28 Dimitrij Beuermann Zavod RS za šolstvo dimitrij.beuermann@zrss.si Janko Jezovšek Jizou: Ustvarja(j)mo svojo glasbo Zgodbe z godbo Povzetek Članek predstavlja pogovor s skladateljem Jankom Jezovškom Jizou- jem, ki se je začel na glasbeni delavnici v Potrni v Avstriji in se nad- aljeval v naslednjih mesecih. Najprej so opisana pomembna dejstva in dogodki v skladateljevem življenju, ki so oblikovali njegove umetniške poglede na glasbo in glasbeno izobraževanje. V nadaljevanju pogo- vora predstavi opis njegove glasbene delavnice pomembno didaktično orodje – »glasbeno lajnico«, s katero je mogoče predstaviti glasbene kompozicije otrok in jim podeliti vlogo skladateljev sodobne glasbe. Jezovšek trdi, da zmožnost »biti skladatelj« v vedno večji meri postaja nujnost sodobnega glasbenika. Ob razmisleku o učnih ciljih glasbene vzgoje (učenci igrajo na glasbila, usvajajo solfeggio, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo, spoznavajo, ocenjujejo in vrednotijo glasbo) poudarja, da je prav izbira izhodišča ključnega pomena za vsebino in dosežene cilje otrokovega glasbenega izobraževanja. Posta- vi trditev: »Če na začetku postavimo v središče otrokovo glasbeno ust- varjalnost, se bomo v nadaljevanju nedvomno dotaknili vseh učnih ciljev, če pa vzamemo za izhodiščni cilj le igranje glasbila, se nam ustvarjalnost običajno izmakne.« Ključne besede: glasbena didaktika, glasbena ustvarjalnost, glasbene delavnice Abstract We present a conversation with the composer Janko Jezovšek Jizou. Th e conversation began at a music workshop in Potrna Austria and was conducted over several months. During the fi rst part of the ar- ticle we will learn the important facts about Jezovšek’s life and the events that have shaped his views on music and music education. Th e description of Jezovšek’s music workshop ‘Music Lochomotive’ (‘opus- octopus-music-machine’) provides theory and practical tools, which off er a simple means for children to become composers of contempo- rary music. Jezovšek argues that the ability to be a composer is becom- ing a necessity for modern musicians. Jezovšek refl ects on the current learning objectives of current music education. Jezovšek says that in modern music classes students play instruments, sing, communicate with sounds, play in groups, learn, assess and evaluate music. How- ever, Jezovšek argues that children’s own musical creativity is ignored. Jezovšek argues that if the starting point for musical education was a child’s own musical creativity they would then reach all their musical learning goals and be able to create their own compositions. Key words: music theory, musical creativity, music workshops 29 Raziskave Bil sem in sem še vedno srečen s petjem. Mama mi je že od začetka prepevala pesmice iz njene koroške zakladnice, sam sem bil v osemletki navdušen pevec. Iz tretjega razreda so me poslali na sprejemni izpit v mariborsko glasbeno šolo, kjer sem se prvič soočil s klavirskim pohištvom, katerega tipkasti zvok naj bi zapel. Zakaj mi niso preprosto pustili zapeti katero koli pesem? Le kako lahko z glasom zares ponoviš posamezni ton klavirja? Možak z debelim belkantom mi je hotel pomagati – toda nenavajeni otrok le težko posnema baritonski glas. Ko pa sem, v pomanjkanju poprejšnje dresure, le doumel, kaj želi od mene profesorska komisija, mi je spraševalec nenadoma potr- kal s svinčnikom po pokrovu glasbila. Napel sem ves svoj sluh in hotel ponoviti tudi ta zvok. Ali ni bil že to dokaz najbolj izvr- stnega posluha? Izpitni gospodje so seveda hoteli, da ponovim ritem trkanja, in to njihovo željo sem takrat narobe razumel. Zatorej so me odklonili kot nemuzikalnega, kar me je še dolgo žalostilo in jezilo, a mi je tudi pomagalo preiti v večjo samo- stojnost. Doma sem igral na vse kozarce iz kuhinjske omare. Z vodo sem si uglasil celo lestvico, kakor sem to videl v cirkuški stekleni menažeriji. Ob tako očitnem zanimanju za glasbo so mi starši omogočili zasebni klavirski pouk pri soprogi slikar- ja Jožeta Žagarja; ta pa me je uvedel še v umetnost gledanja. Od prvega trenutka sem zvoke tudi sam sestavljal, preobračal – skladal. V najkrajšem času sem nadoknadil zamujeni »reper- toar« uradne glasbene šole in pri zadnjih vratih so me sprejeli v predmestno podružnico z izvrstnim ravnateljem Jaroslavom Jeřabekom (ta me je nekoč vprašal, ali se skladba lahko konča na dominanti!), kjer sem naletel na odlično pedagoginjo Cve- tano Mihelič in nadaljeval svoje glasbene fantazije. Pri neki moji klavirski uri je učiteljico obiskal Aci Bertoncelj in predstavila me je kot skladatelja ter me prosila, naj zaigram svojo malo Vltavo – Potoček. Bertoncelj je opazil, da ima sklad- bica trinajst taktov in ne osem ali dvanajst. Ta analitična pri- pomba mi je dala misliti in je morebiti sokriva za njen in moj nadaljnji razvoj. V štirih razredih nižje gimnazije sem imel izredno razredničar- ko, glasbenico in kabaretistko (Prleško Miciko) Janjo Baukart Sterle Korošec Žižek. Za melodramsko glasbeno spremljavo Prešernovega Povodnega moža sem že takrat dobil Prešernovo nagrado. Pozneje sem imel srečo z nadaljnjo klavirsko učitelji- co Jeni Srebot Komar in do visoke šole v Frankfurtu in Kölnu sem klavirske vzgojitelje nato vzgajal jaz s svojimi kompozici- jami. Od vsega začetka sem pomagal tudi sošolcem in v srednji glasbeni šoli poučeval starejše inštrumentaliste in pevce. Nek dirigent mi je rekel, potem ko sem mu odigral več svojih prvih skladbic: »Pozneje ti bo šlo vse to tako hitro od rok, gor in dol ...« Čudno me je prizadelo, saj je za mene bilo not ravno prav (kot pri Mozartu). Gospod Janko Jezovšek Jizou, kje smo pravzaprav? Kako da sva se prviË sreËala šele tukaj in zdaj? Smo v Pavlovi hiši 1 v Potrni (Laafeld) pri avstrijski Radgoni. Vsenaokrog poteka (to je bilo 14. do 16. maja 2013) glasbena ustvarjalna delavnica za otroke »OPERA MOBILE – zveneče gledališče«, ki je del projekta »Servus! Zdravo!«, katerega pod- pira dežela Štajerska s fondom GRENZ-FREI. Otroke smo povabili v čarobni svet glasbe, jih začarali v glasbe- nike in komponiste ter jim omogočili spoznavanje glasbe kot skupnega jezika ljudi in narodov. Na delavnici sodelujejo šole z obeh strani meje: iz avstrijske Radgone, iz Cmureka, Obrajne, Limbuša, Apač in s Sladkega Vrha. Zelo sem bil vesel povabila in dobrega sodelovanja, nad samimi skupinami iz te regije pa sem izredno navdušen. O otrocih iz vrtcev in šol ter o mladini, študentih in njihovih izobraževalcih lahko po domače rečem le: »Skrajno bistre buče.« In ne nazadnje: zame je to v zadnjem času ena redkih prireditev, ki jih lahko uresničim tudi za slo- venske otroke. 2 Ali je veËina ljudi sreËnih s tem, Ëesar nimajo? Iz vašega spodbujanja k zaupanju v lastno ustvarjalnost se kar samo postavlja vprašanje: ali ste bili tudi vi kdaj sreËni v glasbi s tem, kar imate, premorete, obvladate in lahko posredujete drugim, še posebno otrokom? 1 »Ta kraj bi lahko bil zgodovinskega pomena.« http://www.tate.org.uk/art/ artworks/dimitrijevic-this-could-be-a-place-of-historical-importance-t12556 (pridobljeno 4. 8. 2013). 2 Pavlova hiša. Leta 1995 je društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko v občini Rad- kersburg/Radgona okolica kupilo kmečko hišo, ki je prebivalstvu znana kot Grofova hiša. S finančno podporo Slovenije in Avstrije je bila hiša, zgrajena leta 1837, prenovljena glede na zgodovinsko pomembno substanco. Kulturni dom društva je središče, v katerem se srečujejo slovenski in avstrijski Štajerci ter eno- in dvojezični prebivalci iz okolice. V domu je tudi stalna razstava o zgodovini Slovencev na Štajerskem. Organizirane so bile že številne prireditve, ki sledijo načelom medkulturnosti in kulturne zavesti te regije. Na to je opozarjal že jeziko- slovec Avgust Pavel (poučeval je v treh jezikih), ki je živel v tej hiši in po katerem se ta tudi imenuje. http://www.pavelhaus.at//cm/leitbild/ (pridobljeno 2. 7. 2013). Slika 1: Pavlova hiša in napis (Besedilo: Braco Dimitrijevic ´ 2 ; fotografija in montaža: Janko Jezovšek Jizou in Dimitrij Beuermann) 30 športu, a je v tem primeru bolj neusmiljena od njega, in glas- bena šola je lahko najstrožja od vseh šol. V športu je mogoče ustvariti dober dosežek kljub tem ali onim napakam, pri glasbi pa velja, da moraš v določenem času zadeti prav vse cilje – že ena napaka brez možnosti popravnega izpita pokvari celoto. Kakšen napor je to za otroka, saj ga je najprej (kot smo že po- vedali) treba uničiti, da bi ga nato lahko osvobodili. Saj ste uga- nili, kajne? To v mojem življenju ni bila moja pot, čeprav sem nekajkrat skoraj zakolovratil na rob prepada. Ali bi lahko glasbo pouËevali na boljši naËin, smo na kaj pozabili, ali morda v športni zagnanosti ne izkoristimo vseh njenih možnosti? Vsi se strinjamo, da lahko majhnega otroka pustimo risati, čečkati, barvati – ne učimo ga kar takoj ravnih črt, popolnih krogov, simetričnih geometrijskih oblik in perspektivnih ve- dut. Prav tako majhnega otroka ne učimo najprej pisati in brati, temveč besede, pojme – z njim se pogovarjamo ... V glasbi večinoma počenjamo prav nasprotno – otroka ne pustimo akustično »čečkati«, preizkušati, odkrivati … Mor- da samo zato, ker glasbo pač slišimo, ker jo navzoči moramo poslušati, ker nas »negotova« glasba moti? Takoj zahtevamo, da se otrok ukloni starim pravilom, strogemu redu, in nujna je vojaška pokornost predpisom. Tradicionalni glasbeni učitelj pravi (povedali smo že dvakrat, a ponovimo): »Najprej se nauči igrati pravilno, pozneje lahko delaš, kar hočeš.« Note sem moral prepisovati, ker takrat ni bilo mogoče kupiti vsega. To je bila hkrati vaja v iznajdljivosti iskanja skrajšanega zapisa (velikokrat nepotrebnih) ponavljanj v notnih izdajah. Za takšno iznajdljivost in inovativnost je torej dobro imeti pri roki tudi kanček ustvarjalne »lenobe«, kajti samo marljivost ne vodi nujno k uspehu. Do poklica glasbenika, pravijo, obstajata (vsaj) dve poti: po prvi se je najprej treba naučiti čim več modrosti, ki so jih postavili stari mojstri, in kot glasbenik se osvobodiš menda šele kasne- je, s pomočjo vsega naučenega. Najprej je treba poznati tudi vse napake prednikov (tako nas je poučeval sicer častivredni folklorist Vinko Žganec na glasbeni akademiji v Zagrebu), vse je treba napraviti »pravilno«, potem pa lahko delaš, kar hočeš. Še danes najdeš učitelje s prav takšnimi nazori, ki sprejmejo v svoje glasbene razrede šele »šolsko prestrašene«, rekrutira- ne in militarizirano vzgojene učence. To se je skorajda zgodilo tudi meni. K sreči sem še pravi čas našel svojo pot in se tako najverjetneje izognil razočaranju nad glasbo, ki je tako lahko ostala kljub vsem preprekam, ki so mi vse do danes ogrožale temelje življenjskega obstoja, moja ljuba in draga glasba. Toda čisto moja le do neke meje, kajti v sodelovanju z različnimi (celo telesno ali/in duševno prizadetimi) ljudmi, ki sicer z glas- bo morda sploh še niso prišli v stik, sem spoznal njihove velike potencialne notranje glasbene razsežnosti. Teh mnogokrat niti najmanj ni bilo mogoče razvijati neposredno, bil pa sem vedno neizmerno vesel, če sem lahko skupaj z učenci iskal poti, ki od- pirajo vrata v prepoznavanje njihovih lastnih glasbenih občutij. Kako torej odpreti prava vrata in nato dobro potovati? Današnji premik v vse bolj zgodnjo glasbeno vzgojo se mi zdi kočljiv, ker za to področje nimamo dovolj kakovostno usposob- ljenih učiteljev. Za delo z najmlajšimi je potrebna kar najviš- ja izobrazba (in, ne nazadnje, temu primerno plačilo), hkrati pa njena uporaba zahteva kar največjo stopnjo spoštovanja do otroka. Ne gre za ozkotirno poklicno usposabljanje deteta, temveč za interdisciplinarno posredovanje sposobnosti lastne- ga spoznavanja. Ob tem se mora nenehno učiti tudi vzgojitelj, tudi iz vedno novih dosežkov znanosti in dognanj o delovanju možganov ... Glasbeno izobraževanje se nedvomno začenja že z zaploditvijo novega bitja in začetek v otrokovi starosti treh ali petih let je že (pre)pozen. Najbolje bi bilo glasbeno vzgajati že nosečnice (hkrati s še nerojenimi otroki), saj so prav mate- re, hote ali nehote, prve odgovorne vzgojiteljice svojih otrok. Matere so vedno prepevale otrokom v črni Afriki, zato tam toliko glasbenikov, pa tudi afriške glasbe v ZDA, na Kubi ... Družbeno okolje za zelo zgodnjo glasbeno vzgojo ni najbolj ugodno. Zlahka se pojavijo možnosti zlorabe v primitivne, ba- nalne, trgovske namene, kot je na primer prodaja navidezno ustreznih, v resnici pa skrajno dvomljivih in dragih glasbil. Še posebno pa se je tudi v glasbi skoraj brez izjeme naselila špor- tna tekmovalnost. Vedeti moramo, da je glasba lahko enaka Slika 2: Janko Jezovšek Jizou v akciji (Foto Ulrike Dietrich von Siebenstern) Janko Jezovšek Jizou: Ustvarja(j)mo svojo glasbo Zgodbe z godbo 31 Raziskave predstavljati tudi vajo in s tem oporno točko na nadaljnji poti. Na koncu se stvari združijo in vzpostavijo v novi podobi ... Ko smo že pri besedah: huje udarijo kot meč: nikoli ne vprašajte učenca ali svojega otroka: »Ali si danes že vadil?« S tem v njem zadušite vsako iskro glasbenega veselja in ustvarjalnosti … Res, razliËne poti, tako pravijo, se utegnejo ponovno sreËati nekje daleË ali nekje zgoraj. Vse tiste stvari, ki so zaËele s svojo rastjo iz razliËnih izhodišË, na drugih krajih in na razliËne naËine, se na koncu spet staknejo, na novo povežejo, poprejšnje (na videz nepremostljive) razlike izginejo in rodi se nekaj novega ... Ali me morda poskušate tolažiti ali pomirjevalno vplivati na bralca revije? Toda z vami se strinjam v tem: če ne pogledam korenito (ad absurdum) na stvari, ne bom dosegel spoznanja. Na primer: nekdo lahko na orglah samo s pedali igra Chopi- novo Revolucionarno etudo, fantastično, hitro, telesno čudo- vito (zato pred nastopom naredi za ogrevanje najmanj dvajset sklec) in sploh odlično ... Toda skladbo si je priredil on sam, kajti nihče ga kot izvajalca ne pozna dovolj dobro (ker je naj- boljši, ne nazadnje), da bi lahko napisal prav zanj primerno priredbo, kakršno zmore zaigrati le on. Kar naenkrat je torej zavezan samemu sebi, da postane skladatelj in da komponira zase. Toda zaradi že prehojene glasbene poti in poprejšnjih za- vez poslušalcem, ki pričakujejo od njega le glasbene spektakle, lahko »komponira« samo glasbo, ki se ozira predvsem nazaj. Neki glasbeno neuki odrasli človek mi je rekel: »Če bi znal za- igrati ta komad, bi bil srečen.« To je večja utvara kot: »Če bi znal naslikati Mono Lizo ...« – večja utvara kakor zadeti glavni dobitek na loteriji. Raje ustvarjajmo svojo glasbo. Nadvse nas zanima izvedeti še kaj o življenjski nujnosti ''biti skladatelj''. Že kot otrok sem imel pedagoško žilico, pa kasneje tudi kot šolar, dijak in študent. V popolni obliki pa se je razvila iz iz- kušenj z lastnimi odrskimi programi za odrasle (tako npr. z operno parodijo Skazimir-Razjaromir na besedilo krompir- jevskega gledališča). Toda odrasli, sem spoznal, niso zmogli dojemati in sprejemati posredovanega odprtega svobodne- ga razmišljanja o možnostih lastnega ustvarjalnega življenja. Trenutek moje dokončne »preobrazbe« lahko postavim celo zelo natančno: leta 1975 sem se znašel v svojem glas- beno kabaretnem sporedu Pozor, note!, ki je v verziji za »odrasle« pokazal vzorce skladanja katere koli glasbe in iz- zval občinstvo naj se poda na izlete v samostojno glasbeno ustvarjalnost. Toda ta prizadevanja so se izkazala kot ne- smiselna: ustavljala so se ob občinstvu, željnem le zabave. Moja nadaljnja iskanja in razvoj sta me pripeljala v otroške pro- grame. Hevreka! V njih so z veseljem sodelovali (tako rekoč nehote, v dobrohotni skrbi za svoj naraščaj) starši in stari starši ter tako kar mimogrede in z navdušenjem »nadoknadili« del svojega izgubljenega otroštva. Začetnik se mora torej učiti enakomerno šteti do dve, tri in šti- ri, zadeti določene tone na struni, tipki, cevi, uskladiti mora prstni red za kar najbolj uspešno ravnanje s svojim strojem, hkhm  … glasbilom. Upoštevati mora navodila skladateljev iz davne glasbene zgodovine, jih torej znati prebrati v notni pisavi, preobrniti v telesne signale in se z najstrožjo stopnjo športne pokornosti spoprijeti z natančno določenimi povelji v natančno določenem času. Ena napaka v izvedbi pokvari vse in takšnega pravila ne najdemo niti v najzahtevnejših športnih panogah. To militariziranje je seveda značilno za vse vrste šol, toda prav glasbene skoraj brez izjeme delujejo na takšnih temeljih in so zato v razkoraku s tem, kar si človek sicer obeta od glasbe: vesel- je nad ustvarjanjem in igro z (največkrat) nenevarnimi zvoki. Prenekateri učitelji poskušajo prestopiti ta neusmiljeni zid, toda mnoga pravila ali tradicije sistema poučevanja mu ne dovolijo ubirati poti samostojnega svobodnega razvoja in izletov v neskončne prostore ustvarjalne domišljije. Ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi se učili kar od dojenčkov, komu- nicirali z njihovimi poskusi glasovne artikulacije, in nadalje- vali s petjem (seveda ne v obliki »karaok« ali polnjenja glave s kilometrsko produciranim cenenim zvočnim tekstilom). Do (otroško spontanega) prepevanja sem prispel šele pred ne- kaj leti. Spoznal sem »vesoljnega pesnika« Gregorja Preaca, ki mi je podaril svojo zbirko filozofske otroške poezije Poljub z noskom. Ne da bi pesmi najprej podrobneje prebral, sem se nekega večera zaprl v vaško cerkvico in ob orglah vse 103 nav- dihe na en mah »stresel iz rokava«. Posnetka namenoma nisem popravljal, saj je kaj takega ob improvizaciji komaj mogoče. Tako prisostvuje poslušalec glasbeni delavnici zares v živo. Vsi imamo radi romantične stvari, a ravno v tako ime- novani dobi glasbene romantike se je razvil pouk na glasbenem tekočem traku. Raznovrstni czernyji so pre- plavili notne izdaje z vajami, v katerih so kar najbolj na- tančno izpisani vzorci za vadbo lestvic in akordov. Trdno sem prepričan, da v območju resnice ne obstaja vpra- šanje, kdaj je pravi trenutek, ko naj se učenec osamosvoji. Pre- malo se zavedamo, da nas že samo postavljanje tega vprašanja zavede na povsem napačno pot: če se učenec ne osamosvaja že od vsega začetka, se bo tudi sprijaznil z običajnimi ponujenimi odgovori: na koncu, potem, morda celo po smrti (»če ne boš dovolj vadil«). »Potem« namreč v polju resničnosti ne obstaja, obstaja samo ta trenutek, ki ga živimo zdaj. Učencem (in to vel- ja tudi za ljudi na splošno) je treba pomagati pri iskanju pravih vprašanj, ne pravih odgovorov na napačna vprašanja. Prav tako na tej poti ni treba vaditi (že sama beseda vaja ne- usmiljeno loči glasbeno resnico na vadbo in na tisto potem), preprosto je treba igrati glasbo ter takoj in vedno ustvarjati glasbeno celoto. Ste presenečeni? Ta celota vedno zmore hkrati 32 sodelujočih, v poldrugem letu priredila ducat »happeningov«, čeprav nama ta pojem/ime oziroma zvrst sploh ni bila znana. Od koncertov v častitljivi dvorani Hrvaškega glasbenega za- voda do Študentskega centra, kjer nameravamo januarja 2014 obeležiti petdeseto obletnico delovanja, so potekali celovečerni programi v glavnem najinih (tudi skupnih) skladb. Ko sem na svoje stroške študiral in delal v kölnskem elektronskem studiu, so občasno štipendisti iz Beograda obiskali ta hram in ob ne- pričakovanem srečanju sramežljivo izginili. T udi v Darmstadtu se je tu in tam pojavil kakšen bivši nasprotnik avantgarde in najinih zagrebških akcij. Kako je to vplivalo na vaš nadaljnji glasbeni razvoj? Neznansko. Posrkal sem vase Johna Cagea in ostalo postmo- derno. Še pravkar sem v rojstnem mestu pisal nebogljene sa- mospeve in zborovske stavke, celo kompletni Requiem 1963 s tajno izvedbo v mariborski stolnici (k sreči sem rešil ta »zgo- dovinski« posnetek, ki je zdaj objavljen na CD-ju), in že sem skladal opozicijsko muziko proti meščanskemu dojemanju in istočasno proti modernističnim lažnim prerokom. Na moje in najine (Foretić) humorne prijeme se je kritika odzivala dokaj zbegano. Glasba se je sposobna umestiti tudi na vsakega izmed robnih položajev Ëlovekovega bivanja. Kako vas je iz njih spremlja- la na vaši poti? Naj se še za hip vrnem v otroštvo, ki je tako nenadoma našlo pot v svet in prav do danes sega v moje delo: iz moje prve samo- stojne skladbice Potoček (1957) je sčasoma nastal samokritični glasbeni kabaret. Le trinajst taktov dolga pripovedna melodija, obrobljena s pred- in poigro, omogoča poslušalcu poustvarjalni vstop v skladanje, brez predhodne vadbe nekega glasbila in te- oretiziranja o zgodovini glasbe ter o skrivnostih notnih zapisov. Triurni glasbeni kabaret Pozor, note! je bil leta 1982 otvorit- veni program okrogle dvorane Cankarjevega doma, potem ko je na zagrebškem bienalu leta 1981 doživel dve polnočni izvedbi, po katerih me je nedavno umrli svetovno znani vir- tuoz hrvaškega glasbenega življenja hotel mobilizirati v držav- no obveščevalno službo. Zanimivo, da je bila pobudnica mo- jega gostovanja v Cankarjevem domu vojvodinska Madžarka Ibi Kongo, ki je študirala petje in muzikologijo v Ljubljani. S predstavitvami svojega dela sem imel včasih veli- ke težave: zagrebška akademija mi je celo prepovedo- vala izvajati moje skladbe brez njenega izrecnega do- voljenja. No, zato sem jih izvajal pod psevdonimi, a so poprej inkvizicijsko zahtevali moj podpis, da nisem avtor. Moja pot je bila in je glasba sama. Zdi se, da v obmoËju novega išËete še kaj posebno novega, presenetljivega. Vaša dela nosijo tudi takšne naslove: pol preludija za magnetofonski trak, cerkveni glasbeni kabaret, kvadrofonska elektronska opera, bio opera, psihodrama iz otroške sobe, opera ''naredi si sam'', megleni psalterij, ne- skonËna simfonija za poljubno število glasov ali/in inštru- mentov, glasbeni herbarij, sintetiËni ljudski oratorij, fiktivna Mozartova maša, jaz in jazz, vaški preludiji ... Naslovi izhajajo iz notranje nuje, iz vsebine ali pa dodatno po- jasnjujejo tehnično plat dela. Na primer: Carmilhan 3 – kvadro- fonska elektronska opera za eno osebo (praizvedba na Štajerski jeseni v Gradcu leta 1975) ni nič drugega, kakor prva prava opera v zgodovini glasbe. Ohoho! Da, prva preprosto zato, ker nastane iz notranje potrebe, iz pro- tagonistovega dihanja, ki se akustično osamosvoji ter postane scena (»zvokrajina«), slišana misel, privid in končno totalna možganska opera, opera v glavi vsakega poslušalca. Iz navad- nega diha in posnetka diha preide v stereo- in kvadrofonski zvočni prostor. Ko ta popolna opera nastane, je tudi že kon- čana. To ni spevoigra, ki začne z uverturo v »svet glasbe«, prav tako tudi ne potrebuje pevcev solistov, ne zbora in ne orkestra. Delo je konsekventno v svojem nastanku in v neposrednem posredovanju le-tega – tako dojemljivo za vsakogar že kot kratka pripoved. V tem lahko najdemo določeno sorodstvo s Kogojevimi Črnimi maskami, ki pa uporabljajo celoten, torej ogromen gledališki aparat. Ta moja operna »čistka«, ki zago- tovo vnaprej zmede nasprotnike novih tehnologij v dobri stari glasbi, ni pomenila nikakršne prepreke, ko smo isto dogna- no zgoščeno predlogo Hauffove pravljice postavili na oder z učenci neke znane »problematične« šole v Nemčiji. In to le vo- kalno in scensko. Elektronika nas lahko nauči uporabljati glas na mnogotere načine. Cathy Berberian, s katero sem bil pri- jateljsko povezan do njene tragične prezgodnje smrti, nam je pokazala to že na tretjem zagrebškem bienalu sodobne glasbe. Ustanovitelj bienala je bil Milko Kelemen, s katerim sem pred dvema letoma naredil poldrugourni filmski intervju v Stuttgar- tu, kjer zdaj živi. Kelemen je skoraj postal moj učitelj kompozi- cije, a sva oba (in hkrati tudi njegov takrat edini drugi učenec Silvije Foretić, moj prijatelj in skladateljski »siamski dvojček«) zapustila Zagreb. Kelemenova velika zasluga je bila, da je od leta 1961 naprej uspel pripeljati v Jugoslavijo vse novo na glas- benem polju z vsega sveta, torej iz zadnjega, sicer v »naši« glas- beni kulturi komaj zaznavnega pol stoletja. Leta 1965 sem s Foretićem in z najinim ansamblom za sodobno glasbo gostoval v Sloveniji, v Viteški dvorani Križank. Križanke so bile žal edini stik ansambla s Slovenijo. V Zagrebu sva z ansamblom, ki je pri svojem največjem nastopu v koncertni dvorani Istra ob izved- bi mojega grafično zapisanega Requiema 1965 razgibal do sto 3 Carmilhan – opera v glavi, http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=701& clanek=1780 (pridobljeno 29. 8. 2013). Janko Jezovšek Jizou: Ustvarja(j)mo svojo glasbo Zgodbe z godbo 33 Raziskave »as je za glasbeno sliko, oznani vodja. Razdeli glasbila. Otroci nemudoma zaËnejo zvoniti s kravjimi zvonci vseh ve- likosti, hrešËati z razliËnimi ragljami, pihati v te ali one cev- ke in nasploh ustvarjati hrup. Vodja zahteva tišino, ampak kako? ''Ne vaditi,'' pravi. Ali prepoved vaje želi le ustvariti tišino, v kateri naj se slišijo navodila vodje, ali pa se prav v tem navodilu skriva bistvo vaše glasbene delavnice? Res je. Ustvariti je treba stik z novim, ki vstopa v duševni svet otrok in jih po možnosti kar najbolj preseneti, da izzove pozor- nost in spontani odziv. Navadno gre takole. Otroci zahrumijo s kar najbolj glasnimi zvoki glasbil, zatem igrajo tudi čisto tiho, opišejo (s pomočjo slik) nekatere živalske zvoke, ustvarijo vi- har zvokov in ga nato zazibljejo v počitek. Nastane glasbena kompozicija in glasbene možnosti glasbil v otrocih vzbudijo odziv na arhetipske podlage njihovega nezavednega. V njih se zbudi »spomin na prihodnost«, kajti glasba ima moč v njih ukresati božansko iskro z Michelangelove slike, zavejo se ne- raziskanih poljan svojih osebnosti in za hip postanejo odrasli … Čas ni več pomemben ... 5 Le kaj vidimo tukaj? Glasbeni strojËek? Miniaturno lajno? Kako se obnaša glasba v takšnem zapisu? Zelo dobro, hvala. Predvsem takole: otroci lahko nevtralni kva- dratni kartonček preluknjajo brez vsakršnih navodil. Slučajna 5 http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b4/Michelangelo_-_ Creation_of_Adam.jpg (dostop 3. 8. 2013). Ljubezen zmaga ali pa so vsi mrtvi In kako se vse to danes vidi in prepozna na vaši glasbeni delavnici? 4 Udeležence (otroke), zmeraj opozarjam na ustvarjalnost, njene možnosti in razsežnosti, ki jih ponuja dosledna zavezanost la- stni svobodi; ta pa je pogoj za oblikovanje odkritega in dobrega umetniškega izražanja. Kot vedno smo se tudi tokrat vse do- govorili v prvi uri: že na začetku sem jim povedal vse potreb- no kar se da preprosto. Kadar mi uspe ustvariti izjemno dober medosebni stik, kot je bilo zdaj v Potrni, mi je zaključni rezultat »šolske ure« celo manj pomemben od same poti do njega. Vo- diteljica Pavlove hiše Susanne Weitlaner je to lepo opisala: »Po mojem so otroci zelo uživali pri teh papirčkih z luknjami in tudi pri zgodbi, v kateri je vsak otrok prevzel glasbeno vlogo.« Pobudnica prireditve, učiteljica Željka Papič iz Cmureka, je povzela: »Delavnice so bile krasne in otroci so bili zelo navdu- šeni. Učitelji so bili navdušeni predvsem nad tem, da so otro- ci ves čas tako zbrano in aktivno sodelovali. Fenomenalno.« Kulturna delavka Erna Šuler s Kočevskega je nekoč zapisala: »Glasbene ustvarjalnice Janka Jezovška so nekaj posebnega. V eni šolski uri organizira tudi petdeset otrok, ki brez glasbenega predznanja zaigrajo skladbico kot orkester. Njegovo delo se mi je zdelo genialno tako pedagoško (kako hitro, z osebnim zgle- dom in navdušenjem, umiriti toliko otrok) kot tudi ustvarjalno. Mene je prevzelo. Njegova glasba ponazarja naravo in življenje v njej s predmeti iz narave (les, kamen, zrak, voda). Otroškim ušesom približa zvoke in zgodbe, ki se dogajajo na podeželju (potoček žubori). S svojim pristopom nauči otroke spoštovati vse naravno in ustvarjalno, tako v njih samih, kot v naravi.« Na vprašanje »In kaj ste se naučili danes?« smo v Potrni zbrali odgovore otrok: • Ni treba biti velik glasbeni talent, da lahko ustvarjam glasbo. • Tudi šum je lahko glasba. • S preprostimi »inštrumenti« lahko ustvarjam melodijo. • V velikem orkestru igra vsak svojo vlogo in vsakdo je po- memben delček celote. • Vsak zase si lahko izmisli svojo zgodbo in jo »uglasbi« in tako postane skladatelj. • V orkestru je potrebno sodelovati. • Glasba pomeni več kot Mozart in Rihanna. • Glasbo lahko čutimo in igramo brez not. • V orkestru mora biti red: poslušati moramo tudi drug dru- gega. Učenci naj imajo v šoli glasbene delavnice, po katerih ni tre- ba pisati testov, da bi izvedeli, katere zmožnosti so usvojili ali razvili. Sploh menim, da je za razvoj sposobnosti potreben čas. 4 Del srečanja je bila tudi razstava starih ljudskih glasbil, ki jih je pripravil ali iz- delal T omaž Rauch. Obe polovici glasbene delavnice se dopolnjujeta, a sta tudi dovolj ločeni, da je treba predstaviti vsako posebej; starim oziroma ljudskim glasbilom se bo revija Glasba v šoli in vrtcu morda posvetila kdaj kasneje. Slika 3: Otroci na delavnici, v ospredju ‘‘predavatelj’’. Otroci kot otroci: po malem se dregajo med sabo, eden je nagajiv in nemiren (pravijo uËitelji, da sicer ni tak – morda si je le tokrat prisvojil to vlogo), v glavnem pa pazljivo poslušajo in opazujejo dogajanje. (Foto Dimitrij Beuermann) Slika 4: Michelangelo: Stvarjenje Adama 5 (izsek) 34 nijo niti najmanj harmonsko delujoče (nepovezano v funkcio- nalni odvisnosti). To je astralna glasba naše notranjosti, duše. Nekateri, predvsem glasbeniki, imajo težave ponotranjiti in sprejeti za svojega ta pogled na glasbo. Raje imajo od zunanjih poveljnikov pravilno urejeno zvočno tapeto, ki jo lahko zamen- jujejo kakor gledališki igralci svojo vlogo. In ravno vzgojitelji se mnogokrat celo bojijo presenečenj, ki bi jim jo lahko pripravila njihova še neprepoznana ustvarjalna žilica. Če zdaj čez preluknjane strani položimo prozorni papir, ki ima natisnjeno notno črtovje, lahko skladbico notiramo v nam zna- ni notni pisavi in jo temu primerno zapojemo ali izvajamo na poljubnih glasbilih. Obrobni učinek dela s preluknjanimi trakovi, ki imajo natis- njen sistem notnega črtovja v obsegu lajnice, je takojšnje po- sredovanje klasičnega notnega zapisa, saj je notacija istovetna z izvedbo. 78 7 Animacijsko filmsko lutko je izdelal kipar Tone Jezovšek; http://www.rote- note.de/operamobile_theater_slo.html (dostop 29. 8. 2013). 8 http://www.operamobile.info/ponuda2.htm (dostop 29. 8. 2013). oblika luknjic je rezultat njihovega počutja, ki ga zdaj mehani- zem lajnice prebere in zaigra slušni psihogramček udeleženca. Podzavestno nastane značajna slika posameznika avtorja. Po- mislimo na grafološko tolmačenje pisave, podpisa. Toda pisava deluje na podlagi dogovorjenih znakov, ki se ponavljajo v raz- nih sklopih. To je skrivnost »klasične« glasbe. Kadar je pisava natančna, se vzorci – črke – ponavljajo v vedno enaki obliki, a v drugih sestavih. Zato so variacije tako priljubljene pri poslu- šalcih: zmeraj enako, a vedno malo drugače ... Šele »napaka« – nepredvidena novost – naredi potek zanimiv. Zakaj ni mogoče dokončati Bachove Kunst der Fuge ali Mozartovega Requiema, se vprašajmo. Seveda zato, ker soskladatelj ne more vedeti, kaj bi mogoče avtor nepredvidenega napisal šele v zadnji noti njegove skladbe. Predvidljiva glasba je torej pomirjevalna baročna »Ta- felmusik«, ki so jo na dvorih igrali ob pojedinah in kakor jo tudi danes nenehno godljajo, pa ne samo v azijskih obedovalnicah. 6 Joj, koliko kartonËkov. Preluknjani kvadratek papirja lahko z lajnico zaigramo z vseh štirih strani in tako dobimo v bistvu najpopolnejše in istočas- no najsvobodnejše zvočne različice glasbene zgodovine, ki jih lahko primerjamo z obdelavo teme oziroma glasov v Bachovih fugah. Če bi nekdo skrbno snemal svoje izmišljarije, bi v enem letu imel več gradiva kot vsa glasbena avantgarda skupaj. Z enim kartončkom lahko zaigramo še štiri glasbene različice, če preluknjani papir pošljemo v lajnico še z nasprotne strani, s to osmerico celo prekosimo »Bachov računalnik«. Razlika je tudi v ritmičnem in metričnem pogledu: naredili smo glasbo, ki ni zaprta med enakomerno dolge časovne plotove – taktnice. T e pa vseeno lahko uporabljamo za organizacijo svoje ali skup- ne igre, vendar naš orientacijski takt ne posega v srž neomejene strukture skladbe. Ob tem opazimo, kako pomembna (če ne kar najpomembnejša) prvina v glasbi je čas. Naša lajnica ima dvajset kovinskih jezičkov, uglašenih v durovi tonski lestvici, vendar tako spontano nastale skladbice ne zve- 6 http://www.youtube.com/watch?v=EypOpHiNw70 (dostop 29. 8. 2013). Slika 5: Preluknjani kartonËki za lajnico (Lochomotive Countdown) 6 Slika 6: Jankova lajnica 7 (Lochomotive) in Metkin kino 8 (Zootrop) (Foto Janko Jezovšek Jizou) Janko Jezovšek Jizou: Ustvarja(j)mo svojo glasbo Zgodbe z godbo 35 Raziskave sploh nič) z vprašanjem, kako natanko bodo vse te možnosti učenci kasneje vgradili v svoje življenjske danosti, če sploh. Raje jih venomer le opozarjam, da je mogoče tudi drugače. Seveda je v tem svetu treba (občasno) vzpostaviti tudi pravi- la igre, temu se ne da izogniti, a varovati se je treba sicer do- brih prijemov, ki jih uporabljamo ob napačnih priložnostih. Staršem rad rečem, da ne vzgajam glasbenikov, vzgajam lju- di. Čisto vseeno mi je celo, če otrok po desetih letih zna kaj zaigrati v klasičnem smislu, če sem mu le uspel pomagati na njegovi čim bolj samostojni in samozavestni življenjski poti. Lahko celo izjavim: vsega sem se naučil od otrok. Še najbolj od otrok, mlajših od treh let, kajti le oni še čutijo in mislijo pred- vsem v celotah, svoje miselne podobe pa po najboljših močeh izražajo s svojimi besedami. Res te besede mnogokrat niso pra- vilne in logično popolne za naše jezikovne navade, toda vzgi- bi iz njihovega ozadja velikokrat bolj ustrezajo resnici, kot jo uspemo ugledati mi sami s svojimi analitično utrujenimi očmi. »Vi,« sem starejšim šolarjem rekel danes, »vi ste že prestari – zaradi množice podatkov iz leksikonov in s spleta ne znate več izbirati …« Na sploh smo danes vsi že čisto podivjali od povr- šinske preinformiranosti in razum nam ne seže več navzdol v naravo in bistvo stvari. Že Konfucij je trdil, da mlad Ëlovek raste z odami, se do- kaže z obredi in rituali in se v popolnosti izobrazi z glasbo. Tudi Platon je štel glasbo za odliËno vzgojno sredstvo. Toda takrat so bili komponisti in izvajalci brez izjeme združeni v eni osebi. Kaj je torej danes drugaËe? Kako je biti glasbenik skladatelj, kako je biti glasbenik poustvarjalec? V človekovi zgodovini še ni prav dolgo, kar sta se ločili glasbeni področji ustvarjalca in izvajalca poustvarjalca. Prav zadnji je pred težko nalogo: skladatelj, priznajmo si, najbrž mnogokrat še sebe ni povsem doumel, sedaj pa naj se kot izvajalec vživim v njega, podoživim njegove razmisleke in sporočila. Sploh pa je vedno manj časa, da bi se v popolnosti vživeli v skladatelja, prehitro gre vse skupaj. Igrati je treba vse svetovne skladbe in nasploh dela iz vse glasbene zgodovine. In tako prispemo do zamisli, da bi bilo mogoče spet najbolje, če bi vsak igral (predvsem, seveda le predvsem) svojo glasbo. Toda, kot rečeno, mnogo šol to izrecno prepoveduje. Obenem pa me nikoli ni zanimalo napisati skladbo, ki bi jo nato igral nekdo drug. Kakšen je odnos z vašimi naroËniki? Kot avtor glasbe delu- jete pri filmu, modernem baletu, kabaretu … Neki minister me je nekoč navdušeno vprašal: »Ali bi lahko to reč kabaretistično obdelali?« Pritrdim. »Morda bi nam ne- koč lahko to prišli pokazat?« »Da, lahko kar takoj.« »Ali kaj potrebujete?« »Ničesar, vse vam lahko pokažem kar tukaj, na hodniku.« »Oh, vprašati moramo še onega za glasbo,« odgovori. A ta pravi: »Ne, ne, to ne bo dobro za naše ljudi.« Na luknjice lahko gledamo kakor na sliko, to pa pomeni, da lahko zaporedje variiranih sličic tudi animiramo. Gib je koreo- grafija in lahko postane film, iz sličic lahko naredimo svoj kino. Mehanska večpredstavnost torej. Tudi te filme lahko predva- jamo (smiselnost tega je odvisna od slikovne vsebine) v štirih različicah – naprej, nazaj, zrcalno in zrcalno vzvratno. Z isto- časno akustično izvedbo identičnih trakov smo ustvarili prvi pravi zvočni film, saj slike igrajo kar same. Zvoki glasbil, ki jih otroci prviË držijo v rokah, in navodila ''predavatelja'' so spodbudili odziv: za trenutek so bile pred nami odrasle osebe in zavemo se lahko, da so otroci le zato, ker smo jih doloËili za otroke kar brez njihovega soglasja (ali smo ga sploh iskali?). Nato otroci kmalu odidejo, ker jih Ëaka avtobus, po malem se že mudi; starši jih bodo Ëakali pred šolo, da jih razvozijo po vaseh, nazaj domov. Življenje se je vrnilo v vsakdanje tirnice, toda ukresana iskra morda še tli pod pepelom, mnogi bi rekli, da mnogo prezgodaj. Da, tako je: naši glasbeni poizkusi dovolijo vsakomur – dojenč- ku ali starčku, neukemu in izučenemu – »biti skladatelj« in ne »(u)biti skladatelj(a)«, ustvarjalca v sebi. Nemudoma naj tolažilno pristavim, da nisem napovedal boja vsem vrstam dosedanje glasbe. Kdor je primoran delati nekaj monotonega, kar ga sicer niti najmanj ne veseli (a tako službo potrebuje za preživetje), se pač v prostem času sprosti z »ur- genčno glasbo« (Intensivstationmusik), ki deluje kakor nujna zasilna pomoč z umetnim dihanjem in utripa v enočetrtinskem »beatu«. Danes se veliko nesrečnežev vozari po okolici v zvočni- ku na kolesih ali pa so daljinsko upravljani s slušalkami na glavi, kar je blagodejno vsaj za soljudi, toda uničujoče za lastnika ušes. Leopold, Mozartov oče, je svetoval nadobudnemu sinu, naj piše glasbo predvsem za ljudi z dolgimi in kosmatimi ušesi, če bo hotel preživeti. In tako je tudi W olfgang za glasbene avtoma- te pisal »popevčice«, za te ali one grofe, ki so pač imeli glasbe- no skrinjico ali avtomatske orgle v svojem salonu, ne pa svoje genialne muzike ali nasploh tistega, kar so bili zmožni zaigrati ti aparati – mehanski praračunalniki. Mozart bi bil lahko tudi na tem področju fantastičen moderen komponist svojega časa, vendar bi bil, še posebno za naročnike z glasbenimi uricami in dolgimi kosmatimi ušesi za vedno zunaj njihovega časa. V salz- burškem rotovžu je že pol stoletja pred Mozartovim rojstvom stal prav takšen glasbeni avtomat, kakršna je naša lajnica, samo dvestokrat večji. Kakšne glasbene možnosti se skrivajo v tisti napravi. Igra pa za turiste kar najbolj banalne melodije. Glasba je ženskega spola in vsa narava prav tako. Moški principi ''višje, hitreje, moËneje'' izvirajo iz olimpijskih naËel; starogrških iger si ženske še ogledati niso smele. Ali nas vaša pot vraËa k naravi? Moje poslanstvo in veselje je raziskovati ustvarjalni princip do njegovih skrajnih možnosti. Ne ukvarjam se preveč (ali 36 pa se vsi bojijo, da bi se nekdo iz nečesa norčeval. Toda: če nekaj ne zdrži neresnosti, toliko slabše. Velja tudi: samo če nečesa ne jemljem resno, lahko to potem resno vzamem. Kot včasih, ko smo se šli smejat opernim predstavam (no, seveda ne pobalin- sko, seveda ne na glas), kajti v njih je bilo vedno veliko (tudi ne- hote) komičnega. In ustvarjalnost je (skoraj) v vsakem primeru nenavadna, presenetljiva, ter zato lahko tudi zabavna in smešna. Zanimivo: nekdaj strahospoštovani predavatelj glasbene zgo- dovine na zagrebški glasbeni akademiji Josip Andreis je le mimogrede omenil skladatelja Satieja kot neresnega šaljivca. V naše vsakdanje življenje je danes vgrajeno nešteto presenečenj. Ni mogoče samo slediti navodilom, spremenjena stanja zahteva- jo vedno znova oblikovanje novih, še nepreizkušenih rešitev. Na neki točki je treba imeti, najti ali oblikovati idejo, miselno predsta- vo, sliko prihodnjega stanja ter si priskrbeti sredstva za popotno rabo. Moja življenjska vloga, naloga in poslanstvo mi nalagajo, da opogumljam mlade ljudi, otroke, učence, da je mogoče, da obstaja upanje. Da so vedno pri roki možnosti novega oblikovanja, pre- oblikovanja ali pa vsaj novega razumevanja sveta, ki nas obdaja. Ustvarjalnost je mreža, po kateri poskakujejo asociacije. Opazil sem, na primer, kadar sem bral kako stvar, da tisti, ki bere, sam sebi ustvarja navodilo, kako naj bere in razume. Vsak torej na svoj način razume svet okrog sebe. Tako je tudi prav. Toda stiËne toËke vsekakor obstajajo, kajne? Mnogokrat je težko ponuditi napotke iz moje zbirke nasvetov vzgojiteljem, ki sem jih vznemirjal v njihovi izučenosti. Tudi našo današnjo delavnico je mogoče današnjemu času primer- no in potrebno opisati v ciljih, seveda pri tem iz območja celote padem v analitično past, ki ste mi jo nastavili. Seveda, zahodni svet, kapitalizem, oblast, direktorji ... Na- vadili smo se podrejenemu naložiti cilj, torej nalogo, on sam pa naj najde pot do uresniËitve. Ne prekinjajte izgradnje moje zaokrožene celote iz posameznih ciljev, prosim. Takole gre pot od ustvarjalnosti do celote: • Ustvarjali bomo varno okolje za svobodno oblikovanje in prepletanje miselnih asociacij. • Pridobljene ideje bomo smiselno povezali z glasbenimi sredstvi na delavnici – uporabili bomo zvočila in glasbila, ki oblikujejo različne zvočne podobe in hkrati z njimi različne pomenske vsebine. • S pomočjo zvočnih podob bomo v učencih ustvarjali stike med njihovimi arhetipskimi življenjskimi vzorci in iz odzi- vov gradili zvočne podobe. • Iz zaporedja zvočnih slik bomo oblikovali zgodbo glasbene delavnice. • Zvočne zapise bomo beležili na različne načine, jih poslu- šali, se pogovarjali o njih ter z učenci izmenjali mnenja o skladnosti zvočne podobe z okvirno zgodbo. • Oblikovali bomo končno zvočno podobo in poskrbeli za njeno utrditev. Čeprav je glasbena delavnica predvsem Toda: za katere ljudi? Kdo je odgovoren »za naše ljudi«? Nekoč sem se, na primer, dogovarjal za izvedbo komorne ope- re za medicinske aparate – bioopere (zgodba gre takole: nekdo živi v bunkerju, nič mu ne manjka, toda ne more več ven in na koncu ga ubije njegova notranjost, namreč njegovo telo, še posebno ker venomer gleda vase, izgubi se v svoji operi). Po vseh pogovorih nisem več slišal o naročnikih, toda čez tri- četrt leta je prispelo sporočilo: »Vse je kot dogovorjeno, vse je v redu, čez tri tedne je festival.« »Kaj res?« povprašam. »Da, saj je bilo zatrdno zmenjeno,« pravijo. Potem sem jih rekel: »Oh, medicinske elektronske aparature,« pa menijo: »Saj ima- mo v gledališču tudi električarja, saj bo šlo, ne? Pa še nekaj vam moramo povedati, ob desetih je na sporedu vaša opera, toda ob osmih je pred tem v isti dvorani še klavirski koncert.« Da je nemogoče? Nič ni nemogoče. Naslednji dan sem vse orga- niziral, šel v medicinska skladišča (ni bilo veliko uporabnega), poznal sem tudi strokovnjaka za zdravniško elektroniko v bolniš- nici (a je ta medtem izginil nekam v Skandinavijo). In, seveda, na koncu se je vse lepo izšlo: vsem težavam navkljub so dobili ka- baretistično izvedbo komorne opere, s sodelovanjem občinstva. Naročnikom je pač vedno mogoče ustreči; toda pri meni se po- tem radi pritožijo poslušalci izzivalnega kabaretnega programa (kajti oni pridejo na kulturne dogodke počivat, ne razmišljat): »Morali bi več igrati.« In potem včasih res še kaj lepega za- igram. Zakaj pa ne? Ob tem se rad spomnim na nastanek popolne domišljijske maše za soliste, mešani zbor in orkester – Mozartyriuma. Igram in pojem jo sam ob klavirju. Gre mi za ponazoritev skladanja nekega (»svetega«) besedila. Naslanjam se na Mozarta in mu podtaknem splošno znane ljudske melodije otroških pesmic, ki naj jih ugane poslušalstvo. Za nagrado so obljubljene slavne Mozartove kroglice. Partitura ima napisane vse taktnice in tudi nekaj not, celotnega zapisa nisem naredil nikoli. Te, komajda kaj spremenjene najpopularnejše melodije, se umestijo v sa- kralni zvočni prostor in tako postanejo za poslušalca v osno- vi neprepoznavne. Ob tem je dobro citirati Stravinskega, ki v svoji Poetiki glasbe pravi, da muzika ne more ničesar izražati. Dodajam: torej lahko izrazi tudi kar koli, v smislu uporabe. Pa še to. Mozarta imamo več ali manj vsi radi. Veliko avtorjev se je v debelih knjigah razpisalo o njegovi genialnosti, a njeno bistvo je mogoče razkriti že na podlagi prvih petih taktov Sonate facile. Zame so vsi otroci genialni. Dvigovati nekoga na podest se mi zdi neumestno in v tolikšni meri jemati nekoga za zgled prav tako. Otrokom ne približamo njihove glasbe s tem, da nekoga obožujemo in da jih v šolah učimo življenjepise znanih stricev. V kakšnem okolju, menite, se torej še posebno dobro razvija ustvarjalnost? Izjemno pomembna je provokacija. Potrebno je izzivati, kajti na- sploh velja: če se ljudje ne razburijo, sploh niso pozorni. Hkrati Janko Jezovšek Jizou: Ustvarja(j)mo svojo glasbo Zgodbe z godbo 37 Raziskave tnega potovanja po obeh poteh – toda pri tem je še vedno bolje (v to sem globoko prepričan), če potovanje začnemo z ustvar- jalnostjo. Da, prav res. Spoštovani gospod Jezovšek Jizou, povejte nam še kaj o pomenu besede Jizou, ki ste si jo pripisali k priimku. Jizou je ime japonskega Bude, zaščitnika nosečnic in otrok (lahko ima tudi obliko Mitre – vrtnega palčka). T udi sam želim v otrocih izzvati in ohranjati silo, ki s pomočjo mladostne ne- ugnanosti išče novosti. In se ne uklanja obrazcem, sponam in vezem, ki jih predpisuje pozunanjeni svet. Gospod Janko Jezovšek, vsi si lahko le želimo takšne mla- dost ne neugnanosti. Hvala za pogovor. Kratki bio- in bibliografija Bio- … Janko Jezovšek Jizou (prej Janko Jezovšek, prejšnji psevdonim Ivan Jezus) je bil rojen 28. februarja 1945 v Mariboru in živi v Sloveniji in Nemčiji. Je skladatelj, glasbeni pedagog, založnik in organizator izvedb lastnih del. Jezovškova ustvarjalnost je pomembna predvsem na področju umetniškega in pedago- škega izobraževanja za vsakogar, od ustvarjalnih glasbenih in multimedijskih delavnic, koncertov in tečajev za odrasle do mednarodnih akademij otroštva in ustvarjalnosti. V tej sme- ri deluje pretežno z glasbenimi stroji, ki jih je sam razvil do »mehanske multimedije« (Lochomotive, Kinolochomotive – Jankova lajnica, Metkin kino; kamishibai – pripovedni teater). Pri tem uporablja glasbeno skrinjico s trakom preluknjanega namenjena ustvarjalnosti, je treba za dobro komunikacijo glasbenih vsebin tudi nekaj malega vaditi. Občinstvo, ki je že tako ali tako na moč zaposleno s prevajanjem zvočne podobe v osebne pomene in zgodbe, pri tem ne sme imeti preveč težav, kaj šele da bi se vmes prikradli ali vtihotapili kakšni nesporazumi. • Zvočno podobo, zgodbo in nasploh izide delavnice bomo »v živo« predstavili občinstvu. Predstavo bomo tudi posneli na ta ali oni zvočni ali video medij, v spomin in za kasnejšo nadgradnjo – vseh skupaj in vsakega posameznika. • Posamezniki ali cela skupina bodo oblikovali poročilo in oceno dogodka: za časopis, splet ali drugi komunikacijski vir. Pravijo, da morajo tudi preroki brati korekture, kajne? In glasbena zgodovina se nikoli ne spominja velikih skladate- ljev po tem, da so si nekaj izmislili, raje po tem, da so znali povezati in v svojih oËeh prezrcaliti vzgibe, spodbude in ideje drugih. Kako je mogoËe ob tej zamisli videti otroke skla- datelje? Ali lahko zaokrožimo vse na eno samo vprašanje: zakaj? Seveda: da bi otroci (in mi vsi) ne bili kot nekdanji sužnji, pri- klenjeni na vesla, ne da bi vedeli, kam pluje ladja ... Da bi imeli v vsakem trenutku pred očmi podobo celotne zgodbe, da bi vedeli, kaj utegnemo srečati po poti, da bi se zato lažje odločali za smer potovanja in se pri tem izognili najhujšim čerem. Slo- venska glasba bi lahko tehtala več, če bi otroke seznanili s stvar- no glasbo, z zaznavanjem zvočnega okolja, z analiziranjem in s komponiranjem s tem gradivom. Ko si bomo vzgojili izvirne poslušalce, bomo dobili tudi izvirne glasbenike. 9 Gospod Jezovšek Jizou, opisali ste nam, kako se vidi po- doba glasbenega sveta, Ëe se povzpnemo na najvišje vrho- ve uËnega cilja ''uËenci ustvarjajo'', kot je zapisan v uËnih naËrtih glasbenih šol. 10 Ali lahko vaše misli razumemo tudi tako: ''Ëe na zaËetku postavimo v središËe otrokovo glasbeno ustvarjalnost, se bomo v nadaljevanju nedvomno dotaknili vseh uËnih ciljev, Ëe pa vzamemo za izhodišËni cilj igranje glasbila, bomo verjetno dosegli vse uËne cilje, z izjemo glas- bene ustvarjalnosti – in pri tem tega pravzaprav ne bomo niti opazili.'' Res, takšen je svet, ki nas obdaja in pedagogi so zadolženi, da otroke opozorijo nanj, na njegovo celotno zgradbo in njegove zakonitosti. Ne pozabimo še: če naj otroci zares in z razume- vanjem govorijo o glasbi, morajo o njej tudi razmišljati in jo ustvarjati. Najvišje mojstrstvo predstavlja sposobnost lahko- 9 Ta misel je že bila dobesedno tako zapisana v časniku Večer, 11. aprila 1974; https://www.facebook.com/photo.php?fbid=484879764900039&set=a.2790 58348815516.66395.100001340608092&type=3&theater (pridobljeno 29. 8. 2013). 10 Celoten seznam učnih ciljev gre takole: učenci igrajo na inštrumente, solfeggi- rajo, oblikujejo zvok, igrajo v skupini, ustvarjajo, spoznavajo, ocenjujejo in vred- notijo glasbo. (V: Glasba – Izobraževalni programi, predmetniki in učni načrti. ZRSŠ. 2003) Slika 7: Janko Jezovšek Jizou, 1996 (Foto Tihomir Pinter) 38 … in bibliografija • Prek sto zborov, več sto samospevov, glasbeno kabaretistič- ne in multimedijalne predstave, kantate, oratoriji, opere, glasba za drame, film, lutkovno gledališče, sodobni ples, inštrumentalne in elektronske skladbe … • Response – komponiranje z razredi vseh stopenj v šolah itd. • Medpredmetne povezave z likovnimi in s plesnimi pedago- gi; dokumentacija, CD + DVD • Neskončna simfonija: mnogoštevilne različice za poljubne zasedbe, glasove ali/in glasbila – primeri za ustvarjanje la- stne sodobne glasbe otrok in odraslih, ljubiteljev in stro- kovnjakov Še več in natančneje o »bibliografiji« lahko najdete tudi na sple- tnih naslovih (pridobljeno 29. 8. 2013): http://de.wikipedia.org/wiki/Janko_Jezov%C5%A1ek-Jizou, http://www.rotenote.de/operamobile_index_slo.html, http://www.operamobile.info/, https://myspace.com/jankopanko. papirja in mehanski zvočni film. Te »glasbene igrače« so še po- sebno primerne za delo z neglasbeniki, gledališčniki, lutkarji in s plesalci ter tistimi, ki se želijo sami ukvarjati z glasbo. Že v šolskem obdobju je komponiral svoje prve pesmi, pevske zbore in inštrumentalne skladbe, od leta 1963 je v Zagrebu študiral kompozicijo (Milko Kelemen) in dirigiranje. S Silvi- jem Foretićem je vodil Ansambl za suvremenu glazbu, prvi te vrste na Balkanu. Leta 1965 je v Frankfurtu in Kölnu nadalje- val študij na področju vokalne (Helmut Krebs) in elektronske glasbe (Herbert Eimert, H. U. Humpert). S svojim glasbenim gledališčem Opera Mobile gostuje po Evropi. Bil je pobudnik ustvarjalnih festivalov v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji, med nji- mi Schola Cantorum Slovenj Gradec – forum za komorno vo- kalno glasbo v rojstnem mestu Huga Wolfa, laboARTorium – dnevi improvizacije v Mednarodnem mladinskem kulturnem centru Bayreuth, sang & klang – binkoštni glasbeni festival v hessenskem Lauterbachu, otroški družinski festival v Stubaiski dolini na Tirolskem in v avstrijsko-štajerskem Neubergu/Mürz. Jezovšek je ustanovitelj Ansambla za naivno glasbo – demo- kratsko kreativnega orkestra s poljubnimi glasbeniki brez di- rigenta. Janko Jezovšek Jizou: Ustvarja(j)mo svojo glasbo Zgodbe z godbo