198
Kdaj naj travnike in deteljišca kosimo?
Zdaj, ko so gospodarji uže pokosili travnike ali ko imajo s košnjo opraviti, utegne pravi čas biti, jih zopet vprašati: ali pač ved6, kdaj se ima seno kositi?*)
Najbolj napačno je, seno kositi takrat, ko so na senožeti trave uže odcvetele. Malo umen in slabo izkušen je tak gospodar, ki misli, da s pozno košnjo, to je, po odcvetji trav dva dobička ob enem vjame: enega s tem, da več sena nakosi, ki se tudi bolj posušiti da, — druzega pa s tem, da po odpadlem cvetji novega travnega semena zaseje. Oboje je pomota. Res, da bode prva košnja več pridelka na cente preračunanega dala, al trave na travniku so s tem, da so začele seme delati, zemlji veliko moči izpile, in tem manj se potem pri drugi košnji nakosi o ta ve. Vrhu tega je tudi to pomota, če kdo misli, da se bode, če se pozno kosi, prav veliko semena po travniku za sej al o. To seme večidel pozobljejo tiči in miši. Dobra senožet tudi ne potrebuje ponavljane posetve, kajti na dobri senožeti raste prav malo eno- ali dveletnih trav, ampak veČina njenih trav so stanovitne trave, katere, o cvetji pokošene, zopet krepko iz sebe rastejo.
Če se trava kosi, ko uže seme nareja, je seno malo prida, kajti to, kar mlado travo redivno dela — sladkor (cuker) in škroba (štirka) — se premeni v leseno tkanino — v slamo. Očiten dokaz, da je temu res tako, nam dado turšični storži. Poglejmo tak storž v njegovem začetku, kako mehak in sladak je, — poglejmo ga pa potem, ko smo turšico ž njega obropkaii, za nič druzega ni, kakor da ž njim peč zakurimo.
In kar nas izkušnje umnih gospodarjev učijo, uči nas tudi kemija. Učena moža Ockel in Stoch« hardt sta po poti kemičnega preiskovanja kmetovalcem odkrila skrivnost, da v 100 funtih take suhe detelje, katera je prav mlada pokošena bila, je bilo 65 funtov redivne tvarine, — v taki, ki je o začetku cvetja pokošena bila, 62 funtov, — v taki pa, ki sojo o polnem cvetji pokosili, 56 redivne tvarine. Po takem bi kazalo, prav mlado deteljo kositi, al prav mlada sočnata detelja se težko da sušiti in ker bi jo gospodar večkrat premetavati in prenašati dal, bila bi po tem takem izguba večja na množini pridelka kakor pridobitev po dobroti. Zato se nasvetuje tudi tu srednja pot, namreč deteljišca kositi takrat, kedar detelja cvete, — travnik pa takrat, kedar večina njegovih trav v cvetji stoji; najbolje nam tu pravi čas košnje kaže cvetje pasje trave (Knaulgras), katere je na vsakem boljem travniku prav veliko.
Prepozno naj se še posebno take senožeti ne kosijo, ki so bolj močvirne s kislo travo, kajti tacega sena, če je dolgo stalo, se živina še ne loti ne. —
Naj zdaj po tem razlaganji prevdarijo gospodarji: ali so v pravem času kosili seno in deteljo? Se ve, če deževno vreme zakasnuje košnjo, ni kriv, če je prestopil natorno zapoved: kosi takrat travo in deteljo, kedar cvete!
*) Na to vprašanje je uže lani v 23. listu ,,Novic" g. prof. P o v s e, kakor po navadi, temeljito odgovoril; al ker imamo izkušnje, da večina naših kmetovalcev še zmerom po svoji stari šegi primerno zgodnjo košnjo zanemarja, zato se nam je zdelo potrebno, zopet jih opomniti, naj poslušajo dobre svete izvedencev.                                                          Vred.