^^^^^^ dlgtrilm^^dtf^rmlt (We. Bftgy tttthorttsd by the Art <rf October 6, 1MT, <m Bit litht >oit Off!** of gew Yortt. g. T. — By ord«r of the Fraridant. 3L
B Največji .lovenc^ dnevnik |	X' A ^	Tk, T A T\/\T\ A	3 krgert Slovenian daily {0
ilk v Zedinjenih državah :- III	■ 1 ■	/1 W	I^J M | f I 1 I M ^	Jjl in the United States:-
ffl Velja za vse leto „.. $3.50 ffl	\J 1 Ji A.kJ	X	M Issued evepr .Uyexcept Sunday, »
V Za pol leta ... $2 00 U	^^	^^	l[f	and Legal Holidays.	^
_Ust slovenskih delavcev v Ameriki._^□t^^^.T^rnr-r
Telephone: CORTLANDT 4687.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1*79.	Telephone: 2876 CORTLANDT.
NO. 266. — ŠTEV. 266.	NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 12, 1918. — TOREK, 12. NOVEMBRA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
Pogoji premirja z Nemčijo
Washington, 1). ('., 11. novsembra. — Pogoji premirja, katero je sprejela in podpisala Nemčija. so soglasno z izjavo predsednika so na pred kongresom naslednji:
Vojaške določbe na zapadni fronti:
I.	— Prenehanje operacij na kopnem m v zraku v toku šestih ur od podpisan ja premirja.
-• — Neposredno izpraznenje prcgaženih dežel Belgije, Francije, Alzacije, Lotarinškc in Luksenburga. katero izpraznenje se mor i izvršiti v teku 14. dni od podpisanja premirja naprej. Nemške čete. katere ne bodo zapustil- imenovanih ozemelj v določenem »"asu. bodo zapadle vojnemu ujetništvu. Zasedenje od strani zavezniških ter sil Združenih držav se bo vršilo skupno z izpraznenjem tega ozemlj i. \ sa {ribanja tega izpraznenja ter zasedenja se bo uredilo soglasno z določbami. ki so pridane navedenim pogojeni.
■1. — V teku 14. dnij s takojšnjim pričetkotn je treba vrniti vse prebivalce zgoraj omenjenih ozemelj, vključno talec ter vse osebe. Ki so zaprte ali pa pod sodnijsko obravnavo.
— Nemške armade morajo izročiti naslednjo opremo v dobrem stanju: ."i.0<¥) topov (2/>00 težkih in 2,."»00 navadnih30 tisoč strojnih pušk, :MKX) metalcev min. 2.000 aeroplanov. Vse zgoraj navede no se mora izročiti na mestu zavezniškim in ameriškim četam soglasno s podrobnimi pogoji, ki so določeni v dodatni noti.
5. — Nemške armade morajo' izprazniti vsa ozemlja na levem bregu reke Rena. TV deželo na levem bregu Rena bodo ostale pod administracijo krajevnih oblasti ter pod kontrolo zavezniških in ameriških okupacijskih čet. Zasedenje teh ozemelj se bo določilo od stra-! ni zavezniških W ameriških posadk, ki bodo držale glavne prehode preko Rena. Maintz. Koblene in Kolin, obenem z obmostnimi pročelji pri teh točkah v okrožju 30 kilometrov na d.snem bregu reke. Ni s ličen način bodo držale čet>- vse strategične točke v tem okrožju.
Nevtralno zono se bo vstanovilo na desnem bregu Rena med reko in črto, ki teče vsporedno z reko skozi 40 kilometrov proti vzhodu od nizozemske meje pa do vsporedne točke Gerensheiina ter koli-' kor mogoče do razdalje 30 kilometrov iztočno od meje in vsporedno s švicarsko mejo. Izpraznenje renskih pokrajin naj se odredi in izvrši \ dobi 11 dnij in v 19 dnevih po podpisu premirja. Vsa izpraznjeval- • na in okupacijska dela bodo urejena soglasno z dodatnimi določbami, i
(!. — V vseh ozemljih, katera bo izpraznil sovražnik, se ne sme vršiti nikako izpraznenje prebivalstva. Nikake škode se ne sme storiti j osebam in lastnini prebivalec. Ne smf se izvršiti nikako razdejanje. Vojaške naprave vsake vrste je treba izročiti nepoškodovane t-r se ne sme odstraniti vojaških skladišč, hrane, munieije in oprem-tokom dobe. ki je določena za izpraznenje. Na mestu se morajo pustiti zaloge za civilno prebivalstvo, živino itd. Industrijaluih naprav s,- ne siiv poškodovati in njih osobja se ne smejo odstraniti. N t » noben način se ne srne poškodovati cest in komunikacijskih sredst v a sake vrste: železnic. vo«lrih ]«>ti. glavnik cest, mostov, brzojavov i in telefonov.
7. Vse civilne in vojaške osebe, zaposlene pri teh. sedaj naj ostanejo. Združenim silam naj se izroči 5.000 lokomotivov. .">0 tiso"-j vozov in 10 tisoč motornih vozov v dobrem stanju z vsemi potrebnimi pritiklinami in orodji v dobi, ki je določena za izpraznenje Bol-gije in Luksenburške. Železnice v Alzaciji in Lotariuški se morajo iz-ro. iti v isti dobi, obenem z vsem osobjem in materjalom kot je bilo pred vojno. Nadaljni materjal. ki je potreben za obratovanje ž**lez-i nie v deželi na levem bregu Rena, i<* treba pustiti na mestu. Vsa skladišča premoga in matorjala za vzdrževanja prometa, signalo,-in popravilnih delavnic je treba pustiti na mestu ter vzdržati v dobrem stanju tekom cele dobe premirja. Vse tovorne čolne, kate-i so bili vzMi zaveznikom, se morajo vrniti zaveznikom. Dodatne do-ločbe urejajo posameznosti ter določb.
H.	Nemško poveljstvo bo odgovorno za razkritje vseli min it; sPf'jev, ki povzročajo zavlačevanje na ozemlju, izpraznjenem od nem- j Škili čet in nemško poveljništ\o mora pomagati pri razkritju teh min ter njih uničenju. Nemško poveljstvo mora tudi razkriti vs.-uničevalne odredbe, kot jih je mogoče odredilo na pr. zastrupljeni ali onesnaženje studencev, vodnjakov itd. pod kaznijo represalij.
^ — V celem zasedenem ozemlju imajo zavezniške in ameriške} armade pravico rekviriranja. Vzdržanje okupacijskih čet v renski i debeli, izključno Alzaeijo in Lotaringijo. mora plačati nemška via-; da.
—	Vse zavezniške in ameriške vojne ujetnike treba neposredno vrniti ne da se vrnejo nemški, soglasno s posameznimi pogo- ( ji. kafc-ro bodo Še določeni. Zavezniške sile in Združene države la*-, polagajo lahko s temi ujetniki, kakor hočejo.
II.	— Za bolne in ranjene, katerih ni mogoče odstraniti iz iz-! p različnega ozemlja, bo skrbelo nemško osobje. ki bo pušč-eno na me-' stu s potrebnim zdravniškim materjalom.
12.	— Vse nemške čete. ki se nahaja io sedaj v ozemljih, ki so pripadala pred vojno Rusiji. Rumuuski ali Turčiji, je treba spraviti za nemške meje. kot so obstajale 1. avgusta 1914.	,
13.	— Izpraznenje nemških čet se mora pričeti takoj in vsi nem Ški ve/balci. ujetniki in civilisti, kakor tudi vojaški agenti. ki r-v >tn ha ja jo zdaj v ruskem ozemlju t kot določeno pred 1914 se morajo od poklicati.
14.	— Nemške čete morajo takoj opustiti vse rekvizicije in zapl<>-njenja ter vsa druga podjetja z ozirom na dobavo zalog, ki so namenjene Nemčiji na Rumunskem in v Rusiji, kot je obstajalo 1. avjr. 1914.
I.">.	Razveljavnjenje pogodb, sklenjenih v Bukarešti m v Bresi Litovskem ter dodatnih pogodh.
Zavetniki naj imajo prost dostop do vseh ozemelj izpraznjenih od Nemcev na njih oztočni meji. bodisi skozi Gdansko ali po Vi-sli. v namenu, da se pošljejo dobave za prebivalstvo teli ozemelj ali v kakem drugem namenu.
Določbe glede Vzhodne Afrike.
—	Brezpogojna predaja vseli nemških sil. ki operirajo v Iztočni Afrikiiu sices v teku enega meseca.
Splošne določbe.
18.^— Vrnitev br-*z nasprotne obveznosti v najdaljši dobi enega meseca in soglasno z določbami, katere- bodo podrobno določili zavezniki pozneje, vseh interniranih ali deportiranih civilistov, ki so držav-Ijani zavezniških mil ali z njimi združenih dwav kot omenjeno v 3. cle-
» nil, točka 19. z omejitvijo, da ostanejo pravomočne vjse bodoče zahte--jvo zaveznikov in ameriških Združenih držav.
19.	— Zahtevajo se naslednji finančni pogoji: Poprava za storjeno škodo. Dokler traja to premirje, ne sme sovražnik odstraniti ni-kakih javnih varnosti, ki lahko služijo zaveznikom kot zastavni pred-
i met za zopetno pridobitev ali povračilo za vojne izgube. Neposredno vrnenje zakladov v gotovini v belgijski narodni banki ter splošno, neposredno vrnenje vseh dokumentov, delnic, papirnatega denarja obenem z delavnicami za izdelovanje slednjega ter poprava javnih ali privatnih interesov v pregaženih deželah.
Povrnitev ruskega in romunskega zlata. katero se je dalo Nemči-I ji ali katero je vzela ta sila. To zlato se mora izročiti zaveznikom do
sklenitve miru. *
Mornariški pogoji:
20.	— Neposredno prenehanje vseh sovražnosti na morju. Defini-tivne informacije je treba dati glede gibanja in stališča vseh n- inških ladij. Nevtralne se mora obvestiti, da se daje prostost plovbe v vseli te-ritorijalnih vodah mornariškim in t rgovsk i m# brodo vj e 111 zavczniko\. Vsa vprašanja glede nevtralnosti so brez moči.
21.	— Brez vsake nasprotne obveznosti je treba vrniti vse mornariške in trgovsko mornariške vojne jetnike zavezniških in z njimi zvezanih sil. ki se nahajajo v nemških rokah.
22.	— V roke zaveznikov in Združenih držav Amerike je treni j predati IGO nemških podmorskih čolnov (vključno vse podmorske kri-
žarke ter podmorske polagalce min) s popolno njih opremo in sicer v pristaniščih, katera bodo določili zavezniki in Združene države Ame-,j rike. Vse druge podmorske čolne naj se odplača, jih popolnoma razo-j roži ter stavi poti nadzorstvo zavezniških sil ter ameriških Združenih i«1 rža v.
23.	— Naslednje nemške bojne ladije, katere bodo določili zavezniki ter Združene države, naj se odsedaj naprej razoroži ter internira
v	nevtralnih pristaniščih ali pa v zavezniških pristaniščih, katera bodo določili zavezniki ali Združene države, dočim naj se pusti na krovih le oskrbnike: šest bojnih križark. deset bojnih ladij, osme lahkih kri-žark, vključno dva polagalca mili ter petdeset uničevalcev najnovejšega tipa. Vse druge bojne ladije. vključno rečene, naj se koncentrira v nemških mornariških postojankah, katere bodo določili zavezniki in Združene države. Te ladije naj se odplača, popolnoma razoroži ter sta-
vi	poti nadzorstvo zaveznikov ter Združenih držav ameriških. Vse la dije pomožnega brodovja. vlačil ne čolne, motorne čolne, naj se razoroži.
24.	— Zavezniki in Združene države ameriške naj imajo pravico odstraniti vsa minska polja in ovire, katere je položila Nemčija izven nemških teritorijalnih voda in pozicije teh ovir je treba odstraniti.
25.	— Prostost dostopa do Baltika in od njega naj se da mornariškim in trgovskim ladijam zaveznikov in Zdr. držav. Da se zagotovi
| to. se daje zavezniškim in Zdr. državam Amerike polnomoč, da zasedejo vse nemške trdnjave, utrdbe, baterije in obrambne postojanke vsake vrst." pri vseh ustopih iz Kategata v Baltik. Daje se jim pravico od-j stnanjenja vseh min in ovir. ki se nahajajo v notranjosti nemških teritorijalnih voda in izven njih.
2t>. — Obstoječi blokadni pogoji kot uveljavljeni od strani zaveznikov in z njimi združenih sil, naj ostanejo neizpremonjeni in vs° liem ške trgovske ladije, katere se zaloti na morju, naj bodo izpostavljen-* J zajetju.
27.	— Vse mornarične zračne ladije in letala naj se koncentrira in demobilizira v nemških postojankah, katere bodo določili zavezniki
i in Zdr. države ameriške.
28.	— Pri izpraznenju belgijskega obrežja in belgijskih pristanišč mora pustiti Nemčija na mestu vse trgovske ladije, vlačilne čolne, na-kladno pripravo ter ves ostali pristaniški materijal, ves materijal za navigacijo v notranjosti, vsa zračna letala ter ves materijal in vsa slkadišča, vse orožje in druge priprave te ali one vrste.
29.	— Nemčija mora izprazniti vsa pristanišča v Črnem morju. Vse ruske bojne ladije vsake vrste, katere je zaplenila Nemčija v Ornem morju, se mora izročiti zaveznikom in Zdr. državam ameriškim. Vso nevtralne trgovske ladij**, katere se je zaplenilo, mora Nemčija spustiti na prosto. Ves bojni in drugi materijal vsake vrste, katerega se je zaplenilo v teh pristaniščih, je treba vrniti in izročiti se mora ves nemški materijal. kot določeno pod členom 28.
30.	— Vse trgovske ladije v nemških rokah, ki pripadajo zaveznikom in z njimi združenim silam, je treba vrniti v pristanišča, katera
( bodo določili zavezniki in z njimi združene sile in sicer brez nasprotne obveznosti.
31.	— Ne dovoljuje se nobenega razdejanja ladij ali materijala pred izpraznenjem, predajo ali restavracijo.
32.	— Nemška vlada bo obvestila nevtralne vlade sveta in prav posebno vlade Norveške, Švedske. Danske in Holandske da so razveljavljene neposredno vse omejitve katere se je stavilo na trgovino z njih ladijami z zavezniki in drugimi deželami.
33.	— Nikakega prenosa nemških trgovskih ladij vseh oblik po-i katerokoli nevtralno zastavo se ne sme izvršiti po podpisanju premir-
ja.
34.	— Premirje naj traja trideset dni, ne da bi se ga dalo podaljšati. Tekom te dobe, če se ne bo izpolnilo katerokoli gorinavedeno klavzulo. se lahko prekliče premirje od strani ene prizadetih strank proti prejšnemu obvestilu oseminštiridesetih ur.
35.	— To premirje mora skleniti ali odkloniti Nemčija v teku 72 ur po obveščen ju.	_
ZADNJE DEJANJE VOJNE.
London, Anglija. 11. novembra. <'anadske čete. nahajajoče se pod povejst vom generala Home, so zavzele zgodaj danes zjutraj Mons, belgijsko mesto, kjer so se vršili hudi boji z Nemci. V tozadevnem oficijelnem poročilu se glasi:
— Malo preo jutranjo zoro so canadske čete prve armade, pod poveljstvom generala Horna. zavzele Mons. Pri prenehanju sovražnosti da-
nes zjutraj smo dospeli do splošne črte iztočno od Avesnes. Jeumont. Sivry. Lessines in Gammont.
Pariz, Francija. 11. novembra Francoske čete so dospele do bel-, gijske meje iztočno od gozda Tre-lon, — soglasno z najnovejšim poročilom vojnega urada. Italjanske čete so dospele v mesto Rocroi. ki leži manj kot dve milji od meje.
Med Mezieres in Sedanom so si francoske čete izvojevale svojo pot. na iztočni breg reke Meuse med Lume in Vzigne.
Pobegli mor-;
nariški častnik
-
Mornariški poročnik Isaacs je bil vjet. — V podmorskem čolnu je; b.l prepeva v Kiel. — Pobegnil iz ujetniškega tabora.
Neko atlantsko pristanišče, 10
novembra. — Z nekim angleškim paru k«,m :-o je ilancs pripeljalo o-! koli 5(>J os b. večinoma kanadske! žene in otroci iz Anglije. — Med: drugimi j-' bil na krovu tudi mor-j nunski poročnik Združenih držav Kdvard Isaae. katerega je vjel nemški pod morski čoln. ko je potopil transport *• President Lin eoln" 31. maja. Posrečilo se mu je [>"be*ruiti i/, ujetuiškega tab »ra v \ i 1 ngheimu <>. oktobrr in je marsikaj dožjvel; preplaval je tudi j Reii.
Poročnik, ki je star 29 let, se je takoj odpeljal v Washington. Po ročevalcem ni mogel podati nikake izjave, pač pa je povedal njegove doživljaje njegov prijatelj ki se je skupno žnjim pripeljal i, Anglije.
Potem ko je posadka zapustila! parnik 'President Lincoln", je po veJjnik podmorskega čolna vzel poročnika Isaaca iz rešilnega čolna na podmor. čoln. v katerem se je vozil 11 dni v Kiel. Tekom svo-} je vožnje se je podmorski čoln vstvil na Shetlandskih otokih: dva: mornarja sta šla s puškami na suho in sta se vrnila z 8 ovcami. — Nemški častniki so žnjim lepo rav uali in so bili prepričani, da bodt,; Nemci porazili zaveznike do kon-! ea julija.
4 milje pred Kielom so prišli j podmorskemu čolnu nasproti štirje podmorski čolni, ki so ga odpeljali v pristanišče. Po kratkem času je podmorski čoln po prekopu odpeljal v Wilhelm!shafen, kjer sej je nahajal poročnik tri dni na krovu. Tekom tega časa je poskušal pobegniti, toda kraj je bila tako zastražen, da ni bilo mogoče mi sliti na beg. Pozneje je bil prept ljan v Karlsruhe in nastanjen v ujetniškem taboru, kjer je bilo že \eč angleških častnikov.
Angleški častniki in poročnik Isaac so izdelali načrt za beg. Toda ta načrt je bil razkrit, vsled česar >o bili vsi častniki, razun dveh angleških generalov, odposlani iz Karlsruhe. Poročnik Isaac in tovariši so bili postavljeni pred vojaško sodišče, ki jim je zagrozilo. da bodo vsi vstreljeni, ako še enkrat poskusijo pobegniti.
Nekaj dni potem je bil Isaac poslan po železnici v Villingheini na Radenskem in je med potom po skusil pobegniti. Ravno ko je vlak prihajal vrh hriba, je skočil skozi okno, ko je straža ravno g«eriaiw v nasprotno stran. Vlak je vozil o-koii 40 milj na uro in zadel je ob tia s tako .silo. da je izgubil za nekaj časa zavest. Probudil se je šele. ko so krogle padale okoli njega. Ko je neka krogla vdarila v zemljo šest palcev od njega, je iz-previdel, di je skrajni čas, da st. poda. .Straža ga je vjela in potisnila v vlak. v katerem se je nato pripeljal do taborišča.
Po nekaj dneh se je Isaae dogovoril z angleškimi soujetniki. da skupno pobegnejo. To se je izvršilo v noči 6. oktobra. Izmed 13 ki so pobegnili skupno žnjim. so trije prišli v Švico. Stražo so podkupili. prepeljali čez električne žice drusro Žico. da je bil električni tok vstavljen in da ni bilo mogoč, razsvetliti taborišče, ko se je o-' pazilo, da so pobegnili.
Ob enajstih so se odpravili na beg. Srečno so prišli iz poslopja in so preplezali 20 čevljev globok jarek. ki je bil preprežen z bodečo žico. nato pa še 10 čevljev visok zid. ki je bil ravno tako zavarovan z žico. Ob Istem Času je bil dan alarm, toda vojaki niso mogli takoj najti pušk. Vojaki so potem neprestano streljali v temo, toda zadeli niso nikogar.
Poročnik je z enim tovarišem 7 dni živel v gozdu, hraneč se z zelj-natim perjem in lešniki; vsako noč pa sta prehodila 20 milj, dokler ni-
i Viljemov beg
I	__
! --
NIZOZEMSKA BO INTERNIRALA VILJEMA. —- VLADA JE POSLALA SVOJE ZASTOPNIKE, DA SE POSVETUJEJO Ž NJIM.
STANUJE V ŽELEZNIŠKEM VOZU.
_
i
Amsterdam, Nizozemsko, 11. novembra. — Iz zanesljivega vira se je zaznalo, da bo prejšnji nemški cesar Viljem Hohenzollern na Ni-: zozemskem interniran.
" Handelsblad" poroča, da bo nizozemska vlada protestirala p ■>-] ti temu, da bi Viljem stanoval v deželi.
Uradniki nizozemske vlade in nemški poslanik so šli v Kvsd-n, da se sestanejo s prejšnjim cesarjem. Iz zanesljivega vira se w. da se nahajajo Viljem, njegov najstarejši sin Friderik Viljem in febl-marš4al von Hinednburg v železniškem vozu blizu Eysden in eakaj > odločitve nizozemske vlade. Okna železniških voz sn zagrnjena.
Kakor se poroča, je bil Viljem na potu na angleško fronto, da poda. toda vstavili so ga nemški revolucjonarji in ga prisilili, d j • poiskal zavetja na Nizozemskem.
Bavarski prestolonaslednik princ Rupert, poveljnik s. verne nemške armade, je pobegnil s svojim štabom i/. Licge. kjer -c ,jt ^.n -nizija uprla. Uradniki v Liege so bili odstavljeni in j< bila r.»> »l -na rdeča zastava.
London, Anglija. 11 novembra. — Prihod Viljema Hoheuzollen s svojim sinom in ženo je povzročil med nizozemskimi oblastmi v*Tik i razburjenje.
Neoficjelno se poroča, da begunci niso prejeli od nizozem-k.- x\.i-de nikakega dovoljenja prekoračiti mejo ter so prišli na Niz"/om^k«» blizu Evsden. kjer je bilo obmejna straža zelo slaba.
Nizozemska se nahaja v veliki zadregi, kako bi postopala z nedobrodošlim gostom. Nekateri so mnenja, da je Viljem in njegov si o. • še vedno nemški vojak, vsled česar morata biti internirani. I>ru»i pa zahtevajo, da jih morajo poslati v Nemčijo. Drugi zopet trdijo, d . j se jim ne more zabraniti. da bi obiskali svojega starega prijat« Ija grofa Bentincka.
Zatrjuje se. da je nizozemska mejo popolnoma odprta in da mnogi nemški častniki iščejo zavetja na Nizozemskem.
Nemška mornarica.
t _
-
i
Uporniki so vkazali nemškemu brodovju napasti zaveznike. -Brezžična brzojavka pravi da mora
mornarica braniti domovino.
London, Anglija, 11. novembra. A lmiraliteta je prejela brezžično
•	brzojavko, katero je objavilo 'poveljstvo in vojaški svet križarke Strassburg vsem ladjam, torped-n i m čolnom, rušil ceni in podmorskim čolnom v Severnem morju.
Povelje omenja pogoje za premirje in pravi dalje:
"To pomeni uničenje nas vseli, nemški tovariši. Branile svojo domovino proti tem nezaslišanim za htovarn.
Poroča se o močnih angleških silah pri Skaw. Vsi podmorski čolni. razun onih, ki so zunaj v službi. naj se zberejo v pristanišču Sassnitz".
Odpuščeni italjanski vojni ujetniki.
i
Italjanski glavni stan v severni. Italiji, 10. novembra. — Več kot j četrt miljona italjanskih vojnih j ujetnikov, ki so >»e nahajali v A v-1 strdiji. se je vrnilo v Italijo. Bolni in ranjeni vojaki se bodo vrnili preko Švice.
I'jetnik pripovedujejo, da v Av-I striji ne prevladuje nikak«. nasilje. razun nemirov vsled pomanjkanja hrane. Ljudje pa željno , pričakujejo svojcev, da se vrnejo iz ujetništva. Avstrijski vojaki i pravijo, da so veseli, da je konec vojne.
Italjanski častniki, ki so %o vr-i nili iz Avstrije, pravijo, .la za daj v Avstriji no bo nemirov kot
v Rusiji. ► ------
sta prišla do Rena blizu švicarske meje. Predno pa sta mog:!a priti i do reka. >ta morala prebresti več j potokov, skakajo od kamna do' kamna. Ko sta bila na bresru Rena. sta oba skočila v vodo. ki j" od-i nesla Isaaeovega tovariša in kate-i rega. ni nikdar več videl.	j
Poročnik Isaac je plaval četrt > ure. ko je začutil, da ga zapuščajo l moči. Bal se je že. da ga odnese
-	deroča voda. V tem trenutku pa i je zadela njegova noga ob kamen.
-	nato ob drugega in vedel je. di. k je priplaval na nasprotni breg.
i Po kratki hoji je prišel do švicarskega vojaka, ki mu je čestital r k srečnemu bregu. Da mu je gor--jke kave in suho obleko. Pozneje
•	je dobil tudi še denar in je 22. .-oktobra prišel v Pariz.
Nemška
prošnja
London, Anglija. 11. novembra. Nemški zunanji minister dr. Solf je naprosil državnega tajnika Laii-stnga. da naj bi predsednik Wilson poskušal odpraviti žalostne razmere, ki obstajajo v Nemčiji.
Kakor pravi nemško brezžično poročilo, trdi dr. Solf. da smatra za svojo_ dolžnost, da obrne pozornost predsednika Wilson a na -bistvo. da pomeni iz^iljenje pogojev premirja, posebno izročitev transporta. smrt več miljonov ljudi in prosi, da bi predsednikov vpliv odvrnil to nevarnost.
Solf pravi, da predsednik \YiI-so ni nameraval vojne nemškemu narodu ter da ne želi ovire, pri mirovnem razvoju.
Nemški narod je prejel pogoje premirja", nadaljuje dr. Solf. "Morali smo jih sprejeti, to.I • 'smatramo za svojo dolžnost, da <>-
•	brnemo predsednikovo pozornost kar najbolj svečano in z tia.jveejo r« suostjo na dejstvo, da mora i/ siljenje pogojev vzbudili me l
nemškim narodom čut. ki ji nasproten onim čutom, na katerih edino more sloneti poprava skupnosti narodov in ki bi jamčili za trajen mir.
Zaradi tega se nemški iihp d brača v tej usodepolni uri na predsednika Wilsona > prošnjo, i v porabi svoj vpliv pri zavezniških silah, da odpravi te revarne pogoje."
Decimalna mera.
Washington, 1». «'.. In no-. — Ameriški oddelek meduarodn« vi '^<»ke komisije, katere predsednik je zakladničar McAdoo. je ravnokar sprejel resolucijo, ki priporo-iča bolj obsežno uporabo decimalnega sistema v trgovini in prometu te deele. Komisija smatra to zadevo za zelo važno za Združene države. Posebna težava v stari meri je bila v trgovini z Južno Ameriko. Zato je potrebno, da se v mednarodni trgovini vpelje decimalna mera. kajti ameriška trgovina se bo razširila po vojni na celi svet. Samo angleško govoreče
•	države, vključno angleško kraljestvo, morajo še sprejeti novo mero. —
GLAS NARODA. 12. NOV
ULA8 INARODA0
AOTliHI fUBLISEIia IOVPAV1
m 1 dmu.)
■HI nd gwhllih^d fey tfc»
I« a^omtte)	_
8AIflBL Vt—UamL _liOUIB CTNMDDC. Twmp»>
»1— * Vw*nim of tb» wporttt« and addrewM of ibort rffl—i
■2 OortUadt Btrwt. Boromti of	New York City. N. T__
it mto late r*iu urn m iMdki Za celo leto m merto Now Torfe
to lUIZa pol leta Mto New Tort- LW ii Pol liU LOO Za fctrt leta mm. memto New Eatf LSO % ietrt lota.....LOO Za Innf mitro «a ceto leto...,- IdO [
•qLAfl NARODA" Uhaja wtk dan liraem« nedelj In prasnlfcoy,_
L A 8 N i K O D A" <"Y<*m of ttoa Feopto") mM Mry day except Simdaya n< MH4I
BnbeeKlpttoe yearly $3.60._
Lteplal axes pod plea In oeebnoatl ee ne prtobtejajo.
Daaar aaj ee blagovoli poBlJatl po - Money Ordevi 4NHMII faaja uroinlkoT proabno, da ee nam todl wlfffl mMb _»imiia. da hitreje naVUmo naMomlka._
"ALAS MA I O D A"
m Artw—A ft	Wow Twt
Telefon: 2876 Portland c.
_____ ,
Božja osveta
Iz "New York Tribune".	_ i
Obstaja velika nevarnost, da l»o postal kriminalen narod blazen na pragu sodbe.
Nemčija je preplavljena z — boljše vištvom.
Naenkrat ste zapazili na eesarski mornarici, na številnih javnih poslopjih oni simbol človeške katastrofe, simbol moralične neodgovornosti in človeške strasti, ki je zapopa«5ena v rdeči zastavi.
Ljudje oznanjajo prihod "soeijalne revolucije" ter imenujejo to, kar so storili, nekrvavo revolucijo. Oni ne vedo, če so v mora-ličnem ali političnem smislu kos odgovornost 111 revolucije, ker jej povsem jasno, da so na tragičen način — prepozni.
Kar se vrši sedaj v Nemčiji, je tako slično ruski revoluciji v nje nem prvem stadiju, da je smatrati celi razvoj za povsem neorigi-nalnim. Cela revolucija je pristno nemška, ker vsebuje gotov okoren žen i j za posnemanje in razvoj.
V Nemčiji — kot v Rusiji — se je pričela revolucija med nezaposlenimi mornarji na nezaposlenih bojnih ladijah. Vse kaže. da se j«' dogodke v Nemčiji prikrojilo po vzoren v Rusiji.
Priznava sc. da je bilo nekaj bojev po ccstali. a ne dosti. S tem se je hotelo dopovedati vsakemu človeku. da je prišel preobrat radi tega. ker je stopila vojaška stranka na stran naroda.
To je nad vse fatalna iluzija!
Kot v Rusiji obstajajo tudi v Nemčiji sovjeti delavcev in vojakov. Ti sovjeti ima jo konečno in odločilno besedo. Oni kontrolirajo novo vlado ter ji dajejo svoja povelja. Kna prvih stvari, katere so za vršil i ti sovjeti. je bila ta, tla so se polastili kontrole časnikarskih! poročevanj. Wolffova agentura v Berlinu, ki je bila preje glavna za-frtopniea avtokraeije, je izdala celemu svetu vest o nemški revoluciji. Vse kaže. da morajo revolucjonarji vedno kontrolirati vesti o svojih lastnih ustajah.
Kot v Rusi ji je opaziti v poročilih iz Nemčije isto babanje /, j bratovstvom in enakostjo, isti ponos na dejstvo, da se je stavilo brez prelivanja krvi proletaree na mesto kraljev in isto čudno in grozeče povdarjanje besede "buržuazija ", s čemur se misli srednji razred, ki ima v rokah največ posesti.
Na i^ti sentimentalni način se povi t ar ja. da so vojaki, mornar-' ji in delavci istega mišljenja, da razumejo drug drugega,-d očim sel ust raja obenem pri zahtevi, da je treba vzdržati — red.
Gotovo domnevate, da je to konservativna revolucija.
Vse revolucije pa so videti konservativne v pričetku, kajti narod se za nekaj časa boji čustva moči ter hoče slednjo uporabiti le zelo previdno.
Tako je bilo v Rusiji.
Nato pa prid.* narod naenkrat do spoznanja, da je ni večje moči kot ona strojne puške in oborožene kare. Tedaj se pričenja nedo-vršena povest o masakrih in umorih, o največjem demagoštvu, k-i-tero se je zasijalo v duše priprostih ljudi.
Mogoče je to tudi v Nemčiji.
Nihče ne more povedati vnaprej, kaj se bo zgodilo pod vlado rdeče zastave.
Kar ven tega je pa med nemškim in ruskim proletarijatoin veliko več skupnega kot s»» je kedaj domnevalo. Duša proletarča v obrh d deželah je kmečka, zavidna in trpka duša.
»	Rusi so dobili svoj socijalizcm iz Nemčije. Obema prija ta soci-
jali/em. kajti to je evangelij strahu, sovraštva in osvete. Kot Rusi so se uklonili Ncm«'i milijonu tiraustv* v nemem obupu, uklonili božanski pravici kraljev in cesarjev, ter režimu, ki je prekašal glede svoje brczmhziurosti vse.
Naenkrat pa so izginila vsa znamenja *'verbotenNaenkrat' se je odstranilo vse omejitve t"r predalo kontrolo nad Nemčijo bolj-šcviškeinu proletarijatu.
Kaj se bo zgodilo?
Nihče ne vp tega.
Socijalisti. ki so se polastili sedaj vlade v Nemčiji, bodo sodniki radikalcev v kaj kratkem času.
Ebert l«o mogoče postal nemški Kerenski. Največji okrutneži | iu gospodarji strojnih pušk bodo mogoče zavladali Nemčiji — in 1 Leninov in Trockijev je v Nemčiji dosti...
Predstavljajmo si slučaj, da se obrti« ta sila proti junkerj°m in buržuaziji in to s silo armade, ki je bila izurjena teoretično in tehnično v — strašnosti!
To je mogoče stanje, v katerem je nameraval Rog prevzeti nalogo zaveznikov ter kaznovati Ilune!
Bodočnost Slovencev^
9%---------
Dr. Ante Tresič Pavičic v ljubljanski "Domovini".
Pod gornjim naslovom prinaša ljubljanska "'Domovina" zanimivi članek hrvaškega poslanca dr. Tresič-Pavičiča, in sicer v hrvaščini s sledečo opombo od strani uredništva:
— V naši domovini so izrazili svoje mnenje o perečih narodnih vprašanjih in nalogah našega naroda posebej ter Jugoslovanov vob-če že različni odlični slovenski deželni in državni poslancu Zdaj dajemo besedo ndi našim južnim bratom. Prvi se je oglasil hrvatski dalmatinski državni poslanec dr. Ante Tresič-Pavieič. ki je obenem tudi eden najodličnejaih hrvatskih pesnikov, lirikov in dramatikov. Rojen leta 1%7. je izdal več zbornikov prekrasnih globokih pesni-. tev, roman "Izgubljeni ljudi" ter eelo vrsto silnih tragedij u br-V vatake ia rimske zgodovine. _ _ __________i
! ......
Kot dolgoletni jugoslovanski politik neizprosne radikalnosti
i je postal žrtev Stuerghkovega absolutizma, ter je junaško pretrp. I strašne čase. Toda njegov možki pogum je ostal nezlomljen in živa vera v zmago Jugoslovanstva se mu je le še utrdila. Kot goreč prijatelj in sobojevnik Slovencev ima med našimi politiki in literati Ž«* ka se overijo čitatelji "Domovine", kako lahko je umiljiva hrvaščina Slovencem ter da sta si hrvaščina in slovenščina resnične sestri . iste majke — Jugoslavija. Za čitatelje, ki dosedaj še niso čitali hrvaščine. smo poleg neznanih besed dostavili slovenski prevod. Sjo-venci pa naj vidijo iz člankov hrvatskih in srbskih politikov, da stoje za nami Hrvati in Srbi kot ena saiuo" velika obitelj ter da so hrvatsko-srbski narodni voditelji po misli in čustvu popolnoma edini z našimi voditelji in poslanci..
Članek se glasi:
Za vse Jugoslovane je položaj težak, ker se nahajajo na mestu, po katerem so se- delale skomirte vsem narodom, odkar se piše zgodovina. Lepše lege ni v Evropi, ker se nahaja v sredini Sredozemskega morja, ki spaja tri kontinente.
To je bila od pamtiveka največja pot trgovine in bode tudi. dokler b oobstajal svet. Vsa preseljevanja narodov, z vzhoda, severa in juga, so morala udariti na našo zemljo. Naš položaj je bolj ši kakor oni Italije in Grčije. k**r imamo silno zaledje. To je naša sreča, istočasno pa tudi naša nesreča, ker smo ravno zaradi tega n.) poti pohlepnosti onih narodov, ki nimajo izhoda 11a Sredozemsko morje.
i Toda ako je za vse Jugoslovane položaj težak, je vendar najtežji za — Slovence.
Oni so na poti do morja najmočnejšemu in po morju in trgo-! vini najpohlepnejšemu narodu na svetu — Nemcem. Nad tisoč let žc i udarjajo valovi nemštva ob slovenske hribe, osvajajo jih enega /.a drugim in vedno bolj potiskajo Slovence proti morju, i V tej neenaki borbi je izgubil slovenski narod inno^ro svojega ozemlja, ker ni imel niti ni mogel imeti oslona na druge slovansk dežele in narode. On ni imel niti svoje narodne prosvete, ni svojega jezika v cerkvi, kakor Hrvati in Srbi, da ga obrani. Ni se potekel niti en vek. odkar se je prebudila slovenska narodna zavest 111 odkar je pričel gojiti svojo književnost.
V tem kratkem času je učinil čudesa in pokazal s svojim napredkom v prosveti silno življensko sposobnost, in akotudi se mu ni posrečilo, zaustaviti neAiško prodiranje, vendar se je jueiaško uprl popolni germauizaciji, katera bi ga bila neizogibno zadela, da se ni pravočasno prebudil, ker se je baš v tem času nemški imperijali-zem zavedel svojih ciljev in postal zaradi.tega bolj agresiven, kakor kedaj prej.
No, ravno v tem času se je prebudil tudi čut slovanske solidarnosti, slovenski narod pa ga je nekako instinktivno sprejel jaf-j*. kakor drugi, čuteč, da je v tem njega rešitev, zlasti v solidarnosti z Jugoslovani, Srbi 111 Hrvati.
Nemci so bili pripravljeni, priznati Hrvatom v trializmu nekakšno samostojnost, pod pogojem, da se 11a eni strani trajno odpovedo Slovencem, na drugi pa. da se koljejo s Srbi. Svrha je jasna : — t Najprej uničiti Slovence. Hrvate in Srbe pa oslabiti z medsebojno borbo tako, da bi oboji postali njihov plen.
Hrvati pa so že davno uvideli, da oni ne morejo obstajati brez Slovencev in Srbov. Oni vedo. da so Slovenci njih prsobran. njihov ščit pred nemško silo in da bi bili brez Srbov droben del, ki bi se ne mogtel dolgo upirati niti madžarskemu, kaj šele nemškemu navalu. Trije ali štirje milijoni Hrvatov ne bi mogli niti stvoriti niti močne države, niti močne kulture. Samo države z močno kulturo pa morejo obstojati in se neodvisno od drugih razvijati.
S teh razlogov j-* zlasti v zadnjem času prevzel duh bratske solidarnosti vse Jugoslovane in je zlasti pri Slovencih razvit od najnižjega do najvišjega. Nikogar naj ne plaši politika nekaterih stran i j na Hrvaškem. Te stranke, ki gredo Nemcem 11a limanice in Madžarom, nimajo nikake zaslombe v narodu.
More se dogoditi, da l>i Nemci in Madžari proti naši volji ok-torirali našemu narodu neki novi državni red: da združijo na p rimer Dalmacijo s Hrvatsko in Slavonijo, da od Bosne in Hercegovine na-J pravijo novo banovino ali da jih priključijo Ogrski. Toda to naj ne I dela Slovencem niti najmanjših skrbi, kajti v tem slučaju ne bo na-'ša ljubezen do njih klonila, niti ne bomo pozabili skupnega cilja. — temveč bomo v stanu, da jih še bolj krepko podpremo v njihovem prizadevanju. (Šest vrst zaplenjenih).
Mi ne moremo pustiti, da se od jugoslovanskega stebla odreže ena veja, ker bi morala neizogibno usahniti, ako ne bo prijemam življenskega soka od dvanajstmiljonskega srbo-hrvatskega naroda. ((7 vrst zaplenjenih).
Nekateri Slovenci so v skrbeh, da bi mogli v skupnosti s Srb! in Hrvati izgubiti svojo individualnost. Tudi ta skrb je popolnom? neopravičena. Hrvati niso bili nikoli nasilni, temveč so celo sami ve-dno podlegali tujim vplivom, Srbi pa so po svoji naravi zelo liberalni.
Slovenci bodo mogli popolnoma nemoteno v naši družbi šc naprej gojiti svoj lepi jezik, svojo književnost, česar pa kot majhen narod ne bod omogli sami ustvariti, to bodo lahko vzeli od nas in podpirali naše znanosti v napredku.
Njihovi kiparji, slikarji, glazbeniki bodo postali v onem trenutku tudi naši, kakor bodo postali naši njihovi t--r jim bo življenje hi olwstanek mnosro lažji. Njihovi trgovci, obrtniki, veleindustrijalei bodo našli v skupnosti z nami svoje procvitanje. In sama slovenska književnost bo zadobila novih vzpodbud 111 novega življenskega soka v bližjem stiku znatni.
Kar pa je glavno, bo — kakor hitro bo doseženo zaželjeno dinstvo. v istem trenutku prenehala vsaka nevarnost za Slovence, bodisi s severa, bodisi s severovzhoda ali od zapada. Prenehalo bo potujčevanje. prenehalo izgubljanje narodnega ozemlja.
Kedor se bo zadel ob nje. bo zath-1 tudi ob Hrvate in Srbe.
Niti Hrvatov niti Srbov ne more niti najmanj motiti malenkostna razlika slovenskega jezika, ker ga je mogoče z malo dobre volje .tudi brez posebnega učenja razumeti. Tstotako pa se tudi Slovencem (ni treba mnogo učriti, da razumejo Hrvate in Srbe in v ljudskih šolah bo dovolj po par ur ua teden, da se bodo otroci naučili, kakšna so razlike, na visokih šolah pa samo občevanji bo zbližalo dijake.
Trgovina in promet nas bo vedno bolj zbližala, zlasti pa skupni interesi skupne bodočnosti.
Eno pa je gotovo, da ne bomo šli Hrvati Nemcem in Madžarom na limanice in da se docela zavedamo, da ni za nas življenja brez skupnosti s Slovenci in Srbi.
Prepričani smo. da bi prišla za Slovenci vrsta na nas. da izginemo kot narod. (Devet vrst zaplenjenih).
Viktor Emanuel v Trstu.
Trst, 11. novembra. — V nede j Ijo je imel kralj Viktor Emanuel svečan vhod v Trst. Celokupno prebivalstvo ga je navdušeno sprejelo. Kralj, katerega so spremljali general Diaz, major Rizzo in drugi generali, se je pripel.-al na rušilcu "Audaee". Kralja, ki je bil i»rese-j nečen nad prijaznim sprejemom I j.* množica obsipala s cvetjem, ko je šel v mestno hišo.
Ko xe je kralj prikazal na bal-' konu mestne hiše, so aeroplani me i tali j>atiiotične pozive na narod.!
e
Kralj je obiskal važne kraje me
sta.___
{ Rojaki, 'naročajte se na "GLAS 1 NAHODA", največji slovensk: t dnevnik v Združenih državah.
! Pri Sfhaegju in ^drobljenja
tafeoj • Dr. Mcfct«■)——
PAIN-EXPELLER
I v rabi «• 5C )«t pri •lcrrrakfti drottoib in prt rtwr« aredttvo.
MlavpriTl % milni mak« aMiy»
SSe. •««. T MfefUh tal »MOTIM— «4
P. AO. MUII1 * fla . |M> WKtaHw Hi—. Hmt Vmek. H. »t
T
Nova moč, novo zdra* je nova čista kri, za tri cente. |
Ako Imate slabe živce. Imate bolečine v želodcu in v ledicah. ako ste slabi, izčrpani, ne morete spati, ako se vam zapira, nimate dottregu teka. ako trpite zaradi neprebave, ako imate bolečine v križu, ako vas pogosto boli glava. ako je vaša kri pokvarjena, nečista, nikar ne trosite denarja za zdravila.
kateri ne poznate, temveč pošljite nam znamko za rt cente v pismo, naslov in ni vam !h>iuo z obrano pošto povsem iastonj in brez vsake obveznosti od ta>e strani jMtslali naše popolno iz čistih, zdravilnih trav sestavljeno pri--odno zdravila
JUVITO
Naslov: JUVITO LABORATORY, South Hill Branch 5, PITTSBURGH. PA.
Sedaj, ko ste zadostili svoji dolžnosti glede četrtega posojila svo-t>ode, kupujte vojno-varčevalne :namk».
"^■HMSEHKBHP
NAZNANILO IN ZAHVALO.
s težkim in žalost ni 111 sreem s»a-ni.iijain. tla s:no izročili materi •mi zemljr telo ranjke
FRANČIŠKE MUSAR. Težka je bila ločitev, ali lJoj; hoče tako. Kanjka je bila stara let. riv.nna Frančiška iIii<t<>-.; -1 -ii- l\otli!;i se je v Uorenji stari va^i, 1'ara št. -Jernej na Dolenj-;kcm. V Amerilco je pnšla pred ">. letTu!-; a j za]>iwča žaliij«>e«Mra <oprotra. nčerko in cne«;a sinčka
Najlepši« liv:il<> izrekam z:i wi> jomoč <•!) /adn'ji uri •rc. in ge. -1. A.' M'bot. kalcor tmii vsem družin: »Stalini. Sr.'uo ^ zahvaljujem tuli za vr-n-c, ki jih ni bilo malo. Milem rc -i. «la je bila k ■ t1 nokri-a s sanrimi venci, kakor tu<li >:■•-ie solic. I'csebno sc zsiIivaljuj-.-m Iru-^tven;!:oui Sava za prekrasen .'eiiee z napisom SXPJ., pn i katc-0 je tudi ranjka spadala in taj-u.-tvn opravljala d</ svoje zadnje moči.
Ljuba žena upam, da se vidimo lad zvezd;iini.
Žalujoči ostali-. Anton Musnr, suproix. Ana E. Mncar, hčerka Anton E. Musar, sinček. Dan\ ii!e. 111., fi. nov. 11HS. (11-13—11)
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tiižnitn s»n-em javijr:-mo vsem ;oroHuikom. pr'.iateljeiii in znav-•ent žalostm« vest. tla nam je ii*-nila smrt iztrgala iz n;i»c *<re«l*-soprojrn, oziroma inVf» iti bia"a
JOHNA ŽIBERNA
loč L'7. o!ct<»brsi	l!<»ieha! j«-
»a iiiHiteiiei in pljučnici .skozi Iva tcuitii, nakar je tudi jn^iilegel.
Pokojni je bil star liT let. rojen Prem u ua Xotr njskein. Tu^a.j opušča žitjij^tno soprog1!«. -1 tedue •starega sinčka in d\a brala, v ;tari tiomovini i?,'"ta in eno ro.
Pokojnik je l»:l član društev "i SN I'.J., ^t. 41 SSPZ. in .it. 1 WPP. v Am bridke. Pa., katom tiu tudi položila prekrasne vence ua ki-sto.
Najtr-'iicjsu hvala družinam -To-<ef IJeček in Anton Kos**:iberger za njih postrežbo in tolažbo v - kritičnem položaju. Enaka hvala •jrre tudi jrori omenjenim dra-<tvam. kak«»r tudi John <ia.šper-šieu iz Prucetona. Pa., za prekrasne vence in «-vet.lice t«-r win č!a-iion: ]»rizadetili društev, piijate-Ijem in znancem, ki vj ga spren»ili k zadnjemu počitku dne .JO. okt. ua Economy pokopališče.
Tebi. nepozabljeui soprog, oče in '«:"at. botli lahka aaueriška žemljica!
Žalujoči ostali: Mary M. Žiberna, soproga. John J. Žiberna, .sinček. Anton in Frank Žiberna, brata.
Ambridge, Pa., 8. nov. 1!)18. (ll-l;{—11)
f8
Jugoslovanska ffi.^g) Kale!. Jednoia
® -J	EI
Ustanovljena lela IS98 - iikorpariraiu ieta 190«
Glavni urad v V.LY, MINN.j
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIIIAEL ROVANŠEK, box 251, Con«?maugh. Pa Podpredsednik; LOUIS BAL ANT, box 106, Pearl Ave.. Lorain. Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, F.lv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih sinrt:iin: LOUIS COSTELLO, Salida Colo.
VKHOVNIZDRAVNIK;
Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh. Pa.
NADZORNIKI:
JOnN GOUŽP, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 96-41 ^ve 4M', So. Cliieago, ni. » rVAN VAKOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGf^R J. PORENTA, box 176, 31ack Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK box 480, Ely, Mino. JOHN RUPN1K. S. U box 24. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. Jr. 432-7th St.. Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 2nd Ave., Duluth. Minn. MATT POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HL
ZDRUZEVALNI ODBOR: RUDOl F PERDAN, 60J6 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRAP.EC, Stk Yds. Sta. box 63, Denver Colo. * GREGOR HREŠČAK, 407 - 8tb Ave.. Johnstown^ Pa. •Tcdnotino Glasilo: GLAS NARODA. Ysi dopisi, tikajoči s^ uradnih zadev kakor tudi denarne poaiijatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov sc ne bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se. priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra tcinal Cougr«ssJ* lestvic5. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoe dolarjev) Bolniških podpor. puškodn;n in ^mrtnin je Le * izplačala uo $1,500.000 (en miljon in poi dolarjev).
Bolniška podpora jc centralizirana. Veak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po ra.-mh naprednih alove«-skih naselbinah. Tam, l;jcr jih šc ni, priporočamo vstsmoviteT novih. Društvo se lahko vstanovi z S člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na g'svnega tajnika
Prestolor.aslednik .""treljcn?
i London, Anglija, 11. novembra ! Neka amsterdamska brzojavka-pravi, da se poroča, da je bil lH'ni-' ški prrstolonaseldnik vst>-^j«-n ' r- vest |i;i s«- ne potriuje
---- i
i
Italjanski kralj v Trstu. Ita-jan^ki glavni sten, I;), m.v J
Kral j v :'-:»(»;• Emanuel je danes zapustil glavni stan in <>\šrl Vj
Ti-st.	j
---- I
Zakaj hočemo Slovenci demo. j kracijo? Ker smo bili od nekdaj! demokratični, ker ne poznamo med ' seeoj piemstva. — To je dok?. Z1T1C ' v članku "Poglavje o stari sloven ! ski demokraciji", priobčenem v! Slovensko-ameriskem Koledarir z-, leto 1919.
NAZNANILO.
1'-m potom naznanja mu v >■ in Hrijateljem, z.iianeei'i in sorodni-; kom tuziui x^-.^t, iJa nam j,- preminula ljubljena ž«-n;j in mati «-zjY. sestra	. j
MARY KNAFELC
f'o kratki devetdnevni epiij.-. itiični bolezni je za vedno zaspala dne 2."«. oktobra iMl-v
Pokojniea j»- bila rojena v vasi Laze na Notranjskem. Stara j ; bila '2-i let. torej v najlepši <b#h",' življenja je zapustila mene žabi-1 jo<*-ega soproga, eno hč'-rko in <lv-i j brata tukaj, v stari domovini na mater, sestro in enega brata.
Pokojniea j - bila članica društva št '-m SNPJ. Napredni Slo-1 ventre na mrtvaški od-rr iu ttui;' spremilo !; zadnjemu počitku dne! 27. oktobra na katališko pokopa-i šče v Braddoeku. Pa
Najsrčnejša hvala 3Irs. Petro-J vek in Mrs. Bran zel j za 11 ju p«-' žrtvoval no delo v bolezr.i pokoj-niee. kakor tudi ostalemu občinstvu za tolažbo ob uri žalosti. Hvala družini J.«e Rcsenherirer iz Ant-bridjre. Mr. in	Branzelj ter
društvu Št. :;<M> SNPJ. za pn-kras-j r»e vence, kakor t^nli ostalim pri-: jr.teljem in son^'nikoin, kateri so jo spremili k z/, d njemu počitku, f Tebi ljubljena soproga oziroma; mati, bodi lalika svobodna gruda';
John Knafelc, soprog. Elizabeth M Knafelc. Jičerka. Jacob ^n John Branzelj, brata.J Braddock. T*a.. 7. nov. IfUS.
• '<.11-12—
iBoisaroki krvni čal
rudovito ztlravilu.
i
.kajti ral-itl ^a xi!<>ii> vs;ik eian tiru-' žine <h| otroka <1" -itare matere. V ' vsaki lii^i t■ i nior;il l>iti vsak e:ts# Ak-> s h»K-ete jire^nali ]>relila<l. gsi v^sotiite vro-Vza pre.Ino	spat. lieluje
I ko« mai'ieijo. Napravi kri lio^ato in jo i««*i->ti: m J pravi »iprtje. ozdravi jetra, "i»Uti. droli in želodčne iMileeine.
«'ejia velike^si družinske^ aivitka
'i/«!r:o i.-!ije za ]»••! iucvhtvi imi 1 . .
-fi j«i in.vzeliu in zavarovano $1. n'i z;ivitk.»v .<"1.00. Pošiljamo jm. 'i prejemu zneska. AH vam pa po^ijc-I lilo po < \ <». J> VAi p) centov vif'-. Naslov: IT. H. Von Sliek. preds^-dtiik Marvel I»rr«duets Co.. !« Marvel I'.M.' . j l'itrs!.nrz!i. I*a.
i Zakaj moramo biti presti? — jOd|fOvr.r na to najdete v Sloven-isko-ameriškem Koledarju za leto jlOie, v članku "JUGOSLOVAN-PROBLEM
MMHHHiI
j.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S ii*> ] ii}."i!i. znaneem in pri ja-!	• ' •m/naii.i::mo >.alo^tun ve>1.
j •»:? je .j -- noveiiibra v <b».-p<Miti
':f	'	pnjatelj i r t
' j m »brat
LOUTS KONASTABO.
,	'.j i je i. , - ..., ! ':/. vasi 1're-
j	I«'—? ' Obi«.v oin'-iira Pod-
j'-i'ad •>.. Pii.noi /<■;•>. lojen l"f.i •" ^ A i« .-i i i je bival oi ili ."> -T. \ s.:<•::•« j u za;»ušea /.:■•,'.<> j n -1 ne::r-e !»rl»l j»-nv o* roke in mo-• •,:>■■'■»■ ti; i. n.i brato*, ali sester, i > in«' 't '! ■ zna -«. 1'okojni je i»i!
'j1, •	*i i z« špaisko influeneo.
- .*'• ^t. Francis brdnišnici i'i: is' Kruhu Pa.; poko|«a!i smo .'.m	7. n«»vem!»r,v na kr t «di-
j .-k-m p »i opaii-it'-u \ < eeil. J*a.
-j Kf 1	bi! pokojni v vi*- dru-
-Utvih. In >icei- SNPJ.. SSPZ. iu ijsliPZ bi! ;.-» tudi d »bri član -Slo-•j	S«.ei jal:>: iein- Zveze. ti
-j '!'• u ]>■«♦ • ■ ■ 1 se zahvaljujemo !•: T,št\ 'i tukaj v S. »nt h view. i'-i .
-	ki -o n,:i darovala lepe vence v
-	'zadnji pi/ili.. v iu	v<leležila
-	p «irrcba v razmerah, ki >edaj b>-
-	pu-/-a.;o: obenem se zahvalimo
-	vsem njeno vini prijateljem iu m>-
-	bratom. -<i so niu stali na *»tra:ti v
•.tej bridki urL i -
■j Pokojnika priporočamo vseiu v -jbbiir spomin. P.o<li nm I lika tuja 1 zemlja, v miru naj počiva!
Žalujo«-i ostali: IS	Vsi njo^ovi sobratje,
' Opomba: — Ako kdo nje^ovili .sorodnikov a4i prijateljev zdi iz-jved.-ti bolj natančno, naj se ogiasi Tin leilef-i naslov
Frank Slainer. Box 127, ^ * " 'SVnHrvhnv, - P^i.
_OT,AS NAKOPA, 12. NOV. 191?. NEMŠKI MIROVNI GOLOBJE.
Vesti iz stare domovine
• ^ (Jug. C as. Urad, Washington.)
(Vesti povzet*1 po ljubljanski '"Domovini .)
Slovenski premogar.
!z Zagorja liani piiiejo: Težko] delo, ne gaduHti hrane, ne času pri-' tueruega plačila, ne obleke, ne1 čevljev za družino, to čuti dan za du v« :t> naš delavec. Ce povzdigne svoj glas, ^ki pride cenzor z rdečim svinčnik oin in naredi črto. Tako se nam je zgodilo v zadnji volk v pustinji ter molči kot trrob. Ta zahtevajo od na^>. Ako nt poj-do zlepa, pa zirnla, pravijo. IJes j \ da >ivimo v ustavni državi, in kakor j >ravijo, imamo moderne zakotne. Miljoni se p«»rahljajo na leto "n soeijalne preosnove in ibajci tudi zu korist delavstva. A mi do danes m* nič ne čutimo teh soeijal-nih dobrot, nasprotno j>a bič, ki ima na koncu svinec. Ko po truda-polnent delu, katerega je pretrpel! premogar. r«*cimo -JO Jet, stopi \ pokoj, da bi večer svojega živi je-j nja v mini prebil, dobi za pokojnino 24 kron mesečno iu s tem naj se preživlja mož in žena! Danes plačujejo starejši premogar j i sl.o-raj mesečno 'JU kron-za svojo po | kojnino, nazadnje dobijo pa borih 21 kron. Take so socijalne raz-j mete našega delavstva. Zelo ume I stno bi bilo, ko bi enkrat iniiiistr-stvn poslalo k nam kakega sekeij-hkega svetnika, da bi sam proučil /ulostn** razmere in vprašal sto in! sto vpokojenih starčkov premo-j garjev, katetre diči svetinja za zvesto 401etno delo kot premogar, koliko imajo pokojnine. "Jaz samo IG kron. jaz sem se malo dalj časa silil, imam pa '24 kron mesečno.'' Zvesti delavci mrejo («1 gladu, velekapitalistiena družba pa sfuži na leto miljone. A ti miljoni so tudi uspeh žuljev slovenskega delavca. Zato se zaveda slovens';: yremogar, da je skrajni čas. da se d- nain na naši lastni zemlji sa-( mostojno državo na demokrat ič-' nem temelju. To naj bo bodoča dugoslavija. v kateri si bomo sami po svoje uredili nase razmere.
Rudarstvo.
Poduradniki trboveljske pre-r.ogokopnc družbe so vložili na pritožno komisijo lil. (rudarstvo) v Gradec salitevo po priznanju zvišanja plače ter draginjsVej doklade, kakor tudi po več ji od-šl odtiini nedeljskega in čezurne-' tlela. O tej pritožbi je imela, razpravljati pritožna komisija pod predsedovali general majorja j >1 , Franca, Po daljšem pogajanju med glavnim ravnateljem dmžbe, r>ellakom z Dunaja, rudniškim ravnateljem Heinrichom iz Trbo-! volj ter med zastopnikom pod-' uradnikov, državnim poslancem fr Ivo Benkovieem iz Celja, ki je ■/. vnemo slikal življenje in odgovorno delovanje rudniških nastav-ljeneev, kateremu gre najiskrenej-, ša zahvala in priznanje za njegov trud. je prišlo do poravnave, na kateri podlagi se je priznalo pod-uradnikom «vošanje dosedanje plače za 20'"^ ter zvišanje dosedanjo vojne doklade od	do; 1W" dravinjske doklade od lira aprila PUS. Rodbinska doklada (2D K za ženo, 10 K mesečno za j v--al;e«ra otroka s-pod 14 let starega) ostane. Pritožba glede odškod-f nine nedeljskega ter čezumega dela je zastopnik poduradnikov umaknil s pridržkom pravice na poznejšo tozadevno vlogo.
V hudih časih.
.Junij H ni t nam piše: "Je davi slanea pala" — tako sem si zapel/ ko sem prejel zadnjič pobeljeno " Domovino". Takrat so bili res nekam mrzli dnevi, cd vseh strani, so poročali, da so nastali mrazi. ki so napravili na polju mnogo škode. Ljudje po mestih in po de-, »• H so se s krbnimi očmi povpraševali. kaj iz tega. In k tem mrazom se je pridružil še g. cenzor. ki je pobelil Domovino". Vedel sem takoj, kaj to pomeni. ' Kadar mačke ni doma. miši plešejo"' -- oziroma: kadar ni parlamenta. takrat cenzorji belijo. — Pri na« ni to nič posebnega, zato naši čitatelji dobro razumejo ta. čas. Navajeni smo — hvala Bogu! — na vse. Ko smo morali ft leta molčati, ste lahko na ulicah videli, kal »o se ljudje po obrazih razume- ' jo bre* besedi. Znamo citati tudij pobeljene liste. Pravzaprav naš narod sedaj rajrajše čita to, kar sploh ni tiskano. Kjer vidi kaj be- J lega, tam si misli vsak: To je bilo •gotovo kaj lepega in rasučnega. Str veda nam bodo čitatelji op root 3 i, ako jim kljub temu ne pasi- .
■ IMHHiMMiHMni I KHl
— ' •
•ljamo belega papirja. Prepričani ^smo, tla je naša jugoslovanska misel tako silna, da je nihče ne premore. Vendar iinaino še mnogo vprašanj, ki jih je truba rešiti. V h« k a dobra misel ima svojo ceno hi vsaka misel — rekli bi — je božji dar; in zdaj pomiNiifte: nekdo ima lepe misli rail bi jih povedal: treba jc te misli urediti, združiti, zložili, napisati, iz rokopisa jih je treba juetIskati — koliko dela! — a g. cenzor potegne s «vinčni'\om in vse to delo uni-i' Moč teme tudi brani solneu do zmage. Toda: ali je še kdaj noč , /ubranila, da ne bi izšlo sokiee9 Zato bomo pisali za vas. ne za cenzorja — iu vi nas bodete razumeli.
Vsak brat mi je mil, pa naj bi katerekoli vere bil.
Zaradi vere se ne bomo pricka li: vsi smo kristjani, vsi verujemo v istega Boga. škof dr. Mali nič piše: 15 rat je Hrvati' liratje katoliki! Ne poslušajmo glasu po-litičnc strasti! Kes, Srbi niso ka toličani. ali oni so vendar kristjani; ali k nam jih more pripeljati edino ljubezen, doc i m jih bo mrž-nja in preziranje katoličanstvu in hrvatstvu .še bolj odtujilo in ogor-čilo. Pojdimo za zgledom Bene-Jikta X\ . Ko so nedavno Angleži osvojili .Jeruzalem, jim je liene-: > dikt čestital in zapovedal, naj se zapoje Uogu zahvalna pesem, ter pred celim svetom izrekel željo, ' naj sveto mesto nikoli več ne pade v nekršeanske roke. A Angleži ni-
•	so katoličani. Angleži so prote-! stanti in kot protestanti so nam i (»olj oddaljeni kot pravoslavni Sr
1 bi, ki so nam k temu tudi bratje 1 po krvi in jeziku. Tako naš oče Benedikt. A mi. njegovi sinovi, ;iiaj ostanemo s Srbi za večno v bo-'
•	ju? X! Srce, srce odprimo rodnim t krščanskim bratom ! — Tako piše ' katoliški škof. Mi pa pravimo -
Spoštujmo vsako verstvo in mu puščajmo svobodo! Stojmo na stališču popolne verske strpnosti in . enakopravnosti vseli verskih nazi-t ran j ter bodimo odločno proti vsa-. kršni zlorabi verstva. Cerkvene .'organizacije naj bodo neodvisne v in napram državi povsem enakopravne. Pravoslavni Srb, moliame-. danski Hrvat ali katoliški Slove-! i r.ee : vs-i so bratje in me«l njimi ni [ nobenega razločka. (52 vrst za-
i plenjenih.)
i
, Srbi, katoliki in majska deklara-
i	cija.
Sovražniki Jugoslovanov huj-. skajo, da l>i nas Srbi v svobodni , juaroslovanski državi posrbili in . popra vosi a vili. Vzeti bi nam jt-zik . in vero, pravijo. To je seveda le . neumno šeuvanje, t e nas jliso po-n em čil i x emci tekom stobtij, če nas niso polahonili ;n pomadžarili , naši sosedje vzlie nasiliK^stini, nas tudi Sr!ii, ki govore isti jezik, ne ? premene v Srbe. neiro se bomo v>i skukaj imenovali Jugoslovane , slovenskega ali hrvatsko-srbskega L jezika. <ilede vere odgovarja škof { krški dr. Anton 3lahnič takole: lj "Srbi žive z nami m med nami. Srbstvo je dejstvo. Itazum predpisuj«, da s<> računa z dejstvi. Vpra-, ša se: Kaj je pametnejše, kaj je za hrvatsko in katoliško stvar boljše: napovedati boj srbstvu <lo |l»Ofrina. ali iskati ž njimi prijateljski modus v i vend i ? Pospeševatelji; k^teliške stvari, ki se smatrajo za; i pozvane, da gredo proti nam v boj , v inie katolicizma, bi se morali ( predvsem spomniti resnega opomi-; na našega skupnega in njihovega i (očeta, zaščitnika mednarodnega . miru, Benedikta XV.. ki kliče voj-, skujočim sc narodom: "Naj se na obeh straneh opus t! sklep uničevanja' Noj se jKjniLsli, da narodi i r.e izumirajo! Ravnotežje svet-i pa ploden osni in varni mir naro-. dov temelji bolj iia medsebojni ljubezni ler spoštovanju prava in časti bližnjega kakor pa na ste vilu oboroženih in na odpornih! trdn javskih pasovih..." (Nemškim škofom 7. septembra 1915.) Vli upajo naši nasprotniki, da bo brnelo hrvatstvo-v. rio korist, ako |bo<lo s svojim sos-j io n po krvi ži-ve'i v večnem so\i*aštvu in mrž-nji? Ali se ne b-xio uresničile tudi j tu besede Benedikta XV., da nosijo narodi žalostno dedščino duh mržnje in maščevanja od rodu do rodu!1'
Iz Laškega Trga nam pišejo:
V listih so se objavila imena »ta-: i jerskih, koroških, kranjskih, ko-
SSC-^Si.Mi?* tfffit s-iStiv	V** >" mmbst
eevskih in primoi-skih "nemcev"' iu Neim-ev. ki so pri cesarju krta-! čili jugoslovansko »ribanj«.. Vsa' r;ist. da so se razni * * tsHiitsclli ". 1 "m i;i-iriri"' in *'iiiLr'_Ti " j»okoi ajz;ii C! k rat mi Dunaj. A mi si odločno prepovedujemo, da se imenujejo' taki ljudje, ki jih je vedno sram) pred biudišarskimi sonxljiik:, zastopnike Slovencev, ker bomo >■•■-■ be :>e sami in brez frakov zasto ]
paii. Se odločnejše zabranjuje--j
. mo proti temu. da si drzm jo o->. -|
bi', ki so /e med staro šaro poko ' pane, nastopiti v imenu t>!> :ii ,-i'i celo zastopnv okrajev. Koliko je bilo takih, bo vsak poznava! «• <> | k rajnega gibanja sam vedel. Ta:..! ' najdemo med "»7 "zastopniki" no-1 tarj.i M ra vijaka v Laškem Trsru,1 1 !ii si je drznil "za.stopati Laški I 'I i '- iji la^!;i okrajni odbor". \*| 1 Laškem Tr^u mu* imeli loja BH4' občinske volitve, pri kat« rih smo' Slovenci zmajrali "t• i pri katerih j med drugimi stebri sfrčal Imli M ra vijak. Volitve m. bile od nem-j ške strani prot"stirane iti cela ta stvar stoji še danes, kakor sploh' vsaka volitev med vojno. Wlitv<-' v okrajni odbor smo imeli 1. P H)! M iu tudi tam bi bil dr. Mravijakj sfri-a!, če bi se bile vršile volitve! kasneje. I>a se v tem času absolu-j tističnega st.-.nja drzne tak zastop-' nik v imenu velikih in slovanskih j korporairij javno kazati je nezaslišano.
Novo ladjedelnico v Trstu 1
namerava /graditi konsoreij Pro-' met ne banke Merkurja in inženir-j ja Picka. Konvjrei j je vložil pi"o-šnjo za ustanovitev akcijske <iru-' žbe /. vplačano glavnico 12 miljo-' nov kron. V ladjedelnici bi gradili j predvsem trgovske ladje.
Nezgode.
Na Zidanem mostu je i>oiiesrcčil ■ 'sprevodnik Iji-jpolii Zanesnik iz Ljubljane. Prepeljali so >r;i Ljubljano. kjer je tw>dlegel skodbam.
V	Selu i>ri Litiji je utonil -»letni sin posestnika Justin <j're£rl. Oddaljil se je i »d doutače hiše in j>a-del v potok.
Na Pred o v iče vem selu pri Ljubljani je zamešala delavka Amalija . : Fink med drva ostro vojaško pn-trono. ki je v štedilniku eksplodi- | rala in jo težko ranila na levi i rot;i.	;
V	Poljanah nad Škofjo Loko je \
napadel ."»letnega čevljarjeve«ia si-, na Fortunata Temelja niesai'ski pes ter mu odtrga.! Jel levega lica.
Na potu na Sj>odnji Rožnik v Ljubljani je pade! -i'Netili hlajvc kiain- Livk ■ 11«■; I vožnjo z voza i:i si zlomil desno nogo. j Na gkivru kolorlvoru v Lj.ib-1 ljaui ie priš'! 21 letni suka<- Ad,:!f ■ S!tia.sny pri d<-lu t»b tri 2>i>:t»' leve
•roke.	j
I j.i!'1 janii-i je utonil pri Zg. 1 Kasljn vojak to; isičar. riHioiii če-. ški \«>i:!ce. l\-<j I se j.' v globoki vodi. kjer v;a je vrtinec poti L:n;l giobočino.
Istočasno se je ponesrečil tudi
IriiLM v.ial: topničar v Zalogu.'
Prišel je p«>d kolo težkega topa.'
Ponori ji- na poškodbah unnl. j
Neki .madžarski vojak je v Mo-!
I stali preganjal ljudi z golim bajo-.
,ih(«iii, Končno j" zabodel Petra
St t niša i/ Sel a v srce. da i" bil na i . . n:e-:tu mrle.v Strniša zapušča že-j
no m J nepreskrbljene otroke.
j V Holn io Vrtojbo s,- je vrnil "Ji j
j letni Rtulolf Marušič. Nasb'dnje-|
I va <ine se je šel ko]>at v Vrtojbi-1
j co. Nakrat je bilo slišati dva st j-e-
jla: 'jiidje so prihiteli na mesto in j
'so našli Marušiea mrtvega, brez
j rok in oči. z luknjo v trebuhu.
I l bila je granata, katerih je 011-
'di še vedno dovoli. „ | _ . .t Na Jese-nicah je v s-avški tovarni
padel -IGletnemu delavcu Blažu} Kranjcu težak model na levo nogo ! j ki mu jo je zmečkal, j V llakovniškem bajerju v Ljub-jljani so našli utopljenega hišnega ® j posestnika iz Wolf o ve ulico Filioa Ihn •anija. Pil je popolnoma oble-j čen.
j Vojaška straža je ustrelila po-r.o*'i nekega ruskega ujetnika, katerega je baje zalotila pri tatvini.
j
Požari.
Zgori !a je v. Gržcči vasi pri Cerkljah hiši z gospodarskim po-j si op je m M. Vrhovškove. R«išili so le >atne sebe in živino. Zgorela jej vsa obleka, denar in živež. Škode j< okoli ."»0<M) K in ni niti do polo- ] vice krita z zavarovalnino.	\
V	Podsteniu pri Jlirski Iiistriei j je /gorelo gospodarsko poslopj" p<is(*stiii« e Fran je Sluge. Škode je -".600 K.	<
V	Višnji Gori je začelo goreti pod streho trgovca F. Škrabarja Hud zapadni veter je pcvzrocal največjo nevarnost. Edino okol- j nost, da je streha krita z železno i
I* ft -li	:?«!•■>*€	.1
-	pločevino, se ima Višnja (lora za-i hvaliti, da je ostala ne{>oškodova-. na. Plamen ni dobil duška in čez
-	par ur je l ilo že vse pogašeno.
-	JSJenda so zažgali otroci.
Roparske tolpe.
Po štajerskih okrajih se zelo f mm.že roparske tolpe. Dogajajo
•	se mnogoštevilni ropi. tatvine i•» ceio umori. ŠtJajerski namestnik grot' (.'larv pa ne ukrene nič izdatnega, ker nima časa. Kuje namreč
, nači*te zoper -Fu«;o<lavijo in prepo-i ve»iuje šolskim otrokom pobirati I podpis«' za majsko deklaracijo.
i
t Uboji, umori in samomori.
j ^ Borovljah je delavca Ivana Wieserja ubila njejrova žena v po-; st(-:ji s sekiro. Na ml^i je pustila pismo z besedami: "1'morila sem ('svojega moža in skoči ni v l>r&vo." ! Menda je izvršila čin v hipni du-iševni zm«'den«>sti. Zak^-nska sta še i b* leto dni poročena in sta brez i otrok. Ženo so našli naslednjega i dne v čebelnjaku skrito, j V mestnem vrtu v Trstu so lia-Jš!i mlado dekle, težko vzdihujoče. J Pila je lizol iu je v bolnišnici u-,'mrla. Zapustila je^>Lsmo na nekega gosjKida. v katerem piše. da !\i zakrivila ničesar tega, česar jo dolži. Samomorilka je lSletna .'•služkinja Leopoldina Fabjan iz j Štanjela na Krasu. ; Posest ni ca V oglar v Skrbi jih je bila sama doma. Ko je j»rišel njen j sin opoldne domov s paše, je naišei' "jvezna vrata zaprta. Skozi kuhinj-1 jsko okno je vid»*l strašen prizor. Na tleh sta Ježala s krvjo oblirta in mrtva njegova mati ter lTletni 'sledov sin Ivan (Jajser. Deček je
-	klical na pomoč, irn so prihiteli
-	sosedje opazili, kako je neki
•	vojak s težko obloženim nahrbtni-| kom i/^inil v bližnjem goizdu.
i j"
Karol in Cita v Švici
! London, Anglija, 10. novembra Kodanjski dopisnik lista Daily Express poroča, da sta avstrijski cesar Karol in cesarica Cita pobe-gnila z grada Wartcgy v Švico.
Odstop wuertemberskega. kralja.
i
Baz?lt Švica, 10. novembra. — "Wuertemberski .kralj Wiljem II. se je v petek ponoči odpovedat p prestolu.	j;
Govor načelnika Jugoslov. Kluba
Dr. Korošce je imel v dunajskem parlamentu dne 26. julija t. 1. naslednji govor, v katerem je žigosal odločno novega ministrskega predsednika, kakor piše "Slovenski Narod":
(Slovenski): Visoka zbornica! ("lovor ministrskega predsednika moramo soditi predvsem po tem. kako se je on postavil nasproti našemu vprašanju. Konstatiram. da baron dr. Hussarek ni preklical stališče nemškega kurza, čeravno ima še vse ministre, ki so ta kurz podpirali. Dalje moramo konstatirati. da je v mirovnem vprašanju /.a vzel čist o napačno stališče, ko pravi, tla hočemo mir izsiliti. Celo ;:unaj naše drž:;ve so >e našli politiki, ki smatrajo tak mir za nemo-g.;č. Zato vi limo v našem ministrskem predsedniku enega izmed o-:.ih mož. k: ne vi 1 i jo gorja, ki ne vidijo bede. ne vidijo solza in krvi. ki te<"e med našim narodom. Iz tega stališea bomo tudi izjavo miiii-rskega predsednika presojali. (Odobravanje pri .Jugoslovanih).
(lovornik nadaljuje nemški: " Vi>oka zbormea! Ima nalogo izjaviti se o ~t il;š.-u. ki ga zavzema Jugoslovanski klub nasproti novemu ministrskemu predsedniku in to stališče kratko utemeljiti. Ta i a loga mi ni težka Novo miniMr»tvo je sestavljeno i/, novega ministr-■ kega predsednika in iz starih resortnih m nistrov. i/.v/.eši oba poljska miirstra. Oba <le'a ministrstva sta nam dobro znana. Novega ministrskega predse.inika poznamo že i/, ministrstva Stuergh. ki je prineslo narod« m vojno in je potem tem narodom s pomočjo j 14. za-maš 1> sta. (Tako je . In če smo iz jegovih u>t sliš;ili priznanje k parlamentarizmu, potem pravimo k temu: "Slišim b.agovest, a nimam vanjo vere". Pritrjevanje.. Raxnoisin smo slišali v začetku od ministrskega |»redsetlnika Seidlerja. a smo pozneje izvedeli, da zna tudi drugače.
Mi .Jugoslovani pomnimo novega ministrskega predsednika po seluio še radi tega, ker je s tedanjimi kolegi pod Stuerghovim ministrstvom dobro v»-dei za vsa preganjanja, katera je moral naš narod v začetku vojen pretrpeti. A kolikor nam je znano, ni imel poguma niti srca. preskrbeti po nedolžno preganjanim žrtvam od strani države zadoščenja.
Ti dogodki v začetku vojne na našem Jugu nas nepozabno pečejo in duše. Do danes niso še izdatno preiskani, a še manj jn»pravlje-ni. (6 vrst zaplenjenih).
Toda. gospoda moja. tudi resortne ministre, ki so se predstavili skupno s predsednikom v zbornici, dobro poznamo. Z izjemo dveh so
vzeti iz ministrstva, ki je proglasilo nemški kurz kot vodilno zvezdo za vsako avstrijsko vlado in ki je označilo le nemški narod kot hrbtenico te države. Nobeden teh ministrov ni niti najmanje -»kušal protestirati proti takemu vladnemu principu, nobeden izmed njih se ni odstranil iz kabineta, ki je postavil za vse narode tako žaljiv program. Vsi skupaj so bili v sporazum z vitezom Seidlerjem in so t ud. pošteno v tem zmisiu delovali. Kajti govori odstopi vsega ministrskega predsednika in njegovih poinagačev niso bile prazne besede iu fraze. Dejanja so v tem slučaju šla še celo pre«! besedami. • Medklici: Kes je!> Mi Jugoslovani to hudo občutimo. Poslancem je pri nas za-tranjeno, da se prosto in neovirano pogovore s svojimi volilci o najaktualnejših vprašanjih. Žandarji iu vojaštvo jim to branijo. Caso pisna cenzura nam ne dovoljuje, da razpravljamo o najnujnejših vprašanjih. Kadri.slovenskih polkov se premeščjo v tujino, kjer naši fantje stradaj i. Po nedolžnem in protizakonito bili kaznovani pri nekem kadru naši ljudje. Našim fantom na fronti lit sploh vojakom je bilo zabranjeno naročevanje in čitanje narodno pisanih listov. V i-tem času ko se izganjajo slovenski uradniki iz domovine, raste o-šahnost tujih uradnikov in njihova sovražnost proti jugoslovanskemu ljudstvu do nezosnosti. Nositeiji tega nam sovražnega na zatiranj«1 iu tlači nje jugoslovanskega naroda naperjenega kurza še vedno sede na vladnih klopeh. To ns;m je dokaz, da kurz preganjanja iu zatiranja -Jugoslovanov ostane še nadalje. Toda, gospoda moja, čim bolj je narod zatiran, tem bolj hrepeni po svobodi! V originalu razprto tiskano i Živahno pritrjevanie .
S ponosom, radostjo in zahvalo moramo izreči našemu jugoslo-
•	\auskemu narodu vse priznanje. Taka zasledovanja niso uklonila našemu narodu duha. marveč mu utrdila odpornost, mu dvignila pogum in poglobila njegovo hrepenenje. Živahno odobravanje. Sploh mo-lamo vsem morebitnim zlobnim govoricam nasproti ugotoviti, da je
' inisel ujednjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov na temelju samoodloč-1 be v svobodni državi objela vse plasti našega naroda. (Hazprto ti-
1 skano.)
Ob tej priliki in v tej izjavi pozdravljam izjavo naših tovarišev v hrvatskem saboru, ki so tudi iz svoje strani povedali odkrito mnenje Hrvatov in Srbov v kraljevini Hrvatski. Živahno odobravanje ; in ploskanje1. Zahvaljujem se tudi Srbom. Hrvatom iu muslimanom 1 v Kreegbosni, ki so kljub izločenju ustave v izrecnem trpljenju vsled oblasti hudo zanemarjene in pomanjkljive ljudske prehrane, vkljub i udeniu pritisku s katerim so jih snubili z Budimpešte, zvesto vstrajali na ideji, da mora dobiti ujedinjeni narod Slovencev. Srbov iti 1 Hrvatov lastno državno življenje. (Živahno odobravanje in ploskanje.) In kar se tiče Slovencev, se niti po z.apočetih preganjanjih, niti 1 po intrigah, inseeniranih od vlade s pomočjo protiuaroduih ele metov, ne bodo dali odvrniti od edino prave smeri in bodo delali naprej v tesni bratski in neločljivi zvezi s Hrvati in Srbi, dokler ne dosežemo popolnega državnega zedinjenja jugoslovanskega naroda. ' Živahno odobravanje.)
Vsako vlado bomo presojali po tem. kafco stališče zavzema na-1 prani osvohojenju jugoslovanskega naroda od v-ake tuje nadvlade. Podpirali borno scamo tisti vlado, ki nam prinese mir, kruh in popolno svobodo. Glasovali bomo proti predloženemu proračunskemu pro-vlzoriju. -Živahno odobravanje pri -,Ioveiiskih strankah; govorniku ■ čestitajo Jugoslovani, C«hi in mnogi Poljaki.)
i j
' Pri isti s ji državnega zbora je izvajal načelnik Češkega Svaza, 1 poslanec Sta"iek. da je naslopni govor novega ministrskega preilsed-
•	nika vseboval samo polzke besede avstrijskega birokratizma. ki se izkazujejo potem navadno kot direktni in nemški izraz, f i lede mirovnega stremljenja smo slišali samo dve besedi, in sicer besede '4ča
1 srcu in primeren". Ministrski predsednik je pozabil dostaviti še bc-''sede "brez anek-ij in z zadovoljitvijo vseh narodov".
Nato je nadaljeval nemški in rekel med drugim: Češko slovaška država je dejstvo, ki se ne da zadržati. O tem naj si ne delajo niti tu r r" t i v Budimpešti nobenih napačnih misli. Obz« 1 lujemo, da trati madžarska država namesto da bi konsolidirala svoje ' socijalne in politične moči v boju proti samo ob sebi umevni zg«xfo-1 vinski in aravni. edino možni evoluciji narodnostnega principa. No-1 ben Slovan "ne bo ogrožal suverene in neodvisne madžarske države, ki bo omejena na madžarski narod sam. Xa našem etičnem ozemlju ne bomo nikdar v češko s'ovaški državi kompromitirali svoje države s t lačen jem madžarskih manjšin, kakor se to vrši napram češkoslovaškim m<:njšinam po madžarski ra/narodovalni politiki.
Za iniro*. no vprašanje je imel ministrski predsednik samo kratke besede, ki smo iiii že prej :n dostikrat bolj jasno slišali z ministrskih sedežev.
Mi korakamo ne oz.iraje sc na desno iu na levo skozi personalne izpremembe v kabinetu brez. bojazni svojo pot naprej. Vse nas navdaja sveti ogenj navdušenja za svoj narod, zavest zmage, ki mora priti, želja po 3olncu svobode in samostojnosti, ki že pošilja svoje žarke. (Pritrjevanje in ploskanje). Kljub temu vlada danes nemški kurz. kljub temu mislijo Nemci, da se bo aritmetika njim na ljubo spremenila tako. da bo 35 odstotkov prebivalstva vladalo nad ostalimi 65 odstotki, ker teh 65 odstotkov ne tvori enote. Nemci naj bi brali izjave z dne 30. maja 1917. Zastopniki strank drugih narodov so si edini v misli, da morajo doseči svobodo in samostojnost. To samostojnost bodo vsekakor dosegli tako Čeho-Slovaki, kakor Jugoslovani in Po-
Uj»ki —
GLAS NABOŽNA, 12. NOV.
DteiA IN NASUm URADNIKOV' . DRUŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO .A	1J1A	I
, i
Predsednik: Fr. Dremelj. 45.1 Che*t- j iiut St.; tajnik: BI. Brezovšek, box 123; blagajnik: Matija Sergan, box 139. Vsi t Conemaugb, Pa. Seja vsako prvo nedeljo T meseca v dvorani Sr. Alojzija.
"Pomočnik". ŠL I. Johnstown. Pa.
Predsednik: Anton Toman, R. F. D. 7. bx 21; tajnik: Ivan Zupan K. F. D. 7. b. 8; blagajnik: Jubu Polauc, .Vi»J Woodland Ave. Vsi v Johnstown, 1'a. Seja vsako pno nedeljo t dvorani dr. Triglav.
"Zavetnik" k 3, Franklin Coocmangb, J
Predalnik: Stefan Zabric; tajnik:' Tiimls Krasna. Na 218 Conemaugb.j Pa.: blagajnik: Mihael Vadnjal. bas 1. Park liill. Pa. — Seja vsako prvo j nedeljo v Slov. Izobraževalnem Dumu.;
"Zavedni Slovenec". ŠL 4. LJojdeU. Pa.
Prednednlk: Jožef Meden, tajnik: George Jakopin, box 76; blagajnik: j ]>h»im.I.| Ku>ljuii. Ih>x 120. Vsi v Ll«'y-dell. Pa. — Seja vsako prvo liwieljo. | j
Nova Doba, št. 5, Ralph ton, Pa. :
Predsednik: AuUa Budna, b. 272; tajnik : Anton Itesnik, b. 91; blagajnik : • Martin Korošec. It. 1SJ5. Vsi v Ralph- j1 Ion. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
1
-Zvesti Bratje", št. 6. Garrett. Pa. , 1
Predsednik: Anton Istenič; tajnik; In blagajnik: John Kralj. b. 227. Vsi j ▼ <;arrett. Pa. — Seja vsako prvo ne-1 deljo.
"Jedinost", ŠL 7. Claridge. Pa. t
Predsednik: Anton Semrov, P. O. b. J1 21; tajnik: Mihael Balob, P. O. b. 212; 1 blagajnik: Jobn Zagorc, b. 324. Vsi v! J Claridge, Pa. — Seja vsako drugo ne- j deljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.	.
"Planinski Raj", št. 8. Dawson. N. Mri. I
Predsednik: Primož UlCar," b. IK>2: : tajnik; Frank Kosernik, b. f»30: bla- jI . rajnik: Primož Flfar l>ox !CK). Vsi v i Dawson, N. Mcx. — Seja vsako tretjo nedeljo.	(
"Zavedni Stajerc", št. 9, Johnstown, ( Pa.
. Predsednik: Karol Cerjak; tajnik:] <iasiM>r Caves. HKII 7, box 51 b: ^ blagajnki: Ignac Smir, RFD. 7, bo.i ' .12. Vsi v Johnstown. Pa. Seja vsako tretjo nedeljo v Cellso, Pa.
"Jasna Poljana'*, št. 1«. Brownfield.
Pa.
Predsednik: Frban Pueel. tajnik: Edward Za loka r. l>ox 6. Lemont Fur- -nacc. Pa.; blagajnik: John Stritar, b. 72. Brownfield. Pa. — Seja vsako prvo ( nedeljo v Unlontown. Pa.
"Zarja Svobode", št. 11. Dunlo. Pa. j
Predsednik: Ix»uis Strle. b. 12; tajnik: Andrej Obreza, b. 155; blagajnik: ' Anton Tanžel. b. 1!«. Vsi v Dunlo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v dvorani Izobraževalnega društva Vihar.
"Danica", št. 12, Heilwood, Pa.
i
Predsednik: Bartol Hrihfiek, box ( 144: tajnik: Ix»uis Kitt, b. 85; blagajnik: Mihael Koruaovieb. b. 144. Vsi v , Heilwood, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.	,
"Vefernica", št. 13, Baggalev. Pa.
Predsednik: Frane Segula, box 34, nostetter. Pa.; tajnik: Ivan Salmicb, b. 57, Whitney. Pa.: blagajnik: Anton Kak. b. 53, Hosteller. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ob 2. 1«»(hjI.
"Složni Bratje", št. 14, Orient, Pa.
♦
Predsednik: Anton Stria j, box 4<J2;j tajnik; Frank <iruia<-. b. 2U6; bla ga j-( nlk: Ant. Crnolojcar, b. 102. Vsi v Re-| puhlic. I*a. — Seja vsako drugo ne- j deljo, v Republic, Pa.
"Slovan", št. 15. Sopris, Colo.
Predsednik: Anton Marinčifi, b. 115: tajnik: Jožef Butali*. b. 113: bljicaj-nlk: Silvester Berentin. b. 102. Vsi v Sopris, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo ob 0. uri zjutraj v prostorih so-brata Ivan Koncilja, v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", št. 16, Buxton, Iowa.
Predsednik: Frank Krištof, b. 104; tajnik: Frank Raspotnlk, b. 683; blagajnik: Franc Baspotnik, b. 683. Vsi v Buxton. Ia. — Seja vsako prvo nedeljo r prostora sobrata Anton Tom*
iiea.
"Zora", št. 17. Akron. Mich.
Predsednik: Joseph Volk; tajnik: Joseph startn. box 6r: blagajnik: Jobn Volk. Vsi v Akron, Mich. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Združeni Bratje", št 18, Braddock. Pa.
Predsednik: Frank Pire. 1620 Rldge Ave.. North Braddock. Pa.; tajnik: Jacob Za lažni k. 843 Willow Way. Brad-dock, Pa.; blagajnik: Jernej Zagorc. box 142. Kast Pittsburgh. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v lit vinski dvorani,
818 Washington Ave.
■ ♦
St 2*. Huntington, Mamas.
tajnik: Ivan Morse, box 32; blagajnik: tajnik: Ivan Marsl. box 32; blagajnik: Matija Ogrady. box 80. Vsi v Hunting too. Arkansas. — Seja vsako tretjo
233; tajnik: Louis ZupanSC, box 4; :
! blagajnik: Ivan KosteHe, Box 5«. Tsl : v Mineral, Kans. — Seja vsako tretjo , 1 nedeljo v mesecu v Frank Speiser-jevi dvorani v E. Mineral. Kana.
"Od boja do zmage", št. 22. La SaDe,
n.	!■
Predsednik: Vincenc Klanšek. 614 3rd St., La Sa'.le, IIL; tajnik: Ferdo, | Arxensek. 2128 — St h St.. Pern. III.; blagajnik: Frank Gregorich. 101 Main] St.. I-a Salle, III. — Seja vsako prvo, ! nedeljo v mesecu.
"Slovenski Bratje", štev. 23, Coketon, w. Va.	«
Predsednik: Franc Kotnik, box 144,1 Coketon. W. Va.; tajnik: Fr. Kocian,! box 86, Coketon, W. Va.; blagajnik:', Matevž Poženel. box 41. Thomas. W.
i Va. — Seja vsako zadnjo nedeljo z* prihodnji mesec.
"Ilirija", štev. 24, Iselin, Pa.
Predsednik: Ivan Rogelj, lmx 362; t tajnik: Math. Zadravec, box 211; bla-j rajnik : M it-Imel Lončar box 257. Vsi v , I Iselin, Pa. Seja v>ako prvo nedeljo, j j
"Delavec", štev. 25. Rock Springs,
Wyo.	'
Pml^lnik: Val. Jugovlch; tajnik: ' Fr. •Verhuuc, 241 M. SL; blagajnik: jMatbew Ferlič, 211 Sherman St. Vsi v K^ k Springs, Wyo. — Seja vsako dru- ; ^o nedeljo v Slovenskem Domu.
"Šmarnim", štev. 26. Export, Pm.
Predsednik: Miluiol Jieiived, box 67; j tajnik: i^ouis Zuiwucic, box l.'Ui; bla ;gajnik: Nick Itogina, lxix 443. Vsi v ' Kzport, I*a. — Seja vsako tretjo nede-
jljo. -	I,
I "Miroljub". štev. 27. DiamondvUlc.
Wyo.	j
j Predsednik: Matli Brunskule b. [tajnik: Math Bruuokole. box 71; bla- ' [gajnik: Andrej Mnhar Im»x 71. Vsi v i Diamond vlile, Wyo. — Seja vsako ] ; prvo nedeljo v društvenem domu v
! 11 in m« »m 1 vilic. Wyo.	j
<
"Jutranja Zarja", štev. 29, Meadow,	;
Lands. Pa.	<
Predsednik: Jt^sip Hrvatin, box 263;
tajnik: Andrej Posega, box 275; bla-	'
gajnik: Josip Bizjak, l»ox 233. Vsi v	;
i Mea<lo\v Ijinds, Pa. — Seja vsako prvo	j ^ nedeljo.
"Trpin", štev. 30. Breezy Hill. Kai*s.
PrtHlsednik: Mihael Krulc, R. R. 2. Ixix ."8, Mulljerry, Kans.; tajnik: Martin Južnik. box C:, Breezy Hill. I j Kans.: blagajnik : .T*»sip Žibert, b. 115, ] (Breezy Hill Sta., Kans. — Seja vsako <
tretjo nedeljo.	,	*
j
"Dani se", štev. 31, Roslyn, Wash.
Predsednik: Martin Smolšnik, box 035; tajnik in blagajnik: Franc Horvat, 1k»x 34. V>i v Roslyn, Wash. — Seja vsako prvo sot>oto v mesecu.
"Zeleni vrt", štev. 32, Palisades, Colo.
Predsednik: Anton Sajn, box 821; tajnik: Ivan Zupančič, box 766; bla- 1 gajnik: Jakob Troja r, box 744. Vsi v ( Palisades, Colo. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Slovenska Zastava", štev. 33, Jenny Lind. Arkansas.
Predsednik: Frank Stoein, box 116, Jenny Lind. Ark.; tajnik: Alojzij Oce-I**k. R 1. U\ 1W. Bonanca. Ark.; blagajnik : Anton Bobnich. Im>x 4«. Jenny Lind. Ark. — Seja prvo nedeljo oli 2. uri i»o<N>ldne v društ. dvorani.
"Edinost", štev. 34, Yukon, Pa.
Predsednik: Ivan Maren, l>ox 105; ' tajnik: Anton Lavrič, box 8; blagajnik. Anton Colobič. l»ox 02. Vsi v Yukon, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo ob lb. uri doftul. v Yukon Hall št. L
"Planinski Raj", štev. 35. Lorain. Ohio.
Predsednik: Jakob Hlej^ar, 1«» K. -"list St.: tajnik: Anton Mi^lič. 1740 K. 20th St.; blagajnik: Ivan Primožič, 1712 K. 31-t St. Vsi v Lontin. Ohio. — [ Seja vsako drugo nedeljo v prostorih ig. Viranta.
j "Zdruiitdj" štev. 36, South Fork, Pa.
Predsednik: Mirko Grgurieh, box 405; tajnik: Mihael Bojenič, box 405; i blagajnik: Luka Koharič, 127 Maple St. Vsi v So. Fork, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Ljubljana", štev. 37. Barberton. O.
Predsednik: Ivan Župec, 1001 Brady Ave.; tajnik: Frank Župec, 164 Hu ston St.: blagajnik: Frank Skra»»a, lUKt N*. 4th St. Vsi Barlierton. Ohio. Seja vsako drugo nedeljo ob 2. uri po-pol. na 1100 X. 4th St.
"Dobri Bratje**, štev. 38, Bridgeport, Ohio.
Predsednik: Martin Potnik. RFD 2, box F: tajnik: Martin Kos. RFD. 2. N»x F: blagajnik: Franc Wocko bx 462. Vsi v Bridaeiwrt. tlhlo. Seja .sn-ko prvo nedeljo ob 8. url doiioldne v dvorani društva sv. Bartiare, Bayds-ville, Ohio.
"Prva Zvezda", štev. 39, Darrach. Pa.
Predsednik: Jožef Hauptman, box 140: tajnik: Ivan Bahor. box 116: blagajnik: Igna<- Založnik L. box Aro-na. Pa. — Vsi v Darragh. Pa. Seja vsako tretjo ne«leljo v mesecu.
"Ord*. štev. 49. West Novrton. Pa.
Predsednik: Andrej Povirk, R. F. D. 2. box 27; tajnik: Andrej Ogrin, R. F. D 2. b. 131 h; blagajnik: Jožef Zorko. R. F. D. 2, box 113. Vsi v West New-It on. Pa. — Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji m—ec.
• "Slovenski BratfrTjttcv. 41, CVvfllaj.
Predsednik: Gabriel Rus, 90M — m |3L; tajnik: Fr. AleSnlk. 8109 Marble ; 4f»i Msgs Jalti Jakob yplfnUfc,
.......: ■ -• ........- ■ m
's5G4 E. S2nd St. Vsi ▼ Cleveland, O. — ' Seja vsako prvo nedeljo r mesecu.
"Mladi Slovence", štev. 42, Otkabj, ML (
i Predstnlnik: Jožef Stok, box 19; taj 'nlk: Huliert i»ular. box 297; blaga j- ■ Bik: Frank Peterlin, box 4. Vsi r ) 'OgloJby, iil — Seja vsako prvo nedeljo. —
"Sava", štev. 43. Portage. Pa.
Predsetlnik: Frank Zaman. R. F. D. 4 1, Im»x S; tajnik: Jurij Raspotnlk, B. ' i f. d. 1. box 77; blagajnik: Martin Raspotnlk. R. F. d. 1, box 5. Vsi v : Portage, 1'a. — Seja vsako tretjo nedeljo.
| "Prešera". štev. 44. Cliff Mine. Pa.
i Predsednik: Alojzij Vidmar, box ' 233: tajnik: Jurij Rihtaršič b«»x 01: 1 blagajnik: Fenlinand Pregel, box 231. | Vsi v Cliff Mine, Pa. — Seja vsako 1 i tretjo nedeljo v mesecu ob 0. url flo-i poldne.
"Mirni Dom", štev. 45, Johnstown, Pa.
t Predsednik: Mat. Pečjak, 2S7 Coo- ' persdalle Ave.; tajnik: Gregor Hre5-čak, 407 Eight Ave.: blagajnik: Alojzij Matije, 003 Broad St. Vsi v ' Johnstown, Pa. — Seja vsako drugo j nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda. ,
"Zvera", štev. 46, Alix. Arkanasas.
Predsednik: John Kranjc; tajnik: Matija Znidarsic. r. f. 1».. Itox 40, * Altus. Ark.; blagajnik: Jurij Kokalj, i It. f. d.. !k>x 77. Altus, Ark. — Seja 1 vsako drugo nedeljo.	«
"Slovenski Bratje", štev. 47, Avella.	' Pa.
Pnilse«lnik: Martin Obed. 1h.»x 1«7;
tajnik: i»otninik Feltrin, Ih»x 167:	1
blagajnik: Frank Svetlik. lmx 2s4.	1
Vsi v Avella, Pa. — Seja vsako drugi	1
nedeljo.	*
J "Slovenski Mladeniči", štev. 48, Aurora, TO.
Predsednik: Ivan OJster, 62". Aurora ! Ave.: tajnik: Frank Stefanie. 511 Jef- *. fers<»n St.; blagajnik: Ivan Roskovič. 613 Aurora Ave. Vsi v Aurora, iii. — 1 Seja vsak drugi četrtek ob s. uri zve- , čer v dvorani na Hauke Ave.
"Proletarec", štev. 50. Franklin. Kans.
Predsednik: Frank Garantini. b. 30: 1 tajnik: Fr. Wegel. box 3s: blagajnik: , Frank Leskovetz, box 44. Vsi v Franklin, Kans. — Seja vsako prvo nedeljo. j
"Delavec", štev. 51, Cleveland, O.
Predsednik: Franc Mikše, 1163 f. , 61st St.: tajnik: Joseph Terbovc, 1432 e. 41 st st.; blagajnik: Frank bti-dič, i:>hi e. 551 h St. Vsi v Cleveland, . o. — Seja vsako drusro nedeljo v mesecu ob 0. uri dopol. v Rirkovi dvorani, j
"Ljubljanski Grad", štev. 52. DeKalb. HI.
Predsednik: Pavel k»»šir. 1400 State St.: tajnik: Franc Keržič, 1317 Market St.: blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market St. Vsi v i>eKalb. 111. — Seja vsako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Keržič.
"Slovenski bratje", štev. 53, Fairpoint, 1 Ohio.
Predsednik: fl. Odlazek tv»x 105; tajnik: John Lekšan. 1h»x 105: blagajnik: Franc Koss. box 105. Vsi v Fair- , point, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Vrti Planin", štev. 55, Crabtree, Pa.
Predsednik Franc Trafila. lw>x 05: tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, box trj. Vsi v Crabtree, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Andr Jereb.
"Združeni Slovani", št. 56, Pittsburgh. Pa.
Predsednik: Nick Pov.še, No. 2 Craih St., Xunuiy bili; tajnik: Ivan Simon-c-ič, 1132 Fabyan St.; blagajnik: Antou Horvat, 531 ffnsman St. Vsi v n. s. Pittsburgh, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v k. s. d. v Pittsburgh, Pa.
"faven". štev. 57. Wooster, Ohio.
Predsednik: Martin Oermel; tajnik: Ciril Stibil, ril 2, n. i^twreiice, r»hio; blagajnik: Frank Čermelj. bbx 3')4 v far roll t on, o. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Martina č"er-melja.
"Radar", štev. 58, Cmnore, Alta. Canada.
Predsednik: Anton Polutnlk, b. 185; . tajnik in blagajnik: Josip Sribar, box 317. Vsi v Canmore, Alta, Canada. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Frank Kral, ob 2. popoldne.
"Slovenski Fantje**, štev. 59. Maynard. Ohio.
Predsednik: Louis Lawer. Bor 152; tajnik: Max Jerchin. box 254; blagajnik : Anton Skoberne, box 1506. Vsi f Maynard, Ohio. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani g. J os. Hrabak-a.
"Slovcnsld Tabor", štev. 99, Moon Man, Pa.
Predsednik: Mihael Klopčlč, b. 213; tajnik: Frank Podmilšek. box 222; blagajnik: Josip Podmilšek, bor 9L . Vsi v Moon Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v meoecu ob L url popol. . r društveni dvgranL
"Na#rednl SWiencT. Mov. 91, flwry, Ind.
Predsednik: Simon Bunjevae, 1108 Jefferson SL; tajnik: Math Lasich, J106 Jefferson SL; blagajnik: Jožef Wuksinlch. b. 30. Vsi ▼ Garry. Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih sobrata Ivan IvanHL
, Žensko draštvo "MriT. itov. 62. Cb-
Predsednica: Zofija Blrk. «909 9t , Clair Ave.; tajnica: FrančHka TrbeS-nlk, Mir Bonna Ave.; MagaJnlea: Fran . čUka I^nAe, 9121 SL Clair Aw. Vse v » Cleveland, O. — Seja vsaki prvi torek
"Admit In I — jt»". Mer. 63. Bobbins. Pa.
Predsednik: Joa. Komat, box 51; i tajnik: Franc^ Mejak, box 97; blaga j t nlk: Anton Stovar, box 5L Vsi v ] Yohogbany, Pa. — Seja vsako prvo J nedeljo.
"BratoHab", štev. 64. Milwaukee. Wis.
Predsednik: Ivan Sem, 542 So. Pierce St.; tajnik: Frank Maroh. 200 3rd J Ave.; blagajnik: Vincenc Ritonia.%4O0 f Virginia St. Vsi v Milwaukee, Wis. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani Frank Benda, 479 National Ave. ^
Predsednik: Karol Žokelj, bor 13; tajnik: Anton Oop, bor 216; blagajnik : Ivan Mostar, box 35. Vsi v S Latin- r ton. III. — Seja vsako drugo nedeljo v t mesecu.	l
"Frani SdndMeier". štev. 66, Yale, Kansas
Predsednik: Južef Kotnik; tajnik: Jožef Miklauc; blagajnik: Martin Ko- j žuh. Vsi v R. IL S. Pittsburgh, Kans. 1 — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popool. v John Dollar-jevi dvorani.
"Narodna Sloga", štev. 67. Seminole, ] Pa.
Prethioduik: Mihael Buretič. box i (£:; tajnik: Joseph Nikičič box 63: bla gajnik: Emil Ganotzi, u>x 55. Vsi v Seminole. Pa_ — Seja vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani.
]
"Združeni Balkan", štev. 66, Clintou, J Ind.	1
Predseduik: Frank Bregar, box 757; " tajnik: Ignac Musar. Ik»x 440; blagajnik: Audy Brizar, box 440. Vsi v Clln ton. Ind. — Seja vsako drugo nedeljo j ob o. dopoldne pri Christ Pasavento. 1
"Orel", štev. 69, Madrid, Ia. ^
Predsednik: Frank Omerze, r. 2, b. 32a; tajnik: Anton Aušič, tl 2, box 3s: b!agr*inik: Ivan Omerze, r. 2. box 3sa. Vi- Madrid. Ia. — Seja vsako > prvo tieucijo v mesecu.	<
1
"Zvesti bratje", štev. 70, New Derry, v Pa.
Predsednik: Jožef Pavlič. box 11: tajnik: Jakob Piuoza rf1>. Xo. 3, 1 h>\ s;t: blagajnik: Jožef Penič, box jcl. Vsi v new ih-rry. Pa. Seja vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v pr > ' storili sobrata Mihael v«.»gTin, Atlan- -v tic No. 2.
"Delavec naprej", štev. 71, Bessemer,
t
prt-dm-dnik: .i«is<>]>h Jer»'b. — Im>\ 30: tajnik: Frank Seitle, box 150; bla- _ gajnik: Louis Sribar, box 171. Vsi v ' Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo ne-i deljo v prostorih sobrata Martin Mozi " i v Bassemer, Pa.
"Kosczinsko", štev. 72. Bank head. i Alta, Canada.	i
PrtHlseilnik: John Jonsta; tajnik: j Joseph Spievvak, box 517; blagajnik: Peter Kubany. box 40. Vsi v Bank-bead. Alta, Canada. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.	j
"Pod Triglavom", štev. T3. Smitlifield, . Pa.
Predsclnik: Josip Strle, r. D. 2; , tajnik: Anton Želle, r. f. D. 2, bo* 134: blagajnik: Pavel Labee, r. D. 2, t»ox 100. Vsi v Smithfield, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.	^
"Kranjski prijatelj", štev. 74, Falls ' Creek. Pa.
Predsednik: Jernej Gorjup, box 484 ; , tajnik: Alojzij Slak, box 61; blagajnik: Janez Žurgn. box 261. Vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo ( v mesecu ob 2. i»oi>ol v prostorih so- , brata Alojzij Urbane, 35 Penry Road. '
"Naprej do Zmage", štev. 75, Fitz Henry. Pa.
Predsednik: Jožef Auslienjer; tajnik: Anton Bol tie: blagajnik: Anton Je vse v ar. Vsi v Fitz Henry, Pa., Ik>x ! lt«6. — Seja vsako prvo nedeljo ob 0. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Bari »are.
"Slovenska Cvetlica", štev. 76, Adams-burg. Pa.
Pmlsednik: Anton Vičič. l>ox 121; tajnik: Frank Menart, box 135; blagajnik: Frank Nagode. box 141. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Severni Premolar", štev. 77, Soperitr, Wyo.
Predsednik: Frank Trller; tajnik: in blagajnik: Lovrenc Zajec, bor 286. Vsi v Superior, Wyo. — Seja vsako tretjo nedeljo ob 10. uri dopol. v Frank Krašovec dvorani.
"Slovenija", štev. 78, Miller Rim, Pa.
Predsednik: I^ouis Novak, box 156. f Reltz. Pa.: tajnik: Jakob Juko. R 2, ' box lla, Hooversvllle, Pa.: blag. Ant. Berčan. box 3. Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri sobratu Anton Berčan.
"Bonairsld Slovenci", štev. 79, Bon Air, Pa.
Predsednik: John Medle; tajnik: ► Aston Zalar: blagajnik: Frank Pristave. Vsi v Bon Air. Pa. R. F. D. 2, Johnstown, Pa. — Seja vsako drugo p nedeljo ob 2. uri popoL v lastnem domu v Bon Air, Pa.
1 "Stega". štev. 90. PhiladifrMs, Pa.
; Predsednik: Ivan Petan. 2538 Sal-1 men SL; tajnik: Mihael Omerzu, j
*	2723 E. Huntington St*; blagajnik: j ' Josip Koaolc, 2555 Salmon SL Vsi v
Philadelphia. Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
"Prvi stoT. štev. SL ntiiif, Pa. Predsednik: Mihael Hočevar, bor 92, i
•	Cedi, Pa.; tajnik: John Henlgman, b. I 132. Cecil, Pa.: blagajnik: Ivan Zupan-» m, McDonald, Pa, R. F. D. 2, box ' — Seja -vaako tretjo nedrtjo prt
..... .:. " '
-Jeaero", iter. 62, Ringo, Kans. { S
Predswlnik: Ivan Dolar, box 42; 1 Rad ley. Kans.; tajnik: Math. Setina, j * box 113. Ringo, Kans.; blagajnik: Fr. j v
I »remšek. box	Ringo. Kans.__L
Seja vsako tratjo nedeljo v mesecu.
"Terbanska daBna". štev. 93. Clm-	«
land. OMo.	i
Predsednik: Jak<4> CrnHogar. 1027	-K. Cist SL; tajnik: Joseph Brenčič. 6215 Carl Ave.; blagajnik: Anton
Kašič. 1002 E_ Olst St Vsi v Cleveland.	t:
Ohio. -- Seja vsako tretjo nedeljo v	.
mesecu v Trdinovi dvorani SL. 2 ob	j
dopoL	u
"Radnici naprer. štev. 84. Fanning- « ton, W. Va.
Predsednik: -; tajnik ln blaga j I
nlk. J^rii Kosumlč. box G23. Farming- š ton. W. Va. Seja vsako tretjo nede- 1 ijo v mesec«.	jt
"Napredek", štev. 85, SU*nere, Kans. |11
Predsetlnik: Simon Repovše. R. R.!"
1.	Weir. Kans.: tajnik In blagajnik:1 Anton Jamnik, R. R. 3, box 63. Co-: lumbus, Kans. — Seja vsako drugo i nedeljo v mesecu.	s
(
Livingston, iil. št. 86.
Predsednik: Franc Ccrne; tajnik: Frank Krek; blagajnik: Mihael Stra-sič. Vsi box OtfT, Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob *
2.	ari pooL	j 2
i
"Rudeci prapor", štev. 87. BcntleyviOe, Pa.	|
Predsednik: Joseph Pristo, box 607, J Eliswortli. Pa.; tajtiik in blagajnik: 1 Alojzij Hutnar, Ik»x 111$. Bentlevville, ' I*a. — Seja vsako drugo nedeljo v me- 1 seru pri sobratu 5 os. Milanlch-u.
"Naprej", štev. 88, Nokomis. IIL
Predse<lnik: Ivan Mlklanc; tajnik: 1 van Krajnc; blagajnik: Ignac Verbič. ' A si box 242. Nokomis, lil. — Seja vsa- 1 ko tretjo nedeljo v mesecu.	t
"Slovenec", štev. 89, Eekhart Mine, Md.
Predsednik: Anton TJrbas. bor 26, Valle Sumit, Md.; tajnik: Franc Po- ^ senel. It. F. 1». 1; blagajnik: Anton Komac. Vsi Eekhart Mine, Md. — Seja 1 vsako drugo nedeljo v meseru.
1
"Vstanite Bratje", štev. 99, Gross, Kans.
Predsednik: Ignac Rugelj, box 64. Arkodiv, Kans.: tajnik: Frank Homar, box 05, Gross, Kans.; blagajnik: Alojz Strasberger, box 76, Oross, Kans.	'
1
"Gorjanski hrib", šev. 91, Greensburg, Pa.
Predsednik: Anton Ko«, box 123; tajnik: Frank Novak, IL F. D. 7, box 40a : blagajnik: Lonis Bregar, R. -F. P. ^ 7, box ."55a. Vsi v Greensburg, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob * 2. uri |K>pol.
? štev. 92, Girard, Kans.	t
Preilsednik: Rudolf Kranjtz, R. 4,	,
box 2tajnik: Pet. Polutnik R-R.	j b,.x 124; blagajnik: Peter Poultnik,
It. It. 4, box 124. Vsi v Girard, Kan.	*
"Zmaga", št. 93, Bryant, Okla. 1
Fredsednik: Ivan Žužman, box 80, 1 Bryant, Okla.; tajnik: Rudolf l obar, l R. 1, box 7.8, Weletka. Okla; Uagaj- ' nik: Ant. Skoberne, RR. 1, box 03, « Weletka, Okla. — Seja vsako prvo na-dcljo v mesecu.	<
? šL 95, StandarvUle, Utah.
Predsednik: Jernej Potočnik, box 1502; tajnik: Marko Rezek, box 1621; blagajnik Mihael Petrič,, box 162L Vsi v Standardville, Utah.
"Svobodni bratje", štev. 96, Dulutb, Minn.	'
Pre-Isednik: Ivan PikuS, 0717 Mc- > Cuen St.: tajnik: Karol Grlovič, 226— ■ OS A%-e. W.; blagajnik: Mihael Spehar, 403—07 Ave. W. Vsi v New Dulutb, Minn.
? štev. 97, Rhone, Pa.
Predseduik: Alojzij Grošel, 206 Pine St.; tajnik: Cyril Zavrl, 145 Pine St.; blagajnik: Mihael Jarh, 208 Pine St. . Vsi v Rhone, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
. "Slovenska Združitev", št. 98, Standard. IIL
Predsednik: Ivan Stare, box 232; [ tajnik: Ivan 1'rhančič, box 302; hla-, gajnik: Ignac Kukman, box 3(12. Vsi v ( Standard, IIL — Seja vsako prvo nedeljo po 15.
"Tiha Dolina", štev. 99. Henninie, Pa.
•	Predsednik: Frank Osolnik, b. 315; tajnik: Frank Stermlan, box 2S7; bla-
: cajnik: Mihael TurnSek. box 252. Vsi
•	v Henninie, Pa. >
c "Zvezda", štev. 199. Forest City, Pa.
Predsednik: Lorenc Kotar, box 246;! tajnik * Matija Kamin, box 491; bla-1 . gajnik: Martin Muchltz. box 2T;7. Vsi j , Forest City, Pa. — Seja vsako prvo. ; nedeljo v mesecu.	|
i "Z*ofi ie Slovenec", štev. 191. BHd-way. Pa.
Predsednik: Frank Petač. bor 91; tajnik: Ivan Gruden, box 305: bla gaj-» nik: Martin Strupek, bor 285. Vsi v Midway. Pa.
"Vodnik", štev. 192. Famfl. Pa.
i; Predse<lnik: Frank Kramar, bor 73; i tajnik: Jerry ftforn, bor 672; bla-i gajnik: Anton Jug. bor 066. Vsi r Farrell. Pa.
"S. Ana**. SL 198. East ffilims Mont
l-j Predsednica: Helena Rus, bor 27; t i tajnica: Ivana Andolsek, b. 152; bla-: j gajnlea: Marijo Ringel, b. (?) Vse v r Kast Helena, Mont. — Seja vsako prvo
0	nedeljo v nmui v Fortinal Hali.
f iter. lh lm Pa.
Predsednik: JoCef BerDc. 871 Wal-, nut SL; tajnik: AnL Ooohrfk, 968 Ben-' ne« SL; MacaJnBt: Joseph SperUk. " 904 Bennett SL Vid v Lnserne, Pa. —
1	-mdi 9«r. k. 199. wmt Va9qr. h. .: nih9h9fci Min & m nk'
s»: tajnik: Anton Rodna, S. R. No.'": l box 142: blagajnik: Andrej PogataJ,!
s. r. box 12. Vsi v Export. Pa. — Seja ; a vsako i»rvo nedeljo v mesecu.	| u
"Livada". ŠL 166. Bear Creek. Mont. F
Prwlsednki: Joseph Gosta, box 34t tajnik in blagajnik: Frank Gorichar, u»x 237. Vsi v Bear Creek, Mont.
"Slovenski Dan", ŠL 107. Homer City, !'
Pa.	^
Preilscdnik: Frank Zetko. box 122; tajnik: Fr. Farenehak. box 122; bla-sajuik: Frank Omejc, box 201. Vsi v Homer City, Pa. — Seja vsako prvo t nedeljo v mesecu.	''
"Triglav", štev. 168, Chlsholm, Minn.
Predsednik: Gregor Roose, 401 w. Popler St.: tajnik: Anton Pustoslem-šek. 213 w. Chestnut St.: blagajnik: Florian lx*tmar, 317 Elm sl Vsi v IChLshoIm, Minu. — Seja vsako prvo t1 ne«leJjo v meseeu.	~
•Nova Domovina", štev. 109, Cherokee,
Kans.	tj
i Predsednik: Leopold Preložnik, box b 278: tajnik: Ivan Telban, b, 160; bla- n |gajnik: Jo-Zef Lebar, box 106. Vsi v 1. Cherokee. Kans.
"Slovenska Navada", štev. 119, Hartford. Ark.	1
Predsednik: Frank DolinSek, box 30; " tajnik; Ivan Zimerman, box :i6: bla-l^tjiuk: Josep Hribar, box 1. Vsi v j Hartford, Ark.
? štev. Ill, Dureya, Pa.	t.
Predsednik: Ivan Grošet, 276 Coluin- ^ bia St.; tajnik: Ivan Brecelnik, 10s v Cherry St.; blagajnik: Jakob Bueel-nik, 1!»s Cherry St. Vsi v Duryea, Pa.
n
"Triglav", štev. 112. Detroit. Mich. I:
Preilseclnik: Fr. Kovačič, 3625 Van- s da Ave.; tajnik : Jožef Fuerbas, 108 ; „ Orleans St., Ihivison, Rd.: blagajnik:' Ivan Zapore, sol Erie Ave. Vsi v 1 >o-troit, Mieh.	f
"Vipavski Raj", štev. 113. Lorain,	i
Ohio.	'
Pre«lsetluik: Ivan Skerjanc. 16c8 e.	" 20th St.; tajnik: Frank Petrič, 1743 e. 33nl St.; blagajnik: Jakob Skapin
1s61 e. 20th St. Vsi v ix»rain. Obio.	-j
— Seja vsako prvo nedeljo ob l uri	i
Ih>ik>1. v Virantovi dvorani.	i
"Sloga", štev. 114. Blocton, Ala.
Predsednik: Joseph Ktilovitz, West blm-ton. Ala: tnjniE: Jos. Kulovit?.. \v. bt«x'ton. Ala.; btagajnik: .tosoi.li 1 Resnik. Hargrove, Ala. — Seja vsako ' prvo nedeljo v mesecu.	'
"Svoboda", št. 116, WHIock. Pa.
Pretlse<lnik: Ivan Fatur, box 8.">; tajnik: Anton Sotler, box 212; blagaj- .
nik: Anton Veliovec, iwx 28. Vsi v
* »i
Willock. Pa.	"x
"Za združenje", štev. 117, Broughton, i
Pa
Predsetlnik: Mihael Mali, box 155; tajnik: Jakob i>olenc, Ik>x 1s1; blagaj- t nik: Ivan Žitnik, box 1s6. Vsi v , Broughton, Pa.
"Sv. Barbara", št. 118, Fleming, Kans. 1
Predsednik: Joseph Zupan, box gc, ' r. r. 2, Pittsburgh. Kans.; tajnik: Ivan Jager, r. r. 2, Cherokee, Kans.; blagajnik: Albin Volk, r. r. 2, box 57, Pittsburgh. Kans.	i
"Svoboda", št. 119. Jack's ViUe. Kans.
Predsednik : Jakob Balob, r. r. No. s. box ss; tajnik: Jakob Selak, r. it. Xo. 8. box 02; hlagajuica: Mrs. Josie Selak. r. f. d. 8, box 02. Vsi v Pitts- .< burg, Kans.	1
"Slovenski Bratje", št. 130, Gilbert, ) Minn.
Predsednik: Anton Zgajnar, box 26. Gilbert, Minn.; tajnik: Frank Pres. box 627, Gilbert, Minn.; blagajnik: Jeruey Maček, box 133. MeKhiley, < Minn.
"Združeni Slovenci", št. 121, Little , FaBs, N. Y. Predsednik: Louis Marošek; tajnik : Fr. Malevasič, box 327; blagajnik: Ja-cob Furlan, 13 Douglas St. Vsi v Little i Falls, n. y. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
? štev. 122. Imperial, Pa.	1
Predsednik: Joseph rte, l*>x 01: tajnik: Anton Tauzelj, box »12; blagajnik: Jakob Iiolinar, box 216. Vsi v Imperial. Pa.
"Lincoln", št. 123. Springfield, 111.
Predsednik: Joseph Zupanr-b", 17<»0 e. Bron »r St.: tajnik: Josef f. Kren inoo e. Stuart St.: blagajn'k: Anton Kužnik. 1201 So 10th sl Vsi v Spring-fleld. iil
"Zlata Zarja". šL 124. Primero, Colo.
Predsednik: Ivan Tomšič, box 461: tajnik: Luka Bergant. bo* 411. blagajnik : Joseph Koželj, box 310. Vsi v Pri-i mero, Colo.
I "Rožna Dolina", štev. 125, Burdine, Pa.
'j Predsednik: Jernej Hafner, bor 65. i Burdine. Pa.; tajnik: Vincenc Vidmar. j Itox 41 m, Presto, Pa.; blagajnik: Ignac ' Krek. l>or 67. Presto, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Sv. Barbara", št. 126, Cleveland. Ohio.
Predsednik: Joseph Modfcr. 877 e-137th st.; tajnik: Matevž Petelinkar. 607 e. 157th St.; blagajnik: Al. Ižanc. 067 e. 32nd St. Vsi v Cleveland. Ohio.
^ "Slovenski Bratje". ŠL 127. Irwin. Pa.
r Predsednik: Anton Maslo. IL F. D. box 133; tajnik: Matija Breznik, IL F. D. box 132; blagajnik: Frank Vodnik. R. F. D. box 14L Vsi v Irwin, Pa. — > Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
r "Slovenski Btatje", it. 128, Indiana-
*	Predsednik: Mate vi MtheUHČ. 729 Warmen Ave.; tajnik: Matija JakSe,
710 Holmes Ave.: blagajnik: Frank ■ Donas, 2633 W. Val nut SL Vsi v In-
•	dianapolis, Ind.
Štev. 129. Newcomer. Pa. PrMsednlk: Prank Ra«^ bor 88; tajnik: fvan CretkorlC, box 75: hla-.'cajnlk: AloMJ Muster, bor 88. Vsi v ; nfwfimr, f9. _________
"Sv. Barbara". ŠL 139. Eveleth. Minn.
Predswlnik: Mihael Kobal. 43 Norman Ave.; tajnik: Fr.	Norman Ave; lilaisij.: Ivan Robne, 425 Fay a I Ave. Vsi v Eveleth. Minn. "Sv. Barbara", ŠL 13L Calumet. Mich.
Predsednik: Pavel 1>. Si«ehar. 218 5th St.; tajnik: Pavel Shaltz, 200 — 4 7th St.; blagajnik: Jt>sepb Srelternjak. 311 — 5lh St. Vsi v Calumet, Mich.
-PrTi Maj" šL 132, New Alexandria, Pa
Predsednik: Fr. MeilveSek, tajnik: -Joseph Žuraj; blagajnik: Frank Tro-lM>ntar. Vsi v New Alexandria, Pa., R. F. D. L box 161.
"Zarja Svobode". Št. 133. LcadvBle, Colo.
Predsednik: Ivan Fajdiga; tajnik: -Mark Poi>ovič; blagajnik: Frank Fer-tuna. Vsi v Leadville. Colo., box .'tSJK
—	Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. "Slovenec", štev. 134. Vandling. Pa. Pretlsetluik: Joseph Korošec, box 42;
tajnik: Frank Blodnikar. box 22»; blagajnik: Josip Jerin. box SS. Vsi v Vandling, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slavček". ŠL 133. Oak View. Colo.
Predsednik: Frank Pajk. box 34; tajnik: Alojzij Zupan, box 34: blagajnik: Frank Peček, 1h»x 34. Vsi v Oak View, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v xuese«-u.
"Ojsterea". St. 136. Dietz. Wyo.
Predsednik: Frank Lozekar. box B; tajnik: Tomu/ Pire. !w»x ;;:»•» Sheridan, Wyo.; blagajnik: Frank Voler, Dieta, Wyo.
"Sava", št. 138. Somerset. Colo.
Predsednik; Josip Kral, bev 42; taj nik: Alojzij Zumek. l»ox 157; |»!a^aj nik: Mihael Nernelj, box I'M. Vsi v Somerset. Colo.
"Združeni Sobrat je", št. 139, L niversal. Pa
Pmlsi^lnik: Ivan Demšar, box 201; tajnik: Pavel Kokal. box 172; blagajnik: Ivan Jereb, box 28. Vsi v Universal, Pa.	,
"Slovenski Bratje", št. 140, Pineville, Minn.
Predsednik: Valentin Bezck, box 21; tajnik: August Filipčič, box 57; blagajnik: Frank Bezek, box 31. Vsi v Pineville, Minn.
"Prijatelj delavcev", štev. 141, Sublet, Wyo.
Predsednik; Alojzij Grešnik, box 102; tajnik: Mihael Selan. box 146; blagajnik: Konstantin Fodlanik. box 77. Vsi v Sublet, Wyo.
"Zapadni Vrt", št. 142, Winter Quarters, L'tah.
Predsednik: Vincenc Rannlkar, br>x H5; tajnik: Ivan Reven, box lOS; blagajnik ; Ivan Pole, box 62. Vsi v Winter Quarters, Utah. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Zvon", št. 143, Dodson, Md.
Predsednik: Jerne.v Križaj, box 75; tajnik: Anton Znkelj box 14: blagajnik: Jožef Žele. box 36. Vsi v Dodson, Md. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovensko-Hrvatski Bratje", št. 141. Gravslanding, Pa.
Predsednik: Ivan PetrovčtP, box 147, Martin, ; tajnik: Anton Ilidb-a, box 281, Mason town. Pa.: blagajnik: Joseph h'arac, box 42, Mine Sterling, Pa.
"Sv. Barbara", St. 145, Joliet, Hi.
Psedsednik: Alojzij Wise, 200 Jackson St.; tajnik: Alojzij MartinW, 207 Ingals Ave.; blagajnik: Ivan Zaletel, 1503 X. Hickory St. Vsi v Jollet, 111. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Sobratje naprej", št. 146, Petina Sta„ Pa.
Predsednik: Simon GroSel, box 123; tajnik: Ignac Pajčar, box 117; blagajnik: Frank Pittner l»x 117. Vsi v Pen-« Sta., Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovenski bratje", št. 147, Frontenac, Kans.
Predsednik: Ivan Miklavc, box 227; /jjnik : Karol Slapšak, box 267; blagajnik: Alojzij Zore, box 2»»7. vsl v Fron-tenae. Kan s. — Seja vsako četrto n«*-deljo v mesecu.
"Narodna Zmaga", št. 118, Cuddy. Pa.
Predsednik: Matija Kos, box 227; tajnik: Matija fialičič, box 207; hla-g:ijnik: I»wrxrc Ba.šel, box 13L Vsi v Cuddy, Pa.
"Sloga", št. 149, East Palestine. Oblo.
Predsednik: Jakob Istenic, 436 K. Martin St.; tajnik: Frank Ilostnik, 671 K. Main St.; blagajnik: Frank Jurjavčič*, box 361. Vsi v Kast Palestine, Ohio. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
"Slovan", št. 150, Slovan. Pa.
Predsednik: Frank Šabic, bor 4, Slovan, Pa.; tajnik: Jožef Avbelj, box 561. Slovan. Pa.; blagajnik: Mihael Klenovšek, t*»x 1(2», Atlasburg, Pa. — Seja vsako tretjo ne<leljo v mesecu.
"Postojinska Jama", št. 151. Dalagua, Colo.
Predse<lnik: Štefan Slavec; Ujnlk: . Andrej Milavec, box 68; blagajnik: Anton Fatur, bix 22. Vsi v Dolagua, Colo. — Seja vsako prvo nedeljo v
•	mewen v Union Hali.
' "Napredni Radnici", štev. 152. Johnstown, Pa.
Pred.<«ednik: Karol Ludban; tajnik: Viktor Horvat, 712 Maple Ave.; bla-" gajttik: Vincenc Jaglč 712 Maplc avc. Vsi v Johnstowu, Pa. Seja vsako
•	drugo nedeljo v mesecu.
' "Rodeči Prapor" štev. 153. Southvkw, Pa.
Preflsednik: Anton Struna, bor 12; ■ tajnik: Anton Rupnlk. box KW; blagajnik: Frank Tomažlo, box 106. Všl > v South view. Pa. — Seja vsako prvo
•	nedeljo v mesecu ob 2. ur! popoldne.
Opomba: Tajnike društev, ki najdejo kakšno pomoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo Je pomanjkljivo, prosim, da ml nemudoma spo-; rope. da so nedootatkl v imeniku kt
-	t ilUe prihodnjič, popravijo, r j 8 sobratakim poadgavom
.5 BW Novak, taja* 8. D. P. Z-
CLA3 XABOPA, 12. SOX, W8.
Za staro pravdo
. POVEST IZ LETA 1515. ' Spisal Peter Bohinjec.
Mladi je'dec je bil edini -on Jurij« K rajnkega < von Kr, »u' , zakupnika Mcjsk^j grada. Že leta 1421. je bnkieiiaki kap:i«i izroed *ilr>ko graščino v zakup koroškemu pJeni<n«tii>u Gotba! Ju Kraj-s'vemu. Njegovi nasledniki u/i-vaii in oskrbovali to graščino. Ob >-a»>u. ko v si«di naša p*»v«>xt. j«-pm^Midaril na bi-j^keau gradu -lu-I ij Krajxki. Iur-l je ««d prve Mie *:na KnšJofa druga iriia Polikse-, na pa mu je |x*v ila v«*" «»t r« »k. Kakor je et to navada. !'>iiikvn* za *
(it rak a pn rga lakubi i.i marala ir ' o» ndi K; >'u»f }•■ moral okusiti v*e « l»ii«i'.<»ti "»voj»* loačciie -er od »vojih pii!.ir£lu\ ui jKiix->tr«. Ow-■- * ii: d'—ti	m v/;r«'j«» otrok^
in j. kajpada p».:rtmil » IV»liK*-J4 no. k. je mala KnMota prepleteno j
i ožiti, t im vr»ji pa bi!i otr«w-i;. <intjr« 8H /.nkmu. trui srn-ukr^c H« .
bile ure uiLaiei:iii paartorku Kii-j.
štofu. Ni !nu bilo v«č «»>tanka vi-dm/ini in znto ve je izmaknil iz ! gradu, kadar jc le niogH. Umiri- i n* si je :s!<al med priq»rostiuii j**!- I tožniki, ki «ra ljubit nekaj radi i njegovega prikupi ji vtiga značaja, ; n'k?!j u iiasprotst va do staitiga, t iKluruega njegovega očeta Jurija, i Kolikor bolj pa se je Krištof pri t kupil kmetom, toliko bolj je to j grenilo živi jeni je očetu, ki ni mo- j ■rel v<v prijazno gledati svojega i sina. Ta očetova mržnja se je po- i ostrila tem bolj, ker je ved**!, da j b<«le naposled zakonito vendar le < inoral Krištofu prepustiti zaktvp-ui.štvo blejske graščine.	,
Kar zapusti Krištof grad in gre j ! <vojhn sorodnikom na Koroško, i Prihajal pa je dostikrat na Bled, s potikal se po kmetih okrog. aH pit \ za neka j dni ostajal pri svojem s prijatelju Tumu v radovljiški graščini. Ta mu je držal roko in j br-auil dedno pravico mladega ( Krištofa.	p
Zato si lahko razlagamo poset n gospoda Krištofa K rajskega pri! kmetu Tomažu, kakor ga nam jej I ohranila zgodovina. Klauder je I; bil Mvobodeu kmet blejske grašči-jh re in se h* priženil tam <*u ovetejv I.ue'je, kjer je polbrat Matjaž go-'j spodaril na rojstnem domu. Kod-' biua Klandrova je bila znana da-Jo h <'• na okoli oo imovini in po pre-Is brisanosti ter je imMa s< rodnike n od Kamnika do le.iiinja. Kaietjc
I
so imeli posebno v čistih Matjaža n Klandra od Sv. Lin ije in so trdili, da se v njesrovein rodu pn taka'n kri Paradajz:i-jev. plemenitaševJii katerih rodni grad je bil <nl po-Jk t resa leta 1511. v razvalinah, ime p tega Klaudra so nam ohranile sta-'d iv listine vicedoniskcgi arhiva. u
II.
NA SEJMU.	?
Ko je -Jurij Krajski :ie 1 j, kega dne jezdil i/. Ra lov- 0 Ijiee na Bled, ga je To- ._. rnaž zasramoval.	j;
A. Ka-pret, Mitthei- s lunireu, iH^f). Sv. Lucije dan je bil lep zimski sr dan leta lM t. Sneg je j«>krival h planoto na levi ob li sive Save in n rolsični žarki so se lesketali naj •ne/eni planjavi, na rečnih valo- s vili in na strehah radovljiškega ii mesta. Iv je so je obešalo po dre v- 11 ju in skeleči mra/. je zbcKlal vsa- 'e koga popotnika, da je pospešil k t.voje korake.
Ljudi pa je bilo dosti ta dan na a radovljiškem trgu. Meščani so za-' pustili svoje hiše. okoličani od p viseli strani so se zbirali v mestu, k da kupijo ali prodajo, kar jim je č nedo«tajalo ali ostajalo. Lesene lupe so se vrstile po trgu druga za r drugo, da se je človek komaj pre- j ril skozi nje. Meščani so hvalili in prodajali : voje izdelke, okoličani r s<> ponujali in prodajali svoje pri- t delke. Tu so krzna rji prodajali v svoje kožuhe in čepice, lam cev- si 1 jar j i svoje čevlje, tu usnjarji us-nje. tam lončarji lončeno posodo. Po eni strani so kramarji hvalili s *vojo robo, po drugi so krojači s razkazovali narejeno obleko. Klobučarji no pokrivali glave, tkalci[ 1 so raztegnili platno, kotkrji soU rožijali z bakreno posodo kovači!u so tolkli na kose in srpove. Pe- ti kai ji j*) prodajali kruh na kose in s na tehtnico. mesarji so sekali plečet« in pnjati. krčmarji so točili d kolega dolenjea in sladko br- v zanko.	r
Bil je hmšč iti trušč, bilo je vr-js ven je in gnetenje, bil jc vrisk in'z pritisk, l.reg in šala, zmerjanje in]r godrnjanje, modro govorjenje iiijn zoprne liesecHčenji.	*	jr
Po sredi trga pa w b idili gori z
-	iu doli častitljivi možje v bar/i-
-	nt.-!ih p'.•-•"-ib te? s,- ustavljali >e-» daj pri tem. z«Jrtj im« pri enem pr. -l !aj:.! - i. !'r» :rledali im» mu blago
-	111 :li dalje. Bili so "očetje" n«z
-	I. :iih zadrug, ki so pazili, da se je
-	VNt- v redu prodajalo m kupoval«. » A ko s-- pri kom zapaziti, da pro-
-	daja vlabt-je b'a-jo. kakor s.- je o-
-	b.-::jno izdela valo v raznih zadru-i ' ^ah. m takoj ob-^xiili na globo -'iu l;rsiii na maeistrat. Zlnsli so
piiz-ii na n ko«lelee. ki niso bili za-i d:užanL In takih 111 bilo malo ob sriitanjit: «liieh. Zadružni in zve-• i-" - Tudi	očetje s«o jHikazali
[ v« p «j>i>ja*»t iu \>e prarire.
fami eerkvi sv. l»eira .r-.ja.-i imt-li sloje i»s5»e. Pro-;di»j^!i sj, dobn>. a tako nihče ne, ■.kaior ' :*.iasii I;r« jaŠmieii Tr-j-Ka, da-i i:i bi! nu.jster krojaške -zadruge. JV.sv tik cerkvenega zi-Jdu. /.a g«'lskiui >Jop4jm je stala lo-jpa njegova, z belim platnom pokrita. Kipiea sivih hlač je čvpeki poleg kupa živobarvanih rokavni kov. obilni plašči vM.ike barve in velikosti so vLs'-li ob voglih lope in še uiats-ikaka obleka je ležala na d -skali. \ tain v ozadju, za ped niže, so bile razvrščane raznovrstno kučme, v id rovke, polhovke ter podobna pokrivala. Kolikorkrat je mojster krznarske zadruge stopi! mimo je Šimen Trska raztegnil svoje dolge komolce nad Kapami ter stegnil svoj krofasti vrat daleč nazaj čez desko.
Vendar ni -agrešil krznaiski mojster krojačevih vidrovk in polhovk. I.i so molele svoja ušesa nad drugim blagom. Prerine se skoz: kmete, ki so obsuli šimnovo lopo, ter zakliče z mogočnim glasom :	—^
"Siiuen Trska, vi prodajate kape, kar imajo le krznarji pravico. Obsodimo vas na tolva: kazni in prepovemo enkrat za vselej ob sej-meli svoe !r>ue ]>ostav^jati!''
'Oho, oče mojster, ne pojde ta-I gladko! Vaše zadružane že lahko tako strah ujete, a mene ne j boste. Jaz že vem. kako daleč gre j vaša oblast'" odvrne mirno obso- 1 'j- .ii krojač.
"Ali ga čujeta, tovariša.'"' se : [obrne krztiaiski mojster proti svojima spietuljevaleema. "On jt 1 uporen..."	i
"Na magistrat ž njim!" odvr- ; neta nagovorjena mojstra.
In p redno se je krojač pripravil ' na odhod, ga že držita dve roki in vlečeta na magistrat. Kupujoči ! kmetje godrnjajo, zvedavi pošto- ! pit i se smejejo, nevoščljivi prodajalci se zgražajo. Trska pa je ; urnih nog pobiral !>t«>piiije pred zadružnimi mojstri.	<
" leg« krojača smo našli na tr-gu, da prodaja krznarsko blago. , X.isa'-ili smo ga že večkrat pri nepoštenih dejanjih. Zato smo ga i !obsodili, da plača v zadružno bla- . -ajnieo tolar kazni bi da ne sme . [več prodajati svojega blagi ob , sej meh.**
l'o tej zatožbi zadružnih moj- ■ -Irov dofii obtoženec besedo. Poj hb;vno sloju pinsl mest pega sod-', nika in se brani tako-le:	,
"Vsega spoštovanja vredni go- , spod sodnik! Rus je, da sem danes j imel kape na deskah. Ali mogoč-^ ni vi zadružni očetje, pokažite mi., človeka, kateremu sem jaz prodal , kal\sni> kapo!"
"C eniu vam je torej toliko kap ! ako jih ne prodajate?"
"To ni zadružnim mojstrom', prav nič mari. ako jai kutini več kap ter jih razdelim, kotuur hočem!*'
"To je že rt s! Ali pa je tudi , res. da ste vi kape na sojuiu ku- 1 pili T vpraša spet sodnik.	,
4'Gospod sodnik, ali sem jih morda ukradel? In če mi dokaže- , te. da sem jih. poteiu je vaše vprašanje opravičeno, in jaz bi , moral dokazati, da sem jih res kupil ali sam naredil."
Saj dela sam kape, gospod sodnik! se vtakne v mes krznar-L ski mojster.
( "I11 čc jih delam sani iu jih ne prodajam, kaj potem zato?" od-. 1 vime povpraševaje krojač. Njegov ulr.-; pa je btieal vedno huje iz o-bilnega vratu liki grom bližajoče se nevihte.
"Kakor spoznam. • res nimate dokaza, da je šimen Trska kape v resnici predajal isi tako preko-' račil svoj delokrog. Zato ga opro-jstimo naložene kazni, pač pa mul zabičamo, du ne bo nikoli več smel j postaviti svoje lope na mestni trg, ako sra zadružni očetje zalotijo pri J nepošteuoHti; in da ;bo ose 111 dni zaprt v t&estnem stolpu, če se bo ■ ■ — . i. -- '
Izborno mazilo.
Ako ras tare rematizun. protin m Dcvralpja. potrabqjeta kako dobro olj«, s katerim se mažete zans-re. To zdravilo rabrte morda že takoj; poskusite ga in se bosta prspreali o njetavi izborncstL Ki v^ji treoa odiaiau. V~e~.:;e
Severa's
Gothai d OU
(Severoro Cctkc Tisko cljeb V-' -r 1 sls pac-ebu.e r.ikakefa psr - r- _ ± » priporodtia. To rd'3 :io s« rimo P Utipufuia kot tmjba*& hn.u.^it za • take	hbooo sdravda ako |
oiate okoreie miee m sk?-pe. kake 0 poškodDe. ie -rsati - rame drme bo- I letr.e na ttkso. Vzemtte ga. ca- K
IdTTtenli Je vam treaa kakec^ i^rt- P res* krepila. Prodaja se v rsti ■ iekanrtu CnHa69c.	|
Ti.k« predrzno vr^lel |»n>ii zadru^-
im 1 ..e-*:iiu» o, .-t.»tu. kak-o jc to danes *t«ril."
S to vidoikovo razs.»dbii je š<»| krotasti krojač swiaje se iz mestne hiše. Zadružni mojstri pa so s,-potrti vraali na t r;/. kova.ie nove načrte. kako hi d'li krofastega krojača v preeep. — -
Simen Ti-ska je bii pred več leti prišel s Koroškega ter si pridobil s svojo pridnostjo hišo in ženo. Prosil je za sprejem v krojaško j zadrugo, pa g* niso marali sprejeti iz različnih razlogov: nekaj zato, ker je bilo že dovolj kroja-! škili mojstrov, nekaj zato, ker ni vzel Trska žene it1 zadružnih žensk, nekaj pa zato, ker je bil i Trska kot pomočnik zelo objesten in upornega duha ter je s svojo prekanjemistjo in zgovornostjo dostikrat pripravil zadrurne očete v zadrego. -Šimen Trska je bil podjeten, napreden, častiželjen in ■ svobodoljuben človek. V&e je hotel vedeti, vse obrniti vse preso-!, jati. in starokopitnost zadružnih!! očetov ga je zelo tiščala v želodcu. , Spoznal je. da ni prostora v za-:j drugi za njegov značaj in zato je j pretrgal vsako zvezo s krojaško •zadrugo. Pač jc vrelo maščevanje v njegovem sn-u iu vsi nezadovoljni krojaški iHUiioč.niki so imeli pri njem svojo zaslombo.
Ko st« je šimen Trska spet vrni! zmagovito k svoji lopi. so ga kmetje. ki so kupovali pri njem. zvedavo povpraševali, kako ->e mu je izteklo. In ko je krojač napo! resno napol šaljivo dokončal povest sVoje /ato/.be o kapah, so se po-sinšalei alasr.o smejali in zaničlji-vo zrli na zadružne očete, ki so se grizli v ustnice, stopajoči po trgu gori in -rtoih
* * K »"o ta č pa Krofač! Ta .se tuli gospode ne boji!" »o migali z glavami in tleskali z jezikom kmetje-sejmarji.
Kar zazvoni poldne, bloški se odkrijejo, ženske sv prekrižajo. Nekaj jih gie v cerkev, drugi 1110-!ijo na trgu na glas angelsko če-. š'"enje. Krojač Trska je dregnil svojega sina. ki ni takoj mioI z ušes svoje dvouhate kučme, nato pa s počasnim glasom začel moliti z liavo arijo. Komaj jc še nazadnje vvlihuil • Presveta kri našega Od rešen i ka! hi ljudstvo je > Igovorilo: lomili se nas! že zapoje boben pri cerkvi ter na velikem. četvcroogelnatem kainenu pred vc-liliiini vrati se pokaže tes no in obilno zavita postava mestnega biriča. ki je klieal s hripaviui in oblastnim poudarkom:
"Na povelje presvetlega cesarja Maksimiljana iii na željo slav-njh očetov radovljiškega me^ta se vam danes tretjič daje na znanje: Nihče ne sme ničesar ne »pred'j j at i ne kupovati pri kmetih, ampak samo v mestu Radovljici; kdor pa bi se pregrešil v tem. plača pet mark kazni."
In spet je boben zapel. Meščani s-o veselih obrazov poslušali ta ukaz, lunetje iz okolice pa so godrnjali.
"Hej. Bohinjci, ali ste slišali?" s. oglasi krojač Ti^kit. "Vaših sejmov pri sv. Janezu ob jezeru ne bo več."
' Bomo videli!" se oglasi star Bohinjec. "To so izpilili Radovlji-eani pri cesarju. Ali tudi mi ne bomo molčali in naredili bomo prošnjo do presvetlega cesarja, ki srno mu vdani, da varuje naše j I pravice."
" Prav imate. Bohinjei! Svojih! j pravic si ne dajte jemati, kmetje! j -Taz vara pojdeiu vselej na roko", i hiti Trska.
j Torej za v^ko malenkost bo treba hoditi pet tir dalee^ da kaj kupi ali proda!" izpregovori spet drugi kmet.
CWde ie.l .
1	-
!EAZV0TSEQ8TL
Kako visoko letajo -p iči. Zanimive podatke poroča ne*, k 11-mški profesor o višini ptičjega J leta. Da se je moglo to višino za : nesljivo dognati, je omogečilo š-J le zkraplovstvo. Prej je n. pr. ne J ki neenjak mislil, da »e dvigite o J rel najvišje do 7100 metrov, dru ' gi so zopet trdili za ptice > livkč-1 da t mu rejo 12.000 metrov vi-\ v zrak. A to je popolnoma i ki.-.: ! čer o. ker se že v-led mraz.: 1, I ptič ne more Ta»c<» v k . r„ \ ti. Zrakoplovci -o zdaj agot »vi: I da se ptiči nikdar ne dvignejo nad \ prvo plast oblakov, neg.. ^ .lrž I wedno v višini par ti-»č metrom I nad zemljo. Večina -e -pi h n* I dalji nikdar duKti od zemlje.
unogn jh^nu-i s*. |h>^zaii i? je jiot nalezljivo bolnih iju«fti pei. to-la |»ot ziravin Iju>n nima nobenih -Trupeuih lasin«.-,;!. \a a va sama nas o}K»zarja >ia k : i-.-n«.vt potenja. Kakor hitr.» — f.ri -iieuKt potiti, preneha priti>fi v sii vi in dr. Potenje ne dokazuje sa mo pri mrzlično bolnih svoje veli ke zdravilne inoei. nego tmli pri raznih drugih bolezni. Večine bolezni ne dobimo takoj, nego sc pasejo dolgo časa v telesu predno sc morejo jiokazati v svoji pravi moči. Če se pa potimo,* pridejo večkrat te v telesu se zbirajoče škod ljive snovi na površje in tako iz ginejo.
Strupeni pajki.
|v_ t>ouagIi so, da je tudi med na-simi domačini več pajkov, ki gn-jzejo in so strupeni. Kogar je tak pajek ugriznil, začutil kmalu pekočo slabost. Pajek križavec jc (strupen. Več inozemskih pajkov je nevarnih tudi za življerje.
Zakaj hočemo Slovenci demo-krači jo? Ker smo bili od nekdaj {demokratični, ker ne poznamo med seboj plemstva. — To je dokazane v članku "Poglavje o stari sloven ski demokraciji", priobčenem v Slovensko-ameriškem Koledariu zs leto 1919.
POTREBUJEM
dobrega brusača za brusiti žage. *5.<>0 na dan iu hrana. Žnati mora za mehek in trd les — Frank Mams, Iiox 46. More t'opei Co., AJf lph, W Va. (11-12—21)
Kad bi iz\edel za naslov svojega sina .JOIINA ŽKLEZN1K. Doma je i/, obeiiie Zaplana št. 2. 1'rosi-n, ako ve za njegovo bivališče. naj mi blagovoli naznaniti. ako pa sam bere ta oglas, naj se mi takoj oglasi. .Moj naslov" Joe Železnih, Sandcoulee Mont (»2-14—11)
Kada bi izvedela za naslov moje sestricoc MARIJE lANClLA: omožene HELFKR. doma iz va si Orehka pri Postojni, kakor tudi za naslov moje prijateljice JOŽEFE 1 PAVKO, doma tudi iz Oreldia. Prosim ccnjeiie rojake. ako kateri ve, ,da mi naznani. za kar bom jako hvaležna, ali naj sc pa sami oglasita. — Fanny lila/ič, 7:?«» Or,Mid A vest. Paul, Minn. (12 14—11)
"V-----
Kad bi izvedel za naslov JOHNA METELKO in TOMAŽA DOLENC. Prosim cenjene rojake, čc kdo ve. da mi nainani, za kar bom zelo hvaležen, čc pa sama bereta, naj sc mi oglasita. Valentine Babieh Dunsmore, Purgettstown, Pa. (12-14—11 j
Iš-"-cni svojega svaka JOSIPA MALOVIČ, h katerim sem pre 2 i:i pol leta bil v Sudnvside. I tiiih. Prosim, kateri ve za njegov naslov, da mi naznani, za kar se že vnaprej zahvaljujem, toda jako bi me veselilo, ako bi so sani oglasil. — Joseph Dolee. 122« Boh men Ave., Pueblo. Colo.	(9-12—11)
NAZNANILO.
Rojakom po državi Pennsylva nia naznanjamo, da jih bo obiska)
Mr. JANKO PLEŠKO ter pobiral naročnino, zato ga ro jakom toplo priporočimo. Po pr vem oktobru ne bo nihče prejemal lista, ako ni naročnino vnaprej plaeaL To iahteva od naa nov? I MtauUpranuaM^ Glaaa Naroda
naznanilo. j
Rojakom v državah Kans. in So I III. naznanjamo, da jib bo obiskal naš zastopnik
BKr. QTT0 PEZBIR, ki je pooWcioen pobirati naročnino za "Glas Naroda'1 in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom1 ga toplo priporočamo. - -
., Opnvniltvo.
Albert Ballm je umrL
Fodanj. IV.nsko. 10 n veiab . . '.£ Berhna se poroča, ti u Ttn-1 ra!ii! ravnat« 1] llamburg-Ameriki) I
parobnriinc dr.ii'j Albert T5.'!:t v soboto ncnadoiaa umrl
Bal i in je	r: u tej«
j arobrodne dn*/T> -v tu. Bil > osebni prijaT- !; iriic;a eesai ja in jegov - - j pf v v-eh mor nadiških z 1 - ah. — Bai!in je bi
b n *i- . ki b ! nasproten v*, jev^ujn ^ podmorskimi "-.1.111 in j« vi.ii; v vojni samo mzp^d Nem čije.
*e	ti j irT_
General Torus h^cd 7 Parirx
Pariz. Fr«ji; -.j=t. 1<V t« v. .. i>rt
(•fihTai Towii-htiM. .^"Itšči po v* IJuik. kitt*re«ra Tti-ci .j-* v Kutu. je -Lihn	v P^riz ^j«-:"
tMa kaj .ui_
Na Iijt rn ^ iij«. Zli. uit -:Jj "i:: bt g«i ravnanja.
Esscn v rokah revolucijonarjev.
Kodanj, Dan-ko. 10. novembra Essen. kjer s<» nahajajo velike Kruppove tovarne za topove, sr nahaja v rokah revolucionarjev.
Poročnik Kmpp von Bohleu in Halbaeh. ravnatelj Kruppovih tovarn, in njegova žena Berta, Krupp sta bila aretirana.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR.
Naročnikom in prijateljem naznanjamo, da bo tekom par dni izšel Slovenski Koledar. Cena mu bo 40 centov s poštnino vred. 2a radi pomanjkanja raznih tiskarskih potrebščin, »posebno pa zaradi papirja, ga bomo tiskali le omejeno število. Kdor ga hoče imeti, naj ga naroči takoj. Koledar bo predvsem velikega informativnega pomena in bo razen natančnega o-pisa vojnega položaja vseboval tudi veliko lepih povesti, črtic, go spodarskih in zdravniških razprav. Da ne bo manjkalo šale, slik in drugih drobnosti, je samopo-sebi umevno.
Citatelje bo gotovo zanimal čla nek o stari slovenski demokraciji in temeljito razjasnjen je našega jugoslovanskega vprašanja.
Uredništvo je v prvi vrsti skrbelo za to, da je letošnji Koledar splošen in namenjen delavskemu razredu. Z ozirom na sedanjo veliko draginjo je cena majhna Za štirideset centov bo vsak dobil nekaj, kar je petkrat več vredno.
Naročila sprejema:	t
Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt St., New York City
125 PREMOGARJEV IN 2b KOKSARJEV
pri New River Company, ki obratuje 15 min v New River prenio-garskcin polju, kjer se koplje slav ni brezdimni premog, ki je bistven za uspešno izvojevanje vojne.
Premog je od 4 do 6 čevljev visok. Mehki je premog.
Zeli se predvsem prejšne pre-mogarje, ki so zaposleni v nebistvenih podjetih. Steni bodo pomagali sebi in svoji vladi.
Prve vrste življenski pogoji. Dobre šole in cerkve. Imamo C. & O. ter Virginian Ry Car zalogo ter delamo vsaki dan.
Pišite ali sc oglasite takoj pri: THE NEW RIVER COMPANY,
McDonald, W. Va. ali katerem koli U. S. Employment uradu.
Dr. Koler
KOVINSKI SPKAVNIK
<38 Peai Ave^ FitUkargk Pa
MTlta Ml ki (I S9 mu šf. |Nl<
W Mm? mmL M IWSBS1 19-
j jjy33i
ZSTbJSjkiZn TSSm WC
MI «• L UNaw # MMki M i
jSLOV, DELAVSKA ^^ POOPMHA ZVEZA
JmwtlfMd— la »ipl	lakarparifvalZaprilatm
IMS	^^^	v črimrt PMM'
Sadež: Johnstown, Pa.
GLAVNI nUDMKI:
['riibrdnik: IVAN PROSTOR. 1U96 Norwood KU, Gmlud. Ohio. MpredaxlBik: JOSIP ZORKO. R- P. D. £ Box 113. West Newtoo, Pa. Glavni tajnik: BUŽ NOVAK. «34 Main St.. Johnstown. Pa, 1. Peco. tajnik: FRANK PAVLUVCIC. CM Main St_ Johnstown. Pn. i Pum. tajnik: ANHR&PVIDRICH. 20) Main Strm. Conemanph. Pa. Blagajnik: JOSIP ŽFXE. 6302 St. Clair Aw, Oretaml Ohio. Pum. Masajnik: ANTON HOČEVAR. B. F. D. 2. Box 27. BriUsfport.
Ohio.
NAOZOKXI ODBOR:
Pm!«nlnik na«!xi<r. o»lh.*a : J« »SIP PETEBXKU Bo* 96. Willork. Pa. I. D»tz»raik: NIKmLAJ POVSE. 1 Grab St.. Nomrry 11111. N. s. Pitta-
l^anrh. Pa.
i na.lauraik: IVAN GROŠELJ. E. I37:h Su Clerelaad. Ohio.
POROTM ODBOR:
Prr^iWnik f«*rvC. nihun: MARTIN «»BERŽAN. Box Ti East Ulwrtl.
Kaas.
1	ITUNl- TObHVl«". R 1. IfaaMisi. Ark.
2	{on<uk: Jt«.SiP GOLOR. 1V16 Sol 14lh St, Springfteid, ILL
VRHOVNI ZDRUTOK:
; Dr. JOSIP T. GRAHEK. Stt E. <>tu» St, Pittsburgh. Pa.
Gbnn and: CM Man l^mimi. Pa.
VRADNO GLASILO:
•	NARODA". 82 Cortlandt Street. New York City.
Cenjena <lru>tra. oziroma njih uradniki so aljadno proSeni. pošiljati r<*» «]«^>ise naravnost na ^lavnesa tajnika in nikogar drngega. Denar naj so iwslje edino potom Poštnih, Ex presnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa nc potoin privatnih čekov. Nakaznice naj ac naslavljajo: Blafc jNovak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslov* I jene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika.
V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega fajnika. da se v prihodnje popravi.
I ....... ... ..... rz.) ...	.
Malo pojasnila
V	nekem elevelandskem listu piše pomožni tajnik S. 1). P. Z. odgovore in daja pojasnila. Odgovori so kilavi in pojasnila so nejasna. : Njegov edin namen je povelieati sebe in vse tiste svoje prijatelje, ki
si v krvavem potu žele dobiti zaslombe pri članstvu ter z njega pomočjo odstaviti Glas Naroda kot glasilo S. i). P. Z.
To naj bo naša zadnja beseda, kajti svoje stališče smo že neštetokrat pojasnili, in /. našim pojasnilom se je strinjal vsak, komur še ni politika dodobra zmedla možgan.
Prvič pribijemo, to. d'a "Glas Naroda" ni vsiljiv, iše nikdar ni sebe niti svojih nazorov vsiljeval nikomur. Ker pa obstoji že nad petindvajset let in ker je napisal že precej posmrtnit- svojim manjšim in slabim tovarišem, noče in ne more razumeti, da bi ga obsojala klika gotovih oseb. katera si je nadela nalogo zavreči ga kot gladilo. izvoljeno potoni večine članstva in članstvu preskrbeti za glasilo dvoje časopisov, ki sta najmanj razširjena med ameriškimi Slovenci.
Članstvo S. 1). P. Z. je dalo našemu listu največje zadoščenje s tem. da ga je izvolilo za svoje glasilo. Mi ne vpoštevamo ničesar dru-gea kot to zaupnico, priznanje in:šega dela, našega stališča in našega prepričanja.
31i smo toliko ponosni, da bi se nikdar ne vsiljevali, če bi vedeli, da je velika večina članstva proti nam. Le dejstvo, da ro celo zadevo vprizorili nekateri nezadovoljneži, ki skrbe v prvi vrsti za t svoj žep in svoj ugled, pas sili. da smo se spustili v debato in priobčili na tem mestu par člankov, v katerih smo pojasnili svoje mnenje. Ta , naša pojasnila niso bila brez uspeha. Od vseh strani so se začeli o ■ g?ašat: člani S. !). P. Z. in prinesli sd na dau stvari, pred katerimi mora ves glavni odbor zardeti ter če je. pošten, priznati svojo krivdo in netočnost.
Stvar uredništva je, kaj se tiska z malimi in velikimi črkami. Najvažnejše stvari se tiskajo najbolj vidno, brezpomembno in 'ničvredno pa gre ponavadi v koš. Povdarjamo pa, da nismo vrgli v koš i ničesar, kar je prišlo iz glavnega urada in kdor nam naprtuje t-> ob-uolžbo. ne govori resnice.
V	koš smo metal; le značilne napade pristašev bodočih in name ravanih dveh glasil, ki so sc ponavadi začeli z besedami: Proklet? osli ferdamani.... in so bili zabeljeni še z drugimi bolj smrdečimi
i ocvirki.
Edino tako in podobno je šlo v koš, ker pošteni list principijelno ! ».ie priobči ka j takega.
Sedanje glasilo v Clcvclandu sc jc pa izkazalo, da je k<>s taki nalogi in bi v tem oziru najbrže popolnoma rešilo svojo dolžuosl.
Neumno je tudi jeziti se na "Glas Naroda", češ, da ni noben član našega podjetja član S. 1). P. Z. Ko smo sklepali pogodbo sc na to ni nihče oziral in ni nihče stavil kake podobne zahteve.
"Glas Naroda" je bil zato najet, ker je pošten in najbolj razširjen slovenski list po Združenih državah, ne pa zato, ker so njegovi uredniki bodisi katoličani bodisi framazoni.
Toliko zu danes. Želeli bi, da bi liste, v katerih sc napada, dobivali malo bolj redno, kajti elevelandski "dnevnik", katerega dobimo vsak teden samo enkrat v roke, je čuden dnevnik.
č'e niti svojim dolžnostim ne more zadostiti, bo težko zadoščal |dolžnostim, ki ga bodo vezale napram svojim najbližnjim prijateljem. dobrotnikom in podpornikom.
Uredništvo Glasila S. D. P. Z.
—>-----
NAZNANILO.
_____
Vsem bližnjim članom in člaiii-ieam društva Slovenska Zastava št. \:VI SDPZ. v Jenny Land, Ark.; se tem potoni naznanja, da je društvo dne -i. novembra pri redni: mesečni seji sklenilo, da se mora i vsak član vdeležit prihodnje seje, ki se bo vršila dne 1. decembra ob'
10, d<«po:dne. Katera člaiiiea ali član se ne bo te seje vdeležil, bo eden mesec dni suspendiran. Torej pridite vsi. ker na tej seji bomo izvolili društveni odbor za prihodnje 101!). leto.
Alojzij Oeepek tajnik.
Nemški vojaki na Tirolskem.
Inomoet, Tirolsko, 10. u oveni-oia. — Bavarske čete ^o nasedle železniško potajo v Inomostu.
Avstrijske čete prihajajo v gručah s prejšnje fronte in se obf>-| šajo na železniške vozove, kjerkoli jim je mogoče. Mnogi so bili u-( biti, ako je vozil vlak skozi predore. Blizu Inomosta se je samo j en dan nailo Qb železnici 273 tru-j pel vojakov.
Amsterdam, Nizozemsko, 10. no-1 iwibra. ' Z ozirom na avstrijski! , protest nemški vladi, ker so ba I
varske čete vdrle na Tirolsko, sc naznanja iz Berlina, da je šjo vo-[jjastvo zato čez mejo, da se za brani vpad disorganiziranih avstrijskih čet na Bavarsko. Nikako pa (ne bodo bavarski vojaki zabranje-(vali demobilizacije avstrijske vojske.
j Poroča se, da bo nemški feld-I maršal Maekensen prisilil za svo-ijo armado pot skozi Ogrsko, dasi I je ogrska vlada zahtevala, <^a mo-i rajo nemške čete. odložiti orožje. I ako hočejo iti akozi ogrsko zemljo.
GLAS NARODA. 12."NOV. 1918.
M rodbioejQDtberthier
Spisal Jean Ramean__Za "Glas Naroda" priredil J. T.
8	i^KLflr (Nadaljevanje.)
Gospodični Montberthier se pa ni posebno mudilo. Do kamnolo mov je bilo komaj par minut, pa so hodili že več kot velo uro. S svojim znane<-m je hodila po gozdu, in na najlepših prostorih, se je r.alašč vstavljala
Mladi m«? je bil ves navdušen.
—	Oh. kako je to lepo! — je vzkliknil. — Kaj bi dal moj stric, če bi videl vse to!
Te besed" so Nino zelo razveselile.
—	Ce mislile, da bi gos poti a JSaverna to razveselilo, mu recite, naj pride k nam pogledat — je rekla. — Razkazal i mu bomo grad. stare slike iu druge rezbarije. — Ali se zanima gospod Saverne z«, starine?
—	On naravnost znori. če vidi kako dragoceno stanarino — je odvrnil tajnik prepričevalno.
—	Potem jra pripeljite k nam.
—	Z največjim veseljem, gospodična, samo če dovolite.
—	Kdaj pa T
—	Tepra še ne vem zaenkrat, toda mislim, da prihodnji mesec*. Enkrat mora priti na vsak način. Ker postaja njegov mlin ob prekopu vedno ver vreden, je sklenil tukaj v bližini kupiti kak grad oziroma pojest\«» iu se tukaj nastaniti. Z največjim veseljem bo prišel k vam in lx» ogledal vaše zbirke.
Nina je bila neizmerno vesela. — Torej gospod Saverne namera-\a kupiti grad. Oh, kaj če bi mu mogla povedati, da jc ta grad na razpolago, grad in grašeakiitja.
Čutila je da je do ušes zardela. Da bi prikrila to svojo zadrego, se je zagledala v gozd.
Mladenič je veselo stopal za njo gospa Dupin se je bila pa že! vsega naveličala, vsi cd dolge hoje jo jo začelo bost i v prsih.	i
—	(Jospodična Nina — jc rekla, misleč ,da bo izkazala svoji gospod i nji veiko uslogo — prvi kamnolom je čisto v bližini.	|
Nina >e je napravila kot da bi ne slišala teh besed. — Pa tudi tajnik je bil čisto gluh zanje.
Dnjj ob drugim sla šla po zavitih stezah, dočim je solnce metalo med veje svoje cekine na pot. Sempatam je mladenič pogledal svoj« spremljcx alko in sam pri sebi je moral priznati, da ga jc ona I sj odinji veliko uslugo — prvi kamnolom je čisto v bližini.	|
liospodinčna Nir.a je čisto dobro občutila te poglede. Ni bilo drugače: njemu je morala vse dovolili, kajti on ima zelo velik upliv' na svojega strica.
Naenkrat pa — tukaj se vidi kakšne posledice ima Lahko ne pozornost, st.. stala pred kamnolomom in jima ni kazalo drugega ku-začeti z iskanjem školjk.
K pa nista imela orodja, nista mogla ničesar najt i. Mladenič je vsled tega prosil, če sine naslednjega dne zopet priti, kar mu je deklica seveda dovolila.
—	Ali ni i boste prišli pomagat gospodična?
—	Ce hočete.
—	Kaj :.a?
—	Ob dveh, če ste zadovoljni.
—	Seveda sem. — ,!az bom točno na svojem mestu. — Torej do jutri, gospodična.
Nina sp jc še enkrat obrnila in rekla čisto nedolžno:
—	Prosim vas. povejte m\ kako vam je ime?
da/, sem Mihael, gospodična. — Mihael Valili.
.laz >cei pa Nina — j* odvrnila liitro in povesila pogled. _
Torej juiri nasridenje!	i
In i/, ljubezni do strica je dovolila nečak;, da ji je malo »noč-'
ne je stisnil roko kot se spodobi.
Gospa Dupin je spremila tajnika gospoda Saverna do ceste.
Naslednjega dne je prišel gospod Mihael v grad.
Od jutra do večera sta bila skupaj. Pregledala sta ves gozd h. vse kamnolome. Če sta našla kaj a!i ne, je bila seveda stranska stvar.
Ko sta nekoč naletela na neko cvetlico, kateri ni niti on niti ona nista vedela imena je rekla :
—	Kaj ne, a bosle vprašali gospoda Saverne. kako se ji pravi?
—	Seveda bom, gospodična, le brez skrbi bodite. | In pri drugi priliki ga je zopet vprašala:
| — Ali gospod Saverne rad zoblje jagode?
—	I)a. zelo rad, zelo rad.	f
in če sta srečala lovca, ga je vprašala:	" *
—	Ali gospod Saverne tudi hodi ua lov?
On ji je vedno v vsakem oziru pritrdil.
Nekega večera sta dospela do globokega jarka, ki je bil ves preprežen s srobotom in drugim grmičevjem.
V bližini je bila velika z mahom poraščena skala.
—	Prosim vos. gospod Valin — je rekla deklica — ali morete prečitati ta napis? — Gotovo mora biti nekaj imenitnega. Jaz sem se že toliko časa mučila in ga še ozdaj nisem mogla prebrati.
Mihael se je sklonil in začel brskati med mahom Nekaj je zašu-mclo. Mihael je pa naglo odmaknil roko.
—	Kaj Je9 — je vzkliknila deklica.
-- Nič. nič. — Zdi se mi. da je bila kača.
—	Kača? — se je prestrašila.
—	Da. kača. — In zdi se mi, da me je vgriznila.
—	Vgriznila? — Za božjo voljo! — Kam pa?
-- Tukaj v zapestje.
—	Pokažite!
Pokazal ji je roko, iu v zapestju je bilo res videti dvoje malih rdečih pikic.
—	Da, kača vas je pičila — je vzkliknila deklica. — Za božjo ve ji jo, hitro!
j Po teh besedah ga je odvedla iz jarka. In ko ga je držala za roko, se je tresla po vsem telesu. Rila je tako razburjena, da mu ni j upala pogledat v oči. Ce jja je (ličila kača, je bila to samo njena krivda. — Cbogi mbladcnič! — Tako rada bi ga prosila za odpuščanje, pa si ni upala.
—	Tja scdilc, gospod tajnrk — je ukazala in šc sama ni vedela (-dkod je dobila toliko moči. da je mogla ukazovati.
Mihael je sedel ua bližnjo korenino. Ona je pokleknila poleg i njega, potegnila iz žepa robec ter mu trdno prevezala roko nad za-1 pest jem. Ona je dobro vedela, kaj jc treba napraviti v takem sluča-Iju, ker je še samo parkrat pičil gad.
—	Ali vas boli — je vprašala nedolžno.
—	Ne, gospodična, nikakor ne. — Še celo dobro mi je.
—	Vidite, to je potrebno -— mu je pripovedovala, — da se strup ne razteče po žilah.*— No. saj boste videli.
Zatem je pa sklenila izsesati mu rano.
-— Toda. gospodična. — je vzkliknil ves presenečen.
—	Nikar se ne branite. — .laz vem česa je treba. — Če bi tega ne dovolili, I»i vam morala rano izžgati.	i
—	O, to Iu bilo boljše, — je odvrnil mladenič smeje. — Rajše s» jo pustim izžgini.
—	Meni hi bilo vseeno, toda za to nimava časa. — P red no prideva v grad, ste lahko že mrtvi. — Le pustite, da bom jaz napravila. saj strup ni nevaren, če pride v želoede. Toda, če je s krvjo v stiku, je seveda druga-stvar.
Mihael je .ibogai. in ona mu je začela sesati kri iz rane. Ko so' se njene vroče ustnice dotaknile njegove roke, je vztrepetal. Morda j je bilo to vsled strahu pred strupom?
i — Tako — je rekla po par trenutkih. —.'Kaj ne. da mi niste-)oprostili, gospod Valin?
I- - Vam, da bi odpuščal in oproščalf — Zakaj vendar?
-r Ker vas je pičila kača po moji krivdi. — Če bi vas ne prosi la, da prečitate napis, bi se netzgodilo kaj takega.
—	Toda. gospodična, vi vendar niste vedeli, da je skrita |>od mahom kača. Napis ste mi pokazali, ne da bi imeli pri tem kako slabo znamenje.
—	Vseeno je. pa vendar.
—	Nič vendar. Hvaležen vam moram biti. ker ste me rešili gotove smrti. -Jaz bi se ne brigal preveč za tako stvar in ravno ta malomarnost bi bila morda usodepolna zame.
Ko je to govoril, je do ušes zardel. — Deklica jc videla to rdečico in pogledala v tla.
—	Jaz vas moram prositi odpnščanja gospodična — je jecal. — Kako naj se vam zahvalim za vse, kar ste storili zame? — Če me bo-
s^e potrebovali kadarkoli in kjersibodi. se obrnite name. _ Če bo
le v moji moči. vam bom pomagal.
__(Dalje prihodnjič.)	i
Tatvine.
Pri Sv. Lovrencu v Slov. gori-f call so izvršili neznani tatovi dr-j zen vlom. Izdrli so okno, A'drli v notranje prostore, popolnoma slekli 'gospodinjo, jo zveza'i ter ji ra mašil i usta ; isto so storili z nekim fantom, ki je pri hiši. Odnesli, so pol snbeaa prašiča, vina, moko,' obleko itd. Delali so tako tiho. Oči v hiši stanujoči orožnik ni ničesar ^lišal. Vsi zločinci so imeli krinke iiii so varno odnesli ipetc.	j
Iz železniškega voza. ki se je pripeljal iz Fiirstcnfclda, je bilo^ ukradenih L? velikih zabojev eiga-i ret, dve veliki bali tobaka za pipo in trije zaboji smodk. Tatvino sol
fopazili v Mariboru, kamor je dose' tobak. Tatvina se je morala (izvršiti v Furstenfeldu, p redno je bil voz plombiran.
v Trstu je bila pri belem dnevu izpraznjena vila arhitekta Zanino ■ Viča v Škorklji št. 'i32. Zaninovi-! če v a sestra, ki stanuje v bližini, je že popoldne opazila, kaj se godi. kričala je. klicala na pomoč, toda predno je priklicala redarja, jo tatovih že ni bilo duha, ne sluha. Zaninovičeva družina je bila
'v«a odsotna_
i Rojaki, naročajte se na "Glac I Naroda", največji slovenski dnev. Inik v Združenih državah.
Dr. LORENZ^ 644'Penn
EDINI SLOVENSKO mM M GOVOREČI ZDRAVNIK	AVeDUC
»STA	Pittsburgh, Pa.
MoJa stroka Je adrivijem« akutnih In kroničnih bolesnL Jaa «a *e sdravlm nad 23 let ter Imam sknfinje v t neb bolesnih ta ker mam slovensko, sate ras morem popolnoma razumeti to spo mati vafio bolezen, da ras osdravlm ln vrnem moč ln sdravje 8kod 23 let sem pridobil posebno skufinjo pri zdravljenju moAklb bolesnL Zato se moreta popolnoma aanestl na men*, moji skrb pa te. ds vas poopolnoma oadravim. Na odlatajta. amnak pridite Mm
•mja
Jaa oadrartm asstiupljepn kri. nuni]« in iih p»> icieau, a* nil ▼ grlo. Upadanje las, boleMn« v kosteh, stare rana, Živčna bolezni, os'sbelost, bolezni • mehurju. Mli-ab, Jetrah la ftelodea. fmenieo, revmsMwn.. katar, Klttlo Silo. navduho Itd.
Uradne nrr <tm: v tn«i<Hteijklti, tretf&h ln petkih od •. are Sjntrsj d« 5 (MH«pi«iaD v 'oralu, Četrtkih ln sobotah od 9. ure «turr«J <U» i ur*- avrCer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — 4»e •art n<- ointvlui. Pridite ooebno. Ne pozabite Ime ln naslov:
Dr. LORENZ, 644 Psnn aire., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drnd edravnlkl rabijo tolmače, da vas razume Je t mM nam hrvatsko 1» Ja starata kraja, sate vas laftje adravta, ker vas ruaaa,
IŠČEMO
4 zanesljive osebe za državo Pemn-sylvanijo; mora položiti jamče\i-no ter tudi biti pripraven poto-vaiti po državi. Delo je stalno; plača $25.00 na teden in potni stroški, l.e take osebe naj se glasijo, katere res mislijo prevzeti delo. Pišite na: Mr. J. J. Bahorich, 129 Bakewell P>ldg., Pittsburgh, Pa.	(7-13—11)
Rau bi izvedel za JOHNA in MARY VIDMAR. On je doma i/. Idrije, ona pa iz Gor. Logat-ea podoniaee Zimovcova. Nahajata se nekje v Clevelaruu. Cenjeni rojaki ®o naprošeni, ako kdo ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, ali ako sama bereta, naj se takoj oglasita, ker jima imam poročati nekaj važnega. — -Jacob Miheve, Box 77, Forest City, Pa. ri2-i4—11)
Cenik Knjig
katere ima ▼ zalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Corttandt St, New York, N. Y.
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nesngko-angL tolmač vezan	—JOO
1 Domači ad ravnik mall	»—.25 Hitri raSonar (nemiko-angL)
vezan	JBO
Poljedeljstvo	.—.50
Sadjereja v pogovorih	f—.20
Slov. angL ln angL. slov. slovar	fl.60
Veliki slov. ang. tolmafi	«2.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Hlpnotizem	—.85 Dve Salolgrt: "Carlljeva tenJtev"
ln "Trije ženini"	—.25
Postrežba bolnikom	—.50
Trtna ufi in trto rej	—JMJ
Vojna ua Balkan 13 svee.	$1.50
KAZfllJSUNlCI Xewjur4kt*. božične, velikonočne
ln uovoletne komad po	>—.08
ducat	_
ZEMLJEVIDI:
vvRtro-Italljanska vojna rnapn	f—-25
ivstro-ogrski, veliki vezan	«—.50
Celi svet mali	—.10
Celi svet veliki	f—.25
Evrope vezan	1—.50
Vojna stenska mapa	$3.00
Vojni atlas	l—.25
Vojni atlas nov	»—.80 Zemljevidi: Ala., Ariz., Colo,'
CaL ltd. po	f-£5
Združenih držav mall	f—.10 Edružealh držav veliki fkirntenlh dr3av stenska mapa,
J na drugI strani pa celi svet	83.M
Varčevanje -- poglavitna naloga...
Voditelji naše velike republike in njim na *elu predsednik Wilson. so prišli do prepričanja, da zamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno-Bti, privesti to deželo h končni zmagi.
In če bo zmagala Amerika, bo zmagal yes pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. f
Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati.	1 '
Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj.
EVROPA JE IZČRPANA.
Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati.	' V k
Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri.
Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo Izpre vi deli, da bo ta armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji
Vaša patriotična dolžnost je v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenj« odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! Sttdite in kupujte vojno-varčevalne znamke!
Sedaj lahko kupi vsakdo
w. s. S.
za nizko ceno:
$4.22
BUY W. S. S
Leta 1923 bo vsaka posamezna
w. S. S.
vredna:
$5.00
Ni dovolj razlagati, k*j so storili Nemci. To Nemcev čisto nič na boli. — Oni M čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih.
Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevatt Če štedite in kunuiete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv.
MI SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUBILi £0 VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, ČE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako mam varčevati jas ter podpirati vlado v finančnem oziru	*
Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO! — Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo naši ffcntje na fronti?
Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libertv bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL
Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hotelL	"