IZ TABORNIŠKIH LOGOV
NOČNO ORIENTACIJSKO TEKMOV AN JE — NOT VPULI
Taborniki odreda »7 sekretara SKOJ« iz Pulja vsako leto priredijo tradicionalno akcijo NOT. Tek-movanje je bilo letos posvečeno 40. obletnici dru-gega zasedanja AVNOJ in pomembnih bojev na Sutjeski in Neretvi, 40. obletnici smrti Ive Lola-Ri-barja in40-letnici priključitve Istre, Dalmacije in Slo-venskega .Primorja matični domovini Jugoslaviji. Akcija je zanimiva in tudi zahtevna, saj morajo ekipe obvladati praktično vse prvine orientiranja v naravi in v mestu. Prav tako pa je v tekmovalnih zahtevah vrsta nalog \z življenja v naravi. Tudi ta akcija, po-dobno kot druga tekmovanja močnejših taborniških odredov, privabi številne odrede a raznih mest Ju-goslavije. Kljub naporni prireditvi, težavam zaradi • šolskega poiika, pa je vedno veliko udeležencev. Tudi ietos so se 5-članske ekipe, sestavljene iz ta-bornikov in tabornic (2 3) pomerile, kdo se bo bolje znašel v orientiranju ponoči. Pomembnejše od do-seženih najboljših rezultatovpajeponovnosrečanje starih in tudi novih tekmovalcev, ki se srečajo pri kul-turnem programu ob tabornem ognju, skupaj zapo-jejo, se pošalijo, izmenjajo izkušnje pri delu in se-veda novinci — naslove. Tudi klubovci odreda Rož-nik so se pridružili. tokrat že petič, tej akciji in se kar dobro odrezali.
PONOVNO SREČANJE — TOKRAT V SPLITU
Člani Bratskega odreda Jugoslavija, o katerem smo že pisali, saj je bila letos v Ljubljani, pri nas v Šiški, njihova letna skupščina, so se zbrali ponovno, vendar tokrat kot tekmovalci. V Split se je odpeljala tudi ekipa tabornikov pobratenega odreda Rožnik, ki je letos kot odred »koordinator« neke vrste razsod-nik, kar zadeva odločitev o nastopih na akcijah, zle-tih. mnogobojih in drugih akcijah tabornikov v Jugo-slaviji. 5-6tenske ekipe so se pomeri\e v poznavanju pomorstva. taborniške zgodovine v Jugoslaviji; v praktičnem delu tekmovanja so morale dokazati višjo raven znanja topografije, signalizacije na razne načine; postaviti in podreti so morale šotor, se izka-zati v poznavanju taborniške vrvice in posebnih vo-zlov in še v marsičem. Sodelovale so le enote. ki so pobratene s splitskim taborniškim odredom Mirko Kaliterna, ki deluje v sestavi organizacije združe-nega dela BRODOGRADILIšTE SPLIT. Ta organi-zacija tudi materialno podpira vse taborniške akcije in tudi vse stroške udeležencev tekmovanj, ki jih pri-reja ta odred. Naši taborniki so se prvič udeležili tega tekmovanja in so se v ostri konkurenci odlično izka-zali.
TROJNA ŠTEVILKA GALEBOV
22. leto že izdajajo šišenski taborniki iz Spodnje Šiške svoje glasilo. GALEBI so glasilo partizan-skega odreda Rožnik. ki so najprej izhajali kot ŠTOR, leta 1972 pa so se preimenovali v GALEBE. -Tokrat je izšla (zaradi manjših stroškov) trojna šte-vilka (enkratna vezava, obrez, poštnina idr.), in to št. 144-14683.
Na 52 straneh A-5 formata prinaša ta zvezek kra-tek prerez dela odreda Rožnik med poletjem. Šte-vilni ponatisi izrezkov iz dnevnega časopisja doka-zujejo tudi močno založniško in »novinarsko« dejav-nost v odredu. Iz kronike dogodkov ugotovimo pestro aktivnost tega odreda. ki naslednje leto praznuje 25 let neprekinjenega in uspešnega dela v naši občini. Pestra vsebina je zanimiva za vse kategorije član-stva, od najmlajših murnov (predšolski otroci), ki lahko barvajo posamezne strani v rubriki »pobarvaj me«, pa vse do klubovcev (najstarejši taborniki). ki lahko preverjajo svoje znanje v znanju iz taborniš-
tva. Zanimivosti z vsega sveta in o vsem pa sodtjo v splošno izobrazbo, vendar kot pravi urednik, ni nujno da veš, zanimivo pa je vseeno. Zanimivost tega ča-sopisa je tudi to, da v vsaki številki objavljajo fotogra-fije novih članov. Tokrat je teh fotografij kar za polne 4 strani, kar dokazuje zanimanje za taborniško or-ganizacijo v naši občini.
Rožnikovd so letos taborili tudi v Rovinju, o čemer pa poročajo v obračunu o vseh svojih izmenah. Po-sebno izmeno z 42 taborečimi so imeli na VII. zletu Zveze tabornikov Jugoslavije na Tjentištu, okrog 30 se jih je udeležilo I. zleta slovenskih tabornikov v zamejstvu v Italiji itd. Na vseh teh taborih so otroci in mladina osvojili precej novega znanja. saj beležijo prek 200 na novo osvojenih veščin, trideset zvezd tabornikov in preizkušenj za medvedke in čebelice. Če upoštevamo. da gre le za nove člane, kajti sta-rejši so to znanje že osvojili. velja vse priznanje le-tošnjim mlajšim kadrom, ki so se morali kar potruditi. da so svoje sovrstnike naučili osnov in še kaj več o tabornišlvu. Zanimiva pa sta stripa iz Rovinja, av-torja Nixla, ki smešita nekatere dogodke na tabornih izmenah.
Dopisnice za lastne potrebe so izdali letos, prav tako posebne dopisnice skupno s Filatolističnim društvom »27. april« iz Ljubljane, ki je založil tudi žig prvega dne kot filatelistični posladek za tabornike — filateliste. O vsem tem podrobneje piše v Galebih, ki prinašajo še nekaj podatkov \z zgodovine taborniš-tva pri nas, in kot običajno — cenik taborniških pri-pomočkov za člane organizacije. Glasilo izhaja v glavnem mesečno v nakladi okrog 300—400 izvo-dov v oftset tehniki in ga taborniki sami urejajo, raz-množujejo ter vežejo. Očitno je, da je za rojstvo ta-kega časopisa potrebno ne le precej dela, ampak še več izkušenj — in tradicije. To pa imajo.
NOVA ČETA — KOMANDANT STANE
Oktobra so se zbrali pobudniki za ustanovitev nove taborniške organizacije v krajevni skupnosti Komandanta Staneta I. Gre za del organizacije odreda Rožnik. ki se je tako razširila z začetkom šol-skega pouka. da ima že pogoje za samostojno četo v okviru odreda. Zato so se sestali najprej bodoči vod-niki z mentorji in nekaterimi klubovci — starejšimi eiani odreda in začrtali, kako bodo ustanovili novo četo. Povsem normalno se jim je zdelo, da bi nova taborniška efiota lahko nosila ime po krajevni skup-nosti, kjer bo sedež te čete.
Zato so se odločili predlagati zboru, ki bo novem-bra letos, da bi se četa imenovala ČETA KOMAN-DANTA STANETA. Bodoča četa )e že pripravljena nasamostdjno delo; vodi se redno sestajajo, organi-zirali pa so tudi več izletov, v glavnem v Pržanj, Mo-stec, nekaj pa tudi dlje. Sodelovali so že v akciji NNNP — Golovec '83, saj so skoraj sami npr. na hi-trico izvedeli, da morajo postaviti šotore na stadionu llirije v soboto zjutraj. Pravtakosožeorganizirali ak-cijo zbiranja starega papirja. ki so ga v kratkem roku zbrali prek pol tone in za izkupiček kupili loke in puš-čice. S temi športnimi pripomočki pa so se že pome-rili v streljanju v tarčo. Nasploh so se dela lotili precej zagnano in predstavljajo resno konkurenco za naj-boljšo četo v odredu.
SREČANJE KLUBOVCEV
Klubovci so člani, stari nad 18 let. Nekateri pa že sodijo le še med »prijatelje« organizacije, če jih vrsto let ni videti. No. in taki so se na pobudo odredove uprave zbrali na Rožniku. Prek 50 se jih je udeležilo prisrčnega srečanja veteranov, ki so si izbrali menda najbolj deževen dan letos. Nekateri že 14 let niso bili na taborniškem sestanku ali akciji. Aktivni člani niti niso takoj spoznali ustanoviteljev odreda, ki nasled-
nje leto proslavlja 25 let delovanja. Zato je bilo v glavnem slišati le stavke »Ali se spomniš...«.
Zanimiva šaljiva tekmovanja so popestrila vete-ranske razprave o stabilizaciji, visokih cenah tabor-niške opreme, obupnih stroških taborjenj, letovanj in predvsem prevozov na akcije. Taborniški srečolov pa je bil bolj namenjen temu. da zberejo sredstva za bencin, kot je dejal v uvodu starešina odreda. da se bodo drugič lahko spet kje dlje srečali, ne pa. da bi kaj več zaslužili.
Dogovorili so se za nekatere skupne akcije pri gradnji oziroma ureditvi bodočega taborniškega doma na Aljaževi 7. ki ga odred Rožnik in občinska taborniška organizacija čakata že deveto leto. Prav tako bodo naslednie leto vrnili obisk poljskim tabor-nikom iz Lodža. s katerimi sodelujejo že 19 let. Kot običajne akcije pa bodo seveda — zimovanje ja-nuarja, vrsta tekmovanj in prireditev ter taborjen|e julija in avgusta v Roviniu. Ta taborni prostor pa bo treba tudi urediti. saj že '4 let gosti šišenske otroke in mladino. Starejši člani odreda so kaj hitro našli ne-katere rešitve za pomoč pri najtežjih nalogah odreda v naslednjem letu. Aktivni sedanji člani odreda pa so opozorili prisotne. da še vedno verjamejo v taborni-škezakone. Ti pa med drugim tudi govore o taborni-ški besedi, obljubi...
V. ZLET MAKEDONSKIH TABORNIKOV
Makedonci so se prav med šolskim poukom spo-mnili, da bodo počastili letošnje številne pomembne jubileje z zborom makedonskih tabornikov — V. ZLETOM ZVEZE TABORNIKOV MAKEDONIJE NA OHRIDU.
Slovensko taborniško organizacijo so spet zasto-pali Šiškarji. klubovci iz odreda Rožnik Delegacija je dolgo časa* potovala, dlje kot je bivala ob Ohridu. Obupne prevozne zveze z Ohridom le še dokazuje-jo kako so posamezni kraji Jugoslavije oddaljeni med seboj. Stroški pa so druga težava: šlo bi več mladih, pa je prevoz tako drag. da je bila to glavna ovira za le simbolično 5-člansko delegacijo, ki se je udeležila makedonskega zleta.
Vseeno pa je bilo srečanje z makedonskimi otroci in mladino prisrčno. prijateljsko in edinstveno. V po-sebnih pogojih. ko dežuje. veter tako piha. da brez očal ne moreš nlti gledati, ko pršijo jezerske vodne kapljice po vsem šotorskem naselju in ko spoznavas povsem drugačno hrano. navade Ijudi. le ugotavljaš, da je bil skrajni čas, da si na mestu samem spoznal drug del naše heterogene dežele. In rti ti žal. Na-sprotno. Žal je lahko onim, ki niso zbrali toliko moči ali volje, da bi že kako našli denar za dolgo pot.
Mlademu človeku govorimo o naši domovini, o naših narodih. navadah in šegah Ijudi v teh krajih. Govorimo o deželah prek meja Jugoslavije itd. Ven-dar to ni nič v primerjavi z neposrednimi doživetji, s soočanjem v neposrednem stiku z mladimi Ijudfni v konkretni drugi deželi. Šele tedaj spoznamo kanček naše domovine. Ko si na tujem. spoznaš, kako je pri nas doma in znaš ceniti, kar imaš. Vsi tega ne razu-mejo. Doživeti je treba to spoznanje, potem pa ne bo dilem, ali bomo še razvijali izmenjave otrok in mla-dine med republikami in pokrajinami SFRJ in z mla-dimi v drugih državah. Čeprav je bil obisk pri make-donskih tabornikih v šotorskem naselju ob Ohridu kratek, so se naši Šiškarji marsičesa naučili. marsi-kaj spoznali. In take stike je treba zavestneje razvi-jati in omogočati čimvečjemu številu mladih sodelo-vanje na takih akcijah.
T.S.