEMČIJE
?.V?5y^!^?y^ M l«^^*_*«s^«»|':_ |najboljše dietetično sredstvo za
najboljši dodatek k mleku  Ir. KUFEKE   dunaj  Vl/e I OTROKE. BOLNE NA ŽELODCU ALI ČREVlfl
r--^--1
o vi^iinice O
priporoča
„Hctrodna
Tiskarna".
r
THE MUTUAL"
zavarovalna družba za življenje v New-Yorku.
Police so po preteku 2 let nespodbijalne in po preteku 3 let
nezapadljlve.
Honrrne številke bilance za let« 18981
Denarno stanje...................,  1,369.676,693-29 kron.
Zavezanosti na račun lastnikov polic............ 1,150168,487-79 „
Prebitek na račun lastnikov polic............. 219.408,206 60 kron.
Zavarovalno stanje, vStevSi telesne rente.......... 4,796.609,175-81 „
Dohodki leta 1898 ................... 299.660,000— „
OST Rezerve premij avstrijskih zavarovancev založene so v avstrijski zlati renti pri c. kr. mlnisterialnem plačilnem uradu na Dunaju.
Letne dividende. V polici zajamčena posojila in odkupi v gotovini.
Pojasnila, prospekte i. t. d. daje (1921—12)
generalno zastopstvo za Kranjsko
> v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14, II. nadstr.
.'.'■i, \iV-
V soboto, 28. aprila zvečer ob polu 8. uri
m v dvorani „Tbnhalle"
2b
filharmoničnega društva jednokratni •H* *H» ^ -H»
* * JfOJVC £J?7
berolinsfaga filharmon. orkestra.
Voditelj:
dr. J{ans Jpichter, c. f^r. dvorni kapelnik v p. * # #
Vstopnice se dobivajo v Oton Jischerjevi trgovini mioikalij na Jfongresnem trgu. (600)
-Wtreski setrflMt
i na Štajerskem, vešč slovenskega in nem« i Skfiga jezika, ter izurjen v manufakturni in' (Špecerijski stroki, želi premeniti svoj prvi i prostor. (5©3-i); Nasloy pove upravništvo .Slov. Kar.*.
!!Doslej najceneje!' ^
razpošilja velika izdelovalnica platnenega in pavol-natega blaga- 1l n ■ n trn ne, okMl'*rde, platno, eeflre, robce, rocnikr, ubrluare in raznovrstno drugo blago pristne barve in trpežno po najnižjih aensh.
Ivan Šulc, Nachod, Češko.
Na zahtevanje vsakemu vzorce in cenike franko in brezplačno. (675—2)
pro«fa ne zaradi preselitve v Trst v Zagorju pri st. Petra na Krasu, 7, ure od železniške postaje Št. Peter. HiSa je pripravna za gostilno in prodajainico (gostilna in prodajalnica se že nahajati v prostorih), zaloga špecerijskega blaga se pritiče; v hiši sta tudi dve kleti, potem dva prostorna in zračna hleva, skedenj, mali hlev, vrt za hiSo, velik borjač in tudi vodnjak. — Vsi prostori so prav pripravni za veliko trgovino.
_ .Natančneje se poizve pri -A^nAonu.
Mlhlli 1 ii ■■ v /s«(»rju pri St. JPotru ■a KUMU. (500-3)
Na pljučih in v vratu bole-hujočim, astmatikom in na jabolku bolnim!
Kdor se hoče enkrat za vselej iznebiti svoje bolezni na pljučih ali na jabolku, in če je še tako trdovratna, ali svoje naduhe, in če je še tako zastarana, in se kaže skoro neozdravljivo, naj pije A. Wolffsky-jev čaj za kronične bolnike na pljučih in v vratu. Na tisoče zahval jamči za veliko zdravilno moč tega čaja. Zavoj zadostujoč za dva dni 76 kr. Brošura brezplačno. Samo pristnega ima na prodaj A. Wotffsky, Berolin št. 37, \Veissen-burgeratr. 79. (439—4)
Novo sezidana
(429-4)
pri Kranju, 10 minut od mesta oddaljena, takoj čez Kokrški most, poleg glavne ceste, na jako prijaznem in za vsako prodajalno ugodnem kraja, je oddati v najem ali na prodaj.
Več se izve „Predilne ulice nakupovanje kosti in deželnih pridelkov".
Tudi se proda dobro ohranjen
JF*olii3lao«a
Holandsko-ameriška proga Rotterdam-New-Y&rk.
•''■Prihodnje -odplntbet
Maasdam 29. marca 12 oo opoldne. I Amsterdam 5. aprila 5-00 popoludne. Statendam 12. april 1200 opoldne. VVerkendam 14, april 1-oo popoludne.
Novi. parniki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (24—12) Gene v prvi kajiti od 240 K naprej 1 iz prista-r drugi kajiti od 204 K 50 h J nišča HI. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne naDunaji: Za kajite: I., Kolovvratring 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
Prostovoljna razprodaja posestva.
Vsled predloga Helene KraSovec iz j Martinjeka h. St. 6 dovolilo je c kr. okrajno j sodišče v Cirknici s sklepom z dne i 19 marca 1900 Nc. 193/900/1 prostovoljno !v javno dražbo njenega, v davčnih občinah Grahovo in Otok ležečega zemljišča vi. m St 178 kat. obč. Grahovo, ki obstoji iz hiše - 5t 6 in gospodarskega poslopja, nadalje . i vrta, i »jiv, travnikov itd.
Prodaja vršila se bo v
detrtek, 29. marca 11.
dopoludne ob 9. uri na licu zemljišča v .Martinjeku, kamor se kupci uljudno vabijo Natančneja   pojasnila   daje lastnica i,in; nje pooblaščenec
Anton Galle
c. kr. notar v Lrgatcu.
(582)
Xm»mm bailjiajoelm se nujno priporačaj
Kaiserjevi < prsni bonboni.
•t
taru In KMllženJu. *Za*oj lO lir. in »© kr. pri Mr. Pr. Matr " egerju v LJubljani, v orlovi lekarni >f akzntgi mosta, pri Ubaldu pl. Trn-r JeJeton laka«al MSan« i-eusteka
i.
(1919-21)
L LflserjeT obliž za turista.
Prlanano najbolji« »redetvo proti kurjim ©časom, žuljem Itd. itd. m    i    i [
Glavna zaloga:
L. Schwenkwcrva. lekarna
Dcms^MetOUng.
sgf Lnser-jeiVS
Dobiva so v vsak lekarnah. V Ljubljani ML JJaraitaoMkger, J. Mayr, G. PiocolL T Kranju: K. Savnik. (486—3)
ts
FRAN OGRIZEK
v Planini pri Bakeku
prodaja in odpošilja kot zastopnik neke prve mnogokrat odlikovane tvrdke v Istri, lz«r«itna naravna
bela in črna vina, rauška-telca, šilharja in refoško
po cenah od 16 do 24 gld., postavljeno voznine prosto na VBako železniško postajo na Kranjskem in v vsaki množini.
. fi^Sf Za pristnost vin se jamči.
Vzorci  se   na  zahtevanje   radovoljno poštnine prosto dopoaijejo. (246—9)
Veliki krah!
\e\v-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna serbrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sera izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat irebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemal niča za juho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih-svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalniee za sladkor.
4* komadov skupaj samo §jld. «•««.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-čanako. patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, » kar ae garantu je. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
aatlaraala-ftaat Ml<~i»an-ljl
- saveaojem ae s tem javno, vsakemu, ka-
teremujne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek inu- naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako b oljne gospodarstvo. Dobiva se Jetllno le v (1841—24)
A. HIR SCHBE It G* -a
Eksportni hiši amer i anskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. Pristno le % zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleeek Is pohvalnih pisem.
Bil sem a pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartnsch, e. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
Jako zadovoljen z Vašo zbirko, bodem isto pri vsaki priliki priporočal. Z velespostovanjem
Oradec.  Anton Marx, c. kr. pol. uradnik.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstva jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamile Buhm, okrožni in tovarniški zdravnik.
4ft
V no¥i nrarski proflajalni
Stari trg št. 16
so na prodaj vse vrste nr po <*°> tonniiUk auh.
Ls dobre in najfinejše ure z enoletno garancijo.
Budilka, najboljši izdelek......gl 160
Srebrna moška remontoark* od „ 5 60 npr. Srebrna damska remontoarka od „ 6*60 B
Niklasta remontoarka od...... « 360 m
ura na nihalo z lepo omaro od „ 860 „ Popravljanja vseh vrst ur nejoeneje, specialist za težavna (komplicirana) , * popravljanja ur.
Rudolf VVeber, urar
Izubijana, Stari trg št. 16.
o Pleskarska in lakirarska obrt
A. Bric6l rt >t 't t F. Oražem & -t -'t J. Korbar t^t-t t
t t 30 Elorjanske ulice 30
SE PRIPOROČA SPOŠT. OBČINSTVU ZA IZVRŠITEV VSEH DEL PO NAJNIŽJI CENI. (254—8)
Št. 8774.
(584—1)
Ustanove za
Pri ljubljanskem mestnem magistratu izpraznjene so
3 ustanove za Kranjske invalide, vsaka po 73 K na leto.
Pravico do teh ustanov imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni postali in so ubogi in lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teb morajo biti opravljene z dokazili o stanu, starosti, uboštvu, lepem vedenju in o vojaškem službovanji in jih je vložiti
i slo 15. aprila leto*
pri podpisanem urada ali pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 10. marca 1900. ttar Od leta. 1968. se -££Q
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki j« u kuhano u> klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne Je v Avstro-Otferaki, nego tudi r Neraćijl, Busiji, balkanskih državah, ŠvJai itd. proti pu/Inim boleznim, zlasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najboljiim uspehom. Učinek Bergerjcvee. kotranovega mila kot higijeničnega sredstva sa odstranjenje ,luakinic na glavi in t bradi, za čiščenje in desin. fekacijo polti je splošno priznan. Jicrj/f-rji-vo ftalrane«« milo ima v sebi 40 odstotkov t>-u~ nega. katrana in ae razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride aleparijam It okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na traven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poUnih boleznih m na mesto k ot raso ve ga mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žveplano milo.
Kot lAažJe kotranovo nt i/o za odpravljanje
nesnage s polti, (586—1)
proti spuščaj em na polti in slavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosmetično »ti/« za umivanji in kopanje za vsakdanjo rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena kcmadu vsake vrste s navodilom o uporabi 35 k?.
Od drugih liertforjevik meiioinoko-femmmetirnih mil
zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo : Hrnzor-rnilo za niso polt; borakaooo Mlilo sa prišče; karboLiko milo za uglajen]« polti pri pikah JValeeV kosi in ko* razkut ujoee milo; BrrgerJ**mo zmrekoro-iglazto milo za umivanje in toileto, Hergerjeip milo zrn nežno otročjo dobo (SiS kv.)
Bergerjevo Petrosulfo-milo
proti rudečici obraza, rudeeemu nosu, opriiču in »klanju to it; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ; ivejtleuomleeno milo proti z »kožnim črvom in nečistostim obraza; taninako milo aa potne noge in proti izpadanj n las.
Bergerjeva zobna pasta v tubah,
najboljše sredstvo za čiščenje sob. it 1 u normalne zobe, št. 2 sa kadilce. Cena 3A kr. Blede vseh dragih Rergfmjmeih mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno liergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. Jfitjnr, 6. Pl cenil, J. Svobod« in TJ. pl. Trii k o er. v-J it, dalje skoro v vseh lekarnah ua Kranjskem. Na debelo:
O. Hell & Comp., Dunaj, L, Sterngasse 8.
se odda takoj (B149)
na Rimski cesti st. 16.
Najboljše berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
»Vzgoja in omika a ali izvir sreće"
{neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko In hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav oiikatl) (112—13) ter se dobi za predplačilo 1 tcl«l. .»o kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. Stock, ThUr 10.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
Najcenejše in najsolidnejše nakupovahšce za sukneno in vofneno blago
je samo pri firmi
(488-6;
Jakob Theumann
Brno* Rotcvžka ulica 12.
Bogato asortirane vzorčne zbirke za gg. krojaške mojatre gratis in franko. Velika izber najnovejših in najmodernejših tu- in inozemskih izdelkov. Stalna zaloga črnega blaga, uniform-8kega blaga za uradnike, veteranska, gasilna in druga društva, za livreje itd. itd. == Vzorci Kratiti In franko. -
i
domače detelje
nemške detelje (lucerne) razne trave
velikanske pese grah ore, zgodnjega ovsa zelo lepe jare rži
in ječmena pravega ribniškega fižola
vsakovrstnih, vrtnih zelišč in cvetlic kakor tudi
semenski krompir dobiva se najceneje pri
Ivanu Majdiču
isti priporoča tudi svojo bogato zalogo
vsakovrstnega žita pravega dovskega
mavca (gipsa) Roman- in Fortland-cementa
kakor tudi (574)
razne špecerijske robe.
NB. Deteljno aeme je očiščeno od predenice (Žide) na nalašč v to svrho nabavljenem stroju Kupec dobi pri odjemu večje množine garancijski listek, ki ga opraviči do breaplačne pre3kusnje semena pri c. kr. semenski kontrolni postaji na Dunaju.
Compagnie Gžnšrale Transatlantique
francoska proga z brzimi poštnimi parobrodi Basal-Pariz-fla*re-fto* York.
Vozna cena v III. razredu !■ Buela v \rw Tork SO («»*B«ena«nleesBe»*a. ff lat.
Fzihodnje od.pl-c.fbe: ls sS*eel» 22. marca, le Ht%m 24. marca parobrod „i.a Hrfiavnr"
99        99 29.     n „ „ 31.     , .   „ ,.L' Aquttolnr •
99      99        & ssprila „ „      7. aprila „ „i.a <.asmcnf> t
99       99 12.    „ 99 99 14.    „ „ ♦»I'** Touralne"
99 19.    . „ „ 21.    „ , ^*s«v «ret»*nf
26.
2a
,.Ii*k tbampuKiif
9 Za, sklepanje pogodb, s« priporoča
Zwilchenbart, 9 Centralbahnplatz, nasproti kolodvora,
(236-16)
sel (Švica),
Blaž Jesenko
lij ubijana, Stari trg št. 11
l Zalog-a vsakovrstnih
kl^btikov in čepic
perila, kravat itd. :n2
w
Ljubljana; Dunajska cestami 3.
Tovarniška zaloga ~~
šivalnih strejev h i in v^oeipedov. *
90
Bilanca
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice
registrovane zadruge z neomejenim poroštvom v Ljubljani
Bilanc sl
za upravno leto 1899
Gotovina v blagajni 31. decembra 1899................
Pri denarnih zavodih naložen denar.................
Posojila,   a) na intabulacije........608.617 —   K 1217.234 —
b) na menice.......... 197.783 —    „ 395.566.—
r) na zastavna pisma...... 12.901 —    ,,     25.802 —
d) v tekočem računu..... 90.600-—    =    181.200--
Inventar po 10° „ odbitku......................
Zaostale obresti posojil.......................
Prehodni zneski...........................
40163 56 141987 64
80327 12 283975 28
909901 — j 1819802. —
478 95 j 957 90
1197203 !; 23944 06
143 66 ; 287 32
1 104646 84    2209293 68
Glavni rezervni zaklad 1. januarja 1900.  . .
Posebni rezervni zaklad ..........
Glavni deleži 1O0 a 100 gld.........
Opravilni deleži 133 a 5 gld, 893 a 1 gld. .
Hranilne vloge..............
Kapitalizovane obresti...........
Za leto 1900. naprej plačane obresti posojil Dobiček..................
Izkaz Izgnji/toe in cLoToicfesu
za upravno leto 1893
Izplačane obresti hranilnih vlog........
Kapitalizovane obresti hranilnih vlog.....
Za leto 1900. naprej plačane obresti posojil  . .
Upravni stroški................
V letu 1899. za leto 1898. prejete obresti posojil
Odpis na vrednosti inventara 10° 0.......
Davek....................
Dobiček....................
25?S4 66 36335 82 4519 18 3836 — 8057 81 53 21 642 56 487143
5109 32 72671 64 9038 36 7672 — 16115 62 106 42 1285 12 9742 86
60870 67
121741 34
Na novi račun prepisani ostanek iz dobička leta 1898.
Prejete obresti posojil................
Upravni dohodki..................
V letu 1897. za leto 1898. prejete obresti posojil . . .
Zamudne obresti..................
Obresti denarja naloženega.............
Zaostale obresti posojil...............
Denarni promet
ocl 1. januarja do 31* decembra 1899 gld. 5.051.S13-86 = K: 10,103.02T*TS
Pasiva
13958 7432
10000 1563 025986
3633* 4519 4871
37 82 18 43
27877 24 14864 84 20000 — 3126 — 20-". 1972 74 72671 64 9038 36 9742 86
1104646 84    2209293 68
323 35880 447 3338 605 8303 11972
85 69 06 57 15 32 (•3
647 70 71761 38 894 12 6677 14 1210 30 16606 64 23944 06
60870 67
121741 34
1 2
I 3 4 5
1 6 7 8 9 10 11 12 13
Gotovina v blagajni 1. januarja 1899......
Vplačani glavni deleži.............
Vplačani opravilni deleži...........
Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada . Dvignene obresti posebnega rezervnega zaklada
Vložene hranilne vloge............
Vrnena posojila................
Prejete obresti posojil.............
Prejete zamudne obresti...........
Upravni dohodki...............
Pri raznih denarnih zavodih dvignene glavnice .
Dvignene obresti denarja naloženega......
Prehodni zneski................
(588)
Vekoslav Jenko lr.
kontrolor
22510 46
223 — 593 73 424 11 747625 39 316088 99 35*8069 605 15 447 06 1413067 14 8303 32 G9 67
45020 92
u _ _
466 -1187 46 848 22 1495250 78 632177 98 71761 :',8 1210 30 894 12 I 2826134 28 1G606 64 139 34
2545838 71    5091677 42
Izplačani glavni deleži........
Izplačani opravilni deleži.......
Izplačane hranilne vloge.-.......
Izplačane obresti hranilnih vlog ....
Dana posojila.............
Uoravni stroški............
Naložilo se je pri denarnih zavodih . . Izplačana dividenda glavnim deležnikom
Davka se je plačalo..........
Prehodni zneski............
Izplačalo se je za dobrodelne namene .
Nagrade ravnateljstvu.........
Za nakup novega inventara......
Račun izgube in dobička (izguba) . . . Gotovina v blagajni 31. decembra 1899
Ivan Knez mP.
ravnatelj
Oton Bayr lr.
blagajnik
48 454777 2554 595715 3836 1444848 600 642 126 305 1000
77 1143
40163
62
m 99
41
56 71
20 56
96 — 9O0555 24 5109 32 1191431 98 7671 — 288H696 82 1200 — 1285 12 253 42 610 — 2<joo — 2286 — 154 40 80327 12
2545838 71 " 5091677 42
Josip Dodić lr.
knjigovodja
Nadzorstvo „Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice v Ljubljani" pregledalo in primerjalo je letne račune za 1899. leto in naznanja, da se računi popolnoma ujemajo ter so knjige in bilanca razpoloženi v pregled v društveni pisarni, kakor to zahteva § 30, al. 4
društvenih pravil.
Ivan Rode lr.
Nadzorstvo kmetske posojilnice.
Alojzij Stare lr.
načelnik
Vinko Ogorelec lr.
Pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga po najnižji ceni in v veliki izberi se priporočata slavnemu občinstvu v Ljubljani kakor tudi na deželi
(635-2)
Česnik&Milavec
Špitalske — Lingarjeve — ulice.
ff*
v/
wl
V/ a
/Ms
Mmm C M * O
(♦) S
m
!Prvi kranjski konjak iz dolenjskih vin!
Odlikovan za svoja vina in konjak pri dunajski jubilejski razstavi 1898. leta. (211—3) Podpisanec priporoča svojo zalogo prit»tnes» dobro oblezanega
konjaka iz dolenjskih vin
s steklenicah, nadalje svojo zalogo dobrih, pristnih In Mtarlh
dolenjskih vin iz američanskih cepljenih in starih trt
Opozarja se na tiGV pelillkOVCa*. užgani probekl
A. T.       xxt»clier
Brezovica, Št. Jernej, Dolenjsko.
Dobiva se pri g. J. Praunsseis-u v Ljubljani.
'.Brinovec in slivovec v steklenicah!
3 J
C0 (♦) CD tt)
i
Calcium-
Carbid
(473-5)
jiiKo fin «
zajamčeno vsebujoč največ plina
m> > brez saj.
Poizvedbe in cene pri glavnem »astopnlfan
Giulio di A. Levi, Trst
Via S. Spirldlone št. 1.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se  priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
puiek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse-valnici in od mene preskuaene. — Duatro-(110) vani ceniki saitonj. (11)
TTrsvdja.© d-OTrcljena.
posredovalnica stanovanj in služeb i«
C7
Gospodske ulice št. 6
priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
zk LJubljano In drugod.
\anie«rtOo m« ihhU cIhii. — Reelna, Holldna  In  tlrokut iiJuhUu |iOMtrrzbn
Eajamrena. (596)
belile
muzikalni avtomat
z močnim glasom in 18 komadi se po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji proda.
Ker je avtomat nenavadno velik in posebno močnega glasu, ga priporočam gostilničarjem in restavraterjem, ki imajo velike prostore, ker se tudi lebko pleSe ob njega sviranju.
Kdor ga želi kupiti, naj se obrne name
Jos. Kolar v Ljublani
trgovec z motornimi vozovi, kolesi in šivalnimi stroji. (337—6)
Feliks Toman
kamnoseški mojster
j Resljeva cesta št. 26.    LJUBLJANA    Resljeva cesta št. 26.
[g] priporoča svojo največjo zalogo (601—1)
H jt^agjrotojtjm.ilr »ijonaerailiov
V .s      o ti marmora. granita. Šved. ulenitn In labradorja leatnega Izdelka,
ml Stavbena flela. ploi.ee za puhiMii«», plottrr za mozajlrnl tlak, ral razne izdelke od granita za tlak. Itd. po najnižjih eenah.
■§3 \ucrtl in ceniki brezplačno.
Zadruga brivcev, frizerjev in lasni carje v v Ljubljani si dovoljuje dati uljudno na znanje, da se vsled sklepa vseh členov z dne 8. marca 1900 cene pri brivskem, frizerskem in lasničarskem obrtu povikšajo.
Minimalne cene za vse vrste postrežbe bodo v vsaki posamezni brivnici razvidne. (545-3) Razglas stopi v veljavo s 1. aprilom 1900.
Aux amateurs de la mode.
'3
E3
Sv. Petra cesta 27
se priporoča v izdelovanje (489—5)
elegantnih pmlataM oblet in površnikov
po novem modernem kroju.
Ustreči zamorem cenjenim naročnikom s finim blagom modernih barv iz domačih in angleških tovarn.
Ker cene delu in blagu niso pretirane, upam, da me bo slavno občinstvo počastilo z obilnimi naročili.
^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
4>;| Založena 1847. [jg.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten vae od av8trijskegav društva i porne trdote dalee nadbrl
'ortland-cei
id; v vedno jednakomerni,
vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in od-
>l|JaJorl dobroti; kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In »pričevala
raznih uradov in naj slo vi tej sih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Masimilianstrasso 8.
(2210—16)
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda
Hoher Markt 0.
Generalni zastop za Štajersko in Koroško
Gradec, llallhaiiHgasse 1.
-^|| Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
12
v Ljubljani
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni:
oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
Po poročilu c. kr. ,,Wiener Zeitung" od dne 12. junija 1898 doletela ja „Allianzo" velika čast, da al je Nj. Veličanstvo cesar plastično-grafični objekt ogledal in o posebnem uspehu „Alianze" v zadevi zavarovanja naroda kakor o rapidnem napredovanju družbe Najvišje priznanje izrekel ter Ime-______________noval zavarovanje naroda posebno važno podvzetje.
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 £,61?.??:t kron.
I*. 1897 se J« na podlagi 1269 smrtnih slučajev Izplačalo 398.378-90  kron. Od 1. 1890—
1897 ae Je Izplačalo 1,854 37816 kron.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neizpremenljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Stroške za zdravniško preiskovanje, vse pristojbine kolekev in pobotnice za premije plača dražba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaja samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta. minejo, mogoče je dobiti posojilo z 5°/0 obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij. Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da se zopet v teku jednega leta obveljavi, ako je zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (117—n>
Glavni zastop za Kranjsko: v Ljubljani, Fiorijaaske ulice št. 3.
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in na svoje ponudbe pošljejo gorenji agentura.
«««»««««ft«0oa««aaa«0aaaoa«««a»ooe
S Vabilo S
« k o
S rednemu občnemu zboru t
s
*
« » « « a *
„Notranjske posojilnice" v Postojini
kateri bode
dne 1. aprila 1900 leta v društveni pisarni ob 1. uri popoldan
Ako zbor ne bi bil sklepčen, vrši se drugo zborovanje ob 2. uri popoldan brezpogojno.
B
i
5 i
i
5 5 5 5 « fi
(603—1)
mevni M-«-d z
1. Nagovor ravnatelja. h) blagajnika.
2. PoroCilo blagajnikovo. c) kontrolorja in
3. Poročilo nadzorovalnega odbora. d\ dveh namestnikov.
4. Volitev ravnateljskega odbora in sicer : e) Volitev 6 članov v nadzorovalni odbor.
«) ravnatelja, 5. Predlogi društvenikov.
V Postojini, dne 23. marca 1900.
Ravnateljstvo.
Ustanovljeno
Brata Eberl
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 11 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika Izblrka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje. -*> Zaloga vsakovrstnih ooploev za pleskarje, slikarje In zidarje, itedilneg-a mazila za
hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava si. občinst m najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje
sobnih tal pod imenom „Rapidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
I Ivan Sterl
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni h* roj i po n «J n i    I li rciiuh. Hielkle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro In ceno. 11
sjsjbt- Vnanja naročila se točno izvrže, ^esf
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
P
H prodaja 11
I  s Alojzij Persches
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke« u jopic in plaščev za gospe,
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po mori se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Klobuke
najnovejši facone
priporoča
J. S. Benedikt ■
I ^jiil>ljjtiiii, Stari trg'.
17
Svetovalo zra.aan.ei ~SSQ
PEUGEOT-kolesa.
Samo novi 1900 modeli.
Jedini zastopnik: === (534-2)
VIKTOR BOHINEC, Ljubljana.
NB. V moji odsotnosti posreduje gospod Fran Čuden v Ljubljani.
Zahtevajte vselej
Maršner-ov
češki kakao
ki ga Imenitni zdravniki priznavajo za najboljšega, in
češko čokolado
ki Je tujim izdelkom vsaj Jednaka, ako Jih ne prekosi. (371—8)
A. Maršner, Praga, Kral. Vinohrady.
X« protltij v IJtinljMiil imajo: Jos. Sumi, R. Petrlč, Ph. Novotny, Ivan Jebačin; v Mariboru: J. Pelikan; v Olji: F.I Jako vič, Ivan Vrečko.
St. 6653.
(428- 2}
V smislu deželnega zakona s 17. dne junija 1870., št. 21 dež. zak., o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlji mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. aprila letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca.
Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevji, grmovji in rastljinji, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja letos.
Kedar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kedar se veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje, ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih robćh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončevati in obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci), pri oranji ali kopanji zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena dela izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove troške, vrhu tega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 kron, in če bi se to ponovilo do 40 kron; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani dne" 21. februvarja 1900.
Župan: Ivan Hribar.
Št 8876.
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tlačimo odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brigal ni c itd.
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smirtiov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Poiiljatve franko na vsak kolodvor.
Podružnica R.
Z velespostovanjem
(391-6)
v Zagrebu.
Razglas.
(569-2)
Glede na to, da mestna klavnica v Ljubljani po svojem obsegu in po svojih napravah povsem zadostuje potrebam, prepovedala je c. kr. deželna vlada za Kranjsko z razpisom z dne 3. marca 1900 št 3397 v smislu § a 35. zakona z dne 15. marca 1883 drž. zak. št. 39 po predlogu občinskega zastopa ljubljanskega v obsegu deželnega stolnega mesta Ljubljane nadaljno uporabo še obstoječih in gradnjo novih zasebnih klavnic.
Mestni magistrat naznanja torej znova, da je v obsegu mesta Ljubljane prepovedano klati goveda, teleta, ovce, janjce, prašiče, koze, kozliće in konje drugje, ko v mestni klavnici in da so dovoljene le izjeme, kakor jih navaja § 1. alin. 2. in 3. klavničnega regulativa
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 13. marca 1900.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje «»mo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala aamo (1996*—20)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
me.
priv.
p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vrednosti pazi naj se natančno na moje ime
St. Fernolendt. 5g
16
goldinarjev
Jako fine riMte voln«* |ii'i»iiio »II-
oblrkr i/ t S* a ii t-ii. it lila-a, ki mo v r «*«!■■«» inij-■ iiitiij *£tt «-|.
10
goldinarjev
elegantna žaket-
|[obleka
fdo najfinejše vrste.
Največja izbera modnih ostankov, obleke za gospode in dečke, kostumi za otroke, specijaliteta, kakor tudi najnovejša moda v damskih konfekcijah. Vsak dan nove pošiljatve.
\urorlla po meri ae najflneje  in najnoveje na II u naj u izvrne  Jako hitro
in se zararnnljo prav po ceni. (r>97—i)
Angleška zaloga oblek v Ljubljani.
Vogel Reseljeve in sv. Petra ceste štev. 3.
Prosim za blagovoljna mnoga naročila z velespostovanjem
Oroslav Bernatović.
Največja izber
najtrpežnejšega in najmodernejšega
Najnižje cene!
za
suknenega blaga
vseh vrst
kakor kamgarna, ševiota, lodna, jagerndorfskega itd.
za flospoae in
površnike, haveloke
ter salonske obleke
v oddelku za. sukno tvrdke
J. Grobelnik, Ljubljana.
Najboljši nakupni vir za suknene ostanke. (564—2) Knjige z vzorci se po naročila pošiljajo poštnine prosto.
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme In poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne dri. železnic uradnikov
Ljubljana, Selenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih (oblek in nepre-močljlvlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoUnejSih cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-aftii uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. n
i Jf» «fa       «fi mji 3fa 3f» *f*
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffffmann
= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
2TCTO*OSVti
▼ žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 11 Popravila se Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografifinih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno In ceno.
11
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto.
S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom
+* poletno sezono.
Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste.
Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk
s velespostovanjem 11
Hugo IhL
Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi.
97
D12A
9 « o c N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Stvria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v L 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123-21)
Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       1*3"   Ceniki poštnine prosti, -gai
Filiala v Kamniku: Janko Pohlin.               spoštovanjem            FranC Cllden, MVMH mm.
o co
c/3<
k'onorpi/O  pevce iz Harra, najlepše
rVallaf l/Kts žvrgoleče, razpošilja proti po-^■■■■■Mi vzetju 8—20 mark na poskuš-njo za osem dnij; tudi pripravne kletke za petje in žvrgolenje. Prospekti brezplačno.        (247 —5)
W. Heerlng, St. Andreasberg, Harz 427.
Za stavbinsko sezono!
V Prulah se prodajo pod ugodnimi pOgOJi (476-3)
večje in manjše parcele
pripravne za stavbe.
Več pove upravništvo „Slov. Naroda".
4* *% m* š% s% Farst.znamka: Sidro.     J| *)j ^ ^
> ►
IMMTCAPSICICOMP.
iz Riohter-Jeve lekarne v Pragi priznano   taborno,   bolečine tolažeče mazilo; po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to
splošno priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah z naSo varstveno znamko  „Sidro"   iz   Richter jeve lekarne in sprejme naj se iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki
imajo to varst. znamko. Richterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi, Elizabete cesta 5. (2006-24)
m
CJostilma
mala ali velika
se radi selitve odda v najem, oziroma proda pod ugodnimi pogoji.
Več se izve v gostilni Sv. Jakoba trg št. 2, Ljubljana. (561-2)
Praško domače mazilo
iz lekarne     Qj   ■- >.
B. FRAGNER-ja v Pragi "
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste in varuje vnetja in bolečine manjša ter hladi.
Velika p ušica 35 kr., mala p ušica 25 kr., po pošti 5 kr. več.
Glavna zaloga lekarna B. Fragner-ja v Pragi
Mala strana, ogelj Ostruhove ulice 203.
Po pošti razpošilja se vsak dan.
Svarilo I Vsi deli embalaže imajo zraven stoječo zakonito depo-novano varstveno znamko.
V Ljubljani se dobiva pri gospodih lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, M. Mardet-schlager, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske,    B (367—24)
I
Hiša z vrtom
v kateri je že več let gostilna, se zaradi selitve odda takoj v najem, oziroma se tudi pod ugodnimi pogoji takoj proda na letne obroke.
Več se izve pri lastniku v Ljubljani, Rožne ulice it. 19. (592-1)
plzensko pivo
iz zadružne pivovarne
vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva v zalogi
(21W*)X Ivana Gorupa
v LJUBLJANI.
Telefon :
št. eo.
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacega stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwig Osterreicher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest (221—9)
Jamćeno pristen
Refošk
is sušenega grondja
po a ff ■«■ . liter pri
Fr. Pelicon-u, Francovo nabrežje št. 5.
Tu se dobe" tudi druga pristna vin« po izredno nizkih cenah. (678—2)
(213-fl)
SUCHARD
I
Povsod K na prodaj. X
Cacao
M. KUNC
krojaško obrtovanje Gospodske ulice št. 7 v Ljubljani
priporoča
izborne izdelke civilnih in uniformskih oblačil po meri.
dobrega modnega blaga je vedno v zalogi ; vsprejemajo se pa tudi naroČila s pridejanim blagom.
ni kroj, izborno delo in ceno postrežbo jamči obče znana zmožnost in solidnost tvrdke. (559—2)
Kastner & Ohler v Gradcu
ima največji sortlment
(426—7)
Priznano najboljši izdelki iz zajamčeno čiste ovčje volne. Modno blago; črno in modro blago za obleke za gospode.
Biser kranjskega izdelka
Loško sukno
(Krennerjev ševiot)
izvrstno in elegantno blago za moške obleke ter je v veliki zalogi
v Ljubljani, Špitalske ulice 5
pri tvrdki (685-
R. Miklauc
kjer se isto blago prodaja po tovai —1 cenah.
Vzorci se pošiljajo na zahtevanje poštnine prosto-Prodaja se na debelo in na drobno,
Najceneja in najsolidneja tvrdka za nabavo koles (bicikljev) kakor tudi vseh kolesarskih potrebščin.
Val. Golob
L
S Mestni trg št. 10
založnik zveze avstr. c. kr. državnih uradnikov
priporoča svojo bogato zalogo hišne In kuhinJHke •prave. Zaloga vseh za stavbe potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland 12 cementa.
Zaloga nagrobnih križev.
jZL Alojzij Erjavec JSSu
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaja v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine sa to obrt. 12 ■ere u ikrujijtj«. — Vuaja naročil« uj m pride« nor«.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kagljlške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 6 kr. — V zalogi ima tudi razne cigarnike in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja,
lesa izvršuje po najnižji ceni.
12
MODERCE natančno po životni meri
sa vsako starost, sa vsaki život in v vsaki faconi ®   9   ®  ©   «   priporoča   gg   @   ®   ® ®
UEMDlif IfCNIlA v Liub|ianj' Glavni fr8
ntNnllV AlNuh « ® štev. 17. ®
Skladište aa modno blago, poiamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a a e, • e. klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno. • s • • •
Pekartja in slaščičarna f
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21
priporoča za
velikonočne praznike
kolače, pince, orehove rozino ve in mandeljnove
potvice
in razne vrste slaščic za čaj.
a
lađajatelj in odgovorni urednik: Joaip NollL
IiMtiVir in tlak .Narodne Tiakarae".