220
y.:  Jesenski spomini.
vode, o tem nam vedo iz prakse še največ povedati vrtniki, ki si pridelujejo razno zelenjavo in vsakovrstne cvetice, pri katerih dela voda večkrat prava čuda, če jih pravilno zalivajo. Takisto se kaže voda tudi v rokah poljedelčevih čudotvorna, če ž njo prav namaka svoja zemljišča, kakor nam pričajo lombardski kmetovalci, kateri po 6krat do 7krat na leto kose svoje namočene senožeti. Smelo torej rečemo, da je voda tista snov, od katere je največ zavisna živnost sle-harne rastline!
Jesenski spomini.
L
2\ako svoj  mrkli grb Jesen v prirodo  črta!
Poletja zlati sen
Pobegnil tu je z vrta
Odcvel i meni cvet, Zašlo je sobice moje:
Megla čez srce grd, Podeča vranov  roje  .
Tu na vrtu še stojiš, Ko jeseni brije piš, Smrti izročena, Roža zapuščena! .
Nada, osamela tti Ve"neš mi na prsij  dnil, V srce zasajena, Nikdar razpuščena  .  .
S tožečim se glasom žerjavi V dežele toplejše šele",
In ž njimi ihteči pozdravi Od severa k jugu hite.
Ob Muri na vrtu jesenskem Mladenka stoji vzdihujoč:
»Pozdravite dom na Slovenskem ! . Selilcem naroča plačoč.
Drhti usehlo listje z vej, Jesen rezko prirodi vlada,
Tak6  v življenja mrazu, glej, Od srca up za upom pada .  .
A tam otroci zlatih las
Pode" za listi se čez jarek,
Njih  krik zveneč odmeva v  vris, Zlati jim lica sreče žarek.
Ko zro veselje njih oči,
SlacMk spomin mi v dušo sili: Tako  pod gajem kraj  vasi
Nekdaj  smo mi se veselili!
A možu*v prsih tu sedaj Veselja ni, ne jasne sreče:
V detinska leta me nazaj
Spominov ljubih sila vleče  .  .