5o8
Listek.
LISTEK.
Narodna knjižnica. Tiskar Dragotin Hribar v Celji je oživil »Narodno knjižnico«, katere prvi zvezek (roman »Pobratimi«, spisal dr. yosip Vošnjak) je izšel že pred nekaterimi leti. »Narodna knjižnica« bode izhajala v zvezkih po 7 do 8 tiskanih pol obsežnih ter bode prinašala najprej izbrane dramatiške in pripovedne spise našega odličnega in priljubljenega pisatelja g. dr,'J. Vohijaka V svojem drugem zvezku pri-občuje dramo v petih dejanjih, »Lepo Vido«, ki se je na konci minule gledališke dobe predstavljala v ljubljanskem gledališči in uspela v obče povoljno. Gospod pisatelj je sedaj pred tiskom prenaredil nekatere posamičnosti, in reči moramo, da celotnemu vtisku »Lepe Vide« ne na kvaro. Pred dramo čitamo lepo in toplo pisan životopis dr. Vošnjaka iz peresa g. dr. P. Turnerja, za njo pa nrirodno pesem jednakega imena iz znane Korvtkove zbirke z napevom vred, kakeršen še živi po Krasu. — Prihodnji zvezki »Narodne knjižnice« bodo obsezali nastopna dramatiška dela dr. Vošnjaka: dramo v petih dejanjih »Doktor Dragan«, veselo igro v treh dejanjih »Pene«, veselo igro v jednem dejanji »Svoji k svojim«, veselo igro v dveh dejanjih »Ministrovo pismo«, veselo igro v treh dejanjih »Ženska zmaga«, dramatiški prizor v dveh delih »Pred sto leti«, igro s petjem v štirih dejanjih »Premogar« in veseloigro v jednem dejanji »Resnica oči kolje«, vmes pa nekatere izbrane pripovedne spise. Prav ugaja nam, da skoro dobimo zbrane spise našega zaslužnega rodoljuba in pisatelja dr. Vošnjaka, in iskreno želimo, da bi slovensko občinstvo pridno sezalo po njih. Zunanja oblika drugemu zvezku je ukusna kakor vse izdaje Hribarjeve tiskarne, cena primerna. Mehko vezan izvod stane 1 krono ter se dobiva pri založniku v Celji in pri raznih knjigarjih. — Naš list bode o Vošnjakovih spisih svoje dni priobčil še posebno  izvestje.
Barvaste črepinje. Zbirka povestij in pesmij. V prozi češki spisal J. Vrchlicky. Preložil J. Skalar. V Ljubljani. 1893. Založil in prodaja Janez Giontini. 85 str. Cena 30 kr. — Celotnega dela Vrchlickega doslej še nismo imeli v slovenski književnosti, zato nas je g. Skalar (psevdonim dobroznanega pisatelja in sotrudnika našemu listu) Jako razveselil s svojim prevodom ,,Barvastih črepinj". Knjižica obseza šestnajst črtic in povestij genijalnega češkega pesnika in pisatelja, ki se od prve do zadnje ponašajo z mojstersko tehniko.  Prevod je dovršen.
Petdesetletnica »Novic«. Dne" 5. m. m. je minilo petdeset let, odkar je dr. J. Bleiweis izdal prvo številko svojih »Novic«. Uredništvo je v proslavo tega dne" priredilo slavnostno izdajo, v kateri se s politiškega, kmetijskega, obrtnega in književnega stališča opisuje petdesetletno delo teh znamenitih novin slovenskih. Govoreč o literarnem delovanji, pravijo »Novice« : »V minulih petdesetih letih se je nagrmadilo v našem listu toliko temeljito pisanih znanstvenih, pa tudi leposlovnih sestavkov, da moremo reči, da dobro ne pozna slovenskega slovstva, kdor ne pozna ,Novic!'« Resnične besede, katerim dodajamo samo željo, da bi »Novice« tudi poslej takisto vztrajno delovale za prospeh našega naroda in  v odmerjenem  področji v prid  naše književnosti!
Skladbe Miroslava Vilharja. Popevke pokojnega mojega očeta Miroslava Vil-harja se že davno ne morejo nikjer več dobiti. Mislim, da je zbirka, katero imam jaz po njem, sploh jedini popolnoma ohranjeni eksemplar. Kolike vrednosti so te popevke, najboljši je dokaz to, da so malone vse že svojina slovenskega in hrvaškega naroda in da so nekatere  (n.  pr.   ,,Po jezeru",  ,,Mila lunica") svetovnoznane.
Da se te popevke ne pozabijo in da se v grlu narodovem preveč ne razidejo od svoje prvotuosti, odločil sem prirediti novo izdajo in jo urediti tako, da bode z jedne
Listek.
509
strani  popolnoma   odgovarjala   intencijam in mislim   pokojnega mi  očeta,   z druge strani pa tudi zadoščala duhu sedanje moderne glasbe.
Kakor je znano, bil je pokojnik samouk v glasbi, pa je svoje popevke dal na-pisavati drugim, ki pa večinoma niso popolnoma umeli pravega duha njegove popevke. Jaz, ki sem slišal očeta samega popevajočega njegove pesmi, čutim se pozvauim in tudi obvezanim, podati narodu svojemu te popevke v tistem duhu, v katerem jih je avtor res zamislil. Ako torej slovenski narod želi imeti glasbena dela Miroslava Vilharja v novi, po meni urejeni izdaji, naj me blagovoli podpirati pri tem podjetji, zakaj brez njegove podpore bi nikakor ne mogel zvršiti svoje rodoljubne, pa tudi sinovske dolžnosti.
Knjiga bode stala 2 gld., a more se tiskati samo tedaj, ako se oglasi dovolj pred plačnikov. Obračam se torej na rodoljube in prijatelje nepozabnega pokojnika, zlasti pa na vsa rodoljubna društva, osobito pevska, da mi pomorejo zvršiti to delo. Naročnina naj se mi pošlje najkesneje do dne- 15. avgusta. Ako bi se dotlej ne oglasilo toliko naročnikov, da bi bili tiskovni troški pokriti, povrnila se bode vsakomur doposlana naročnina.
V Zagrebu,   dud   10. julija   1893.
F. S.   Vilhar.
»Slovenska stenografija«. O Bezenškovi stenografiji, katero je pred nekaj meseci izdala »Matica Slovenska«, prinašajo praški »Tesnopisne listy« jako pohvalno oceno; takisto laskavo se je izrazil o nji nemški »Correspondeuzblatt des konigl. steno-graphischeu Instituts zu Dresden«, ki je posvetil stenografiji pri južnih Slovanih poseben članek. — Bodi pri tej priliki še omenjeno, da je prof. Bezenšek nedavno priredil v Plovdivu tudi tretjo popravljeno izdajo bolgarske stenografije. Naš list utegne kdaj pozneje še govoriti o jugoslovanski   stenografiji  v obče in o  domači   slovenski posebe.
Spominska slavnost Vodnikova na Koprivniku. Dne" 27. t. m. se bode praznovala na Koprivniku stoletnica koprivniške fare in zajedno se bode odkrila spo minska ploča Valentinu Vodniku, nje prvemu duhovuemuu očet. Vzpored je določen takd-le: 1) Ob 10. uri dopdldne vzprejem došlih gostov na Koprivniku; 2) ob 1/sll uri cerkveni govor č. g Janeza Ažmana, župnika gorjanskega, in potem slovesna sv. maša, pri kateri pojo bohinjski pevci; 3) po sv. maši slavnostni govor g. prof. Fr. Levca in odkritje spominske plošče, 4) skupni obed; 5) popdldne ob 4. uri odhod na Bohinjsko Bistrico; 6) v ponedeljek izlet k Savici. — Posebna vabila se ne bodo izdajala. — Obed oskrbi g. Matej Bevc, poštar in gostilničar na Bohinjski Bistrici. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj pošlje g. Bevcu vsaj do dne* 18. t. m. I gld. 50 kr. Slavnost se bode  vršila pri vsakem vremeni.
K obili udeležbi uljudno  vabi                                                                        odbor.
Prešeren v nemškem  prevodu. (Konec)
Oči  bi 16 .  .  .  (sic!  V izvirniku:   Oči bile"  .  ,  .)
Mein Auge folgte  ihr,  kam ihr entgegen, Mein  Mund sprach nur voii ihr, der tugendsamen, Schrieb meine Hand,  so schrieb sie ihren   Namen, Und schritt mein Fufi, so war's auf   ihren Wegen. Doch ich' verbot's:  da bargen  sich die* Blicke, Es liess der Mund die siifie Rede bleiben, Die Hand  den lieben Namen hinzuschreiben, Der Fufi wich scheu vor ihrem Weg zuriicke.