upravitelja multikinaQi!iš V Chiavariju državno priznanje reviji Galeb za najboljše ilustracije in platnico >/10 W Spinning®, PILATES, TRX, r£> Kangoo Jumps, Zumba, Insanity, DNK analize, WfUffi Ples v parih z Julijo Kramar, nordijska hoja, GymstiCk Obrtna cona Solkan (50m levo čez mejo po Via degli Scogli). Tel.: 00386 41 250 436 www.zdravogibanje.si Primorski dnevnik SOBOTA, 3. NOVEMBRA 2012 št. 259 (20.582) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Dvoglavi Janus sedanjega časa Martin Brecelj Ameriški predsednik Barack Obama je nekaj dni pred odprtjem volišč vključil v svojo volilno kampanjo Fiatovega prvega moža Ser-gia Marchionneja. Povod za to je dal njegov izzivalec Mitt Romney, ki je predsednika obtožil, da je Chrysler prodal Italijanom, ti pa da bodo zdaj proizvodnjo jeepa preselili na Kitajsko. Obama se je odzval z objavo Marchionnejevega demantija v volilnem spotu. Sicer se je šef Bele hiše prvemu možu Fiata svoj čas že javno zahvalil kot rešitelju Chryslerja. Marchionne v tej luči uživa v ZDA naklonjenost tudi med delavci. Povsem drugačen obraz Marchionne kaže v Italiji. Tu velja za simbol brezobzirnega kapitalizma. Očitajo mu, da Italiji izmika ključno avtomobilsko industrijo in da krni delavske pravice. Tako je postal ena glavnih tarč delavskih protestov, še posebej med kovinarji FIOM-CGIL, kritično pa ga obravnavajo tudi politiki, zlasti levo usmerjeni, od Nikija Vendole in Pierluigija Ber-sanija do Mattea Renzija, ki ga je sicer na začetku podpiral. A kdo je pravzaprav ta protislovni Marchionne? Na prvi pogled bi lahko mislili, da gre za razklano osebnost kot dr. Jekyll in g. Hyde. V resnici je sodobno utelešenje dvoglavega Janusa, se pravi rimskega boga vrat, ki z enim obrazom gleda v preteklost, z drugim pa v prihodnost. Izkoriščajoč razmere globaliziranega sveta, Marchionne dokaj dosledno (in tudi uspešno) uveljavlja interese Fia-tovih delničarjev, ki so s prevzemom Chyslerja nedvomno veliko pridobili. A če se mu bo ponudila priložnost, bo po istih vratih odšel tudi na Kitajsko - Obami v brk. ZDA - V torek, 6. t. m., predsedniške volitve Dobri podatki s trga dela v prid Obami Na strani predsednika tudi newyorški župan GORICA-TRST - Slabega vremena ni konec Morje poplavljalo, Vipava spet grozi GORICA, TRST - V četrtek sta se Trst in Gradež prebudila pod vodo. Izredno plimovanje je povzročilo, da je bilo tržaško nabrežje podobno Benetkam v dneh visoke vode, v Gradežu pa je povzročilo tudi zelo veliko škodo, ki naj bi znašala med 300 in 500 tisoč evrov. Gradež bo zato danes obiskal podpredsednik dežele Ciriani. Na Goriškem se medtem pripravljajo na vnovične poplave, do katerih bo zelo verjetno prišlo v prihodnjih dneh. V krajih, ki jih ogroža Vipava, je včeraj civilna zaščita že delila protipoplavne vreče. Zaskrbljenost povzroča tudi poškodba vodne pregrade v Gradišču v novogoriški občini. Ob pričakovanem povečanju pretoka Vipave bi se lahko pregrada namreč porušila. Na 4. in 13. strani SLOVENIJA Referenduma o slabi banki ne bo LJUBLJANA - Vprašanje referendumov o holdingu in t.i. slabi banki je bilo tudi včeraj v ospredju političnega dogajanja v Sloveniji. Predsednik DZ Gregor Virant je sporočil, da je referendumska zahteva o slabi banki neveljavna, prvič pa se je na dogajanje odzval tudi premier Janez Janša. Napovedal je, da bo vlada zahtevala ustavno presojo o referendumu o holdingu. Trideset poslancev opozicije je v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter Slovenskem državnem holdingu. Na 3. strani . novo! Blagaina - . Slovenskega stalnega TRZAŠKA KNJIGARNA - ul. San Francesco, 20 gledališča - ul.Petronio, 4 sreda in Petek od mo° do 12-ure 2 AGENCIJI V TRSTU: AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 smm STUDI018 KARATI www.studio18karati.net od ponedeljka do petka 10.00-15.00 v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 brezplačna: 80021430 TK - TRŽAŠKA KNJIGARNA - Proseška ulica, 13-0pčine torek in četrtek od 16.00 do 19. ure Kavarna Gruden-Nabrežina - torek In četrtek od 10.00 do 12. ure Društveni bar na trgu v Boljuncu (bivši partizanski klub): sreda in petek od 17.00 do 20. ure MANJŠINA Tudi SVP in Dolina Aosta za prispevke NEW YORK - Stopnja brezposelnosti v ZDA se je oktobra v primerjavi s septembrom zvišala s 7,8 na 7,9 odstotka, kar pa je predvsem posledica dejstva, da je več Američanov brez dela začelo aktivno iskati službo. Ameriški delodajalci so namreč oktobra neto odprli 171.000 novih delovnih mest, kar je precej nad pričakovanji analitikov. Še zadnja pomembna gospodarska novica pred torkovimi predsedniškimi volitvami je tako razmeroma dobra za predsednika Baracka Obamo. Zdravje ameriškega gospodarstva je namreč glavna tema predvolilne kampanje. Obamo je včeraj nepričakovano podprl tudi newyorški župan Michael Bloomberg. Na 11. strani Poslanec SVP Siegfried Brugger RIM - Tudi poslanca Južnotirol-ske ljudske stranke (SVP) Karl Zeller in Siegfried Brugger (na sliki) ter poslanec francoske skupnosti iz Doline Ao-ste Roberto Nicco so se zavzeli za ohranitev državnih prispevkov Slovencem v Italiji. To so naredili na pobudo stranke Slovenske skupnost, ki upa, da bodo napori za ohranitev prispevkov slovenski manjšini doživeli tudi podporo poslancev italijanske desne sredine, saj gre za vprašanje - meni SSk - ki presega deželne okvire in zadeva tudi financiranje dejavnosti Italijanov v Istri. Na 2. strani Velika vztrajnost veleposlanika Mirošiča Na 2. strani Mladoletni skuterist težko ranjen v Trstu Na 4. strani Hvaležen spomin na padle s pogledom na današnje dni Na 3., 5. in 14. strani Poštni urad v Podgori tvega zaprtje Na 13. strani MARINI GH GANT- II G.INI.H. CANAEflEN^^ WOOLRICH J^JHH Pli.HJl AAilh Trg Covour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Sobota, 3. novembra 2012 ALPE-JADRAN / RIM - Državni prispevki za slovensko manjšino Za SSk dobrodošla tudi podpora desne sredine Južnotirolska ljudska stranka in poslanec iz Doline Aoste vložila proračunski popravek RIM - Poslanca Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Karl Zeller in Siegfried Brugger ter manjšinski predstavnik iz Doline Aoste Roberto Nic-co so na pobudo Slovenske skupnosti vložili popravek k državnemu finančnemu zakonu (uradno je to zakon o stabilizaciji javnih financ), s katerim predlagajo uravnovešenje financiranja postavk iz zaščitnega zakona za Slovence, ki so v vladnem zakonskem osnutku utrpele nerazumljivo in neopravičeno klestenje. Pri tem se poslanci iz vrst narodnih manjšin, tako kot SSk - piše v sporočilu te stranke - sklicujejo na zagotovila in lepe besede o vlogi manjšinskih narodnih skupnosti na čezmejnem območju pri utrjevanju mednarodnih vezi in zagotavljanju dodane vrednosti več-kulturnega teritorija. »Pričakovati je, da bo italijanska vlada, tudi na opozorilo samih institucionalnih vrhov države in priporočil iz slovenskih diplomatskih krogov, v fazi parlamentarnega postopka upo- podpora parlamentarcev iz vrst desne sredine, »saj gre za vprašanje, ki presega deželne okvire in zadeva tudi financiranje dejavnosti italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem.« ČRNA KRONIKA - Moški je verjetno naredil samomor z ročno bombo Eksplozija sredi Kopra povzročila smrtno žrtev KOPER - Na igralih ob koprski tržnici so se včeraj dopoldne otroci nemoteno igrali v prijetnem, skoraj pomladanskem soncu. Na tragični dogodek, ki se je pripetil okrog polnoči, je spominjal le belo-rdeči prometni stožec, ki je stal na vrhu bližnjih stopničk. Stožec je mimoidoče opozarjal, da so stopnice delno poškodovane in počrnele, večina ljudi pa ni vedela, da jih je poškodovala eksplozija ročne bombe. In da je v eksploziji izgubil življenje 58-letni moški. Koprska policija je bila v noči na petek telefonsko obveščena, da je v bližini tržnice prišlo do eksplozije. Nekaj minut po polnoči jo je o tem obvestil varnostnik ene od varnostnih služb, ki varujejo bližnje trgovine in bare: v enem izmed njih se je namreč ob eksploziji, najverjetneje zaradi detonacije, sprožil alarm. Policisti so na kraju nesreče našli mrtvega človeka. Med jutranjimi obiskovalci tržnice so krožila najrazličnejša ugibanja: mafijsko obračunavanje sredi Kopra? Maščevanje? Nesreča? Umor? Dostopne informacije so bile nepopolne, marsikdo pa je pomislil na Velenje, kjer je v noči na četrtek eksplodirala bomba in poškodovala več parkiranih avtomobilov. Se Sloveniji obeta temačna sezona bombnih napadov? Stopnišče, na katerem je v noči na petek prišlo do eksplozije kroma Dean Jurič pd Sredi jutra je postalo jasno, da je šlo za samomor. Kot je v opoldanski izjavi za javnost povedal Dean Jurič, vodja sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper, je žrtev 58-letni moški s področja Litije. Njegovega imena kriminalisti niso hoteli razkriti, prav tako ne vzrokov, ki so ga privedli do usodnega dejanja. Kajti čeprav so do zaključka preiskave po Juričevih besedah odprte vse možnosti, do zdaj zbrane okoliščine kažejo, da je najverjetneje šlo za samomor z uporabo eksplozivnega telesa. Zaradi pietete do pokojnika pa tudi, ker preiskava še poteka, več podrobnosti o dejanju ni želel razkriti. Vodja korpskih kriminalistov je pojasnil, da je moški najverjetneje uporabil ročno bombo tipa M75. Na potrditev iz nacionalnega forenzičnega laboratorija še čakajo, izvor orožja kriminalisti še ugotavljajo. Take bombe pa so baje na črnem trgu lahko dostopne, zanje je treba odšteti le nekaj desetin evrov. Na podlagi do sedaj zbranih podatkov, naj bi pokojnik ne bil vpleten v prodajo orožja ali druga kazniva dejanja. Kriminalisti so na območju Kopra našli tudi zapuščeno pokojnikovo vozilo. Pri njegovem ogledu so sodelovali bombni tehniki generalne policijske uprave, je pojasnil Jurič, ki pa ni želel povedati, ali se je 58-letni moški namensko pripeljal v Koper, ali je bil že dalj časa na Obali. Eksplozija v parku za koprsko tržnico je poškodovala tudi dva bližnja objekta, k sreči pa ni poškodovala drugih ljudi. Sredi deževne noči ni bilo v parku nikogar, vodja koprskih kriminalistov pa je potrdil, da bi lahko eksplozija, ob drugačnih časovnih in krajevnih okoliščinah, pomenila potencialno tveganje za mimoidoče. Odprto ostaja vprašanje, zakaj se je 58-letnik odločil za usodno dejanje z ročno bombo in na javnem mestu - za samomor dokaj nenavadne okoliščine. Skrivnost pa je nesrečni 58-letnik najverjetneje odnesel s seboj. Poljanka Dolhar eta J^v-** •4 ' / i \ www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kdo bo prevladal na predsedniških volitvah v Sloveniji? O Danilo Türk O Borut Pahor O Milan Zver O Je vseeno Desna in leva sredina sta se v poslanski zbornici medtem zedinili za vrsto skupnih proračunskih popravkov o prispevkih za italijansko narodno skupnost v Istri ter za ezulska združenja. Takšna politična pot bi bila koristna in dobrodošla tudi za ohranitev prispevkov slovenskim kulturnim ustanovam in organizacijam. Proračunska komisija poslanske zbornice bo posamezne člene zakona o stabilizaciji javnih financ začela obravnavati prihodnji teden, ko se bo začela tudi ocena popravkov, katerih število še ni točno znano. Stranke namreč čakajo na sklepe finančnega ministrstva, ki je po srečanju predsednika vlade Maria Mon-tija z voditelji koalicijskih strank napovedalo korenite spremembe predloga proračuna za triletje 2013-2015. Prispevki slovenski manjšini bodo obravnavani v sklopu rednih letnih prenosov denarja iz državne v blagajno Furlanije-Julijske krajine. MARIBOR - Protest Pred občino sveče proti radarjem MARIBOR - V znak protesta proti novim radarjem za merjenje hitrosti v Mariboru je skupina več deset ljudi včeraj prižgala sveče pred vhodom v poslopje mariborske občine. Nekaj sveč je pred občinsko stavbo zagorelo že v četrtek, a jih je varnostnica takoj umaknila.Protest, ki je bil sklican na družbenem omrežju Facebook, je bil napovedan za čas pred pričetkom izredne seje mariborskega mestnega sveta, ki pa je bila v zadnjem trenutku odpovedana. Na Facebooku je pred prazniki zaokrožila pobuda članov skupine, ki zaradi postavitve radarjev poziva mariborskega župana Franca Kanglerja k odstopu. Ta po poročanju časnika Večer šteje več kot 5300 podpornikov. Kot je včeraj povedal eden od pro-testnikov, nasprotujejo samovoljnim ukrepom mariborskega župana. Prepričan je, da bi se za varnost na cestah dalo poskrbeti kako drugače. "Vidi se, da je bil glavni namen zbiranje denarja, da nas oberejo," je dodal. PRISPEVKI Slovenija posegla na vseh ravneh RIM - Slovenska diplomacija se je zelo angažirala za ohranitev državnih prispevkov kulturnim organizacijam in ustanovam Slovencev v Italiji. Veleposlanik v Rimu Iztok Mi-rošič je v preteklih dneh imel vrsto sestankov in telefonskih pogovorov, na katerih je italijanske oblasti opozoril na nevzdržnost krčenja podpor slovenski manjšini. Veleposlanik se je o tem med drugim pogovarjal s Saveriom Rupertom, vladnim podtajnikom na notranjem ministrstvu, ki vodi vladno omizje za Slovence, ter z visokimi predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva. Vprašanje - kot smo izvedeli - od blizu spremlja tudi slovenski predsednik Danilo Türk. Vodja italijanske diplomacije Giulio Terzi je medtem preko facebooka sporočil, da bo parlament imel glavno besedo pri usodi prispevkov Italijanom v Istri in ezulskim združenjem, slovenske manjšine ni omenil. Iz formalnega vidika je to nedvomno res, glavno politično in finančno besedo pa bo v vsakem primeru imela vlada, bi moral k temu dodati minister Terzi. Na nedavnem italijansko-slovenskem medvladnem srečanju na Brdu pri Kranju je italijanski zunanji minister glede slovenske manjšine dejal, da bo letos težko dobila enake prispevke kot v preteklem letu, za prihodnja leta pa je pričakovati boljše čase. Terzi ni pojasnil smisla svojih besed, pač pa je Montijeva vlada nekaj ur prej v finančnem zakonu 2013-2015 dejansko razpolovila prispevke slovenskim ustanovam. Brionska riviera je zaščitena kot kulturna dediščina PULJ - Puljski župan Boris Miletic je na redni mesečni novinarski konferenci povedal, da je prejel sklep hrvaškega ministrstva za kulturo, s katerim je potrjeno prvotna odločitev, da je področje Brionske riviere, oziroma spomeniki in otok sv. Katarine ter pristanišče, zaščiteno kot kulturna dediščina. S tem so onemogočene vse zasebne investicije na tem območju. Miletic je nad sklepom ministrstva izrazil nezadovoljstvo. Pojasnil je, da se je mesto pritožilo na prvotno odločitev, saj so to območje v prostorskih načrtih namenili turizmu, sedaj pa je absurdno in nelogično, da se celotno območje zaščiti kot kulturno dediščino. "Razumem, da je nekatera poslopja na tem območju potrebno zaščititi, je pa vprašanje, ali bo potem ministrstvo za to območje tudi skrbelo in vlagalo vanj," je dejal Miletic in dodal, da je prepričan, da država ne bo prispevala niti kune, da ga uredi in zaščiti. Hrvaška napoveduje nižjo obdavčitev avtomobilov ZAGREB - Hrvaški finančni minister Slavko Linic je včeraj ob predstavitvi sprememb zakona o trošarinah in posebnega davka za motorna vozila napovedal, da se bodo avtomobili s 1. julijem 2013 pocenili. Gre za nadaljevanje usklajevanja hrvaškega sistema trošarin in davkov s pravnim redom Evropske unije. Kot je pojasnil Linic, se bo s prenovljenimi zakoni, ki naj bi jih sprejeli do konca leta, spremenilo tudi ekonomsko logiko ter spodbudilo potrošnjo na Hrvaškem, potem ko bo država sredi prihodnjega leta postala del prostega trga EU. Z vstopom Hrvaške v EU se začenja boj za nabiranje davka na dodano vrednost, saj bi z višjimi trošarinami izgubili potrošnike, ki bi lahko kupovali bolj ugodno blago v sosednih državah članica EU in ga prepeljali na Hrvaško brez carine in drugih ovir, so Linicevo izjavo povzeli hrvaški mediji. Najpomembnejša novost zakona o posebnem davku na motorna vozila je izračun obdavčitve na podlagi količine izpustov ogljikovega dioksida in ne zgolj na podlagi vrednosti vozila. Kot je poročal Večernji list na svoji spletni strani, bodo cenejši predvsem avtomobili v vrednosti med 20.000 in 30.000 evrov, ki predstavljajo 70 odstotkov trga novih vozil na Hrvaškem. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 3. novembra 2012 3 GONARS - Vsakoletna spominska slovesnost Počastitev žrtev fašističnega taborišča Pozivi k strpnosti in solidarnostni - Samo spomin ni dovolj - Fašistična taborišča del sistema GONARS - V četrtek je v Gonarsu potekala počastitev žrtev tamkajšnjega taborišča. Pričela se je z zakasnitvijo, kajti deževno vreme je prisililo prireditelje, da so premestili zvočno opremo v občinsko telovadnico. Nastopila sta dva mladinska zbora, šolski in krajevno društveni, godba Salonit iz Anhovega in vrsta govornikov. Zbor je zapel štiri državne himne: slovensko, hrvaško, italijansko in evropsko. Godba je igrala pogrebne žalostinke. Prvi je pozdravil zastopnike Slovenije, Hrvaške, Furlanije Julijske krajine, VZPI - ANPI in občane župan Marino del Frate. Dejal je, da so se Slovenci in Hrvati samoumevno uprli italijanski vojski po zasedbi njihovih krajev. Sledile so deportacije v razne kraje in tudi v Gonars. Dolga leta po vojni so dogajanja bila zamolčana, a Gonars je že v zapletenih časih poiskal povezavo z Vrhniko, od koder je bilo veliko internirancev. V Italiji so se sčasoma mnogi oprostili za krutosti; ne da bi mešali vzroke in posledice, ker so pač dogajanja očitna, bi bilo umestno, da se tudi sosedje oprostijo za naknadne krutosti. V duhu pogleda na bodočnost je citiral predsednika Napolitana in njegov govor v Pulju. Deželna svetnica Annamaria Me-nosso je poudarila nujo po ohranjanju spomina, saj brez njega izgubljamo korenine: v Gonarsu je v taborišču bilo hudo in 471 mrtvih to dokazuje, a je poleg njih bilo veliko drugega gorja. Pozvala je k strpnosti in solidarnosti, saj je EU prejela prestižno Nobelovo nagrado prav zaradi 70 let miru in povezovanja med različnimi. Sedanja kriza kaže na to, da je bilo veliko vloženega v gospodarski razvoj, premalo v kulturno rast. Tako se dogaja, da ima revizionizem proste roke, čemur se je treba upreti. Go-nars je gojil čezmejne stike mnogo pred slovensko pridružitvijo EU in seveda pred Vence so položile številne delegacije a.r. hrvaško, ki pa je tik pred vrati. Poslanec Ivano Strizzolo je dejal, da je povezovanje z Vrhniko pomenilo razumevanje evropskega duha veliko pred letom 2004. Sicer pa je celotna Furlanija imela podobna gledanja na spoštovanje človeka, kultur in jezikov. Sedanja gospodarska kriza lahko povzroči vračanje napetosti, od česar se je treba omejiti. S posegom je nadaljevala namestnica hrvaške generalne konzulke v Trstu Gordana Biljetina. Poklonila se je še preživelim taboriščnikom in številčnejšim sorodnikom tistih, ki so umrli v samem lagerju ali po vojni. Z Reke je poseben avtobus pripeljal na slovesnost skoraj petdeset ljudi. Vseh je bilo več kot dvesto. Predstavnica slovenskega Državnega zbora Alenka Pavlič se je poklonila trplje- nju taboriščnikov in navedla usodo narodnega heroja Toneta Čufarja z Jesenic, po katerem se v Sloveniji imenujejo kar tri šole. Sama je z Jesenic, zato je že v otroštvu zvedela o Gonarsu preko Čufarjevega uporništva. Veliko ljudi nosi v sebi spomin na tedanja dogajanja, skupna Evropo pa nas navdaja z lepšo perspektivo. Posegel je tudi predstavnik antifaši-stičnega združenja z Reke in član hrvaškega Sabora Luka Denona. Odločno je poudaril, da spomin ni dovolj, temveč je treba o vojnih dogajanjih govoriti in seznanjati ljudi. Vsak kraj je primeren za ponavljanje zanikanja nasilja, saj se fašizem pojavlja tudi v današnjem času, zlasti na televiziji in v časopisih. Hrvaška ga je doživela tudi mnogo let po drugi svetovni vojni. Enako odločen je bil podpredsednik furlanskega združenja ANPI -VZPI Dino Spanghero. V Gonarsu ni bilo in ne sme prevladati le obredno vzdušje; gre za kraj, kjer se sprejemajo obveznosti, kajti zavrniti moramo ohlapno razlago, da je bil fašizem le farsa. Taborišča dokazujejo nasprotno, saj so bila del sistema. Prav je, da zavrnemo revizionizem kot uravnilovko. Velika večina udeležencev se je nato premaknila do kostnice, kjer je sledilo polaganje vencev. Poleg navedenih predstavništev so vence položili tudi zastopniki SSO, SKGZ in SSk ter Zveze borcev novogori-škega območja. Pred razhodom je sledil obisk spominskih stebrov, ki jih je občina postavila neposredno na kraju, kjer je ležalo taborišče. En nasip s stopnicami vred, na katerem je stala ena izmed barak, je dobro ohranjen. (a.r.) KOPER - Po 58 letih Tovarna Tomos zapira vrata KOPER - V Kopru kmalu ne bodo več izdelovali motornih koles znamke Tomos. Tovarno, iz katere so v 58 letih delovanja v svet odromala številna motorna kolesa in izvenkrmni ladijski motorji, bodo do decembra zaprli. Proizvodnjo dvokolesnikov bodo po navedbah korpo-racije Hidria, v katero je vključena koprska družba Tomos motoindustrija, nadaljevali drugje. Hidria sicer namerava ohraniti blagovno znamko Tomos. Razvoj bo še naprej potekal v Kopru, proizvodnjo pa bodo preselili. Kam, za zdaj ne povedo, pojasnjujejo pa, da bo ta potekala pri "dosedanjih partnerjih, ki razpolagajo z večjimi kompetencami pri montaži dvokoles". Med razlogi v Hidrii navajajo "vse večje povpraševanje in naraščajoče trende na trgu ZDA in željo po bolj konkurenčnem položaju na trgu". Tomos, katerega najpomembnejša tržišča so ZDA in zahodna Evropa, je bil edini proizvajalec koles z motorjem, ki je te sestavljal v Evropi, pojasnjujejo. "Dejansko smo bili prisiljeni, da svojo proizvodnjo koncentriramo tam, kjer bo to najbolj ugodno za naše kupce. Medtem želimo razvoj zadržati v Sloveniji. Vse raziskave in razvoj na področju dvokoles tako ostajajo v Tehnološkem Parku Koper," poudarjajo v Hidrii. Zaposleni v Tomosovem obratu upajo, da bodo z lastnikom našli razumno rešitev. To bi lahko bila prezaposlitev večine v Hidriin obrat v neposredni bližini Tomosa. Da bodo za vse zaposlene poskušali poskrbeti oziroma jih prezapo-sliti zagotavlja tudi lastnik. V "zlatih časih" je bilo v tovarni, ki je v svojem obstoju doživela kar nekaj vzponov in padcev, okrog 2.500 zaposlenih. Letno izdelali med 80.000 do 100.000 dvokoles. V zadnjem času je bilo letno v Tomosu izdelanih med 10.000 in 15.000 dvokoles. SLOVENIJA - Predsednik DZ Virant: Zahteva zanj je neveljavna Referenduma o slabi banki ne bo Zaplet zaradi kopij podpisov - O referendumu o holdingu DZ v torek - Vlada bo zahtevala presojo ustavnosti LJUBLJANA - Vprašanje referendumov o holdingu in t.i. slabi banki je bilo tudi včeraj v ospredju političnega dogajanja. Predsednik državnega zbora (DZ) Gregor Virant je sporočil, da je referendumska zahteva o slabi banki neveljavna. Trideset poslancev, med njimi vsi poslanci PS, nepovezana poslanca Borut Ambrožič in Ivan Vogrin ter poslanec SD Srečko Meh, je v torek ponoči tik pred iztekom roka vložilo zahtevo za razpis zakonodajnih referendumov o zakonih o ukrepih za krepitev stabilnosti bank ter Slovenskem državnem holdingu. Ker se je s podpisi za referendum o slabi banki zapletlo, so bile oči včeraj uprte predvsem v Viranta. Sporočil je, da zahteva za razpis referenduma o slabi banki ni bila vložena v skladu z zakonom in poslovnikom DZ. To pomeni, da referenduma o tem zakonu ne bo. Virant je napovedal, da bo v torek izredna seja DZ, na kateri bodo poslanci odločali o razpisu referenduma o zakonu hol-dingu. Če bo podan predlog za presojo ustavnosti te referendumske zahteve, potem bo DZ to obravnaval prioritetno. DZ bo v torek torej razpisal referendum ali sprejel zahtevo za presojo ustavnosti tega referenduma. Ustavno sodišče bo imelo 30 dni časa, da o tem odloči. Če referendum o holdingu bo, bi bil v januarju, je pojasnil Virant. Janša je včeraj že napovedal, da bo vlada zahtevala ustavno presojo o referendumu glede zakona o holdingu. Vseh 30 podpisnikov zahteve za referendum je pozval, naj razmislijo o smislu vlaganja takšnih zahtev, saj bo ves dodaten čas pred uveljavitvijo zakona vnesel dodatno nestabilnost v ključnem času. Vlada bo morala zaradi referenduma po njegovih besedah razmišljati tudi o scenariju B, saj padanje bonitetnih ocen ne pomeni samo dražjega zadolževanja Slovenije, temveč tudi ostalih državnih ustanov. Vlada bo tako morala po- Gregor Virant novno skrbno pregledati načrte za naprej, tudi tiste v proračunu, je poudaril. Prvič je zaplet komentiral tudi prvak Pozitivne Slovenije (PS) Zoran Jankovič. Dejal je, da so v PS pripravljeni umakniti zahtevo za referenduma o holdingu in slabi banki, če bi od vlade dobili trdno zagotovilo, da ne bosta uveljavljena. "Odločitev o vložitvi zahtev za referendum o zakonih o holdingu in o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je bila najtežja odločitev v tem letu, odkar se ukvarjam z visoko državno politiko," je dejal Jankovič. Prepričan je, da sta zakona slaba, zato želijo državljanom dati možnost, da o njih sami odločajo. Virantova odločitev, da zahteva za razpis referenduma o slabi banki ni bila vložena v skladu z zakonom in poslovnikom DZ, ker ji je bila priložena kopija podpisov poslancev in ne izvirnik, je po mnenju Jan-koviča glede na dosedanjo prakso v DZ nenavadna. O nadaljnjih korakih se bodo v PS še odločili. Predsednik republike Danilo Tiirk meni, da je treba najti dogovor, da bi imel proces iskanja soglasja med političnimi dejavniki o nujno potrebnih in sprejemljivih ukrepih za izhod iz krize dovolj časa. Predsednik predlaga, da DZ na predlog vlade sprejme zakon, s katerim bi se zakona o holdingu in za krepitev stabilnosti bank prestavila ali zadržala. A kot je spomnil Janša, zakonov o holdingu in slabi banki v tej fazi ni možno umakniti. "To vsi vedo in dobro bi bilo, da se pogovarjamo o realnem dejstvu. Zakonov ni možno zadržati," je dejal. Na finančnem ministrstvu so včeraj opozorili, da finančni trgi skrbno spremljajo ekonomsko in politično dogajanje v Sloveniji, zahtevi za razpis referendumov o slabi banki in holdingu pa predstavljata negativno novico mednarodni skupnosti in finančnim trgom. Zapisali so, da je cena zadolževanja Slovenije zaradi referendumskih zahtev narasla. V nekaterih koalicijskih strankah so že pozdravili novico, da bo zakon za sanacijo bančnega sistema vendarle lahko zaživel. V SLS so Virantovo odločitev pričakovali. Ta zakon je po njihovi oceni eden ključnih za čimprejšnjo spodbuditev bank. V NSi so zadovoljni, da referenduma o slabi banki ne bo, glede pobude za referendum o holdingu pa so prepričani, da gre "zgolj za politično nagajanje". Po mnenju NSi so lahko odlašanje z uveljavitvijo zakonov ali referendumi o njih usodni za Slovenijo. (STA) Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - ONLUS razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij za šolsko leto 2012/13: + pet štipendij v znesku osemsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; + šest štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzitetne Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; + štipendijo v znesku štiri tisoč evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 20. decembra 2012. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Karlo Cernic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 20. novembra 2012 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov.I.K. KBCenter, Corso Verdi št. 55, 34170 Gorica. Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. / ŠPORT Sobota, 3. novembra 2012 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu VREME - Na dan vseh svetih visoka plima v mestnem središču Jutri poslabšanje vremena Voda poplavila tudi obmorski del Ribiškega naselja - Posegi gasilcev in civilne zaščite Mestno nabrežje je bilo na Dan vseh svetih zjutraj podobno Benetkam. Voda je preplavila ulice, na Velikem trgu je kazalo, kot da bi bili na beneškem Trgu sv. Marka v dneh visoke vode. Morje v Kanalu se je dvignilo do vrha obokov tamkajšnjih mostov, malo je manjkalo, da ni prekipelo čez robove pločnikov. Mestni redarji so bili prisiljeni zapreti ulice na nabrežju za nekaj ur, vse dokler se ni plima ublažila in je voda odtekla v morje. V jutranjih urah so imeli tudi gasilci morje dela. Lastniki stanovanj in trgovin na nabrežju in v bližnjih ulicah so jih poklicali zaradi poplavljenih kleti in prodajnih prostorov. Več kleti so izpraznili z brizgalkami, mnogi prizadeti ljudje pa so si pomagali, kot so pač znali in zmogli: z vedrom, krpami, metlo in drugimi tovrstnimi pripomočki. V središču mesta so posegli tudi prostovoljci civilne zaščite. Na nekaterih mestih jim je voda segala skoraj do kolen. Poplavi v mestu je botrovala plima, ki je podobno prizadela tudi Ribiško naselje. V tem zaselku devin-sko-nabrežinske občine je morje preplavilo robove, poplavilo tamkajšnji trg in zalilo bližnje hiše. Nočno in jutranje deževje je prispevalo svoje. V nekaj urah naliva so s pobočja ob cesti, ki pelje v Sesljanski zaliv, deroči hudourniki zalili cestišče, podobno je s pobočja lilo na Obalno cesto, da je bila vožnja nevarna. Včeraj se je vreme bistveno izboljšalo. Oblaki so se razredčili, pokukalo je sonce. Lastnike in stanovalce hiš na nabrežju je čakalo nehvaležno delo odstranjevanja vode iz kletnih in pritličnih prostorov. Podobne opravke so imeli tudi upravitelji trgovin, ki jih je zalila voda. Mnogi so že pred praznikom previdno preložili blago in predmete s tal na mize in police. Tako so vsaj nekoliko omilili škodo, ki pa je bila kljub več fotografij na www.primorski.eu Zgoraj levo: voda je v četrtek na nabrežju segala skoraj do kolen; zgoraj desno poseg mestnih redarjev na poplavljenem nabrežju. Desno: deroča voda je s pobočja poplavila cesto za Sesljanski zaliv kroma temu precejšnja. Gasilci včeraj niso opravili nobenega posega zaradi poplave, kar pomeni, da večjih problemov ni bilo. Pač pa se je zastavilo vprašanje, zakaj je voda spet preplavila nabrež- je. Nekateri so menili, da naj bi bila za to kriva slabo urejena kanalizacija, ki naj bi preprečila odtok vode v morje. Ampak: tako visoki plimi ne more biti še tako dobra kanalizacija kos. Vremenoslovci napovedujejo za jutri popoldne in večer poslabšanje vremena. Spet naj bi obilno deževalo, ob ponovni plimi pa naj bi se na nabrežju ponovila podoba preplavljenih ulic in Velikega trga. PROMETNA NESREČA - Na križišču med ulicama Roma in Valdirivo S skuterjem v avtomobil Po silovitem trku skuterist obležal - Dolgo so mu nudili pomoč na kraju nesreče - Dinamika sinoči še ni bila znana Na križišču med ulicama Roma in Valdirivo (v bližini trgovine Smolars) je sinoči okrog 21.30 prišlo do hude prometne nesreče. Skuter, ki je vozil po Ulici Roma in ga je baje upravljal mladoletnik (tako so nam namreč sporočili pri službi 118), je silno trčil v novejši avtomobil - temno sivo alfo giu-lietta, ki je v tistem trenutku prihajala po Ulici Valdirivo v smeri proti nabrežju. Trčenje je bilo silovito. Mladi voznik je močno zadel v desni bok avtomobila - čelado mu je odbilo z glave, tako da je zletela daleč proč, njega pa je odvrglo na cesto. Avtomobil se je ustavil šele po nekaj metrih. Razbitine skuterja, v ozadju rešilec, kjer so nudili prvo pomoč težko ranjenemu vozniku kroma Na kraj dogodka so se takoj pripeljali rešilec in mestni redarji. Osebje službe 118 je mladeniču nudilo prvo pomoč na mestu trčenja, saj je bilo takoj jasno, da je njegovo zdravstveno stanje precej hudo. Skoraj pol ure so fantu nudili zdravstveno pomoč v rešilcu, nato pa so ga odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rdečo oznako oz. kot zelo urgentni primer. Ko smo sinoči odhajali iz redakcije, so mestni redarji še vedno opravljali potrebne meritve in ugotavljali dinamiko nesreče. Jasno je, da eden od dveh voznikov ni spoštoval rdečega semaforja oz. je izsilil prednost. Pa tudi hitrost najbrž ni bila primerno prilagojena. (sas) Z nožem planil v trafiko Lastnica trafike v Ulici Negrelli se je v četrtek, nekaj po 6.45, krepko prestrašila, ko je skozi vrata naenkrat planil zakrinkani moški. V rokah je držal nož in od nje je zahteval denar iz blagajne. Ko mu je ženska izročila 400 evrov, se je moški mirno umaknil, da bi ga kdo ne opazil. Ženska je policistom povedala, da je imel ropar zakrit obraz in tuj naglas. Preiskave vodi mobilni oddelek tržaške kvesture. V nesreči pri Bazovici šest ranjenih Na ostrem ovinku na cesti za Bazovico se je v četrtek, okrog 13. ure, pripetila huda prometna nesreča, ki bi se lahko končala s tragičnim izidom. V nesreči sta bila vpletena avtomobila audi A4 in renault clio. V prvem se je proti Bazovici peljala petčlanska družina, v drugem pa dve osebi. Kot so povedali mestni redarji, je voznik clia iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzor nad avtomobilom, ki je silno trčil v audi, ki je vozil v nasprotni smeri. Posredovati so morali tudi gasilci. Šest oseb je moralo z rešilcem v bolnišnico, med temi tudi trije otroci, ki so jih odpeljali v otroško bolnišnico Burlo Ga-rofolo. Nihče ni v življenjski nevarnosti. S furengo začetek rekordnega martinovanja Jutri se bo na Proseku začelo letošnje martinovanje. Trajalo bo rekordnih osem dni, do prihodnje nedelje, praznika patrona sv. Martina. Uvod v praznovanje bo Martinova furenga, prevoz novega vina s konjsko vprego v vas, za kar je spet poskrbela Kmečka zveza. Prihod je napovedan za 14.30, na kočiji pa se bo pripeljala letošnja kraljica terana Katrin Štoka. Moški pevski zbor Vasilij Mirk bo novemu vinu zapel dobrodošlico, godba na pihala s Proseka pa bo zaigrala poskočnice za dobro počutje. Krst novega vina bo v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. Na njem bodo sodelovali vitezi vina, otroška pevska zbora šol Alojza Gradnika s Cola in Avgusta Černigoja s Proseka ter godba Zreče. Krst novega vina bo obogatila predstavitev prosekarja, zgodovinskega vina iz proseško-kontovelskega brega. V primeru slabega vremena bo martinovanje pod streho kulturnega doma. 3. november v znamenju zavetnika in bersaljerjev Trst časti danes zavetnika sv. Justa. Ob 10. uri bo v katedrali, ki je posvečena tržaškemu mučeniku, svečan verski obred, ki ga bo vodil škof Giampaolo Crepaldi. 3. november pa sovpada tudi s 94. obletnico izkrcanja bersaljerjev na pomolu Audace. Na Velikem trgu bo ob 9.30 svečan dvig zastav (sneli jih bodo ob 17. uri), ob 15.50 pa bo s Trga Oberdan krenil sprevod bersaljerjev, ki bodo nato polagali vence ob spomenik na nabrežju. Koncert sv. Justa V gledališču Orazio Bobbio bo danes ob 18. uri tradicionalni koncert sv. Justa. Izvajal ga bo mestni pihalni orkester Giuseppe Verdi, ki ga vodi dirigentka Cristina Semeraro. Podlonjer: niz filmov o Trstu V ljudskem domu G. Canciani v Podlonjerju bo danes in jutri 6. izvedba filmskega pregleda Finestre -Oltre i confini. Na sporedu bodo filmi, ki so jih snemali v Trstu oziroma filmi, katerih zgodba se odvija v našem mestu ai bližnji okolici. Od 16. ure dalje bodo danes vrteli filme »La ragazza del lago«, »1904, n. 36« in »La citta dei matti«. Zadnja dva filma obravnavata problematiko psihiatrije. Jutri bodo prav tako od 16. ure dalje na vrsti štiri filmi, med temi ob 19.30 slovenski film Gorana Vojnoviča »Piran Pirano«, še pred tem pa bodo na sporedu dokumentarec »Valcanale 1939« (ob 16.00), film »River water« ob 16.30 in dokumentarec »Kugy 150«. Na razstavi Moj Kras danes srečanje s fotografi jutri pa s poezijo V Skladišču idej na Korzu Cavour je še danes in jutri med 10. in 20. uro na ogled razstava Il mio Carso - Moj Kras, 100 let v 100 slikah - po-klon Scipiu Slataperju. Razstavo si je doslej ogledalo že več kot 2500 obiskovalcev. Danes ob 16. uri bo obiskovalcem ponujena tudi možnost vodenega ogleda. Vodila ga bosta Luca Bellocchi in Marco Spano, sledilo bo tudi srečanje z avtorji razstavljenih fotografij. Zanimiv dogodek bo tudi jutri popoldne ob 18.30, ko bosta po zamisli Giannija Palcicha Michele Si-pala in Tina Sosič predstavila reading pesmi in odlomkov na teko Krasa iz del Srečka Kosovela, Sci-pia Slataperja, Carolusa Cergolyja, Alojza Rebule, Iga Grudna in Giu-seppeja Ungarettija. / ŠPORT Sobota, 3. novembra 2012 5 1. NOVEMBER - Številne spominske svečanosti Nihče nima pravice kratiti osnovnih pravic Pri Sv. Ani spregovorila Adriano Dugulin in Dunja Nanut V teh dneh se tradicionalno spominjamo pokojnih svojcev in padlih za svobodo, zato se na pokopališčih in pred raznimi spomeniki vrstijo številne spominske svečanosti. Tako sta na primer v četrtek polagali vence repentabrska in de-vinsko-nabrežinska občinska uprava, v sredo pa se je pred številnimi kraji spomina (tudi pred spomenikom 4 bazoviškim junakom, na bazovskem šohtu in v Rižarni) ustavila skupna delegacija vseh upraviteljev s Tržaškega. Na območju tržaške občine so se padlih spomnili tudi na Opčinah in Pa-dričah, svečanosti pa sta bili tudi pred sve-toivanskim Narodnim domom (v priredbi SKD Škamperle) in pred spomenikom padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca. Kot je v svojem uvodnem nagovoru poudaril Sandi Volk, dosedanji predsednik odbora za spomenik, je bil odbor pred nekaj meseci prenovljen in so k njemu pristopili nekateri novi člani. Člani odbora so v prejšnjih dneh obiskali tudi spomenike Bazoviškim junakom, Pinku Tomažiču in civilnim vojnim žrtvam na glavnem pokopališču pri Sv. Ani ter spomenik jugoslovanskim in ruskim borcem na vojaškem pokopališču. Ženski pevski zbor Ivan Grbec pod vodstvom Silvane Dobrilla je ob harmo- nikarski spremljavi Silvana Kralja uvedel slovesnost s pesmijo Padel je, padel ... , ob pesmi Žrtvam pa je sledilo polaganje vencev k spomeniku. Osrednji del svečanosti na Istrski ulici, ki ga je ob koncu pevski zbor sklenil s pesmijo Naglo puške smo zgrabili, pa sta s svojima govoroma sooblikovala dva govornika, novi predsednik odbora za spomenik Adriano Du-gulin in zgodovinarka Dunja Nanut, pokrajinska predsednica vsedržavnega združenja deportirancev ANED. Dugulin je glavnino svojih misli podal v italijanščini. Ne le uvodni pozdrav prisotnim, temveč tudi svoje zaključne besede pa je želel izraziti v slovenskem in italijanskem jeziku, in to s pomenljivima citatoma verzov Srečka Kosovela in iz pred kratkim izšle avtobiografske knjige Dolinčana, partizana Draga Slavca. Če je Kosovel že občutil tesnobo prihajajočega časa in se ji hkrati upiral z vso svojo življenjsko močjo, je ob izbruhu vojne Dragu Slavcu, kot mnogim drugim njegovim vrstnikom, odločitev za partizanstvo pomenila edino možnost postaviti se v bran svoje narodne identitete ter sploh dostojanstva in človečan-skih vrednot, ki sta jih hotela človeku odvzeti fašizem in nacizem. Ljubezen do svojih ljudi, zvestoba svojim vrednotam in pripravljenost se Levo svečanost pri Sv. Ani, desno v Repnu, na Opčinah in Padričah kroma vztrajno zavzemati zanje, je v svojem govoru v slovenščini pritrdila Dunja Nanut, so bili ideali, ki so gnali v boj partizane, preproste ljudi, ki so jih tedanje razmere spremenile v zgodovinske ljudi, saj so jih postavile pred nujo zoperstavljanja narodnostnim krivicam in socialnemu nasilju ter se odločilno zavzeti za ohranitev enakopravne človeške družbe. Oba govornika sta v svojih besedah poudarila pomen obstoja tega spomenika padlim, za katerega so se skupno zavzeli slovenski in italijanski prebivalci kraja, pa tudi simboličen pomen na njem upodobljenega lovorovega lista, ki ponazarja ideal svobode, za katerega so padli žrtvovali svoje življenje, in hkrati življenjsko vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Spomin na vse, ki so se v tedanjih težkih časih uprli strahovladi in slepi pokornosti, pa čeprav za ceno žrtvovanja svojih življenj, naj služi današnjim generacijam kot zgled samostojnega odločanja in hkrati kot opomin, da nima nihče pravice, pa niti v imenu nekakšne višje ekonomske logike, kratiti človekovih osnovnih življenjskih pravic, s tem pa tudi pravic naše in širše skupnosti do ohranjanja svojega kulturnega in s tem družbenega tkiva, in to tudi preko ohranjanja svojega zgodovinskega spomina. (MaKo) DOMJO - Stojan Spetič slavnostni govornik ob 60-letnici postavitve spomenika padlim v NOB Padli ne bi bili zadovoljni z današnjim svetom »Kriza rojeva nove skrajnosti, ki razgrajujejo družbo«- Pozdrava predsednika KD Venturini Corettija in županje Premolinove - Peli trije pevski zbori, igrala godba Breg Ob dnevu spomina na umrle so se 26 padlim in umrlim v boju proti okupatorjem med letoma 1941 in 1945 poklonili krajani Domja in predstavniki lokalnih oblasti. Četrtkovo polaganje vencev k spomeniku padlim v NOB pri Domju je bilo še posebej slovesno, saj letos mineva 60-letnica postavitve spomenika. Slavnostni govornik je bil sen. Stojan Spe-tič, za slavnostno vzdušje pa so poskrbeli tudi trije pevski zbori; mešani, moški in otroški pevski zbor Fran Venturini. Svečanost v spomin na padle za svobodo se je začela nekaj po 11. uri, ko je množica krajanov v dežju krenila proti spomeniku. Godba na pihala Breg je množico pospremila do spomenika, kjer je mešani pevski zbor Fran Venturini za uvod zapel eno pesem. Navzoče je nato pozdravil predsednik KD Fran Venturini Aleksander Coretti, ki je spomnil, kaj se je pri tem obeležju dogajalo pred 60-imi leti, ko so domačini in ljudje iz drugih krajev svečano odkrili spomenik. Slišali smo, da je teh 26 borcev za svobodo žrtvovalo svoje življenje. Branili so suverenost slovenskega naroda, ljubili so dostojanstvo in pravico do življenja, je povedal predsednik Coretti, ki je tudi poudaril, da s tovrstnimi komemo-racijami ohranjamo spomin na tiste, ki so svobodo branili z orožjem. Še pred pozdravnim govorom predsednika Coretti- Pred spomenikom je zapel tudi otroški pevski zbor Fran Venturini kroma ja pa so k spomeniku padlim vence položili KD Fran Venturini, KD Primorsko z Mačkolj, Občina Dolina, sekcija VZPI-AN-PI iz Domja in sekcije dolinske občine in tržaškega pokrajinskega odbora. Na slovesnosti je spregovorila tudi dolinska županja Fulvia Premolin, ki je dejala, da je prav, da se ljudje vsako leto poklonijo spominu na ljudi, ki so se borili za demokracijo in svobodo, ob tem pa je udeležence povabila, naj si pridejo v gledališče F. Prešeren v Bo-ljuncu ogledat razstavo, ki v žarišče postavlja vojne grozote, doživete s stališ- ča otrok. V pričakovanju slavnostnega govora sta nas s čudoviti pesmimi ganila tako moški kot mešani pevski zbor Fran Venturini, prisrčen pa je bil tudi nastop istoimenskega otroškega pevskega zbora, ki je zapel pesem Šivala je deklica zvezdo. Ob koncu pa je nastopil še slavnostni govornik, ki je v svojem nagovoru podal kar nekaj aktualnih polemik, ki so vsekakor vredne poglobljene analize. Stojan Spetič je uvodoma dejal, da spomeniki padlim in umrlim v boju proti okupatorjem pomenijo večen spomin na ljudi, ki so že desetletja mrtvi, ki pa, če bi se ponovno zbudili, nikakor ne bi bili zadovoljni z današnjim svetom. Govornik je ocenil, da v svetu, ki ga prežema kriza, mladi nimajo perspektive, dostojanstvo dela pa je v teh novih časih postalo zgolj utvara. Po mnenju Spetiča kriza rojeva nove skrajnosti, ki so si za cilj postavile razgradnjo družbe, ob tem pa se je govornik obregnil predvsem ob tiste politične sile, ki izkrivljajo zgodovinska dejstva oz. celo rušijo mit odporništva. Svečani govornik je v mislih imel tudi slovenske politike oz. Slovenijo, ki pogosto kaže mržnjo do NOB. Za primer je navedel poslanca Jožeta Tanka, ki je pred časom sramotno polemiziral v zadevi s španskimi borci, ustavil pa se je tudi pri nedavni polemiki med Borisom Pahorjem in Dimitrijem Ruplom. Omalovaževanje in diskreditacija NOB sta sramotna, je dejal Stojan Spetič in ob koncu svojega nagovora pozval prisotne, naj se tudi v prihodnje zbirajo in častijo spomin na padle borce. (sč) 6 1 0 Sobota, 3. novembra 2012 KULTURA ŠOLA KOSOVEL - Pred dnevom mrtvih Učenci z Opčin in Proseka pri spomenikih in v Rižarni Kot je že običaj, so tudi letos pred novembrskimi prazniki učenci srednje šole Srečka Kosovela z Opčin in Pro-seka obiskali spomenike padlim, da bi počastili spomin vseh, ki so žrtvovali življenje za našo svobodo. Učenci openskih prvih razredov so se v spremstvu domačinke Kostan-ce Mikulus podali k vaškemu spomeniku in na opensko strelišče, prvošol-ci proseške šole pa so obiskali vaške spomenike na Proseku in Kontovelu ter proseško avstro-ogrsko vojaško pokopališče. Drugošolci obeh šol so na bazovski gmajni ob spomeniku Bazoviškim žrtvam prisluhnili novinarki Poljanki Dolhar. Učenci openskih tretjih razredov pa so obiskali Rižarno in tam tudi iz besed zgodovinarja Sandija Volka izvedeli o grozotah, ki so se v tem koncentracijskem in uničevalnem taborišču dogajale med drugo svetovno vojno. Učenci škedenjske šole obiskali pokopališče Na OŠ I. Grbec - M.G. Stepančič iz Škednja vsako leto ob priliki novembrskih praznikov obiščejo pokopališče. V sredo so obiskali grobove škedenjskih domačinov Ivana Grbca, Marice Gre-gorič Stepančič in župnika Jakoba Uk-marja. Učenci so se pokojnim poklonili s cvetjem, recitacijami in petjem. Spomnili so se tudi učiteljice Marte Verk Volk. Škedenjski župnik g. Dušan Jakomin je učencem zanimivo pripovedoval o življenju zavednih Slovencev, ki so delovali v Škednju na kulturnem, šolskem in cerkvenem področju. (nd) Šentjakobski srednješolci v Rižarni Učenci srednje šole Ivana Cankarja so se ob dnevu spomina na mrtve poklonili žrtvam druge svetovne vojne. Tako so v sredo v spremstvu profesorjev obiskali Rižarno, kjer so počastili spomin na vse, ki so darovali življenje zato, da lahko mi danes živimo svobodno na svoji zemlji ter gojimo svoj jezik in kulturo. Učenci so položili cvetje pred spominsko obeležje na notranjem dvorišču ter občuteno prebrali več Kajuhovih pesmi, nekaj pričevanj preživelih in krajše besedilo Prima Levija. Učenci so si nato ogledali celico smrti, celice, dvorano križev in še posebno muzej ter z zanimanjem poslušali razlago profesorjev. (ip) TREBČE - Pokopali so ga prejšnji petek V spomin na prijatelja Borisa Berdona Prejšni petek smo v Trebčah spremljali k zadnjemu počitku prijatelja Borisa Berdona iz Ricmanj. Po cerkvenem obredu, med katerim je vaški župnik poudaril njegove odlike, smo krenili na pokopališče, kjer smo se od njega poslovili. Jesensko vreme je še poudarilo naše občutje ob poslušanju ža-lostink, ki jih je na čelu številnih po-grebcev igrala domača godba. Boris bi decembra dopolnil 83 let, a ločitev od dobrega prijatelja je vedno prerana. Skupno sva preživela brezskrbno mladost v rodni vasi v številni družbi vaških sovrstnikov, s katerimi smo si izmišljali najrazličnejše igre in vragolije, se zabavali in veselili, še posebno ob velikih praznikih in ob praznovanju vaškega zavetnika, svetega Jožefa. Bili smo kot bratje, zaupali smo si naše mladostniške skrivnosti in tegobe. Vse kar je Boris doživljal, je tudi navdušeno pripovedoval z uporabo samih superlativov. Ljubil je naravo, ljudi in življenje nasploh. Bil je krepke narave in tudi strasten plavalec, ki je ob poletni vročini, kar med pašo na „Vrh'ču" oddrvel preko njiv k morju. Boris je ljubil tudi nogomet in je nastopal kot vratar vaške mladinske ekipe. Kasneje, ko si je lahko privoščil kolo, se je ravno tako vneto posvetil kolesarstvu. Z novo družino pa je skoraj do nedavnega smučal in odkrival najlepša smučišča severne Italije. Po vojni je sodeloval pri telovadnih vajah za prvomajske nastope pri Sv. Soboti, kot tudi kasneje pri Sv. Ivanu, kjer so se vršile vse mogoče prireditve. Več let je tudi plesal v borštan- Zeleni teden učencev šol A. Gradnika in A. Sirka Učenci 4. in 5. razreda osnovnih šol Alojza Gradnika in Alberta Sirka so se od 22. do 26. oktobra udeležili zelenega tedna v domu Trilobit, v bližini Jesenic. V sončnem vremenu in čudovito jesensko obarvani naravi so spoznavali gorenjske lepote ter zanimivosti. Pod strokovnim vodstvom vzgojiteljev so opazovali razne naravne pojave, floro, favno ter raziskovali najdišča fosilov. Spoznali in urili so tudi tehnike veslanja, plezanja, ribištva in lokostrelstva. V prijetnem vzdušju in z nasmejanimi obrazi so se učenci po petdnevnem bivanju srečno vrnili domov. V Repnu delegacija iz pobratenega Logatca V torek se je na Repentabru mudila delegacija Zveze borcev iz pobratene občine Logatec, ki je v spremstvu župana Berta Menarta položila venec na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja. Prisostvovali so župan Marko Pisani in podžupan Casimiro Cibi ter predstavnika sekcije VZPI Walter Milič in Darko Škabar. Komandant Nemgar je bil po rodu iz Logatca in je padel prav na repentabrskih tleh v zadnjih dneh vojne leta 1945. Nato so se poklonili še spominu padlim domačinom ob spomeniku v Repnu. Včeraj danes [12 Lekarne U Kino ski folklorni skupini, ki jo je vodila Olga Gorjup. Kot harmonikar je s prijatelji sestavil ansambel, ki je uspešno igral za ples in zabavo. Pri stricu se je izučil za mizarja in si nato doma uredil delavnico, ki jo je tudi uspešno vpeljal. Imel je kar nekaj zelo sposobnih delavcev in delal z njimi s pravim prijateljskim odnosom. Izdelovali so vrata, okna in tudi pohištvo. Poročil se je z Mileno Rapotec iz Gro-čane, ki pa ga je na žalost kmalu zapustila. Ostal je vdovec z Vlasto in Kse-njo, ko sta bili še zelo mladi. Zato je zanje skrbela tudi njegova mama Marija, da sta odrasli in zaključili prva učiteljišče, druga pa trgovsko akademijo. Leta 1971 se je vnovič poročil, z Orlando Kralj iz Trebč in se tja priselil v prenovljeno domačijo. Imela sta dva sinova: Damjana, ki je prevzel domačo obrt in Davorja, ki je postal strojni inženir. Oba sta aktivna pri trebenski godbi. Boris je vsak dan zahajal v svojo delavnico v Ricmanjah, dokler so mu to moči dopuščale. Tam sem ga pogosto obiskal in skupaj sva uživala domače okolje in lep razgled na Breg in morje. V sproščenem vzdušju sva obujala spomine, se posvetovala, se ujemala in si zaupala. Zelo ga bom pogrešal. Vsem svojcem izražam občuteno sožalje. Miran Kuret Danes, SOBOTA, 3. novembra 2012 SILVA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 - Dolžina dneva 10.01 - Luna vzide ob 20.09 in zatone ob 10.46 Jutri, NEDELJA, 4. novembra 2012 DRAGO VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,1 stopinje C, zračni tlak 1003,7 mb ustaljen, vlaga 76-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C. Danes, 3. novembra 2012 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Ža-vlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgo-nik (Božje Polje 1). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 - 040 635368, Largo S. Vardabasso (bivša Ul. Zorutti 19) - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Zgonik (Božje Polje 1) - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 1, Largo S. Vardabasso (bivša Ul. Zorutti 19), Korzo Italia 14, Ža-vlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Zgo-nik (Božje Polje 1) - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 - 040 631661. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.20, 18.45, 21.15 »007 Skayfall«. ARISTON - 16.00, 18.45, 21.15 »Oltre le colline«. CINECITY - 20.05 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 15.35, 17.50 »I gladiatori di Roma«; 15.40, 17.35, 20.00 »L'era glaciale 4 -I continenti alla deriva«; 15.15, 17.35, 20.00, 22.15 »Viva l'Italia«; 16.30, 19.10, 21.50 »Le belve«; 22.10 »Io e te«; 15.20, 17.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 15.35, 17.50, 22.10 »Ted«; 20.00, 22.05 »Silent Hill«; 15.30, 18.30, 20.30, 21.30 »007 Skyfall«. FELLINI - 16.00 »Gladiatori di Roma«; 17.40 »Il matrimonio che vorrei«; 19.45, 22.00 »Le belve«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15 »Il comandante e la cicogna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Amour«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Io e te«; 22.10 »On the road«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.20 »Asterix in Obelix v Britaniji 3D«; 20.35 »Divjaki«; 18.10, 23.20 »Hiša na koncu ulice«; 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 »Hotel Transilvanija 3D«; 15.50 »Ko zorijo jagode«; 12.50, 15.10, 17.30 »Prava Nota«; 17.30, 20.30, 23.30 »Skyfall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.10, 22.15 »Silent Hill Revelation 3D«; 15.30, 18.45, 20.30 »Paranorman«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Viva l'Ita-lia«; Dvorana 3: 15.20, 17.30, 19.50, 22.15 »007 Skyfall«; Dvorana 4: 15.15, 17.00 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 18.45, 20.30, 22.15 »The possession«. SUPER - 16.30, 20.10 »Ted«; 18.15, 22.00 »Cogan«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.20 »007 Skyfall«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »Il matrimonio che vorrei«; 22.00 »007 Skyfall«; Dvorana 3: 17.30 »Alla ricerca di Nemo 3D«; 19.50, 22.15 »Le belve«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30 »Viva l'Italia«; Dvorana 5: 17.45, 20.15, 22.10 »Io e te«. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA V DOLINI sporoča, da bo razstava »Dolinska šola v preteklosti« na srednji šoli Gregorčič odprta še do 30. decembra. Najave za voden obisk na markoma-nin@gmail.com. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče IP: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: De vin (jug) - avtocesta A4, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drev. 233/1 AGIP: Istrska ul. 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska c. 5; Devin - Državna cesta. 14, Sesljan - avtocestni priključek km 27 ENI: Ul. A. Valerio 1 (univerza) ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 ADRIA: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale TOTALERG:: UL Flavia 59 V sodelovanju s FIGISC Trst. prej do novice www.primorski.eu1 / ŠPORT Sobota, 3. novembra 2012 7 Čestitke Naša ELENA se veseli, ker rojstni dan slavi! Prvič danes dve številki ima, iskrena voščila ji podarimo iz srca!Naj bo vedno taka, kot doslej, vse najboljše in vse najlepše za naprej. Erika in vsi domači. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi BOX AVTO v neposredni bližini Slovenskega stalnega gledališča (Ul. Do-nadoni) dajem v najem. Poklicati ob večernih urah tel. št.: 040-213385. FIAT 600 letnik 2002 prevoženih 94.000 km, edini lastnik, prodam po zelo ugodni ceni, podarim 4 zimske gume rabljene eno sezono. Tel. št.: 338-8340089. KUPIM domač rdeč česen majhne stroke. Tel. št.: 040-8320135. PODARIMO dve simpatični mladi mucki, belo in črnobelo. Tel. št. 040-229386 (ob večernih urah). PRODAJAM negradbeno zemljišče na Katinari s pogledom na Lonjer, 1.600 kv. metrov, idealno za skladišče. Cena po dogovoru. Tel. št.: 347-9728374. PRODAM skuter yamaha cignus 125 ku-bikov, 3.200 prevoženih km, vedno v garaži, kot nov. Tel. št.: 040-214412. PRODAM pet novih aluminijastih polken s premičnimi letvicami, temno sive barve, velikost 90x120 cm. Tel.: 040220216. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V SALEŽU prodajam hišo s terenom s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. ZARADI BOLEZNI prodam avto peugeot 206 plus rdeče barve, letnik 2011, skoraj nov. Tel. št.: 040-213713 (od 11. do 13. ure). ZEMLJIŠČE 5.179 kv.m., primerno za sečnjo drv in pašo, tik ob gozdni cesti, 800m od Zgonika prodam po 1,60 evrov za kv.m. Tel. št.: 340-2857674. M Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Martinovanje v soboto, 10. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 00386-31372632 (Metka). ZSKD obvešča prijavljene za avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič v Ljubljani, da bodo v nedeljo, 11. novembra, vstopali na avtobus po sledečih urnikih: ob 15.30 v Domju pri ZKB-ju, ob 15.45 na trgu Oberdan na parkirišču in ob 16.00 na openskem krožišču nasproti restavracije Diana. Prijavljene prosimo, naj bodo na mestu vstopa 10 minut prej. OMPZ FRIDERIK BARAGA vabi na popoldanski izlet v nedeljo, 25. novembra, v bližnjo Istro (Krkavce, Nova vas, Koper...). V Kopru nas bo čakal Pavel Go-ja, ki nas bo vodil po najbolj zanimivih točkah. Vpis in informacije čim prej na tel. št.: 347-9322123 (nujno potrebno zaradi avtobusa). SKD PRIMOREC vabi vaščane in prijatelje na društveni izlet »Predpraznični Salzburg in čarobni St. Wolfgang« 1. in 2. decembra! Vpisovanja sprejemamo na tel. št. 040-214412. Pohitite, število mest je omejeno. □ Obvestila LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 3331157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 347-4434810 (Livio Šemec). Odhod avtobusa ob 8.30 izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni! SPDT vabi v nedeljo, 11. novembra, na Martinovanje v Gorjanskem. Zbirališče ob 9.00 na trgu pred cerkvijo. Predviden je pohod po kraški planoti, sledi družabnost. Prijave do torka, 6. novembra: Livio 040-220155, Katja 338-5953515 za mladinski odsek (ob večernih urah) in odborniki planinskega društva. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN ŠZ SLOGA organizirata v soboto, 10. novembra, Martinovanje z avtobusom v Istro. Najprej si bomo ogledali razne Istrske običaje Martinovanja nato večerja v Marezigah. Prijave do 7. novembra na tel. št. 040-200782 (Franč-ko), 040-226283 (Viktor). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 8. do 11. decembra. Prijave in informacije: Metka - tel. št. 00386-31372632. SKD FRANCE PREŠEREN BOLJUNEC -BALETNA ŠOLA za otroke od 5 do 10 let, vsak četrtek, 18.00-19.00, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Odprta so še vpisovanja, toplo vabljeni! KRUT IN NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 17. uri v čitalnici NŠK v ulici S. Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu Kruta v ul. Cicerone 8, tel. 040360072. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, ki bi radi sodelovali pri pustu 2013 na sestanek, ki bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 v Štalci, v Šempolaju. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo sporočata cenjenim članom in strankam, da bodo uradi ponovno odprti v ponedeljek, 5. novembra. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi predstavnike vasi, da se udeležijo prvega sestanka, ki bo v torek, 6. novembra, ob 20.30 v domu Brdina. OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren sporoča, da naslednja vadba bo v torek, 6. novembra, z običajnim urnikom. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v torek, 6. novembra, ob 20.15, Doberdobska ulica 20/3, Opči-ne. SKD VIGRED vabi v torek, 6. novembra, ob 18. uri v Štalco v Šempolaju na srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Nazdravimo Martinu... vino, kot zdravilo pri mnogih boleznih«. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 6., ob 20.45 pevska vaja in v nedeljo, 11. novembra, ob 10.30 odhod avtobusov iz Padrič za nastop v Cankarjevem domu. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na drugi sestanek, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 3358180449. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 7. novembra, ob 18.30 uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. ZVEZA LEVICE vabi v sredo, 7. novembra, ob 19.30 v ljudski dom G. Cancia-ni v Podlonjerju (Ul. Masaccio,24) na srečanje »Oktobrska revolucija...smo anahronistični?«, sledi družabnost. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 347-5292058, www.skbrdina.org. KNJIGARNA KNULP (Ul. Madonna del Mare 7/a) vabi v četrtek, 8. novembra, ob 20.30 na predavanje dr. Barbare Zet-ko o tapkanju - metodi EFT za doseganje čustvene svobode. SLOVENSKI KLUB prireja v četrtek, 8. novembra, srečanje s Tonetom Hočevarjem na temo »Slovenci v Italiji z rimskega zornega kota«. Z dolgoletnim Delovim dopisnikom iz Rima se bo pogovarjal novinar Sandor Tence. Vabljeni v Narodni dom, Ulica Filzi 14, ob 18. uri. VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE LILT IN SKD VIGRED vabita v četrtek, 8. novembra, ob 18.30 v Štalco v Šempola-ju na predavanje na temo »Kako lahko preprečimo raka, preventiva in zdrava prehrana«. Sodelujejo zdravniki M. Bortul, B. Scaggiante, M. Tonutti in F. Zanconati. KRD DOM BRIŠČIKI organizira tečaj »Fitoterapija - zdravilna zelišča in njihova uporaba«, vodi Martina Malalan. Tečaj se bo odvijal: 9. novembra, 17.3019.30; 16. novembra, 17.30-19.30 in 24. novembra 9.00-13.00. Za vpis in informacije: Alenka 040-327053 ali 3489876308. SLAŠČIČARSKI TEČAJ SKD TABOR -ZNOVA nas bo francoski šef slaščičarstva Naser Gashi, ki je opravil visoko akademijo za slaščičarstvo v Parizu, učil pripravljati najbolj znane francoske sladice (macarons in torto). Tečaj se bo vršil 10. novembra, od 9. do 14. v prostorih VZS Mitja Čuk na Kontovelu št. 255. Prijave po tel. št.: Olga 040-211997 in Silva 0039-328361723. DELAVNICA NARAVNE KOZMETIKE (izdelava 7 različnih izdelkov, ki jih boste odnesli domov) - vodi Barbara Lo-kar, v soboto, 17. novembra, 9.00-15.00 pri Skladu Mitja Čuk na Opčinah. Prijave sprejemamo do 14. novembra (število mest je omejeno). Dodatne informacije: Sklad Mitja Čuk 040-212289, aromathic@gmail.com. OBČINA DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da bo do 16. novembra, sprejemalo prošnje razstavljalcev, ki bi se želeli udeležiti letošnjega božičnega sejma (od 5. do 9. decembra na trgu v Bojuncu). Obrazci so na razpolago na spletni strani www.sandorligo-doli-na.it/. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Poljanko Dolhar v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. TABORNIKI RMV so se tudi letos vključili v dobrodelno akcijo zbiranja papirja »Star papir za novo upanje«. Zbrana sredstva bodo namenili v dobrodelne namene potrebnim v Sloveniji. Taborniki bodo v mesecu novembru zbirali papir: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 16.00; na Op-činah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 18.00; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00; v Saležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00; v Doberdobu (društvo Jezero) ob sobotah od 15.00 do 16.00; v Štandre-žu (Don Andreja Budala) ob sobotah od 14.00 do 15.00; na Vrhu (KD Danica) ob sobotah od 15.30 do 16.30. Ob tem bodo zbirali tudi v nedeljo, 25. novembra, v Zgoniku pred začetkom koncerta TPPZ Pinko Tomažič. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lah- ko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-dolina.it. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzio-ni@com-monrupino.regione.fvg.it. 0 Prireditve FOTOVIDEO TRST80 vabi prijatelje na otvoritev razstav članov TRST80 na Okusih Krasa: danes, 3. novembra, Radivoj Mosetti »Benetke oggi« ob 18.30 Opčine-Kalin; v torek, 6. novembra, Sonia Osbich »Subreka« ob 18.30 Zgonik-Gustin; v četrtek, 8. novembra, Samuela Bandi Vuga in Luka Vuga »Okusi Turčije« ob 18.30 Pe-sek-Karis; v torek, 13. novembra, Alenka Petaros »Kuk in Lipnik« ob 18.30 Opčine-Pub Liverpool. TREBČE, HIŠKA U'D LJENČKICE - V organizaciji Slovenskega pevskega društva Krasje razstavlja svoje slike Vilma Padovan. Razstava z naslovom »Intermezzo« bo odprta danes, 3. novembra, od 18. do 20. ure ter v nedeljo, 4. novembra, od 10. do 12. ure. RAJONSKI SVET ZA VZHODNI KRAS IN SKD TABOR vabita v nedeljo, 4. novembra, ob 18.30 v Prosvetni dom na Opčine na jesenski koncert tre-benskega godbenega društva Viktor Parma. V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je do nedelje, 4. novembra, na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Urnik: 10.3018.00. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GORICA-VIDEM vabita v ponedeljek, 5. novembra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na predstavitev knjige dr. Marije Kacin »Primorska šola na prepihu«. O avtorici in publikaciji bo govorila prof. Neva Zaghet. Začetek ob 20.30. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo v sredo, 7. novembra, ob 10. uri na kavo z Ivano Suhadolc. Avtorica knjige Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu bo spregovorila o svojem delu, razkrila pa nam bo tudi veliko iz svojega novinarskega poklica in življenja daleč od Trsta. V ČETRTEK, 8. NOVEMBRA, OB 18. URI se nam pridružite na predstavitvi nove knjige zgodb KD Vilenica »Pasji dnevi« z ilustracijami Jasne Merku. Z avtorico Jasno Jurečič se bo pogovarjala profesorica Magda Jevnikar. Vabljeni. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete otvarja v petek, 9. novembra, razstavo »Med oblaki in zemljo«. Razstavljata Matjaž Hmeljak in Deziderij Švara. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambrce - Max Zuliani klavir, Martin Poljšak klarinet, Vanja Zuliani violina. Začetek ob 20. uri Vabljeni. MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: v nedeljo, 11. novembra, ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani (vstopnice razprodane); 18. novembra ob 18. uri SNG v Novi Gorici (vstopnice razprodane); 25. novembra ob 18. uri ŠKC v Zgoniku (vstop prost). SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na veselo Martinovanje v soboto, 17. novembra, ob 19.30. V društvenih prostorih v Ricmanjih vam bomo postregli z martinovim menijem, žlahtno kapljico domačih proizvajalcev in glasbo v živo. Rok prijave zapade v nedeljo, 11. novembra. Za informacije in prijavo pokličite med 18. in 20. uro na 347-8984500. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christianom Elio, Ervinom Hladni-kom Milharčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Magazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. OBMORSKE DEŽELE - NA TEH OBMOČJIH SKOZI ČAS Razstava je na ogled do 18. novembra v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Seslja-nu. Tema razstave je arheologija ob- morskih področij in klimatske spremembe oziroma spremembe krajine in poselitve na območju občine Devin Na-brežina. Urnik: pon-pet 9.00-12.00, ob sobotah, nedeljah in prazniki 9.0012.00 in 15.00-18.00. Info: Občina Devin Nabrežina, Urad za odnose z javnostmi - tel. št.: 800-002291, urp@co-mune.duino-aurisina.ts.it. V BAMBIČEVI GALERIJI je v okviru 15. koroških kulturnih dnevov na Primorskem do 23. novembra na ogled razstava koroške slikarke Mire Blažej. Odprto od ponedeljka do petka, 10.00-12.00 in 16.00-18.00, Opčine, Proseška 131-133. Prispevki V spomin na vse pokojne družine Bion-do daruje Giuliana Piscanc 20,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. Namesto cvetja na grob Milkota Budi-na darujeta Nevenka in Marjan 50,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Rada Zorna daruje družina Bizjak s Proseka 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V počastitev spomina pokojnih Jolan-de Dobrinja vd. Glavina, Lee Krmec, Etota Kocjana in Danjela Glavine daruje Ada Počkar 40,00 evrov za Sekcijo ANPI-VZPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Ob 50. rojstnem dnevu drage Adriane Dolgan - Smotlak se je z ljubeznijo spominjajo njeni najdražji in darujejo 100,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. Nardo Kralj daruje ob svojem 92. rojstnem dnevu 50,00 evrov za ŠD Primorec iz Trebč. V spomin na aktivistko gospo Bruno Deponte daruje Miran Kuret z družino 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Ricmanjih. Namesto cvetja na grobove vseh svojih dragih darujeta Renato Rupel in Majda Tercion 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ade Bani darujeta Zarko in Dora Ban 30,00 evrov za SKD Grad od Banov. V spomin na Sonjo Lorenzi vd. Miche-lazzi darujejo Dušan, Laura, Kristina in Paolo Bandi 50,00 evrov za Sklad Luc-hetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. V spomin na strica Nacjota Bandija darujejo Dušan, Laura, Kristina in Paolo Bandi 50,00 evrov za Sklad Luchetta-Ota-DAngelo-Hrovatin. Ob dnevu mrtvih, v spomin na Sergija Canteja, daruje družina 25,00 evrov za MoPZ Igo Gruden. V spomin na drago hčerko Majdo darujeta mama in oče 20,00 evrov za Dekliški zbor Kraški slavček. V spomin na Milko ta Budina daruje Ivanka Milič 20,00 evrov KD Rdeča zvezda. Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICO je v kleti v Boljuncu odprl Zoran Parovel. Tel. št.: 346-7590953. OSMICO je odprl Miro Zigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta, na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Loterija 2. novembra 2012 Bari 10 6 68 50 87 Cagliari 43 53 74 55 66 Firence 42 10 70 9 6 Genova 55 66 83 64 9 Milan 2 49 24 53 58 Neapelj 27 47 6 11 55 Palermo 90 42 13 74 15 Rim 30 10 63 16 31 Turin 39 82 16 2 45 Benetke 10 56 78 88 14 Nazionale 76 21 57 55 50 8 1 0 Sobota, 3. novembra 2012 KULTURA NIZ RAZ/SELJENI - Film in debata o težavah ti. druge generacije priseljencev Rodili so se v Italiji a še nimajo vseh pravic Pričevanja mladih in kampanja za spremembo zakona - Italija sem tudi jaz L'Italia sono anch'io (Italija sem tudi jaz) je ime kampanje za pravice priseljencev, ki združuje socialno ozaveščena društva na celotnem državnem teritoriju in se bori za spremembo zastarelih zakonov, zato da bi otroci rojeni v Italiji postali »ius soli« italijanski državljani in za volilno pravico priseljencev, ki redno delajo v naši državi vsaj pet let. V okviru pobude Razseljeni so predstavniki njene tržaške sekcije zelo konkretno predstavili odprta vprašanja delavcev in študentov, ki imajo vse dolžnosti italijanskih državljanov, a nimajo enakih pravic. Albanka Alda, Srbkinja Milena in Somalec Mohamed so povedali, kako se njihovo življenje odvija okrog stalnega obnavljanja dovoljenja za bivanje, sredi labirinta italijanske birokracije in zakonov, ki ne ustrezajo več zahtevam novih časov. Odvetnica Dora Zappia je pojasnila, da je italijanski zakon o priseljevanju iz leta 1992 ščitil predvsem Italijane, ki so se odselili v tujino, saj je bilo vprašanje priseljevanja takrat upoštevano kot priložnostni problem, ki ni potreboval dolgoročnih ukrepov. Legalni priseljenec lahko upa, da bo postal italijanski državljan približno 15 let po prihodu ali dve leti po poroki z italijanskim državljanom; za mladoletnike pa velja pravilo, da morajo oddati prošnjo (brez jamstva o pozitivnem odgovoru) najkasneje dve leti po osemnajstem rojstnem dnevu. Do tedaj pa so njihove pravice zamrznjene, čeprav so se rodili v Italiji, kjer so se izšolali in živijo. »Položaj trajne začasnosti ovira vsestranski razvoj, saj je težko prispevati k rasti države in udejanjati svoje ideje« - je pojasnil član kampanje Stefano Ber-tuzzi. Gre za zelo konkretne ovire kot so vozniško dovoljenje ali daljši premiki, predvsem pa za možnost načrtovanja bodočnosti. Kot so zelo jasno dokazali zelo podjetni in samozavestni protagonisti srečanja v gledališču Miela, bi spremembe zakona (pobudo kampanje naj bi obravnavali v parlamentu) lahko dale zagon novi Italiji z upoštevanjem in bolj konstruktivnim upravljanjem neizogibnih sprememb. Informativne kampanje so pomanjkljive, pomanjkanje odprtega soočanja in dialoga pa ustvarja dodatne pregrade. »Nismo breme, smo sredstvo« - je poudarila štiriind-vajsetletna Milena, ki dela z motivacijo, zaupanjem v bodočnost in željo, da bi prispevala k rasti te države. Orisati novo politično in družbeno podobo Italije ni proces enostranske koristi, saj ne S predstavitve filma Dobrodošli v Italiji, ki je uvedel srečanje o še vedno težavni integraciji v Italiji rojenih pripadnikov druge priseljenske generacije kroma pomeni samo priznati enakopravnost otrokom priseljencev iz druge in tretje generacije, ki od rojstva živijo in razmišljajo kot italijanski sovrstniki, a je v odnosu do števila legalnih in integriranih priseljencev korak naprej v šepavem sistemu, ki ne bo omogočil napredovanja, dokler ne bo prišlo do ugotovitve, da priseljevanje ni problem, temveč sprememba z neizkoriščenim potencialom. Pred debato si je publika ogledala petdelni dokumentarni film Dobrodošli v Italiji, ki v seriji kratkometražnikov prikazuje različne obraze priseljevanja. So zgodbe Afganistanca Nasirja, ki živi v skupnosti mladoletnih priseljencev v Benetkah in za katerega bo osemnajsti rojstni dan verjetno pomenil izgubo priložnosti nadaljevanja zaželenega šolanja, Somalca Dadirja, ki je igral v državni nogometni ekipi in je z begom zaradi vojne utonil v anonimnosti, odčaranega kurdskega para, ki čaka na osvoboditev sredi skrbi za usodo sorodnikov, podjetne Margerite iz Burkine Faso, ki si je zamislila domačo gostilno za rojake v Neaplju, senegalskega kulturnega me-diatorja Mohammeda, človeka dialoga, spoštovanja in konfrontacije, ki je bil žrtev agresivne diskriminacije in je na lastni koži preizkusil, da je tudi integriran priseljenec »drugačen« državljan. ROP HIŠKA U'D LJENČKICE - Razstava slik Vilme Padovan Intermezzo ... v Trebčah Na ogled še danes in jutri - Na pobudo domačega pevskega društva Krasje Preteklo soboto je Slovensko pevsko društvo Krasje odprlo v Trebčah likovno razstavo z naslovom Intermezzo. V intimnem okolju Hiške u'd Ljenčkice prvič samostojno razstavlja Vilma Padovan. Umetnico in razstavljena dela je predstavila prof. Jasna Merku, ki je izpostavila pretanjeno vez med likovnim in glasbenim svetom, ki jo razkrivajo prikazani izdelki. Vilma Padovan se poklicno ukvarja z glasbo, kar se zrcali tudi v njenih delih. Že sam naslov razstave - Intermezzo, izhaja iz sveta glasbe, prvi vtis ob obisku razstave pa je ravno občutek ritma in harmonije. Na sobotnem odprtju je bila glasba tudi dejansko prisotna, saj je v Trebčah nastopila ljudska pevka in pravljičarka Ljoba Jenča, ki je očarala številno publiko s pesmijo, besedo in pozitivno energijo. Intermezzo v Hiški u'd Ljenčkice bo na ogled še danes od 18. do 20. ure ter jutri od 10. do 12. ure. Zbor Illersberg dobitnik Zlatega sv. Justa Pevski zbor Antonio Illersberg je dobitnik letošnjega Zlatega sv. Justa, ki ga tržaški kronisti podeljujejo zaslužnim Tržačanom in mestnim ustanovam. Zbor Illersberg praznuje letos 40-letnico delovanja, priznanje bodo podelili v prihodnjih tednih v dvorani tržaškega občinskega sveta. Radijska igra Božji vitez na slovenski zemlji Danes ob 18. uri bodo na valovih Radia Trst A predvajali igro Božji vitez na slovenski zemlji, ki je posvečena liku blaženega Antona Martina Slomška. V igri spoznamo Slomška in njegov čas. V dialogih s sodelavci in prijatelji so posejane Slomškove misli, tako da igra nudi vpogled v miselni svet škofa, ki je odigral zgodovinsko vlogo „na slovenski zemlji". Iz dela postane tudi razvidno, zakaj ga je Cerkev priznala za blaženega - razglasil ga je Janez Pavel II. med obiskom v Mariboru. Delo Božji vitez na slovenski zemlji je v začetku devetdesetih let napisal pesnik, igralec in režiser Alek-sij Pregarc in je bilo postavljeno na oder nad 30-krat. Za radijski medij ga je avtor prilagodil. Člani Radijskega odra Andrej Pisani, Jasmin Kovic, Marijan Bajc, Danilo Pertot in Aleksij Pregarc, ki so besedilo odigrali v režiji Franka Žerjala, so dodali poseben čar predstavi in z izbrano tehniko ustvarili prepričljive like, ki izstopajo iz pisanega teksta. Naj kot zanimivost povemo, da je bila orgelska spremljava, ki jo je izvedla Michela De Castro, posneta v cerkvi v Pevmi. Ponovitev otroške animacije Klepelutke Razigrane Klepelutke z mavričnega travnika v Papirku Papirku se spet vračajo na televizijske ekrane. Nocoj ob 20.20 bo na vrsti prva epizoda o Mili in govoreči roži, ki v sebi skriva ljubko presenečanje. V družbi tržaške lutkarice Magde Martinci in učencev OŠ Virgila Ščeka iz Nabrežine bodo gledalci hkrati spoznali zgodbo o nastanku sladkosnede skupine papirnatih povodnih konj. Scenarij je nastal izpod peresa Deve Pincin, režijo je podpisala Marija Brecelj, posnetke je omogočila notranja ekipa Rai, za montažo pa je poskrbel Alan Cosma. Ustvarjalsko ekipo dopolnjujejo še Tamara Sta-nese, Marko Sancin, Mairim Che-ber, Jan Leopoli in Aleš Lupinc, ki so s svojimi glasovi vsaki izmed Klepelutk vdihnili dušo. SLOVIK - Začetek novega ciklusa seminarjev o religiji in ekonomiji Kulturno ozadje kitajske rasti O vzponu Kitajske je predaval profesor Hongjun Zhao s Konfucijskega inštituta v Ljubljani - Vloga vlade, podnebja in konfucianizma pri uspehu države V četrtek je bil v zborni dvorani ZKB na Opčinah prvi seminar na temo Religija in ekonomija v organizaciji Slovenskega izobraževalnega konzorcija. Vsako leto prireja namreč Slov.I.K. sklop srečanj o aktualnih temah z mednarodno uveljavljenimi predavatelji. Letošnji ciklus, ki ga Slov.I.K. prireja v sodelovanju s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in Zadružno kraško banko, bo obravnaval širši spekter tem s skupnim naslovom Religija in ekonomija. Kot je poudarila direktorica Slov.I.K-a, Matejka Grgič, »ne gre za teološko temo, ampak za razumevanje religije kot kulturne podlage, ki razlaga fenomene na področju ekonomije, trgovine in politike.« Prvo srečanje z naslovom Vzpon Kitajske je bilo posvečeno osvetlitvi kulturnega ozadja kitajske rasti. Glavi predavatelj je bil profesor Hongjun Zhao s Kon-fucijskega inštituta v Ljubljani, o delovanju katerega je uvodoma spregovorila njegova direktorica Danijela Voljč. Besedo je nato prevzel profesor Profesor Hongjun Zhao na prvem srečanju v priredbi Slov.I.K-a kroma Zhao, ki je najprej povedal, da raste kitajska ekonomija zelo hitro in konstantno. Čeprav se je o tem hitrem ekonomskem razvoju začelo govoriti šele v zadnjih petih letih, je ta povezan z daljno zgodovino Kitajske. Za kitajski ekonomski razvoj je bilo zelo pomembno leto 1978, ko je Kitajska odprla vrata tujim investitorjem, ki so veliko pripomogli k raz- voju do takrat še zaostale države. Na Kitajskem so takrat začeli graditi vse potrebne infrastrukture in poskrbeli za privlačno okolje za zunanje investicije. V tridesetih letih se je zunanja trgovina zelo povečala in posledično se je začel večati BDP, ki še danes narašča. Vlada je pri tem odigrala pomembno vlogo, saj je podpirala tuje naložbe: razumela je, da se lahko Kitajci zelo veliko naučijo od tistih, ki so prihajali od zunaj. Politika »odprtih vrat« je bila ključnega pomena za vzpon Kitajske. Zhao je večkrat poudaril, da lahko pride do razvoja in gospodarske rasti samo pod pogojem, da vlada deluje sposobno in pametno. K razvoju Kitajske pa je veliko pripomoglo tudi ugodno okolje in podnebje, kar je omogočilo razvoj kmetijstva. Kitajska je namreč eden največjih proizvajalcev in porabnikov kmetijskih pridelkov. Zhao meni, da »brez kmetijstva ne more biti ekonomskega uspeha.« Profesor je nato spregovoril o kon-fucianizmu kot enem izmed dejavnikov razvoja Kitajske. Konfucianizem je na Kitajskem glavna »vera« oz. filozofska smer, ki temelji na spoštovanju in urejevanju družbenih odnosov, kar je po Zhaovih besedah ključno za uspeh. Poleg tega je kon-fucianizem edina »religija«, ki jo vlada podpira. Ta ideologija je zelo močna in ima vpliv na celotno kitajsko kulturo. Nekateri menijo, da bi morala Kitajska v pri- hodnosti opustiti konfucianizem, saj na ekonomskem področju danes vladajo zgolj tržne zakonitosti, po mnenju predavatelja pa so Kitajci ugotovili, da bi umik od konfucianizma zelo škodil državi in jo privedel v propad. Prof. Zhao je poudaril, da lahko uspešno poslujejo samo tista tuja podjetja, ki so razumela pomen te ideologije na Kitajskem. Res pa je tudi, da je Kitajska dežela velikih nasprotij, ujeta med vladavino komunizma in ekonomijo kapitalizma. To je prišlo do izraza med debato, ko so udeleženci seminarja spraševali o človekovih pravicah in Tibetu. Zhao je povedal, da je nerešenih težav še veliko in da ne more biti pot do demokracije preprosta in hitra. V svojem zaključku je Hongjun Zhao poudaril, da »smo lahko uspešni, samo če dobro poznamo okolje, zgodovino in kulturo.« Naslednji Slov.I.K-ov seminar bo 29. novembra, in sicer na temo Ekonomija v židovski tradiciji. Mateja Clarici / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 3. novembra 2012 9 SLOVENIJA TA TEDEN Politični prepiri o sanaciji bank Darja Kocbek Tik pred iztekom roka je v torek 30 poslancev levosredinske opozicije vložilo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, da bi preprečili uveljavitev zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki ga je desnosredinska vladna koalicija pravkar sprejela. Ta zakon določa, da bo država banke sanirala tako, da bo ustanovila posebno družbo, tako imenovano slabo banko in nanjo prenesla slabe terjatve bank. Med podpisniki zahteve za razpis referenduma je vseh 27 poslancev največje opozicijske stranke Pozitivna Slovenija, ki v razpravi in pri odločanju o zakonu o sanaciji bank v parlamentu niso sodelovali. A predsednik parlamenta Gregor Virant referenduma ne namerava razpisati, ker je bila zahtevi za razpis priložena kopija podpisov poslancev in ne izvirnik. To pa po njegovem mnenju in mnenju nekaterih pravnikov ni v skladu z zakonom in poslovnikom državnega zbora. Ob tem, ko se politiki prerekajo o njihovi sanaciji, so banke v Sloveniji v prvih osmih mesecih letos ustvarile 94,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, to je sedemkrat več kot v enakem obdobju lani, ugotavlja Banka Slovenije (BS). Samo v letošnjem letu so se bančne terjatve do najslabših komitentov, za katere je le malo verjetno, da jih bodo dobile poplačane, povečale za 700 milijonov evrov - na 3,7 milijarde evrov. In zgolj avgusta so banke za slabe terjatve oblikovale za nekaj manj kot 100 milijonov evrov oslabitev in rezervacij. Te so se v letošnjem letu do konca avgusta povečale za skoraj 200 milijonov evrov - na 646,7 milijona evrov. Število podjetij, ki bankam z zamudo odplačujejo posojila, se je od lanskega decembra do konca le- tošnjega avgusta povečalo za 8,5 odstotka oziroma na 5692. V Sloveniji je, po besedah direktorja Združenja bank Slovenije Franceta Arharja, nekdanjega guvernerja BS in predsednika uprave slovenskega Uni-credita, 22 bank, pri čemer so tri največje banke, ki imajo na trgu 45-odstotni delež, (pretežno) državne banke. Prav te so najbolj problematične. Te tri banke so Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova kreditna banka Maribor (NKBM) in Abanka Vipa. Največjo, NLB, je bila država julija letos že drugič v letu dni prisiljena do-kapitalizirati. To dokapitalizacijo v višini 382,9 milijona evrov je evropska komisija odobrila pogojno, saj dvomi, da je načrt za prestrukturiranje banke izvedljiv. Podrobnega pregleda še ni končala. NKBM, druga največja slovenska banka, ni prestala nedavnega stresnega testa evropskega bančnega regulatorja in ima samo še do konca leta čas, da zagotovi zahtevano kapitalsko ustreznost. Če ne bo našla zasebnih investitorjev, jo bo morala dokapitalizirati država. Koliko bo to stalo, še niso povedali. Predsednik nadzornega sveta NKBM Peter Kukovica je pred dnevi sporočil le, da v nadzornem svetu pričakujejo, da bo banka do konca leta dosegla potrebno devetodstotno kapitalsko ustreznost. O dokapitalizaci-ji Abanke, ki potrebuje do 90 milijonov evrov svežega kapitala, bodo delničarji odločali na skupščini v tem mesecu. Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank določa, da bo predlog za prenos slabih terjatev na novo družbo lahko dala banka sama, nova družba ali pa Banka Slovenije. Nova družba bo slabe terjatve prevzela od bank v zameno za obveznice, ki jih bo izdala z jamstvom države. Ta jamstva ne bodo smela preseči 4 milijarde evrov, hkrati pa še ni znano, koliko slabih terjatev banke v svojih bilancah sploh imajo. Minister za finance Janez Šušteršič priznava, da ima le približno oceno, po kateri jih je za okoli šest milijard evrov. Minister ne izključuje možnosti, da bodo banke potrebovale še dodatne dokapitalizacije tudi potem, ko bodo na podlagi zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank prenesle svoje slabe terjatve na slabo banko. Po besedah poslanca največje vladne stranke desnosredinske SDS Andreja Širclja zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank rešuje tako težave bančnega sektorja kot probleme gospodarstva. Predsednik levosredinske Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič pa je ocenil, da je zakon slab, zato so z referendumom želeli državljanom dati možnost, da o njem sami odločajo. Ker so vsi poslanci podpisniki zahteve za referendum v sredo predsedniku državnega zbora Gregorju Virantu poslali dopise, da stojijo za svojimi podpisi, po Jankovičevem mnenju kopije podpisov ne bi smele biti problem. Ena od skrbi poznavalcev, ki predlagani sanaciji bank niso naklonjeni, je tudi, ali ima Slovenija sploh ustrezno usposobljene kadre za vodenje slabe banke in učinkovito in uspešno saniranje bank. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec teh skrbi nima, saj bo v bankah verjetno veliko ljudi ostalo brez službe. »Namesto, da iščejo novo zaposlitev, jo lahko najdejo v slabi banki. Zagotovo imamo na tem področju izkušene ljudi tudi v Sloveniji,« pravi. Spričo katastrofalne bilance celotnega bančnega sistema zveni ta izjava o »prezaposlitvi« bančnih kadrov zelo čudno. Šum - šepet ulice Montecchi NAMESTO SUMA Umiranje na obroke? Včeraj Primorski dnevnik ni izšel. Ponavadi smo ga lahko 2. novembra brali, kljub temu da je bil prejšnji dan državni praznik, saj so bili novinarji vseeno v uredništvu. Zaradi krize, ki vedno bolj pesti naše organizacije, je bil ta ukrep, ki sodi v širši sklop »solidarnostnih pobud«, neizbežen. Tam, kjer se le da, je namreč treba skušati držati stroške na minimumu oz. rezati. Na skupščini vseh uslužbencev slovenskih ustanov v Italiji, ki je bila v Nabrežini 29.10., smo lahko slišali, da je trenutna situacija le generalka za to, kar se nam obeta v naslednjih letih. Nekateri uslužbenci že mesece ne prejemajo plač, druge ustanove so morale sprejeti boleče ukrepe socialnih blažilcev. Celotni manjšini nameravajo razpoloviti prispevke. Šumovo uredništvo želi izraziti uslužbencem slovenskih ustanov vso svojo solidarnost in podporo. Čeprav je situacija brezupna, še nismo dosegli dna. Bolj kot umiranje na obroke: umiranje in dovolj. Dvignimo glavo! mi smo tu! V nedeljo na prvem koncertu ob 40-letnici TPPZ Pinko To-mažič smo lahko bili priča nabito polnemu Kulturnemu domu. Zasedeni so bili vsi sedeži, od prvega do zadnjega. Že nekaj dni prej ni bilo na razpolago niti vstopnice več. Ob skupnem petju Vstajenja Primorske takrat v sebi občutiš nekaj, kar te ne spomni na krizno stanje ustanov. Niti te ne spomni na to, da ne vemo, če bomo drugo leto še vedno lahko sedeli v Kulturnem domu. Občutiš pa nekaj, kar ti šepeta, da mogoče vendarle ni vsega konec. Nekaj, kar ti končno vlije kanček pozitivne energije in kar v tebi vzbudi tisti občutek pripadnosti, slovenstva in topline, za katero veš, da jo deliš tudi z ostalimi, ki s tabo v dvorani pojejo. In mogoče v tistem trenutku tudi oni verjamejo, da je mesto v zalivu še vedno tudi naše mesto. In da ima toliko obrazov, kolikor je naših mnenj. In da je prav to tisto, kar ga bo vedno bogatilo. Med prisotnimi je bilo tudi veliko ljudi iz Slovenije. Torej, če se na eni strani pritožujemo, da nas Slovenija zanemarja in se ne zavzema za nas, se nekateri rojaki iz matice le čutijo povezane z nami. Na to kaže tudi dejstvo, da so tudi v slovenski prestolnici že približno dva tedna vse vstopnice razprodane. Ne pustimo se predati pesimizmu in brezupnosti. Bodimo složni in naj naš glas bučno odmeva kot ploskanje partizanskemu zboru in nastopajočim v nedeljo. V kitici nekoč znane pesmi, ki je znala povezovati in vlivati pogum za boj in vero v boljšo bodočnost so zapisane sledeče besede: »Ves svet nasilja razrušimo, do temeljev naj se podre, na njih novi svet zgradimo, kdor bil si nič postaneš vse.« Še pomnite (tovariši)? Ker včeraj ni izšla niti naša stran, vam namesto prebliska tedna ponujamo še nekaj zanimivih izjav. ... s ponedeljkovega sestanka v Nabrežini ... »To je prav optimizem. Veliko zborovanje vseh uslužbencev v dvoranici za 20 ljudi!« (Renzo Matelig, predsednik Društva Slovencev po svetu) »Vsake krize je enkrat konec. Včasih so nas rešile vojne!« (Igor Gabrovec, deželni svetnik Ssk) »To ni trenutek za Travnik ali trg sv. Antona. Delavci podjetja SERTUBI so že ogromno časa na cesti in niso dosegli nič.« (Igor Kocijančič, deželni svetnik Zveze levice) »Če naredimo tihi molk, lahko utihnemo, nas morajo pa slišati!« (Igor Komel, ravnatelj Kulturnega doma v Gorici) ...za konec pa še pogled naših komikov... »Več ku jmamo več bomo lahko zajebali« (Boris Kobal in Gojmir Lešnjak Gojč) »Sedaj so v Sloveniji na vladi prijatelji tvojega brata (domobranca).« (Boris Kobal in Gojmir Lešnjak Gojč)" SKLAD MITJA CUK SVETUJE Problemi šolanja Švicarski sociolog Martin Hafen, ki smo ga spoznali prejšnji teden, poudarja velik pomen težnje »učimo se učenja«, ki bi morala prevladati v učnem sistemu. To naj bi bilo možno le z razvojem družbenih kompetenc, ki jih pri otroku ne smemo zanemarjati na račun predmetov oziroma vsebin, ki jih lahko konkretno ocenimo. Učence naj bi šola vzgojila in oblikovala v samostojne in odgovorne člane družbe. Ker pa šola navsezadnje ni le ustanova za izobraževanje in selekcijo, mora poskrbeti tudi za to, da se obravnavajo in rešujejo tudi tisti problemi, s katerimi se ukvarja sodobna družba. Šola naj se ne ukvarja le s strokovnimi vsebinami, pač pa tudi s pojasnjevanjem vprašanj o spolnosti, s preventivo pred odvisnostjo, z vzajemno pripravljenostjo sprejemanja med spoli, z intelektualno toleranco, s primernimi prehranjevalnimi navadami ipd. Skratka, šola naj bi postala z vseh zornih kotov šola, ki spodbuja in utrjuje zdrav način življenja in razmišljanja. Šola mora torej učinkovati socializacijsko in vplivati vzgojno na vedenjske odstope - nasilništvo ali odvisnost - z vrsto intervencij ali pa ustvariti tako socialno okolje, v katerem odraščajoči otroci lahko nabirajo tiste družbene izkušnje, ki jih bodo učvrstile in jih zaščitile pred neustreznim načinom vedenja ali pred neugodnimi razmerami. Ta vzgojno izobraževalna in socializacijska funkcija šole potiska sodobno šolo tesno ob družino. Za ugotovitev, da se je v zadnjih sto letih družina popolnoma predrugačila, ni potreben strokovnjak. Čeprav ženske danes še vedno prevzemajo večji del hišnih opravil, imajo hkrati tudi veliko več možnosti za delo zunaj doma in te možnosti izkoriščajo. Po eni strani zaradi tega, ker so njihova življenjska pričakovanja danes veliko bolj individualne narave, kot jih imele njihove matere, po drugi pa tudi zaradi tega, ker jih poklic zunaj doma dela ekonomsko neodvisne. To pa je še zlasti pomembno, če je mati samohranilka ali ko moževi dohodki družini ne zadoščajo. Zlasti zaradi tega, ker domača opravila in vzgojne naloge večinoma niso enakomerno porazdeljene med ženo in možem, vse to ženi skrajša čas, namenjen vzgoji in socializaciji otrok. Od tod izvirajo vedenjske težave otrok, o katerih se potem v javnosti razpravlja v odnosu s spremenjeno obliko družine, zaradi pretiranega »potrošništva medijskih sredstev«, postopanja, nespoštljivosti do odraslih in podobnega, ali o še hujši problemih, kot so npr. odvisnost od drog ali nasilje med mladimi. Z javno razpravo naj bi poiskali ekvivalente, pravi Hafen, ki bi funkcionalno nadomestili družinske pomanjkljivosti v zvezi z vzgojo in socializacijo otrok. Spričo splošne šolske obveznosti in dolgega časovnega obdobja, ki ga otrok in mladostnik preživita v šoli, se danes uveljavlja težnja, naj bi šola dobila nalogo zapolniti vrzel v zvezi s temi problemi. Poudarek na socializacijski in vzgojni funkciji šole ni nov. Zgodovinska dejstva so mnoge raziskovalce že prepričala, da je šola med drugim nastala tudi zaradi tega, ker je postala družina zaradi industrializacije v Evropi 19. stoletja čedalje manj sposobna samostojno poskrbeti za vzgojo in izobrazbo svojih otrok. Tako je po razmeroma dolgem obdobju, v katerem se je družina otresala čedalje številnejših vzgojnih zadolžitev, in se je hkrati obšolsko delovanje otrok in mladostnikov odvijalo čedalje bolj zunaj družine, začelo kazati tudi naraščajoče prenašanje pooblastil na šolo za prevzemanje določenih vzgojnih nalog. Vzroki so raznoliki, med njimi je prav gotovo tudi dejstvo, da je bilo mogoče naložiti šoli - kot državni ustanovi - mnoge nove zadolžitve. Prevzemanje teh novih nalog, ki niso imele neposrednega stika z navzemanjem znanja, je šoli kmalu pomenilo preobremenitev. Tudi zaradi tega, ker je vsaka neposredna preusmeritev učnih načrtov zaradi zahtev nove situacije težavna, saj se navadno ta proces ne zgodi v samem šolskem sistemu, pač pa je sad političnih odločitev. Te pa navadno naletijo še na notranjo opozicijo, tako da se ustaljene vsebine le s težavo odstranijo iz učnih načrtov ali se jim s težavo zmanjša časovni obseg. Če to dejstvo primerjajmo z gromozanskim znanstvenim in tehnološkim razvojem sodobne družbe, pravi Hafen, ki je porodil nova področja in nove tematike za celotni izobraževalni sistem, z lahkoto ugotovimo, da se šola kot izobraževalni sistem in organizacijska celota ne more prilagoditi vsem zahtevam niti dovolj hitro, niti dovolj ustrezno. Tudi zahtevi, da bi nase sprejela nalogo socializacije učencev, ne. Šolski sistem zato teži k prelaganju reševanja socialnih problemov na druge: na učitelje, učence in njihove družine. Učna sila mora v svoje programe npr. vključevati preventivo pred zasvojenostjo ali spolno vzgojo in spoznavati učence z novimi tehnologijami; poskušati morajo integrirati težavne učence in povezati starše učencev in dijakov v šolski sistem, vse to koordinirati in pri tem skrbeti za kvaliteto svojega dela ob odsotnosti drugih strukturnih sprememb: npr. manjših razredov, zmanjšanja ur za strokovne vsebine ali plačevanja nadur, saj take in podobne spremembe stanejo in odločitve zanje sprejema politika. Tako ostajajo učitelji (profesorji) preobremenjeni in nekateri izgubljajo svoje navdušenje do poučevanja, drugi pa se trudijo naprej vse do svojega burn-outa. Tudi otroci oziroma učenci in dijaki so v obstoječem šolskem sistemu preobremenjeni, meni Martin Hafen in mnogi stigmati-zirani. Številni otroci take obremenitve ne prenesejo in jih s socialnim konstruktom uvrstijo v učno šibke ali take z vedenjskimi motnjami ter jih izolirajo. Ponekod jih zberejo v posebnih razredih, ali v posebnih skupinah ali jih celo polnijo s tabletami ritalina. Včasih so kaznovani, ker motijo potek pouka, ki se trudi, da bi dosegel učne cilje, namenjene služenju selekcije za gospodarstvo. Strategija ekskluzije »problematičnih« otrok po Hafenu ni prepričljiva. Tako uvrščanje v posebne razrede in posebne skupine ali posebno nazivanje otroci razumejo kot posledico svoje lastne krivde. Taka izkušnja učinkuje nanje negativno skozi vsa leta šolanja in jim preprečuje, da bi svobodno razvili svoje (druge) specifične potenciale. Predmet kritike zaradi neizpolnjenih pričakovanj so država, starši, ki se premalo ukvarjajo s svojimi otroki ter jih zunaj šole v prostem času ne spodbujajo dovolj. Starši pa - po drugi strani -nase ne gledajo le kot na vzgojitelje, pač pa imajo v sodobni družbi še druge obveznosti in zadolžitve, ki velikokrat pridejo v konflikt s starševsko vlogo. Zunanji kritiki odgovarjajo z lastno kritiko. Vse to se razbohoti v ozračje vzajemnega očitanja: starši očitajo šoli, šola staršem, oboji očitajo politiki, politika gospodarstvu in staršem in tako dalje. (jec) 1 0 Sobota, 3. novembra 2012 KULTURA LAHKA GLASBA V SSG - Koncert Demetre Malalan in Enrica Nadaia Vzhajajoči glasbeni zvezdi sta s svojim izborom in izvedbo pokazali, da sta iz pravega testa Vzhajajoči zvezdi glasbenega firmamenta sta s televizijskih ekranov prispeli na oder tržaškega Kulturnega doma, kjer je Slovensko stalno gledališče priredilo koncert zmagovalke slovenskega X Factor šova Demetre Malalan in Enrica Nadaia, dobitnika nagrade Mogol na italijanskem talent šovu Io Canto. Gledališče v zadnjih letih odpira vrata pop in rock glasbi, da bi s posodobljenim obrazom, učinkoviteje ustrezalo željam mladih in najstnikov. Zato je spontano nastala zamisel, da bi ustvarilo priložnost za praznovanje uspeha tržaške pevke iz Trebč, ki se je junija letos uveljavila z zmago v popularni televizijski oddaji in je tako skozi glavna vrata vstopila v svet slovenske glasbe in v ospredje medijske pozornosti. Ravno tako spontano je nastala povezava s pevcem, doma iz Conegliana, ki si na podoben način utira pot na italijansko sceno, saj sta se pevca že poznala in našla skupne točke, da bi vsaj občasno združila moči. Enrico je pred kratkim povabil Demetro k sooblikovanju glasbene prireditve v Rimu, zdaj pa sta se ponovno srečala na tržaškem odru. Oba imata nekaj skupnega, in sicer glasbene usmeritve, ki predvsem pri izbiri cover popevk ne upoštevajo lahkotnej-ših najstniških hitov, temveč črpajo iz bolj sofisticiranega klasičnega zaklada, od jazzovske I'm feeling good, povojne Smile, občutene mojstrovine Carusa do Streets of love Rolling Sto-nesov ali Heroes Davida Bowieja. Demetra je nastopila tudi z dvema popevkama, ki sta vezani na pomembne etape njenega vzpona: Chasing pavements, s katero so gledalci šova začeli zaupati vanjo, in If I ain't got you, ki ji je podarila zmago. Demetra in Enrico sta prepričljivo obvladala odgovornost celovečernega koncerta v dvoje, na katerem sta se predstavila in izkazala najbolj pristno in sproščeno pri izvirnih popevkah, za katere sta sama referenčna izvajalca, to sta singla Un istante perfetto ter Poišči me srečno. Bistveno vlogo je odigral bend Shade, ki občasno sodeluje z Enricom Nadaiem; suvereni instrumentalisti so ovrednotili in obogatili koncertni dogodek s spremljavo v živo, ki daje vsakemu pevskemu nastopu neprimerljivo širšo umetniško razsežnost. več fotografij na www.primorski.eu Demetra Malalan in Enrico Nadai sta v Kulturnem domu v Trstu dokazala, da imata veliko adutov za uspešno glasbeno kariero kroma Za konec v duetu sta protagonista večera ponovno črpala iz zimzelenih klasikov in zapela How deep is your love in Imagine, navdušenemu ploskanju publike pa se je Demetra oddolžila še z novejšim hitom, Fix you izvrstnih Coldplay. Napovedovalka Mairim Cheber je v pogovoru poskusila poizvedovati o zakulisju komaj pridobljene popularnosti; Demetra je razkrila publiki, da po poletnem študiju v ZDA in snemanjem prvega singla razmišlja o snemanju videospota in o izidu prvega albuma, Enrico pa je presenetil z izjavo, da ne cilja nujno na pevsko kariero, saj je njegova želja le, da bi na katerikoli način ostal v umetniškem delovnem okolju. Neposredni stik z občinstvom je potrdil, da imata oba zelo mlada pevca adute (v prvi vrsti nedvomne vokalne sposobnosti) za uspešno nadaljevanje kariere in da je televizijska in odrska izkušnja izoblikovala njun odnos do osnovnih pravil nastopanja pred kamero in pred publiko, v primeru Demetre tudi zavest o pomenu imidža. V grajenje umetniške osebnosti spada tudi odnos s publiko in prvimi fani, ki so med koncertom fotografirali in posneli utrinke nastopov z mobilnimi telefoni, na koncu pa so se še postavili v vrsto za avtograme. Noč Halloween partyjev verjetno ni ustvarila najbolj srečne kombinacije s koncertom; število gledalcev bi lahko bilo večje glede na ponudbo, ciljna publika (povprečna starost obiskovalcev večernih predstav se je ob tej priložnosti odločno znižala) pa se je razpršila po najrazličnejših zabavah na teritoriju. Kdor se je odločil za gledališče, pa je nadaljeval večer med čarovniškim dimom, oranžnimi bučami in z glasbo dj-ja Papša. ROP Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu CHIAVARI - Natečaj za otroško literaturo Nagrada za revijo Galeb Državno priznanje za ilustracije in platnico bodo predstavnikom revije podelili 14. novembra V mestu Chiavari (pokrajina Genova) že osem let podeljujejo posebno vsedržavno nagrado otroškim revijam. Letos je priznanje za najboljše ilustracije (na posnetku ena od njih) in platnico prejela otroška revija Galeb, ki jo izdaja zadruga Novi Matajur. Seveda je strokovna žirija lahko ocenila le njen zunanji videz in ilustracije, saj ni imela jezikovnih inštrumentov, da bi se poglobila tudi v vsebino Galeba. Gre vsekakor za pomembno priznanje tudi zato, ker je namen nagrade (edine v Italiji namenjene otroškim revijam), kot poudarjajo pobudniki pri združenju Associazione ligure letteratura giovanile, »spodbujanje, podpora in ovrednotenje kvalitetnih otroških revij, ki ponujajo ustvarjalno rekreacijo, so priložnost za kulturno, jezikovno in družbeno rast mladih bralcev ter koristni učni pripomočki«. In prav to so nameni in cilji, ki jih od samega začetka izhajanja zasleduje revija Galeb. Nagrajevanje bo 14. novembra v Chiavariju ob prisotnosti številnih gostov, učencev, učiteljev, knjižničarjev in strokovnjakov na področju mladinske književnosti. Častni gost bo prof. Gianna Marrone, ki je docent za otroško književnost na rimski univerzi »Roma Tre«. Na velikem ekranu bodo med nagrajevanjem predvajali posnetke nagrajenih publikacij, ob vhodu v dvorano pa bodo na ogled otroške revije, ki so se natečaja udeležile letos in prejšnja leta. (NM) TOMIZZEV DUH Zarobljena država Milan Rakovac »Tko se ne želi prikloniti moči, novcu, politici, vjeri, naciji, rasi, tome če se život u zbornici, školi i društvu pretvoriti u pakao. Tko se pak prilagodi, brže napreduje.« Tu lakonsku i poraznu kon-stataciju o stanju društva, ne samo u Hrvatskoj, izrekao je prijatelj mi dr. Sci. Luciano Lukšič, Puležan rodom, šezdestosmaš, filozof nepopustljive istine. Naprosto, stvo-rena je stupidokracija od »elitnih« društvenih slojeva, ovdje u nas, kao i diljem bjelačkog, krščanskog svijeta; ona ima jednu jedinu zadaču - legitimirati, ju-stificirati (kako vam drago) dege-neraciju zapadnjačke civilizacije, zapravo njene oligokracije, meri-tokracije i plutokracije. I to je sada »main-stream«, matični tok, zapadnjačke misli. Psiholog i sveučilišni profesor Bogdan Lešnik, piše: »Le v despotski avtokraciji in teokraciji ni pravic, na katere bi se lahko zanesli, ampak samo dolžnosti (v obeh primerih vse pravice pripadajo despotu, s tem da v drugi 'despota' zastopa kler, tj., birokracija)... Politična scena spominja na koko-šnjak, v katerem je zavladala panika. Veliko kokodakanja, a malo jajc... Nasprotujem torej brezglavemu spreminjanju tega, kar je bilo še do včeraj zagotovljeno. K temu sodijo, ja, pridobitve delavskega boja. In tudi pridobitve socializma. Ko so njegovi despotski obrazci razpadli, je bila sijajna priložnost, da zgradimo moderno socialno državo. Namesto tega smo dobili predmoderno plemensko oligarhijo. Levica in desnica sta zamenjali vloge. Zdaj mora levica obraniti pridobljeno pred revolucionarnim zanosom desnice, ki bi rada popravila preteklost tako, da uničuje prihodnost... O 'levici' in 'desnici' govorim shematsko v smislu sil ali tokov. Vznik novega družbenega reda, ki mu rečem oligarhija (vladavina bogatih), je le posredno povezan s politično desnico. Zagon so mu dali na prelomu režima mladi partijci, ki so se zavihteli na oblast in izkoristili tranzicijsko brezpra-vje (a z dvomljivim iztržkom). Pozneje so se pojavili neoliberal-ci, ki so zagovarjali grabljenje kar z obema rokama. Se kdo še spomni 'mladoekonomistov'? To so bili pravi revolucionarji, čeprav niti ne vem, kam bi jih postavil na političnem horizontu. Vse to rahljanje socialne in politično konsistentne države pa je šlo na roko spreminjanju preteklosti, nekakšni revoluciji za nazaj, za katero si prizadeva desnica... Naš sedanji družbeni red (ali nered) vidim kot posledico divjega lastninjenja, zvečine nepotrebne denacionalizacije in oportuni-stičnega krpanja političnega sistema. Nekdanje družbeno premoženje se je prerazdelilo. Dobili smo razred 'solastnikov' (lastniška struktura sovpada s sorodstvenimi ali klanskimi strukturami), ki posredno ali neposredno upravljajo državo. V gospodarski krizi bodo storili vse, da ne bi bili prizadeti, ali pa bodo krizo celo izkoristili. Tudi socialno državo bodo razdrli, ker je tam še 'rezerva', se pravi, premoženje, ki se ga lahko polastijo«. Ma, šjor profešor, ako je sve pravice u prvanje doba drža za se despot, a demokracija je »vlast naroda«, kako nan sad jopet zapovi-daju opskurni despoti, oligarhi, plutokrati i kleptokrati, sakriveni u ten »kokošinjcu«? Bi rabilo poj nel polaio, ča ne, pak čapati tiča koji je kriv? Come in quella canssonetta de Janacci quando i muli rubava i dindii, ma el dindio ghe dava be- cade, perche »quel dindio mici-diale fu un'aquilla imperiale«. Tako su me par i po naših kokošinj-ci skriveni orli i svrake i šuojke -zato je kaos! To je nova despocija, sakrivena u demokrtatski plašt, cio e - črni veštit Lagerfeld i črne po-stuole Magli i modra košulja Armani, i »oko vrata kravata boje zlata«, i sve to skupa utrpano nella ve-tura blu, sa šoferom, jasno, koji izgleda još bolje od tog despota, kao i tjelohranitelj dotičnog despota -koji čini fintu da je demokrat, i svin čistin soli pamet, co'ste monade politicaly correct, etc, etc, etc... Da, da, ovo ja dobrohotno polemiziram s Lešnikom, ali se slažem s nji-me, kad na temelju ove furiozne anamneze stanja stvari sarkastično uvtrdi da je zbog svega navedeno-ga postao - konzervativac. Novinar Blažo Davidovic piše: »Misli se kako je pojam oligar-si, u novijem periodu, prvi spo-menuo Boris Berezovski 1996. go-dine, u razgovoru koji je objavio The Financial Times. Berezovski (i sam oligarh ) je tada imenovao sedam bankara koji kontroliraju 50 posto proizvodnih resursa Rusije... Domaci analitičari još uvijek se ustručavaju jasnije definirati pojavu oligarhije u Hrvatskoj. Iako, taksativno imenovanje 200 obitelji koje vladaju Hrvatskom jeste bilo tek medijski pozamašan potez prije desetak godina. Što je Ivica Todo-ric, nego oligarh ? Zarobljena država, dakle, biva zarobljenom upravo zbog pomanjkanja pravnog sustava, to rada korupciju, a ona stvara poslušne i potlačene.« Da, Država je zarobljena (captured state), a to je dobro znano stanje, u ovdašnjim »tranzicij-skim« državama, koje nastaje ka-da »snažno centralizirana vlast zarobljena od strane pripadnika nesigurne elite izgubi suglasnost o spletu zakona koje mora poštova-ti«; uzimam ovu široku definiciju sa USLegal.com, sa kojom se moramo složiti, premda je ona, za ov-dašnje prilike i veoma široke ruke. Jer, uz centraliziranu vlast (koja postoji od Soče do Tihog oceana, a ponegdje i izmedu Soče i Atlantika), državu su još više zarobili, uhapsili, zatočili, obezglavili upravo oni njeni Najbolji Sinovi, koji su raširili svoja DEMOKRATSKA krila nakon pada Berlinskog zida, a onda se preobrazili u oligarhe, tirane, despote, i uz to djevičanskom demokratskom šarpom pluralizma omotali nas, svoje budalaste podanike: koji smo ostali paff, odno-sno, kot v dalmatinski varijanti ba-sne: joj, slišim da čudovito poješ, pravi lisica; gavran zapoje, lisica zgrabi sir, in - »a ništa, osta' gavran ka' pizda na grani«... Kako osloboditi državu? Mislim da to nije samo ham-letovsko pitanje »biti ali ne biti« za ove jadne tranzicijske zemlje, nego cijelu bijelu civilizaciju; a drža-vu možemo osloboditi samo ako ZAROBIMO KAPITAL. I to više nije komunistička fraza, nego je-dini način održanja Države (društva) , koja je sama sebi oduzela mogucnost VLADANJA, a ako Država ne vlada, onda propada. Li-beraloidne teorije i stranke i ideje rastrte politički, medijski i »znanstveno« diljem svijeta, medutim, na sve pristaju, osim na REGU-LACIJU DEREGULACIJE. Bitna postavka liberal-kapitalizma - deregulacija, upropastila je ne samo društvo i državu, privredu i trgo-vinu, nego i pojela samu sebe, kao uroboros, mitska zmija koja je zagrizla vlastiti rep. Netko ce morati uci u onaj Lešnikov, u onaj Ja-naccijev kokošinjac - i zgrabiti onog orla koji nam proždire kokoške! / ITALIJA, SVET Sobota, B. novembra 2012 1 1 ZDA - Po prisilni prekinitvi zaradi orkana Sandy volilna kampanja znova v polnem teku Newyorški župan Bloomberg nepričakovano podprl Obamo Predčasne volitve že potekajo - Obama glede na ankete v rahli prednosti ZDA, ITALIJA - Obama vključil Marchionneja v volilni spot Fiat v ZDA del predsedniške kampanje, v Italiji v središču polemik NEW YORK - Newyorški župan Michael Bloomberg se je odločil, da bo na letošnjih predsedniških volitvah podprl demokrata Baracka Obamo. Kot je pojasnil, bi sicer raje podprl republikanca Mitta Romneyja, vendar pa "model" iz leta 1994 ali 2003. Romney je v svoji politični karieri že tolikokrat spremenil stališča, da je temu težko slediti, in Bloom-bergova izjava, ki jo je prenesla njegova tiskovna agencija, na to boleče opozarja. Romney je spreminjal stališča, a ostal republikanec, medtem ko so Blo-ombergova stališča ostala bolj ali manj enaka, le stranke je menjaval. Najprej je bil demokrat, potem republikanec, nazadnje pa je zdaj neodvisen. Bloombergova podpora ne pomeni veliko, saj je New York zanesljivo v taboru Obame, preostalim delom ZDA pa je malo mar, kaj si misli župan New Yor-ka. Kljub temu je bil Obama podpore vesel, kar je tudi nemudoma sporočil, in dejal, da župana, ki je le dan prej zavrnil njegovo ponudbo, da obišče po orkanu uničeno mesto, zelo spoštuje. Bloomberg v svojem prispevku ostro kritizira Obamo glede gospodarstva in pravi, da se je bolj osredotočal na strankarske napade in razdeljevanje premoženja kot na ustvarjanje premoženja. Vendar pa je orkan Sandy v ospredje postavil podnebne spremembe kot nujen problem, ki ogroža planet. "Eden od kandidatov to vidi kot problem, drugi ne. Jaz želim predsednika, ki daje znanstvene dokaze in upravljanje s tveganji nad volilno politiko," je sporočil Bloomberg. Okolj-ska politika je sicer povsem izostala v letošnji predsedniški kampanji. Nanjo je v četrtek Romneyja na njegovem zborovanju opozoril državljan, ki pa so ga hitro odstranili in preglasili. Oba predsedniška kandidata sta se sicer po nekaj dnevih premora zaradi orkana Sandy v četrtek ponovno zagnala v kampanjo. Tekma je glede na ankete izenačena, čeprav nekoliko bolje kaže Oba-mi, ki ima lažjo pot do 270 elektorskih glasov, kolikor jih potrebuje za zmago. Predčasne volitve medtem že potekajo in do četrtka je bilo oddanih 22 milijonov glasovnic. Romney na Floridi objavlja nove oglase, v katerih Obamo povezuje s predsednikom Venezuele Hugom Cha-vezom in nekdanjim predsednikom Kube Fidelom Castrom. Obamov najnovejši oglas pa prikazuje nekdanjega državnega sekretarja Colina Powella, ki pravi, da je pametnejša izbira za Ameriko Obama. (STA) I I I zlato (999,99 %%>) za kg 42.050,70€ -929,78 sod nafte (159 litrov) 105,82 $ +0,13 evro 1,2850 $ -1,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 2.11 31.10 ameriški dolar 1,21,2993 japonski jen 103,55 103,78 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,232 25,064 danska krona 7,4596 7,4598 britanski funt 0,80160 0,80645 madžarski forint 281,42 284,05 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 poljski zlot 4,1088 4,1390 romunski lev 4,5275 4,5420 švedska krona 8,5955 8,6000 švicarski frank 1,2073 1,2076 norveška krona 7,3305 7,3855 hrvaška kuna 7,5295 7,5270 ruski rubel 40,3150 40,7049 turška lira 2,2975 2,3312 avstralski dolar 1,2374 1,2528 braziljski real 2,6106 2,6389 kanadski dolar 1,2783 1,3005 kitajski juan 8,0205 8,1041 indijska rupija 69,1470 69,9200 južnoafriški rand 11,1572 11,2692 NEW YORK, RIM - Italijanski Fiat, ki je leta 2009 stopil v lastništvo obubožanega ameriškega Chryslerja, je dobil svojo vlogo tudi v ameriški predsedniški kampanji. Republikanski kandidat Mitt Romney je namreč aktualnega predsednika Baracka Obamo obtožil, da je Chrysler prodal Italijanom, ti pa bodo zdaj proizvodnjo jeepa preselili na Kitajsko. Romneyeve obtožbe so del televizijskega oglasa, ki ga od nedelje predvajajo v ameriških zveznih državah Iowa, Michigan in Ohio. Še posebej izpostavljen je Ohio z močno avtomobilsko industrijo, vključno s Chryslerjem. Rom-neyev volilni štab računa, da bo oglas, ki cilja na ameriška nacionalna čustva in strah pred izgubo služb, Romneyu prinesel pomembne glasove v še neodločeni državah. V New York Timesu so Romneye-vo potezo označili za še zadnji poskus pridobiti glasove, ki bi mu zagotovili zmago v Ohiu, kar kaže na to, kakšen predsednik bi bil Romney. Romney je v kampanji uporabil tudi protievropsko retoriko. Dejal je namreč, da bodo ZDA z Obamo, ki da skuša gospodarstvo spraviti pod nadzor države, šle po gospodarski poti Grčije, Španije in Italije. Sergio Marchionne ansa Obama Romneyu, ki v Ohiu za njim zaostaja, ni ostal dolžan. Tudi v njegovem volilnem štabu so pripravili televizijski oglas, ki Romneya prikazuje kot nepopravljivega lažnivca, tudi ko ga več medijev in sam Fiat postavijo na laž. Vanj je vključen tudi pooblaščeni upravitelj Fia-ta in Chryslerja Sergio Marchionne, ki je v odgovor na Romneyev oglas zaposlenim v Chryslerju poslal sporočilo, da delovnih mest ne bodo selili iz ZDA na Kitajsko. Sicer pa je Fiat ta čas v središču javne pozornosti tudi v Italiji. Njegovo vodstvo je v torek izjavilo, da na domačih tleh koncern ne bo zapiral tovarn, o čemer se je v zadnjih mesecih znova ugibalo, ampak da bodo v teh tovarnah začeli proizvajati vozila za neevropske trge. Takšno odločitev so po Marchionnejevih bese- dah sprejeli, ker bi zaprtje dveh ali treh od petih italijanskih tovarn, ki sicer obratujejo s polovično zmogljivostjo, pomenilo, da bi morali tovarne zgraditi nekje druge. To pa ekonomsko naj ne bi bilo upravičeno. Fiat namerava proste zmogljivosti v italijanskih tovarnah izkoristiti za proizvodnjo vozil za rastoče severnoameriške in azijske trge. Nove izvozne modele - do leta 2016 jih bo kar 17 - načrtujejo pri znamkah Alfa Romeo, Maserati in Jeep, medtem ko nameravajo proizvodnjo vozil znamke Lancia v Italiji zmanjšati ali povsem ukiniti. Sicer pa je objavo teh načrtov v Italiji zasenčila napoved, po kateri naj bi Fiat v svoji tovarni v Pomiglianu d'Ar-co odpustil 19 delavcev, da bi lahko v zameno v skladu z razsodbo sodišča sprejel prav toliko delavcev, vpisanih v sindikat Fiom-Cgil. To je sprožilo val kritik in protestov. Sindikati so enotno nastopili proti odpuščanju zaposlenih delavcev, podobno stališče pa so zavzeli tudi politični predstavniki, vključno ministri Montijeve vlade. Voditelj demokratov Pierluigi Bersani je včeraj poudaril, da bi zaradi napak podjetja ne smeli plačati delavci, vprašal pa se je tudi, koliko je verodostojna nova Fiatova razvojna strategija v Italiji. lf • • I V* • «I ••• Vojni zločini v Siriji ŽENEVA - Video posnetek, na katerem sirski uporniki zajamejo, mučijo in na koncu ubijejo več vojakov, najverjetneje razkriva "vojne zločine" in bi lahko bil uporabljen kot dokaz proti domnevnim storilcem teh dejanj, je ocenil Svet ZN za človekove pravice v Ženevi. Gre za posnetek, ki je v četrtek zakro-žil na spletnem portalu Youtube. Na njem sirski uporniki najprej pretepejo kakih deset ranjenih vojakov, nato pa se morajo vojaki v vrsti poleči na tla, nakar jih postrelijo z avtomatskim orožjem. Pred tem je Sirski observatorij za človekove pravice v četrtek sporočil, da so uporniki v napadih na tri vojaške nadzorne točke v pokrajini Idlib na severozahodu države ubili 28 vojakov. Tiskovni predstavnik visoke komi-sarke ZN za človekove pravice Navy Pillay, Rupert Colville, je pred novinarji v Ženevi glede posnetka danes ocenil, "da je zelo verjetno, da je bil to vojni zločin, še eden". Costa Concordia zavarovana RIM - Razbitina ladje Costa Concordia, ki je januarja pri italijanskem otoku Gi-glio doživela brodolom, je sedaj zavarovana in ne more potoniti v globine morja. A do tega je prišlo dva meseca kasneje, kot je bilo sprva načrtovano, je sporočil vodja italijanske civilne zaščite Franco Gabrielli. Naslednji korak bo odstranitev ladje, česar naj bi se po dosedanjih načrtih lotili v začetku prihodnjega leta. S pravočasnim odvozom ladje bi namreč prebivalcem Giglia lahko rešili prihodnjo poletno sezono. Pred odvozom bodo potapljači pod razbitino položili betonsko ploščo in postavili 30 metrov dolge stebre, ki jo bodo podpirali. Nato bodo razbitino poskušali obrniti pokonci in jo odvleči do celine. Vendar po Gabriellijevih besedah še ni mogoče zagotovo reči, ali bo odstranitev ladje pred pričetkom poletne sezone uspela. Če jim bo uspelo 290 metrov dolgo ladjo postaviti pokonci, jo bodo konec maja odvlekli do celine, kjer jo bodo dokončno uničili. Odstranitev bo stala skupaj več kot 200 milijonov evrov. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Ne samo Grillo in Berlusconi, ampak tudi arhitektka Aulenti in nogometaš Balotelli Sergij Premru V zadnjem tednu se je na italijanskem polotoku zgodilo marsikaj, kar je odmevalo v tujih medijih: Berlusconija so obsodili na štiri leta zapora zaradi davčne utaje, izid deželnih volitev na Siciliji je pretresel italijansko politiko. »Voters in Sicily give comic the last laugh« je naslov prvega komentarja londonskega Financial Timesa, kar je v sozvočju s slovenskim rekom, da kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje. In tokrat se je nedvomno smejal Grillo. Ugledni finančni dnevnik uvaja z naslovom »Burkač na Siciliji« daljši dopis, v katerem ugotavlja, da Grillova zmaga zveni kot budnica italijanski politični eliti. Ko je pred nekaj leti komik iz Genove nastopil na italijanski politični sceni, so ga ocenili kot burkeža, zgodilo pa se je, da se tokrat - in spet isti rek - smeje prav Grillo. Po zmagi v Parmi in na Siciliji je skrajni čas, da ga politična vodstva začnejo jemati resno. Italija doživlja najpomembnejšo politično tranzi-cijo po letu 1992 in gospodarska kriza prispeva k odtujenosti javnosti od politike in k volilni abstinenci. Grillo je postavil nekaj odločilnih vprašanj, kot sta javno financiranje strank in prepoved kandidiranja obsojencev. Ko bi se stranke spoprijele s temi problemi in jih ne bi enostavno prezrle, bi danes Grillo ne užival take podpore. Grillovo gibanje sicer nima doslednih predlogov za rešitev italijanskih problemov, vendar brez temeljitih reform bodo politična vodstva ostala vedno tarča propagande in retorike burkeža, ki so ga svoj čas ignorirala, ugotavlja Financial Times. Od enega najvplivnejših dnevnikov britanske metropole preskočimo Rokavski preliv do Bretanje, kjer mali Le Télégramme piše, da so na Si- ciliji zabeležili protestno glasovanje. Zmagovalec je v 80-ih letih bil samo priljubljen komik, danes je Grillo postal nadloga italijanske politike. Z otoka, ki je tradicionalna trdnjava desnice, so naslovili opozorilo tradicionalni politiki, saj sta zmagovalec za guvernerja, levosredinski Crocetta, in na drugo mesto uvrščeni kandidat desnice dosegla svoj rezultat samo ob sodelovanju štirih strank vsak, medtem ko je dosežek Gibanja petih zvezd povsem samostojen. Vsedržavni liderji se niso udeležili volilne kampanje na Siciliji kot Grillo, ki je bil kar 20 dni med domačini, ugotavlja dnevnik iz francoske province. Ni izključeno, da izid sicilskih volitev nakazuje tudi vse-državno težnjo: žalostna dekadenca Berlusconijevega sistema oblasti vodi k volilni abstinenci, k razdrobljenemu političnemu sistemu in k po-pulističnim težnjam. Berlusconi je vedno trdil, da ga »rdeče« sodstvo preganja, da bi mu spodneslo oblast, kar levici ni uspelo po politični poti. Sedaj, ko je daleč od oblasti kot še nikoli prej, bi se sodniki morali usmeriti proti drugim ciljem, pa so ga vseeno obsodili zaradi davčne utaje, kar dokončno izničuje teorijo zarote. Gre za oceno londonskega The Guar-diana, po mnenju katerega, tudi če Berlusconi ne bo sedel v zaporu, je obsodba vseeno zelo pomembna. Italijansko sodstvo je splošno znano kot počasno, z vrsto prizivov bo zadeva zastarala in bo kazenski postopek zapadel. Zato obsodba ni pomembna s kazenskega vidika, pač pa s političnega. V stranki Ljudstva svobode je popoln kaos in ji pripisujejo manj glasov kot Grillovemu gibanju ter jo v vseh javnomnenjskih ra- ziskavah levosredinska Demokratska stranka prekaša. Brez liderja in brez skupne ideološke podlage je Berlusco-nijeva stranka v težavah, tudi ker so njeni predstavniki vpleteni v vrsto škandalov zaradi korupcije. Italijani so se nekako privadili na korupcijo, po desetih letih gospodarskega zastoja in sredi finančne krize pa jih začenja resno motiti, da njihovi voditelji izkoriščajo denar iz javnih sredstev in da so skorum-pirani. In jih zelo moti tudi, da ne plačujejo prav tistih davkov, ki jih navadni smrtniki morajo plačevati do zadnjega centa. Tudi The Economist izhaja iz dejstva, da Berlusconi ne bo nikoli prestopil praga zapora. Kljub temu pa so o kazenski obsodbi poročali vsi mediji po svetu, in to na prvih straneh, čeprav so se iste dni dogajali drugi, objektivno pomembnejši dogodki. Po mnenju londonskega tednika gre za »journalistic nostalgia for a leader who was nothing if not newsworthy« to se pravi za novinarsko nostalgijo po liderju ki ni bil nič drugega kot zanimiva novica oz. ni bil nič konkretnega in samo videz. Med italijanskim dojemanjem dogajanj in dojemanjem Italije v tujini je vedno bolj očitna razlika: Italijani so se že poslovili od Berlusconija kot pojava preteklosti, čeprav se sam tega ne zaveda in zato skuša spet uveljaviti svojo propadajočo stranko z osebnim nastopom, ki nima več nekdanje karizme. Če mu je zmanjkalo osebne magije, pa mu ne manjkajo nove sodne težave. Zagovarjati se mora na treh procesih, od katerih je najbolj zaskrbljujoč milanski, na katerem je obtožen spolnih odnosov proti plačilu z mladoletnico. Vedno nasmejanega magnata in njegovo stranko morda čaka še najhujše, napoveduje The Economist. Na srečo pa v očeh tujega tiska ni vsa Italija en sam Grillo in Berlusconi. Tako Le Parisien poroča o smrti Gae Aulenti. Arhitektka svetovnega slovesa po rodu iz Furlanije je med drugim preuredila nekdanjo pariško železniško postajo v Musée d'Orsay, ki je eden najlepših, najbogatejših in najbolj obiskanih muzejev v francoski prestolnici in na svetu sploh, sodelovala pa je tudi pri ureditvi pariškega centra Pompidou. Francoski dnevnik objavlja sliko ugledne arhitektke skupaj s predsednikom Mitter-random, omenja pa, da je delovala tudi v ZDA, Kanadi, Španiji in Nemčiji. Osebnost, ki ji Time posveča tokratno platnico, je vsaj zame, ki ne sledim športu, povsem nepričakovana. Medtem ko je domača izdaja newyor-škega tednika namenjena posledicam orkana Sandy in skorajšnjim predsedniškim volitvam, je na platnici mednarodne izdaje slika - Maria Balotellija. Italijanski nogometaš, ki igra pri Cityju iz Manchestra, je sicer včasih sporen, vendar v intervjuju, ki se dotika tudi tem izven ozkega nogometnega dometa, izpade umirjeno in preudarjeno. Gre za primer človeka, ki prikazuje novi pristop Evrope do nogometa, pa tudi do evropske identitete, ugotavlja Time. Balo-telli, ki med drugim podpira Obamo, s katerim bi se rad srečal, pravi, da bi rad, kot najuspešnejši temnopolti italijanski igralec, prispeval k posodobitvi Italije, kjer je še vedno »nekaj neumnih rasistov«, tako da bi postala moderna po zgledu Velike Britanije in ZDA. Kar očitno pomeni, da Italija še ni moderna država, ne nazadnje tudi glede odnosa do svojih črnopoltih državljanov. / ŠPORT Sobota, 3. novembra 2012 32 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu VILEŠ - Gradnja komercialnega parka Villesse Shopping se nadaljuje s polno paro Odprtje septembra 2013, našli upravitelja multikina imena še ne morejo posredovati javnosti, gre pa za večjo družbo - Multipleks bo imel sedem dvoran Ob veletrgovini Ikea v Vilešu, ki so jo odprli pred tremi leti, so marca položili temeljni kamen mogočnega komercialnega parka Villesse Shopping. Gradi ga družba Inter Ikea Center Group, za katero bo nakupovalno središče v Vilešu prva tovrstna naložba v Italiji, potem ko je podobne centre že odprla na Kitajskem in v številnih evropskih mestih. Investitorji računajo, da bodo s komercialnim parkom tik ob avtocesti Vileš-Gorica letno priklicali okrog sedem milijonov obiskovalcev: le-ti ne bodo prihajali le iz Italije, pač pa tudi iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Na skupnih 90.000 kv. metrih prodajnih površin, v katere je vključena tudi švedska veleblagovnica s pohištvom, bo delovalo okrog 170 trgovin, ki jih bodo upravljale svetovne in tudi krajevne znamke. Na odprtje komercialnega parka zelo zaskrbljeno gledajo goriški trgovci, ki menijo, da bo s svojo privlačnostjo zadal smrtni udarec malim trgovskim podjetjem v mestu, prav tako zaskrbljena pa je dru- Rudolf Sumereder (levo) in računalniška upodobitev bodočega centra žba Transmedia, saj nameravajo v Vilešu ob trgovinah odpreti tudi multikino, ki bo goriškemu in tržiškemu Ki-nemaxu predvidoma povzročil velike težave. V Gorici in Tržiču še vedno upajo, da bo pred koncem leta sprejet deželni načrt za kinodvorane (o tem smo poročali v četrtek) in da do odprtja multikina v Vilešu ne bo prišlo, družba Inter Ikea Center Group pa je medtem že našla upravitelja. To je potrdil Rudolf Sumereder, Managing Director Inter IKEA Centre Group za Italijo, Švico, Avstrijo, Srbijo in Hrvaško, ki je pristal v intervju za naš dnevnik. Kako potekajo gradbena dela v Vilešu? Ste po odprtju gradbišča naleteli na kakšno težavo? Dela se nemoteno nadaljujejo. Doslej se nismo znašli pred nobeno veliko oviro. Kdaj je predvideno odprtje nakupovalnega središča? Z upravičeno mero gotovosti lahko napovemo, da je odprtje komercialnega središča v Vilešu predvideno septembra 2013. Katere družbe in znamke so ob hipermarketu družbe Coop Con-sumatori Nordest, ki se bo v Vileš preselil iz Gradišča, že zagotovile odprtje trgovine v novem nakupovalnem centru? Glavne trgovine smo že oddali. Prostor so si zagotovile znamke, kot so Saturn, OVS Industry, H&M, Toys Center, Scarpe&Scarpe, Cisalfa, in Conbipel. V gostinsko ponudbo pa na- meravamo vključiti tako podjetja, ki so prisotna v celi državi - na primer Mc Donald's, Roadhouse Grill in Fratelli La Bufala -, kot krajevna podjetja, ki lahko ponujajo značilne deželne proizvode. Za srednje-velike trgovine se še dogovarjamo, prepričani smo, da bodo ob odprtju dobrodošlo presenečenje. V komercialnem parku nameravate odpreti tudi multikino. Ste upravitelja že našli? Da, upravitelja smo že izbrali, njegovega imena pa še ne moremo posredovati javnosti, saj so komercialna pogajanja še v teku. Lahko pa napovemo, da gre za družbo, ki zaseda vidno mesto na državni ravni. Upravljala bo multikino zadnje generacije, v katerem bo sedem dvoran in 1300 sedežev. Aleksija Ambrosi TRŽIČ - Projekt Usklajen nastop devetih občin V tržiškem mestnem okrožju so občinske uprave združile moči na področju turizma, kulture in razvoja ozemlja. V načrtu Devet občin (Nove Comuni) sodelujejo Tržič, Ronke, Štarancan, Škocjan, Turjak, San Pier d'Isonzo, Foljan-Redipulja, Doberdob in Zagraj. Temeljna zamisel je, da potrebuje to območje ob tradicionalni ponudbi tudi povezovanje kulturnih, kulinaričnih, naravoslovnih, športnih in drugih dogodkov s svetom obrtništva, trgovine in gostinstva. Med cilji projekta, katerega nosilec je združenje Ascom iz Tržiča, je ovrednotiti zgodovinsko in arhitektonsko dediščino z odkrivanjem krajevnih skupnosti in kultur. Občine bodo uvedle skupen logotip, skupna komunikacijska sredstva (začenši s spletno stranjo) ter koordinirano promocijo in oglaševanje Tržiča in okolice, Krasa ter obale. K sodelovanju so vabljeni trgovinska zbornica, razni konzorciji in krajevna združenja, Pokrajina in Dežela. Vsaka izmed devetih občin bo v sklopu projekta predstavila svoj velik dogodek (od avgustovskih prireditev v Ronkah do glasbe v jarkih v Zagraju), ki ga bodo s složnim delom obogatili. Dejavnosti, ki jih predvideva projekt, terjajo 333.637 evrov, 90 odstotkov stroškov naj bi krili z deželnimi sredstvi. Tržiška odredba proti alkoholu do aprila 2013 Občina Tržič je odredbo proti alkoholu, ki bi zapadla 31. oktobra, obnovila do 30. aprila 2013. Odločitvi županje Silvie Altran je botrovalo dokaj veliko število kazni v zadnjih mesecih, nek lokal so zaradi kršenja odredbe celo zaprli. Prepovedi veljajo na Trgu Republike, v ulicah Sant'Ambrogio, Androna del campanile, Comune, Basilica, Pieta, Mura, Carita, Torrione, Battisti, Blaserna ter na trgih Unita d'Italia, Montes, Falcone-Borsellino in Ca-vour. Bari in lokali lahko v nočnih urah prodajajo vino, pivo in koktejle, stranke pa jih morajo uživati v notranjih ali zunanjih prostorih lokala. Alkohola pa med 21. in 7. uro ne smejo prodajati v trgovinah. GORICA - Leva sredina se pripravlja na deželne volitve »Tondo nas je izdal« Opozicija opozarja na obubožanje krajevnega zdravstva - Poziv goriški desni sredini, naj se upre Tondu Goriška leva sredina svari volivce pred obubožanjem krajevnega zdravstva, obenem pa poziva tudi predstavnike goriške desne sredine, naj se zoperstavijo Renzu Tondu, predsedniku Dežele in kandidatu na spomladanskih deželnih volitvah. Predmeta spora sta predvsem napovedana ukinitev goriškega zdravstvenega podjetja in zaprtje porodnišnice v goriški bolnišnici. Jutri bo šele četrta obletnica odprtja bolnišnice, ki se gotovo ni »rodila« pod srečno zvezdo. Na včerajšnji novinarski konferenci v baru Novecento je načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Giuseppe Cingolani zatrdil, da bi morali vsi Goričani - ne glede na njihovo politično prepričanje - voliti proti Tondu. »Tondo je Goričane vsaj dvakrat izdal. Aprila 2008 je v času volitev izjavil, da bo preprečil združitev tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja. 5. novembra istega leta pa je slovesno odprl bolnišnico Janeza od Boga in poudaril, da so bili pobudniki tega sodobnega načrta leta 1999 njegov tedanji odbornik Romoli, župan Va-lenti in on sam,« je spomnil Cingolani. Dežela zdaj načrtuje prav združitev obeh zdravstvenih podjetij, v novi bolnišnici pa bodo zaprli porodnišnico, ker ne odgovarja novim standardom, ki jih določa dogovor med državo in deželami. Po besedah generalnega direktorja zdravstvenega podjetja Marca Bertolija bi morali vanjo vložiti 300.000 evrov. »Zdaj si je Tondo tik pred volitvami vzel čas za razmislek in dokončno odločitev preložil na maj - po volitvah. To ni resno, zato ga pozivamo, naj čim prej odloči in odstopi,« je še poudaril Cingolani in apeliral na goriško desno sredino, naj ne podpre Tonda. Opozoril je tudi, da župan Ettore Ro-moli sploh ni vpliven, če je res, da se tudi on zavzema za ohranitev porodnišnice. Tondova protikandidatka Debora Ser-racchiani nasprotuje ukinitvi goriškega podjetja, medtem ko glede porodnišnice še ni zavzela stališča. Livio Bianchini (SEL) meni, da bolnišnice sploh ne bi smeli odpreti, ker je bilo že od začetka jasno, da je v njej premalo prostora: »To je bila napaka, v teh primerih pa niso krivi funkcionarji, temveč politiki. Vsi politiki, ki so se zavzemali za to bolnico, desna in tudi leva sredina,« je večkrat ponovil Bianchini, za katerega je edina rešitev razvijanje čezmejnih storitev v okviru EZTS, »ali pa bosta Gorica in Tržič umrla«. Na srečanju, ki se ga je udeležila tudi občinska svetnica Slovenske skupnosti Marilka Koršič, je Stefano Abrami (Italija vrednot) uokviril obubožanje goriškega zdravstva v širši kontekst ukinjanja goriških uradov in storitev nasploh. Omenil je problem sodišča, brigado Pozzuolo, sedež Ban-ce d'Italia, združevanje pokrajin, prefektu-ro, pokrajinski urad za šolstvo idr. Michele Bressan (Gorizia e tua) se je vprašal, ali ni napočil čas za ustanovitev skupne »stranke za Gorico« z levičarji in desničarji, ki bi se pogajali z Deželo. Alberto Fregonese (SKP) je opozoril, da desna sredina sistematično ruši javno zdravstvo, pri tem pa na-stradajo šibkejši sloji prebivalstva. (af) TRŽIČ - Nesreča na krožišču Marcelliana Tovornjak zbil 75-letno peško GORICA - Danes Bojevite mamice zbirajo podpise za porodnišnico Goriško združenje mamic »Voglio nascere a Gorizia«, ki se bori za ohranitev goriške porodnišnice, bo danes zbiralo podpise proti ukinitvi oddelka. Podpise bodo mamice in očetje danes zbirali med 9. in 13. uro pred Ljudskim vrtom in med 15. in 19. uro pred Goriško hranilnico na Verdijevem korzu. Predstavnica združenja Genj Furlan je povedala, da nameravajo po shodu, ki je potekal v nedeljo pred bolnišnico, prirediti tudi druge od-mevnejše manifestacije in pobude, pred tem pa se želijo sestati s predsednikom dežele Renzom Tondom. Tovornjak je včeraj zjutraj v Tržiču zbil priletno žensko. 75-letna Trži-čanka Valda Milanese je bila k sreči le lažje poškodovana, posledice pa bi lahko bile veliko hujše. Nesreča se je zgodila okrog 9. ure pri krožišču v kraju Marcelliana. Šofer je peljal v smeri iz Tržiča proti Gradežu, pred vhodom v krožišče pa je pred sabo nenadoma zagledal peško. Ženska je namreč prečkala cesto (zgleda, da ni bila na prehodu za pešce), ker je bila prepričana, da je bil tovornjak ustavljen. Šofer je pritisnil na zavoro, a je žensko vseeno zbil. Na prizorišče nesreče je takoj prišla rešilna služba 118, ki je žensko odpeljala v tržiško bolnišnico, kjer so jo sprejeli na zdravljenje. Milanesejeva je dobila lažje kontuzije na nogah, okrevala bo v desetih dneh. Rešilna služba je na pomoč poklicala tudi rešilni helikopter, ko so ugotovili, da 75-letna peška ni hudo poškodovana, pa je helikopter odšel. Zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče so izdelali tržiški mestni redarji. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 3. novembra 2012 13 GORICA - Reorganizacija poštnih uradov Urad v Bračanu bo, podgorski tvega zaprtje Glede Podgore naj bi dokončna odločitev družbe Poste Italiane padla ta mesec, ko se bodo zaključila pogajanja - Julija letos zagotovilo, da uradov ne bodo zaprli Postopek reorganizacije mreže poštnih uradov, ki zadeva vse italijanske dežele, je prešel v sklepno fazo. Pred meseci je družba Poste Italiane naslovila na agencijo za jamstva v komunikacijah Agcom seznam s 1156 poštnimi uradi, ki so po ocenah same družbe neekonomski. Med preverjanjem (v razpravo so se vključile javne uprave in sindikati) se je nekaj uradov rešilo, drugi pa so še na prepihu. Poštni urad v Bračanu bo v prihodnje še obstajal, za njegovo ohranitev se je odločno zavzel krminski župan Luciano Patat. Usoda podgorske izpostave pa bo znana konec novembra. »Na seznamu neekonomskih uradov, ki smo ga poleti morali poslati na agencijo Agcom, sta bila tudi Bračan in Podgora. Za prvega lahko potrdim, da ga družba ne bo zaprla. Glede podgorskega poštnega urada pa še ni padla odločitev, ker se proces odločanja še ni končal. Zdaj je še prezgodaj govoriti o morebitnem zaprtju, nič ni dokončnega,« je včeraj povedal Maurizio Lozei z urada za komunikacijo družbe Poste Italiane. 21. novembra bo na sporedu pomembno srečanje med vodstvom družbe Poste Italiane in sindikati, nakar bo bržkone znano, ali bo podgorski urad v prihodnjem letu še odprt. Na Goriškem je trenutno 37 poštnih uradov. Pooblaščeni upravitelj družbe Poste Italiane Massimo Sarmi je julija letos v vsedržavnih medijih razložil, da mora družba vsako leto pošiljati na agencijo Agcom poročilo o izpostavah, ki niso rentabilne. Takrat je tudi zagotovil, da uradov v resnici ne nameravajo zapreti, pač pa jih v dogovoru s krajevnimi upravami spremeniti v storitvena središča, ki bi ponujala tudi druge storitve. bumbaca Podpredsednik Dežele Luca Ciriani bo danes v Gradežu. Županu Edoardu Maricchiu je po hudem neurju zagotovil pomoč Dežele in civilne zaščite, župan pa je izjavil, da je gmotna škoda precej nad 300.000 evri. S plaž je med drugim izginilo 45.000 kubičnih metrov mivke. bonaventura GORICA - Zaključil se je festival Komigo Volkodlaka, čarovnico in zidarja nagradili z aplavzom Nadja Šuligoj, Solange Degenhardt in Robert Cotič na odru Kulturnega doma Polna dvorana Kulturnega doma si je v sredo z zanimanjem ogledala Pravljice (za odrasle), ki so jih uprizorili člani Tik Tak teatra. Šlo je za sedmo, zadnjo gledališko predstavo iz letošnjega abonmaja Komigo. Tokrat je bilo pozorni in zvesti goriški publiki ponujeno odrsko delo, ki je sad domačih ustvarjalcev, navdušenih privržencev gledališča, ki se sicer ljubiteljsko, vendar z resnostjo in zanosom predajajo odrski umetnosti. Tik Tak teater sestavljajo trije igralci, ki so za letošnji Komigo pripravili na prvi pogled preprosto in sproščeno gledališko delo, v resnici pa gre za uprizoritev, ki zahteva dovršeno interpretacijo in obvladovanje prizorišča. Pri Pravljicah (za odrasle) gre za tri monologe, ki od igralcev zahtevajo velik napor, spretnost in znanje, ki ga zmorejo nadarjeni, pa čeprav amaterski ustvarjalci. V kratkem nagovoru je ravnatelj Kulturnega doma, Igor Komel opozoril, da se nahajamo v trenutku, ki ni naklonjen kulturnim ustanovam. Vseeno pa je šlo za sezono, ki jo je Kulturni dom kar pozitivno izpeljal. Posebno pozornost je namenil prav abonmajski sezoni Komigo, ki je ponovno dokazala, da publika ima rada tovrstne oblike gledališča. Pri-četek večera sicer ni bil gledališko obarvan. Gledalcem je bila ponujena nekajminutna projekcija kratkega filma, ki so ga letos poleti posneli v Kulturnem domu. V igranem filmu z zgovornim naslovom »Ko mačke ni doma, miši plešejo«, v režiji in scenografiji Iva Saksi-de in Marina Marsiča, nastopajo uslužbenci Kulturnega doma, ki na šaljiv način odigrajo nekaj prizorov iz poletnega (ne)dela v samem domu. Sledili so trije, po 25 minut dolgi monologi z zgodbami treh junakov: ženskega volkodlaka, čarovnice in zidarja. Gre za odrska dela, ki jih je napisal italijanski satirični avtor Stefano Benni, prevedel in priredil pa Robert Cotič, ki je predstavo režiral in v njej tudi nastopal. Najprej je na oder stopila Modemoiselle Licantrope, lepa gospodična, ki se v nočeh polne lune spremeni v krvoločnega volkodlaka. Igralka Nadja Šuligoj se je dobro vživela v nelahko vlogo likantropa, ki je v nenehnem boju s svojo »zverinsko naravo«. Sledil je monolog čarovnice Grimilde, ki se na vse kriplje trudi, da bi sledila modnim trendom, a pride do spoznanja, da je današnje življenje za coprnice hudičevo za-komplicirano. Vloga čarovnice je bila zaupana Solange Degenhardt, ki jo je odlično odigrala. Kot zadnji je pred publiko stopil Robert Cotič, ki je zelo izvrstno odigral vlogo preprostega zidarja Feličeta. Zidar je žrtev nesreče na delu, v nebesih pa se lepo znajde, saj je vajen dela. Zelo je vžgal prizor, ko Feliče sodeluje z mizarjem Jožefom pri popravilu nebeški vrat. Dolg aplavz je nagradil napor Tiktakovcev, ki so znali na prijeten način poosebiti komično-groteskne figure, ki jim je težko sprejeti razmere lastne eksistence, a se na koncu sprijaznijo z realnostjo, v kateri živijo. (vip) GORIŠKA - Priprave na vnovične poplave Razpokan jez vzbuja skrb Ob povečanju pretoka Vipave lahko pride do porušitve - V sovodenjski občini in v Sloveniji včeraj že delili vreče Na Goriškem se množično pripravljajo na jutrišnje napovedane močne nalive in porast vodotokov. Občinski štabi civilne zaščite tako v Sloveniji kot v sovodenjski občini že od včeraj delijo občanom vreče s peskom in jih pozivajo, naj se pravočasno ustrezno pripravijo na morebitne vnovične poplave. Veliko skrbi povzroča tudi poškodba vodne pregrade hidroelektrarne Gradišče v novogoriški mestni občini. Ob pričakovanem povečanju pretoka Vipave se lahko pregrada zaradi nastalih večjih razpok, poškodovanih temeljev in krone, delno poruši. Visoke vode Vipave so minuli konec tedna povzročile resne poškodbe na vodni pregradi hidroelektrarne Gradišče v bližini naselja Gradišče nad Prvačino. Poškodbe so opazili v sredo, ko se je pretok reke ustrezno znižal. Na desni polovici pregrade so večje razpoke, poškodovani so tudi temelji in krona pregrade. Ob povečanju pretoka Vipave lahko pride do delne porušitve, v primeru visokih vod pa tudi do celotne porušitve pregrade in s tem popolne izpraznitve akumulacije ter poplavnega vala, so preko štaba Civilne zaščite sporočili iz Soških elektrarn Nova Gorica (SENG). Včeraj popoldan so iz Civilne zaščite sporočili, da je bilo na podlagi strokovnih ogledov SENG ugotovljeno, da je stanje pre- grade stabilno. »Relativno nizka pregrada, katere primarna funkcija je zajem vode za malo hidroelektrarno Gradišče, nima bistvenega vpliva na vodni režim pri visokih vodah reke Vipave. Glede na trenutno stanje poškodb jezu lahko ob bistveno povečanem pretoku reke Vipave pričakujemo eventualno nadaljnje poslabšanje stanja na pregradi. Ocenjujemo, da nenadne spremembe stanja na pregradi lahko povzročijo kratkotrajno povečanje pretoka v strugi dol-vodno brez vpliva na območja izven naravne struge reke Vipave,« sporočajo iz SENG, kjer dodajajo, da so bili na objektu male hidroelektrarne Gradišče uvedeni dodatni ukrepi, kot so odprtje jezovnih zapornic in povečan nadzor s strani osebja SENG. Že v sredo pa so tudi pojasnili, da morebitna porušitev pregrade ne bo hipna ter da bo poplavni val ostal znotraj korita struge. Preventivno pa so bili o vsem obveščeni vsi okoliški štabi Civilne zaščite tel ustrezne gasilske enote. Vremenska napoved za konec tedna, predvsem za nedeljo in ponedeljek, obeta ponovno možnost poplavljanja Vipave in njenih pretokov. Do dodatnih poplav lahko pride tudi zaradi že zelo razmočenega terena. V zahodni Sloveniji naj bi med nedeljo in ponedeljkom padlo med 100 in 150 litrov dežja na kvadratni meter površine. Močnejši porast rek se pričaku- je v noči z nedelje na ponedeljek. Civilne zaščite, gasilci in druge reševalne službe na obeh straneh meje so zato v nenehni pripravljenosti. V posameznih občinah družinam brezplačno delijo vreče s peskom, saj jih skrbi, da bi zaradi velikega števila intervencij na kritični dan sami ne uspeli dovolj hitro oskrbeti občanov. Civilna zaščita in osebje tehničnega urada občine Sovodnje, je povedala županja Alenka Florenin, sta že včeraj delila protipoplavne vreče in druge pripomočke občanom, ki živijo na najbolj kritičnih točkah v Rupi in v Gabrjah, vreče s peskom pa so včeraj delili tudi v mestni občini Nova Gorica in v občini Renče - Vogrsko. V Novi Gorici so jih dopoldan v dveh urah razdelili okoli 500, ob 13. uri so dobili in začeli deliti novo zalogo. Štab Civilne zaščite občine Šempeter - Vrtojba je včeraj pozval vse občane, da pregledajo, očistijo in zagotovijo pretočnost meteornih voda okoli svojih bivališč. Za vse, ki so presodili, da potrebujejo vreče in pesek za varovanje pred vdorom vode, so te na razpolago še danes od 12. ure dalje na vhodu v nekdanjo gramoznico Primorja v Vrtojbi. Tudi v Občini Miren - Kostanjevica bodo pro-tipoplavne vreče s peskom delili danes, in sicer med 10. in 16. uro v Mir-nu za kulturnim domom in na placu, ter v Biljah za domom krajanov Negovan Nemec in pri cerkvi. (km, ur) več fotografij na www.primorski.eu Dvorišče gabrske domačije minulo nedeljo bumbaca 1 4 Sobota, 3. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / OB PRVEM NOVEMBRU - Na Goriškem številne svečanosti Hvaležen spomin na borce in žrtve S svečanosti v Podgori (levo), v Štandrežu (v sredini) in na goriškem pokopališču (spodaj) bumbaca Na Goriškem so v četrtek kljub slabemu vremenu potekale številne svečanosti, na katerih so udeleženci polagali vence v spomin na ljudi, ki so se borili za svobodo in so bili žrtve nacifašizma. Zbrane pred spomenikom padlim v NOB v Podgori, kjer sta slovesnost priredila krajevna sekcija VZPI-ANPI in društvo Pa- glavec, je nagovorila Barbara Ursic, ki je ugotavljala, da je v današnjem frenetičnem svetu prvi november ena izmed redkih in dragocenih priložnosti, ki jih imamo, da se zamislimo nad vrednotami, za katere so naši predniki umirali in ki bi jih morali še naprej skrbno gojiti. Zapela sta zbor Podgora in zbor iz Šempetra, mlada domačina pa sta reciti- rala nekaj verzov. Za mikrofon je stopila tudi Mara Černic, ki je kot podpredsednica zastopala goriško pokrajino, v imenu občine Gorica pa je bila prisotna Silvana Romano. V Štandrežu, kjer sta slovesnost v domu Bu-dal in pred spomenikom priredila domača sekcija VZPI-ANPI in društvo Župančič, so nagovor zaupali Marinu Marsiču. Spomnil se je tistih, ki so se žrtvovali za našo svobodo, nakar je spregovoril o gospodarski, socialni in politični krizi, ki jo doživlja naša družba. Navezal se je na finančno stisko, ki jo doživlja slovenska narodna skupnost, »ki pa žal še ni sposobna nastopiti enotno v odnosu do institucionalnih sogovornikov,« zaključil pa je s pomenom posluževanja manjšinskih pravic: »Če tega nismo sposobni, potem so bila vsa prizadevanja tistih, ki se jih tukaj spominjamo, zaman.« Zapela je vokalna skupina Sraka. V Pevmi, kjer sta vence polagala združenje Krajevna skupnost in VZPI-ANPI, so program oblikovali otroci osnovne šole Abram in moški zbor Štmaver, govor pa je imela Slavica Radinja. Po slovesnosti pri spomeniku so udeleženci odšli na pokopališče, kjer so se polagali cvetje in vence na grobnico padlih ter na grobova monsinjorja Antona Rutarja ter Angle Boškin. V sovodenjski občini so potekale številne svečanosti pri spomenikih na Vrhu, v Gabrjah, v Sovodnjah (ob občinski upravi in predstavnikih VZPI-AN-PI so bili prisotni predstavniki RS in Lovskega društva Doberdob), na Peči in v Rupi. Zapeli so domači zbori. Padlih so se spomnili tudi v Števerjanu, in sicer na Trgu Svobode in na Jazbinah. V občini Doberdob so se ko-memoracije v spomin na padle v NOB in v prvi svetovni vojni zvrstile v Jamljah, pri Bo-netih, na Palkišču, pri madžarski kapelici pri Vižintinih, na Poljanah in v Doberdobu: z upravitelji so polagali vence predstavniki RS, konzulata RS v Trstu, Združenja borcev in delegacije občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Mi-ren-Kostanjevica in Šempeter-Vrtojba. Na glavnem goriškem pokopališču so potekale tri svečanosti: pri grobnici padlim primorskim partizanom in garibaldincem, pri spomeniku pripadnikom jugoslovanske IV. Armade in pri grobu Lojzeta Bratuža. Vseh svečanosti so se udeležili tudi predstavnica državnega zbora RS Alenka Pavlič, podprefektinja Gloria Allegretto, podpredsednica pokrajine Mara Černic, goriški podžupan Roberto Sartori, člani VZPI-AN-PI, predstavniki SKGZ, SSO in SSk ter člani Zveze združenj borcev iz Nove Gorice. Pri partizanski grobnici je v imenu SKGZ spregovoril Aleš Waltritsch, pri spomeniku pripadnikom IV. Armade pa Ivan Bratina in Pavličeva. Zadnja postaja je bila pri grobu Lojzeta Bratuža in Ljubke Šorli, kjer je spregovoril Damjan Paulin. Gorazd Podbevšek km GORICA - Uvod v sezono gledališča Verdi z italijanskim igralcem in glasbenikom Pevec Neri Marcore Celovečerni koncert z uspešnicami in manj znanimi skladbami italijanskih kantavtorjev, od Gaberja do Dalle in De Andreja V skoraj razprodani dvorani je odrski umetnik Neri Marcore v začetku tedna uspešno krstil letošnjo sezono občinskega gledališča Giuseppe Verdi. Dokaj nenavadni uvod sezone je prepričal tudi tiste (bilo jih je precej), ki so dvomili v sposobnost razgledanega in na različnih področjih uspešnega igralca, da bi zdržal celovečerni glasbeni nastop. Neri Marcore je že več let na glasbeni sceni, navadno pa v krajših in omejenih vlogah. Takega smo poslušali tudi pred tremi leti v Kulturnem domu, kamor ga je privabil rimski prijatelj Edoardo De Angelis, eden od vodij takrat uspešne po-bube Pesmi ob meji. Takrat je tudi spoznal Valterja Sivilottija, ki ima tudi zasluge za tokratni goriški nastop. Marcore se je potem aktivnejše angažiral v glasbenem izvajanju Gaberjevega in De Andrejevega opusa na različnih festivalih. Pot do samostojnega nastopanja je bila torej lahka in letos poleti je začel s celovečernimi koncerti, v katerih podaja z novimi uglasbitvami skladbe italijanskih in tujih kantavtorjev. Konec julija je nastopil v Spilimbergu na zaključnih večerih Folkesta in tam se je verjetno porodila zamisel za triptih koncertov, ki se je začel v Gorici in nadaljeval v Bologni in Bergamu. Solidni spremni skupini se je pridružila godalna sekcija simfoničnega orkestra pod taktirko dirigenta Valterja Sivilottija. Na odru Verdija so tako igrali kitarist in pevec Marco Caronna, ki se je izkazal tudi z igranjem bouzukija, basist Guerino Rondolone, kitarist Domenico Mariorenzi, saksofonist in flavtist Alessandro Tomei, bobnar Simone Talone ter harmonikaš in pianist Primiano Di Biase. Pridružili so se jim člani orkestra Naonis iz Pordenona, na ostalih dveh nastopih pa je Sivilotti vodil tamkajšnje simkonične orkestre. Neri Marcore je v skoraj dvournem nastopu izvedel zanimiv sklop uspešnic in manj znanih avtorskih pesmi. Začel je z Ga-berjem (L'impotenza) in De Andrejem (Fiume Sand Creek), se ustavil pri Dalli (Felicita in Tu nom mi basti mai), nadaljeval s Fossatijem (Labile in Notturno delle tre), Cristianom De Andrejem (Dietro la porta), prijateljem Pacificom (Strano che non ci sei), njemu zelo priljubljenim hitom Gerryja Raf-fertyja Baker Street ter Ligabuejem (Picco-la Stella in Ho messo via). Sredi nastopa je povabil na oder prijatelja Edoarda De Angelisa, s katerim sta ob igranju štirih akustičnih kitar izvedla uspešnici Il mondo sta bruciando in Lella. V Gorici je Marcore krstno zaigral njegovo skladbo Il silenzio de-gli ulivi ob izvrstnem spremstvu godal orkestra Naonis. Uglasbitev Sivilottija je bila posrečena tudi v zaključnih skladbah, de Andrejevi Creuza de ma in James Taylor-jevi Shower the people. Goriška publika je s toplim ploskanjem ponovno privabila Marcoreja in ostale glasbenike na oder, za zaključek uspešnega večera so zaigrali še De Gregorijevo Cardiologia, Caposselovo All'una e trentacin-que circa... in svojo poslovilno verzijo otroškega hita osemdesetih let Atlas ufo robot. Sezona občinskega gledališča Verdi se nadaljuje že v naslednjih dneh. V ponedeljek bodo na oder stopili Giulia-na Lojodice, Pino Micol in Luciano Virgilio s Pirandellovo Kaj je resnica? (Cosi e, se vi pare). (aw) NOVA GORICA - Nepreklicna odločitev Odstopil predsednik nadzornega sveta v Hitu Podbevšek Fini in Ruperto v Redipulji 4. november je v Italiji dan državne enotnosti in praznik vojaških sil, jutri pa bodo nekateri vidni predstavniki italijanskih oblasti ob tej priložnosti obiskali kostnico v Redipulji. Delegacijo bo vodil predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, vlado pa bo zastopal podtajnik na notranjem ministrstvu Saverio Ruperto. Na slovesnosti, ki bo ob 11. uri, bo navzoč načelnik generalšta-ba italijanske vojske general Claudio Graziano. Karabinjerji v trgovini Ob jutrišnjem dnevu vojaških sil so karabinjerji uredili posebno izložbo. V trgovini Elite na Korzu Verdi bodo do jutri na ogled uniforme, predmeti in posnetki, ki opisujejo zgodovino in sedanjost karabinjerjev. V nesreči pet poškodovanih Pet oseb se je v četrtek lažje oziroma težje poškodovalo pri trčenju dveh vozil na cesti Solkan - Plave. Prometno nesrečo je ob 11.30 povzročil 62-letni voznik osebnega avtomobila, med vožnjo ga je zaradi neprilagojene hitrosti na mokrem vozišču v kraju Dolga njiva zaneslo na nasprotni vozni pas, kjer je čelno trčil v avtomobil, ki ga je nasproti pravilno peljal 26-letni voznik. V avtomobilu povzročitelja sta bili dve sopotnici, v drugem pa ena sopotnica. Reševalci nujne medicinske pomoči iz Ajdovščine, Nove Gorice in Tolmina so jih prepeljali v šem-petrsko bolnišnico, potem ko so jih novogoriški poklicni gasilci rešili iz zvite pločevine. Zaradi odstranjevanja posledic prometne nesreče -gasilci so morali med drugim tudi nevtralizirati iztekle motorne tekočine - je bila cesta popolnoma zaprta do 12.30, promet pa je normalno stekel kmalu po 13. uri. (km) Kako so gradili državo V šempetrskem Coroninijevem dvorcu bo danes ob 18. uri predstavitev knjige Rosvite Pesek Osamosvojitvena vlada - Kako so gradili državo. Avtorica bo občinstvu orisala ekipo, Demosovo vlado, ki je Slovenijo v takratnih težkih časih pripravila na demokratično in samostojno življenje. (km) Jaz, ti in Larry v KC Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž bo danes ob 16.30 opereta Io, tu e Larry (Jaz, ti in Larry), v kateri nastopajo sopranistka Mirella Di Vita, bariton Maurizio Leoni ter lutka Larry, ki igra klavir. Glasbeni spektakel je sad domišljije skladatelja in režiserja Alda Tarabella z Opero Bazar - Pupi di Stac. Večerni potep po jarkih V okviru Okusov Krasa bo danes na vrsti izlet na temo »vojna ponoči« na pobudo združenja Juliaest. Zbiranje bo ob 18.45 na trgu v Martin-ščini, kjer se bo začel sprehod po poteh prve svetovne vojne do jarkov v Cotičih. Večer se bo zaključil z de-gustacijo kraških vin v Rubijah. Cerkev Karla Boromejskega Danes ob 16. uri bo voden ogled cerkve sv. Karla Boromejskega v Se-meniški ulici v Gorici. Svetnikov god je jutri. Ogled prireja goriški inštitut za versko in družbeno zgodovino, vodila ga bo umetnostna zgodovinarka Maddalena Malni Pasco-letti. Predsednik nadzornega sveta novogo-riškega Hita, Gorazd Podbevšek, je v torek podal nepreklicno odstopno izjavo, so včeraj sporočili iz Hita. V odstopni izjavi, ki jo je upravi družbe poslal po elektronski pošti, je Podbevšek takole utemeljil razloge za svojo odločitev: »Ocenjujem, da brez zaupanja predstavnikov države ni možno izpeljati ključnih projektov in da kot predsednik nadzornega sveta v takih razmerah ne morem učinkovito delovati.« V razlagi odstopa, navajajo v Hitu, je izpostavil še kritičnost trenutne situacije na trgu in dosedanje uspehe vodstva družbe pri normalizaciji poslovanja. Pri tem je poudaril, da je za nadaljnji razvoj družbe Hit in izpeljavo zahtevnih strateških projektov potrebno sodelovanje ključnih deležnikov. Nadzorni svet Hita je sredi oktobra izdal upravi soglasje, da preveri možnost morebitnega strateškega partnerja. Pooblastilo za iskanje strateškega partnerja je Podobniku dalo tudi ministrstvo za finance pred odhodom na igralniški kongres v Las Vegas, a so pozneje z ministrstva sporočili, da je bila to le izjava, in ne pooblastilo. Podobnik je po oktobrski seji nadzornikov povedal, da se za vlaganja v Hit zanima kar nekaj resnih partnerjev z različnih koncev sveta, vendar se do sklepa nadzornega sveta z njimi še ni začel resno pogovarjati kljub priložnostim, ki jih je imel v ZDA. Matična družba Hit je v obdobju januar - avgust ustvarila 2,1 milijona evrov dobička od poslovanja, načrtovali so sicer le 0,2 milijona, namesto načrtovane 3,8 milijonske izgube pred davki pa je ta znašala 0,9 milijona evrov. Ustvarila je 106,5 milijonov evrov skupne bruto realizacije, Hi-tove igralnice in hotele je v tem času obiskalo 920 tisoč gostov. Negotovost se kaže v manjšem obisku in predvsem zmanjšani porabi za igro, razmere pa dodatno otežujejo agresivnost neposrednih konkurentov, pospešen razvoj spletnega igralništva in odpiranje novih salonov ter igralnic v Italiji, dodajajo v Hitu. (km) Marcorè v gledališču Verdi bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 3. novembra 2012 15 GABRJE - V organizaciji KD Skala Jutri martinovanje in odprtje razstave Jutri, 4. novembra, bodo v Ga-brjah priredili tradicionalno martinovanje. Pobudnik občutene jesenske prireditve bo tudi letos kulturno društvo Skala, ki je zelo pozorno na tovrstne običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Kot je že veliko let v navadi, bodo Gabrci pripravili okrašen voz, poln pridelkov in novega vina. Praznovanje se bo začelo ob 13.30 v dvorani gabrskega kulturnega doma z mašo, ki jo bo daroval domači župnik. Po verskem obredu bo na vrsti odprtje slikarske razstave, ki jo bo postavila Janina Cotič, mlada likovna umetnica iz Sovodenj. Slikarka ima za sabo kar pestro ustvarjalno delo, na gabrski razstavi pa se bo predstavila s serijo risb, ki so sad izkušenj in izpopolnjevanj v zadnjem letu na likovni akademiji v Benetkah. Če bo vreme naklonjeno, se bo praznovanje nadaljevalo na trgu pred kulturnim domom in ob nedavno obnovljenim starim vodnjakom ter pod krošnjami mogočnih dreves, ki krasijo ta gabrski predel. V primeru slabega vremena pa se bo praznovanje preselilo v zgornjo dvorano doma. Kulturni program bo oblikoval moški pevski zbor Skala, ki bo za to priložnost pod vodstvom dirigentke Zulejke Devetak zapel nekaj pesmi, ki sodijo v praznovanje Martina. Blagoslovu voza z darovi zemlje bo sledila družabnost s po-kušnjo novega vina in raznih dobrot, ki jih bodo pripravile domače žene in dekleta. Na voljo bo tudi pečen kostanj in seveda že tradicionalni golaž z divjačino, ki ga bo pripravila gabrska lovska družina. (vip) Goriški župan Ettore Romoli je včeraj opravil alkotest. Zgodilo se je na razstavi vozil in opreme, ki jo je na Korzu Verdi uredilo pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev ob priložnosti jutrišnjega dneva državne enotnosti in praznika vojaških sil. »Lotil sem se preizkusa alkoholiziranosti, da bi podprl kampanjo za prometno varnost,« je radovednim očividcem razložil župan Romoli, ki se je zavzel za ohranitev brigade Pozzuolo v Gorici. občina gorica Gledališče fí Razstave ti Čestitke ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Čušin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici danes, 3. novembra, ob 20.30 muzikal »7 spose per 7 fratelli« (Kasha in Lan-day), nastopa gledališka skupina Il Teatro dei Picari iz Macerate; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.30 »007 Skyfall«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 »Gladiatori di Roma«; 19.50 - 22.15 »Le belve«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Amour«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.20 »007 Skyfall«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »Il matrimonio che vorrei«; 22.00 »007 Skyfall«. Dvorana 3: 17.30 »Alla ricerca di Nemo« (digital 3D); 19.50 - 22.15 »Le belve«. Dvorana 4: 16.45 - 18.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30 »Viva l'Italia«. Dvorana 5: 17.45 - 20.15 - 22.10 »Io e te«. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v nedeljo, 18. novembra, avtobusni izlet v srednjeveško Istro z vonji in okusi; vpisovanje vsak dan po 18. uri po tel. 329-4006925 (Vincenza). SPDG prireja danes, 3. novembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet MTB po goriškem Krasu. Zbirališče ob 9.30 na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 35 km, obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena prijava udeležencev. KD SOVODNJE prireja v nedeljo, 4. novembra, pohod na Cerje z ogledom muzeja; zbirališče pri Kulturnem domu v Sovodnjah ob 8.30. Sledi družabnost v agriturizmu; ob slabem vremenu pohod odpade. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ in OV v Romjanu organizira v nedeljo, 4. novembra, 10. »Jesenski sprehod« z zbirališčem na prireditvenem prostoru v Selcah ob 10. uri in startom ob 10.30. Na cilju bo delovala okrepčevalnica z glasbo, petjem in igrami za vsakogar. Ob slabem vremenu sprehod odpade, druženje pa bo vseeno potekalo na prireditvenem prostoru ob 12.30, ko bo tekmovanje za najboljšo sladico v kategorijah torte, piškoti in slano pecivo. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je še danes na ogled ob praznovanju 30-letnice Društva slovenskih upokojencev za Goriško skupinska razstava goriških likovnih umetnic Sabine Milanič, Albine Pintar, Silve Stantič Prinčič, Karmele Rusjan, Ivanke Škorjanc in Emilije Mask Togut. FOTOKLUB SKUPINA75 se bo s skupinsko razstavo predstavil v likovni galeriji Rotunda Slovenskega narodnega gledališča na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici. Sodelovali bodo Remo Cavedale, Sergio Culot, Mariano Di Clemente, Sandi Gorkič, Mauro Paviotti, Silvan Pittoli, Katerina Pittoli, Boris Prinčič, Loredana Prinčič, Tamara Puc, Matej Ratko, Paul D. Redfern, Robert Strahinjic, Enzo Tedeschi, Miran Vižintin, Marko Vogrič, Zdenko Vogrič in Simon Zamar. Razstavo bodo odprli v torek, 6. novembra, ob 18. uri za glasbeno spremljavo bo poskrbel harmonikaš goriške Glasbene matice Jari Jarc; na ogled bo do 20. novembra od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah 8.00-13.00, ob nedeljah zaprto. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici bo v sredo, 7. novembra, ob 18. uri odprtje likovne razstave z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic - Arbor Vi-tae«. Umetnika bo predstavila Ana-marija Stibilj Šajn, na čelo bo zaigral Francesco Malaroda. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka iz Kanala v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Riko Debe-njak ob 25-letnici smrti«. V MODRA'S GALERIJI na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu je na ogled razstava Klavdija Palčiča z naslovom »Ikaria«; do 11. novembra ob delavnikih 17.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-12.00. KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. V BARU »HIC« v Ul. Don Bosco 165 v Gorici bo do 25. novembra na ogled razstava goriškega umetnika Maria Marchiorija v organizaciji združenja Amici-Arte-Felice. Koncerti GLASBENO-VOKALNA SKUPINA ROMJANSKI MUZIKANTI vabi ob praznovanju 10-letnice delovanja na celovečerni koncert z naslovom »Mlade oči« danes, 3. novembra, ob 18. uri v občinskem avditoriju v Ronkah. Ob priložnosti bo nastopila skupina Alga. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.15 koncert Beograjskega godalnega orkestra »Dušan Skovran«; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. V sredo je Sonja povila Alešu Nanutu iz Štandreža prvorojenčka SAMUELA. Iskrene čestitke izrekajo srečnima staršema Kulturni dom v Gorici, člani kulturne zadruge Maja, pokrajinski odbor SKGZ ter številni goriški in štandreški prijatelji. Malemu Samuelu pa zaželijo srečno in zdravo! 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Ü3 Obvestila DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ TER ŽEPZ IZ RONK vabijo v ponedeljek, 5. novembra, ob 19. uri v cerkev Sv. Nikolaja v Tržiču na tradicionalno mašo za rajne. Obogatil jo bo nastop mešanega pevskega zbora iz Bilj. V nedeljo, 11. novembra, pa društvi vabita na martinovanje v Bardu-Lusevera. HIŠA PRAVLJIC v Sovodnjah organizira mini šolo slovenščine, italijanščine in angleščine (otroci skozi pravljice, besedne igre, glasbo, ustvarjalnega giba in likovne umetnosti razvijajo komunikacijske in motorične spretnosti) ter tečaj masaže za dojenčke od 3. do 12. meseca; informacije po tel. 334-1243766 (Martina Šolc), ivanasolc@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo danes, 3. novembra, avtobus odpeljal na martinovanje v restavracijo Kapriol s trga na Goriščku-Medaglie d'oro v Gorici ob 17. uri, nato s postanki pri vagi, v Podgori, Štandrežu na Pilošču, v Sovodnjah (pri lekarni in cerkvi) in na Vrhu. Priporoča se točnost. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 4. novembra, ob 13. uri. KULTURNO DRUŠTVO SKALA GABR-JE v sodelovanju z lovsko družino Ga-brje prireja tradicionalno martinovanje na vaškem trgu v nedeljo, 4. novembra, s pričetkom ob 13.30 z mašo, blagoslovom poljskih pridelkov in družabnostjo. V društveni dvorani bo na ogled samostojna razstava slikarke Janine Co-tič iz Sovodenj. Ob slabem vremenu bo praznovanje v društvenih prostorih. STRANKA SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je Evropska svobodna zveza (»European Free Alliance«) objavila razpis za šestmesečno (15. december 2012 - 15. maj 2013) delovno izkušnjo v njenem glavnem uradu v Bruslju. Po-nuda velja za mlade, po možnosti od 18. do 27. leta starosti, ki bi si radi pridobili pomembno izkušnjo v Evropskem parlamentu ter v spoznavanju političnega dela, ki poteka v sklopu EU. Kandidati morajo na glavni urad EFA posredovati življenjepis in priporočilo članice Evropske svobodne zveze, v našem primeru je to SSk. Rok za predložitev kandidatur zapade 5. novembra 2012. AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči. 0 Prireditve OBČINA RONKE bo počastila dan mrtvih danes, 3. novembra, ob 10. uri s sprevodom, ki bo startal s Trga pred občino in polaganjem vencev pri spomeniku pred cerkvijo Sv. Lovrenca in na spomenik pred pokopališčem. NA SEDEŽU ZDRUŽENJA NUOVO LAVORO v Raštelu v Gorici bo v ponedeljek, 5. novembra, ob 20.30 predstavitev tečaja astrologije, ki ga bo vodil astrolog Claudio Di Camillo. ZSKD IN KRUT organizirata v sredo, 7. novembra, ob 18.30 predavanje o EFT-ju, tehniki doseganja čustvene svobode v Tumovi dvorani KB centra, na Korzu Verdi 51 v Gorici pod vodstvom Pike Rajnar, usposobljene predavateljice metode EFT pri mednarodni organizaciji AAMET. Predavanje bo potekalo v slovenščini; informacije po tel. 0481-531495 (ZSKD), gorica@zskd.org. KC LOJZE BRATUŽ, DEKANIJA ŠTANDREŽ IN SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabijo na predavanje msgr. Stanislava Lipovška z naslovom »S kakšno vero v življenje?« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v četrtek, 8. novembra, ob 20. uri. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481-530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it ter po tel. 040-360072 (prisarna v Trstu). LIKOVNA DELAVNICA »Kraljična z ledenim srcem« bo potekala v občinski knjižnici v Sovodnjah v četrtek, 8. novembra, ob 14. uri z mladinsko pisateljico Marizo Perat in ilustratorko Danilo Komjanc. Ob pripovedovanju pravljice »Kraljična z ledenim srcem«, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, bo ilustratorka z otroki vodila likovno delavnico. Pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. PD RUPA-PEČ prireja v petek, 9. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Rupi večer s predvajanjem slik in podoživljanjem lepih spominov z izleta po Turčiji. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 10. novembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Cirillo Ricci iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev v Pod-turnu in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.55, Lucia Cilio-ne vd. Plataroti iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče v kraju San Pier; 10.50, Paolo Celin iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališču. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. Brigata Re, na državni cesti 56 AGIP- Ul. Trieste 179 SHELL- Ul. Aquileia 20 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN SAN MARCO PETROLI- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN SAN MARCO PETROLI- Ul. Man- zoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 www.primorski.eu1 / ŠPORT Sobota, 3. novembra 2012 36 APrimorski r dnevnik V FINALU POKALA FED ČEHINJE IN SRBKINJE PRAGA - V prvem obračunu finala teniškega pokala federacij se bosta pomerili Čehinja Lucie Ša-farova in Srbkinja Ana Ivanovic (na sliki ANSA). Finale pokala Fed v svetovni skupini se bo začel danes. Šafarova, 17. igralka na svetovni lestvici in druga najboljša Čehinja, se bo najprej pomerila z Iva-novicevo, 12. igralko sveta in najboljšo posameznico srbske reprezentance. Obračun v praški Areni O2 se bo začel ob 13.30. V drugem posamičnem dvoboju se bo Petra Kvitova pomerila z Jeleno Jankovic, v nedeljo pa bo Kvitova lopar prekrižala z Ivanovicevo, Šafarova pa z Jankovicevo. WADA SE NE BO PRITOŽILA MONTREAL - Dopinški primer Lance Armstrong je dobil še eno poglavje. Krovna svetovna protidopinška organizacija Wada je namreč sporočila, da se ne bo pritožila na odločitev ameriške protidopinške agencije Usade, slednja je nekdanjemu kolesarskemu zvezdniku Armstrongu odvzela vse dosežke po letu 1999, ter Mednarodne kolesarske zveze (Uci). Uci je pred dnevi potrdila odločitev Usade in kaznovala ameriškega kolesarja z odvzemom vseh dosežkov, med drugim je izgubil tudi sedem zmag na dirki po Franciji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu VETTEL NAJHITREJŠI NA DRUGEM PROSTEM TRENINGU ABU DABI - Nemec Sebastian Vettel (Red Buli) je bil najhitrejši na drugem prostem treningu pred jutrišnjo dirko formule 1 za VN Abu Dabi-ja. Za dvakratnim svetovnim prvakom in zmagovalcem zadnjih štirih dirk letošnje sezone je bil drugi Britanec Lewis Hamilton (McLaren-Merceds), tretji čas pa je dosegel njegov rojak in moštveni sotekmovalec Jenson Button. V SP 2012 so do konca sezone še tri dirke, vodi pa Vettel z 240 točkami, drugi je Španec Fernando Alonso (Ferrari) z 227. NOGOMET - V A-ligi v Turinu derbi kroga Juventus - Inter Beg ali prvi poraz? TURIN - Tekma najdražjih ekip. Juventusovi igralci skupaj stanejo 327 milijonov evrov, Interjevi pa 176. Pa tudi tekma dveh zastavonoš: Buffon pri Juventusu in Zanetti pri Interju. Mediji na Apeninskem polotoku so današnji (ob 20.45) obračun v A-ligi med prvouvrščenimo Turin-čani in drugouvrščenimi Milančani že označili kot tekmo leta. Juventus, ki je nepremagan že 49 krogov (tako je v sredo Pogba premagal vratarja Bologne), bi lahko nocoj že poskusil zbežati. Contejevi varovanci imajo pred Interjem štiri točke prednosti. Z novo zmago bi prednost še povišali. Inter ima za seboj tudi dolgo pozitivno serijo. Stramaccionijevi varovanci so v prvenstvu zmagali šestkrat zapored. Ozračje pred derbijem, ki je v zadnjih sezonah vsakič dvignil precej prahu, je skušal shladiti Juventu-sov predsednik Andrea Agnelli. Slednji je na stadion povabil Interjevega prvega moža Massima Morattija. Milančani prihajajo v Turin bojeviti. »Ne bi podpisal za neodločen izid. Juventus je dobra ekipa. Inter pa mora vsakič igrati za zmago,« je poudaril trener črno-modrih Andrea Stramaccioni. Tudi Contejevi varovanci so maksimalno motivirani: »Tekma je zelo pomembna. Pred svojimi navijači moramo osvojiti vse tri točke,« je napovedal Marchisio, ki bo skupaj z Vidalom znova na razpolago. Juventusov trener bo od začetka najbrž zaupal napadalni dvojici Giovinco-Vučinic. Na bokih bosta od prve minute igrala Lichsteiner in Asamoah. Pomembno vlogo na nocojšnji tekmi bo igral tudi slovenski vratar Samir Handanovič, ki je pri Interju še kako pomemben član moštva. Na tekmi bo sodil Tagliavento. Danes bo na igrišče stopil tudi Allegrijev Milan, ki bo ob 18.00 gostil Chievo. Videmski Udinese bo jutri igral v Bologni. ODBOJKA - Liga prvakov ACH Volley brez moči proti Macerati Lube Macerata - ACH Volley 3:0 (26:24, 25:13, 25:15) Lube Macerata: Lampariello, Pa-jenk 10, Savani 11, Zajcev 18, Parodi 7, Stankovič 5, Monopoli, Henno, Travi-ca, Randazzo 2, Starovič, Podraščanin 3. ACH Volley: Flajs 11, Kovačevič 6, Lewis, Šket 1, Sidibe 10, Klobučar, Petrovič 4, Jablonsky, Ropret 2, Rašič 4, Moreno, Vidic. MACERATA - V Macerati presenečenja ni bilo. Zvezdniška ekipa italijanskih prvakov s slovenskimi prvaki ni imela praktično nikakršnih težav, pa čeprav je najbrž igrala le s pol moči. Domači trener, ki lahko praktično naredi dve vrhunski postavi, v igro niti ni poslal vseh najboljših, priložnost je tako dobil tudi slovenski bloker Alen Pajenk, igral je od začetka do konca tekme. A tudi brez najboljšega blokerja Marka Po-draščanina, prvega podajalca Dragan Travice in tudi korektorja Saše Starovi-ča, ki so na igrišče prišli le, da se ne bi preveč «zasedeli» na klopi (Podraščanin je igral v tretjem nizu, prva dva pa v končnici prvega), je bila italijanska ekipa premočna, Slovence je nadigrala v vseh glavnih elementih odbojkarske igre. »V prvem nizu smo imeli svoje priložnosti, mislim pa, da smo jih zapravili že na začetku z napakami v napadu. V drugem nizu je tekmec začel izvajati večji pritisk s servisom, pro-tiorožja zanj nismo našli. Proti tako kakovostni ekipi, kot je Macerata, so težave z organizacijo napada razumljive,« po tekmi razumljivo ni bil najboljše volje Slabe. Naslednjo tekmo bodo njegovi varovanci odigrali čez 14 dni, v Ljubljani se bodo pomerili z belgijskim Lenni-kom, ki je že v sredo prav tako zabeležil drugi poraz. V Munchnu ga je s 3:1 (-23, 23, 21, 19) ugnal Unterhaching. Ostali izid: Tours - Trento 0:3 (19, 16, 23) ZLATA ŽOGA Neymar bi nagradil Lea Messija SAO PAULO - Brazilski nogometni zvezdnik Neymar, eden od nominirancev za nagrado zlata žoga, najvišje nogometno priznanje za leto 2012, pričakuje, da se bodo v ožji izbor kandidatov za nagrado, ki jo skupaj podeljujeta Mednarodna nogometna zveza (Fifa) in francoski magazin France Football, uvrstili Lionel Messi, Cristiano Ronaldo in Andres Iniesta. Brazilski napadalec Ney-mar, je dejal, da ima za seboj pri Santosu odlično sezono, vendar kljub temu ne verjame, da bi se lahko prebil na ožji seznam nominirancev najboljše trojice, ki ga bo Fifa objavila konec meseca. Neymar je dejal, da je dandanes več odličnih nogometašev, ki bi lahko v izboru končali pred njim. Ob tem je 20-letni napadalec poudaril, da si zlato žogo za najboljšega nogometaša na svetu najbolj zasluži Mes-si, saj je po njegovem razred zase in daleč pred vsemi drugimi. Drugi najboljši je po njegovem Ronaldo. Neymar je lani dobil nagrado Puskasa za najlepši gol v letu 2011. Messi je dobitnik zadnjih treh priznanj zlata žoga, obeta pa se mu še četrto zapored. Maratona v New Yorku ne bo NEW YORK - Župan mesta Michael Bloomberg je sporočil, da bi bilo tovrstno tekmovanje v času odpravljanja posledic po orkanu Sandy, ki je v začetku tedna prizadel vzhodno obalo ZDA, neprimerno. Prireditelji maratona so jutri pričakovali okoli 47.000 udeležencev, med katerimi je tudi skupina zamejskih tekačev. Dražja formula ena LONDON - V naslednji sezoni svetovnega prvenstva formule 1 bo sodelovanje za vse ekipe držaje. Krovna avtomobilistična zveza (Fia) bo povišala znesek prijavni-ne za to tekmovanje. Po novem bo bolj upoštevala tudi uspehe moštev, saj bo precejšen del prispevka odvisen od doseženih točk. Pred sezono 2012 bodo morali tako konstruktorski prvaki zadnjih dveh sezon odšteti po 500.000 dolarjev fiksnega dela prijavnine, ob tem pa še po 6000 dolarjev za vsako osvojeno točko. Kot so izračunali pri Autosportu, bo tako Red Bull - osvojil je 650 točk - po novih pravilih plačal kar okrog 4,4 milijona dolarjev oziroma 3,39 milijona evrov. KOŠARKA - Evroliga Črna serija Olimpije Tretji zaporedni poraz (peti skupaj z ligo ABA) - Izjemna predstava Avstralca Arona Baynesa Himki - Union Olimpija 75:65 (19:18, 33:43, 48:56) Himki: Fridzon 20 (2:2), Kopo-nen 5 (2:2), Lončar 8, Rivers 16, Monja 10, Planinic 8 (2:2), Davis 5 (1:1), Nielsen 3 (1:2). Union Olimpija: Blažič 8 (8:10), Rannikko 4 (2:2), Salin 10, Muric 2, Baynes 27 (7:10), Page 10, Omic 4 (0:2). MOSKVA - Košarkarji Uniona Olimpije so doživeli tretji zaporedni poraz v evroligi in z izkupičkom 1-3 zdrsnili na zadnje mesto v skupini A. Ljubljančanom se tako iz kroga v krog oddaljuje uvrstitev v drugi del tekmovanja, ki prinaša novih štirinajst tekem, hkrati pa podaljšuje niz neuspehov, ki zdaj ob dveh porazih v ligi Aba znaša že pet tekem ali dobrih štirinajst dni. Izjemno predstavo v zeleno-be-lem dresu je prikazal Aron Baynes, ki je tekmo končal pri 27 točkah in 10 skokih ter statističnem indeksu 33. To je drugi najboljši indeks v tej sezoni evrolige in Baynes bi zagotovo ta teden prejel naziv MVP igralca (v prejšnjih krogih so ga dobili košarkarji z indeksi med 25 in 28), če ne bi na si-nočnji tekmi med Barcelono in Partizanom blestel Marcelinho Huertas. Brazilec je za indeks 38 dosegel 24 točk (trojke 6:7), zbral 5 skokov in 9 podaj. »Himki je bil za odtenek boljši nasprotnik. Odigrali smo dobro tekmo, a žal nam ni stekel met za tri točke, kar pa je potem pod košem kompenziral Baynes. Odločil je naš zgrešen met pri minus šest, po katerem je na drugi strani Monja odlično zadel trojko. Danes smo igrali kot ekipa in pokazali veliko. Himki je dobil tekmo predvsem na izkušnje,» je dvoboj ocenil ljubljanski strateg Sašo Filipovski. ZMAGA SIENE - Sinoči: Siena -Chalon 93:90; v četrtek: Zalgiris - Milano 92:87, Real Madrid - Cantu 80:66. Košarkar Olimpije Aron Baynes med Paulom Davisom (levo) in Vitalijem Fridzonom ansa Liga NBA: Parker zadel odločilni koš ob zvoku sirene SAN ANTONIO - Francoz Tony Parker je v domači dvorani AT&T Center v Teksasu odločil tekmo severnoameriške lige NBA med moštvoma San Antonio Spurs in Oklahoma City Thunder, ko je ob pisku sirene zadel za zmago domačih s 86:84. V ponovitvi finala zahodne konference je Tim Duncan k zmagi prispeval 20 točk in osem skokov, Parker pa 14 točk in 11 podaj.Francoski zvezdnik je najprej manj kot pol minute do konca tekme zadel izenačujočo trojko, nato pa ob pisku sirene s kakšnih sedmih metrov še odločilni koš za zmago, s čimer je Oklahomi pokvaril uvod v sezono. »Vedel sem, da moram hitro vreči na koš, saj bodo kmalu 'na meni' trije fantje. Vedel sem tudi, da moram zadeti, saj druge priložnosti ne bo. Malo sreče mi je uspelo,« je o dramatičnem koncu tekme povedal Parker. To je druga zmaga zapored za ostroge, saj so teksaški košarkarji na svoji prvi tekmi sezone ugnali New Orleans. Prvi strelec lige NBA Kevin Durant je za goste dosegel 23 točk in 14 skokov, Russell Westbrook pa je za Oklahomo dodal 18 točk. Na sporedu lige NBA bi morala biti še tekma med Brooklyn Nets in New York Knicks v milijardo dolarjev vredni obnovljeni dvorani Barclays Center, a je bila preložena zaradi čiščenja posledic orkana Sandy. / ŠPORT Sobota, 3. novembra 2012 17 NOGOMET - Novi trener Krasa Ristič: »Čaka nas veliko dela« Vse večje težave Novi trener Krasa Dragutin Ristič je po četrtkovem (šestem zaporednem) porazu videl jasno slika moštva, ki ga bo do konca sezone skušal rešiti pred izpadom v elitno ligo. Položaj na lestvici je vse bolj kritičen, saj so druga moštva pri dnu lestvice začela nabirati točke. Sanvitese je s 3:0 premagal San Paolo in je ujel rdeče-bele, ki so pred jutrišnjim gostovanjem v kraju Porto Tolle predzadnji. »Čaka nas še veliko dela. Kljub porazu nisem popolnoma nezadovoljen. Opazil sem, da je ekipa taktično nedisciplinirana in nezbrana. Fizično pa smo dobro pripravljeni, saj smo zdržali vse do trikratnega žvižga,« je ocenil novi Krasov trener (na klopi je veliko bolj energičen in zgovoren od Alej-nikova), ki bo že jutri mogoče spremenil začetno postavo. »Ristič je šele vzel v roke ekipo, tako da čudežev nismo pričakovali. Tudi v nedeljo jih še ne bo. Spremembe lahko pričakujemo čez dva-tri tedne. Takrat bomo tudi vedeli, kdo bo ostal z nami oziroma če potrebujemo kako okrepitev,« je povedal Krasov tajnik Paolo Sarazin. Sodeč po četrtkovi tekmi bi Kras potreboval vsaj po eno okrepitev v vsakem igralnem pasu. »Da se moštvo reši - so šušljali ob igrišču - bi novi trener potreboval vsaj pet zelo kakovostnih igralcev. Nekateri pač niso za to ligo.« Prve pol ure je bila v Repnu v četrtek proti Sa-cileseju prava katastrofa. Gostje so že vodili s 3:0. Povedli so v 3. minuti z golom Bernadesa, ki je izkoristil nepazljivost (eno od tolikih) domače obrambne vrste in včeraj nezanesljivega vratarja Giorgiuttija. Do drugega gola Bernadesa v 23. minuti je branilec Visintin trikrat odločilno posegel in v zadnjem trenutku s špico tik pred strelom prestregel žogo nasprotnikovim napadalcem. Tretji gol (akcija podobna drugemu) je padel v 26. minuti. Nasprotnikovo mrežo je za Kras čisto slučajno v 33. minuti zatresel Mileto, ki je nameraval podati žogo v sredino. Jutri bo trener Ristič imel na razpolago Pizzi-nija, še naprej pa ne bo poškodovanega vratarja Bu-dicina, Grujiča, Božiča in La Pasquale. Proti ekipi Porto Tolle, ki ima 19 točk na lestvici in je v četrtek igrala neodločeno 1:1 v gosteh v Tamaiu, bo sodil Milančan Curti. (jng) NOGOMET - Jutri v Trebčah V ospredju derbi Primorec - Sovodnje Večina ekip naših društev bo jutri igrala doma. Derbi kroga bo v Trebčah, kjer bo Primorec v okviru 1. amaterske lige gostil Sovodnje. Belo-modrim ne ležijo gostovanja na trebenski zelenici. Sovodenjci so v uvodnem delu v boljši formi. Primorec pa v letošnji sezoni še ni zmagal, tako da se obeta borbena tekma. Pri Primorcu ne bo kar nekaj nogometašev, ki so poškodovani. »Najbolj se bo poznala odsotnost Meole, ki mora januarja na operacijo kolena,« je dejal predsednik Primorca Darko Kralj. Boljše novice imajo v so-vodenjskem taboru: »Počasi bodo znova na razpolago Donda, Saša Tomšič in Bernardis ter Flocco. Odsotni pa bodo Trampus in Re-ščič,« je povedal predsednik Zdravki Custrin. V promocijski ligi bo Vesna v Križu gostila solidni Caporiacco. »Furlani imajo res dobro ekipo. Čaka nas težko delo,« pravi športni vodja Paolo Soavi. Pri Vesni ne bo Carreseja, Mercandela in Pipana. Juventino pa čaka gostovanje v Reani. »V uvodnem delu smo v težavah, saj nam še ni uspelo zmagati nekaj tekem zapored. Tokrat bodo skoraj gotovo odsotni Sellan, Marchi in Tesolin. Ta teden pa smo najeli še enega vratarja, ki je Tržačan Alisi (lani je igral pri Isonzu),« je povedal športni vodja Gino Vinti. V 2. amaterski ligi bo Zarja v Bazovici gostila Opicino, Breg pa v Dolini San Canzian. Primorje bo igralo v gosteh v Mošu. V 3. AL pa bo gropajsko-padri-ška Gaja igrala na Padričah proti tržaški ekipi Campanelle. Mladost bo igrala v go-steh v Villi Vicentini. (jng) TRIESTINA - V četrtkovem krogu elitne lige je Triestina na domačem Roccu s 3:0 premagala Lignano. Costantinijevi varovanci bodo jutri vedno na tržaškem Roccu gostili Gemonese. DEŽELNI POKAL Primorec brez uvrstitve v polfinale Trebenski Primorec se ni uspel uvrstiti v polfinale deželnega pokala 1. amaterske lige. Varovanci trenerja Alda Corone so v gosteh šele po streljanju enajstmetrovk izgubili proti Torreaneseju. Regularni del tekme se je končal z izidom 1:1. Za Primorec je v polno zadel Reinaldo Ca-strillon. Kljub izločitvi so bili v Pri-morčevem taboru zadovoljni. »Želimo si, da bi tako igrali in se tako borili tudi na prvenstvenih tekmah,« so dejali v Primorčevem taboru. V če-trtfinalu je izpadel tudi Ronchi (1:0 proti Casarsi), pri katerem igra slovenski nogometaš Michele Leghissa. Naraščajniki Sovodenj KO Sovodnje - Pro Staranzano 1:5 (0:2) Strelec: Čavdek Sovodnje: Medeot, Terpin, Černic, Pavletič, Lazareski (Passon/Winkler), Bruz-zecchese, Lo Piano, Leban, Peric (Kosič), Čav-dek, Pintar. Trener: Feri. Tokrat kar številčna domača zasedba je tekmo začela dobro, a je po prvem prejetem zadetku zapadla v brezvoljo ter do konca prvega polčasa delovala neorganizirano. Plod takega pristopa na igrišču je bil še drugi zadetek v domači mreži. Kljub temu so So-vodenjci reagirali in lahko bi zmanjšali zaostanek z Lebanom.Tekma je bila nato odločena v 2. minuti drugega dela, ko so gostje dosegli še tretji zadetek. Danes mednarodna regata Sirene in Čupe Danes ob 12. uri bo izpred Bar-kovelj pri Trstu na dveh regatnih poljih startala mednarodna regata v jadralnih razredih420, 470 in laser. Organizatorja sta TPK Sirena in JK Čupa. KOŠARKA Jadran bo gostil Servolano Pred derbijem državne C-lige je lahko vsakršna napoved tvegana. Današnji Jadranov nasprotnik (20.30 v telovadnici na Opčinah) bo tržaška Servolana. V lanski sezoni so jadranovci v prvem delu zanesljivo zmagali (71:57), v drugem pa so slavili zmago Tržačani (72:64). »V znamenju izenačenosti bo minil bržkone tudi tokratni medsebojni obračun, čeprav imamo mi za odtenek boljšo ekipo,« je napovedal športni vodja Jadrana Sandi Rauber, ki je dodal, da bo imel trener Andrea Mura na razpolago vse košarkarje. Servolana je po treh krogih zbrala dve zmagi (Ardita in Cone-gliano) ter poraz (v zadnjem krogu proti Margheri). »Tržačani imajo nekaj solidnih igralcev. Med posamezniki izstopata Palombita in Pozzecco. Zelo izkušeni trener Tra-ni ima nato na razpolago še nekaj zelo borbenih in motiviranih mladih košarkarjev, tako da nas na parketu čaka težka naloga,« je povedal Rauber in dodal: »Absolutno moramo popraviti slab vtis, ki smo ga v nedeljo zapustili v Coneglianu. Vsi pričakujemo reakcijo fantov.« KONTOVEL - V deželni D-li-gi bo Kontovel danes ob 18. uri pri Briščikih gostil Fogliano. KOŠARKA - V deželni C-ligi uspeh Brega Nove točke Že danes v San Danieleju - Kristjan Ferfoglia bo še igral va povedli (64:63). Z zbrano igro in natančnimi prostimi meti so tako dosegli dve novi pomembni točki. »Na koncu sem bil res jezen, saj bi si lahko zapravili zmago,« je po tekmi dejal trener Klemen Kladnik. V prvi četrtini so gostitelji zanesljivo vodili predvsem po zaslugi trdne obrambe. V nadaljevanju pa je bila tekma izenačena vse do zadnjih sekund, ko so bili brežani bolj zbrani in bolj natančni. Tudi jutri v San Danieleju ne bo Kristjana Ferfoglie, ki pa bo na razpolago že na prihodnji tekmi. »Kristjan je imel nekaj težav s službo, saj je pred kratkim na Opčinah odprl bar. V nadaljevanju pa bomo računali tudi nanj,« je povedal Bregov spremljevalec Walter Mocor. Bo Radenska na 1. maju Tržaški Bor Radenska bo danes ob 18.30 na Stadionu 1. maja v Trstu gostil Codroipese, ki je v zadnjem krogu izgubil proti ekipi Collinare Basket. Domači šport Danes Sobota, 3. novembra 2012 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 20.30 na Opčinah: Jadran Franco - Servolana DEŽELNA C-LIGA - 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Codroipo; 18.30 v San Danieleju del Friuli: San Daniela - Breg DEŽELNA D-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Kontovel - Fogliano ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Buji: Buia - Sloga Tabor; 20.00 v Sovodnjah: Soča Val ZBDS - Olympia; 20.45 v Trstu, Ul. della Valle: Volley club - Val Soča Imsa ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Majanu: Majanese -Zalet C ŽENSKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Judovec: Altura - Zalet D; 20.30 v Štarancanu: Staranzano -Govolley 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Tržiču: Fincantieri -OK Val UNDER 16 ŽENSKE - 18.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Moraro Volley NOGOMET DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Trebčah: Kras -Tamai DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Miljah: Muggia -Vesna ZAČETNIKI - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -Turriaco; 15.15 v Križu: Kras A - Cgs B; 16.00 v Žavljah: Altura - Kras B; 16.30 v Gorici, na Rojcah: Pro Gorizia - Juventina BALINANJE B-LIGA - 15.00 pri Briščikih: Gaja - Dolada JADRANJE MEDNARODNA REGATA - 12.00 pri Barkovljah v Trstu, organizatorja TPK Sirena in JK Čupa Jutri Alen Semec (Breg) kroma Breg - Ronchi 68:65 (20:15, 33:29, 48:45) Breg: Schiraldi 7 (2:2, 1:2, 1:3), M. Grimaldi 24 (4:6, 7:13, 2:6), Robba 10 (4:4, 3:3, 0:1), Semec 3 (1:1, 1:1, -), Ci-gliani 15 (7:9, 4:11, 0:5), Kos 4 (2:3, 1:6, 0:7), A. Grimaldi 5 (1:3, 2:7, -), Geleni n.v., Gregori n.v., Nadlišek n.v., Mat-tiassich n.v. Trener: Kladnik. PON: A. Grimaldi. SON: 22. Z zmago proti ekipi iz Ronk je Breg, v pričakovanju današnjega gostovanja pri prvouvrščenem San Danieleju, obdržal stik z vrhom lestvice. Košarkarji ekipe iz dolinske občine so šele v zadnjih sekundah tekme strli žilav odpor ekipe iz Ronk, ki je minuto pred zvokom sirene vodila s 64:59. Kladnikovi varovanci, potem ko so vodili večji del tekme, so nato reagirali in z dvema akcijama (eno trojko) zno- Nedelja, 4. novembra 2012 ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Padova UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Campi Elisi Coselli ZKB - Zalet ZKB UNDER 17 MOŠKI - 15.00 v Červinjanu: AUSA PAV Cervignano - Sloga Tabor; 15.00 v Gorici, Špacapan: Olympia Hlede - Coselli NOGOMET D-LIGA - 14.30 v kraju Porto Tolle: Delta Porto Tolle - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna -Caporiacco; 14.30 v Reani: Reanese - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Opicina; 14.30 v Dolini: Breg - San Canzian; 14.30 v Mošu: Mossa - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Padričah: Gaja -Campanelle; 14.30 v Villi Vicentini: Villa - Mladost NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Sovodnje; 10.30 v Štandrežu: Juventina - Sevegliano; 12.00 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea S. Vito - Kras NAJMLAJŠI - 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo - Juventina; 10.30 na Proseku, Rouna: Kras - Opicina KOŠARKA UNDER 17 ELITNI - 11.30 v Miljah: Azzurra RTDR - Breg Spremljaj danes po našem spletu vse tekme naših članskih TUDI NA iPadu in iPhonu www.primorski.eu ekip , Dobiš nas tudi na twitterju primorski_sport ODBOJKA - Deželna prvenstva Derbi v Sovodnjah Olympia favorit proti Soči/Valu - Ženska deželna C-liga: pomembna tekma za Zalet C Naše odbojkarske ekipe, ki nastopajo v deželnih ligah, bodo ta teden igrale v glavnem v gosteh. Izjemo predstavlja le Soča/Val ZBDS, ki se bo v Sovodnjah v derbiju moške C-lige pomeril z Olympio. Glede na nastope v predtekmovalni fazi je favorit slednja, pa čeprav nastopa z mlajšo postavo. Odbojkarji Olympie so namreč Sočo/Val premagali, pa tudi sicer so bili bolj uspešni in prikazali boljšo igro. Vsekakor pa pričakujemo, da bodo varovanci trenerja Kuštrina pokazali več kot doslej. V isti skupini moške C-lige se Sloga Tabor odpravlja v Buio. Domačini so na papirju boljši, slogašev pa ne gre vnaprej odpisati. Združena ekipa Val/Soča Imsa pa bo igrala v Trstu proti Volley Clubu. Makučevi varovanci morajo ciljati na gladko zmago. Pri ženskah je naša združena ekipa Zalet C pred pomembno tekmo. V Majanu se bo pomerila z ekipo, ki zaseda trenutno peto mesto in ima na lestvici dve točki in zmago več. Uspeh je danes obvezen, če želijo zaletovke še naprej ohraniti možnost za uvrstitev v skupino za napredovanje. Poraz proti novincu Majaneseju bi jih namreč od tega cilja še dodatno oddaljil. Prva prava preizkušnja pa čaka v D-ligi Govolley. Go-ričanke so doslej še nepremagane in so v štirih krogih osvojile poln izkupiček. Enako velja za njihove današnje nasprotnice iz Štarancana, ki imajo v svojih vrstah igralke z izkušnjami iz državnih lig, kot sta Nina Saranovič in Karen Krainer. Trenerka Uršičeva se dobro zaveda, da bodo morale njene varovanke igrati res dobro, če bodo hotele priti do novih točk. Današnja tekma pa bo vsekakor pokazala, če se lahko Govolley poteguje za neposredno uvrstitev v skupino za napredovanje. Nevaren nasprotnik čaka tudi mlajše odbojkarice Zaleta D, ki bodo gostovale pri tržaški Alturi. Z njo so se pomerile tudi v predprvenstvenem obdobju. Tokrat ji bodo skušale nuditi boljši odpor, domačinke pa so vsekakor nesporni favorit. (T.G.) Sloga Tabor Televita jutri v Repnu Sloga Tabor Televita, ki je po treh krogih še neprema-gana, bo jutri v državni B2-ligi v Repnu gostila Padovo. 18 Sobota, 3. novembra 2012 REPORTAŽA / Utrinki s potepa po ameriških mestih - i . 1 Bojan Brezigar Od 16-letnega priseljenca brez poklica do izumitelja edinstvenega tramvaja Andrew Smith se je rodil v Londonu leta 1836; star je bil 16 let, ko je svojemu priimku dodal še stričevega Hallidie in šel s trebuhom za kruhom. V Ameriko. V San Francisco, na drugi konec, preko Divjega zapada in Skalnega gorovja. Pred ameriško državljansko vojno. San Francisco je bilo takrat komaj nekaj večje mestece. Razprostiralo se je v ravnini ob zalivu, vendar je bilo to ozemlje majhno, utesnjeno. Obdajalo ga je gričevje, odkoder so bili razgledi na vse strani res enkratni, vendar je bila strmina huda. Andrew Smith je dve desetletji po prihodu na ta konec Amerike, kjer je medtem odprl tovarno jeklenih kablov, rešil problem. Leta 1873 je prvi tramvaj zapeljal na svojo preizkusno vožnjo. Uspeh je bil izreden. Gričevje se je razvilo, tramvaji pa tudi Andrew Smith Hallidie je obogatel. Njegova iznajdba je bila res izredna: ti tramvaji namreč nimajo motorja, »visijo« na podzemnem kablu, ki jih vodi gor in dol. V tramvaju je močan moški, nekakšen kretničar, ki upravlja klešče, s katerimi se tramvaj priklene na kabel, ki teče pod zemljo, ima pa tudi zavoro. To je vse. Tramvaji so odprti: lahko sediš v njih, lahko sediš zunaj in ti noge bingljajo na ulico, lahko stojiš, lahko tudi visiš ven in se nekako akrobatsko držiš za jeklene palice. Vse je zelo slikovito, zelo pravljično, čeprav sedaj verjetno neekonomično. Vsaj danes. Zato so ob koncu prejšnjega stoletja sklenili, da ukinejo tramvaj in ga nadomestijo s sodobnimi, udobnimi avtobusi. Pa so izzvali splošen protest in tramvaj so ponovno uvedli, na treh progah, ki krijejo to visoko gričevje, se počasi vzpenjajo na eni strani in spuščajo na drugi. Gor in dol, gor in dol, od jutra do večera, storitev za domačine in veliko veselje za turiste. Tramvaj je danes bolj kot kdajkoli prej simbol San Francisca. Postal pa je tudi sredstvo za razvoj gričevja, kjer stoji na tisoče hiš, kjer stanuje nekaj deset tisoč ljudi. Seveda, vse to ni nastalo samo zaradi tramvaja, ampak prav tramvaj je dal zagon temu razvoju. Dokaz, kako iznajdljivost enega samega posameznika lahko spremeni mestece v velemesto. Lepo, evropskega kova, brez velikih palač, brez stolpnic na vsem gričevnatem delu; le spodaj, v »cityju« jih je zraslo nekaj. Vsekakor pa preseneča, da se je to dogajalo v času, ko je v vzhodu plam-tela državljanska vojna; kot da bi bil San Francisco svet zase, da ga ne bi vojna prizadela, niti ekonomsko, ampak je mesto šlo dalje svojo razvojno pot. Am- pak to je bila za Ameriko stalnica tudi v dvajsetem stoletju. V času, ko so Evropejci dvakrat uničili staro celino in so jo morali dvakrat obnoviti, se ameriški razvoj nikoli ni zaustavil. Še več, v istem času je nastala tudi Wells Fargo, družba, ki se je ukvarjala s prevažanjem denarja in zlata na relaciji vzhod - zahod, družba legendarnih poštnih kočij iz filmov »western«, ki smo jih gledali v drugi polovici prejšnjega stoletja, a sedaj niso več tako priljubljeni. Tej družbi je namenjen poseben muzej, kjer lahko preizkusiš, kako tesno in trdo je bilo sedenje v kočiji; poseben muzej pa je namenjen tudi tramvaju. Oba sta vredno ogleda in sta prijeten oddih med potepanjem po mestu. Utrudljivim potepanjem, kajti vedno hodiš navzgor ali navzdol, ravnih cest je zgolj za vzorec. Seveda pa tramvaj ni edino, kar v San Franciscu spominja na preteklost. Mission Dolores je ostala nedotaknjena vse od leta 1791 ko so jo ustanovili mehiški frančiškani, cerkev in samostan s pokopališčem, nekaj kipi in slikami, spomin na stare čase, ki ga v mestu čuvajo kot svetinjo, čeprav predel, na katerem leži, že dolgo ni več ugledni del mesta: prostitucija, nočni lokali, mamila, prestopništvo, za vse to je danes sinonim Mission, beseda, ki ni več oznaka za cerkev in samostan, ampak predvsem sinonim za mestni predel, ki se ga je vsaj v nočnih urah bolje izogibati. Potem je tu Chinatown, kitajsko mesto, enako kot v drugih velemestih, vendar nekoliko »bolj kitajsko«. Tu je namreč Kitajska zelo blizu, samo onstran oceana, Kitajcev je tu več in tudi dokaj integrirani so. Vrvež na cestah je nepopisen; medtem ko je San Francisco urejeno mesto in zaradi razpršenosti bivališč nikjer ni zelo velike gneče, je tu vse drugače. S težavo se prerineš skozi kitajsko četrt, vendar se ji ne izogneš. Navsezadnje je tudi to doživetje, prava kopel v kitajskem morju, pa bolje, da se ne izgubiš, kajti veliko Kitajcev, ki se tu premikajo, ne zna angleščine; veliko je tudi takih, ki so prišli z onstran oceana in se niso nikoli oddaljili iz tega predela. Chinatown je njihov svet, kar je zunaj, sploh ne obstaja. V dobrem in predvsem v slabem. Na slikah; pod naslovom nebotičnik Transamerica; spodaj tipični tramvaj Pa San Francisco ni rasistično mesto. Mešanica je tu pravilo, ljudje se ne ločujejo, niti v javnih lokalih, tu opaziš večjo integracijo kot na primer v New Yorku, da o jugu sploh ne govorimo; tudi zato, ker je bila Kalifornija nekoč mehiška in so jo Združene države Amerike odkupile; tako, kot so od Rusije odkupile Aljasko. Tega ne vidiš samo na periferiji, to vidiš tudi v finančnem centru, v »city-ju«. Tam, kjer kraljuje piramida Transamerica, najvišji nebotičnik v mestu, res edinstvena struktura, visoka 256 metrov in res enkratna, tudi po gradnji, saj je grajena protipotresno, stoji na 15 metrov globokih temeljih, ki bi se ob potresu premikali z zemljo, nebotičnik sam pa bi kljub močnim vibracijam ostal nedotaknjen. V njem dela 1.500 uradnikov, po 11. Septembru 2001 pa je zaprta za obiskovalce, ki so se prej lahko povzpeli skoraj do vrha, od koder je, tako zagotavljajo, čudovit razgled na mesto in zaliv. Seveda samo takrat, kadar je vreme res jasno, kajti spodnji del San Francisca je pogosto odet v meglo in z gričevja vidiš samo konice nebotičnikov ter seveda najvišjo konico Transamerice. Ampak San Francisco so tudi parki, predvsem Golden gate park, park zlatih vrat, ki se razprostira vzhodno od mestnega središča, danes seveda vključen v urbano okolje. To je eden največjih urbanih parkov na svetu in mestna oblast San Francisca si ga je omislila, ko so v New Yorku leta 1856 odprli Central park. Na Daljnem vzhodu so ocenili, da ne morejo biti drugi za vzhodno metropolo, odkupili so ogromno zemljišče, takrat izven mesta, in na njem začeli urejati park. Danes to ni samo eden največjih, je tudi eden najlepših parkov na svetu. V vseh letnih časih je tu veliko cvetja, v njem imaš kotičke za vsak okus, od japonskih vrtov do francoskih in angleških parkov, stoletna drevesa z vsega sveta, rastlinjake, paviljone, sprehajalne poti, majhne monotematske muzejčke, živalski vrt, športna igrišča, oddajo koles v najem, pa še holandski mlin s spomladanskimi tulipani, Shakespearov vrt, v katerem rasejo rastline,ki jih Shakespeare omenja v svojih delih, arboretum s 7.500 različnimi drevesi in grmovnicami, seveda tudi labodje jezero in na koncu plaža, Tihi ocean, kjer lahko postojiš na raz-gledišču in opazuješ deskarje, ki trenirajo na visokih oceanskih valovih. Vse kot v filmu, le da je tu zares. Da, ta park je duša San Francisca, če si ga nisi ogledal, nisi razumel, kako močno je to mesto tekmovalo z New Yorkom, kako zelo enako in obenem drugačno je želelo vedno biti. In kako uspešno je bilo v tem, kajti v razliko od New Yorka je San Francisco človeku po meri. Tak je bil, ko je nastajal in tak je še danes. / RADIO IN TV SPORED Sobota, B. novembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Otroška animacija: Kle- pelutke: Govoreča roža 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due V" Rai Tre \ i IX i LIES Canale S 6.30 Variete: Unomattina in famiglia 10.05 Rubrika: Rai Parlamento Settegiorni 10.55 Rubrika: ApriRai (v. C. De Ponti) 11.10 Reportaža: DreamsRoad 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Easy Driver 14.30 Rubrika: Lineablu 15.30 Rotocalco: Le amic-he del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Rubrika: Pas-saggio a Nord Ovest (v. A. Angela) 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.05 Nan.: Circle of Life 9.50 Rubrika: Belli dentro 10.15 Rubrika: Mela-verde 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Rosamunde Pilcher - Le ragioni del cuore (rom., Nem., '11) 15.30 Rotocalco: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia -La voce dell'insolvenza (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Show: C'e posta per te (v. M. De Filippi) V Italia 1 7.20 19.00 Risanke 11.00 Film: Lanterna verde - I cavalieri di smeraldo (anim., ZDA, '11) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Caffe 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.15 Film: Amo-re 14 (rom., It., '09) 16.00 Film: High School Musical 3 - Senior Year (kom., ZDA, '08) 17.55 Rubrika: Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.35 Film: Giu per il tubo (anim., ZDA/VB, '06) 6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.30 Il Divertinglese 7.00 Rubrika: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: The Elephant Princess 9.25 Nan.: L'albero magico 9.45 Radio Free Roscoe 10.05 Rubrika: ApriRai 10.15 Sulla Via di Damasco 10.55 Rai Parlamente Territori 11.35 Variete: Mezzo-giorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Rubrika: Dribbling 13.45 15.00 Rubrika: Pit Lane 14.00 Avtomobilizem: Formula 1, VN Abu Dabija (Združeni Arabski Emirati), prenos kvalifikacij 15.30 Resničnostni show: Pechino Express 17.45 Sereno variabile 18.05 Rubrika: 90° Minuto Serie B 19.30 Nan.: Sea Patrol 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 21.50 Nan.: Body of proof 22.35 Dnevnik in rubrike 7.05 Nan.: Wind at my back 7.50 Film: Il mago di Oz (fant., ZDA, '39) 9.30 Nan.: 14° Distretto 10.15 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Bellitalia, sledi Tgr Pro-dotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale, sledi Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Rotocalco: Tv Talk 17.00 Dok.: Timbuctu - I viaggi di Davide 17.15 Film: Tara Road (dram., '05) 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Film: Stanlio e Ollio - Ciao amici (kom., ZDA, '41) 21.05 Rubrika: Ulisse - Il piace-re della scoperta 23.20 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Rubrika: Un giorno in pre-tura u Rete 4 7.40 Nan.: La freccia nera 9.40 L'Italia che funziona 9.50 Nan.: Carabinieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Film: Perry Mason - Fiori d'arancio (krim., ZDA, '92) 17.00 Nan.: Monk 18.00 Rubrika: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Tempesta d'amore 20.40 Nan.: Le indagini di padre Castell 21.30 Nan.: Law & Order - Los Angeles 23.10 Nan.: Law & Order - Unita speciale 21.10 Film: Shrek e vissero felici e contenti (anim., ZDA, '10) 22.S0 Senza nome e sen-za religione/Chi sono io? La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Aktualno: Bookstore 11.05 Aktualno: Madama Palazzo 11.45 Nan.: La regina di spade 13.30 Dnevnik 14.05 Odd.: L'er-ba del vicino 15.05 Dok.: La7 Doc 16.05 Nan.: Il commissario 18.00 Nan.: JAG - Av-vocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 22.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 0.25 Aktualno: Omnibus Notte Kratki igr. film: Nočna mora (pon.) 10.25 Kratki dok. film: Grmenje in bliskanje 10.45 Nan.: Polna hiša živali 11.20 Film: Nepopisan list 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik (pon.) 14.20 Slovenski magazin 14.50 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.40 Dok. serija: Village Folk 15.55 Dok. odd.: Post - nova oblika zdravljenja? 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.35 Film: Pomlad v Bosni 23.15 Poročila 23.45 Maribor 2012 (t* Slovenija 2 10.00 Skozi čas 10.30 Slovenski utrinki 11.00 Univerza (pon.) 11.30 Posebna ponudba 11.50 Osmi dan (pon.) 12.25 Bri-njevka 2011: Festival otroške popevke (pon.) 13.55 Formula 1: Velika nagrada Abu Dabija - kvalifikacije, prenos 15.05 Odbojka: Liga prvakov - Macerata : ACH Volley, posnetek 17.05 Glasba, ritem in ples: jubilejni 20. koncert Gimnazije Kranj, posnetek koncerta 18.55 Dok. odd.: Botanični vrt Univerze v Mariboru 19.25 Platforma 20.00 Nan.: Buddenbrookovi 21.30 Aritmija 22.00 Najboljši festivali: Plesna glasba 22.40 Bleščica, oddaja o modi 23.25 Na lepše 23.50 Brane Rončel izza odra |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.30 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 8.10 21.30 Žarišče 10.15 Evropski premislek 10.3014.05 Tedenski pregled 10.45 22.05 Ne/moč slovenskega liberalizma 12.45 20.00, 23.35 Satirično oko 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Poslanski premislek 16.10 Na tretjem... 17.30 Poročila 17.45 Kronika 19.00 Dnevnik 20.25 Politik, to sem jaz! 20.55 0.30 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 Odd.: Ciak Júnior 16.20 Arhivski posnetki 17.15 23.25 Vsedanes aktualnost 18.00 Evropski magazin 18.15 Village Folk 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Svet 19.40 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.50 Otr. predstava: „Arriva la primavera" 20.15 Folkest 2011 22.15 Back Stage Live 22.35 »Q« - trendovska oddaja 23.55 Glasba zdaj 0.25 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka ^ Tele 4 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.25 Rubrika: Rotocalco Adnkronos 7.45 Italia Economia e Prometeo 7.55 Dok.: Borgo Italia 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 15.30 Bese miru - Notranje potovanje 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žo-garija v Brežicah 17.00 Šum v filmu 17.30 Bodimo zdravi 18.00 Primorska znamenja, krvavi ples turške sablje: Protiturški tabori na Primorskem, 1. del 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 0.0S Film: Past lies (dram., Kan., '08) 12.30 Dok.: Le perle delTIstria 12.45 23.25 Colori di Montagna 13.05 20 minuti... 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Festa in piazza 16.30 Dnevnik 17.00 Dok.: Chiog-gia tra cielo ed acqua 17.30 Aktualno: Super Sea 18.00 20.00, 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 19.30 20.30 Dnevnik 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.45 Film: Labirinto letale (fant., ZDA, '82) (t Slovenija 1 6.45 Kultura (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke 7.35 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 10.10 20.00 Martinovanje v Brdih20.30 Most med temo in svetlobo 21.30 Tedenski pregled, sledi Tv Prodajno okno, Glasbeni večer in videostrani pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 11.20 Nan.: Grda račka 12.15 Nan.: Castle 13.10 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 13.40 Dvoboj kuharskih mojstrov (dok. serija) 14.40 Film: Božič na Ulici kostanjev (kom., ZDA, '06) 16.20 Film: 101 dalmatinec (druž., ZDA, '96) 18.15 Dok. serija: Okrog sveta do srca 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Sobotni filmski hit: Gasilca pred oltarjem (kom., ZDA, '07, i. Adam Sandler) 23.05 Film: Grozljiva žetev (horor, ZDA, '07) A Kanal A 8.05 Najlepši avtomobili (kratkometražni film) 8.15 9.05, 10.00 Nan.: VIP 10.55 Astro Tv 12.25 Urbani freestyle ekstremni športi 12.35 Tuning manija svetovni show 2010 13.10 Nan.: Jimova družina 13.40 Film: Shrek (anim., ZDA, '01) 15.20 Film: Nore počitnice (pust., ZDA, '85) 17.00 Dok. serija: Mojstri šminke 18.00 Svet 18.30 Volan 19.05 ŠKL, športni magazin 20.00 Film: Teroristi v letalu (akc., ZDA, '03) 21.45 Nan.: Budva na morski peni 22.45 Film: Verjemite vame (dram., ZDA, '06) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Sv maša; 10.00 Poročila; 10.15 Malo za štalo, malo za hec; 11.15 Studio D - Tedenski intervju; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Aleksij Pregarc: Božji vitez na slovenski zemlji - izvirna radijska igra v režiji Franka Žerjala; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Osebnost meseca; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00 Per unora di radio; 12.01, 13.35 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Istra - Evropa; 14.00 Slot Parade/Anteprima classi-fica; 14.35 The chillout zone; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.0019.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik -Šport: Rosso di sera; 20.00 Prosa; 20.30 Nel pae-se delle donne; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Glasbena lestvica; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kultu-romat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.45 O živalih; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Festival slovenskega šansona 2012 in podelitev nagrade Franeta Milčinskega Ježka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Glasovanje za Ime oktobra; 12.45 Razglasitev Imena oktobra; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Sustainability Jam; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 15.45 Rokomet, liga prvakinj, Gyoer : Krim; 17.00 Primorske pozitivne zgodbe; 18.00 Odbojka, ACH : Innsbruck, srednjeevropska liga; 18.50 Nogomet, 16. krog 1.snl, Maribor : Celje in Olimpija : Aluminij - polčas tekem; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.006.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 3. novembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVdf nevihte veter megla rahel sneg z sneg fti^ fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC 0/16 TOLMEČ O 3/11 TRBIŽ O 2/10 O 3/8 KRANJSKA G. sr"-T. VIDEM o = 6/18 O PORDENON 7/17 ' »O^ CELOVEC O 2/14 O TRŽIČ o 2/13 S. GRADEC CELJE 3/15 O MARIBOR o 5/16 PTUJ O M. SOBOTA O 4/17 ČEDAD O 7/17 O KRANJ 9/18 O N. GORICA 9/15 O LJUBLJANA 5/15 N. MESTO 5/17 ZAGREB 5/18 O O 6/12 PORTOROŽ O ~ ' 8/17 r^L—fpS ^ HAG V , KOČEVJE V ČRNOMELJ OPATIJA REKA 10/15 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES V Predalpah bo oblačno z rahlimi padavinami; drugje bo prav tako oblačno z rahlimi padavinami, čeprav se bo ponekod lahko razjasnilo. Ob morju bo pihal zmeren jugoza-hodnik: vreme bo boljše proti zahodu, na vzhodu pa bo pretežno oblačno. V vzhodnih krajih bo delno jasno, drugod pretežno oblačno. Predvsem v hribovitih krajih zahodne Slovenije bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo okrepljen jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, najvišje dnevne od 10 do 18 stopinj C. J Atlantska fronta je prečkala Alpe in povzročila občutno poslabšanje vremena; danes se bo iz jugozahoda pojavil vlažen zrak, med nedeljo in ponedeljkom pa bo dospela izrazita atlantska „ vremenska motnja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 16.49 Dolžina dneva 10.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.09 in zatone ob 10.46 A Nad severozahodno Evropo je obsežno območje nizkega zračnega tlaka. Hladna fronta je prešla naše kraje in se pomika proti osrednjemu Balkanu. V višinah priteka k nam od jugozahoda razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, proti večeru bo obremenitev nekoliko popustila, ne pa tudi ponehala. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.12 najvišje 11 cm, ob 4.56 najnižje 5 cm, ob 10.39 najvišje 22 cm, ob 19.14 najnižje -27 cm. Jutri: ob 10.27 najvišje 14 cm, ob 21.06 najnižje -23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........11 2000 m............2 1000 m ..........10 2500 m............0 1500 m............5 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 3,5 in v visokogorju 3. O GRADEC 4/17 CELOVEC O 7/11 TOLMEČ O 7/12 TRBIŽ O 6/11 o 6/9 KRANJSKA G. O TRŽIČ 8/11 ^0 6/12 S. GRADEC MARIBOR O 10/16 PTUJ O M. SOBOTA 012/18 VIDEM O 10/18 ^ O PORDENON 11/17 ČEDAD O 11/17 O KRANJ CELJE 9/14 LJUBLJANA ZAGREB11/18 GORICA O °N- GORICA 10/13 N- MEST° »13' ° 12/18 ^ 12/15 09/13 KOČEVJE /T^ _ -N° o • ABONMAJSKA KAMPANJA ZA SEZONO 2012/2013 SE IZTEKA, POHITITE! - 7 DNI - 8 DNI - 9 DNI -13 DNI -14 DNI -15 DNI za abónente reda F za abónente reda B za abónente reda C za abónente reda T za abónente reda A za abónente reda K in pripelji s seboj prijatelja ali sorodnika in uveljavi 25% popust na oba abonmaja!! Blagajna Slovenskega stalnega gledališča-ul.Petronio, 4 - od ponedeljka do petka 10.00-15.00/ v torek in četrtek tudi 18.00-20.00 tel. 040 362542 /brezplačna: 80021430 Kraji in urniki dodatnih prodajnih točk na www.teaterssg.com ARHEOLOGIJA - Na nahajališču Provadija-Solnicata blizu mesta Varna V Bolgariji odkrili najstarejše prazgodovinsko mesto v Evropi SOFIJA - Bolgarski arheologi so na vzhodu države odkrili po njihovih besedah najstarejše znano prazgodovinsko mesto v Evropi. Poleg njega so našli še nahajališče, kjer so nekdaj pridobivali sol. Obe odkritji segata v obdobje med letoma 4700 in 4200 pred našim štetjem. Na nahajališču Provadija-Solnica-ta (na sliki) blizu letoviškega mesta Varna ob Črnem morju so doslej odkrili ostanke dvonadstropnih hiš, niz jam, ki so jih očitno uporabljali za obrede, pa tudi dele vrat, utrdbe in tri obzidja, ki segajo v kasnejše obdobje. Kot je v sredo povedal raziskovalec na bolgarskem Inštitutu za arheologijo Vasil Nikolov, ne gre za mesto v stilu grških ali rimskih naselbin, temveč se arheologi po njegovih besedah strinjajo, da izhaja iz petega stoletja pred našim štetjem. Na njem so delali vse od leta 2005. Ob nahajališču, ki leži nedaleč od modernega mesta Provadija, so letos odkrili tudi manjšo nekropolo, ki pa jo morajo še podrobneje preučiti. Po besedah arheologa Kruma Bačvarova gre za izjemno zanimivo odkritje, predvsem zaradi nenavadnega položaja ostankov umrlih, ter predmetov, najdenih v grobovih, ki so drugačni od drugih neolitskih grobišč v Bolgariji. Prav tako pa je nenavadno iz kamnitih blokov zgrajeno veliko obzidje okoli mesta, saj česa takega doslej na prazgodovinskih nahajališčih v jugovzhodni Evropi še niso našli, je dodal Bačvarov. Njegovi kolegi so ob tem zatrdili, da dobro utrjena naselbina s 350 prebivalci, izpolnjuje vse pogoje za najstarejše znano prazgodovinsko mesto v Evropi. Kot so ob tem še poudarili, so v mestu pridobivali sol, ki je bila takrat enake vrednosti kot zlato. (STA) Presenetljiva razsodba glede drame s talci v Dubrovki MOSKVA - Rusko sodišče je včeraj odločilo, da je bila zavrnitev nove kazenske preiskave o vodenju reševalne operacije ob drami s talci v gledališču Dubrovka pred desetimi leti "nezakonita in neupravičena". Odločitev je v državi, kjer so sodišča ponavadi na strani države, veliko presenečenje. Svojci žrtev in preživeli tragedije v Dubrovki jo pozdravljajo. Mnogi so bili prepričani, da bo sodišče tudi tokrat stopilo na stran države oziroma vplivnega preiskovalnega odbora, ruske različice ameriškega FBI. A tega ni storilo, pač pa je pritrdilo svojcem žrtev in preživelih drame s talci, ki želijo, da se odgovorne za tragedijo končno pripelje pred roko pravice. Preiskovalni urad je lani - kljub odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, da mora Rusija znova raziskati, zakaj je bilo v sporni operaciji ubitih 130 nedolžnih talcev in kdo je odgovoren za njihovo smrt - zavrnil ponovno odprtje omenjene preiskave. Več kot 900 ljudi, med njimi številni otroci, se je 23. oktobra 2002 znašlo v rokah do zob oboroženih čečenskih upornikov, 21 moških in 19 žensk. Ti so tri leta po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil drugo čečensko vojno, zahtevali umik ruskih sil iz Čečenije, v nasprotnem primeru pa grozili z razstrelitvijo gledališča. Zajetje talcev je trajalo dva dni in tri noči. 26. oktobra so nato posebne ruske enote s pomočjo posebnega plina, ki so ga spustili po sistemu za zračenje, zavzele poslopje gledališča. Zaradi zastrupitve s plinom, katerega sestava še vedno ni znana, so umrli tudi številni talci. Vse upornike so nato pobili. Uporniki sami so sicer ubili le pet talcev. Albrightova protestnike označila kot »nagnusne Srbe« PRAGA - Madeleine Albright, državna sekretarka v času nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, se je ob nedavni predstavitvi svoje knjige v rodni Pragi zapletla v prepir s skupino čeških protestnikov. Oni so ji očitali vojne zločine, ona pa jih je označila kot "nagnusne Srbe". Posnetki prepira so zakrožili po internetu. Na posnetkih na YouTubu je videti Albrightovo, kako na protestnike, ki so na podpisovanje njene knjige prišli skupaj s filmsko ekipo, večkrat zavpije "Ven, ven". Oni je ne poslušajo in se ji vedno bolj približujejo. Na koncu bivša državna sekretarka vstane in skupaj s pomočnico odide, še prej pa pripomni, da so "nagnusni Srbi". Prepir je izbruhnil 23. oktobra, ko je Albrightova v knjigarni v svojem rojstnem mestu podpisovala novo knjigo spominov z naslovom "Prague Winter: A Personal Story of Remembrance and War, 1937-1948" (Praška zima: Osebna zgodba spominjanja in vojne, 1937-1948). Aktivisti, ki so jo razburili, so pripadali češki skupini "Prijatelji Srbije in Kosova", ki jo vodi filmski režiser Vaclav Dvorak. S seboj so prinesli Dvorakov dokumentarec "Stolen Kosovo" (Ukradeno Kosovo) in plakate s fotografijami, ki so zavzemanje Albrightove za bombardiranje Srbov v času konflikta na Kosovo označevali kot nehumano. "Tudi to je vaše delo, gospa," so ji med drugim dejali aktivisti in jo prosili, naj - tako kot izvode svoje knjige - podpiše tudi plakate, česar pa ni storila. Aktivisti so na koncu odšli, potem ko je posredovala policija. V času vodenja ameriškega State Departmenta je bila Albrightova ena glavnih akterjev, ki so se zavzemali za mednarodno posredovanje v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije, in naj bi bila med najbolj "zaslužnimi" za Natovo bombardiranje leta 1999. Revija Time je to Natovo posredovanje označila celo kot "Madeleinino vojno". (STA) POREČ